S&saNEMlJO Mi SjTomiHski tlas 3. Jcmšj. V Karmoni na Španskem je zagledal Janez luč sveta 6. marca 1546 v nekem hlevu, kamor j'e zbežala njegova mati od prevelikih bolečin. Najprvo so ga vzgajali stariši prav skrbno, ko je nckoliko odrastel,.so ga dali v vzgojo nekemu dtihovniku domače župnije. Ta in pa župnik sta iskreno želela, da bi nadarjen in čednosten deček postal — duhovnik. Po želji starišev je pa postal trgovec in se je napravil za dobrega računarja in gospodarja, kar mu je prišlo prav dobro na mestu, na katerega ga je pozneje postavila božja previdnost. Šest let se je bavil s trgovino. V svojem 22. letu pa se je umaknil v samoten kraj in je tam prebil dve leti v premišljevanju in strogem življenju. Bog mu je tam dal tudi spoznati, da je kraj njegovega prihodnjega poklica in delovanja mesto Kseres. Napotil se je tja in je pri nekem dubovniku opravil dolgo spoved o vsem svojem življenju. Ta ga jc poslal k hudodelcem v ječi, da bi za nje zbiral miloščine, jih tolažil in bodril h poboljšanju. Tri leta je izvrševal Janez to delo krščanske ljubezni med temi najbolj nesrečnimi z veliko skrbjo in ljubeznijo, potem pa je šel to svoje delo izvrševat v bolnico »Marija Pomagaj«, ker so ga iz jetnišnice izrinili. Pa tudi v bolnici so nastopili proti njemu sovraž niki In so ga izrinili tudi od tam. Ko ne bi bila ljubezen Janeza do bližnjega pravo zlato.bi pri takem nasprotovanju in pri takih težavah postal malodušen in bi vrgel vse vstran. A Janez je svojo samarijansko delo izvrševal, kjer se mu je zato nudila prilika, na ce stah, v hišah^ in se ni dal odvrniti od te^a radi znničevanja in zasmeba onih; ki so mu prej v jetnišnici in bolnici ma tali polena pod noge. Vendar se je začela stvar obračati na bolje. Kraljevega namestnika, ki je bil! hud njegov nasprotnik, je Janez Grande ozdravil in pridobil za sebe. Dvs^ mlada plemenitaša sta mu podarila' malo zemljišče, na katerem je že bila' tudi stara bolnica, poleg katere je Janez s pomočjo velikodu^nih dobrotn> kov sezidal novo veliko bolnico. SpOi'>/> vanje do njega je vedno bolj rastlo hiprihajali so tudi že mladeniči, ki so ze. mu hoteli pridružiti in delovati podl njegovim vodstvom v blagor bližnjega.' S temi je vstopil leta 1579 v Granadi Vj red usmiljenih bratov, ki ga js ustanovil Jane_. od Boga. Predstojnik jih ja sprejel z velikim veseljem in ko so napravili obljube, jih je zopet poslal nazaj v Kseres, kjer bi naj delovali v ustanovljeni bolnici. Meščani so jih spra jeli z velikim veseljem in so v Janezu videli svetnika. Pa se je vrgel z novo gorečnostjo na svoje delo. Z nežno Ijubeznijo je stregel bolnikom, ko je prišla lakota, jim ie z veliko skrbjo in modrostjo pridobival vsaj potrebnega krulia^ poleg tega je zopet hodil k jetnikom ia' se je prav posebno trudil, da bi pornagal dekletom in ženskam, katerih po« štenje je bilo v nevarnosti. Pri svojih pohodih skozi mesto je imel tudi navado, da je zbiral otroko o* krog sebe. Iskal jih je tudi po stanova« njih, da je skrbel zanje in jlh poduče* val. To je bilo opravilo, kl ga je pi'ayi posebno veselilo. Če je §el tudi Sijstb % božje reči zatopljen po cesti, pa Je za< gledal tuje otroke, ga Je naenkrat bilŁ sama ljubezen in radost. Obdarpval jil le s slaščicami, Jedili, zlasti g krimom In je tako posušil maršikatero solžp š< zlasti ob Sasu lakote. Tega pa rii dela samo iz nekega naravnega nagnenji do otrok, temveč veliko bolj zato, da b jlh pridobil za Boga In krščanskp ŽjlvJ ljenje. Dobro je namreč vedel, koliik^ teh. dragocenih biserov se radi pomanjj kanja pravega poduka in vzgoje ?a V^ no izgubi in postane nesreCnili. D* 10 |ih obvaroval te nesreče, zato jih je vaoil k sebi in se toliko trudil z njimi. Njegovi predstojniki so mu poverjali fedno nove in težavnejše naloge. Vse je gkušal kolikor mogoče natanko izpolaiti. Kadar njegove človeške moči niso sadostovale, se je v goreči in zaupni tnolitvi zatekel k Bogu, ki mu je večprat pomagal celo na čudoviti način. Tako je nekega zblaznelega človeka, s katerim si nihče več ni vedel ponaagati, ozdravil samo s tem, da je med gorečo molitvijo položil nanj svoje roke. Nazadnje je prišel čas, ko je sprejel tvesti služabnik božji in velik dobrotaik ubogih svoje plačilo. Lota 1600 je izbruhnila v Kseresu kuga, ki je pokosila vsak dan okoli 300 liudi. Grande je stal pred velikimi nalogami. Skrbeti je moral za vse bolnice v mestu, r,?.::':z^'ati je moral pr8\aža.nje in prenašanje bolnikov, pokopavanjo mrtvih, pred vsem pa je moral gledati. da jo mesto imelo dovolj živeža. Pri vsem tem je kazal veliko pogumnost in odločno voljo. Poleg tega so ga klicali neprestano k umirajočim. vsalr je hotel imeti Janeza pri svoji srartni postelji. Sredi tega ogroranega deia ga je bila sama ljubeznjivost in rair. Napovedal pa je tudi, da pride smrt VoA+ nad njega, da bo brez časti pokopan in da bo z njegovo smrtjo kug;a pr^ie-liala. 26. majnika zboli. Ležeč na samih deskah v svoji borni ceiici je izdihnil po sv. obb.ajilu svojo dušo 3. junija leta 1600. Naslednjo noč so prišli 4 delavci, zavlekli njegovo truplo na dvorišče in ga tam zagrebli. Šele čez nekaj mescev so ga zopet izkopali in ga poiožili vsai v rakev. Proti koncu leta 1601 so pa telo izkopali z vsemi častrni in ga pokopali v bolniški cerkvi. 1. okto3>ra leta 1852 je bil prištet blaženini. Poleg mučeništva živi v katoliški Cevlcvi še nekaj drugega, kar tudi kaže njen višji, nadnaravni zaačaj. To jo Ijubezen in usmiljenost do revežev, kakor tega ne vidimo nikier drugod. To je znamenje, da v Cerkvi res živi naprej in jo navdihuje Kristus, v katerom se je prikazala na zemlji ljudomilost in Ijubezen božja. Za nas pa je ljubszen do bližnjega merilo, koliko je kaj v nas pravega krščanskega, pravega Kristusovega duha. Rekel je namreč Kristus: »Po tsm bo svet spoznal, da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj.« Da bi živelo v nas veliko tcga duha! Telovo v Beegradu. Telova procesija Be je vršila v Beogradu v nedeljo dne 2. Junija. Slovesni procesiji je prisostvoval odposlanec Nj. Vel. kralja polkovnik Radivoje Zlatanovič. Vlado so zaBtopali ministri dr. Korošec, dr. Srskič kot minister za vere in minister za kme tijstvo dr. Frangeš. Poleg teh članov vlade je prisostvovalo veliko število cerkvenih In svetnih dostojanstvenikov. Med njiml je bil poljski poslanik Babinski. Dalje ao bili v procesiji zaBtopniki društev. Procesijo Je vodil g. nadškof dr. Rodič ob asistencl vso belgrajske duhovščine. Tudi belgrajski li«ti pišejo, da se je proslavil veliki katoliški praznik sv. Rešnjega Telesa v Bel gradu malokdaj tako slovesno in v re- du kot letos. Priznavajo, da je ta procesija iz leta v leto večja, kar pomeni, da se število katoličanov v Belgradu stalno rnnoži. Po spravi med Vatikanora in Italiju prva procesfja po rimskih ulieah, Na Telovo popoldne je nesel kardinal Cerreti po glavnih ulicah Rima Najsvetejše v mogočni procesiji. Procesijo so spremljare fašistične organizacije. Bila je to prva procesija po javnih rimskih ulicah kot znak sprave med Vatikanom ;n Italijo. Tudi po drugih mestih Italije so se udeležili Telove proccsije zastopniki vojašfva in uradništva. Katoliške šole na Angleškem. Katoličani na Angleškem so imeli pravico, da so imeli svoje verske šole. Zdrževati so jih morali sevcda sami, a zraven so še morali prispevati za zdrževanje splošnih državnih šol. Sedaj zabtevajo, da njihovim šolam da država vsako leto ioliko podpore, kakor državnim šolam, ker verske šole državne zelo razbremenjujejo. Kakor je razvidno iz šta- j tistike, je na Angleškem 1442 katoliš- \ kih osnovnib šol s 365.625 učencev. Državno priznanih katoliških srednjih šol je na Angleškom 80 in sicer 23 za fante in 57 za dekleta. Obiskuje jib. 26.639 učencev. Pred 10 leti je bilo sa- \ mo 45 katoliških šol. Torej res lep na- ipredek! Proslava Bevice Orleanske. Na Francoskem so z vsemi slovesnostmi obhajali 5001etnico, kar je Ivana d'Arc osvobodila svojo domovino sovražnika. K slavnostim je poslal tudi papež svojega zastopnika, kardinala Lepicier, ki so ga r^a Francoskem sprejeli z velikim! častmi. Ob teh slovesnostih je prišlo S« do večjega zbližanja med Cerkvijo in Francijo, ki se imenxije prva hCerka Cerkve in jo je papež Benedikt XV. nazval »mater svetnikov«, ki je pa bila zadnjo čase Cerkvi zelo odtujena, da, celo sovražna. Proslavo Device Orleanske bodo priredili tudl na AngleSkeno^ da popravijo, ker so jo po krivici obsd* dili na smrt. Na Kuskera vedno hujšsl Protlver,-,ki duh sedanje Rusije sg je pokazal tudi na zadnjem kongresu sovjetov. Tako je bilo sklenjeno, da ae 4. 81en ustave, ki se je dosedaj glasil: »Da s« delnvskerau ljudstvu zagotovi avoboda vesti, se C.erkev loči od države, gola od Cerkve in s« vsem državljanom garaniira svoboda verske in protiverske propagande«, spremeni v »Vsem državljanora se zagotovi svoboda vere ln protlverske propagande«. Torej smejo brea« verci širiti svoje protiverske nazora. verni še sicer smejo verovati, a Biriti svojih nazorov ne smejo. Pa krlžijo po« tem ti ljudje o svobodi!