TRST, petek 27. junija 1958 Leto XIV. - Št. 152 (3997) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. C, II. na*. — TELEFON »3-»«* IN 34-63« — PofiUli predal 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 In Nede ^ka štev^ račun: Zai0žništvo Tel št 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, pol etno390, četrtletno 195 d ." Liubljani 600-70/3-375 OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami panKi v j / Saragat ne bo sodeloval v novi vladi zato zahteva važna mesta v «podvladi» Fanfani bo dal dokončen odgovor Gronchiju šele prihodnji torek Y pokrajini Ferrara se nadaljuje stavka 72.000 kmečkih delavcev (Od našega dopisnika) RUM, 26. — Prva seja de inokristjanske in socialdemokratske komisije za vladni program in razdelitev ministrstev je trajala nič manj kot osem ur. Kljub temu se niso sporazumeli in sc se morali ponovno sestati. Glede programa so se že dogovorili in težave so v prvi vrsti v razdeljevanju ministrskih stolčkov. Edina važna novost dneva pa je Saragatova urad- na izjava, da ne bo osebno v novi vladi sodeloval. Izjavo je podal po sestanku socialdemokratskih senatorjev in poslancev, ki so se strinjali s Saragatovimi razlogi in sklenili, da ostane na vodstvu stranke, ki bi ga moral prepustiti drugemu, če bi stopil v vlado. Saragat je dejal: »Objektivno stanje nalaga moji stranki, da se brani pred napadi levice in monarhistov in zaradi tega je potrebno, da posvetim vse svoje sile stranki. Napadi proti moji stranki, ki so jih spr&žili nekateri časopisi v teh dneh pa so me še bolj prepričali o nujnosti, da ostanem na vodstvu stranke. Dejstvo, da ostanem izven vlade pa ne pomeni, da bo viada zaradi tega oslabljena: vlade se ne sodijo po ljudeh, ki jih sestavljajo, temveč po programih, s katerimi se predstavijo. Poleg tega pa me dejstvo, da ne bom sodeloval v vladi, še bolj obvezuje, da jo branim in podpiram v parlamentu in stranki.« Glede programa nove vlade, ki je sestavljen iz 20 točk, je Saragat izjavil, da je z njim zadovoljen in dejal, da stvari dobro potekajo in da je prepričan, da bodo prav tako dobro napredovale. Povedal je tudi, da je sporazumne točke v programu Fanfani označil kot «maksimalne cilje« in da bo dejanski program vlade določen na seji ministrskega sveta. Funkcijo podpredsedni. ka vlade je Saragat označil ironično kot «mesto vratarja na Viminalua, ker je njegov urad v pritličju. Socialdemokratski senatorji in poslanci so nato na svojem zasedanju prav zaradi takega Saragatovega stališča zahtevali šest ministrstev za svojo stranko in štiri podtajniška mesta. Poleg tega pa so postavili zahteve — kar je mor. da bolj važno kot ministrstva in podtajništva — predsedniško mesto Ustanove za atomsko energijo, ki bo v kratkem ustanovljena in podpredšed. .niška mesta v Ustanovi za tekoča goriva (ENI), pri RAI-TV, pri Rdečem križu in pri Blagajni za Jug. Dalje so postavili zahtevo za več mest v upravnih svetih nekaterih bank. javnih ustanov, v ustanovah za agrarno reformo in v zavarovalnih zavodih. Poleg tega se govori, da so zahtevali tudi predsedstvo vrhovne športne organizacije CONI. Današnje večerno časopisje poroča, da je Saragat najprej zahteval zase poleg podpred-sedstva vlade tudi zunanje ministrstvo. Toda Fanfani se je odločno uprl. Trdi se tudi, da vidi Saragat v Pretiju hudega konkurenta za vodstvo socialdemokratskih ministrov, v vladi, ker je Preti zelo veli/k prijatelj Fanfanija. Ta konkurenca bi prišla do izraza prav v primeru, če bi Saragat pristal na funkcijo podpredsednika, ki je bolj častna kot učinkovita. Zaradi vsega tega je sklenil, da rajši ne vstopi v vlado. Drugi — manj važen — dogodek v zvezi s sestavljanjem rove vlade je razgovor Fanfanija z republikanskim voditeljem Realejem. Po sestanku Reale ni hotel dati nobene izjave. Toda iz njegove okolice se je zvedelo, da je Fanfani Realeju opisal potek razgovorov s socialdemokrati, Reale pa je obrazložil Fanfani-jlt razloge republikanskega stališča spričo Fanfanijevega poziva naj bi PRI podprla no- iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiliiiinii um 1111111111111 iti m Gospodarska konferenca v Bukarešti BERLIN, 26. — Vzhodnonemška agencija javlja, da se je danes sestal v Bukarešti «svet za medsebojno gospodarsko pomoč« držav sovjetske skupine. Razpravljajo o povečanju gospodarskega sodelovanja med temi državami. V svetu so zastopane: SZ, Vzh. Nemčija, CSR, Poljska, Bolgarija, Madžarska in Albanija. vo vlado: dokončni odgovor bodo republikanci dali po seji vodstva, ki bo v nedeljo. Vendar je že sedaj znano, da so vsi razen Pacciardija za to, da se pri glasovanju za inve-stituro vzdržijo. Po drugi stran; pa sta se sestali tudi vodstvi demokrist-janskih poslancev in senatorjev pod predsedstvom Guija in Piccionija, ki sta poročala o poteku pogajanj za novo vlado. Nato so navzoči zavzeli stališče glede kandidatov za ministre, pri čemer so senatorji zahtevali primerno zastopstvo. Nekateri so postavili tudi zahtevo, da morajo biti 130 tisoč lir letno, in sicer za vsako «delovno enoto«, kar pomeni, da če — na podlagi sedanjega delovnega sporazuma — moški prejema od 50 do 130 tisoč lir letnega dohodka, potem ženska prejme komaj 75 odstotkov od te vsote, deček 50 odstotkov, starec pa 60 odstotkov. Jutrišnja «Unita» pa polemizira z današnjim člankom v «Avanti!», ki ga je napisal socialistični prvak Riccardo Lombardi o «SET in odpustih«. «Unita» poudarja, da je prišel Lombardi do zelo ((težkih« sklepov, ki morajo povzročiti zaskrbljenost, čeprav je storil korak naprej, ker da ministri sorazmerno porazde- i je potrdil vse tiste resnice, Ijeni po deželah. katere KPI že dolgo časa po- Sam Fanfani pa bo šele ju- ; udarja, to je tisto, kar loči tri začel z razgovori, na kate. I KPI od sedanje vodilne sku-re je povabil predstavnike Pine v PSI niso v toliki me-parlamentarnih skupin. Med ri različne cenitve glede ma-drugimi bo sprejel tudi nem- nzarskih dogodkov, glede pro-ške južnotirolske poslance in i Srama ZKJ, temveč različna Olivettija od »Comunita«, tako ' Posoja italijanskega politic-da bodo razgovori trajali vse "«*■ Položaja, presoja, ki nato do prihodnje sobote. Fanfani °flt,n0 v°dl do. različne sodbe bo ponovno obiskal Gronchi- «lede mednarodnega položaja« ja šele prihodnji torek. Za izvajanje posebnega statuta Tretje redno zasedanje mešanega odbora v Rimu Jugoslovansko delegacijo bo vodil svetnik Žulj, italijansko pa svetnik Pasquinelli A. P. RIM, 26. — 1. julija se bo v Rimu začelo tretje redno zasedanje mešanega jugoslo-vansko-italijanskega odbora, ki je bil ustanovljen na podlagi določil Posebnega statuta londonskega memoranduma. Jugoslovansko delegacijo bo vodij svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve Zulj, italijansko delegacijo pa svetnik italijanskega zunanjega ministrstva Pasquinelli. Stališče delegata FLRJ do madžarske delegacije na konferenci za delo ŽENEVA, 26. — Na plenarnem zasedanju mednarodne konference za delo, ki včeraj ni verificirala pooblastil madžarske delegacije, sta jugo- slovanska delegata glasovala za verifikacijo pooblastil. Jugoslovanski delegat dr. Jože Potrč je izjavil, da jugoslovanska delegacija ne zeli povezovati vprašanja verifikacije z drugimi vprašanji in da meni, da konferenca ni pristojna razpravljati o ustavnosti države, ki je članica mednarodne organizacije dela. Poleg tega ima jugoslovanska vlada diplomatske odnose z vlado, ki je izdgla pooblastila. «Toda tako naše stališče, je izjavil Potrč, ne pomeni, da soglašamo z zadnjim nečloveškim ravnanjem madžarske vlade. Nasprotno, globoko obžalujemo to ravnanje. Usmrtitev Nagyja in njegovih tovarišev, ki je dejanje, ki zasluži splošno obsodbo, in je nepopravljiva prekršitev sporazuma med jugoslovansko in madžarsko vlado ter prispeva k novi zaostritvi v svetu.« Za verifikacijo je glasoval (udi drugi jugoslovanski delegat Ašer Deleon, ki je prav tako obrazložil svoje stališče- Važne izjave K. Popoviča in M. Todoroviča Mnogi negativni elementi Alžir, Libanon, Ciper itd. Jalov izgovor vzhodnonemške vlade za kršitev gospodarskega sporazuma x Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je izjavil dar.es> v odgovoru na vprašanja ljudskih poslancev v zvezni skupščini, da se po metodah, ostrosti in obsegu sedanje gonje Sovjetske zveze, Kitajske in vzhodnoevropskih držav proti Jugoslaviji lahko domneva, da imajo politična vodstva nekaterih omenjenih držav namen, da še bolj poslabšajo odnose z Jugoslavijo. Sedanji dogodki in ravnanje nekaterih vlad proti Jugoslaviji jasno kažejo, da gre za organiziran pritisk na Jugoslavijo in na njeno celotno politiko prav zaradi njene samostojnosti. Gre za poskus, da se — ne da bi se pri tem izbirala sredstva — Jugoslavija prisili, da bi opustila svojo neodvisno politiko in iz-venblokovski položaj. Popovič je dodal, da je Jugoslavija trdno odločena nadaljevati svojo sedanjo politiko, ker je prepričana, da je uuiiiiiihi mi m iiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiMiiiHiiiiiiiiimiiiimiiiijjtititMiniiiiiMiiiiMiiimMmiiiiimiiiHiiiiMt V Libanonu se še vedno nič ni premaknilo HAMMARSKJOELD UP POLOŽAJA Z DELOVANJEM Libanonski ministrski predsednik izraža pesimizem - Posve-tovanja tajnika OZN v New Yorku - Ne prav lahko in tudi nevarno delo opazovalcev NEW YORK, 26. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld se je danes vrnil v New York. Ob prihodu je izjavil med drugim: «Ne bom odgovoril na nobeno vprašanje, ker mi položaj tega ne dopušča: o- pomnil pa vas bom na namen mojega obiska na Srednjem vzhodu Kakor je znano, sem odšel v Libanon, da tam ustoličim skupino opazovalcev in ji omogočim učinkovito delo v okviru splošnih naporov Združenih narodov« Dodal je. da se je razgovar-1al z osebnostmi, ki sestav-ljajo skupino opazovalcev, in da ie ta skupina začela svoje delo zelo zadovoljivo. «Ka-vor je sklenil Varnostni svet, (S pripomnil Hammarskjoeld, gre za opazovanje in Deseda »opazovanje« je odločilna. Jpa-mo, da bo posredovanje opa-zovalcev omogočilo izboljša-n>e položaja, ki je povzročil vrsto protestov v Varnostnem svetu, tako da bodo v bodo-če infiltracije in tihotapijanje orožja, ki ju je hotel Varnostni svet preprečiti, deiansk onemogočeni zaradi delovanj, opazovalcev» , Hammarskjoeld je dodal, da so bili njegovi razgovori v Amanu, Kairu, in Jeruzalemu «zelo koristni« in da se je vrnil v Beirut samo zaradi »ponovne splošne proučitve« položaja s skupino opazoval cev. popoldne je Hammarskjoeld »prejel drugega za drugim a-meriškega delegata pri OZN Henryja Cabota Lodgea nato predstavnika ZAR Omara Luf-ti ja britanskega predstavnika Piersona Dixona, švedskega predstavnika Gunnarja Jarringa ter libanonskega nanjega ministra Charlesa Ma '*Danes so uradno sporočili, da je skupina opazovalcev končala prvo organizativno fazo. V Libanonu je sedaj k« opazovalcev, ki imajo 74 vo-zil in jim pomaga primerno upravno osebi* V bližini meje med Libanonom in Sirijo je danes jeep opazovalcev naletel na mino ranien je bil indijski major Gatanan Rikaji Bide. Ran* pa niso hude. Na več krajih libanonske eksplodirala blizu ameriškega I ni nevarnosti, da bi se ta v veleposlaništva, in sicer v po- I prihodnjih 48 urah poslabšal. slopju, ki pripada enemu izmed sinov predsednika Samu-na. Medtem pa so vladne čete zavzele nekatere položaje v pričakovanju morebitnega napada upornikov. Na različ nih krajih Bejruta so uporni ki danes streljali na vladno vojsko. V zadnjih 48 urah so odkrili tri minska polja v bližini sirske meje. Predsednik skupin* opazovalcev je izjavil, da gr* za stare mine angleškega ali francoskega izvora in da libanonska vojska m na tem sektorju postavila nobene hiine. Predsednik libanonske vlade Sami Solh se je danes razgovarjal po telefonu z zunanjim ministrom Malikom, ki je sedaj v New Yorku Zatrjuje se, da je predsednik vlade naročil Maliku, naj pripravi potrebne dokumente za pritožbo v Varnostnem svetu in za zahtevo, naj OZN pošlje mednarodne sile v Libanon. Ministrski predsednik Sami Solh je dejal, da ne deli optimizma s tajnikom OZN. Splošni položaj je ostal nespremenjen po Hammarskjoeldovem prihodu v Bejrut in po njego" vem odhodu v New York, je dejal Sami Solh, ki je dostavil da je imel on prav, ko n: bil * Hammarskjoeldom optimist Voditelj upornikov Salem pa je izjavil, da mislijo uporniki ustanoviti enotno poveljstvo Dodal je, da opozicijske sile odklanjajo ostavko predsednika Samuna po predsedniških volitvah, ki bodo prihodnji mesec, kot kompromisno rešitev. «Predsed-nik, je dejal Salem, mora takoj odstopiti. To je naša neomajna zahteva. Ne bomo priznali rezultatov volitev, ki bi bile, dokler je Samun še na oblasti. Če bodo volitve, dokler bo on še na oblasti, bodo te volitve potvorjene.* Predsednik Samun pa je ameriški družbi «Columbia Broadcastmg System» izjavil, da je Arabska liga praktično mrtva, in da je za to v veliki meri kriva Naserjeva politika. Vendar pa bo Libanon še dalje ostal v ligi. Ce pa bi se poslabšal, se bo vlada ponovno obrnila na Varnostni svet. Ponovil je, da bi morale libanonske vladne sile dobiti podporo «vsega svobodnega sveta« vključno ZDA in Velike Britanije. Izjavil je tudi, da po njegovem sedanje število opazovalcev OZN ne zadostuje, da bi »ustavilo delovanje upornikov«. Če bi morale sile OZN intervenirati v Libanonu, bi jih morali sestavljati predvsem vojaki majhnih nevtralnih držav. Govorice o premestitvi gen. Salona in o upravni reorganizaciji v Alžiru De Gaulle pojde v Alžir dan prej, kakor je bilo določeno - Osvobodilna fronta misli odpreti stalni urad v Moskvi Trenutno Fanfanijev položaj j iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim nikakor ni rožnat. Doslej si je zagotovil poleg 273 glasov KD še 22 socialdemokratskih. Ce bi- hotel imet; zadostno večino, bi moral doseči, da bi zanj glasovalo še 6 republikancev, 3 nemški južnoti-rolski poslanci in Olivettijeva »Comunita«! Ce se to ne bo zgodilo, potem bo moral pristat; na podporo 11 Covellije-v>h nacionalnih monarhistov. Sam Covelli je namreč ponovno potrdil »dobrohotno« stališče svoje stranke do bodoče vlade in dejal: «Naj KD sestavi vlado, naj predloži svoj program, naj ga pojasni, naj ga da na diskusijo. Nato bo iz programa, iz vlade in iz tistega, ikar se bo pokazalo na diskusiji ter iz danih obvez, ki jih bo vlada sprejela, mogoče odločati na podlagi državnih koristi. Mi pa bomo dali podporo vladi, ki bo hotela zapreti vrata demagogiji, ne pa zapirati na levo ali na desno.« Medtem pa se stavka kmetijskega delavstva v pokrajini Ferrara, ki traja že 25 dni, nadaljuje. Skupno stavka o-krog 72.000 delavcev. Njihov zaslužek je povsem nezadosten, saj zaslužijo komaj 70 tisoč do 80 tisoč lir letno, nekateri pa tudi samo 50.000 do 60.000, največ pa 100 tisoč do PARIZ, 26. — Predsedstvo francoske vlade javlja, da bo general De Gaulle jutri zvečer govoril po radiu in televiziji. Poleg tega so sporočili, da bo De Gaulle obiskal Alžir en dan prej, kakor je bilo določeno. Na obisku v Alžiru bo 1., 2. in 3. julija. Današnji popoldanski tisk pa je razširil vest, da bo sedanji delegat francoske vlade v Alžiriji general SalRn imenovan za načelnika glavnega štaba oboroženih sil, njegovo mesto pa bo prevzel sedanji poveljnik francoskih čet v Tuniziji general Gambiez. General Salan se je nocoj vrnil v Alžir. Njegov predstavnik je zanikal govorice, da bo Salan imenovan za načelnika glavnega štaba oboroženih sil. General Gambiez, ki je sedaj v Parizu, se je danes razgovarjal z ministrom za oborožene sile Guillau-matom in je bil baje že obveščen o svojem imenovanju. Ce bo ta vest prihodnje dni potrjena, bo pokazala odločenost generala De Gaulla, da v Alžiriji vzpostavi red v vojski. Znano je, da je De Gaulle nedavno opozoril generala Salana, da se vojska ne sme vmešavati v politiko. Do novega incidenta je prišlo tudi, ko je general Salan na lastno pest imenoval generala Massuja za alžirskega prefekta. Nekateri pa menijo, da je general Salan sam zahteval premestitev zaradi težav, ki jih ima z normalizacijo v vojski. Z De Gaullom se je danes razgovarjal tudi bivši predsednik alžirske skupščine Fa-rex, S tem v zvezi so se razširile govorice, da mu bodo morda ponudili kako ministrsko mesto. Farex se je pred dvema letoma izrekel proti francoskemu načrtu o prenehanju sovražnosti v Alžiriji, o volitvah in o pogajanjih s predstavniki, ki bi bili izvoljeni. Poudarjal je, da pomeni to poizkus vsiliti načrt za prihodnost Alžirije. Poudarjal je tudi, da bi alžirska narodnoosvobodilna fronta lahko bila »veljaven sogovornik« pri pogajanjih. Člani alžirskega odbora pa še dalje rovarijo, da bi dosegli vključitev Soustella v vlado. Predstavnik odbora Neuwirth je v izjavi listu ((Pariš Presse« dejal, da bi morebitna vključitev Soustella v vlado «znatno pomirila duhove«. Na vprašanje, kako bodo v Alžiru sprejeli Molleta, je Neuwirth odgovoril: »Disciplinirano«. Morebitna odstranitev Salana se spravlja v zvezo tudi s prevelikim vmešavanjem vojske v politiko. »Figaro« piše danes, da konca četrte republike niso povzročile ulične demonstracije, pač pa strah pred izkrcanjem padalcev v Franciji. Prihod De Gaulla na oblast pa «je preprečil nevarnost državljanske vojne, ker bi se ljudska fronta postavila po robu in država bi se tragično razcepila«. Danes je De Gaulle predsedoval dvema sejama ministrskega sveta. Popoldne je finančni minister Pinay poročal o gospodarskem položaju in poudaril velike težave. O novem posojilu je Pinay sporočil da je bilo v enem tednu podpisanih 106 milijard. V soboto bo nova seja ministrskega sveta, na kateri bo De Gaulle verjetno obrazložil svojo alžirsko politiko. Govori se, da namerava general temeljito spremeniti politično-upravni ustroj Alžirije. Predvsem namerava znova postaviti na vodstvo tamkajšnje u-prave civiliste in izvesti važne premestitve. Predstavnik alžirske osvobodilne fronte pa je izjavil, da namerava fronta v kratkem ki si jih je francosko ljudstvo priborilo v stoletni borbi«. odpreti stalni urad v Moskvi. Dokončni sklep o tem bodo sprejeli na sestanku koordinacijskega odbora, ki bo prihodnji teden v Kairu. Predstavnik je dodal, da bo sedež koordinacijskega odbora ostal za sedaj v Kairu tudi potem, ko se bo odbor postopoma spremenil v vlado. Za 14. julija napovedujejo velike manifestacije in zborovanja, ki se jih bo udeležil tudi general De Gaulle. Levičarske sindikalne organizacije pa so pozvale svoje člane, naj francoski narodni praznik spremenijo v «dan borbe za obrambo svoboščin in pravic, llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIINtllllllMIIIIIIMMIIMIIIIIIIIIIIIH Pred novimi pogajanji o Cipru med Anglijo, Grčijo in Turčijo? Mac Millan izjavlja, da vsebujeta grški in turški odgovor pozitivne elemente • Laburisti obsojajo načrt o ločenih skupščinah in poudarjajo pozitivno stališče Grčije Dušan Kveder veleposlanik v Indiji BEOGRAD, 26. — Predsednik republike maršal Tito je za novega jugoslovanskega veleposlanika v Indiji imenoval Dušana Kvedra, bivšega veleposlanika v Zahodni Nemčiji. Tito je sprejel danes na Brio. nih Kvedra pred njegovim od. hodom na novo službeno mesto. v korist jugoslovanskih narodov, miru in naprednega gibanja v svetu. Dalje je Popovič ugotovil, da je ta politika do Jugoslavije, ne glede na e-lemente ideološkega in drugega značaja, s katerimi jo skušajo opravičiti, izraz politično-taktične koncepcije, ki temelji na elementih sile. »Za Jugoslavijo, je nadaljeval Popovič, ne gre za izbiro med politiko bratstva in politiko dobrih sosedskih odnosov. Gre za pravico do samostojne politike, za odnose, ki morajo temeljiti na enakopravnosti, kajti samo na tej osnovi lahko postanejo odnosi več kakor dc-bri sosedski odnosi.« Poudaril je zatem, da se Jugoslavija zavzema za miroljubno koeksistenco in za trajno sodelovanje, ne glede na družbeno ureditev, in je ugotovil, da bo Jugoslavija tudi v bodoče podprla vsako akcijo za utrditev miru in vsak sporazum, ki ne bo v škodo suverenih pravic narodov. «V zvezi s tem sem dolžan odkrito povedati, da obžalujemo, da je prišlo do neugodnega razvoja v odnosih z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami. Mi nismo krivi za tak razvoj; nismo ga želeli, in kar se nas tiče, bomo napravili vse, da se ti odnosi ne poslabšajo ter da bi se začeli spet izboljševati. Se vedno nismo izgubili upanja, da bo tako gledanje prevladalo tudi na drugi strani, in ni dvoma, da bi to bilo v našem skupnem interesu in v interesu miru sploh.« Na vprašanje, kakšne so možnosti za rešitev osnovnih mednarodnih vprašanj, je Popovič izjavil, da so pri dosedanjih pripravah za konferenco na najvišji stopnji ne glede na težave bili vendarle doseženi nekateri pozitivni rezultati. «Po našem mnenju, je dodal Popovič, bi se z nadaljnjim konstruktivnim prizadevanjem lahko napravil korak naprej k trajnemu popuščanju mednarodne napetosti. Ugotoviti pa moram tudi, da so se zadnje čase pojavili mnogi ne- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHluuHuiHmiimnnmiHinautiitiumiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinimiiMiiiniiiliiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiHimiMiiiiKiiiniiii Kitajska zahtevala udeležbo na konferenci strokovnjakov? To naj bi bil vzrok, da je Moskva spremenila stališie Ameriški strokovnjaki na poti v Ženevo prestolnice so danes eksplo-1 Kar se tiče položaja v Li-diral« bombe. En* od teh je I banonu, je Sapaun izjavil, da MOSKVA, 26. — Ameriško poslaništvo v Moskvi je izročilo danes sovjetskemu zunanjemu ministru noto ameriške Vlade, kj odgovarja na sovjetsko spomenico v zvezi s konferenco strokovnjakov v Ženevi. Besedilo note, ki ga je objavil državni departma, je sledeče: «Kar se tiče včeraj izročene spomenice o sestanku strokovnjakov v Ženevi, sem pooblaščen obvestiti Vas, da so ZDA mnenja, da smotri pri konferenci strokovnjakov ostanejo vedno tisti, ki so bili določeni z dopisovanjem med sovjetsko in ameriško vlado in ki so bili potrjeni s sovjetskim privoljenjem od 24. junija. Kar se tiče ZDA, se bo 1 nje> konferenca začela, kakor dogovorjeno, in strokovnjaki ZDA so že na poti.« Predstavnik državnega departmaja ni hotel povedati, kakšno stališče bo morala a-meriška delegacija ?avzeti v verjetnem primeru, da s« bo ob konferenčni mizi znašla sa. ma skupno z angleškimi, fran" coakimi in kanadskimi strokovnjaki. Predsednik 15isenhower pa je danes izjavil, da bodo ZDA nadaljevale napore za nadzorovano razorožitev, naj Sovjetska zveza postavlja kakršne koli težave. C brzojavki, ki jo je poslal predsedniku ameriške delegacije na ženevske razgovore Jamesu Brownu Fišku, pošilja predsednik ame. riškim strokovnjakom voščila in dodaja: »Spričo zadnjega sovjetskega stališča odhajate v pogojih negotovosti. ' Toda skupno z ameriškim ljudstvom še dalje upam, da bodo vrata o«(«la odprta za razumeva- V Foreign Officeu izjavljajo nocoj, da ni nobene spremembe v načrtih angleških strokovnjakov, ki se bodo u-deležili ženevske konference. Angleška strokovnjaka sir John Cockroft in sir William Penney bosta odpotovala n Londona v nedeljo ali ponedeljek. V francoskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da se zdijo včerajšnji pridržki sovjetske vlade toliko bolj nerazumljivi, ker- je bil predmet kon- ference že prej jasno določen. Upajo pa, da bo sovjetska Vlada opustila svoje ugovore. V teh krogih dodajajo, da francoska vlada ne bo menjala ukaza, ki ga je dala svojim strokovnjakom, naj bodo 1. julija v Ženevi. V londonskih poučenih krogih pa nocoj zatrjujejo, da je verjetno Kitajska zahtevala udeležbo na ženevski konferenci in da je sovjetska Vlada prav zaradi tega sklenila, da se konference ne bo udeležila. Kitajska ni bila povabljena na konferenco, medtem ko je SZ predlagala udeležbo poljskih in češkoslovaških strokovnjakov. Med vprašanji, ki bi jih utegnili obravnavati v Ženevi, je bilo tudi vprašanje raztegnitve na kitajlsko ozemlje morebitnih prihodnjih opazovalnih postaj. LONDON, 26. — Minister za kolonije Lennox Boyd je v spodnji zbornici izjavil, da je britanska vlada pripravljena začeti konstruktivne razgovore z Grčijo in Turčijo v zvezi z britanskim načrtom o Cipru, takoj ko bosta ti dve državi pripravljeni na taka pogajanja. Jsto velja tudi za razgovore s ciprskimi predstavniki. Minister je dejal, da nudi novi britanski načrt »morda zadnjo možnost, da se ozdravi rana, ki šibi svobodni svet«, ter da se »napravi konec spora, ki škoduje zahodni enotnosti«. Izjavil je zatem, da misli Velika Britanija uresničiti svoj načrt, ter da nimata Grčija in Turčija nobene druge možnosti za sporazum. V imenu opozicije je laburistični poslanec Callaghan izrekel priznanje vladi, ker je »končno premagala neodločnost«, ter je dodal, da »v sedanjih okoliščinah ne bi bilo mogoče izvajati načela o sa-moodločanju, v ozračju državljanske vojne«. Callaghan je zatem poudarjal koncesije, v katere je privolila grška vlada, medtem ko ni turška vlada napravila C o sedaj nič, da bi spremenila svoje stališče, in je dodal, da je najveoja kritika, ki jo laburisti imajo proti načrtu, ta, da še zaostruje ločitev med obema skupnostima na otoku. Zato predlaga laburistična stranka, naj se čimprej ustanovi skupna zakonodajna skupščina za obe etnični skupini. Ob zaključku debate je Mac Millan izjavil, da je pripravljen sestati se ločeno ali skupno s turškim in grškim ministrskim predsednikom. Dodal je, da je pripravljen sestati se s komer koli, če bi to prispevalo k zadovoljivi rešitvi ciprskega vprašanja. Mac Millan je dalje izjavil: »Grška in turška vlada sta nas jasno obvestili o težavah, ki nastajajo z našimi predlogi. Britanska vlada ne vztraja, naj se ji sporoči takojšnji in obrazložen sprejem teh predlogov, iker bi zahtevala preveč od grške in turške vlade. Toda v njihovih predlogih lahko vidimo vzroke za previden optizimem.« Grška vlada je odložila na poznejši čas vprašanje samo-odločanja in sprejema kot za' mokraciji. Predlaga svoje posredovanje pri ciprskem prebivalstvu. Turška vlada govori o vakladitvi turškega in britanskega stališča. To so dejansko konstruktivni predlogi, ki ne zavračajo v celoti načrta in ki vsebujejo nekatere pozitivne elemente,« je pripomnil Mac Millan. Še prej je govoril v imenu opozicije Bevan, ki je izjavil, da laburisti ne odobravajo v celoti britanskega načrta, toda svetujejo Grkom in Turkom naj ne zavračajo sistematično angleških predlogov. Bevan je izrekel upanje, da bodo novi razgovori omogočili sporazumno rešitev v ciprskem vprašanju. V zbornici ni bilo glasovanja in načrt je bil molče odobren. Iz Nikozije javljajo, da je neznanec danes ubil v tem mestu nekega Grka. Nikozij-ski župan Dervis pa je brzojavil ciprskemu guvernerju v London in mu sporočil, da nameravajo tolpe Turkov v prihodnjih dneh izvršiti v mestu več požigov. Dervis pravi, da je bil o tem obveščen iz zanesljivih virov ter poziva britanske sile, naj sprejmejo potrebne varnostne ukrepe. Šc en «Vanguar(I» je padel v morje CAPE CANAVERAL, 26. — Davi so v Cape Canaveralu izstrelili raketo «Vanguard«, ki je imela približno 10 kg težak umetni sateiit. Aparati v satelitu so bili namenjeni proučevanju sončnih žarkov. O-semnajst minut po izstrelitvi pa je mornarica sporočila, da kontrolni instrumenti kažejo, da ni delovala druga faza rakete. Tako se seveda tudi tretja faza s satelitom ni mogla normalno vžgati ter doseči višino in hitrost, ki sta potrebni, da se lahko satelit spravi na krožno pot okrog Zemlje. Domneva se, da je raketa padla v morje. Ameriška družba »General Electric« je sporočila, da končuje motor za rakete zasnovan po popolnoma novi formuli. Ta motor bo sposoben pognati umetni satelit 10 ton Motor bo delovaj s tekočim časno rešitev notranjo avto- kisikom in kerosenom, to je nomijo, ki naj temelji na de-I ista sestava, ki le bila upo- rabljena za prvi stadij nosilne rakete satelita »Vanguard«. Motor bo imel odgonsko moč od 250 do 500 tisoč kg, kar je toliko kot moč, ki je omogočil, la spraviti na krožno pot tretji sovjetski sputnik. Teža motorja ni nič posebnega; okrog 2000 kg. Ameriški odgovor na sovjetski protest NEW YORK, 26. — Ameriška delegacija v OZN je danes odločno zavrnna sovjetski protest, ki obtožuje ameriške oblasti, da so spodbujale demonstracije, ki so bile v soboto in nedeljo pred sedežem sovjetske delegacije v OZN. V noti, ki jo je ameriška delegacija poslala sovjetski delegaciji, se poudarja, da je pred poslopjem sovjetske delegacije bilo 130 a-gentov in da jih je 7 bilo ranjenih, ko so razganjali demonstrante. 12 demonstrantov pa so spravili pred newyor-ško sodišče. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da ameriška vlada ne bo uradno protestirala v Moskvi zaradi demonstracij pred ameriškim veleposlaništvom, ker poslopje ni bilo poškodovano in je sovjetska policija poskrbela za primerno zaščito. V torek proces proti tolpi iz Ul. Osoppo MILAN, 26. — v veliki dvorani sodne palače v Milami se bo v torek pričel proces proti tolpi iz Ul. Osoppo Obtožencev bo 25, proti katerim obstaja 71 točk obtožnice Odvetnikov bo najmanj 30. Ban-ca Popolare se je prijavila kot zasebna stranka. Številni odvetniki že najavljajo, da bodo zahtevali odložitev procesa, dokler se ne vrne v Italijo Cesaroni, ki je bil te dni aretiran. Verjetno bo ta zahteva sprejeta Od vse tolpe je še na svobodi e-dino Eros Castiglioni, ki se še vedno skriva. Mogoče je tudi on kje v tujini, gativni elementi, ki povzročajo upravičeno zaskrbljenost glede nepotrebnega bodočega razvoja in možnosti nove zaostritve. Mislim predvsem na pojave, ki kažejo težnjo ponavljanja elementov politike naslanjanja na silo.« V zvezi s tem je Popovič o-menil dogodke v Indoneziji, Libanonu, Alžiriji, na Cipru, nedavne obsodbe na Madžarskem, pritisk na Jugoslavijo, nadaljevanje oboroževalne tekme in jedrskih poskusov, zaostritev blokovske ekskluzivnosti. »Ti pojavi imajo lahko hude posledice. Zato so potrebni, je poudaril Popovič, novi in odločnejši napori, da se ta nevarni razvoj ustavi. To je dolžnost in interes vseh držav in vseh miroljubnih sil v svetu. Posebno odgovornost pa imajo pri tem velike države.« Popovič je dalje dejal, da bi v teh konstruktivnih naporih lahko imele pomembno vlogo izvenblokovske države in Združeni narodi sploh. Popovič je dodal, da bo jugoslovanska vlada še povečala svoje napore za delovanje v korist popuščanja napetosti in uveljavljanja politike aktivne koeksistence. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič pa je v zvezni skupščini podal poročilo zveznega izvršnega sveta o razvoju jugoslovanskega gospodarstva v prvih štirih mesecih tega leta. Ugotovil je, da je ta razvoj pozitiven tako glede uspeha v proizvodnji, stabilizaciji cen, povečanju izvoza, zmanjšanju primanjkljaja v plhčilni bilanci. Med negativnimi pojavi je naštel nezadostno povečanje proizvodnosti dela in življenjskega standarda. Omenil je tudi težave, ki so nastale, ker sta Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija odpovedali gospodarski , sporazum. Izjavil je, da bo Jugoslavija storila vse petrebno, da z lastnimi sredstvi oziroma s krediti premaga te težave in da bo zahtevala plačilo povzročene škode. Jugoslovanska vlada je 3. junija obvestila vladi SZ in Vzhodne Nemčije, da ne more privoliti v predlagano odložitev izvrševanja sporazuma in ju je opozorila na odgovornost zaradi neizvajanja tega sporazuma. Doslej je odgovorila samo vzhodnonemška vlada. ki ugotavlja, da je bil sporazum «rezultat bratske pomoči in medsebojnega razumevanja v družini ociali-stičnih držav« in da »temelji na načelih proletarskega internacionalizira«, da je sedaj »jugoslovanska vlada izjavila, da je potrebno, da se gospodarski odnosi večajo na načelih obojestranskih interesov«, ter da po mnenju vlade vzhodnonemške republike «ne bi odgovarjalo odnosom v socialističnem taboru, če bi ti odnosi temeljili na načelih o-bojestranskih interesov«. Todorovič je izjavil, da jugoslovanska vlada ne želi razpravljati o načelih, ki ustrezajo ali ne ustrezajo odnosom med državami socialističnega tabora. To je stvar držav, ki pripadajo taboru. Njihova stvar je, ali bodo v svojih odnosih izhajali iz načela obojestranskih ali pa enostranskih interesov. Jugoslavijo zanima samo vprašanje spoštovanja mednarodnega sporazuma, lči je bistveni element zdravih mednarodnih odnosov. Zato Jugoslavija zahteva, da se podpisani sporazum spoštuje. Todorovič je dalje ugotovil, da je kljub omenjenim težavam in neugodnim vremenskim razmeram zvezni izvršni svet mnenja, da ni potrebno menjati osnovne postavke gospodarske politike in da so pogoji, da se letošnji družbeni načrt kljub temu v celoti izpolni Zvezna skupščina FLRJ je z današnjim zasedanjem končala svoje delo in odšla na počitnice, ki bodo trajale do 31. avgusta. B. B. Dr. Andrija Štampar umrl ZAGREB, 26. — Sinoči je v Zagrebu umrl dolgoletn’ predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Andrija Štampar. Z njegovo smrtjo je jugoslovanska znanost izgubila enega svojih naj. uglednejših zastopnikov. Štampar ie bil tudi redni član Srbske akademije znanosti in dopisn jlan Slovenske akademije znanosti. Objavil je 18 večjih znanstvenih del s področja medicine ter številne članke in razprave. Na konferenci Združenih narodov v Londonu leta 1946 je bil Stam. par kot član jugoslovanske de. legacije izvoljen za prvega podpredsednika gospodarskega in socialnega sveta. Štampar je tudi predsednik komisije svetovne zdravstvene organizacije. PNOM pENH, 26. - V kam-boških pooblaščenih krogih izjavljajo, da so južnovietnam-ske čete vdrle na kamboško ozemlje, potem ko so 29-krat prekršile mejo od začetka leta 1957. Vrem« včeraj. Najvišja temperatura 26,2; najnižja 17; zračni tlak 1006,7; veter jugozahodnik 9 km na uro; vlaga 50 odst.; morje razburkano; temperatura morja 23,8 stopinje. Tržas dnevnik Danes, PETEK, 27. junija Ladislav, Lado Sonce vzide ob 4,17 in zatone Oto 19,59. Dolžina dneva 15,42. Luna vzide ob 15,56 in zatone ob 1,15. Jutri, SOBOTA, 28. junija Irenej, Zorana Lani so sezidali skupno 2.374 stanovanj Za zadovoljivo rešitev stanovanjske krize potrebnih vsaj 10.000 ljudskih stanovanj Na občinskem stanovanjskem uradu leži še vedno okrog 20.000 prošenj - Brezbrižnost Krščanske demokracije Po statističnih podatkih vladnega komisariata je bilo lani na tržaškem področju sezidanih skupno 2374 stanovanj s 14.758 stanovanjskimi prostori. Od leta 1954 dalje je bilo lani sezidanih največ stanovanj. To naj bi dokazovalo, da se stanovanjska stiska polagoma rešuje. Toda v resnici se stanje na tem področju stalno slabša, ker se nenehno množijo iz starih razpadlih in drugih stanovanjskih hiš stanovanjski izgoni družin, ki si ne morejo najeti novega ali tudi starega stanovanja po prostih cenah. Obenem pa je treba omeniti, da vladni komisariat v svojih podatkih ne navaja, koliko je bilo lani sezidanih ljudskih stanovanj za vselitev družin, ki že leta in leta stanujejo v zasilnih stanovanjih ali pa v stanovanju, kjer živijo po dve in včasih tudi po tri družine v enem stanovanju, ki bi bilo primejo no komaj za eno družino.' Iz tega sledi, da je to živahno dejavnost zidanja novih stanovanj poživila zasebna iniciativa. Ta stanovanja, ki jih zasebniki prodajajo, pa so predraga, da bi jih mogla kupiti ogromna večina družin, ki nujno potrebuje stanovanje. Toda tudi zasebna gradbena dejavnost teži k upadanju. Saj so to ugotovili tudi indu-strijci na nedavni letni skupščini, (ko je njihov predsednik Doria v svojem poročilu dejal, da bo živahna dejavnost na področju zidanja stanovanjskih hiš. ki se je razvila v zadnjih letih, polagoma pojenjala, ker bo mesto nasičeno z zasebnimi stanovanji. Obenem pa je ugotovil, da se že bližamo zmanjšanju gradbene dejavnosti tudi zaradi tega, ker število prebivalstva v zadnjih letih ne raste. Kljub temu pa je še velik del prebivalstva, ki si želi imeti svoje stanovanje. Po mnenju in-dustrijcev bi ti lahko pospešili gradbeno dejavnost če bi oblasti nakazale večje vsote denarja zlasti za posojila »A1-disio», To je že res. Dodati pa moramo, da bi se gradbena dejavnost poživila, če bi oblasti nakazale več denarja predvsem za zidanje ljudskih stanovanj, ker je v mestu največja potreba po teh stanovanjih. To nam potrjuje dejstvo, da je na občinskem stanovanjskem uradu vloženih skoraj 20.000 prošenj. Samo to število dokazuje, kakšna stanovanjska stiska vlada v Trstu, čeprav morda niso prav vse te družine v najslabšem položaju Po nekaterih ugotovitvah je danes v našem mestu najmanj 10.000 družin, ki nujno potrebujejo ljudsko stanovanje in ki si ne morejo na noben način privoščiti, da bi ga kupile na prostem trgu, da bi plačevale visoke najemnine a-li pa da bi si zgradile stanovanje s posojilom «Aldisio», tudi če bi oblasti povečale na- kazilo za ta posojila. Zato je bila že mnogokrat predložena zahteva odgovornim oblastem, naj izdelajo načrt za zidavo 10.000 ljudskih stanovanj v določenem roku. kar ne bi samo rešilo stanovanjske stiske, ampak bi tudi zaposlilo veliko število zidarskih delavcev, o-mogočilo delo srednjim in malim industrijam ter obrtništvu, ki so tesno povezane z zidarsko dejavnostjo. Najbolj pereče pa je pri vsem tem še vedno vprašanje stanovanjskih izgonov. Ce se bodo izgoni nadaljevali kot do sedaj, potem se bo stanovanjska stiska od leta do leta zaostrovala, ker sedanje zidanje ljudskih stanovanj ne icri-je niti potreb za izgnane družine. Do sedaj je bilo v Trstu izgnanih že 5000 družin. Nedavno pa so dobile številne družine v Ulici Rigutti in U-lici Crosada sporočilo, da morajo zapustiti stanovanja, ne da bi jim kdo zagotovil druga stanovanja. Govori se, da jih bodo namestili v neke skupne stanovanjske prostore, kjer bodo morale 'živeti povsem nedostojno družinsko življenje mnogo let, če ne bodo začeli z zidanjem večjega števila ljudskih stanovanj. Vprašanje stanovanjskih izgonov je bilo že mnogokrat predmet odločnih zahtev skoraj vseh strank, ki so zahtevale. naj v Rimu sprejmejo zakon za blokiranje izgonov v Trstu do 31. decembra leta 1960. v tem smislu je Združenje brezdomcev predložilo v Rimu zakonski osnutek, ki so ga tedaj podprli parlamentarci vseh političnih skupin, razen demokristjanov, ki so se izgovorili, da se oni že tako zanimajo za rešitev stanovanjskega vprašanja v Trstu. Kako se zanimajo, pa nam povedo omenjene številke, ki dokazujejo, da leži v predalih stanovanjske komisije vedno več proženj za stanovanje in da se stanovanjski izgoni iz leta v leto množijo. Na žalost pa je lanska skupna akcija splahnela predvsem zaradi dejstva, da je bil razpuščen občinski svet in da je večina strank v zadnjem letu posvetila svojo politično dejavnost skoraj izključno parlamentarnim volitvam. To je zelo žalostna ugotovitev, ki dokazuje, da se nekateri ljudje zavzemajo za socialna vprašanja samo tedaj, ko jim je to polirično koristno in da prehitro pozabijo na to kar so obljubili in celo pokrenili v določenem času. Zato bi morali predstavniki vseh strank, čeprav začasno ne sedijo skupno na stolih občinskega sveta, poživiti skupno akcijo za blokiranje stanovanjskih izgonov in za zidanje čim večjega števila ljudskih stanovanj. Zahtevati bi morale, da novi parlament vzame resno v pretres lanske zahteve in da sprejme zakon ža blokiranje stanovanjskih izgonov v Trstu, kot ga je predlagalo Združenje brezdomcev, ter da nakažejo za zidanje ljudskih stanovanj večje vsote denarja. Žiga Vodušek novi gen. konzul FLRJ V nekaj dneh se pričakuje prihod novega jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Zige Voduška, ki bo zamenjal Mitja Vošnjasa, ki sedaj zastopa jugoslovansko Vlado v Vzhodni Nemčiji. 2iga Vodušek se je rodil 7. septembra 1913 v Trstu in je dovršil 1938. leta pravno fakulteto v Ljubljani. Po vojni je bil na številnih važnih mestih Tako je bil pomočnik ministra za trgovino vlade LRS, nato pa pomočnik predsednika odbora za komunalna vprašanja zvezne vlade. 1951. leta je bil dodeljen jugoslovanskemu predstavništvu v ZDA ip 1957. leta imenovan za namestnika direktorja za gospodarske zadeve Sveta za inozemske zadeve. Lepo uspele zaključne šolske prireditve na Opčinah, v Cerovljah, Gropadi in Ricmanjih Vse prireditve so bile dobro obiskane, s čimer je občinstvo izrazilo priznanje otrokom in učiteljem Kakor vsako leto. so nam tudi letos naši učenci pokazali z razstavami ročnih del, kaj so napravili med šolskim letom. S' pomočjo svojih učiteljev pa so pripravili tudi lepe šolske prireditve, ki niso v ponos le njim. marveč tudi staršem in vsemu našemu življu na Tržaškem. V tem tednu smo prisostvovali večjemu številu šolskih prireditev in moramo priznati, da so vse kar dobro uspele. Otroci z Opčin so v dvorani Prosvetnega doma, ki je bila popolnoma zasedena, pripravili prisrčen program. Najprej so nastopili učenci in u-čenke drugega razreda, ki so ob spremljavi harmonike zapeli tri narodne, in sicer; «Slo- zaključek prireditve so učen- | pesmi, nato zaigrali dvodejan- ci iz petega razreda podali e-nodejanko; «Cista vesta. Učenci iz Cerovelj so pripravili svojo zaključno šolsko prireditev v dvorani v Mav-hinjah. Prvi so nastopili najmlajši, ki so deklamirali »Svarilo«, «Matiček» in ((Sonček prosim*; nato še šaloigro »Čarodejna*. V drugi točki programa smo videli prizor ((Brivnica*, ki so ga podali o-troci iz drugega in tretjega razreda. Se en prizor, in sicer ((Izgubljeno stavo* so nam pripravili učenci iz prvega, četrtega in petega razreda Na koncu programa so starejši u-čenci zaigrali enodejanko »Luknja na namiznem prti'*. V Gropadi sta pripravila za. r KRITIKE IN POROČILA .J Problem neproblematičnosti avstrijskega filma ko «Vedež». Vsi mali igralci so se dobro odrezali na odru, posebno pa Darija Milkovič v vlogi Lukca. Omeniti moramo Vladimira Kalca v vlogi Ve- j deža, Nadjo Belič — Lenoba, i Raaato Grgič — Berač, Lucija Gregori — Marko, Stane Kalc ' — Vide in Peter Gregori kot France. Nastopili so še ostali učenci kot vile in palčki, ki so vsi prav dobro podali vse svo. je vloge. V Ricmanjih na hodniku šolskega poslopja je bil pri- , pravljen oder, na katerem sta 1 napovedovalki Sonja Pregare in Nadja Kuret pozdravili na I vzoče, povedali namen prire- I ____________ ______________ditve in želel; vsem obilo za- venski smo fantje*, »Pomlad* | ključno šolsko prireditev skup- bave. Prireditev je otvoril šol. I in «Polževo snubitev*. Učenci istega razreda so nam pokazali še prizor; «Kmetič in olk*. Na vrsto so prišli za- no otroški vrtec in osnovna J*,1 . Pevski zbor, ki je zapel šola. Najprej so nastopili naj- štiri pesmi, in s,cer »Dekle je mlajši iz otroškega vrtca, ki P° vbd° šlo*. »Le sekaj, sekaj j . .. !*o nam podali nekaj dekla- | smrečico*, «2abe» ter «Soča J tem ucenci prvega, tretjega in macij, pesmi, zborno deklama. ! bela»- Sledila je zborna recita- j ciio in dva prizorčka «Pr;po- c'Ja «Soč:»; nato je Sonja Pre- | vedko o nosku« in »Mačko, fiarc zapela ((Sirota je*. Učen- miš in miško*. Vse naše male , ci ir prvega in drugega razre- 17. Gropade moramo pohvaliti 80 zaigrali prizor «Vpraša. za uspelo prireditev in razstavo ročnih del, posebno pa četrtega razreda, ki so plesali. rajali in telovadili. Prizor »Kokoška na trgu* pa so podali učenci četrtega razreda. Ker Slovenci radi poslušamo svoje pesmi, so nam učenci iz drugega razreda zapeli še tri pesmico pesmi, in sicer; «Je bela cesta uglajena*. »Sonček čez ; dobro deklamiral hribček gre* ' in «Crni kos*, j »Marička činčin*. Sonja Žerjal, Alenka in Mar- | Otroci osnovne šole v Gro- ta Sosič so nam prav lepo j padj so najprej prav dobro deklamirale «Tri ženice* in za ' zapeli nekaj naših narodnih nje sončecu*. Učenki Sonja ...................... _ Pregare in Marta Zuljan sta malega Iztoka Gregorija, ki je 1 zaPel* pesem «Sarafan«. ! Nato so ucenci Laura Der-j gane, Edi Kozlovič, Marina Kuret in Nevenka Petaros recit.' ■iiuiiuiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii . Danes na velesejmu dan Indije Indila sodelufe z malo, okusno urejeno razstavo Dopoldne zasedanje za načrtovanje in mehanizacijo dela v uradih - Veliko zanimanje za mednarodno razstavo lesa Danes bo na velesejmu dan Indije in bo ob tej priložnosti prispel na velesejem veleposlanik indijske republike Khubchand. Veleposlanik se bo :z Rima pripeljal ob 8.25 in ga bo na postaji sprejel predsed. nik velesejma ing. Sospisio, ob 9.30 pa ga bo sprejel v vladni palači vladni generalni komisar Palamara. Takoj nato si bo veleposlanik ogledal obrate ČRPA in ob 11.30 bo prispel na velesejem, kjer si bo ogledal vse paviljone. Qb 13.15 bo velesejemska uprava priredila visokemu gostu kosilo. Popoldne si bo veleposlanik ogledal naprave tržaškega pristanišča in ob 18.30 bo priredil v hotelu «Excelsior» sprejem na čast tržaških oblasti. Indija sodeluje na velesejmu s sicer manj razsežno, vendar pa okusno urejeno ko. lektivno razstavo, nameščeno v pritličju «Palače narodov*, na prostoru med obema večjima kolektivnima razstavama Avstrije in Jugoslavije. Le manjši del razstave je posvečen nekaterim tipičnim ma- lllimiiiiliiiiitiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillilimiiiiiiiiiiii....................... •iiiiiiiiiiiiiiiiiintmillMiiHitHiiiiiiiiiiaMiHiiiiiiiiiiiillilMiiiiiiiii Izpred porotnega sodišča Zaključeno zasliševanje prič v procesu proti Vižintinovi Ganljivo srečanje med materjo in hčerko - Danes bosta spregovorila javni tožilec in zagovornik, zvečer pa bodo verjetno izrekli razsodbo Na porotnem sodišču se je včeraj dopoldne nadaljeval proces proti Aldi V-žintin vd. Blažič iz Starancana, ki je obtožena, da je 24. avgusta 1956 z nožem usmrtila svojega moža Humberta. Sodišče je včeraj zaključilo zasliševanje prič, orožnikov in izvedencev, ki so potrdili svoje izjave na prvem procesu, ki je bil 11. in 12. decembra lani, a je bil preložen zaradi psihiatričnega pregleda obtoženke. Danes dopoldne bo spregovoril javni tožilec De Franco, nato bo zagovor obrambe in zvečer bo verjetno sodišče izreklo razsodbo. Kakor predvčerajšnjim, je tudi včeraj prisostvovalo razpravi precejšnje število ob. činstva. Prvi je včeraj pričal Karel Pahor (Pacorini), stric pokojnega Humberta. Pripovedoval je, kako je 24. avgusta pozno popoldne obiskal Blažičev dom, da bi se pogovarjal z njegovim očetom, a doma je bila samo Alda, s katero se je pogovarjal. Alda mu je ponudila konjak, nato pa začela pripravljati večerjo. Zdela se mu je mirna in normalna kot vedno. Pozneje je odšel, a je pozabil jopič in se je zaradi tega vrnil okrog 22.30. Hiša je bila v temi in je moral klicati, da mu je nečak prišel odpret vrata. Berto je bil raz-burjen in mu je dejal, da ga njegova žena vara. Ni vstopil v hišo, vzel je cigareto, ki mu jo je Berto ponudil in ga vprašal, .aj mu da suknjič, ki ga je pozabil. Takrat pa mu je Alda zavpila iz hiše; »Stric, pojdite domov, ker je tako bolje.* Verjetno je kmalu nato prišlo do tragedije. Kasneje ga je prebudil Blažičev oče, ki je pod oknom vpil: »Berto je mrtev, je mrtev.* Pahorju se je zdelo, da se šali, ker je bil vinjen, toda žal, bila je resni-•a m o tem se je prepričal, ko je zagledal mrtvega nečaka v mlaki krvi. Pokojnikov svajc Stanko Škabar je potrdil, da je bil skoraj vse popoldne z Bertom v gostilni «A1 Trentino*. Spila sta nekaj vina in Berto se mu je potožil, da ga je žena varala z drugimi. Škabar je nato izjavil, da so nekaj tednov po tragedij; našli v pokojnikovi delavnici pod železno plo. ščo 100.000 lir. skrivališče jim je pokazala Blažičeva hčerka, ki je večkrat videla svojega očeta, ko je tam skrival denar. Predsednik sodišča je nato prečital izjave sestre Alde Vižintin Alojzije, ki se je izselila v Švico. Alojzija Vižintin pripoveduje, kako je sestra po tragičnem dogodku pridrvela domov s hčerkico. Zmedeno je govorila: «Gnjati, vrt, zbežaia sem, rešila sem otroka.* Imela je okrvavljeno krilo in nogavice. Doma so takoj razumeli, da se je zgodilo nekaj hudega. Usedla se je na motorček in odhitela k Blažičevim. Blizu doma je srečala Blažičevega očeta, ki je bil vinjen. Pred hišo je svetila vluč. Vrata so bila zaprta in, ker ni imela ključev, je šla v stanovanje skozi okno. Sla je v kuhinjo in prižgala luč, tedaj je zagledala na tleh mrtvega svaka. Odprla je vrata »taremu Blažiču in zbežala domov. Tu je padla v nezavest, tako da so jo mora. li peljati v goriško bolnišnico. Tudi oče obtoženke Alojzij Vižintin je potrdil svoje prvotne izjave glede dogodkov tistega večera in razmer med hčerko ter zetom. Za njim je pričala njegova žena Evgenija Peric por. Vižintin, mati obtoženke. Ko jo je ta zagledala pred seboj, je začela pritajeno jokati. Pogled na nesrečno mater, ki boleha na srcu, jo je pretresel. Obe ženski sta se zasmilili občinstvu. Na prejšnji razpravi, ko je podrobno pripovedovala o bčerici in zetu tar dogodkih v tisti tragični noči, ji je bilo nenadoma slabo in so morali poklicati zdravnika. Včeraj je kot pribita stala pred predsednikom sodišča, ki je čital njene takratne izjave. Pritrjevala je jn na kratko odgovarjala na vprašanje predsednika in branilca. Podrobno je opisala dogodke in spore mladih zakoncev. Povedala je, kako je nekega dne hčerka pribežala domov zaradi »pora z možem in je hotela skočiti v vodo. Drugič je pribežala ponoči s hčerkico in ji je rekla, da se bo izselila v tujino,’ da bo preživljala sebe in hčerkico, ker mož slabo ravna z njo. Na vprašanje predsednika je pojasnila, da je hčerka doma gojila kunce in kokoši, da je sama skrbela za domače gospodinjstvo in ubijala kunce. Podrobno je opisala tudi dogodek, ko je po tragediji hčerka pribežala domov jn v halunačljah vpila: «Berto, Berto, ne Marju-če.» Padla je v nezavest in si sotela raztrgati obleko. Ko se je Alojzija vrnila od Blažiče-vih je mati hotela ponuditi zmedeni hčeriti Aldi nekaj mleka, pa ni mogla, ker je imela stisnjene zobe in se je zdelo, kot da bi bila mrtva. Predsednik ji je prihranil veliko muko, ker je prečital njene prvotne izjave In jo malo spraševal, sicer je bila nevarnost, da spet pade v nezavest. Ko je odšla s poda in šla mimo hčerke na zatožni klopi, je ta vstala, jo bežno potrepljala po roki in ji rekla: »Pridna, mama; hvala ti lepa* Ob koncu so še zaslišali maršala karabinjerjev Vittoria Enno in Bernardina Bongior-na ter brigadirja Ubalda Monica, ki so vodili preiskavo, pregledali dom tragedije in a-retiral; obtoženko. Predsednik: Rossi, javni tožilec: De Franco, zapisnikar: Magllacca, braniles; odv. Gef-ter Wondrich, sovnim indijskim proizvodom (čaju, smolam, konoplji, kavi itd.) in lahko občudujemo predvsem prekrasne tkanine, stkane iz zlatih nitk, in čudovite izdelke indijskih potrpežljivih obrtnikov. Danes bo pričetek nacional. nej^a zasedanja za načrtovanje in mehanizacijo dela v uradih. Svečana otvoritev bo ob 9.45 v sejni dvorani tržaške trgovinske zbornice v Ul. S. Ni-colo 5 in ji bo predsedoval poslanec Ivan Matteo Lombardo, predsednik nacionalnega odbora za produktivnost. To zasedanje predstavlja del obširne aktivnosti za razširitev nove tehnike, ki naj olajša in pospeši delo tako v industrijskih podjetjih kot v trgovini, obrti in v uradih. V ta namen je v Italiji okrog 30 pokrajinskih centrov jn med njimi je bil tak center med prvimi urejen tudi v Trstu. Na dopoldanskem zasedanju bodo prebrali več referatov in bo med drugimi uglednimi predstavniki večjih italijanskih podjetij poročal tudi dr. Guido Nassiguerra od SATA iz Trsta. Popoldne pa bodo pod predsedstvom ing. Sospi-sia krajša poročila in razprava o raznih modernih tehnikah. Zasedanje se bo prvi dan zaključilo s sprejemom v gradu Miramar, katerega bo priredila trgovinska zbornica in se bo nadaljevalo v soboto. Danes zvečer bo v gastronomskem parku velesejma zanimiva predstava, saj se bodo bladi tržaški diletanti borili za »prvi aplavz*. Prireditev bo vodil znani radijski in televizijski napovedovalec En-zo Tortora, sodelovali pa bodo številni tržaški diletanti, katere je v preteklih dneh izbrala posebna komisija. Zmagovalcem bodo razdelili nagrade, ki so jih ponudila v dar razna domača podjetja. Se vedno je prezgodaj, da bi lahko rekh karkoli določnejšega o kupčijskem uspehu letošnjega velesejma, saj so na dnevnem redu šele prvi stiki, čeprav so nekateri razstavljav. ci že zaključili ugodne kupčije že za celotni velesejem-ski kontingent, ki je letos sicer nekoliko višji, kot je bil lanski, vendar pa bi seveda lahko prodali še mnogo več. Zelo veliko zanimanje tudi vlada za nakup končnih izdelkov katere so razstavila jugo. slovanska podjetja na medna, rodnj razstavi lesa. Razumljivo je, da se jugoslovanskim lesnim podjetjem — čeprav gre za vzorce — ne izplača ponovno zapakirati razstavlje. no blago in ga vračati domov; zato nameravajo prodati na drobno kar na velesejmu razstavljeno pohištvo in druge izdelke. Za to razstavo vlada letos posebno zanimanje, kar tudi zasluži tako zaradi odlične ar. hitektonske ureditve arhitekta Planiča iz Zagreba, kot tudi zaradi vedno bolj zanimivih končnih lesnih izdelkov. V tem paviljonu letos skoro ni več polizdelkov iz surovin, temveč cela vrsta stolov za najrazličnejše namene, lesna galanterija, športne potrebšči. ne in končno stanovanjska o-prema. Vse je zelo lepo ;n o-kusno narejeno in prihaja tudi povsem do izraza, ker so se izognili staremu načinu, da so razstavljala nastopajoča podjetja vse svoje izvozne artikle, in so celotno razstavo uredili bolj organsko. Jugoslovansko lesno razstavo so organizirala podjetja »Ekport drvo* iz Zagreba, «Lesnina» i-z Ljubljane, «Si-pad» iz Sarajeva, «Slovenija les* iz Ljubljane in »Lignum Coop* iz Zagreba. Protesti trgovcev s kurivom na drobno Prodajalci kuriva na drobno se v zadnjem času upravičeno razburjajo, saj se je pridružila različnim težavam še nelojalna konkurenca nekaterih trgovcev s kurivom na debelo, ki so pričeli prodajati kurivo tudi na drobno. Razumljivo je, da ti lahko prodajajo drva, premog in koks ceneje, saj jim ni treba plačevati cele vrste pristojb.n, niti skrbeti za skladišča v mestu in lahko torej prodajajo po nižjih cenah, nekako po istih, po katerih sami prodajajo prodajalcem na drobno. Prodajalci kuriva na drobno zahtevajo zato, naj oblasti prouče položaj in ukrenejo potrebno, da še s tako nelojaL no konkurenco preneha. To utemeljujejo tudi z dejstvom, da njihova kategorija plačuje celo vrsto davkov in da mora velika večina plačevati povrh še visoke najemnine za skladišča. Njihova dejavnost pa je zelo omejena, saj lahko delajo in prodajajo v večjem obsegu le nekaj mesecev na leto. rali, prva dva »Vilo*, tretja «Sonček prosim* in zadnja pa »Kangljico*. Kot zadnjo točko programa so učenci tretjega, četrtega jn petega razreda zaigrali štiridejanko «Pepelko», ki je občinstvu zelo ugajala. Vse prireditve so bile zelo dobro obiskane. Starš:, in pri jatelji mladine so z burnim ploskanjem izrazili priznanje vsem sodelujočim otrokom Topla pohvala pa gre tudi vsem učiteljem, ki so z velike vztrajnostjo in požrtvovalnostjo pripomogli, da so prireditve tako lepo uspele. MARIO MAGAJNA «»------ Ameriški filmi na velesejmu USIS prireja vsak večer na prostoru pred ameriškim paviljonom na tržaškem velesej. mu tri predvajanja znanstvenih kratkometražnih filmov v ilustracijo razstavne teme ZDA »Prostor brez meja*. Namen teh dokumentarnih filmov je, seznaniti občinstvo z nekaterimi platmi nove dobe, ki je nastala z umetnimi sateliti. Spored je naslednji: ob 21. uri; »Raziskovanje v vsemir-ju», »Kronika mednarodnega geofizičnega leta*, «Vanguard». Ob 22. uri; «50 let v enem dnevu*, »Obramba zračnega prostora, ob 23. uri: »Mednarodno geofizično leto*, «Pusto. lovščine v vsemirju*, ((Jedrska znahost* in «Explorer», «»----- Izžrebane nagrade Snoči so izžrebali na velesejmu naslednje nagrade: ameriško kuhinjo je dobila Maria Erba iz Ul. Settefonta-ne 39 z vstopnico 005791; fotografski aparat «Ibis» Ivan Svagelj iz Vicolo Ca-stagne-to 953 z vstopnico 007550; svetilko Aurora Capon iz Ul. Ana-nian 19 z vstopnico 007242, 4 zabojčke tipičnih proizvodov «Isolabela» pa Leone Evau iz Ul. Giulia 41 z vstopnico 008544. Nlj tiskovni konferenci v to-rek) na velesejmu, s katero so se pričeli dnevi avstrijskega filma, je bila izrečen a želja in tudi opravičilo. Avstrijska filmska industrija bi se rada sprostila, rada bi zavzela mesto, ki bi ga spričo svoje dolgoletne filmske izkušnje lahko imela. Tudi niso v svetu tako redki režiserji in igralci avstrijskega porehla. Toda danes je filmska industrija v Avstriji navezana poleg domačega zgolj na nemški trg. Ozirati se mora na okuse tega trga brez ambicij, da bi mu nudila kaj pomembnejšega. Kaj takega n arede, kolikor jim uspe, Nemci sami. Spričo takih pogojev avstrijskega filma niti ne moremo grajati temveč samo pomilovati. Videli smo v teh dnevih pet filmov, toda niti enega ne, kri bi nas lahko vsaj za rip pritegnil s kako problematiko. Vse je tako enostavno, tako banalno, od časa do časa nekoliko sentimentalno in včasih za trenutek tudi smešno. Toda vsi ti filmi so kot izrezani in spet sestavlje. ni iz posameznih koščkov, ki smo jih že vse videli v kakem drugem filmu, bodisi iz skoraj istega časa ali pa iz časa pred dvajsetimi in več leti. (Prosim: Pred kakimi dvajsetimi leti sem šel neko deževno in dolgočasno nedeljo popoldne gledat neki avstrijski film. Nekje na Tirolskem so pripravili v nekem skednju prireditev. Igrali so svetopisemsko zgodbo o Juditi in Holofernesu. Judita je Holo-jernesu tako odlično odsekala glavo, da je morala to sekanje na splošno željo občinstva šestkrat ponoviti. No, v sredo smo imeli priložnost gledati nekako kopijo tega filma: zopet skedenj, Holofer- nes in Judita ter večkratni «bts» prt sekanju glave!). Seveda, v krasnih avstrijskih po. krajinah ne manjka objektov za lepo fotografijo. Toda tudi pokrajina napravi avstrijske filme tako zelo podobne drugega drugemu. In kako bj bilo mogoče videti pet avstrijskih filmov brez smučarskih sekvenc vsaj v enem izmed njih? Kot rečeno, nismo teh pripomb napisali s slabim namenom. Želimo le, da najdejo Avstrijci način in odločnost, da začno delati drugačne filme. S filmi, kot smo jih gledali te dni, je izključeno, da bi prodrli na tuji trg. Videli pa smo tudi precej dokumentarnih filmov. Deloma so ti filmi tujsko-promet-no propagandni in prikazujejo Vorarlberško ali Koroško, ali pa posegajo na kulturno področje, bodisi da gre za film o Beethovnu (življenjepis na podlagi obstoječih slik in predmetov, k; so bili njegovi) ali za benediktinski samostan v Lavantu ali pa za dunajske Saengerknaben (ta dokumentarni film pa smo videli že lani). Končno so prišli na vrsto tudi puškarji iz Borovelj. Toda najbolj zanimiv se nam je zdel film — dopuščamo, da je to lahko subjektivno mnenje — o mestu Nore ji, to se pravi o izkopaninah rimskega mestu na Magdalenski gori na Koroškem. -«»---- O V vsedržavnem obsegu je bila sklenjena nova pogodba za uslužbence trgovskih podje. tij, k: zboljšuje mezde in normativne pogoj'e teh uslužbencev. Sindikati zahtevajo, da se ta pogodba raztegne tudi na naše področje. ( šolske pribbditve ) Slovenska osnovna šola v Dolini priredi razstavo dekliških in deških ročnih del, ki bo otipi ta v soboto 28 t. m. od 15. do 19. ure in v nedeljo 29. t. m. od 8,30 do 19. ure. Industrijski strokovni tečaj v Nabrežini prired; 28. in 29. t. m. od 9. do 17. ure razstavo risb in ročnih del učencev. Vljudno vrbljeni vsi, da si oglelajc za- It!III'VO t*L3 dVv Nižja industrijska strokovna šoia s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsmo št. 8-III) priredi ob zakuučku šolskega leta razstavo deških .n clekiišk'.! izdelkiv ročnega deia n r‘"anja. Ka r ava to cdpria "d nedelje ,dn • 23. junija do vključno petka ene Juh;* oak dan d • uc 12,30 in od 15. do 19. vre. Industrijski strokovni tečaj v Dolini obvešča, da bo otvoritev šolske razstave v soboto dne 28. junija ob 15. uri. Razstava bo odprta v nedeljo dn« 29. junija od 8,30 do 19, ure. Slovenska osnovna šola na Opčinah vabi starše in prijatelje šolske mladine, da si ogledajo razstavo, ki bo v soboto 28. in v nedeljo 29. t. m. Razstava bo cbs dni odprta od 9. do 19, ure. Osnovna šola v Boljuncu bo priredila v soboto 28. t, m. ob 8.30 na novem plesišču zaključno šolsko prireditev. Na sporedu bo Goljeva «Princeska in pastirček*. V nedeljo 29, t. m. pa bo priredila šola v Boljuncu od 9. do 18. v šolskih prostorih razstavo rečnih del in risb. IIIIIIMIIIIIIIIIIlllllll IIIII (IIII11111111111 KIHI III tl ItllUH Milili II Ifllltll MIH MII IIIII lltllllllll lil 1(1111 III Sindikalisti CGIL pri dr. Vorii Neutemeljena zaskrbljenost o oddaji del zasebnikom Občinski podkomisar je izjavil, da gre za sedaj le za proučevanje načrtov Včeraj so šli voditelji sindikata uslužbencev krajevnih U-stanov v družbi tajnika De-lavike zbornice CGIL Tomin-za k prefekturnemu občinskemu podkomisarju dr. Vorii, kateremu so oriaalj zaskrbljenost 400 udeležencev odsega za ceste in Javna dela v zvezi 7. vestmi o oddajUdel v zakup zasebnikom. Dr. Voria je izjavil siudika listom, da je zaskrbljenost popolnoma neutemeljena. Tudi če bi, kar pa še ni gotoVo, izročili kakšen odsek zasebnim podjetjem, bi uslužbent:: ohranili vse dosedanje mezde in normativne pogoje. Poleg tega nis« doslej sprejeli v tem smislu še nobenega sklepa in gre pri tem le za proučevanje načrtov, da se ugotovi, ali se sploh spla- 1- in 2. stopnje po prsnem košu. V bolnišnico ga je »premila njegova mati, ki je povedala, kako se je stvar dogodila. Otrok se bo moral zdraviti tri tedne na dermatološkem oddelku. «»---- Nesreča v Aquili Pri svojem delu v čistilnici Aquila se ja včeraj popoldne ponesrečil 3R*letni kemik Antonio Comel iz Istrslae ulice 4. Tekočina, s katero je imel opravka, se je namreč vnela, in plamen gu je ožgal po vratu in levi roki, zaradi česar se bo moral zdraviti dva tedna na dermatološkem odd-delku. Padec s tramvaja Na opazovalnem oddelku so SNG v TRSTU GOSTUJE NA GORIŠKEM Spored predstav na goriški strani. PD «Vesna» Križ pri Trstu priredi v nedeljo 29. t.m. ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma «Pad!i za svobodo* VESELI VEČER ob sodelovanju orkestra «Ve»ne» in pevcev. K lepi zabavi vabimo vse prebivalstvo. A A D 1 O 9,30: Klavirske in violinske skladbe P. I. Čajkovskega. 9,45: Poje zbor’ LIRA iz Kamnika. 10,10: Adolphe Adam: Giselle, balet v dveh dejanjih. 11,00: Za don, in žene. 11,10: Zveneči kalejdoskop. 11,35: Poljske ljudske pesmi v izvedbi ansambla »Sionska*. 12,00: V tričetrtinskem taktu. 12,25: Ljubljanski operni solisti vam pojo. 13,30: Ernest Chausson: Poeme. Parifo Vladi-gerov: Rečenica: Vardar. 14,00: Naši zabavni ansambli in, solisti. 14,30: Turistična oddaja. 14,45: J. Bošnjakovič-Dlesk: Venček narodnih melodij. 15,40: Iz svetovne, književnosti — Iiias Vene-zis: Morski galebi. 16,00: Koncert ob štirih. 17,10: Nastopa ansambel Mojmira Sepeta s pevcema Jelko Cvetezar in Ninom Robičem. 17.30: Zabavna ruleta. 18,00: Iz r.aših kolektivov. 18,30: Pianistka Edith Farnadi igra skladbe Fr. Liszta. 18,45: Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 20,00: Poje ljubljanski komorni zbor. 20,15: Tedenski zunanjepolitični pregled. 20,30; Ob 50-letnici smrti Nikolaja Rimskega-Korza-kova (glasbena oddaja s komentarjem). 21,15: Oddaja o morju ln pomorščakih. TELEVIZIJA 17,00: Spored za otroke. 18,30: Poročila. 18,45: Oddaja za ženske. 19,30: Pisma TV. 19.45: Vprašanje poklicev. 29,30: Poročila. 21.00: Alfieri «Orestes», tragedija v 5 dej. C K I N O Dne 27. junija 1958. RADIO TRST A 7,00: Jutranja glasba. 11,30: Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... 2ivljenja in usode: «Dr Bruno Pitterman*. 12,10: Za vsakogar nekaj. 12,45: V svetu kulture. 12,55: Orkester «Tele-funken*. 13,30: Glasba po željah. 17,30: Plešiie z nami. 18,00: Velika dela slavnih mojstrov. 18,55: Koncert basista Vladka Korošca — pri klavirju Danilo Švara. 19,15: Utrinki iz znanosti in tehnike. 19,30; Pestra glasba. 20,00: Šport. 20,30: Iz opernega sveta, 2i,00: Umetnost in prireditve v Trstu, nato Fantazija dunajskih valčkov. 21,30: Čajkovski: Uvertura «1812», op. 49. 21,45: Ansambel .. Franco Russo. 22,00: Dante Aiighieri; Božanska komedija — Pekel. 20. Spev. V prevodu dr. Alojzija Gradnika — razlaga dr. Janko Jež. 22,15: Ansambel «Hot Club de Franice*. 22,30: Klasični skladatelji. 23,00: Na orgle Ham-mond igra Fela Sovvande. RADIO TRST 11,30: Operna glasba 12,10: Orkester Segurini. ‘ 14,30: «TretJa stran*. 19,25: Koncert basista Ettora Gerija. 21,00:: Simfonični koncert ■ RADIO KOPER 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8,00, 10.00, 13,00, 15,00, 17,00, 19,30, 22.00. 5,00—6,15: Prenos RL. 7,00— 7,15: Prenos RL. 7,15: Glasba za dobro jutro. 8,00—12,00: Prenos RL. 12,60: Glasba po željah. 13,40; Kmetijski nasveti. 13,45: Popoldanske melodije. 14,30: Gospodarska oddaja: «Zaktjučni računi — ogledalo gospodarjenja*. 14,40: Popularne skladbe. 15,20: Domači j)evci in ansambli pred mikrofonom: Moški zbor jz Vrtojbe. 15,40—17,00: Prenos RL. 17,00; Harry Herman Igra s svojim orkestrom. 17,25: Od melodije do melodije. 19,30—22,15: Prenos RL. SLOVENIJA Poročila v *'ov.: 7.00, 7.30, 13,30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19,.15, 22.30. 8,05: 25 minut za ljubitelje narodnih pesmi in poskočnic. 8,30: Piknik plošč (ponovitev). ltlllll1lllllll1l1lllllt1IIIIMIIIIIIIIIIII1lllllllllllllllillllllltlllllll1lllllltllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIII Exce!sior. 16,00: «Dino». S. Mi-neo, B. Keith, S. Hohner. Fecice. 16,00: »La Casbad di Maršiglia*. Stephan Boyd, J. R. Justice. Nazionalie. 16,00: »Mož postave*. Joe! Mc Crea, Mark Stevens. rilodrammatico. 15,00; «Ogenj na Yangise» R. Todd in A. Tamircff. Grattacielo. 16.00: «Spanski vrtnar*. D. Bogarde, B. Svvan-son. Supercinema. 16.00; »Mirni A-merikanec*. A. Murphy In Ke-rima. Arcobaleno. 16,00: «Pot v Pariz*. G Kelly, Barbara Laage. Astra Roiano: 16;30: «Zgodba generala Hustona*. Mac Crea. Cimemascope. Technicolor. Capitel, 16,00: »Veliki rop*. Techr.icolor. Peter Finch, Ronald Lewis. Cristallo. 16,30: »Poljubi jo zame* C. Grant in J. Ma-nsfield. Cinemascope. Alabarda. 16,30: «Bandit z Epi-, ra». V Johnson in M. Carol. Cinemascope. Technicolor. Aldebaran. 16,00: ((Cesarstvo sonca*. Cinemascope. Technicolor. Armonia. 18,00: «Drama v Cas-bahu*. G. Raft, G. M, Canale Aurora. 16,30: ((Zgodba o Esther Costello*. J Cratvford, R. Brazzi. Garibaldi. 16.00: «Opustošena zemlja*. John Hodiak, John Derek. Ideale. 16,30: «Desr>erado». W. Morris. James Lydon. Imnero. 16,30: «Sonce v srcu*. P. Bovne in S. Jones. Cinemascope. Technicolor. Italia. 16,30: «So potrebni medeni tedni?* D. Dors in D. To-milson. Moderno. 16,00: «Huk! krik, ki ubija*. George, Montgomer? in Morra Freeman. S Marco. Zaprto. Savona. 16,00: «Moje življenje se začne v Maleziji*. Pe*er Finch. Viale. 16.00: ((Skrivnost Mora Tau». G. Palmer, Allison Ha- ves. Vlttorio Venetu. 16.30: «Poroč;la se bova na Capriju*. Tina Pica, F Sportelli. Belvertere. '6,30: «Bodite usmi- ljeni s tistimi, ki podležejo*. A. Nazzari Massimo. 16,30: «Strah ponoči*. P. Kellv in A. Doran. Marconi. 16,30: ((Pionirji iz Wi-vonsin Novo Cine. 16.00: »Kurussu, a- maconska zver*. J. Bromfteld in B. Garlamd. Odeon. Danes zaprto. NA PROSTEM Arena dei fiori. 20,00: »Pajčevina*. R. Widmark, L. Bacall, Ch. Boyer, J. Kerr. Paradlso. 20.30: «Crni biseri s Pacifika*. Virginia M-ayo. Ponztana. 20,15: «Vse za vse*. David Brian in Arlene Dahi. Valmaura. 20,15: «Hiša iz bambusa* Robert Ryan. Arena Diana. 20,30: «Izgubljena celina*. L. Bonzi. Ariston. 20,30: ((Zaupno poroči- lo* O. Wel4es. Marconi. 20,15: ((Odisej*. A. Quinn, R. Podesta. Garibaldi. 20,30: «Opustosena zemlja*. Sladio. 20,30: »Berlin—Tokio*. Roiand. 20,30: «c,!obok kot morje*. Vivien Leigh. Secojo Sv. Ivan. 20,30: «Hčerka Mate Hari*. LudmUla Tctoeri-na. OD VČERAJ DO DANES ca. izročiti kakšno delo v za- včeraj popoldne sprejel, 51-let-kup zasebnim podjetjem. Vsa. | aega Bruna Uovereja lz UL ka odločitev v zvezi s tem pa , Batt.;st. 2, ,Kj se je bu je se daleč m je ne bi mogli ; čeKl feo ‘ „ ..... , I čelu, ko je nerodno padel s na vsak način uresničiti pred tramvaja v Ul. Giulia Zdra poletjem 1959. Torej, bi kvec- viti se bo moral pribljžno 10 jemu prišla na vrsto oddaja i dnj tem zasebnikom šele čez leto dni; do takrat pa bo, vsaj upamo, že izvoljen nov občinski svet, ki bo take načrte pre prečil. Z vespo v avto Ko se je včeraj popoldne 38-letni Vittorio Gironda iz Ul. Castaldi 4 peljal po Ul. Mazzini z vespo, je na vogalu z Ul. Roma trčil ob avto, V kuhinjah se večkrat pri- ki ga je vozil neki avstrijski petijo nezgode otrokom, ki se izletnik. Gironda je zletel na Otrok se je opekel ne zavedajo nevarnosti. Tako se je včeraj zjutraj opekel 2-letni Alessandro Pizzulin iz Ul. Crisp: 81. Neprevidno je pievrnil lonček z vrelo vodo, ki mu je prizadela opekline tla, se pobil po rebrih in si jih verjetno tudi nalomil. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti skoraj tri tedne na I kirurškem oddelku. ^ BAZNA OttVKMTII-A J Seja izvršnega odbora Slovenske gospod arsko-Rul t u r n e zveze bo v nedeljo 29 t. m. ob 9. uri dopoldne v Ul Roma 15. FILMSKE PREDSTAVE VLADN. KOMISARIATA Danes ob 20.30 bodo na Opčinah in pri Banih na pobudo tiskovnega urada vladnega generalnega komisarjata predvajali poučne, kulturne in zabavne dokumentarne filme. ( UllUNKA PROSVEtT) izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel seje danes 27. junJJa ob 18. uri na sedežu ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 13. Poročili so se: zdravnik Pie-tro Pavoni in učiteljica Teresa StaJlone, nogometaš Pietro Caz-zaniga in gospodinja Laura Pie-ri. doktor trgovinskih ved Remo Gelletti in doktor političnih ved Silvana Depase, tesar Ser-gio De Rossi in gospodinja Maria Grazla dl Giovanml, agent PS Angelo Latona in prodajalka Maria Pappalando, delavec Dario Pettlrosso In vezilja Li-‘liam Colautfi, letalski podoficir Lero.v Cassidy in gospodinja Laura Tamaro, električar Antonio Fabris in gospodinja Albina Peric, tesar Glorgio Franchini in gospodinja Rosa Febbrina, mizar Luciano Giovamnini in delavka Renata Cartolaro, uradnik Glunio Sambo in učiteljica Gior-gina lermou industrijski izvedenec Pietro Devescovi in gospodinja Giovanna Tiberio, podjetnik Luigi Mattarollo in gospodinja Gianna Della Sohiava. Umrli so: 70-Ietna Italia Brti-netttn vd. De Pol, 57-letnl Salva-tore dl Toro, 65-letni Giovanmi Brtssan, 68-letn| Angelo Pacco, 80-letna Domenica Bembi vd. Poldrugo. NOČNA SLU2BA LEKARN Dr, Codertnatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. R*!;?1-tella 42- Depangher, Ul. San Giu-sto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; Zanetti . Testa d’oro. Ul. Mazzim 43. MALI OGLASI «EMPOHIO DELLO SCAMPOLA-ME», Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke: svile, nejlona, rafije, po pelina, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo. PO ZELO NIZKIH CENAH PRO. DAJAMO: VESPE, LAMBRE- TE 150 IN 125, BENELLI, RU-MI, MV, ISO 125. GILERE 150, TELESKOPSKE HARLEY DAVIDSON 750. KRASNA, V. PASCOLI 22. TEL. 55530. PODI IZ FURNIRJA po 330 Ur kv. m — se prodarijo v Ul. Gambinl 3. Obveščamo vse naše mlade ljudi, ki iščejo kakršnokoli zaposlitev, naj se nemudoma zglasijo v naSem uradu, da jih vpišemo v seznam ljudi, ki iice-jo zaposlitev. Slovensko gospodarsko združenje, Ul. F. Filzl (el. 37808. SUJZBO-zaposlltev dobita v trgovini jestvin 14-15-letna vajenca — 14-15-letn« vajenka šivilja Gospodarsko združenje. Ul, Fabio Filzi 8. Valute Milan Rim | Alatl funt Marengo l Dolar . . . f Frank franc. : Frank Švicar [ Sterlirig [ Dinar , j Šiling , . j Zlato , t « |5900.— 16100,— 4700,— ;4900.— 622,—. 626,— I 184,— | 137.— ! 144,- 146.— 1720— l /80.— 80.— 23.75 707,— Zah, n. marka 1 148,- 83,— 24.25 709— i 149,— 1 ZAHVALA Ganjeni za izraženo sočustvovanje ob bridki izgubi našega dragega Jožeta Albertija se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov *P°~ min. Posebna zahvala domačem pevskemu zboru z dirig. ’ Žerjalom, darovalcem ve in cvetja ter vsem oni??L)vi so ga spremili na nJ*»° zadnji poti. Žalujoča družina Bonan in sorodniki Boljunec, 27.fi. 185S ____ 27. junij* 1958 THURA SARUTER Od svojega 13. leta se je Rilla Mabry sramovala svoje zunanjosti. Razlog je bil verjetno v tem, da je bila nekoliko višja od svojih vrstnic. Poleg tega je bila morda tudi nekoliko preveč vitka. Zdelo pa se ji je, da je tudi nekoliko nerodna. Ko je bila stara dvajset let, se ji je zdelo, da je njena zunanjost dobesedno strašna. Vsa druga dekleta so se ji zdela lepša• bolj ljubka in bolj privlačna. In ni šlo le za to, da vse to dekletu ni bilo prav, ampak je bila tako visoka, da si ni mogla kupiti nobene že skrojene obleke. Zato si jih je morala krojiti sama, pri čemer ji pogosto kroj ni uspel. Kljub vsem tem, po Ril-linem mnenju velikim napakam, so jo vsi, dekleta in mladeniči, imeli radi. Dejansko je bila prijetno dekle, posebno če bi jo hoteli ocenjevati kot celoto. Njen obraz pa je bil celo lep in simpatičen. Rillin fant Patrick Red-dtng je bil sin trgovca. Za dekle, ki bi dobilo Pata, bi ne mogli reči, da je z njim zadelo tombolo. toda za Rillo je bil kar primeren, posebno če vzamemo v poštev tudi ostale okoliščine. Njuni prijatelji so menili, da bi Rilla morala biti s Patom povsem zadovoljna, saj je bil Pat po zunanjosti čeden mladenič in v družbi ga niso imeli za nepomembno osebnost. Tudi Rilla je Pata visoko cenila. Bila mu je celo hvaležna, ker je bil z njo dober. Trudil se je biti do nje nežen in kolikor se je dalo prijazen. Ona je Pata dejansko imela rada, on pa je bil srečen, če je le mogel biti ob njej. Bila bi povsem srečna, da bi ne bilo neke nevšečnosti: Rilla je bila dejansko do ušes zaljubljena v Shana Tennan-ta. Toda vsem in tudi Ril-li je bilo jasno, da Shane ni fant zanjo. Shanov oče je imel banko in je bil zelo bogat. Njegova mati pa je bila v javnem življenju mesta važna osebnost. Shane je bil visok, še mnogo višji od Rille. Poleg tega tudi zelo lep. Pat je delal v trgovini skupno z očetom. Shane pa se je pripravljal, da bo po očetu prevzel banko. Njuni življenjski poti sta bili torej že določeni in Rilla ni mogla pri tem prav nič spremeniti. No, njeni starši so imeli le toliko možnosti, da njej ni bilo treba Iskati zaposlitve. Hodila je s Patom, od daleč pa metala oči na Shana. Vsi so smatrali, da je njena poroka s Patom že nekaj gotovega. In tedaj se je zgodilo, da je v Morisiville prišel na cbisk k teti Leslie Durant. Leslie Durant je po poklicu risar, znan risar. Dela prt nekem štirinajstdnevniku. Takoj so ga uvedli d mestno družbo. Postal je nekakšna družbena senzacija za to sezono. V mestecu je ostal le nekaj dni, toda to je bilo dovolj, da se je marsikaj spremenilo. Nekega večera je na zabavi opazil Rillo Mabry. Rilla je stala ob vratih in opazovala Shana Tennan-ta Dekle se tedaj ni zavedalo, koliko jo izraz na licu izdaja. Tega ni opazil nihče. Teda Durant, ki je hu v tem okolju novinec, 'je takoj dojel, za kaj gre. Videl je Rillo v slabo krojeni obleki, z gladko pričesko in tudi, kako stoji pri-pognjena ob vratih ver- jetno se še nikoli ni čutila tako visoke kot tedaj — in videl je tudi odlično o-blečenega, samozavestnega■ skratka čednega Shana. In tedaj je prišel Pat in Rillo prosil za ples. Naslednji dan je Durant vsakomur, ki ga je srečal, govoril, da je Rilla Mabrg brez dvoma najlepše dekle v mestu in eno najlepših, kar jih je bil kdajkoli videl. Rilla ni nikoli v življenju slišala take ~ pohvale. Bila je vedno plaha, zmedena in nesrečna zaradi svoje neposrečene zunanjosti. In sedaj jo je nenadoma človek, ki se na to spozna bolje kot kdorkoli v mestu, proglasil za najlepše dekle. Ko je bil sam Durant o-sebno rekel, kaj meni o njej, je bila kar iz sebe. Komaj ji je uspelo najti izraz-, da se mu je zahvalila. Pozneje je vsa rdeča v c-braz stopila k njemu, da bi ji povedal, kako naj svoj zunanji videz popravi. «To sicer ne spada v moje področje, no, vendar se bomo skušali potruditi,* ji je odgovoril. Naslednji dan je Durant, ob pomoči Rilline matere, napravil iz Rille povsem drugo dekle. Preuredil ji je pričesko in predlagal korenite spremembe v njenem oblačenju. Istega večera je bil ples, ki so ga priredili Durantu. Bil je to zadnji večer, preden je odpotoval in hkrati Ples, na katerem je bila Rilla prvič osrednji predmet pozornosti. Mnogo pred koncem zabave je Durant videl Shana Ten-nanta, kako pozorno pleše z Rillo, torej istega Ten-nanta, ki ga je pred dvema dnevoma Rilla tako poželjivo gledala in ki ji on ni posvečal niti najmanjše pozornosti. Durant se je nato vrnil v New York na delo. Na Rillo Mabry je bil pozabil. Minila so že leta. No, nekega dne je Durant komaj končal svoj «lunch* v restavraciji, ko se mu približa neka visoka in lepa gospa, ki je že prekoračila svojo prvo mladost. š m m f * z H - ;f!iP Jutri bodo svečano izročili prometu še zadnji košček ceste med Petrinjami in Kastelcem na novi cesti, ki gre od križišča pri Dekanih in se tik pred Senožečami poveže s cesto Trst - Ljubljana. Ta tako potrebna cesta je torej končana in »celinska« Slovenija ima odlično zvezo z morjem. PROF. AMODEO O PROMETNIH ZVEZAH TREH BENECIJ TRŽAŠKO IN CESTA PRISTANIŠČE TRST - TRBIŽ Najbolj nujna so dela na odseku med Vidmom in Trbižem, ker cesta ne ustreza več sedanjim prometnim potrebam Na nedavnem študijskem zborovanju o vprašanjih prometnih zvez treh beneških dežel so bila podana številna Obširna poročila o vseh cestnih in železniških prometnih zvezah, ki zanimajo omenjene tri dežele in zlasti tržaško in beneško pristanišče. Poleg vprašanj notranjega cestnega in železniškega razvoja so kongresisti podrobno obravnavali tudi vprašanje prometnih zvez s sosednimi državami in še posebno vprašanje železniških prog in cest med tržaškim in beneškim pristaniščem ter Avstrijo in Bavarsko oziroma Muenchenom. V poročilih o kongresu smo na kratko omenili le nekatera od teh vprašanj, ker smo molzli celotno delovanje kongresa zgostiti na nekaj tipkanih strani. Zato ne bo odveč, če bomo sedaj od časa do časa objavili izvlečke posameznih voj cestnega in železniškega prometa med Trstom in Av strijo ter med Trstom in južno Nemčijo. Za danes smo iz-brali poročilo prof. Aurelia Amodea o »Prometnih zvezah med severnim Jadranom in Avstrijo čez .Trbiški prelaz« To poročilo je zelo obširno in opremljeno z ustreznimi zemljevidi in grafikoni. Prof. Amodeo se v svojem poročilu najprej ukvarja s sedanjim stanjem avtomobilske ceste s Trbižem in ugotavlja, da je postala ta cesta velike važnosti za osebni in tovorni avtomobilski promet med Srednjo Evropo in severnim Jadranom. Da bi dokazal, da je sedanja avtomobilska cesta zlasti med Vidmom in Trbižem neprimerna za vedno večji osebni in tovorni promet, navaja prof. Amodeo, da je trbiški obmejni prehod na tretjem mestu od vseh itali- Bo Elisabetta izvoljena za najlepšo ? lo,* je rekla Rilla. V njenem glasu pa je bil ču- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII den prizvok, ki ga on ni razumel. «Vidim, da ste se poročili z mladeničem, v katerega ste bili zaljubljeni. Ime mu je bilo Tennant, Shane Tennant.* «Kako pa ste vedeli, da sem bila zaljubljena vanj?* elmen se dobro spominjam. In spominjam se, kako ste ga opazovali, če se le spomnem, da sem bil vsemu vzrok jaz...* «Točno, vi. Zanimivo, kako ste vse spremenili, vse sprevrgli. Hodila sem s Patom Reddingom, zaljubljena pa sem bila v Šhana. Povrh tega pa sem bila zelo nesrečna zaradi svoje zunanjosti. Tedaj ste prišli vi, me proglasili za lepo in nenadoma so vsi fantje hoteli biti moji. In tako sem se poročila s Tennantom Shanom.* ečudovito,* je rekel Durant in se ves srečen nasmejal. tKako pa je bilo pozneje?*