Pogoji bivanja v KS Zalog in problem varstva okolja Sredi januarja je bila na sedežu KS Zalog razprava o rezultatih ruziskovalne naloge Pogoji bivanja v KS Zalog in problem varstva okolja. Nalogo so 1.1981 opravili slrokovnjaki raziskovalnega inš-tituta fakultete za sodologijo, politične vedc in novinarstvo ter za-voda SR Slovenije za varstvo pri delu. Nosilec naloge je bil dipl. psih. Jan Makarovič. Pobudo za to raziskovalno akcijo smo podali Založani sami. Naš namen je bil, da bi natančneje oce-nili obseg ekološke ogroženosti v Zalogu ter nakazali možnosti za re-ševanje teh problemov, pa tako dobiii argumente, na podlagi kate-rih bo moč terjati od vseh bodočih investitorjev in tudi od že obstoje-čih industrijskih objektov dosledno spoštovanje ukrepov za varovanje okolja. Koi vemo, se nam v Zalogu obeta gradnja centralne čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod, stadion tehnične kulture in širitev živilsko-predelovalne industrije. To pa pomeni.da bo Zalog popol-noma obkrožen s potencialnimi onesnaževalci zraka. Raziskovalna naloga ima tri dele: sociološki del, meritve one-snaženosti zraka in meritve obre-menjenosti s hrupom. Sodološki del je izdelan na pod-lagi ankete 253 Založanov. Iz od-govorov lahko razberemo nasled-nje: — smrad in onesnaževanje zraka je najbolj problematičen vidik bivalnega okolja naših kraja-nov. Najpomembnejši izvor one-snaževanja je smrad živalskih od-padkov (Koteks-Tobus); — nevšečnosti zaradi hrupa so v Zalogu nadpovprečno velike. Glavna izvora hrupa sta železniška ranžirna postaja in tovorni promet po glavnih cestah; — hrup in slab zrak posebno motita bolnike, starejše krajane in otroke; — krajani so znatno manj zado-voljni z okolico svojih stanovanj kot s stanovanji samimi; — opremljenost naselja je izredno slaba. Krajani najbolj po-grešajo pošto, banko, zdravstveno ambulanto, telefone, postajo mili-ce, boljše cestne povezave s cen-trom mesta, možnosti za obisk kul-turnih prireditev, zabave in razve-drila, obrtne servise; — Zalog je v veliki meri »spalno naselje«, vendar precej Založanov sodeluje v raznih športnih, kultur-nih in drugih društvih. Zato bi mo-rali tem društvom posvetiti večjo pozornost. Ne smemo namreč po-zabiti, da jc izobrazbena raven Za-ložanov v povprečju kar visoka in da društvene potrebe vsekakor ob-stajajo; — prihodnje gradnje v Zalogu — predvsem čistilne naprave in stadiona tehnične kulture — krajani a priori ne zavračajo,vendar zahte-vajo, da so odločitve o takih grad-njah sprejete šele na osnovi široke in demokratične javne razprave, kjer bi jih investitorji objektivno seznanili z vsemi prednostnimi in negativnimi posledicami namera-vane investicije; — s samoupravno in družbeno-politično aklivnostjo krajanov ne moremo biti zadovoljni, čeprav an-keta kaže, da so možnosti za tako delovanje dobre. Problemi so bolj v pripravljenosti krajanov za tako delo. Majhno vlogo, ki jih imajo občani pri odločanju, kaže razlagati kot nemotiviranost in pomanjkanje družbene angažiranosti — pri čemer seveda pozabljamo, da srr angažirani lahko le tisti. ki imajo v rokah družbeno moi. Kljub našim deklaracijam o samoupravljanju je dejanska družbena moč še vedno skoncentrirana »v vrhu«, kjer se sprejemajo vse pomembnejše od- ločitve. Ena takih je bila tudi spre-jem generalnega urbanistienega plana Ljubljane, ki je dal osnovo vsem ekološkim problemom, s ka-terimi se danes srečujemo v Zalogu. Seveda pa to ne pomeni, da je angažiranje občanov pri reševanju problemov kraja brez pomena. Prav oni se morajo namreč upreli birokratski svojevolji, za kar jim naša samoupravna zakonodaja daje široke možnosti. Meritve onesnaženosli zraka, ki jih je izvedel zavod SR Slovenije za varstvo pri delu, so večji del potr-dile mnenja krajanov, izražena v anketi. Čeprav onesnaženost zraka z nekaterimi glavnimi politanti — žveplov dioksid, dušikov dioksid in respirabilni aerosoli — v poprečju ni presegla maksimalno dovoljenih koncentracij, je potrebno pri končni oceni upoštevati sinergetski aditivni učinek teh onesnaževalcev na človekov organizem. Pri tem lahko ugotovimo, da je onesnaže-nost pozimi tudi do 100 % večja od dOvoljene, poleti, ko ta onesnaže-nost ni tako velika, pa nastopita smrad in prah. Prah je prisoten predvsem ob glavnih cestah, smrad pa je najbolj pogost v montažnem nasclju, ob Hladilniški poti in Poti na Hreše. Poleti je skoraj poloviea dni onesnažemh s smradom (45 %). Merilve obremenjenosti s hru-pom, so pokazale, da je področjc KS Zalog zmerno obremenjeno s hrupom. Bolj je obremenjeno s hrupom zlasti pudročje okrog že-le/niških transportnih naprav, okrog glavne prometnice skozi Zalog, deloma zaradi industrije na severozahodnem obrobju in zaradi sezonskih virov, kot je npr. ozvo-čenje drsališča. Glede na površino je preveč obremenjeno s hrupom podnevi ok. 30% in ponoči ok. 50% površine Zaloga. Bistveno večji obseg motenega področja po-noči je posledica praktično enake emisije hrupa železniškega pro-meta v nočnih urah, ko je kriterij strožji od dnevnega. V okolici Agrokombinatske ceste, ki teče po sredini Zaloga, so s hrupom preveč obremnenjena predvsem pročelja stariovanjskih zgradb na obeh stra-neh cest in to zaradi cestnega pro-meta, vezanega na industrijo. SMERNICE ZA NADAUNJI RAZVOJ IN SAMRANJE STANJA Hrup Za varstvo najbolj prizadetega območja okrog železniških naprav je pri nadaljnji zazidavi predvideti kot zvočno bariero med železnico in stanovanjskim področjem str-njene industrijske objekte (skla-dišča ipd.) ali nasipe, kombinirane s pregradami, ter zamenjati zvočno signalizacijo z radijsko. Za razbre-menitev stanovanjskega področja v središču Zaloga je potrebno zman j-šati tovorni cestni promet, ki je vezan na industrijsko cono, s preu-smeritvijo na industrijsko cono, ki naj bo po možnosti čim bliže indu-strijskemu področju na zahodnem robu Zaloga. Sedanji hrup indu-strije je mogoče zmanjšati z zmanj-šanjem emisije nekalerih posa-meznih virov. Pri nadaljnji gradnji je potrebno na meji med industrij-sko in stanovanjsko eono predvi-deti tehnološke postopke, ki ne povzročajo hrupa, in strnjene vrste objektov, ki preprečujejo širjenje hrupa proti naselju. Pri pazijivem upoštevanju hrupa v razvojnih pro-jektih je mogoče v večini primerov izboljšati sedanje stanje in zagoto-viti predpisane vrednosti. Onesnaženost zraka Sanirati bi bilo potrebno sedanje industrijske izvore, ki povzročajo prekomerno onesnaženost (prah in smrad). Bodoče načrtovanje indu-strijskih objektov pa zahteva še dodatno preučevanje, analizo vre-menskih razmer in drugih za loka-cijo objektov pomembnih meteo-roloških parametrov, ki lahko ne-gativno vplivajo na kvaliteto zraka v naseljenih področjih. Ker je tudi motorni, zlasti to-vorni in avtobusni promet, po-memben izvor onesnaževanja predvsem v ožjem središču, bi bila potrebna preuSmeritev tovrstnega-prometa na obvoznice. ¦ Nadaljevati bi bilo potrebno z dosedanjimi napori za uporabočim čistejših goriv tako v gospodinjskih kot industrijskih izvorih, pri čemer ima sedanja in načrtovana usmeri-tev na plinsko gorivo prvenstveno mesto. 21 analizo smo se prepričali, da so problemi Zaloga sicer ševilni in te- žavni, vendar nikakor ne nerešljivi. Z odločnimi ukrepi je Zalog še vedno mogoče sanirali. Velja pa opozoriti, da bo nadaljevanje ur- banistično in ekološko neodgovor- ncga počelja lahko privedlo v Za- logu do nepopravljivih posledic. PO RAZISKOVALNl NALOGI PRIPRAVIL CVETO BAŠELJ