Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 74.
JOLIET. ILLINOIS. Hr AVGUSTA 1916
LETNIK XXT.
vstrijci zapustili Gorico in Lahi vkorakali v mesto.
zpodbtijene po navdušenem naskoku prednjih ftp, na sovražnika.
"V ne'.vljo smo ujeli v tej krajini 13 častnikov in 3,000 vojakov, med njimi nekaj Nemcev, ter uplenili dve havbici in več strojnih pušek. Boj je bil ljut. Veliko število ranjenih av-stro-nemškiJf""* -Trikov dohaja."
• 5f
Po I4mesečni, slavni obrambi pod vodstvom generala Bo-roeviča in njegovih junakov so se morali Avstrijci umekniti sovražni premoči. Lahi razdejali goriško bolnišnico in usmrtili več duhovnikov.
Rusi hudo pritiskajo na Avstro-Nemce. Anglo-Francozi napredujejo.
Dunaj, 7. avg. (Čez London.) — Uanašnje dnevno poročilo avstro-ogr-skega
vojnega vodstva glede dogod-k°v na laškem bojnem torišču se glasi: V odseku Goriškega predmostja in Doberdobski visoki planoti se vrše "udi boji. Na Sabatinskem hribu in hribu Sv. Mihaela še niso dokončni trdovratni boji, ki so trajali celo Naše čete so večji del prednjih POstojank, v katere sb Lahi prodrli v P^'em naskoku, zopet iztrgale sovraž-j, p fw s protinapadi. Doslej je bilo priženili na neranjenih ujetnikih 32 Ustnikov in 1,200 vojakov."
Boji okrog Doberdoba.
Berlin (brezžično v Sayville), 7. avg. "" V dne 5. avgusta objavljenem dnev-poročilu avstro-ogrskega vojnega °<Utva je rečeno:
.."V južnem odseku Doberdobskih vt-s!n so napadli Italijani v petek po šti-r"Jrni topniški pripravi z najmanj sed-&llni' Polki naše postojanke. Sovražnik y b>l najprej zadržan po našem stre-s strojnimi puškami. Ko se mu Pozneje posrečilo, na več točkah ie°K-rCti v avstro-ogrske postojanke, te 11 Povsod zopet izgnan. Naše čekov" Pri8nale 230 neranjenih ujetni-
Cadorna poroča.
r 7. avg. — Današnje dnevno po-italijanskega glavnega stana ^buje med drugim sledeče podatke: dat ^ Adižo in zgornjo Sočo se na-Co'Juje topniška delavnost. V Sette Tirnuni je sovražnik razstrelil več ln> Po katerih je bil eden naših oko-te°V P* Monte Zebio razdejan. Po-to 1 ,'e podjel napade, ki jih je naše
n,stvo popolnoma zaustavilo. ^^. tofanskem odseku so naše čete ki °j',lc močne sovražne postojanke, ^o'	zvezo mef' Travenan-
jjp'ino in hudournikom Sare v Ga-i dolini. Sovražnik je vztrajno
k
bo,
mbardiral kraje
v dolini zgornje
'n odgovarjali smo "z obstre-
Rair>Jem v°jaških poslopij v Trbižu,
lju in Tolminu." Oil
raj . dolenji Soči so naše čete vče-iji vt	napadati nekaj močnih so-
" Tri'- Postojank, dočim je v odseku Prič 4 (')r'ni°rskcga) naša ofenziva, st^V l'nc 4. t. m., napredovala v liški' V!Šin 85 in 121 •. Po iz(latni top-lii,il Pnpravi so naše čete osvojile več okopov. Blizu Tržiča 4. jt| stl'Hšnem spopadu bertaglieri 3., v'šin0 ')ataljona osvojili skoro celo "•H ^	obdržali proti več lju-
)ih . °tinapadom. V včerajšnjih bo-
«4stnik° Ujeli 3,600 n,ož' vStcvii 100
Sa D °v.' ,ne(l njimi enega polkovne-iorj;i ^'Jnika in enega štabnega ma-^adaljc smo uplenili baterijo
treh topov, nekaj tucatov strojnih pušek in mnogo streliva."
3,000 Lahov ujetih ob Soči.
Dunaj, 8. avg. (Čez London.) — Danes objavljeno dnevno poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva se glasi: "Laško bojno torišče: Boji v goriškem odseku se nadaljujejo z nepretrgano trdovratnostjo. Odbili »no več napadov, ki jih je podjel sovražnik z močnejšimi, oddelki. Izza popoldne 6. avgusta je bilo privedenih na neranjenih ujetnikih 72 častnikov in 2,933 vojakov.
"Da se hrabrim braniteljem goriškega predmostja, katero so Italijani ponovno naskočili v obupnih napadih, prihranijo brezkoristne težke izgube, so bili tekom zadnje noči umaknjeni na vzhodni bre^: Soče."
Cadomove zmage.
Rim, 8. avg. (Čez London.) — Vojni urad je danes objavil sledeče poročilo:
"Silni topniški boji se nadaljujejo v Lagarinski dolini. Na Asiaški visoki planoti je bil odbit močan sovražnikov napad v odseku Monte Zebio. V zgornji Cordevolski dolini je sovražnik po strašnem obstreljevanju obnavljal svoje poskuse proti našim postojankam na Monte Sief. Vsakikrat je bil s težkimi izgubami odbit.
"Ob dolenji Soči pred Gorico se nadaljujejo ljuti boji. Sabotinski hrib in hrib Sv. Mihaela, branišči sovražne obrambe, sta sedaj popolnoma v naši posesti. Goriško predmostje je torej v naših rokah. Naše topništvo obstreljuje mesto, da prepodi sovražnika iz" his in cest.
"Med boji dne 6. in 7. t. m. smo ujeli nad 8,000 mož, med njimi nad 200 častnikov, od katerih je 20 štabnih častnikov. Ujetniki se še vedno dovajajo. Uplenili smo nadalje 11 topov, kakih 100 strojnih pušek in mnogo zalog."
Lahi streljali na bolnišnice.
Berlin (brezžično v Sayville), & avg. — Avstro-ogrsko dnevno poročilo z dne 6. avgusta se glasi:
"Laška fronta: Bolnišnice v Gorici, ki so pod vodstvom redovnikov, so Italijani bombardirali. Več oseb je bilo usmrčenih.
"Južno od Suganske doline so avstrijske čete prodrle dalje, ujele 2 častnika in 76 mož ter uplenile S strojnih pušek."
Po štirinajstih mesecih.
Rim, 9. avg. — Danes izdano nazna-
nilo italijanskega vojnega urada se glasi:
"Naše čete so davi vkorakale v Gorico.	r
"Včeraj zjutraj je naša'pehota po silni topniški pripravi dovršila zasedbo (nedavno izpraznjenih) višin za pad no od mesta, s katerih so bili prepodeni še zadnji preostali sovražni oddelki. V okopih in kritjih je bilo polno trupel avstrijskih vojakov. "Popolnoma poraženi' sovražnik je zapustil velike množine orožja, streliva in zalog.
Na levem bregu Soče.
"Ko se je znočilo, so oddelki brigad iz dopolnilnih okrajev Casale in Pavia prekoračili Sočo in se ustanovili na levem bregu. Konjiki in bersagieri na motornih kolesih so začeli brzo zasledovati sovražnika onostran reke. Med tem so naši pionirji naredili več novih mostov čez reko in popravili po sovražniku poškodovane.
"Na Kraški visoki planoti so naše čete odbile več protinapadov na hrib Sv. Mihaela in osvojile več okopov v soseščini kraja Sv. Martin.
"Doslej smo ujeli kakih 10,000 mož. Še več ujetnikov dovajajo. Natančna množina vojnega plena se še ni dala dognati; je pa prav znatna."
Več duhovnikov usmrčenih.
Berlin, brezžično v Sayville, 9. avg. — Otec superior (samostanski načelnik) in več drugih duhovnikov je bilo usmrčenih in mnogi drugi duhovniki so bili resno ranjeni, ko je italijansko topništvo razdejalo bolnišnico v Gorici, vkljub dejstvu, da je bila zaščitena z genevsko mednarodno zastavo, kakor brzojavljajo iz Dunaja danes.
Ruska fronta.
Berlin, 7. avg. — Veliki glavni stan poroča danes o bojih na vzhodu:
"Fronta feldmaršala .von Hinden-burga: V severnem odseku se ni pripetilo nič važnega. Sovražni oddelki, ki so prodirali proti peščenemu griču južno od Zarečja ob Stohodu, so bili s protinapadom odbiti. Ruski napadi severozapadno in zapadno od Zalocza so bili brez uspeha. Boji na desnem bregu reke Seret se nadaljujejo. Nemški zrakoplovni oddelki so spustili številnih bomb, in sicer z dobrim uspe hom na severno od železnice Kovel-Sarny zbrane čete.
"Fronta nadvojvode Karla Franca: Položaj na frontnem odseku generala von Bothmerja je neizpremenjen. V Karpatih so naše čete osvojile višini Plajk in Deskovata ob reki Čeremoč."
Rusi zopet uspešni.
Petrograd, 7. avg. — Nocoj izdano uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana se glasi:
"Ob Stohodu blizu Zarečja so naše čete podjele naskok in, ne da bi bil sprožen le en strel, prepodile sovražnika iz dela njegovih zakopov, ki smo ga zasedli. Ujeli smo 12 častnikov in 200 vojakov ter uplenili eno strojno puško.
"Naš uspeh se je razvil tudi dalje v severnem delu ozemlja, katero smo osvojili ob Seretu. V tem odseku so se reservne čete posebno odlikovale

loto,
y Ainerlciui l*rens Association.
PREDNJE STRAŽE V MEHIKI ODGANJAJO VILLOVE RAZBOJNIKE.
Avs
•Pi
•'se umeknili.
Dunaj, 8.' ;.vg. (Čez London.) — Danes objavljeno dnevno poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva se glasi: "Rusko bojno torišče: Vzhodno od Ottynije; i" Tlumača je napadujoč sovražen oddelek prodrl v našo prvo li-nijoi a j bil s protinapadom zopet popolnoma izgnan. Ujeli smo nad ,000 jnož.
"Blizuj/Flumača smo vpričo pretečega napada po močnejših oddelkih preložili obrambo v pripravljene postojanke zapadno od tega kraja."
Dunajsko dnevno poročilo.
Berlin (brezžično v Sayville), 8. avg. — Avstro-ogrsko dnevno poročilo z dne 6. avgusta se glasi:
Fronta nadvojvode Karla Franca 'ožefa: V glavnem odseku so podjeli Rusi številne napade, ali vsi so se zrušili. Južno od Jablonice in Krta-rova imajo avstro-nemške čete zaznamovati nadaljnjih uspehov, vkljub naj-silnejšemu odporu od strani sovražnika. Armada generala von Koevessa je jugozapadno od Klatyna odbila napade močnih ruskih oddelkov."
Rusko uradno naznanilo.
Petrograd, 8. avg. — Južno od reke Dnjester, v smeri Tyszience, so Rusi pognal avstro-nemške čete nazaj ob celi liniji na širini petnajstih milj, kakor je naznanil ruski vojni urad danes.
Rusi so osvojili mesto Tlumač, kakor tudi krajino vzhodno od reke Dnjester in sleme tamošnjih višin.
Rusko konjištvo sedaj zasleduje Av-stro-Nemce jugozapadno od železnice Kolomeja-Stanislavov v Galiciji.
V bitkah ob reki Seret dne S. in 6. avgusta so Rusi skupaj ujeli, kakor pristavlja uradno naznanilo, 166 častnikov in 8,415 vojakov. Rusi v tej krajini prodirajo.
Rusi 8 milj od Stanislavova.
Petrograd, 9. avg. — Vojni urad je danes naznanil, da so Rusi osvojili Tysmenjeco v Galiciji ob reki Voron. Tysmenjeca je kakih osem milj vzhod no od važnega gališkega mesta Stanislavov, ki leži ob železnici med Lvo vom in Kolomejo.
Vsled neugodnega vremena in škode po žužkih bo pričakovani pridelek znatno manjši.
Potem koruza, oves, ječmen, kakor tudi krompir, lan in drugo.
Washington, D. C., 8. avg. — Za farmarje Združenih Držav z izgubo več milijonov dolarjev istoznačen u-padek pričakovane letine kaže danes objavljeno poročilo poljedelskega ministrstva za mesec avgust. Skoro pri vsaki žitni vrsti je nasproti poročilu meseca julija zaznamovati znaten upa-dek.
Pšenica, koruza in oves.
Pšenica ima pokazati izgubo nič manj nego 105 milijonov bušljev; koruza 89 milijonov, oves 43, ječmen 11 milijonov bušljev. Za rž, beli in sladki krompir, lan, jabolka in breskve se je pričakovana letina tudi zelo poslabšala. Znaten upadek v pričakovanem bombaževem pridelku je bil naznanjen že v zadnjem mesecu.
Koruza, največji in najvažnejši ob-rodek letine Združenih Držav, kaže izredno slabo in še vedno težko trpi pod stanovitno sušo. Če kmalu ne pride dež, bode koruzni pridelek še manjši, nego v današnjem poročilu obetani 2,-777,000,000 bušljev.
Za dvomljivo stanje letine je odgovorno v prvi vrsti neugodno vreme,
Zapadna fronta.
London, 7. avg. — Nadaljnji uspehi za zavezniške armade na zapadni tron-ti so bili naznanjeni danes.
Francoske čete so z naskokom vzele linijo nemških zakopov med Hamsko hosto in reko Somme, kakor je na znanil pariški vojni urad.
Francozi so tudi nekoliko napredovali južno od Thiauinontske utrdbe, severno od Verduna. Odbili so števil ne nemške napade na verdunski fronti.
Pet nemških poskusov, osvojiti nove britanske zakope severno od Pozie-resa, se je izjalovilo. Med dvema teh napadov so Nemci prodrli v postojan ke, a so bili prepodeni s težkimi izgubami zanje.
Francozi napredujejo.
Pariz, 8. avg. — Znatno pridobili so Francozi v bitki ob reki Somme, kakor pravi nocoj izdano naznanilo voj nega urada. V dveh dneh so osvojil nemške strelske jarke ob fronti nad tri in pol milje v daljino od 300 do 500 metrov.
V verdunskem odseku se jim je posrečilo, da so se zopet ustanovili \ Thiaumontski utrdbi.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 8. avg. — Britanci in Fran cozi nadalje hudo napadajo na fronti ob reki Somme. Današnje naznanilo vojnega urada pravi, da so se ti spo padi končali splošno v prid Nemcem Blizu Pozieresa in vzhodno od llema se boji nadaljujejo.
Poročilo o letini kaže velike izgube.
Pšenica je najbolj trpela.
potem pa je tudi vpoštevati škodo po žužkih in boleznih.
Hughes v Chicagu.
Chicago, 111., 7. avg. — Nad 10,000 ljudi je poslušalo snoči v Coliseumu prvi važni kampanjski govor republikanskega predsedniškega kandidata v osrednjem zapadu. Sprejem v Chicagu je bil prisrčen.
Zastopniki vseh struj republikanske stranke in drugih strank so bili navzoči pri sprejemu in pri slovesu, in so želeli kandidatu dobro srečo in 'Na svidenje v Beli hiši".
Državno, deželno in svetovno politiko je razpravljal predsedniški kandidat z odličnimi obiskalci iz Illinoisa. Od teh posvetovanj ali pogovorov pa je prišlo le malo besed v javnost. Čudno je, da je bil veliki govor g. Hughesa, vsekako znamenit v sedanji narodni kampanji, le redko pohvaljen s ploskanjem. To je pripisati pač o-kolnosti, da so bila njegova izvajanja vsled dokaj slabe akustike Coliseuma tisočernikom neumljiva.
Tupatam je bil govor vendarle pozdravljen z glasno pohvalo. Prav posebno, ko je govoril o mehiški politiki Wilsonovi in o inostranski politiki sedanje uprave sploh. Ko je izjavil, da je imel tozadevno g. Wilson malo uspeha, ker kot človek z juga ne more pojmiti pristne ameriške politike, je sledilo ploskanje, da se je dvorana tresla.
Zoper otroško delo.
Washington, D. C., 8. avg. — Senat je danes pozno popoldne sprejel nasvet zakona, ki vsebuje prepoved meddržavne trgovine z izdelki otroškega dela. Kot . izid glasovanja je bilo naznanjenih 52 glasov za in 12 glasov zoper predlogo.
V zbornici že odobrena predloga je bila v senatu postavljena na dnevni red, ko je bil demokratični senatski kavkus že enkrat sklenil, odložiti razpravo o predlogi do prihodnjega decembra. Kakor pravijo, je predsednik ostal pri tem, da se stvar reši še med sedanjim zasedanjem kongresa.
Francozi uplenili "Bremen"?
Columbus, O., 8l avg. — Da je druga nemška trgovinska submarinka "Bremen" v posesti francoske mornarice, je naznanil poročniku J. G. McElroy, častniku Z. D. armade, neki njegov sorodnik v britanski armadi. V pravkar prejetem pismu je rečeno, da je bila submarinka "Bremen" uplenjena med svojo vožnjo v Združene Države.
Šest rudarjev usmrčenih.
Wilkesbarre, Pa., 8. avg. — Šest delavcev je mrtvih vsled plinove eksplozije, ki se je pripetila danes tu blizu v Woodward-rudniku tvrdke Delaware, Lackawanna & Western Coal Co.
Ubogi salunarji!
Chicago, III., 9. avg.—Župan Thompson je naznanil včeraj, da namerava preklicati licence tridesetih od 66 salu-nov, ki so po policijskem poročilu pre kršili zakon o zapiranju zadnjo nedeljo.
Ameriški Rdeči križ.
Washington, D. C., 8. avg. — Ame riška družba Rdečega križa je po da nes objavljenem poročilu od dne 7. sept. 1914 do dne 1. jul. 1916 poslala zavezniškim deželam potrebščin v vrednosti $1,002,021, centralnim državam potrebščin v vrednosti $310,732. Nadalje je poslala v tem času tudi zalog v vrednosti $17,949 v Armenijo, Haiti, Mezopotamijo, Mehiko, na Poljsko in v Sirijo.
Jolietske novice.
—Piknik. Društvo sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J. priredi velik piknik v Sissmerjevi hosti severno od Thei-ler's parka prihodnjo nedeljo, dne 13. avgusta, o priliki obhajanja svoje 10-letnice. yisi rojaki in rojakinje so vabljeni. Vstopnina $1.00 za moške. Dame proste.
— Na obisku. Gdčna. Terezija Gaz-voda iz Calumeta, Mich., je dospela v sredo v Joliet na večdnevni obisk k obitelji George Malovrh, Crowley ave.
Stavke po železnicah ne bo.
New York, 9. avg. — Preteča stavka 400,(XX) železniških uslužbencev po železnicah Združenih Držav je bila od-vrnjena danes. Preporna vprašanja se imajo rešiti potom posredovanja.
Kavkaška fronta.
London, 8. avg. — Rusi so obnovili svoje napade na kavkaški fronti, zapadno od Erzingana. Danes semkaj dospelo uradno turško naznanilo z dne 5. avgusta pravi, da so Rusi prodrli v turške linije, a bili po ljutem boju izgnani.
Razpok smodnika.
1 v rano jutro na prednje straže Pcrshingovcga poveljstva sc razvija v živahno prasko z Villovci.
Koenig>herg, Vzhodna Prusija, 7. avg., čez Berlin in London, 8. avg. — Eksplozija streliva, katero so. baš nameravali naložiti in odposlati iz tukajšnjega skladišča, je davi povzročila sinrt 30 moških in 20 žensk. Štirinajst drugih oseb je bilo hudo ranjenih in oseminpetdeset manj nevarno. Eksplozija je povzročila požar, ki je bil kmalu pogašen.
Dobra slast .
je odvisna večinoma od dobrega želodca in dober želodec je odvisen od rednega delovanja celega prebavnega ustroja. Čitajte kako Severov Ziv-ljenski balzam (Severa's Balsam of Life) učinkuje v slučajih želodčnih ne-prilik: "Trpel sem celih dve leti ter sem sedaj na potu k zdravju. Sedaj imam dobro slast ter zopet lahko delam ter se dobro počutim in vse to je storil za me Severov Življenski Balzam. Priporočam ga vsim, ki so slabotni." — Andrej Koren, Logansport, Pa. — Severov Življenski balzam je izborili pripravek za zdravljenje ne-prebave, slabe prebave, otrplih jeter, in raznih njim podobnih neprilik kakor nečistega jezika, zgube slasti, splošne slabosti, bletlosti in slabega želodca. Cena 75 centov v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa,—Adv.-Tue.-Aug.
BREZ SKRBI
pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno.
Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem parniku, ki je prišel v roke Angležem ali Francozom, se ni treba bati, da denar ni na varnem.
Bodite brez skrbi! Dokler vidite naš oglas v listu, ni^ nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka.
Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo.
Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni.
Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od. vsake besede in številke posebej.
Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je 'zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino; 5 K za.. .$ .90 250 K za..$ 35.00 25 " ... 3.75 500 " .. 70.00 50 " ... 7.25 750 " ... 105.00 100 " ... 14.00 1000 " .. 139.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
r
rs
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.

Joliet, 111., 9. avg. — Z veseljem naznanjamo, da se bode slovenščina še nadalje poučevala v naši župnijski šoli sv. Jožefa. Napačna in popolnoma jieosnovana je bila vest, da se ima pri-čenši z novim šolskim letom v septembru v vseh primarnih župnijskih šolah chicaške škofije učiti samo angleščina. To napačno vest so prinesli pred kratkim chicaški dnevniki (med njimi "Examiner", "Journal", '"Tribune", "Illinois Staats-Zeitung" in drugi), ki pa so bili vsi krivo poučeni. Seveda smo se prenaglili tudi mi, ko smo tisto napačno vest kar brž posneli in obja vili na tem mestu. Vendar smo takrat izrazili upanje, "da ne bo tako hudo", in res ne bo. V naši župnijski šoli bo imela svoj prostorček tudi slovenščina slej kakor prej, hvala Bogu.
—	Kam pa v nedeljo? V Theilerjev park na piknik slavnega društva sv. Družine št. 1 D. S. D. Piknik se prične ob 1. uri popoldne in bo trajal do polnoči. Za izvrstno godbo in najboljšo postrežbo bo preskrbljeno. Vsi rojaki in rojakinje, kakor tudi bratje Hr vati in drugi Slovani bodo dobro došli!
—	Spomini. Prihodnji torek bo dan 15. avgusta. Tega dne smo se včasih silno veselili v stari domovini, kjer so •obhajali Veliko gospojnico ali Vnebovzetje M. D. z največjo svečanostjo. V premnogih krajih po Slovenskem so imeli na ta praznik veselo žegnanje. Ali se še spominjate? To so spomini iz davnih divnih časov naše mladosti. Letos bode na ta lepi poletni praznik v naši stari domovini namesto veselja le jok in stok, že v tretjič zaporedoma na ta, praznik.... Spomnite se trpečih svojcev! In spomnite se, da Am. SI. nabira darove v sklad za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih. Spomnite se jih!
—Med kandidatkami za kraljico Delavskega dne, ki ga bomo obhajali prvi ponedeljek prihodnjega meseca, dne 4. Sept., je tudi Slovenka gdčna. Frances Čulik, hčerka trgovca g. Fr. Ču-lika, N. Bluff st. Kot kraljica venča-na bo tista, ki bo dobila največ glasov.
—	Pride pred porotnike. Čisto obupan je Nicholas Pavlica, rodom iz Like, ki je zaprt v okrajni ječi pod obtožbo, da je predzadnji ponedeljek zvečer v pijanosti obstrelil svojo mlado ženo Jennie tako težko, da je umrla v nedeljo zvečer v bolnišnici sv. Jožefa vsled zadobljenih strelnih ran. Pavlica ima svojo hišo v bližnjem -Rockdalu in je baje živel s svojo mlado ženo srečno, dokler mu ni pameti zmešala ljubosumnost. In ko se je zadnji pridružila še pijanost, sta ga obedve zavedli do nesrečnega čina. Pavlica pride pred veliko poroto v septembru.
—	Vaso Čanak in Luka Čuk se imenujeta nesrečna Ličana, ki sta utonila v nedeljo v votlini nekega opuščenega lcamenoloma severno od Jolieta. Utonila sta vpričo mnogih ljudi, ki so opazovali njuno smrtno borbo z Lock-portske ceste, 30 čevljev nad kameno-lomom. Čanak in Čuk sta šla z dvema drugima prijateljema iz Sterling Parka v Sangerjev kamenolftm v nedeljo dopoldne, da bi se ohladila v vodi. Čanak je znal plavati, Čuk ni znal. Naenkrat je Čuk zaklical na pomoč, ker se je začel pogrezati. Čanak je priplaval do njega in ga poskušal rešiti. Utonila sta oba. Ko so prišli še drugi na pomoč, je bilo prepozno. Utopljenčevi trupli sta bili najdeni in v ponedeljek pokopani.
—	Otroška mrtvoudnost se doslej na srečo ni vtihotapila v Joliet, čeprav se je raznesla iz New Yorka skoro po vsej deželi. Število slučajev narašča tudi v Chicagu, kjer je štirideset otrok »bolelo za to nalezljivo boleznijo, kakor poročajo. Zato illinoiška državna zdravstvena oblastva odrejajo vse potrebno, da preprečijo resno razširjenje te bolezni. Jolietski zdravstveni komisar dr. Higgins je izdal svarilo na starše, naj skrbno gledajo na svoje otročiče, da so čisti, da dobivajo pravo hrano itd. V slučaju, da opazijo pri svojih otrokih kake posebne znake bolezenske, naj starši takoj vprašajo za svet zdravnika.
—	Še več vročine nam obetajo vre-menoslovci v Chicagu in Washingtonu. Nič manj nego 26 žrtev je zahtevala letošnja vročina doslej samo v okraju Will. Včeraj je bil zglašen samo en nov slčaj tsolnčarice. Vsled vročine je namreč omagal neki delavec, imenoma Michael Poster, zaposlen v tovarni Illinois Steel Co., da so ga morali prepeljati v Silver Cross-bolnišnico. V noči od ponedeljka na torek smo dobili nekoliko dežja* ki je vsaj malo ohladil ozračje in poškropil žejno rastlinstvo.
—The Joliet Manufacturing Co. razširja svojo tovarno ob Kast Cass Streetu, V kateri je sedaj zaposlenih kakih 100 delavcev.
Chisholm, Minn. — Bral sem dopis iz Chisholma, Minn., v N. V. z dne 4. avgusta št. 62. Dopisnik piše, da bi bilo boljše, ko bi bili popred družbo vprašali, kaj zahtevamo. To se mora s«ino zastopiti, da družba bi bila zvi-
šala plačo zato, ker ji gre voda za vrat; ko ne bi hotela, mogoče bi jo zalila čez glavo in ona se boji utoniti. Zakaj je pa družba plačala pred dvema letoma enim $1 (dolar} na dan, enim petdeset centov, enim devet centov i. t. d.? Zakaj ni pa takrat zvišala plače, ko so delavci pripovedovali, da je več jedil znesel v rudnik, kot je zaslužil? Takrat so tudi prosili izlepa, pa niso hoteli zvišati plače. Ko je dobil svoj ček, pa ni imel, da bi plačal svojim trgovcem, kar je pojedel tisti čas, ko je delal za njega. — In dopis nik piše, da po več krajih, kjer so zahtevali izlepa, je družba priboljšala. Seveda je priboljšala, a zakaj? Zato, ker se boji, da ne bi delavci pustili družbo kot so jo drugod in zastavkali. — In dopisnik piše, da naj si vsaki človek premisli, ako je bila ta stavka prav pričeta. Pričeta je bila prav. Ko bi še tisti skebi doma ostali precej, ko so drugi delavci, potem bi bila popol noma prav pričeta, pa ne bi bilo treba biti dolgo doma na stavki. Jaz pa mislim, da se bodo tudi tisti malo prijeli za ušesa, ki so šli skebat. — In piše dopisnik, da so imeli delavci samo eno sejo, potem drugi dan ni šel nijido na delo. Aha, to bi bila prava stavka, ko bi bilo to res. Približno je bila to resnica, pa vendar so morali stavkarji zjutraj rano vstati, da so malo popo-dili "ta lačne skebe", pa ne rečem "ta lačne": ta lakomne pa priliznjence. Zakaj revni so ostali doma in iščejo svoje pravice in svoje izboljšanje. In dopisnik piše, da naj si vsaki dobro zapomni, da veliko delavcev ne bo dobilo tukaj dela zaradi te stavke, bodo morali isvoje premoženje prepoceni prodati in iti za kruhom. O dopisnik se v tem jako moti. Zakaj delodajalci ne bodo šli sami delat, bodo še prosili tiste, ki imajo svoje domovanje, da ne bi sami za sebe prodali, pa šli od suženstva proč. Ona (družba) se najbolj tega boji, da ne bi taki zapustili teh okrajev. Oni, ki je sam, danes pride, jutri gre; za take družba ne porajta dosti, zakaj ona potrebuje stalnih delavcev, ne takih, da en mesec dela, pa gre. Mislim in rečem: še prosili bodo po cestah delavce, samo če jih bodo mogli dobiti, ne bodo vpra ševali "kaj si, stavkar ali skeb?" Mislim in rečem, da je mislil dopisnik reči, da bodo morali skebi poceni prodati svoje "praprti", rečeno premoženje, zakaj jim ne bo za prestati, naj se zmaga ali zgubi. Zgubljeno pa ne bo, ker stavkarji držijo kot "ketna" pri parnih lopatah.
Zatorej pozdrav vsem štrajkarjem po vsem ranču, posebno vChisholmu ki so mi znani. Pozdravljam vse Jo-lietčane, posebno moje brate in sestre. Z Bogom!	Jakob Šega.
preveč priljubljeni; za capake ali novce imajo razvit smisel. Človek, rojen v avgustu, je vljuden, radodaren, razumen; odkritega značaja, večkrat v svojo škodo, ker si nakoplje sovražnike; v starosti je siten in vse kritizira, tako da mu malo kdo ustreže. V septembru se rodijo ljudje, ki so v vsem dobri; oni so izobraženi in ocenjevalci gledališča ter literarne umetnosti; v svojem življenju pomnijo vsebino prečitanih knjig; v življenju imajo srečo. Ljudje, rojeni v oktobru, nimajo preveč razvitega smisla za denar in njega vrednost in so navadno izvrstni pravniki, sodniki ter profesorji; v zakonu ne kaj srečni, zato ker se razjezijo za malenkosti, jih zato njihovo okrožje malo razume; imajo nenavaden talent za pravilno razsojo, sreča v življenju jim ni mila. V novembru se rodijo ljudje, ki se v 20. letu svojega življenja spremenijo; so dobri, ljubeznivi in vljudni ljudje; kar se tiče ljubezni, imajo precej sreče. Ako jih zadene krut udarec usode, vedo ohraniti hladnost in mir, se ne razburjajo radi vsake stvari, ter več je zdravnikov. December je rojstni mesec krepkih delavcev in ljudi, ki ne poznajo upehanosti in imajo .krepke živce i. t. d.; imajo podjeten duh; v svojem poklicu pa niso zmeraj srečni, zato radi zamenjajo; prijateljev pri kapitalistih nimajo. Torej ponavljam, da ako komu to ne ugaja, se ni treba hudovati na mene. Meni tudi ni všeč to mnenje. Ampak tisti, ki večinoma vidijo izvrševanja med ljudstvom, so prej kot da ne zadeli v resnico, ki so to povedali.
Ivo Težak, Box 32.
V VODI, OGNJU IN ŽELEZU.
Sartell, Minn., 4. avg. — Človek, ko v druščini manj govori, res več dr.ugih govorenje sliši. Od onega časa, ko sem bil v državi Iowa, je minolo nekaj let. Takrat sem slišal o pomenu mesecev glede rojstva in usode človeka. Rečeno je, da ni vseeno, če v tem ali onem mesecu zagledamo luč sveta. Ako komu te besede ne ugajajo, se ni treba hudovati na mene, ker bom povedal le to, kar sem slišal. V januarju se rodijo večinoma duhapolni ljudje, katere pa njih okolica redkokdaj za-stopi; to so misleci, ki napravijo dobro, če si izvolijo za poklic politiko; za dolžnosti in socialno življenje imajo gotove predpravice, ki jih pripeljejo do krega z drugimi ljudmi; oni so ljudje iskrenega srca, trdih misli; oni so prijatelji revnih in ponižnih ter se znajo tudi najbolje potegniti za nesrečneže. V februarju da se rodijo ljudje, ki imajo podoben značaj; skoro vsi se odlikujejo v trgoviji in finančni široki, toda prej <v korist drugim, nego sebi. Čudaki so oni, ki so se naro-dili v marcu; to so melanholični značaji, ki zastopijo svet le iztežka; v marci) se je narodllo veliko umetnikov, glasbenikov, literatov in dramatikov, ki so se pokazali s svojimi deli. Tisti, ki so zagledali luč sveta v aprilu, imajo karakteristične posebnosti, ki jih moramo pri sedanjem boju za kruh in obstanek jemati v poštev; so ljudje močne volje ter se ne dajo ustrašiti pri hoji do svojega cilja; to so rojeni ho jevniki, ki gredo s svojimi nameni tudi čez mrliče; če so ti ljudje nadarjeni, postanejo iz njih dobri organizatorji, ravnatelji podjetij in vojskovodje; v zakonskem jarmu sreča beži in prava ljubezen; prijatelje v tovaršijah imajo svoje vrste, kakor oni. Mehkoba in pomanjkanje energije sta tipičen znak onih, ki so se rodili v mesecu maju; za ljubljeno osebo vedo dati z mirnim srcem tudi svoje življenje; napram svojim sovražnikom so brezobzirni, toda pri tem ne rabijo poniževalnih sredstev; lokavost, zvijače in nesramnost so jim popolnoma tuje lastnosti; oni storijo najbolje, če se ne oženijo mladi. Junijevi značaji so vihravi in jezni do konc^, ampak naglo se pomirijo in čez nekaj trenutkov bi prosili odpuščanja onega, ki so ga razžalili ali mu kaj storili; da ti ljudje morajo imeti natančno vzgojo, ker drugače radi na kriva pota zavijkjo. Ljudje, ki so se narodili v juliju, so nestalni v svojih zaključkih, so lahkoverni ter nemirni; nikoli ne ostanejo dolgo časa na eneni mestu; radi menjajo svoj dom in niso
(Izvirno poročilo "Slovencu".)
Podčastnik J. W. poroča o svojih doživljajih na jugozapadnem bojišču:
Ko smo se po ponovnem premikanju iz postojanke v postojanko vrnili v G. in se ondi nekoliko očistili in spočili, smo šli naslednji večer nadomestit Dalmatince v strelske jarke. Kako smo se zavzeli, ko smo videli, da je v jarku polno vode in blata, do kolen in še višje. Hočeš nočeš smo morali v vodo. Bila je huda tema, da nismo nič vidli in marsikateri se je ponesreči prevrnil v vodo kakor je bil dolg in širok, tako da je bil ves moker. Kje naj bi se posušil? Na nekaterih mestih je bil pa še jarek tako ozek, da je člpvek komaj sključen skozi prišel. Tedaj si je lahko misliti, kako je bilo. Ni čuda, da je v takem marsikdo zbolel.
Ko smo tako qofotali po vodi, nas je pa že slišal Lah in je hitro poslal par min proti nam; dva sta bila ranjena. Eden teh je bil nekdanji pismonoša Jože iz Zaloga; dobil je v nogo in glavo. Tako smo izgubili vremenskega preroka. Drugače je bila dosti mirna noč, le par šrapnelov smo dobili. Zjutraj, predno se je naredil dan, smo šli v rezervna kritja, v jarkih je pa ostalo čez dan samo straža.
Ko je posijalo solnce, smo si jeli sušiti obleko, a iz kritja nismo dosti smeli, drugače nas je Lah hitro počastil z granatami. Jaz sem si pa mislil: samo na enega gotovo ne bo streljal, pa sem šel malo vun po vinogradu na solnce, da bi se ogrel in posušil. Solnčna toplota je pa prijala tudi mojim domačim živalicam in začele so veselo gomazeti in se mastiti z mojo krvjo, da me je kar privzdigovalo. Slekel sem se in jih začel preganjati in pobijati. Pa že je tem mučiteljicam vstal maščevalec: Lah me je bil ugledal in mi poslal granato, ki je padla blizu mene. Takoj pustim uši in hočem na varno, tedaj prileti druga granata in udari še bliže mene. S srajco v roki jo ulijem v kritje, |ia mesto, kjer sem bil sedel, sta pa prileteli še dve granati. Od tedaj nisem več hodil uši bit na solnce.
Tako je bilo dva dni. Tretji dan je pa začel Lah vražje streljati z arti-ljerijo in meril posebno na naše topništvo. Naši topničarji pa seveda tudi niso rok križem držali in streljali so, kar se je dela. Kdor še ni bil v boju do takrat, je mislil, da bo sodnji dan. Še-le proti večeru se je malo pomirilo.
Ponoči smo šli zopet v strelski jarek; jaz sem pa šel s petimi možmi na patrolo. Lezli smo počasi naprej, da kaj ugledamo ali "zaberemo" kako laško patrolo. Tedaj pa Lah nenadoma posveti z žarometom; vržemo se na tla, a Italijani so nas bili že vseeno zapazili in pokati je začelo proti nam precej hudo. Ranjen je bil pa le eden, drugih izgub nismo imeli. K sreči se je žaromet obrnil v drugo smer, da smo se mogli vrniti.
Naslednji dan je bil grozepoln. Lah je začel nastopati k napadu. Mi smo pokali po njih, kar je bilo mogoče, sovražnik je pa začel besno obstreljevati našo postojanko s težkimi granatami. Bilo je nekaj groznega. Kako moč ima granata, ko se razleti, sem še-le zdaj videl; vse je šlo v zrak, kamor je priletela. Zopet pribrenči ena, dve. Popolnoma me je oglušila Na roki začutim pekočo bolečino — pogledam in vidim, da sem ranjen. Napotil sem se po strelskem jarku k sanitejcein, da bi me obvezali. Grem mimo gospoda praporščaka, ki ravno telefonira. Komaj pet korakov od njega, prižvižga granata in eksplodira. Slišim še klic gospoda praporščaka: "Jezus, Marija!" — in Štefana Kvasa ni bilo več. Bilo je vse zasuto. Bilo mi je zelo hudo po njem. Doma je bil v Solkanu in tudi zdaj je tam doma. Vedno je bil vesel
in rad prepeval, sedaj pa Soča poje nagrobnico njemu in marsikateremu: Pomlad pa prišla bo...
Šel sem dalje do sanitejcev in tam čakal večera. Boj je pa vihral dalje in pri sosednji stotniji je bil že juriš. Tudi nam so bili vedno bliže. Tedaj pa se oglase naši topovi tam zadaj nekje in cela jata šrapnelov eksplodira nad glavami bližajočih se Lahov. Začeli so rjuti, da je bilo groza.
Nastopil je mrak; zopet se bližajo Italijani. Tedaj pride povelje, da se pripravimo na juriš. Meni je bilo dolgčas, ranjen nisem bil preveč; pograbim puško in grem k tovarišem. Vse je bilo tiho, le tu pa tam je stokal kak ranjenec. Kar zopet začne naša arti-ljerija hudo streljati s šrapneli — Lah vstane in začne bežati... Mi pa streljamo, streljamo. Ko je pozneje Italijan svetil z žarometom, je videl kupe svojih mrličev na bojišču. Kaj si je mislil, ne vem.
DOGODBICE Z BOJIŠČA.
(Izvirno poročilo "Slovencu".) Piše .. . Limbarski.
I.
Granate so ga naučile moliti.
"Dobro si zavarovan pred vragom," je dražil svojega tovarša v strelskem jarku Janez, videč pri njem rožni venec in molitveno knjižico.
"Tudi tebi bi ne škodilo," ga je o-pomnil tovariš.
"Da bi molil, misliš!" je prašal Janez. "Pet let že nisem, pa sem prehodil mnogo sveta. Vsi pridigarji in še starši po vrhu me ne prisilijo, da bi zmolil očenaš."
Tovariš je molčal in si mislil svoje.
Še tisto popoldne so jele dežiti sovražne granate. Kamenje, drevje in zemlja je letela v zrak, kakor bi bil dan razdejanja. Naš Janez se je skrival za veliko skalo, tresoč se kakor list ob vetru... Ko je pojenjala malo svinčena nevihta, sta se zopet sešla s tovarišem.
"Hvala Bogu, da sem ostal živ!" je bila Janezova prva beseda.
"Pa molil vendar nisi?" ga je vprašal tovariš.
"'V trenotkih, kakor danes, se stori marsikaj," mu je tresoč se odgovoril Janez.
"Torej, kar ne bi bili mogli storiti vsi pridigarji in še starši po vrhu, so napravile granate in šrapneli v teku ene ure."
II.
Usmiljeni najde usmiljenje.
Bojni šum je trenotno pojenjal; sovražnik se je umaknil ter pustil za sabo številne ranjence, ki so klicali na pomoč in prosili vode.
Srečko, vojak avstrijskih vrst, se jim je usmiljeno približal in izkazoval sovražniku dela usmiljenja, dasiravno so ga tovariši raditega obsipali z zbadljivimi opazkami.
Zvečer je sovražnik izvršil protinapad, naši so vsled sovražne premoči morali se umakniti. Naš Srečko je, junaško se boreč, prišel ranjen v sovražnikovo last. Našel ga je krvavečega sovražni vojak, ki mu je sočutno obvezal rano, mu podal vode in kos črnega komisa. Vsled močnega pritiska naših vojakov, ga je pustil na mestu in zbežal. Še-le naši sanitejci so ranjenca spravili na varno; pripovedoval je tovarišem svojo nočno do-godbico prepričan, da kdor je usmiljen z drugimi, tudi pri drugih najde usmiljenje.
' III.
Pogum veljal
"Hura!" je zakričala mala sovražna patruljica, hoteč iznenaditi našo patruljo, skrito v zakopu, kjer je opazovala sovražnikovo počenjanje. "Hu ra!" so odgovorili naši ter kakor blisk planili na 'sovražnika, ki je, videč av strijsko hrabrost, dvignil roke ter se udal. Le eden naših vojakov ni bli-skovo sledil zgledu svojih tovarišev; malo se je pomudil v zakopu ter zao stal za drugimi, a bilo je zanj usodno. Sovražnik ga je opazil ter mu od strani s kroglo v prsa zadal smrtno rano. Ako bi bil nesrečni vojak hitel z drugimi v naskok, bi bil gotovo rešil svoje življenje. Zato hrabrost in pogum velja, kadar kliče domovina!
PISMO IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA.
Iz ruskega ujetništva piše svoji ženi prvo pism/o J. Zupan, organist v Kresnicah: Nižni Novi Grod, 8,—X. 1915 Draga Ivana! Pisal sem Ti že trikrat, a ne^vem, ali si dobila ali ne, zato Ti še enkrat vse popišem, kako je z menoj. Ranjen sem bil 4. junija v Galiciji in sem sedaj že v petem špitalu. Ranjen sem v desno nogo v ledja in bodem že čez en mesec zdrav. Operiran sem bil dvakrat, a bodem ravno-tako zdrav, ko sem bil. Tukaj v špi talu ni nič hudega; jesti nam dajo do sti, vsak dati pol funta belega kruha in en funt črnega kruha. Dvakrat na dan juho in meso in dvakrat na dan čaj; čaj seveda brez ruma. V tem špitalu hodim kuhinjo pometat in krompir trebit, pa se dobi zopet juha in kaša. Kaša je vsaki dan. Tukaj sem sam Slovenec, in tako je bilo vedno, kar sem v špitalu, da sem vedno sam Slovenec. V tem špitalu so tudi Rusi zmirom skupaj, a mi jih "fehtaino" za tobak in nam radi dajo, ako le imajo. Ko sem bil ranjen, sem imel še 14 gold., a 4 gold, sem zgubil v švarm-
liniji, 10 gold., uro in verižico mi je nekdo vzel. Tako sem vetlno brez denarja, kar sem v Rusiji. Po tobaku mi je bilo dolgčas, a sedaj prodam cu-ker in kruh, pa si kupim tobaka, da se malo zakadi. Zelo sem radoveden, kako je kaj z Vami, ali ste še zdravi in če so otroci zdravi? Ali je Pepček priden; le povej, da jaz pridem kmalu domu. Ali Anica in Jofka še molita zame?... Zame Vas ni treba skrbeti, jaz si že tako skomandiram, da mi ni hudo... Tukaj je 22. septembra že malo sneg naletaval, a sedaj je zopet lepo vreme. Tukaj se ne vidi sadnega drevja. Mesto je lepo, cerkve so veliko bolj lepe kot pri nas... Tukaj je vse ravno. Radoveden sem, kako je kaj z italijansko vojsko; ne vemo nič. Prosim Te, piši mi toliko, ali ste zdravi ali ne. Bog daj, da bi bilo enkrat vojske konec, da se zopet zdravi vidimo. Sedaj pa vse lepo pozdravim, posebno pa Tebe in otroke. — J. Z., Špi-tal Nr. 31, Nižni Novi Grod, Russland.
Primere iz živalstva v našem govoru.
Vsi narodi na svetu se v svojem govoru radi poslužujejo primer iz živalstva. Že sveto pismo uči, da treba biti zvit kakor kača in krotak kakor golobje. V slabih časih tožimo, da je življenje pasje slabo, kadar se nam pa kaj važnega posreči, pravimo, da smo na konju in marsikdo se potem postavlja kakor petelin na gnoju. Mar-sikak star osel ni boljši od mladiča, ki mu raste šele prvi mah. Kdor pride zvečer z opico domu, ima drug dan mačka in se zvija kakor črv, dasi je drugače močan kakor medved. Junaki so pogumni kakor levi, bojavljivec pa pred lastno senco beži kakor zajec, dasi je drugače počasen kakor polž. Ni posebna umetnost, iz muhe napraviti konja. Zagovednih ljudi je povsod najti. Marsikdo spi kakor medved, medtem ko drugi dela kakor konj in je marljiv kakor čebela. V jezi po-
stane človek rdeč kakor kuhan rak, ct nima ravno polževe krvi. — Lisjak j« navadno po mačje priliznjen. Marsikdo je reven kakor cerkvena mis, PJ se vendar napihuje kakor žaba. GofJ( mu, kogar črv v duši gloje! Pasja po-nižnost je dostikrat v zvezi s kačjo strupenostjo. Krade kakor sraka ® se počuti v zaporu kakor riba v vodi. Poje kakor slavček, drugače je pa nt-umna goska; brenči za ženini kak»r sili muha v vrelo kašo. Orlovski no> je mnogim všeč, oslovska ušesa pa so nikomur v čast. Kdor mačko 1 vreči kupi, stoji potem dostikrat raz- [ očaran in zmešan kakor bik pred nov mi vrati. Kdor je zdrav in lačen, kakor volk, kakšna razvajena gosp'c pa samo pokuša kakor ptiček. K^of ne brzda svojega jezika, mora dostikrat osramočen utihniti in se
umakni«
kakor polit kužek.
Dobra prebava.
Važen, ako ne najvažnejši činiteJ pri nastajanju bolezni je samooma''1' ali neprebavnost, v kateri' se dele hrane preostale v prebavnem ustroj11 kisajo in raztvarjajo, in pri zdravijo nju bolezni gleda vsak zdravnik n2)
v to
prej na to, da se očisti drob. v . svrho priporočamo Trinerjevo a®e ško zdravilno grenko vino. To vilo donaša varno olajšbo pri zapek'' njenih zapletljajih, pri izgubi slast' ^ pri vsakojaki glavoboli, omotici.
( t
t z 2 4
w
ščipanju m krčih, težavi po jedi, slabo3'" razdražljivosti. V boleznih želod'1' jeter in droba je uživati to zdra*' Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Tri«f:' izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland av'" Chicago, 111.
* * *
Triner's Liniment brzo olajša re" matične in nevralgične bolečine, imate bolno grlo, bolečine v hrbtu, ^ mi ali nogah, poskusite ga. (-en3(X in 50c v lekarnah; po pošti 35 in — Adv.
Nervozni ljudje
nam bodo hvaležni, ako jim naznanimo, da se jim bo zdravje čudovito zboljšalo in živčevje pokrepilo — ako uživajo
SEVERAS NERVOTON
(Severov Nervoton) takoj na prvi prikaz živčne ne-prilike. To zdravilo je bilo že popolnoma preisltu- ( ženo ter je izkazalo svojo vrednost pri zdravljenju živčnih neprilik. Donaša hitro olajšbo v slučajih 1
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI ALI INSOMNIJE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI.	Cena tt.oo
Pišite po naš cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kdaj in kako e* rabiti. Razpošiljamo ga zastonj.
Sevorovt pripravki »o naprodaj v lekarnah vsepovsodl. Zalitevajto Severov« Zdravila. Omenito ime Severa ter se s tem obvarujte nadomestitev. Ako ne more«* dobiti Severove Pripravke v vuSi okolici, naročijte Jih od nat>. Naslovite
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
STROJARJEV RABIMO,
KI SO IZUČENI IN NEIZUČENI, ZA VSE VRSTE STROJARSKO DELO (TANNERY WORK AND LEATHER FINISHING, SHOE AND UPHOLSTERY LEATHER) DOBRA PLAČA, DOBRE DELAVSKE RAZMERE, NOVA IN MODERNA TOVARNA. OGLASITE SE ZA POJASNILA PRI WILDER TANNING CO., SOUTH PLANT, WAUKEGAN ILL.	/
J
Fos3s.-u.sit© Novo
Old Lager
•"•♦♦V ST E LENIČA H Je BOLJŠA lil okusnej&a pijana, kot katero drug« p
jf*
-IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing O
Oba telefonu 872 Dobite je vseli boljših saluiiHi v Joliotu
riz in Hie 1
Pre ne Ur v«a sto 1
1», Val 1
'ija Spj
»r,
«tiš 'Ho vse
M\ tfcfo
Pot
%
toj
"Vč Mi,
Soi
N, . c lili
S
S
bin
r h
h,
io
0| ž
g
Prerokbe o prihodnjosti.
(Spisal Pankracij Gregorc, leta 1913.)
teti to> Si oj' Ijf ur t» eri•
'I
jsft dd
rilt net
re('
i* 60c ga
(Dalje.) II.
svetopisemske prerokbe je težko razlagati in naobrniti na dolečen čas, kraj, dogodek ,ali celo na gotovo osebo- Kdo bi si na primer upal zanes-'jivo razjasniti skrivnostno razodetje sv- Janeza apostola? Se težavnejše je t0 delo pri privatnih razodetjih, za katere nimamo ustnega izročila, ne Nezmotljive sv. Cerkve. Naj si torej sledeče črtice razlaga vsak po svoje. Opazke v oklepajih so nemerodajni namigi priobčitelja.
Francoska. Galli semper nova-n'm rerum cupidi — opisuje Julij Ce-*ar tačasne Francoze. Izpremembe-2eUni bodo tudi v bodoče povzročali in ' tj	®e '""OS0 prevratov. Sestra
i i^sFatiyitas (t 1798) je več let naprej naznanila grozne francoske prekucije, Potem zelo važne cerkvene in posvet-ne dogodke. Za naš čas pravi o Franci1' "Nato sem videla neko velmoč, 1 se je vzdignila zoper sv. Cerkev, o-Pustošala vinograd Gospodov, osra-^očala celibat, zatirala redovnike in "Uhovnike, plenila cerkveno premože-")e i nsi slednjič nadela oblast sv. oče-ta samega." — Sestra Roza Colomba («mrla v^sluhu svetosti 1847) je Napoleona III. videla pasti s francoske-trona, da so jo druge nune strmeč ^r.ašale, ali Napoleon zopet pride: lvja demokracija bo zavlada za Na-Po'«onci. Ne bo prej miru na Fran-, c°skem in tudi ne v Evropi, dokler ne »2asede francoskega kraljevega stola *°Pet bela cvetka." (Lilija je grb frankih kraljev.)
. ^ki frančiškanski brat iz Palestine Je Umiral na gori Sinaj. V sedem-nevni agoniji je izrekoval razna prelivanja. katera so menihi zapisali, er so bili prej od njega opozorjeni na tc>- O Francoski pravi," da bo zamena v zunanjo vojsko, toda ob nje-nen) koncu se bo ljudstvo zarotilo in |2j'gnil0 zoper predsednika ter ga u-°rilo v groznem, in splošnem krvo-,, itju. Pri tem bo več kot polovica ariza upepeljena. Uj^1 taka Pariz pr itej ali drugi pri-i1Cj' S.t.r.a®na. pogibelj, trdijo starejši in yejsi poznovatelji prihodnjosti. P. eronlm Botin vsklika že leta 1410 v
Uteri u""1' ^ "Bežite iz Babilo»a' gfopodh* reŠiti življen>e! Večni
kazal it P° ve'>kosti kaznovanja poje na 6 1 Pregrešnosti, s katero se
Vlob ni'° t0 me'to- Po rok' tCga "eSa mesta- ki je podiralo hiše
'je in 'P°bijal° duhovnike, lastne kra-vs " Svoie otroke, bo Gospod dal piti pil; keIih svoje jeze' ker S° v°loštv Pregreh in strasti in kr-V en Xa te8a omadeževanega mesta. SVoi;m ,hiP° je padel Babilon in se v L m padcu razdrobil v prah."
Wttje	preti Parizu- rckoč: "Pri
zape.'n vll°du tujcev bo tvoja usoda
VeznikiCna *	že prihajajo za-
cu jn " ' ''arižan bo z obupom v «r-je d-Po,njen z nmkom, ki ga nam Prej ^t 'oskovičan (požar Moskve Podpir *po'®on°m), z divjebesno roko ljev Prizadevanje barbarskih kra
strehe ie baklje bodo le>lele na raj]; '' P'amen iz nebes bo podpiral bodo v I?'1 Sovražn'kov... hiš^ kali a v Pepel... mosti bodo polnih ?red™eftja bodo izginila v pla <aščitn-'n	svetišče nebeške
bo'56 bo '-agrmelo v prah... Pa-
m«je h* t ° "azaj potisnjen v ozke
Katar" tva" Pred	^merich pravi, da vidi
le talc;|iri^)rn 8fozno globoke jame, pa
ter da ' kor v Rimu s skulpturami
vsak fas'ma °bčutek, da se mora že
stoje reti zem'ja zlasti tam, kjer
Bla& Poslopja.
Stara kri bo končala dolge prepire in bo samo en pastir v keltiški Galiji."
V poteku let bo začela bledeti bela lilija in bo izginila slednjič, da se ne bo več prikazala. Vničil jo bo petelin. (Gallus: petelin, simbol za narodne francoske lastnosti.) Filip Olivarij iz XVI. stoletja nam razjasni, zakaj bodo izginili lilijevci s francoskega prestola. On piše: "Zadnje veje stare krvi bodo zopet ogrožene, ker se bodo kruto vojskovale med seboj." Domače boje tistih dob bode končal mlad junak, ki nosi v grbu leva in petelina. Ta mladi mož bo šel v Rim pogledat svetlo zvezdo na Petrovem stolu.
Sv. oče ga bo poslal v Francijo in velik monarh iz Orijenta bo mu podal sulico. (O tem velikanu monarhu več pri Avstriji.) Mladega junaka bodo s čudovito hrabrostjo podpirali boja-vajeni belgijski Galijci. Sprava se bo sklenila s Parižani, končan bo ves prepir, od veselja bodo vojake obsipali z oljkami... Odslej nastopi mir in za-dovoljnost do Antikristovih časov, v katerih bodo pretrgane vse vezi, pre-vrženo vse staro in sveto. Zadnji francoski kralj pade v silno krvavi bitki ter obleži na bojnem polju nepokopan, neobžalovan. Mož iz dvojne krvi (Antikrist) zavlada... Bog se še vojskuje po svojih dveh pričevalcih (Henoh in Elija)... "Stena iz ognja se vzdigne pred moje oči. Ne vidim več."
Nemčija. Kaj neki spi v temni bodočnosti za silno nemško državo? Nekaj groznega, kljub monogim, na njo se nanašajočim prerokbam še nejasnega, neprodirnega.
Okoli leta 1300 je živel v samostanu Lenini ob reki Havel brat Herman, ki je

"»Poved arŽki župnik Janez Vianej ^linj "Je lstotako, da bo Pariz raz-
Po t".(change)-^'nstven narodni nesreči ne bo več 'j» b0 t; tga naroda francoskega. "Ga ^'elbaehn razklana". pripominja na V Prerokuje bitko pri "''širno v.tnikem' (O tej bitki za ,,,0rnih heC-J>ri Nemčiji.) V brato-Vse zUn ®,,h bo izgubila Francoska £0jv°da , kol°n'je, tudi Alžir, na V teh e°Pardovega .rodu. lena belJ' 'h bo pa vendar ohra
>mcu /vetka- 0hra"jcna bo po
eevel!-uk,ra!jCVe krvi> ki ie v «.<?Zadevn« ,zsclil iz domovine Včasih "e .Pfavi barija Lataste
,.'adika °r„e"!na' k' spomladi požene
poseka v gozdu. O
»)e v morčnle .ncoPažena, da se raz K*!*'™.0.' ki )P d>ka vsega
Kda g
\enkrat!! , Pride iz stare koreni S^3 se "7 francoski kralj." h ^ed , lzLvriito PO krvavih bo fc^ve^S"«« republikanc
"C.Valska Prerokba, v kateri f'^nei n "te' s'nov> Brutovi (repu-
.. "d ST kra,jev>- kližite
Se 8- ni nL: , f Vas P°žr°- Veliki > i„ cP tf o polno število me
C :	bojev
°Rnjem T JKnusob« bo očišče
■^^CMkegaleva?)
spisal enotoverzno prerokbo o dveh bližnjih .samostanih Lenini in Korin ter o obmejni grofiji Brandenburg. Žalostno naznanja, da bodeta kloštra sekularizirana in da bo grofijo zavladal protestantovski rod, kateri pa bo enkrat nehal vladati. Korin in Lel nini bodeta zopet srečna pod katoliškim vladarjem. Leta 1807 je uradna komisija preskušala to prerokbo na godovinsko izvirnost, a ni našla nič neverodostojnega.
Brat Herman pravi v poslednjih vrsticah, da bo konečno nosil skupna že-zla tisti, ki bo zadnji svojega prote stantovskega rodu. Sledeči tekst je tako pokvarjen in zopet popravljen, da se lahko čita na štiri načine. Ta kralj (Is rex) ali Izrael (Israel) bode poskusil (audat) ali slišal (audit) zločin, smrti vreden. Vsekakor se bo ekaj nenadnega, zločinskega zgodilo pod tem protestantovskim kraljem, ki bo zadnji svojega rodu. Kaj? Ali bo ta protestantovski kralj pritiskal silo vito na izvolitev novega papeža, ki bi bil njemu všeč, ki bi na primer dovolil mešanico iz katoliške in protestan tovske vere, ali pa bo preganjal njemu neljubega papeža. Saj je drugod prerokovano, da bo sveti oče moral spremeniti sedež, da bo skrit dve leti Predno pride za Evropo zlata doba, bo moral bežati on, ki ne pripogne kolena pred Balom (mogočnim krivovercem) Morda bode res Izrael s pomočjo ocijalnih demokratov vprizoril zno-tranjo vstajo, ali se zvezal z zunanjimi sovražniki ter jih poklical na pomoč, Amur Buharba, samotar na Libanonu, e leta 1850 že prerokoval topredmet-no:
"Sliši, o Nemčija! Dve velikansk zveri, potvare noči, se bodeta vzdignil zoper tvoje ljudstvo. Prva je podob na mnogoglavemu zmaju z dolgim re poin, obsejanim z legijoni grdih ličink, Okoli nje se bodo zbirali vsi sovražni ki človeštva, prostosti in miru, vsi suž nji denarnega žaklja, vsi morilci pravi ce in resnice ter bodo skušali braniti to velezver. (Socijalna demokracija. Ta bo v zadnji sili namignila drugi orjaški pošasti, ki leze iz sibirskih step, ki bleji z milijon železnih zob in z lev jimi kremplji pomandra vse okoli se be." (Japonci.) Vsled strašnega zločina pod zadnjim
por ob Carigradu, ali Zlati rog istotam Krivi preroki se pač najznačilnejše lahko imenujejo mladoturki, katerim morebiti pripravi opisano usodo vračajoča se kataldška armada.) Spiel-baehn nadaljuje lapidarno:
To je začetek krvavih časov. Sv. mesto Kelmorajn bo potem videlo gro zovito bitko: Mnogo tujega ljudstva bo tukaj poklanega. Možje in žene se bojujejo za svojo vero, da gazijo do gležnjev. Ostanek sovražnikov beži do breze, kjer se dobojuje zadnja bitka za dobro stvar." (Bitko pri brezi omenjajo vsi velikopotezni preroki evropejskih dogodkih. To drevesce stoji med Holtumom in Hamom, med Uno in Weslom. Ko se je prva breza posušila, so na kraljev ukaz vsadili drugo istotam.)
Spielbaehn navaja potem posledice te bitke pri brezi: "Tujci so prinesli deželo črno smrt. Kar je pustil meč, bo žrla kuga... Francoska bo takrat razdeljena... Nemška si bo iz-oiila kmeta za cesarja. Ta bo vladal eno leto in en dan. Tisti, ki bo za njim nosil cesarsko krono, tisti bo mož, na katerega je svet upal že dolgo. On bo imenovan rimski cesar in bo dal človeštvu zopet mir. V tem času ne bo Židov v Nemčiji in krivo-verci trkajo na prsa. Božja slaba bo prebivala na zemlji. Vojske ne bo eč..." (Zopet je velik monarh napovedan, v katerega je že svet upal dolgo-)
Ne da bi navajal imena prerokoval-cev, zapišem še nekaj o bitki pri brezi.
Nekdo prerokuje: "Pred vshodom imam strah. Od tam bo prišla vojska nagloma, šiloma... Kakor gobe bodo rastli sovražniki iz zemlje. S črešnje-vimi cvetkami na čakali prikorakajo vojaki..." (Japonci.)
Drugi prerok opisuje zmagovalca v odločilni bitki pri brezi: "Šlo se bo za za vladarstvo sveta... Vojvoda, ki bo zmagal, bo jahal od Bremena (vas pri VVerlu) na griček Haar (istotam) ter bo z daljnogledom motril sovražnika pri brezi. Potem bo jahal mimo Holtuma. Ondi stoji sveto razpelo med dvema lipama; pred njim bo molil razprostrtima rokama. Potem bo sklical belo oblečene vojake ter jih vodil v boj, v katerem bo zmagal. Na koncu vročega dne bo imel nagovor na svoje hrabre bojevnike iz kapelice na griču Haar..."
Tretji prerok še zanimivejše označuje zmagovalca v strašnem klanju pri brezi: "Ta knez bo oblečen v belo haljo z gombi do tal (menda talar, ker bo bojda tudi maševal), nosil bo križ na prsih, jahal bo belca, skočil bo v sedlo na levi strani, ker bo šepal na eni nogi. Ta knez bo izšel iz stare dinastije, ki je bila od Napoleona zelo ponižana. Ta knez bo prišel s pečine orlove (Habsburg-Habichtsburg)."
Četrti prerok pa pravi za tiste dni po usodni bitki pri brezi med drugim: In tisti čas bo pruski kralj — zadnji..."
Tako je preludirano za Avstrijo.
rokovanju Ljudmile Chmel združile. Poljski orel in češki lev pa bodeta skupno šla na maščevalno delo.. .Njuna pravovernost ju bo osvobodila, ker sta od svojih deželnih mej pregnala krivoverstvo...
Leta 1819 je v Vilni živel dominika-nec p. Korzeniecki, kateremu je ruska vlada prepovedala pridigovanje. Ža-losten je molil za svojo domovino in klical na pomoč p. Bobola, katerega so ruski kozaki leta 1657 razsekali na kosce zaradi njegovega misijonarjenja med pravoslavci in katerega je papež Pij IX. proglasil za zveličanega. Korzeniecki je tedaj poklical na pomoč takrat še ne za zveličanega spoznanega Bobola ter ga opominjal na njegovo (Bobolovo) lastno prerokbo, da bo Poljska zopet prerojena, prenovljena. Koj zagleda Korzenicki v svoji sobi neznanega jezuita, ki mu reče: 'Tukaj sem ker si me poklical. Odpri svoje okno in boš videl, reči, katerih še nisi nikoli videl!"
Korzeniecki odpre okno in zagleda elikansko ravnino do horizonta. Prikazen mu reče: "To je okolica pri Pin-sku, ker sem jaz vreden bil, trpeti za vero Jezusa Kristusa. Toda poglej še enkrat in boš videl reči, katere si hotel vedeti!"
Dominikanec pogleda zopet skozi okno ter vidi, da je zdaj vsa ravhina pokrita z armadami Rusov, Avstrijcev, Angležev, Prusov, Francozov, Turkov in drugih narodov, katerih Korzeniecki niti poznal ni. Prikazen mu reče: "Po tej bitki, katere sliko si videl tukaj, bo Poljska obnovljena in jaz pa bom njen glavni patron."
(Konec prih.)
HRABER DRAGONEC.
Srca močno bijejo, roke se tresejo v nemiru.
Vsa pošta je oddana. Ostalo je le eno belo majhno pisemce, pisano z lepo, nežno iensko pisavo. Tako-le piše pismO:
"Ljubi moj sinko! Ni Te, ni Te nikjer, le v mojem srcu si zapisan z bolečino. Pozno v noč zaspim, potem sanjam o Tebi in ko se zjutraj zbudim, Te v polsnu tolikokrat zakličem. Odgovori mi nemi molk in zavem se bridke resnice. Tebe ni!
Vsak dan grem zjutraj ob šestih k sv. maši, tja na desno stran v kapelico, kjer je v oltarju žalostna Mati božja in kjeri si bil Ti krščen. Tam gori lučka zate in vsak dan prejmem Boga, da bi bila moja molitev zate močnejša.
Takrat, ko si bil odšel, sem utrgala vejico rožmarina in ga posadila v lonček. Skrbno ga zalivam in jokam v strahu in pričakovanju: ali bo rastel? Veš, če bo rastel in zazelenel, tedaj bom trdno upala, da se vrneš. Pa tudi bo, skoro, skoro bo življenje v njem. Vse se mi tako zdi, da so znaki že tukaj.
Bodi priden, moj edinec, bodi pogumen in pridi nazaj, ker drugače bo žalosti umrla Tvoja mati."
Čez nežno pisavo so napisali z rdečim svinčnikom velike in težke črke: Retour.
Mati, tvoj rožmarin ne bo rastel, usahnil bo; ne varaj se, življenja ni v njem — tvoj edinec je padel pred par dnevi. In menda so bile njegove zadnje besede: "Ne povejte tega moji materi!"
Brala boš zopet svoje pismo in lastnih besedi ne boš več spoznala — kakor mrzlo kamenje ti bodo udarjale na srce.
"V vojski je pravi mož kaj vreden." Bodi maršal ali pešec, kdor ima srce I na pravem mestu in odprte oči, lahko danes na novo doživi najdrznejše čine
I0S1P UL
Javni Notar 1\ z
EPEC
lOlet. skušnjo
za vse slučaje. Če vam kdo plačo parniSira; če potrebuje otrok certifikat za delo; če imate kako druKo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
iz starih, romantičnih časov, ali jih pa | izdeluje vse pravno in postavnoveljavnejistine celo prekosi. Poslušajmo, če se je to posrečilo hrabremu dragoncu Francu Pinderju, 5. dragonskega polka..
Dne 20. svečana 1915 — sneg je močno naletaval in mraz je bil — ga je poslal poveljnik lovskega bataljona št. 8 z nujnim, važnim poročilom iz Luhy v Kniazowskie k 6. pehotni diviziji. Tik nasproti je ležal sovražnik, katerega puške so štrlele čez kritje proti cestam; ceste pravzaprav ne zaslužijo svojega imena; celo v mirnem času bi se vsakdo premislil tu jezditi v teku ali galopu. Pinder pa jo je junaško udaril naprej. Kot bela megla v snežnem metežu je dirjal, ne zmeneč se za krogle, ki so mu jih pošiljali Rusi v po-
JOSIP
Spolarich
Cor. Hickory & Marble Sts., Joliet, 111.
URAR IN ZLATAR,
Popravljam vse vrste stenske in žepne ure in zlatnino. Vse delo jamčim. — Prodajem vse vrste ure in zlat-
zdrav in je srečno dosegel svoj cilj.lie I nino' zlaSti fine Poročne Prstane dobi" isto uro se je vrnil — po daljši, bolj |te P" menl ceneJe' kot k3e druSJe" skriti poti, kajti snežni metež je pone-
Sloveticem in Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare:
-Lutra lOc-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Xochevar,
Chicago'j Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1208 N. Scott St.
JOLIET, ILL.

r/eo

| CHARLES 0. DIBELLf
& ADVOKAT—LAWYER g
Soba 508 Woodruff Bldg, Joliet
--: CHICAGO PHONE 298:--
Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se k meni.
| Govorimo slovenski jezik.
j Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri
J M. J. TERDICH. 1104 Chicago St- „
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois
Prejema raznovrstne denar-e nloa ter pošilja denar na vse dele
Kapital in preostanek $300.000
C. E. WILSON, predsednik
Dr. J. W. FOLK, podpredf ->* HENRY WEBER, kašir
hal. Ko je brez glasu dirjal, je naen- Rojaki in'rojakinje! Kadar imate kaj
III.
Kedaj in od kod boš prišel Ti, veliki monarh, Ti, ki si imenovan pomoč božja? Ti, ki boš gorel za kraljestvo Kristusovo na zemlji, Ti, ki boš gorel za kraljestvo Kristusovo na zemlji, Ti, ki boš združil katoliške narode, spreobrnil krivoverce, Ti, ki boš upostavil katoliško velemonarhijo ter tako ures ničil Gospodovo prerokovanje, da bo en hlev in en pastir? Pridi kmalu, Ti prerokovani, Ti pričakovani, a nam še neznani... *
Prišel boš iz pečine orlove, a poprej se morajo dogoditi dalekosežne spremembe.
Avstrija. Nam že znani frančiškanski brat, ki je v sedemdnevni agoniji prerokoval v samostanu na Sinaju, pravi: "Stara, častitljiva monarhija bo hotela krvavo v sebi razpasti, toda prostodušna narava si bo pomagala, ker genij stare že vladarske hiše bo ščitil in varoval dinastijo.... Dunaj bo osovražen od vseh narodov in bo dvakrat oblegan, opustošen, na Štefanovem trgu bo rastla trava, palače bodo stale prazne... Mažarski narod bo izginil... Slovani bodo se zopet združili in bodo ustanovili veliko katoliško-slovan-sko-zapadno državo, da bodo pregnali Turke iz Evrope. V Carigradu bo iz ginil polmesec in češčen bo zopet sve
krat zaslišal stokanje v neposredni bližini. Skoči s konja in zagleda prevoz ranjencev. Moštvo, ki je ranjence spremljalo, je bilo od mraza in napora popolnoma zmučeno in ni moglo nikamor naprej. Premišljeval je, kako bi pomagal ranjencem in moštvu. Hitro se je odločil. Vpregel je svojega konja pred sani, na katerih so ležali ranjenci, položil je še moštvo nanje in jih srečno pripeljal v Dubzawo. Od-tam je takoj jezdil naprej k svojemu
moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut St.
Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na
poveljniku, kjer so ga zelo prisrčno sprejeli. Njegov častnik ga je takoj predlagal v odlikovanje in bronasta | častna svetinja Rdečega križa z vojno dekoracijo diči danes njegova prsa ter priča o njegovi hrabrosti in- požrtvovalnosti.
vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo.

Dr. Richter's Pain Expeller
zoper revmati-zem in trganje bolečine in o-trpnelostčlenkov in mišie.
Pravo zdravilo Je T zavoju, kakoržnega Trdite na sliki.
Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s Ab-hor Trade Mark.
25c in 50c vseh lekarnah ali pa ptUt« ponj naravnost na
Fin »tur
& Co. 74-80 Washington Street New York
protestantovskim kraljem, nadaljuje tj križ-■• Nemške dežele Avstrije se nekako brat Herman, bo pastir nazaj bodo priklopile Nemčiji in tesno sku-dobil čredo (protestanti se vrnejo v
katoliško Cerkev) in Germanija dobi nazaj kralja (to je katoliškega vladarja, kakoršnega je imela pred sekulari-zacijo). Vsled tega pozabi obmejna grofija Brandenburg vse poprejšnje trpljenje, tujec se ne bo več redil v njej, Lenin in Korin ostaneta k prvotnemu namenu, duhovščina je zopet v časti in volk ne bo več preganjal črede. (Vse te vesele reči ne bi bile mogoče, ako Germanija ne dobi katoliškega samovladarja brez zveznih knezov. Tukaj se zopet lahko misli na velikega monarha iz Orijenta.)
Kako temeljito se bodo spremenile razmere v Nemčiji, nam opisuje že znani Spielbaehn. Njega smo že slišali v uvodu, da bode propadla barbarska država (najbrž Turiija). Potem nadaljuje, da bodo s to barbarsko državo pogreznjeni tudi krivi preroki, od katerih se bodo mnogi sežgali z
paj držale. Vejica starega ces. rodu bo nosila v Nemčiji enotno krono, zakaj Bog je s to vladarsko hišo. Kralji irf knezi v Nemčiji bodo odstopili in pruskemu kralju je prihranjeno veliko zlo..."
Tako je zaradi svoje ponižnosti neimenovan brat govoril peti dan, dočim je četrti dan napovedal pokončanje ruski cesarski hiši, ruskemu plemstvu !n večini ruske duhovščine, delitev in razpad ruskega carstva v manjše države. Poljska pa ostane samostojna in ena največjih velesil v Evropi.
O Poljski in Ogrski je prerokoval tudi znani učenja)c Jožef pl. Goerres na svoji smrtni postelji. — Vzdignil se je hipoma, kakor bi mu prišla velika misel, uprl svoje oči v daljavo, kakor da bi gledal neznano sliko bodočnosti ter vskliknil: "Pijasti naj živijo! Dajte mi polj ' o puško! Poljsko sabljo hočem! (Pol nki se bodo odlikovali Se vrto	n "oljska jc
LOVSKA POVELJSTVA.
.Avstrijska uradna poročila poročajo z ruskega bojišča, da čezdalje bolj pogosto nastopajo takoimenovana lovska poveljstva, prostovoljske čete in poizvedovalni oddelki. Lovska poveljstva so neka posebnost ruske vojske. Ti oddelki sestoje iz izbranih mož različnih polkov, ki se rijo pri posameznih polkih. Ime imajo od tega, ker se je mislilo, da je lov na divjačino najboljši način vojaške izobrazbe. Slaba stran te uredbe je, da s tem izgube posamezni polki najsposobnejše in najbolj predrzne može, kar brezdvomno škoduje posameznim polkom.
Prostovoljske čete se sestavljajo v Krlandiji in sicer iz Letov. Istočasno se poroča iz Volinja, da so se tudi tam prikazali četaši. Ker poznajo te čete zelo dobro tamošnje ozemlje, sp včasih njihovi obiski zelo neprijetni. Nepričakovano napadejo etapno črto, kar jim je tem lažje, ker so v zvezi s ta-mošnjim prebivalstvom ter morejo računati na njihovo podporo. Veliki pra-gozdi iti močvirja so najpripravnejše ozemlje za podobna podjetja. Na takih krajih se morejo nepričakovano pokazati in zopet izginiti.
Tudi pošiljanje močnih poizvedovalnih oddelkov je že tradicionalno v ruski vojski, česar se drži rusko vojno vodstvo kljub slabim izkušnjam. Ako jih sovražnik prisili na boj, nimajo navadno moči, da se mu uspešno uprejo ter vsled tega pretrpe velike izgube, ne da bi dosegli svojega namena.
A. Nemanich, St.
A. Nemanich, Jr.
A.
Chicago Phone 1575
Nemanich & Son
B^ustk:
Real Estate Insurance Loans Renting
Y lastnem domn 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) aH drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.

otroci in ženo, štiri sto jih bodo pobe-sili z lastnimi njihovimi črevesi, ostale pa bodo strmoglavili s skale ob Reni. (Kaj pa, ako se videč tukaj moti? Ko gleda ta prizor v duhu, se mu zdi voda v prikazni reka Rena, katero pozna. Morebiti pa je to Bos-
Prišla je pošta, prišla so srca iz do-1 o - o polkrogu;
r. ,'t>;'••'jo, toke se tresejo v • •••••	Uivt svojtl'
'asom čit, |
O pO: 1*
Molite
N N.t" klicatelj polo-1
.	-STRANI OBSEGA-
4 j (J Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih tlovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA Vsebina knjige je: Slov.-Angl Slovnica, Vsakdanji nuigo-vori. Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov Sirom Amerike dokazuje-... <ta ie to edina knjiga brex katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V J. KUBELKA, 538 W. 145 St- New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina: Za Združene države na lete., .j. $2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se .ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
13.	avg.	Nedelja	Hipolit in Kasij.
14.	"	Pondeljek Evzebij, spozn.
15.	"	Torek	Vnebovzet. M. D.
16.	"	Sreda	Rok, spozn.
17.	"	Četrtek	Libera t, muč.
18.	"	Petek	Helena, kraljica.
19.	"	Sobota	Ludovik Tol., šk.
DEVETA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH.
Zguba vere.
Silno ganljiv prizor nam nudi današnji nedeljski evangelij. Nikjer ne beremo v evangelijih, da bi se bil naš Gospod kdaj smejal, večkrat pa beremo, da se je jokal. Solze, katere toči naš božji Zveličar nad nesrečnim mestom, nam kažejo, kako nezmerno je on ljubil to mesto, ki je bilo priča njegovih čudežev in njegovih naukov. Ni pa se nesrečno mesto zmenilo za ta dar in za to srečo, marveč zaničevalo jo je. Nasprotovalo je Jezusu kolikor jje moglo in pribilo ga je slednjič na križ. Kazen za toliko trdovratnost je kaj naglo prišla. Lakota, požari, notranji boji, slednjič pa strašno obleganje in razdejanje po Rimljanih. Še dandanes se potika ta narod, kakor Ahasver, večni jud, po svetu brez duhovnov, brez daritve, brez domovine. Največja nesreča pa je zadela to ljudstvo s tem, da je je Bog zavrgel. Izvoljeno ljudstvo, prvorojenec vere, je bilo zavrženo. To je bilo glavni vzrok Jezusovih solz. Ali nima Jezus vzroka zadosti jokati tudi dandanes nad mnogimi, ki so bili tako nesrečni, da so zgubili zaklad vere?
Vsak ve, da jc dandanes miiogo nevarnosti, da zvubimo vero. Napačna veda, umetnost, politika, vse se je za-vrtilo proti veri tako, da lahko s prerokom zakličerfio: "Kdo veruje naši zaslišani besedi?" Kdo se še trudi, da bi se temeljito poučil o veri? Kdo jo še brani in razširja? Koliko jih je, ki so glede vere brezbrižni? Ali ne veljajo o naših časih besede, katere jc pisal sv. Pavel svojemu učencu Timoteju: "Prišel bo čas, ko zdravega nauka ne bodo trpeli, temuč si bodo po svojih željah izbirali učenike, kateri ušesa zgačejo; in bodo od resnice ušesa odvračali, k basnim pa se bodo o-bračali." Čudimo se, da svet ni veroval Kristusu. Ali bi verovali dandanes Gospodi, ko bi zdaj prišel na svet?
Mnogi zgube vero, ker so ošabni, ker nočejo vkloniti svojega razuma skrivnostim sv. vere in učeči cerkvi. Drugi niso naravnost neverni, a so glede vere tako brezbrižni, da niso prav nič boljši od nevercev. Kolika brezbrižnost se kaže zlasti pri moških glede sprejema sv. zakramentov! Moški spol se je v svojih zastopnikih prvi smel približati angeljski mizi pri
zadnji večerji, dandanes pa je moštvo kakor nekoč Ezav podalo to pravico prvorojenstva ženam. Mnogo se dela, mnogo se trudi, a le malo jih je, ki bi najpoprej iskali nebeškega kraljestva in njegove pravice. Koliko jih je, ki so kristjani edino le še po imenu. Ne čudimo se tim žalostnim razmeram, katere je sv. Duh naprej napovedal: "Poslušajte nebesa, in zemlja vleči na ušesa, ker Gospod govori: Otroke es zredil in povikšal, oni pa so me zaničevali." Kaj pa zatira vero? Ne prava veda, umetnost in izobrazba, ker prava vera, prava modrost ne more biti zoper Boga. Da prava učenost in izobrazba ni nasprotna veri, nam pričajo imena Newton, Kepler, Mich-aelangelo, Dante, Hayden, Pasteur, ki so bili globoko verni možje. Vzrok neveri je večinoma pokvarjenost srca.
Kaj pa je verni člove! Verni človek ki ima večni svoj cilj vedno pred očmi, ki daje torej onim rečem, ki merijo v dosego tega cilja prednost pred onimi, ki merijo le na časnost. Dandanes pa se skrbi skoraj le za časnost, na večnost in Boga se kaj malo misli. Greši se hladnokrvno in to vodi k zgubi vere. Judež je grešil hladnokrvno in pogubil se je. Tako jih greši mnogo dandanes ne v hudem navalu strasti, ne iz slabosti, marveč hladno krvno greše in se ne zmenijo za to ne pred grehom, ne po grehu. Greh iz hladnokrvnosti je posledica slabotna ali pa mrtve vere. Taki grehi iz hladnokrvnosti so: škrunjene nedelj in praznikov, brezbrižno prestopanje cerkvenih zapovedi, zlasti postne postave, goljufija in gotovi grehi mej zakonskimi! V vse te grehe vodijo tolikanj skušnjave in razburkane strasti, marveč doprinašajo se hladnokrvno. Vsled tih grehov pa peša in gine vera.
Ako se hočeš obvarovati nevarnosti, da ne bo jela pešati vera tudi pri tebi, varuj se vsega tega! Napovej grehu boj! Ne živi v stanu smrtnega greha cele mesece in sprejemaj pogostokrat svete zakramente.
So nekateri, ki hočejo ostati verni. Zakaj zato ker so v tej veri rojeni, ker 60 zapisani v krstno knjigo. V čem pa se kaže, da so kristjani? V tem, da poiščejo duhovna, kadar se poroče, kadar imajo otroke za krstiti in zanašajo se, da bodo poklicali duhovna tudi takrat, kadar bodo na poti v večnost. Taki ljudje menijo, da so še katoliški kristjani. Kako se motijo! Zgubili so že sv. vero, ali pa so vsaj v največji nevarnosti zgubiti jo v krat kem. Vera je luč, ki gori le, ako pri-kladamo gorila. Kaj pa je ono olje, ki vzdržuje svetilnico naše vere gorečo? To so dobra dela, sprejem sv. zakramentov, posvečevanje nedelj in praznikov in zlasti tudi poslušanje in premišljevanje božje besede. — "O-kroti svoje strasti in veroval boš je rekel filozof Pascal. Sv. vero je zgubil Henrik VIII., kralj angleški, ko ni hotel več krotiti svojih strasti, ko je postal prešeštnik. Nihče se ne loti vere, ako se ni poprej lotil desetih božjih zapovedi.
Gorje nam, ako zgubimo vero! Pahnjeni bomo v vunajjno temo. Poglejmo jutrovo deželo, Egipt in obrežje severne Afrike. Kako cvetoče pokrajine so bile to! Koliko svetnikov je živelo tam! Mehkužno, lahkoživo življenje je oslabilo vero, jo zamorilo. Padle so one dežele v oblast mohame-danstva, sužnosti in postale so skoro puščave. Ako zgubiš vero, ne boš bolj srečen, marveč nesrečen boš postal boš pravcati suženj sanrega sebe. Da se ti kaj tacega ne zgodi ohrani si vero, pa ne le z besedo marveč tudi v dejanju.	REV. J. P.
KATOLIČANSTVO IN AMERI-KANSTVO.
Govor nadškofa Irelanda.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
(Nadaljevanje.) Nekari pravi, da rimski papež želi, da bi se mogel polastiti svetne vlade v Ameriki, pa hoče napraviti rumeno in belo, kjer vihra sedaj zvezdna zastava; pravijo, da so škofje in duhovni delavni njegovi agenti; da so se v ta namen osnovala skrivna društva, ki so se pod krvavo prisego zarotila, da more svoje sodržavljane; da hočejo s silo zavzeti deželo v imenu tujega mogočneža in zasužniti proste ljudi. Kar se tiče takih bolnih možgan, se moram le čuditi, kako je bilo mogoče zmisliti si tako neumnost, in to celo v dvajsetem stoletju in v Ameriki. Seveda, blazne imamo vedno med seboj; vsi blazneži niso nikoli v norišnici.
Ločitev duhovskega in svetnega pravosodja je podlaga katoličanstva; ravno isto je tudi podlaga amerikanstva, Katoličanstvo in amerikanstvo se popolnoma strinjata.
V ustavi združenih Držav se bere: "Kongres ne sme napraviti nikake postave, tikajoče se ustanove kake vere ali omejitve njenega delovanja." To je pravi korak v naprednosti na strani novega naroda, v'koliko se tiče osebne svobode in vesti. Poprej ni bilo tega na ameriških tleh. Razven Maryland, kjer je prevladoval duh katoliškega Lorda Baltima in Pennsylvanie, kjer je bila postava omiljena po William Pennu, so se povsod protestantske vere bojevale med seboj, vse pa s katoliško vero. Bilo pa je določeno— ameriške zastave ne sme omadeževati versko preganjanje. Nov narod mora biti sin prostosti, angelj varuh o-sebnih pravic vsakega amerikanca.
Razglasitev ustave jc milanski edikt
cesarja Konstantina. Pred Konstantinom je bilo vse, tudi kar je Božjega, Cezarjevo. Država je postavljala in odpravljala božanstva; bila je božan-stvxo samo. Njegov prvi zastopnik, cesar, je zahteval svoj prostor med olimpiškimi prebivalci, kadilo se je žgalo pred njegovo sobo, kakor pred bogom. Osebna vest ni imela nikake svobode. Podložnik je moral moliti, kakor mu je zapovedal cezar. Bila je prava sužnost. Nadnje pa je govoril zmagalec pri milvijskem mostu. Svoboda je zmagala z zmago pod laba-rom. "Določili smo s pravičnim in poštenim namenom," pravi Konštan-tin, "da se ne sme nikomur svobode omejevati, da se da vsakomur prostost, da se posveti veri, katero si je izbral sam." Milanski edikt je osvobodil vest v rimskem cesarstvu; v Ameriki pa jo je oprostila združna ustava. V prvem, kakor v drugi, veljajo besede: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega; Bogu, kar je Božjega.
Po besedah združne ustave in naukih katoliške cerkve v Ameriki ni prostora in časa za neslogo med kato-linčanstvom in amerikanstvom, med mojo vero in mojim političnem prepričanjem.
Amerika je ljudovlada; duh, način vlade je demokratski — vlada iz naroda, po narodu, za narod. Vpraša se, ali ni tu nesoglasje med mojo vero in mojim političnim prepričanjem. Naj povem, kar je pisal Leon XIII. Pravi namreč: "Ni moči, razven od Boga. Pravica zapovedovanja pa ni navezana na kak vladni način. Bodisi ta ali oni način je pravi, če res skrbi za skupni blagor... Cerkev nima vzroka zagovarjati en način vladanja pred drugim, če je vlada pravična in pospešuje skupen blagor. Ce ljudstvo spolnjuje pravila pravičnosti, si lahko izbere oni način vlade, kateri se strinja z njihovim značajem, ali kateri se stri nja z njihovimi navadami in njihovo zgodovino." Amerika se je oklicala za ljudovlado, njena vlada je organi-zovana demokracija. Po nauku katoliške cerkve je samo ljudovlada prava vlada v Ameriki.
Bog je začetnik in delitelj moči. Ljudje nimajo sami od sebe nikake moči nad ljudmi. Stariši imajo oblast nad otroci od Boga, kateri je vstvaril naravo in tako vstvaril družino; država ima oblast od Boga, kateri hoče, da ljudje družabno žive. Le v tem smisli ima politična vlada oblast nad ljudmi. Bog da oblast, a ljudje si izberejo one, kateri naj jo posedujejo in stavijo pogoje, pod katerimi naj izvršujejo oblast. To je najvišja demokracija, to je nauk katoliške cerkve.
Ameriška vlada je ljudovlada — vlada iz naroda, z narodom in za narod. Z vami, sokatoličani, z vami, soameri-kanci, pozdravljam ljudovlado. Zahvaljujem Boga, da je amerikansko ljudstvo sposobno imeti tako vlado. Ljudovlada je najpopolnejše priznanje človeške časti in človeških pravic, najpopolnejše priznanje osebne svobode, pravo spoštovanje do pravic drugih ljudij in blagru družabnega življa. Ali naj se zrušijo njene podstave po barbarskem napadu brezzakonitosti in brezvladja! Nikoli, dokler se dvigajo naša prsa! Potem cesarstvo in monarhija! Nikoli, dokler naša usta slave samovlado in se roka giblje v obrambo!	(Nadaljev.anje'prih.)
O SKRBI ZA RUSKE KMETE.
Največja in najmogočnejša država v Evropi je Rusija, ki prekaša tako po obsegu zemlje kakor po številu prebivalstva daleč, daleč vse evropske države. Obenem je Rusija največja kmetska država; kajti največji del vsega prebivalstva so ruski kmetje.
Gotovo bo zanimalo naše bralce, če jim povemo, kdo in kako skrbi v tej velikanski državi za ruskega kmeta in njegov napredek. — Oblast, ki skrbi za ruskega kmeta, se imenuje zem-stvo. Zemstvo je oblast, nekaj podobnega kakor deželni zbor in odbor v Avstriji, ki upravlja posamezne ruske okraje in pokrajine.
Rusija ima 40 pokrajinskih (pro-vincialnih) in 3S9 okrajnih zemstev. Vsak okraj meri približno 2000 štirja-ških milj in obsega blizu 200,IKK) duš kmečkega prebivalstva. Zemstva imajo svojo avtonomijo ali samovlado, to se pravi, da sama sebe vladajo kakor naši deželni zbori.
V zemstvu sede voljeni zastopniki kmetov in veleposestnikov, zastopniki ministrstva državnih domen (velikih posestev) in zastopniki ruske duhovščine. Člani so izvoljeni na tri leta.
Zemstvo vodijo okrajne uprave; zato imajo pravico1 nakladati davke in nastavljati lastne uradnike. Dohodki izvirajo od davščine na zemljišča, gozde, trgovine, od obrest ikapitala zemstev, daril in podpor, ki jih daje finančno ministrstvo v posebne namene. Kako velikansko vlogo in pomen imajo zemstva, vidimo iz tega, da so znašali proračuni vseh zemstev za leto 1912 nič manj kot 520,403,200 kron. Delujejo pa s kolikor mogočfe majhnimi izdatki za plače in uradne stroške; leta 1912 so znašali upravni stroški manj nego 7 odstotkov vseh izdatkov.
Kakor smo že omenili, so zemstva nekaj podobnega kakor naši deželni zbori. Ker pa ti zbori ne morejo vsled prevelikega števila članov vedno zborovati, si izvolijo vsako tretje leto iz-vrševalni odbor, ali zemsko Mpravo, ki šteje predsednika in dva do štiri člane. Ti izvrševalni odbori so podobni našim deželnim odborom.
Okrajno zemstvo ima vsako leto ob-
čne zbore. Pri teh se odobrijo proračuni, delajo računi in napravljajo fazni sklepi in odredbe. Okrajna zemstva upravljajo ceste, okrajne bolnišnice, šole, poljedelske urade itd. V ta namen imajo na razpolago primerno število uslužbencev, strokovnjakov za kmetijstvo in upravo in gradnjo cest, zdravnikov, lekarnarjev, bolniških strežnic, inženirjev, učiteljev, ži-vinozdravnikov itd.
Kako so pa sestavljena pokrajinska (provincijalna) zemstva? V njih sede odposlanci okrajnih zemstev. Pečajo se pa z zadevami cele pokrajine. Tako oskrbujejo pokrajinsko zavarovanje proti ognju, ki je prisilno za vse kmete, penzijsko blagajno za uslužbence okrajnih zemstev; vzdržujejo ustanove in zavode, ki so v splošno korist cele pokrajine, kakor: statistične, zdravstvene, živinozdravniške, vodovodne, poljedelske urade, velike pokrajinska bolnišnice in ubožnice, norišnice itd.
Čim bolj pa narašča delokrog okrajnih zemstev, tem bolj se kaže potreba, da se jim odvzamejo posamezni posli in se preneso na posamezne občine, oziroma vaške uprave. Koliko je majhnih krajevnih zadev, kjer morejo prav soditi le posamezni kraji, vasi občinske uprave. Teh pa na Ruskem ni!
Lastno -samoupravo imajo na Ruskem samo mesta, vasi pa nobene, če tudi štejejo nad deset tisoč prebivalcev. Treba bo torej osnovati posamezne vaške uprave. Zakon o tem je že predložen ruski državni zbornici (dumi), potrjen pa še ni.
Velikansko je delo, ki ga izvršujejo ruska zemstva. Sedaj upeljujejo splošno šolsko izobrazbo, razširjajo in izboljšujejo obstoječe šole. Šole imajo ponavadi tri do šest razredov. Zemstva se pečajo tudi z oskrbo vzgoje zunaj šole. Širijo tudi ljudske knjižice in grade po nekaterih pokrajinah ljudske izobraževalne palače, nekaka vseučilišča za kmete. Samo šol so zemstva vzdrževala leta 1910. nič manj kot 25 tisoč. Leta 1911. so izdali za zidavo novih šol 24,960,000 K.
Za javne zdravstvene zadeve so leta 1912. izdali 138,504,000 kron. Zasluge zemstev za brezplačno zdravniško pomoč so neprecenljive in brez pri mere v Evropi. Kmetje dobe zdravniško pomoč in zdravila brezplačno. Tudi bolnišnice imajo brezplačno na razpolago. •
Vsako okrajno zemstvo ima svoje zdravniške podokraje; ti imajo vsak po eno bolnišnico z enim ali več zdrav niki in strežnicami. Tu se vsak dan sprejemajo bolniki in dajejo zdravila. Nevarno oboleli se pa pošiljajo v pokrajinske (provincijalne) bolnišnice. Vsako zemstvo se trudi zidati toliko podokrajnih bolnišnic, da ne bo treba nobenemu kmetu iti dalje nego deset kilometrov (slabi dve uri) do najbližjega zdravnika. Danes imajo že nad tri tisoč 500 zdravniških podokrajev z nad 4000 zdravniki. Podokraji imajo 2500 bolnišnic z več kot 50,000 posteljami, vštevši porodnišnice. Za nakup zdravil izdajo 20 do 24 milijonov na leto.
Pokrajinska zemstva vzdržujejo poleg tega 50 velikih norišnic s prostori za 25,000 oseb. Ustanavljajo tudi pa-sterske (za bolnike od steklih živali ugriznjene) in bakteriološke zavode.
Zemstva obračajo tudi svojo pozornost na zboljšavo vode. V mnogih okrajih so ustanovili posebne vodne urade in nastavili posebne strokovnjake. Dajejo tudi posojila in podpore vasem za napravo vodnjakov in vodovodov. Enako pozornost obračajo tudi živinozdravništvu. Za živino-zdravniško službo izdajo zemstva na leto blizu 17 milijonov kron.
Manj pozornosti pa obračajo zemstva na podporo revežev, siromakov in zapuščenih sirot. V ta namen so izdala leta 1912. le deset milijonov kron.
Za gradnjo cest so izdala za leto 1912. 24 milijonov kron. Delajo mostove, prehode, ustanavljajo telefonske zveze. Danes so skoraj vsi zem-stveni zavodi, kakor: bolnišnice, strojne zaloge, poljedelske iii živinozdrav-

Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, ft
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, D^
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A»*» Brooklyn, N. Y.

Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovence*", ® Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
niške postaje, poštne postaje, tovarne mlini in večja selišča zvezani s telefonom.
Zemstva grade opekarne in preskrbujejo kmete s ceno strešno opeko, varno proti požaru. Po znižani ceni dajejo kmetom poljedelske stroje, železo, cement, travna in druga semena.
Leta 1909. so prodali kmetom za 12. milijonov kron strojev.
Okrajna zemstva imajo svoje poljedelske podokraje. In vsak podokraj ima svojega poljedelskega veščaka. Ti imajo svoja poskušna polja, kjer kmete poučujejo o rabi modernih strojev in modernem obdelovanju zemlje. Hodijo tudi po vaseh ter kmetom predavajo in jim dele svete v kmetijskih zadevah. Leta 1911. so imela zemstva že nad 400 podokrajnih poljedelskih veščakov.
Zadnja leta ustanavljajo tudi zadruge; zlasti denarne zadruge. Nekatere druge panoge zemstev so: krajevni izseljeniški uradi, uradi za izboljševanje kmetij, uredbo žitne trgovine, mlekarstva, poljedelskih šol, vzornih delavnic itd.
Večkrat se sliši, kakor bi na Ru skem živeli ljudje kakor medvedi; za ostali, zanemarjeni v vsakem oziru, za tisoč let za nami. O ruskem kmetu | širijo vesti, kakor bi bili čeda topih ovac, ki žvižga za njimi kozaški bič.
Iz teh vrst pa vidimo, da svet o orjaški Rusiji jako malo' ve in še to, kar ve, ni resnično.
Težko je širiti omiko in napredek i na vseh straneh v taki velikanski in I široki državi, kakor je Rusija, kjer se izgube milijoni kakor pesek v puščavi. Koliko denarja, truda, dela je treba, da se na vseh straneh malo pozna. Rusija je kakor velikanska posoda, v katero vlivajo vodo, pa se le počasi in počasi vsak narastek pozna, ker je posoda tako velika. Tako je tudi s kulturnim delom na Ruskem. — "Domoljub".
tu
močjo Spiralnega vzmeta seveda -gleda zopet veselo v svet, pazeč nove nevarnosti, vlak pa nadaljnje sv' jo začrtano mu pot. Pravijo, da vsi ti aparati neverjetno občutljiv i" da se lokomotiva ustavi pred najmanr šini — sovražnikom. Vkljub temu P1
Pr, 1*
lokomotiva opravi pošteno precej
hudo delo. Če jo enkrat napolniš s dapolnim eleksirjem, elektriko, ti teC deset kilometrov daleč. V osmih rah ti prepelje 70 tonelat 1000 kilometrov daleč. Vleče pa 10 do 16 vozov Zlasti jo rabijo v temnih premogov^11' kih, kjer kakor krt, toda malo hitrejše-rije po grozotnih predorih, pri čeffler se j'e že toliko "izobrazila", da si ra?" na predušna vratica sama odpira 1,1 zapira.
Toda to je še malenkost proti 'P° štnemu uradniku na vzmetih in k°'e.; cih", ki zdaj že precej časa oprav"'Js v Berolinu svojo službo v splošno zS dovoljnost "predstojnikov". Vrzi ®a pisma ali dopisnice v žrelo, pa ti
r sjroeVpvo. 'miu'zoldnnjvoot'dst' 1
prilepi nanje potrebne poštne zna®^
ti znamke in pisma, ki pa morajo
bit.
»
(X
b, »s
J
Dr, del.
?ro
' J
0 1 Pril ler-i ■
ČUDA TEHNIKE.
Da tehnika čedaljebolj sprejema človeško delo na svoje — rame, je znano; zadnji čas pa je začela konkurirati s človeštvom že celo na poljih, kjer je treba samostojno misliti. Lokomotiva br*z vodnika je najnovejši tak izum. Lokomotiva se ustavi na določenih točkah, gre zopet sama od sebe naprej in postoji, ako na tračnicah naleti na kako oviro ali če proga ni prosta. Vse to dela električna moč, ki se pa uporablja v tem slučaju precej enostavno. Da se lokomotiva ustavi pred oviro, se zgodi na primer tako-le: Mala električna lokomotiva za prevoz blaga nosi pred seboj nekoliko nad tračnicami precej dolg ločen — liki tipalnica žuželk — ki se ob vsaki najmanjši oviri, tudi če mu pride človek ali žival na pot, skrči in tako stroju zapove: Stoj! Ločen, ki je pritrjen na zaviti vzmeti, se v takem slčaju dotakne s svojim zadnjim koncem odbijalne plošče ter s tem pretrga električni tok. Istodobno pa se spoji druga električna zveza ter nastane nov električen tok, ki stroj zavre, oziroma žene lokbmotivo v nasprotni smeri. Torej zavora!1 Kakor hitro je ovira odstranjena, se ločen zopet sam od sebe raztegne — s po-
enako velikega obsega, pošteno Pr' šteje in naznani njih število, obenc5 pa tudi, koliko moraš plačati. To ^ kot poštenjak seveda storil. Ta štni uradnik" odpravi na ta način pisem v minut.i Nikdar se še ni til, ni treba, da bi ga kdo nadzoro1'8. ker je skrajno pošten, in kar je 0>! boljše, nikdar ne godrnja zaradi n° službene pragmatike, oziroma zaV-draginje in pTepičle plače. Živi pas' mo od malih porcij elektrike.
■e-T a"
so
POMAGAJMO REVEŽEM
V SLOVENSKI DOMOVI^
Ali ste že kaj darovali v naš sk^
'rt i'
za slovenske begunce ter vdove i" . rote padlih vojakov slovenskih? * ljite takoj, da ne pozabite!
Darove sprejema: Amerikanski venec, Joliet, 111.
J
,Š J J J I I i ) J 1
vrs
)
Pri
"o. Jo]
VABILO NA
Veliki piknik
katerega priredi
društvo sv. Petra in PŠ
štev. 66. J. S. K. J.
v nedeljo 13. avg. $
V SISSMER-JEVI HOSTl
na sever od Theiler's Parka.
rj,
4.
Sit šti Se dr
bi se, ia
ob priliki obhajanja svoje l01®"1 «
jakinj*
Vabimo vse rojake in roj pridejo na to našo veselico.
Za okrepčilo in prigrizek bo 0 preskrbljeno.
Vstopnina $1.00 za moške-Dame prosto.
t*
Vsakdo, ki je poslal denar y staro domovi^
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO
v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem CSasu-
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $14.00
MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV	^^
Pisni« in pošiljatve naslovilo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
Družba
sv. Družine
fUEDIS-jenIH državah
n SEVERNE AMERIKE
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovljenu. 29. novembra 1914
Inkorp. T drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916

UŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGAJEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. *»Pis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: I. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. °dbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-^ se naj pošljejo na 1. porotnika.
Joliet, 111., 10. avg. — Društvo sv. fužine je imelo posebno sejo v ne-e'jo večer, katera se je vršila ob o-Sromni udeležbi članov.
programu te seje je bil pogovor 0 Pikniku, katerega priredi društvo ■"■'hodnjo nedeljo 13. avgusta v Theirs parku in volitev 10. delegatov za m. zborovanje D. S. D., katero se Prične v torek po delavskem prazniku dne 5. sept. v Jolietu. Izvoljeni So bili sledeči sobratje: Josip Klemenčič, -Stefan Štukelj, J°sip Gersich, John Gersich, John Barbich, Leopold Melkovich, ^ouis Simonich, ^ank Pire, J°hn Adamich, Stukelj.
"o seji je bila prosta zabava ob iz-r^nem okrepčilu.
^ naš letošnji piknik, ki se vrši ^''odnjo nedeljo, kakor prej omenje-j^j vabimo vse rojake in rojakinje iz s leta in drugih mest, da nas počaste > prisotnostjo. a videnje!
Jos. Klepec, tajnik.
L® Salle, 111., 7. avg. — Tem potom aniam članom društva sv. Druži-
rila istrela; štala je pogorela, je bila polna sena, je tudi ubilo 3 teleta in 80 kokoši.
Letina bo pa bolj slaba. Kar je belega žita, je slabo; turščica pa še do-velj dobro kaže, pa krompir; sena je tudi dosti.
Dne S. in 6. avg. smo imeli porcijun-kulo in skupno sveto obhajilo. Prav mnogi so se udeležili molitve. Zahvalimo se čast. gospodu župniku Janezu Trobecu in prečast. gospodu zlato-mašniku škofu Jakobu Trobecu in tudi č. g. Jožefu Trobecu, Little Falls, Minn. Lep pozdrav čitateljem tega lista.	Janez Poglajen.
lazu;
HetŠtfv 3- spadajoče k D. S. D., Jo-da <se vrši prihodnja redna j sefna seja v nedeljo 13. avgusta ob v;iUr' Popoldan na navadnih Kompo-
'pr°storih. Ci
l;0f ani so prošeni, da se te seje koli-
Mogoče polnoštevilno. udeleže. rud;1 ^ seji se bo treba razgovarjati 4 "ase slavnosti, ki se bo vršila dne ski mbra, na Labor day ali delav-Jtv ''raznik, ko bomo razvili našo druse Ustavo, za to je koristno, da
dr„.e seje udeleži sleherni član tega ■«stVa
bi^|leneiTi opominjam tudi člane, da Hči •	redno plačevali svoj me-
«aj|'! a.Sesment; — držite se "točnosti" "čednosti" na svetu. fatskim pozdravom
John Jerich, tajnik.
t
u	m
c SLOVENSKIH NASELBIN.
Slove*'* ni" 9' avg" ~~ ^ragi mi Am> Vrst-'n.ec> Prosim, da mi natisnete par l!.. Ic >z naše naselbine.
''etii "" "ase naseioine. Tukaj v Jo-p]0r]' "•> imamo hudo vročino. To-Iii vU'r kaže vsaki dan čez 100 stopinj, je dani vedeti, da tukaj v Jolietu •»o
?rl •	.^ucu, ud iui\aj v juiictu
llJ jako dosti dela, tako da dela-
jo
VSo
Paro. Najbolj pa potrebuje'
t'rcKa rjCV (wire drawers). Če ka-ln ^, Vcseli, naj se pri meni oglasi. tr(bi|- Se,n videl v papirju, da po-4«, žičarjev tudi v Peoriji, III H „a ' tlragi mi Slovenci, ne ozirajte ^»Uik • 0r'j°' in-. zakaj tam je slabo lii Vaaj vam obeta poleti dobro, potici, pa bloke vzame, onda če ho-N\.'lJo !°.nk»", delaj, če ne pa pusti.
,slllsajte, dragi mi Slovenci, Joc če JqJ' 'Morije, 111., zakaj on vam no tj Hi, p r°- Zazdi se, da je smart, pa 'Vy'11'' da smo v Jolietu neumni, pa njega to nic 'alti • smo mi pravi katoličani •tier '1(Jsmo- kakor so v Peoriji, 111., ''^ti "i oro sami socijalisti. Poli^ J'h dobro, ker sem živel tamkaj "isti" ' zato vem, kaki "kranjski soci-
|)rVc8aS° t&m; nir- J°c K~1 Je l,a za Wt»vli m°ia med njimi. Zdaj ptf'po-
S|0vCn;"n vse katoliške Slovence in »aš r P° žiroki Ameriki, posebno ist Anierikanski Slovenec. J°hn Kochevar, mestni čuvaj.
K>r!d!PhCn' Minn- 7- av* ~ Ce»je" aKov0|- lvo Am- Slovenca, prosim, "^nih e ."stisniti ta moj dopis. Po-Je ,|r- °v,c nimam pisati. Dosedaj % ^ -al toplomer kakih 14 dni od 80 f>lc V?,'nj	3 avB- je v g.
h'š' dimnik strela raz-i^'o in •' jc bila Rrozna noč, se je je pa Wmelo, da se je kar tre-L F V Hudovernika stalo uda-
DANAŠNJA TEHNIKA PRI PRENAŠANJU POVELJ.
Nizke, s slamo pokrite koče, ki navidezno lezejo v zemljo, z malim številom mostnih okenc, ki jih ne lepša prijazen beli zastor niti lonec s cvetlicami; vežna vrata, med katerimi se mora srednje visok človek ponižno skloniti, če hoče skozi; nobenega dvorišča s snažnim hlevom in šupo; samo kot, v katerega so brezbrižno name-tali najpotrebnejše in najpreprostejše, dokaj zanemarjeno orodje: skozi zijajoče razpoke v zidovju in tramovju zapiha vlažnomrzli decemberski veter. To je vedno ponavljajoča se slika ru-skopoljskih vasi. V svojem bednem domovju topo životari kmetič, ki je zadovoljen, ako ga skopo polje le prehrani. O svetovnih zgodovinskih dogodkih, ki se odigravajo' v njegovi bližini, ima le nejasne misli.
Med takimi kočami je duhovnikov stan skoro kakor imeniten dvorec. Pa tudi župnišče je majhno, golo in mračno, zunaj in znotraj. Stanovalca, sivolas župnik in njegova oskrbnica, nista sposobna, da bi s skromnimi sred stvi spravila v svoje stanovanje nekoliko več prijetne udobnosti. Tu ne najdeš onega tihega miru, ki je sreča nemških župnišč. Žalostno in pusto leži ta hiša pred teboj, in zdi se ti, da jo hoče visoka cerkev zraven kar zadušiti, ker ji ne privošči solnčnih žarkov.	'
Nekega dne se je v to enoličnost priselilo življenje, in doslej posvetnemu hrupu tuje župnišče je postalo zibelka važnih sklepov in velikih posledic. V njem se je bil nastanil neki višji štab, nekaj kilometrov za bojno črto, in zdaj se je začelo tisto posebno vrvenje, ki je za današnjo vojno tako značilno in jo bistveno razlikuje od vseh prejšnjih. Še pred malo leti bi nihče ne bil verjel, da bi mogla novodobna občila tako mogočno vplivati na vojno poveljevanje. Fantastična bi se nam zdela misel, da bi se dalo voditi boje iz poveljnikovega stanova-lišča, razun pri sem in tje valujočih srečanjih nasprotnih čet in s tem združenih spopadih. Sedanjost nas je poučila, da smo se motili. Tiste bojne prizore prejšnjih dob z generali na visokih konjih, z golim mečem v desnici, ki kje za kakšnim poslopjem dajejo pridirjajočim ordonančnim častnikom svoja povelja, si torej kar izbriši-mo iz spomina!
To se godi dandanes mnogo enostavnejše in pred vsem, mnogo hitreje (Žalibog se tu ne moremo spuščati v podrobnosti!) Kakor čete napredu jejo, tako jim tudi že sledijo telefon ski oddelki, ki polagajo telefonske ži ce v nasprotni smeri napredovanja, to je nazaj, ter tako omogočajo povelj niku, da vodi iz svojega stana ali iz drugega, za delj časa namenjenega bi vališča taktične operacije in daje vsa v to svrho potrebna povelja. V opi sanem župnišču v O., nad katerim vlada sedaj, ko so naše čete zmagoslavno naprej prodrle, zopet navadni mir, je bil več tednov stan divizijske-ga štaba, v zmislu defenzivne naloge čet, ki so stražilc tamošnjo mejo. V majhni, temotni veži je bila prirejena telefonska centrala, pri kateri sta imela noč in dan neprenehoma po dva moža službo. Zraven je bila pisarna.
Tam so imeli štabni častniki na svojih mizah ročne telefonske stroje, da jim ni {rebalo hoditi vselej k aparatu v centrali, kar bi druge pri delu preveč motilo; poleg tega je moglo na ta način več oseb istočasno govoriti z zunanjim svetom.
Na mizi častnika glavnega štaba je neprestano zvonilo. Treba je pač krepkih živcev, da pri tako utrudljivem delu, ki napenja vse sile duha, ohraniš potrebni mir; kajti to naporno delo osladi le kratka dremavica zelo dvomljive vrednosti — na preprosti slamnici. Sedaj javi poveljnik pehote kretnjah sovražnikovih, ki so jih obhodne straže v predozemlju z dobro zakritih postojank opazovale. Ena težkih baterij je dosegla jasno razločili uspehov, ki jih diviziji sporoča. Poveljnik nekega odseka domneva, da so Rusi spremenili postojanke svojega topništva, ter prosi, da reč natančneje preiščejo letalci. Zdaj pokliče vrhovno poveljstvo armade, ki želi nekega pojasnila. Potem zopet poroča častnik glavnega štaba poveljstvu vzhodne armade v P. podrobno o skupnem položaju in razmerah divizije. Zopet pridejo vesti sosednih čet, in potrebni so ukrepi glede preskrbe. Pri drugi mizi razpravlja poveljnik topništva o porabi in dopolnitvi streliva, ali pa sprejema divizijski zdravnik poročilo o zdravstvenem stanju moštva in daje potrebna povelja.
V stanovanju artiljerijskega povelj-ika, kjer smo zvečer smeli nekaj uric presedeti in se pogovoriti pri mozel-skem vinčku in ruskem čaju, — ista slika. Ko smo sedeli pri večerji, je došlo telefonsko poročilo, da nameravajo Rusi našo postojanko napasti. Kratko in sigurno je dal poveljnik svoje ukaze. Stopili smo v vežo, videli, kako so se v črni noči zabliskali streli, in poslušali smo temno bobnenje topov, vse to pa — in to je čudno — brez razburjenja, ki bi se nas pravzaprav v tem važnem trenutku moralo polastiti. To je mir, ki ga povzroča čut, da je uspeh popolnoma zagotovljen. Seveda so vse razdalje od naše postojanke že najnatančnejše dognane in določene ter topovi morda že postavljeni in namerjeni na najnevarnejše točke, tako da baterije ponoči delujejo le kakor stroji, ki jih poženeš s pritiskom na gotov gumb. Jasno mora biti vsakomur, kolike ažnosti je telefon za vodstvo bojev. Na postojanki v ozadju ni za vojskovodjo in njegov štab večinoma osebno nobene nevarnosti. Četa torej ne more z lahka izgubiti svojega poveljnika, in s tem je zagotovljeno, da se enkrat določeni bojni načrt tudi enotno izvrši. Vojna zgodovina nam kaže, kako važno je to. Poveljnika pri tem tudi ne motijo vplivi, izvirajoči morebiti iz neposrednega opazovanja ali pa iz nazorov in mnenj nižjih poveljnikov, da ima lahko pred očmi vedno celoto. Povelja in poročila pa se tudi mnogo hitreje in zanesljivejše odpravljajo in prinašajo prednim črtam, kakor takrat, ko so jih morali nositi ordonančni častniki, jezdeci ali kolesarji, ki jim je pretila neprestano nevarnost, da jih sovražnik postreli ali ujame.
Pri vsaki spremembi staležev čet in premestitvi postojank se telefonske zveze čudovito hitro položijo in pritegnejo novemu mestu. Poročevalec je bil priča, kako so po bitki pri No-vosolni pokopavali mrliče, nekaj metrov proč pa so že polagali telefonsko žico, po kateri so se imeli kmalu poslati fronti povelja za morda še bolj krvavo borbo.
Tako na vzhodnem bojišču. Pa tudi na zapadnem poslujejo telefonski oddelki naravnost sijajno. Lahko se reče, da vsakega vojaka, bodisi v strelskem jarku« ali drugod, s telefonom lahko dosežeš. In če general zboli, na primer na influenci, se mu vsa ta telefonska ropotija postavi pri postelji, da lahko iz nje vodi in poveljuje...
V rokah je imela čudna priča debelo gorjačo. Na vprašanje sodnika, kako si upa priti tako oblečen pred sodišče, je deček bojazljivo odgovoril, da se je tako zahtevalo v povabilu. Navzoči so se debelo spogledali. Fantek pa je zavihal rokav ter pridno iskal po globokih žepih, dokler ni privlekel na dan z zmagoslavnim obrazom povabilo k sodni razpravi, v katerem je stalo ukazano: "Pridite v stvareh Vašega očeta pred sodišče!" No, naivno pričo so poslali domov, češ, da naj pride pred sodišče "v lastnih stvareh", ker je bila njegova zunanjost malo primerna resnosti cele zadeve.
Samo za miljarderje.
Stari ameriški miljarderji, kakor Vanderbilti, Astorji, Havemeyerji i. dr. niso nič manj ponosni na svoje milijone kakor stari lemenitaši na svoje prednike. Prav tako ali pa še bolj so eksklusivni glede družbe. To so svetu znova dokazali v kopališču Newport, kjer hočejo biti popolnoma sami med seboj. Zvedeli so, da si hoče ondi sezidati vilb neki bogsigavedikdo; kaj pa še! Hitro so se pomenili med seboj in predrznežu, ki setje hotel u-domačiti sredi med miljarderji, izpred nosa kupili svet, za katerega se je bil pogajal. Pokupili so še drug velik zemljiški kompleks, ki se je parceliral, da bi si tudi manj premožni lahko kupili hišico v Newportu. Česar miljarderji nočejo--
Praznoverje na Francoskem.
V vasi Remy pri Bordeauxu je te dni nekemu kmetu poginil en prešič. Poklicali so neko vedeževalko in ta je rekla, da je nad hišo prišla nesreča in da jim bo v par dneh vsa živina poginila. Družina je nato prosila župnika, da bi prišel iz hiše pregnat zle duhove, kar je župnik seveda odklonil. Družine se je nato polastil tak strah, da je zblaznela, šla po župnika in ga s silo privlekla v hišo, nato ka pa mučila. Sosedje so smrtno ranjenega župnika komaj rešili iz rok zblaznele družine.
Dve obleki na en večer.
Neka amerikanska milijonarka je priredila na svojem dvoru zabavo v čast nekemu italijanskemu plemenita-šu. Zjutraj ji je prinesel krojač dve obleki, črno in belo. Prva je veljala $6,000, druga pa $8,000. Bogatašinja si je razbijala glavo, kako bi se gostom pokazala zvečer v obeh oblekah, ki ste bili res nekaj izrednega. Naposled si je res domislila neko sredstvo, ki je popolnoma uspelo. K sprejemu gostov je došla najprej v beli obleki in zbudila je splošno začudenje. Vsakdo je govoril o "mojsterski umetnini", kdor je videl veliko in lahko skupino čipk. Malo pozneje pri pojedini pa je pristopil sluga k gospodinji, nesoč v rokah posodo z nekim temnim sokom. Naenkrat se je izpodtaknil ter izlil tekočino po dragoceni obleki milijonarke. Med gosti je nastalo splošno sožalje in ogorčenje vsled take nerodnosti. Za malo časa pa je med nje stopila gospodinja v dragoceni črni obleki in zopet se ji je vse čudilo Uispeh je bil velik.
ZAHVALA.
Za premnoge izraze tolažilnega sočutja in odkritosrčnega soža-Ija povodom prebridke izgube našega nad vse ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina in brata, gospoda
Johna Šuklje
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem svojo najiskre-nejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo vsem, ki so bili kakorkoli na pomoč in tolažbo njemu in nam za časa dolgotrajne bolezni blagega pokojnika. Še posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom. Nadalje preč. duhovščini, slavnemu društvu Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. in slavnemu društvu sv. Družine št. 1 D. S. D. za številno in častno spremstvo in krasne vence ter vsem drugim, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Še enkrat iskrena zahvala vsem skupaj! V Jolietu, 111., 8. avgusta 1916.
Agnes Šuklje roj. Muhič, soproga. Clarence, Dorothy in Margaret Šuklje, otroci.
John in Anna Šuklje, starši. Joseph in Mary Šuklje, brat in sestra.
Obnašanje med nevihto.
Strela ubije in omoti veliko več o-seb, kakor se to splošno sodi. Prav je zato, da znamo, kako postopajmo, če treska. V hiši je človek, kadar treska, bolj varen, kakor na prostem. Čim večja je hiša, tem varnejše je v njej. Okna in vrata naj se zapro. Lopa, v kateri se nahaja živina, je nevarnejša, kakor na prostem. Skrbimo, da ne stojimo preblizu žičnih ograj, ognimo se mej, rek in mlak, ne stopajmo pod drevesa na samem, tudi gruče ljudi in živine niso varne, ker toplota in vlaga privlačujeta električno iskro. Med drevjem je najnevarnejši hrast, najmanj nevarna pa bukev, ni pa nevarno v gozdu. Trdi se tudi, da si izpostavljen manj nevarnosti, če sediš ali ležiš. Osebe, ki jezdijo ali sede v kočiji, naj stopijo s konja ali iz kočije. Tudi svetujejo, da naj se dežnik zapre, kadar treska.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnericb Gilbert, Minn.: Frank Ulchar.
Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. • St. Joseph, Minn.: John Poglajen. StS Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, III.: Matt Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da 8t zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Uprav. "A. S."
Si
Sli
RAZNOTEROSTI.
HJŽ
H ffi
-'•S
Mati devetih otrok zgorela v ječi.
Vsled krivde jetniške uprave v Scharlegu, okrožju Ophela, je zgorela v ječi vdova Lasi, ki je bila kaznovana na en dan zapora vsled šolskih zamud svojih otrok. Plačati ni mogla globe ene marke in zato so kaznovali ubogo vdovo, ki je komaj preživljala sebe in svojih devet otrok, z zaporom. V samotni jetniški celici je potegnila slam-nico bližje k zakurjeni peči, ki pa se je na doslej še nepojasnjen način vne la. Klici na pomoč nesrečne ženske, kateri so grozili plameni, so ostali brezuspešni. Nihče se ni zmenil za obupno vpitje nesrečnice. Zadušila sfe je v' dimu in zgorela.
"V stvareh Vašega očeta."
K procesu nekega trgovca na He-senskem je bil k zaslišanju povabljen tudi njegov sin. Ko pa je stopil komaj 14letni cleček v sodno dvorano, so vsi navzoči izbruhnili gromovit smeh in celo sodnik se je zelo trudil, da bi ostal resen. Fant pa je tudi smešno zgledal. Malo telo je popolnoma iz ginjalo v velikanski suknji, ki mu je segala do peta'. Hlače so bile široke in nagubančene in čevlje je imel kakor kake predpotopne čolne. V istem razmerju z njegovo osebo je bil ovratnik, klobuk, sploh vse, kar je imel na sebi.
Photo« by American Presa Association.	f
GENERALI SCOTT, OBREGON IN FUNSTON TER CARINIŠČE V JUAREZU.
Gornja slika je bila posneta za ča a, ko se je vršila v carinarski hiši v Juarezu (4) konferenca med generaloma Scott (1) in Funston (3) od Združenih Držav armade ter generalom Obregon, vojnim ministrom Carranzove vlade. Posvetovali so se glede položaja v Mehiki in zasledovanja Villovih razbojnikov.
* 1
Malo življenje.
POVEST. # # SPISAL DR. FR. DETELA.
(Dalje.)
Žandarja sta izprva pazno gledala okrog sebe, ker sta se nekoliko bala da ne bi ljudje kaj poskušali; a ko sta prišla tako daleč od Doline, sta se uda la brezskrbno vsak svojim mislim. O vodniku Križanu so govorili ljudje, da bolje vidi ponoči ko podnevi; toda naj-ostrejši čut zmoti časi človeka, ki se preveč nanj zanaša.
Komaj sta žandarja mimo Podrtega znamenja, skočijo izza zidovja trije možje. V trenutku izvijeta dva žan darjema puške iz rok, tretji pa potegne Jurija v stran pod cesto.
"Hudič, stoj!" vpije Križan in dere v hosto za ubežniki, a komaj je storil deset korakov, tresk! pade na tla. Nekdo je bil srobota napeljal od debla do debla, in ta mu je izpodnesel noge. Preden se je pobral,(so bili že oni Bog ve kje. Brez vsega boja in čudno naglo se je izvršil nenadni napad. O preganjanju ponoči po gozdu, kjer so tla polzela po dežju, še misliti ni bilo.
"Pri moji veri," se roti Križan, "tega pa še ne! Da mi tak proklet smrko-vec uide! — Ti tudi nič ne vidiš!"
"Jaz nimam mačjih oči," odvrača mlajši. "Kaj morem jaz, če .so naju napadli!"
"Jezik za zobmi!" kriči oni. "Govori, kar te vprašam. Ali si videl katerega v obraz?"
"Kaj bom videl!" pravi tovariš, "saj še svoje roke ne vidim. To vem, da je bil ves črn."
"Poberi puško, pa nazaj!" ukaže Križan in urno se vrneta proti Dolini. Križan je klel in se pridušal, da ga že pozna, da bo že dobil tega, ki jima je to napravil; tovariš pa je bil nejevoljen, da morata zopet nazaj, v tem
času, pa v tem vremenu. • * * *
"Mrimojdunaj!" je kričal Premec pred Primoževo hišo. "Dobre volje bodite, ljude božji! Kaj pa to, če katerega odpelje cesarski mož! To se dandanes lahko primeri vsakemu pošte-i njaku. Zavoljo tega ni treba tuliti in vekati!"
Zraven njega stoji Miha s harmoniko in par fantov, ki >se čudijo, zakaj stoje vsi na dežju.
"He, fante," pravi Premec, "saj nisi iz soli. Ta dežek je tako dober, da bi se mu morali odkriti. No, Rožanec, kaj praviš ti? Stopiva tja k Nacetu na en polič, ker je tukaj vse navskriž."
"E, kaj bi hodil," mu ta odgovarja. "Notri je še vsega dosti, hvala Bogu, jedi in pijače, kaj bi zapravljal!"
"O ti stiskač!" se je.zi Premec. "Ali ne čutiš, da se je vino .skisalo od samih kislih obrazov? Miha, zagodi kako okroglo, da ne bomo slišdli joka." Kar prisopihata žandarja. "Hentaj, gospod Križan!" rine Premec naprej. » "Ali ste že oddali svojega ptička? Zdaj pa le še pijmo!"
Zandar se niti ne ozre v "starega bedaka", ampak hiti naravnost v sobo. "Kdo je zapustil hišo, ko smo mi odšli?" izprašuje Križan.
"Kdo je hišo zapustil?" odgovarja Primož. "Gospod, ker pa ne vem. Več jih je šlo, to vem. Gospod župnik so šli; potlej njih sestra, tista, ki jim kuha Vse se je razkropilo. Fantini so še ostali, pa Premec, mislim. O ti božja milost, kje pa se je še kaj takega slišalo! Pa na današnji dan!' O Bog se usmili!"
"Kje je gospodar France?" vpraša žandar.
"Tudi ne vem povedati, gQspod," pravi Primož. "Nič ne vem, kje bi bil."
"Kaj je že to!" se oglasi zdaj Ana. "Ali hočete še njega odgnati! Kar na-judva zvežita, midva sva najmanj potrebna na svetu, jaz pa Primož. Naju ne bo treba nič slediti in zalezovali."
In jezno stopi stara žena pred žandarja; vsi svatje ji pritrjujejo in začno glasno mrmrati, in ne bilo bi treba dosti več kresati,' in zanetil bi se bil o-genj. Zdaj pride Premec zraven. Vsi so mislili, ta bo prvi začel prepir, zakaj, nagle jeze je bil stari mož in ni se ustrašil nobenega fantaž a z neko neumno radostjo otrese dedec svoj klobuk.
"Dosti je dežja!" pravi. "Gospoda, vidva sta tudi mokra, zato ga pa pijmo in pomenimo se lepo, ker nam ni sile."
"Kje je Vaš sin France?" ga vpraša žandar.
"Ha, ha, ha!" se krohoče Premec. "Vprašajte rajši, kje je Franca, pa bomo takoj vedeli." O pravem času stopi France v sobo, in ostro ga začne Križan izpraševati, kje je bil, kod hodil in koliko časa je izostal; toda oni dokaže, da ej samo župnika spremil na dom, sicer pa da se ni genil iz hiše. Žandarja se zopet napotita, med vrati pa se še obrne Križan na Premca, ki «e je smejal na ves glas.
"Premec," mu pravi, "midva bova imela enkrat še dolg račun, le zapomnite si."
"Kdor ima čisto vest," odgovarja o-ni, "ta je, primojdunaj, zmerom pripravljen."
"Zakaj ste vsi mokri?" vpraša naen-lcrat starca, ki se mu je zdel precej
"Mislite, da bom tičal jaz v sobi, ko vse vpije in kriči?"
"Ali ste bili ves čas tukaj?" vpraša zopet žandar in se obrne na vso družbo, kakor ne bi verjel njemu samemu.
"I, kje pa!" odgovarja Premec, in Rožanec mu pritrjuje in mnogo drugih, ki ga niso" pogrešili. "Primojdunaj!" se postavi Premec na noge. "Tukaj sem bil in bodem še, dokler bo kaj pijače."
Žandarja se obrneta in odideta. Kaj se je bilo pa zgodilo, je bilo znano že vsem, in razen starega Primoža ni bil nobeden žalosten zaradi tega. Najbolj živ je bil .seveda Premec, ki je trdil, da ga bolj veseli, če uide eden tak revež, kakor če bi bilo devetindevet-deset drugih ujetih. Kmalu pa je pobral Miha svojo 'naduho', in v temi sta tavala z očetom proti domu. Drugi dan pa se je mnogo govorilo o sva-tovanju, o Juriju in o drugih dogodkih prejšnjega dne.
II.
sumen.
"Zato, ker gre dež," mu odgovarja. "V sobi ne gre," pravi oni.
Pod Rožančevo hišo na Gorici drži po ravnem kolovozna pot do Premca. Po obeh straneh jo obdaja visok gozd, ki se razprostira odtod črez vse pogorje; le tupatam ga nekoliko pretrgajo plodne njive in samotne koče. Gozd je dolinski zaklad, in vanj se zatekajo, kadar je treba davek plačevati ali hčer omožiti ali cerkev popravljati. Na enem kraju griča stoji Ro-žančeva hiša, na drugem Premčeva, in od te drži pot zopet navzdol do zadnje goriške hiše, do Šimnovega malina, ki melje, kadar Bog hoče; zakaj potoček, ob katerem leži, je velik del leta komaj moker; kadar pa začne deževati, hoče pobrati malinu vsa kolesa.
Najslabša hiša je Premčeva, in zato jo je menda skril v gozd. Trideset let jo gospodar že zida, a ni še dodelana. Samo en konec, kjer je stanovališče, je popolnoma obzidan; druga plat je odprta vsem vetrovom, in le na oglih stojita zidana stebra, ki nosita ostrešje, obito z deskami. Vsa hiša je podobna trdnemu .sklepu mehkega človeka, ki se krepko zaleti od začetka, a mu kmalu upade pogum in opešajo moči. Eno večjo in eno malo sobo ima Premec; ognjišče pa je v veži, če se sme to veža imenovati, kar je pravzaprav le velik napušč. Iz takšne kuhinje gre dim seveda nerad skozi dimnik, zakaj kamorsibodi mu je bolj na roke; ni torej čuda, če je vse okajeno, kar je lesa v Pretnčevi hiši.
V nedeljo po teli dogodkih, ki so vznemirilj vso Dolino, je bil lep vroč dan. V Premčevi hiši je ležal na klopi zraven velike peči Juri in si podpiral glavo s komolcem, pri mizi pa je sedel Miha in piskal na klarinet.
"Jaz pa res hitro poberem vsak na-pev," pravi Miha in odloži instrument. "Enkrat ga slišim, drugo pot ga pa znam."
"Ah, pusti!" odvrača Juri. "Kaj bi vedno cvilil! Pojdiva rajši na solnce, ker je tak lep dan!"
Zdaj stopi v sobo Premec. "Dobo se vama godi v senci," pravi in prisede k Juriju.
"Ali je že poldne?" se ta začudi in pogleda leno na stoječo uro.
"Vsak čas bo zazvonilo. Juri, zakaj nisi še! k deseti maši! Ti ne veš, kaj je oklicaval birič! Dejal je, da se neki Juri Kos, po domače Primožev, klati tod okoli, nevaren človek, uha-jač; kdor ga vzame pod streho, bode ostro kaznovan; kdor ga pa prime in izroči gosposki, dobi trideset goldinarjev, kakor Judež."
"Lahko jih zaslužite, oče," se smeje Juri.
"Veš, takoj te še ne mislim prodati. Prihranil te bom za hudo .silo; kadar bo pa trdo za denar, potlej te pa izmenjam. — No, Miha, kaj pa ti? Kaj gledaš kakor muren iz luknje! Kosila na mizo!"
"Kruha ni več, oče," opominja Miha in stopi v 'kuhinjo'.
Miha prinese jedi na mizo. On je človek, ki zna vse in prime za vsako delo. Doma oskrbuje kravico in kozo, pospravlja po hiši in kuha, kar ima. Samo stanoviten ni pri delu: malo cepec, malo harmoniko, to mu ugaja.
"Pa molimo!" pravi Premec in naredi velik križ. Potlej pa sedejo k preprostemu kosilu.
"Samo premalo beliš," meni Premec. "Menda si tak kakor Tomažko-va Meta, ki je cvrla špeh v penovki in se čudila, da nima nič rrfasti/'
Po kosilu si natlači starec pipo in ponudi tudi Juriju tobaka, ki pa reče, da ne kadi.
"Saj je menda res pametnejše žvečiti ga," meni mož. "Menj ga gre v nič in več zaleže."
"A jaz ga tudi ne zvečitn," omenja Juri.
"Pa ga še boš!" odvrača Premec; in vsi trije gredo na trato pred hišo, da se v senci kaj pomenijo.
Krasen je bil dan. Modro nebo se e razpenjalo nad temnimi smrekami in širokimi gabri in bukvami. Tiho ie bilo vse, molčali so g!asni prebivalci zelene ledine, zaspani po obilem kosi-u Napol leže, napol ,ede vle e Pre-nec z neizre <: o za 'o oljnostjo dim i kratke pipe a a tovariša pa po-topata po gozdu
"Kako je to," izpregovori Miha, "da e ni trpelo pri vojacih? Menda ni
take sile tam. Koliko jih prestoji, in vsak pride zdrav domov."
"To je že tako, Miha," odgovarja oni. "Jaz ti ne morem povedati kako. Dela nisem imel skoraj nič, pokorščine sem se bil tudi navadil; toda domač kraj je le domač kraj."
"Kaj bo to hribovje! Drugod je vendar lepši svet. Ze proti Ljubljani mi bolj ugaja; kaj šele po Hrvaškem in Ogrskem! Saj veš, da sem bil šel 0110 leto z drvarji. To je zemlja, pravim, kakor po mizi, in eno brazdo imaš dosti dve uri orati. To je svet!" "No, in zakaj nisi ostal doli?" "Ker imam očeta tu, pa domačijo. Drugač bi .se ne menil dosti."
"Zdaj tako praviš, Miha; če bi pa šlo enkrat zares in ne bi videl celo leto svojih krajev, bi se ti pa zehalo po zelenih travnikih, in sanjalo bi se ti vse noči naprej in naprej o rakitah, ki rasto ob Dolinščici, in o Šimnovem malinu, ki tu doli ropoče."
"Jutri bo že zopet stal," pravi Miha in iztrka pepel iz pipe.
"V Dolini celo mrtvi lepše stanujejo ko drugod," nadaljuje Juri. "Tako lepo imajo obrnjeno pokopališče, da zmeraj lahko vidijo, kako gospodarijo njih mladi po dolini."
"Fanta, ali gresta z menoj?" se o-glasi Premec in se zravna pokoncu. "Pojdimo malo v va.s k Nacetu! Jaz sem žejen."
"Veste kaj, oče?" pravi Juri. "Jaz Vas ne bom dalje nadlegoval; stopil bom v službo. Mlatit grem, in košnja bo kmalu tu."
Juri," odvrača Premec, "ti ne smeš misliti, da sem te kakorsibodi sit in da te proč gonim. Toda, če greš za par tednov, le pojdi, da dobiš kaj za obleko, ker zdaj si kar za v turščico. Ampak drugo vprašanje je, če te bo vzel kdo v službo. Nekoliko se te bodo bali. Kam pa si .se namenil?" "Na Pogled k Pozniču." "Aha, ki ima tišto zalo hčer. Primojdunaj, ta služba je pa dobra. — Ali roke te še kaj bole?"
"Nič več, čeprav ste z menoj ravnali kakor konjederci."
"Če bi bili bolj gledali nate, bi ti ie danes zopet stopal za bobnom. Z zvezanimi rokami se ne da teči, kamor bi hotel. Srobot pa smo bili lepo razpeljali, kakor pajek mrežo." "Jaz bi se bil pa tudi kmalu ubil." "Ha, ha?" se smeje starec, "ti čakaš rajši, da te ustrele!" Jurija je neprijetno genilo to govorjenje, in Premec, ki je menda to opazil, ga potolaži. "Smrt je smrt," pravi, "naj bo ka-koršna koli. Kratka smrt in dolgo življenje je pa najboljše, in ti še lahko petdeset let žandarje okrog pojaš. — Miha, pojdi pa ti z menoj, da boš zagodel. Dolinke že pete srbe."
A Miha hoče rajši spremiti Jurija. Baš pride po kolovozu proti njim Rožanec s puško na rami.
"S tem tudi ne bo nič," mrmra Premec. "Ti pa na zajce?" ogovori soseda.
"Malo jih misli mpreplašiti, da mi ne bodo zahajali v zelnik," odgovori mož in se ustavi.
"Pojdi rajši z menoj v Dolino pogledat, kaj France dela. In- ne čutiš v grlu nič suše?"
"Kar sam pojdi! Jaz ne grem. — Zdaj tudi ne dobiš več tako dobrega vina, kakršnega je točil Nace časih."
"Takrat, ko ti še nisi tako spravljal na kup. Kaj ne?" se norčtlje Premec.
"Kaj boš spravljal," vzdih ne Rožanec, "ko pa nimaš kaj in ti vse poiro davki," Tako potoži mož in se pridruži Juriju in Mihu, ki je bil skočil po harmoniko, in kmalu izginejo vsi trije v gozdu.
Rožanec, gospodar prve hiše na Gorici, je nekoliko mlajši od Premca. Nemirne oči mu gledajo premeteno v božji svet; lasje, zakrivljeni ob sencih so precej osiveli, in suho lice bi ne bilo neprijetno, če bi se usta ne bila crbe-sila na levo stran, kamor je bila vedno obrnjena njegova pipa. Živel je Rožanec kakor mnogo drugih: delal v delavnik, molil v praznik, in ogibal se duhovske in deželske gosposke, kolikor je bilo moči. Kradel ni, aleparil ne; kako bi ne bil pošten! Na lov je pa rad zahajal. I11 zakaj bi ne hodil, pozimi, ko ni drugega dela, in ob nedeljah? Ljudje so govorili, da použije on več zajcev nego prapreški gospod, ki ima lov v najemu. "Jaz dajem desetino," je dejal Rožanec, namreč vsakega desetega. Prigodilo se je tudi, da je zadel ta graščak v gozdu na zanko, ki ni bila njemu nastavljena, in klel in razsajal; a zvedel ni nikoli, kdo nastavlja. Vedeli so pa ljudje, da je rešil Rožanec že marsikaterega dolgo-uhega jetnika. Pravičnik se namreč tudi živine usmili. Puško je nosil največ za strah in pa zaradi roparjev; kaj pa! Hiša stoji na samem, in dobro je, če je človek pripravljen. Dolinska fa-ra je sicer mirna, a Rožanec je pogumen mož, ki jih hodi s puško iskat, in Premec vidi večkrat, kako vleče po dva za ušesa s seboj: zelja .sta mislila naropati, slaba vest ju je izdala in bežala sta, Rožanec pa — ali jima je trikrat zavpil "stoj!", kakor veleva zakon, ali ne, tega ne vemo — ju je prestregel s svincenv Kožiee je pa nosil v Ljubljano prodajat. Za živež mu ni šlo trdo, tožil je pa vedno in vzdihoval o slabih časih, po vsem nasproten vedno veselemu Premcu, ki vendar marsikrat ni imel cesarske podobe pod streho. Da je Prcmec sosedu rad nagajal zavoljo njegove varčnosti. to se razume; najbolj pa ga je razžalil, če mu je očital, da ni na Gorici doma, da je prihajač; zakaj priženil se je bil mož k Rožančevi Mini, ki (Nadaljevanje na 7. »trani.)
Alpentlnktura za moSke in žensko luse od katere tukoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in siosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček t2. — Imate 11 sive lase? Rabite takoj Waliči£ Brusli tinkturo, od samo ene flafie postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma na turni.kakorčneste v mladosti imeli; 1 rlaSa $1.75,—\Vahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, no-eah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol.50e. — Kurje oži ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot,odstrani slabi duh ill ozeblino, baksa 75e. Kisa žanba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove. grinte, kraste, lifaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe hi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Če želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu. 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za 15. Pri naročbi se priloži vsota
N, W. Phone 348
JOHN
■ STEFAN|CH
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
g 915 N. Scott St., Joliet, IU.
John Grahet
...Gostilničar...
999
Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in trii* najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki prenW
§
stonj.
drugo
JACOB WAHČIČ
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
G. Svetlicicli J. Horwath
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna * osredju mesta.

Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225.
I Oscar J. Stephen
K-8.
Sobe m ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway
JOLIET, Ili -J"
Garn^ey, Wood & LennoD
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, H-I*
Mi hočemo tvoj denal ti hočeš naš les
m j^L^i^J
i NOTAR
DOBRODOŠLI I
Metropolitan Drug Store
N. Chicago A Jacksoa St»
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVl + "BELLADONNA" 0BLI21
j Kupuje in prodaja zemljišča S ! v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro- k ti ognju, nevihti ali drugi po- Ig škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
■g Govori nemško in angleško.
IlUlnMUnni
REVMATEMU HROMOST1 BOLESTI » KOUO) BOLESTIH » &ENKM tCVRALOJt PROTOU OTRPLOSTI H&C SLABOTNEM KRIŽU
HLEQi KA&JU
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM00K
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
Če boš kupoval od nas, ti bomo T* lej postregli z najnižjimi tržnimi <* nami. Mi imamo v zalogi vsakovrl'' nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki & trdi les, lath, cederne stebre, deslr & šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines o®' blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi i «• pri nas in oglej si našo zalogo! Mi41 bomo zadovoljili in ti prihranili deD*''
Pre, Pod Taj; Zap
Bol
M
Roj
W. JT. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vok" DES PLAINES IN CLINTON
ZA
Zavarovanje
proti požara, mala in velika posojila pojdite k
A SCHOENSTEDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. Joliet, IU.
m
i
BOJ ZA ŽIVLJENJE!
Boj za življenje, ki je vsak dan težavnejši, ie ne uničujoč, je tudi toliko bolj mnogim nevaren, kateri ne mislijo na sebe, postanejo toliko brezbrižni, da pustijo v nemar svoje telo in zdravje. Nasledek takemu nerednemu življenju je ta, da so popolnoma izrabljeni; temu sledijo neprebavnost ter telesna in duševna onemoglost. Taki slučaji potrebujejo takojšnjo pozornost in najboljše je, da se takoj začne rabiti
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino
m
m
ki bo uredilo neredno delovanje prebavnih organov od preobloženja povzročenega radi kateregakoli vzroka, ker odstrani iz prebavnega sestava vso nepotrebnost in
zboljša okus, prepreči zastanje,
urejuje prenavljanje, okrepča telo.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino uredi delo prebavnih organov, zato se ga naj rabi *!*" sti v sulčaju, če čutite
izgubo okusa, težave po jedi, napetost, zlobno sapo, kosmat jezik,
koliko in krče, neprebavnost, bledost, nervoznost, telesno slabico.
Pomirilo bo vaše spanje ln pomoglo opravljati vaše dnevne posle*
Stari in slabotni ljudje bi morali vedno imeti to zdravilo priročno in je stalno rabiti. Ženske, ki nadlegovane s slučajnim glavobolom in drugimi nadlelnostmi, naj rabijo TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Cena $1.00 Dobite je v 1 kartiah.
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.-
1333-1339 South Ashland Ave
CHICAGO, ILL.
1$
Za otekline, rane, otrple členke, protin, Živčno bol in jetrno nadlogo, je Trinerjev Liniment lek. Izdelane milice ribajte a Trinerjevim Linimentov. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in ^
SLABOSTIH » ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH IKHITTWi MRAZENJU t ŽIVOTU
victju oprsnb waa
PREHLAJENJU BOLESTIH t LEDJIH, BOLESTIH » KRgU
vem ka&ju
MALO ŽIVLJENJE.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
je bila že vdova,- ko se je on še prete-paval s fantini. Rožanec pa se je hu-doval večkrat nad Premcem, da kosi črez mejo in da mu zahaja njegova krava v deteljo. Tako sta .se sprla zdajpazdaj; a ker ni imel Premec žene, ki bi mu netila jezo, nista ostajala dolgo sovražna; živela sta v oboroženem miru. Otrok pa ni imel Rožanec, in če so mu rekali oče, je to pač časten pridevek, kakršnega daje mladina starejšim.
Tiho so korakali naši znanci po gozdu; govoriti se ni ljubilo nobenemu. Miha je semtertja potipal svojo občutljivo tovarišico, ki je zavpila, kamorkoli je pritisnil; Rožanec je gledal po goščavi, Juri pa je premišljeval svoje »tanje. Veselila ga je prostost v domačem kraju, a veselje mu je grenila zavest, da ne more med ljudi, da se mora skrivati in bati vsakega sovražnika; zdelo se mu je, kakor bi bil zmerom še vklenjen. Prvi izpregovori Rožanec: "No, Juri, ali se ti še sanja
0	žandarjih? Danes mi je pravila stara, kaj ženske o tebi govore."
"Kaj pa, oče Rožanec?" vpraša Juri. "Moji Mini je pravila Rmanova Katra, da je zvedela od gluhe Lize, ki je sestra tiste Neže, ki kuha žandarjem, in tej da je pripovedoval sam Križan, kako jih je strašilo. Štirje brez glav so prinesli rakev izza znamenja in jo . položili pred vas tri sredi ceste, vihar pa je nastal tak, da ste popadali kakor muhe. A ko sta se vzdignila žandar-ja, že tebe nikjer ni bilo. Tako pravijo ženske." 5 "In'blizu tako je tudi bilo," se na-S ismehne Juri. "Samo da ste bili le tri-j je in ne brez glav. In kaj pravite Vi ^ k takim govoricam?" ! "Jaz pravim ženskam, da je to vse J mogoče in prav verjetno. Bog ne za-5 deni, da bi kaj slutila moja stara! No-j bena živa duša ji ne udrži jezika, in z J najboljšim namenom bi me spravila j noter. Zatorej, fanta, le tiho!" { Potem se začne razgovor o lovu, j kako je slab poleti; pozimi pa se po-i boljša, posebno če ima kdo srečo ka-J kor Rožanec; k njemu zver kar tišči; ^ saj je enkrat ponevedoma, ko je zapi-J ral vrata, pridurnil dva zajca za ušesa. J "To si moram pa zapomniti," se ? g .smeje Miha, "da bom povedal na ka- s S kem ženitvanju."	z
J "Le povej; a ti ne bodo verjeli," u- 1 » govarja Rožanec.
{ "O saj jaz Vam tudi ne!"	v
J Pogovor se zasuče na poljsko delo; 11 g Rožanec toži o slabih letinah, pohvali v J Jurija, ker gre dela iskat, in ga opomi- ' g nja, da naj bo priden v mladih letih, 2 J da si kaj prihrani za stare zobe. Po-{ tem jima želi srečen pot in zavije na ^ J stran.
jh "Temu gre denar pač nerad izpod j palca," meni Juri, ko je odšel Rožanec.
1	"Večjega lakomnika ni," odgovarja ' Miha. "Počakaj, da ti povem eno, ka- ' ko sem ga ujezil. Veš, pred tremi leti sem mlatil pri njem in še dva druga. ' Opoldne pa posedemo krog sklede 1 štrukljev; bili iso dobri. Mi jemo tako c
I tja v en dan; kar vrže Rožanec žlico I po mizi in naredi križ. Kdor je božji, ta je sit, pravi; če hočete, pustimo tole; bomo imeli za večerjo. Rajši počim, pravim jaz, in segali smo naprej. Stari nas gleda nekaj časa, pobere ' žJico in pravi: Če boste vi, bom pa še jaž. Skleda je bila kmalu prazna; rae-I ne pa ne vzame za mlatiča nič več.
Mladeniča zapustita zdaj gozd, in odpre se jima krasen razgled,- Stala sta ob robu lesa, in pod njima je ležala pisana dolina. Njive, pripravljene tu za setev, tam za žetev, se vrste med zelenimi travniki, po sredi pa se vije in lesketa bistra Dolinščica. Sen-Ica sej e bila razgrnila črez velik del doline; drugo stran pa obseva solnce, in svetlo gledajo iz temne gošče bele cerkvice po gorah in hribih. Njima nasproti se vzdiguje ponosno onostran vode grad Prapreče. Dolg drevored košatih kostanjev drži do obširnega poslopja, čigar brezštevilna okna gore v solnčni svetlobi. Vas Dolina se ne vidi, ker jo zakriva grič, a prijetno done po dolu ubrani glasovi večernega zvonjenja. Juri je bil ves zamaknjen. Dolgo časa je kar gledal in poslušal, Miha pa je ravno tako dolgo obiral I maline po meji.
"Vidiš, Miha!" izpregovori naposled ■t Juri. "Mene-so daleč gnali, in mnogo sem videl sveta; toda takih krajev ne dobiš nikjer. Drugod imajo tudi hribe, a previsoke ali pa prenizke, in vode ali nič ali pa tako, da jim trga zemljo. Tu pa ti kliče vsak košček sveta, da nikdar ne hodi proč. Jaz poznam tukaj okrog skoraj vsakega človeka, z vsakim se pomenim, in kako hitro, mine dan, in kako mora iti delo izpod [rok!"
I "Delo?" se začudi Miha. "Meni se kar nič ner (pesi, naj začnem, kar hočem; samo orgle, te me ubogajo. Pa ti se misliš res dela poprijeti?"
"Re>s. Zdaj sem ves drugačen, zdaj sem pravo veselje dobil in komaj ča-fkani službe, naj bo kakršna hoče, sa-liiio v domačem kraju."
"Ostani vendar rajši pri nas; boš pa nama pomagal." '
"Saj še sama nimata kaj opraviti. I Ali hočeš, da ti gonim mehove?"
"Veš, Juri, jaz bi tudi kar s teboj I šel; tako nerad se. ločini od tebe; ali I očeta ne morem puščati."
"In pa orgel ne," pristavlja Juri.
"Kar je tebi Dolina, to je meni liar-I monika."
I "lil poglej, Mihu, kako si ti srečen: ■F I harmoniko lahko nosiš povsod s se-
Samoitojno Pod. Društvo
Vnetovzete
Ako hočete streho popraviti po xa mil denar oglasite se pri
HOLPUGH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Buildinf. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
1ST a, z nem. i lo !
Stov.n.ko Katoliško
Marije
(S.C.M.B. Society of
Ustanovljeno 15, avgusta 1909 _ PITTSBURGH.
St. Mary'« Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910
PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
fr'dsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
^predsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
Z»pisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
®*»jnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Cenjenim rojakom v Jolietu naznanjam, da prodajam vse vrste pijačo, kakor:.
SEHRINGOVO, PORTERJEVO IN CITIZENS PIVO v steklenicah in sodčkih.
Istotako najboljše domače vino, žganje in razne druge pijače. Naročite po telefonu — Chicago tel. 4086. Pripeljem ob določenem času na dom zastonj.	•
Jerry Laurie
210 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
NADZORNI ODBOR:
J*seph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnefcie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
*°Iniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
i
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Joliet Steam Dye Boise
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara Jeta. Blizo poulične železnice. Za. podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
advokat
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
VSa Pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa Porotnika.
Kojakil Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim, »ečja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
I
S *^m*^'_a»mr^grmmmmmmmmMmMammmMmmmmmmmmmm^mmmKKammmmmut3maammmrmmmmmmMaKKmmmMmMmrt
\ LJUDSKA BANKA j
i	-rf^^feia vložite svoj de-	|
i	fBIl' Mr m obresti v	i
^	itllil Ijfl največjo in naj-	j
!	HI JJli 1111 močnejšo banko	i
|	t Jolietu	i
H VfLTl illlica Hranilnice
in DrŽave Illinois.
| Nad 12,000 najboljših ljudi t Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
| 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. | First National Batik
|l.	PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
—mmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmm ^ ^mtmtm■■■■ii^m■■
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga ptfe& tembolj se ti priljubi.
Neg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo-
Chicago Telefon 4253.
Anton Kezele
HRVATSKO-SLOVENSKA
gostilna
201 Ruby Street	Joliet, Illinois.
Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postreženi z najboljšo pijačo in smodkami.
BELO PIVO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
B Joliet Slovenic Bottling Co.
5,13 N. Scott St.	Joliet, 111
Lj^efoni Chi. «275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Kadar se mudite na vogalu Ruby andRroadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer bottt najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljSa vina in smodkt.
Wm. Metzger
Ruby »nd Broadway JO LIB T
testna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3.
n*JVECJA SLOVENSKA HRANILNICA!
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
jos. legan,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, IU,
vratiš okrog ponoči! Kdo pa je s te- / boj?"
"Nobeden drugi,'' odgovori Juri in stopi bliže.
"Ha, ti si!" pravi starec. "Kaj pa ' iščeta in brodita tod. Žganja nimam nič več."	j
"Kaj se meniva midva za žganje," se ponese Miha; "pojdite z nama na rake!"
"Rake? Da bi šli rake lovit? Pozno je že, pozno, in žito moram vsipavati."
"Vrzite ga prgišče vkup noter, da bo mir; pojutrišnjem bo zmleno," prigovarja Miha. "Pa če sami ne greste, . dajte nama .sake!",
"Hem," premišljuje starec, "a mi , bosta vse potrgala, vse potrgala." Po dolgem govorjenju sklene rajši sam z njima iti, kot da bi jima prepustil svo- j jo pripravo. Za malinom v hosti je majhen ribnik, skoz katerega teče ne- * stanovitna Močila, preprežen z vodnimi rastlinami, trstjem in ločjem. Po tem vodnjaku nastavijo sake s črnimi ] gozdnimi polži za vado. Miha nabere po hosti drv in naredi ogenj, češ, da ■ se pri ognju raki veliko rajši love; krog ognja poležejo vsi trije. Temna ie bila noč, ker ni svetil mesec; skoz drevje pa so lesketale zvezde. Miha . popravlja z gorjačo ogenj, Šimen pa . zažiga svojo pipico.
Žandarjem si lepo ušel, žandarjem," ogovori starec mladeniča; zakaj rad bi i bil zvedel kaj natančnega, a ni hotel kazati radovednosti; Juri pa ni bil pri t volji govoriti.
"Pri Podrtem znamenju si jih pre-i .slepil, ka-li?" započne zopet radovedni ; mož.
"Pri znamenju," odgovori Juri. "Ti presneta reč," premišljuje Ši-men. "Kako govore ljudje okrog, in . kaj vse pripovedujejo! No, pa Bog . ve, če je res. Toda1 straši pa res gori, ^ straši! Kaj, Juri?"
a "Tega Vam pa res ne vem povedati, e oče!" odvrne trdovratni fant. a "Kako hočeš! Ti že veš, zakaj mol-! čiš." Starec obmolkne, ker vidi, da I neče govoriti Juri, in prižiga iznova a pipo, ki mu je bila ugasnila med go-vorjenjem. Miha pa je sklical sovo v i_ gozdu, ki se je začela oglašati njego-• vemu žvižganju.
"Pa veš ti," povzame zopet starec, "odkdaj straši gori pri znamenju?" "Ne, oče," odgovori Juri. "In veš, zakaj je znamenje zmeraj napol podrto?"
"Zato, ker ga nihče ne popravlja," odgovori Miha. "Naša hiša je tudi takšna."	^
"Tako misliš ti," reče .starec, "ki si izgubil komaj mlečne zobe. Ali ga ni v popravljal župnik? In Vrban je ka- s menje skup vozil, da je končal konja. In koliko je že veljalo prapreškega go- \ . spoda! Pa je še zmeraj takšno, kakor . , sem je videl za mladih dni. — No, da . povem pb pravici, spominjam se še, . da je bilo enkrat celo."	!
(Dalje prih.)
i j
1	Strašna grožnja.
Ravnatelj (občinstvu, ki že po pr-i vem dejanju sika):
"Če ne bo miru, gospoda moja, potem dam prvo dejanje ponoviti!"
r ......^T" "
P i
i	|H|l,
j
i	^in	i
^HBpr^,, j	Jl^S^ttfe^^ I
HHKS® ~ m^^m >'.<i
WM. D. HALL
REPUBLIKANSKI KANDIDAT ZA
AUDITORJA.
Prvotna volitev 13. »eptembra 1916 POZOR! POZOR!
SPOMLADNE OBLEKE. I
Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi ' delamo v popolno zadovoljstvo obleke - po meri.
i Velika zaloga najmodernejih klobu-_ kov in kap vseh velikosti. , Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, žen-' ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, 3 kolare itd. Vse naše blago jamčimo • ter povrnemo denar, ako ni v popolne ; zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto , vredne znamke ali pa register tikete , izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča 'Prva Slovanska Trgovina" na severni . strani mesta.
boj; Dolina pa ne gre za mano. Zato i moram pa jaz za njo hoditi."	1
Pogled je majhna vas in ima hiše po griču raztresene, tako da stoji prva s v dolini ob cesti, ki spremlja Dolinšči-co skoz sotesko, zadnja pa visoko nad i njo; in tako strma pot ji veže, da se ne i more po njej voziti. Ker sta hodila ravno pri zadnji hiši, ki je last veljav-* nega gospodarja Pozniča. Veliko ima i Poznič polja, na ravnem in v bregu, mnogo lepe živine redi njegov hlev, j in prostorna gospodarska poslopja sto je poleg čedne hiše. Na trati pred hi- i šo pa raste visok hrast, in pod hrastom je kamenita miza, in okrog mize ' sede možje iz Pogleda in pijejo bokal raznega tolkovca". Krčme ni na Pogledu; zato je tudi vas mirna in hiše denarne. A starost se rada razgovar-ja, in pri Pozniču se menijo možje, ka- . ko je bilo časih; če pridejo še boljši časi, ali pa če pride še vse slabše za nami.
Juri se obrne naravnost proti kame-niti mizi ter stopi h gospodarju, ki mu prijazno poda roko, in ga ogovori: "Ali ste že omlatili, oče? Vam je kaj navrgla pšenica?"
"Nismo še pri kraju z njo, nismo. Zmeril pa še tudi nisem. E, pa pri nas rada trga; menda delamo premaj-. line snope. Ne bo iz vsakega nasada . mernik, ne. Ti bi bil pa dober mla-tič, pridi no pomagat!"
"I, zakaj pa ne?" pravi Juri. "Ali začnete takoj jutri?" , "O še danes," se smeje oni; "naj ga - le Micika prinese še en bokal." r "Ne tako, oče! Jaz mislim zares. Pri _ košnji Vam tudi ostanem, če hočete; _ Vi imate lepo otavo, kakor sem videl. Kar zdaj-le se pogovoriva, pa še domov ne grem nocoj!"
"A! jaz sem se le šalil," pravi Po-j znič. "Saj ne potrebujem delavca; ti- 1 sto malo, kar še imamo, bomo sami ! počasi oklestili. S košnjo .se nam pa ne mudi. — Ampak Javornik tukaj išče < hlapca. — Javornik! Če hočeš kakega delavca," se obrne Poznič na soseda, ' ^ "zdaj-le ga dobiš."	1
"Res? Kje pa?" poprime oni hitro, a ! ko mu pove Poznič, da bi šel Primo-" žev Juri služit za hlapca ali pa na dni-| no, se začne Javornik praskati za uše-.. si. "Kaj! Juri? Ali res? Glejte! dober .' delavec je, nič reči! Jaz ga poznam. a Veš, Juri, prav rad bi te vzel; po e pravici povem, da prav rad. Ampak škoda, da se nisi ponudil malo prej; zdaj sem pa že enega zaaral, onega, tistega dolgega Janeza. Prav škoda!" In več drugih mož, ki so se vteknili v razgovor, je reklo tako, da škoda, da niso vedeli prej; zdaj ga pa ne morejo -več vzeti. Juri je razvidel, da se ga F baje in ogibljejo, in potrlo ga je spo- 1 znanje.	^
Kmalu se vrneta mladeniča molče s po rebri domov; Juri je slabe volje in E zamišljen, Miha pa bi tako rad govo- 1 ril. Dolgo- časa se premaguje, da ne ( bi motil svojega prijatelja, nazadnje pa le začne. "Juri, ti si norec," tolaži , tovariša. "Bodi vesel, da te ni vzel Poznič, da ti ne bo treba soka in ne-zabeljenega kislega zelja jesti. Kar pri , nas bodi! Poglej, kako te imava z očetom rada! — Saj tudi delaš pri nas; j to malo, kar dobiš, to si že zaslužiš. , Kar ostani!"
"Saj bom menda res moral," pravi žalostno Juri, "ker se me vse. boji."
"Tako je prav. In kaj bolj varen si pri nas ko drugod, kjer bi nihče nate ne gledal !Jaz te pa lahko varujem. Le poglej: če hodim jaz prav ves dan brez dela okrog, se ne bo čutil nobeden, ker .sem len in poreden, in harmonika mi je potni list. Tako jaz vse vidim in vse zvem."
"Ah, kaj bi se trudil zame!" reče Juri ne posebno prijazno.
"Misliš, da se trudim? Jaz se še menda v svojem življenju nisem trudil. Ampak ti si danes malo pust in siten. Toda to nič ne de, prijatelja sva še vedno. — Kako sva se časi rada imela! Ali se še spominjaš? Takrat, ko je bil moj oče zaprt — ne vem, zakaj, in kaj meni mar! — takrat je vstal v šoli tista griža, Starčev Jože, in se ustil, da mu je prepovedal oče zraven Premčevega Miha sedeti, ker je njegov stari zaprt; takrat si pa ti vstal in sedel k meni, ki smo te vsi najrajši imeli." "Jaz se ne spominjam več." "O jaz pa dobro, in zato te imam še zmerom rad, in ti ostaneš pri nas. Veš kaj? Spat iti je prezgodaj; stopiva tu doli do Šimna, in lahko naloviva rakov, kolikor hočeva. Dobri bodo za jutri, in ti ne boš mogel reči, da nič ne zaslužiš; zdaj se moraš poprijeti našega dela."
III.
Po tem, kar se je bilo črez dan pripetilo, res ni bil zaspan Juri; brez prave volje je stopal za Mihom, ki je zavil navzdol, v globel pod Gorico. Tam notrj se skriva pohlevni in mirni malin starega Šimna, ki mora kolesa z vodo polivati, da «e ne razsuše; zakaj če ostane tri dni brez dežja, se mu malin potaji. Počasi se je motalo eno kolo, ko prideta mladeniča do malina. "Sanja se mu," pravi Miha, "ali je 1 pa rosa nanj padla in misli, da je naliv. Cvili pa, kakor bi je drl,— lloj, Šimen!" zavpije in potrka s kladivom, . ki je viselo na vratih. "Odprite, Šimen, ! kolo Vam bo odneslo; tako se suče." Dolgo časa preteče, preden se prikaže med vrati suh, sključen starček z gorečo trsko v roki. Mihu posveti pod nos in zmaje z glavo. "Ha Miha, ali si ti?" pravi Šimen, - golorok in gologlav. "Kaj pa kolo-
m 'eta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.
vnega zaklada ..................................K 1,330,000.
^Prejcnii vloge vnuk delavnik in jih obrestuje po
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in "l-ojl l»od kontrolo c. kr. deželne vlade.
Vapfc®v»nje |„m vpeljane lične domače hranilnike. Poso.
1?ven	in poslopja na Kranjskem proti S% odstotkov,
o/"JSke pa prot' odstotkov obrestim in proti najmanj tri-odplačevanju na dolg.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
FrankJuričič
001 N. Chicago St. JOLIET, IL>
jT »j.
KAKO SE JE GODRNJAL ZASTONJ V LJUBLJANO VOZIL.
Spisal P. Bohinjec.
Godrnjal in ona sta okopaval korenje na njivi pod Ljubeljem.
Raz Ljubelj pa pricvrči lahek avtomobil po beli cesti. Hipoma se ustavi na koncu Godrnjalove njive in mlad popotnik skoči iz njega.
Godrnjal in njegova Špela se naslonita na toporišči motik in začujeno zreta na cesto, koder je' popotnik popravljal svoj avto.
"Nisem še videl od blizu tega zlom-ka. Moram ga pogledati."
"Oh, ne hodi, Jaka! te lahko ubije tisti peklenšček, ki gori v motoviluJ
In Godrnjal odkoraka z-motiko proti cesti. Prtene hlače so mahale na njem in hodnična srajca je vihrala v zraku. Druge obleke ni bilo na njem.
"Ali Vam je konj opešal?" vpraša in se razkorači pred avtomobilom, naslonjen na svojo motiko.
"Tisto ne, oče!"
"Ko bi bil ta konj živ, bi mu jaz precej prinesel korenjevca, da bi ga žrl."
Popotnik se vgrizne v ustnice, Godrnjal pa nadaljuje:
"Kakšno pa je vendar tisto olje, ki menda žene to motovilo naprej?"
"Lahko pokusite, oče!"
Popotnik odpre posodico za bencin.
"In če me raznese?"
"Potem bo tudi mene razneslo."
"Aja, taki-Ie gospodje navadno ni mate dosti vere in če se razjezite nad kakšno rečjo, pa si vzamete življenje. Jaz pa nisem tak. Bog je dal življenje in človek si ga nima sam pravice vzeti."
"Bom pa jaz najpt-vej pokusil."
"O ne, ne, že vidim, da vam ni nič za življenje. Jezni ste, ker ne morete tega motovila pognati naprej, pa se hočete končati zavoljo tega."
"Prijatelj, vi ste norec!"
"Pa naj bom, saj sva sama."
Popotnik se spet vgrizne v ustnice.
"Rad bi se pa vendar le enkrat peljal v ti čudni škatlji," spet povzame Godrnjal besedo.
"Pa se dajte, kar prisedite!"
"Naj se pes obesi — do podklanca, gospod!"
In Godrnjal sede poleg popotnika, 2 motiko v roki.
Avto začne grčati, sikati, cvrčati, se premikati... Godrnjal pa se začne tresti, presejati, premikati... Strah se ga je polotil in žal mu je bilo, da je pri-sedel. Tema se mu je delala pred očmi in najraje bi bil mižal. Pa se ni dalo. Vsak hip druga okolica, vsak hip druga vožnja ,vsak hip življenje v nevarnosti.
"Norec!" je vpila Špela za njim. In samo ta beseda se mu je motala v duši, mu je begala srce...
"Še Špela me zmerja z norcem — kaj sem res?" premišlja Godrnjal in veter mu jemlje sapo. Kako rad bi se ustavil pred Ankoletovo gostilno in dal za mero vina — ali ni bilo rešitve. Niti nagovariti ni upal svojega voznika. Ko pa se prizibljeta bolj na plan, tedaj vendar prileze Godrnjalu beseda iz grla:
"Je že dosti, gospod! Kar počakajte, da izstopim."
"Zdaj ne morem. Pod kloncem bi bil povedal. Bila bi smrtna nevarnost, če bi zdaj ustavil."
"Vidiš ga, škrtjca, saj mu je vendarle za življenje," misli si Godrnjal in zaupanje je začelo rasti do popotnika.
Avtomobil pa beži čez klance in o-vinke kakor bi s škarjami platno rezal.
"Ali smo že iz nevarnosti?"
"Zdaj še ne. Naj bencin pogori iz tistega-le malega piskerčka."
"Kdaj pa bo to?"
"Dobre pol ure že še ne."
"Križ božji, saj smo že v Tržiču, jaz pa brez klobuka in v sami srajci!" vz-dihne Godrnjal.
Zvedave Tržičanke niso izgrešile av-tomobilista, ki se je voail počasi skozi trg.
Godrnjalu je postajalo vroče, sramežljivo je naslonil glavo na motično toporišče in se udal v šoferjevo voljo. Ta pa že ni več grizel ustnic, ampak se je muzal.
Delavke so se usule iz predilnice v Vojah, zagledale nenavadnega avto-mobilista in se smejale na ves glas. Godrnjal vzdigne motiko, ena ženska pa zakliče:
"Godrnjal je izpod Ljubelja!"
"Znorel je," pristavi druga.
"V norišnico ga peljejo," dodene tretja.
Godrnjal še zmerom drži motiko v roki — pa odslej tako, da je toporišče stalo na tleh.
Po Pristavi so vpili otroci:
"Mama, mama, pojdite gledat, kaj se pelje po cesti!"
Popotnik privozi na ravno cesto. Godrnjalu so vihrali lasje po zraku in srajca je hlapotala na njem kakor bi hroplo nadušljivo kljuse.
Drevesa, žito, hiše, kozolci — vse se je majalo pred Godrnjalovimi očmi in, predno je minilo pol ure, je že avtomobil pridrdral v Kranj.
Godrnjal je stiskal pesti, šofer se je muzal.
Redar je stal pred elenovo gostilno in se zamaknil v številko avtomobila.
Ali popotnik je zdrčal po klancu in letel čez most, ljudje na cesti pa so se ustavljali in delali opazke.
"Dva norca!"
"Kateri je večji?"
"Šofer."
Godrnjal še je ozrl v šoferja, ta pa se je vgriznil v ustnice.
V Gaštejskem klancu se je Godr-
njalu spet lice razjasnilo. Na misel mu je hodila tista:
"\Ta Gaštej privozim, ukažem izpreč' in rečem prinesti, karkol mi je všeč."
Ali upanje se mu ni uresničilo.
"Kaj še ni pol ure? To je cela večnost!" zine Godrnjal.
"Oblačno je, vlažen zrak, zato bencin gori počasi.
"Vrag vzemi tebe in tvoj bencin!" zagode Godrnjal.
"Le pomiri se, prijatelj! Ti si pod Ljubeljem meni očital jezo, a sam nisi nič boljši."
"No, zdaj se. boš še norca delal iz mene?" zakliče Godrnjal in vzdigne nehote svojo motiko.
V tistem hipu potegne šofer svoj revolver iz žepa. Godrnjal opazi orožje in motika mu ponižno zdrkne na tla. Zaškriplje z zobmi in obmolkne, šofer pa se spet muza.
To je bilo že na ravnem polju. Kozolci, hiše, žita, drevesa in vse je spet migljalo Godrnjalu pred očmi. Mrak se je delal — mrak tudi v Go-drnjalovem srcu. Skrb mu je stiskala obisti in strah ga je mučil. Hladna sapa mu je zapihala za srajco.
"Koliko Vam dam, če me popeljete nazaj gori v Šentansko dolino?"
"Pod Ljubelj, prijatelj? Danes ne, jutri pa."
"Do jutršnjega dne ne morem čakati. Moja Špela bo žalosti umrla."
"Potem morate že peš domov, očka!'
Godrnjal se je pobožno prekrižal pred Šent-Vidsko cerkvijo in solze so mu silile na plan.
'■'•Le potrpite, očka! Kmalu bova v Ljubljani."
"V Ljubljani? Tam me bodo gotovo zaprli, ker sem tak."
"Ste brez skrbi. Peš pa bote že morali nazaj. Ali pa se peljite z vlakom.'
"Ko bi imel kaj denarja pri sebi."
Molk nastane, šofer se muza, avtomobil se pomiče vedno počasneje...
Šiškarji so že komaj opazili nenavadna popotnika. Pač pa jih ni izgre-šil ljubljanski redar, ki je kimal pred mitnico.
Avtomobil se ustavi, šofer namigne redarju in želi srečno pot Godrnjalu, ki se je izmotal iz motovila.
Razoglavi in bosopeti Šentanec pa je z motiko na rami hitro pobiral stopinje po široki cesti na Gorenjsko.
Pot je bila dolga, večerja kratka, vrnitev srečna, a Špela netečna.
"Pa praviš, daso Tržičanke radovedne. Kdo pa je kriv temu?"
"Moška radovednost"', odgovarja Godrnjal, z žensko resignacijo. "Ali nisem klicala za tabo: Norec!?" "V Kranju so rekli, da sva oba norca, vsak pol."
"Kadar se po zimi pelješ z Ljubelja na vlačugah, takrat te rada vidim. In če se tudi prevrneš na mehko — v sneg."
"Jaz te pa vselej rad vidim, Špelica, se takrat, kadar si huda. Se ti tako poda. In če bi se ti prevrnila, bi tudi rad videl."
"Ura se je ustavila, Jaka, ker te ni bilo sinoči doma, da bi jo bil navil. Navij jo no!"
"Včeraj mi jo je že Ljubljančan navil."
Jakec v zibeli se je zbudil in zajokal...
Koinati denar.
Prva dežela na svetu, ki je imela mesto kovanega denarja bankovce, je bila gotovo Kitajska. Pred davnim časom so delali namreč v Kitajski denar iz kož. In še danes imajo v mnogih krajih Kitajske kože gotove velikosti denarno vrednost. Od kod ta navada? Kitajski cesar Ou-Ti je bil nekdaj v velikih denarnih zadregah. Tedaj je dvorni običaj predpisaval vsem princem in velikim dostojanstvenikom, da so si morali pri vstopu v cesarske prostore zakriti lice s kosem živalske kože. Modri finančni minister pa je izkoristil ta običaj ter izdal ukaz, da je pri sprejemih v cesarskem dvoru prepovedana vsaka koža, razen belih od neke živali iz cesarjevih lovskih gozdov. Naravno je, da so sfc kože iz cesarskih gozdov silno drago prodajale ter da so se kmalu napolnile cesarske blagajne. Nazadnje je prišlo kupčevanje s kožami tako v navado, da so po vsej Kitajski sprejemali kože mesto denarja.
WILLIAM W. SMITH kandidat za rekorderja v okraju Will, Prvotna volitev dne 13. sept. 1916.
SiSSSISSSSSISSi
ZA KRATEK ČAS.
S
Protistrup.
Starejše dekle: "Oh, gospod doktor, meni je vedno tako, kakor bi me kak moški zasledoval. Kaj naj proti temu storim?"
Zdravnik: "Tupatam pokukajte v o-gledalo."
Po strokovnjaško izraženo.
Neki poslanec najde ob svojem prihodu v prestolnem mestu vse boljše hotele popolnoma zasedene. Postrež-ček, na katerega se obrne, pravi:
"Voliti Vam je samo še med hotelom "Zlata krona" in "Zlata hruška". Toda v prvem so stenice, v drugem bolhe!"
"Gromska strela!" vzklikne poslanec, "tu sem pa že zopet v ožji voli-tvi!"
Najtežje.
Soproga: "Povej, ljubi mož, zakaj podelijo kakemu kralju že ob dvanajstih letih krono, oženi se pa šele z osemnajstim?"
Soprog: "Ker je lažje vladati kraljestvo, kakor ženo!"
Na kolodvoru.
On: "Poglej, če bi se ne bila tako počasi opravljala, bi ne bila sedaj zamudila vlak!"
Ona: "Če bi me ne bil ti tako silil, naj se požurim, bi nama ne bilo treba sedaj čakati dve uri na prihodnji vlak.'
Višek.
"Povej mi, prijatelj, ali je tvoja žena kaj radovedna?"
"In še kako, rodila se je iz same radovednosti ..."
V gostilni.
V gostilni zapazi natakar, da je eden izmed gostov skrivaj vtaknil srebrno žlico v žep. Ko čez nekaj časa dotični gost natakarja pokliče k sebi in zahteva račun, vzame natakar svinčnik in začne glasno govoreč pisati: "To in to, toliko in toliko in" — reče s tihim glasom — "srebrna žlica 50 K, je skupaj 60 K; ali je tako prav?" — Gost ne zine nobene besede, plača in gre.
Pri zdravniku.
"Jaz sem Vas preiskal in dognal, da imate kri zastrupljeno z nikotinom, ker preveč kadite!"
Bolnik: "Saj ne kadim!"
"Kaj, ne kadite — zakaj pa mi niste tega poprej povedali?!"
Dosti razumljivo.
"No, kako je v zakonu, prijatelj?"
"Nič posebno povoljno ne. Sem se sicer bogato oženil, pa denarja le ne dobim!"
"No, potlej si lahko zadovoljen. Dobil si bogato, pa tudi prav pametno
Odkritosrčnost.
Na Belokranjskem so ljudje še odkritosrčni, ker pravijo: "to vino je vi-vodina"; drugod pa nič ne povedo, da so vino z vodo mešali.
Dober poznavatelj.
Sodnik: "Torej, kaj veste o pretepu?" — Priča: "Jaz sedim v gostilni, nič hudega sluteč, — kar mi od zadaj prileti zaušnica, ki se mi pa takoj znana zdi. Ozrem se nazaj — in res zagledam za hrbtom Matevža!"
Na železnici.
Sprevodnik pobira vožne listke, Neka gospa odda zase celega, za fantka pa polovičnega. "Pa Vaš fant je že odraščen in bo moral imeti tudi cel vožni listek," ugovarja sprevodnik. — "Pa Vi ste tako počasi vozili," reč? gospa, "da je fant med vožnjo toliko zrastel."
Iz otročjih ust.
Okrajni šolski nadzornik vpraša dečka, v čegar šoli je prejšnji dan nadzoroval pouk, naj mu pokaže pot v Št Vid. — "To je čudno," odvrne deček "včeraj, ko ste bili v šoli, ste vse mogoče reči vedeli, danes pa še ne ve za pot v Št. Vid!"
te
Različne sanje.
Cesar Karol V. je na lovu zašel od svojih tovarišev ter naletel ob poti na krčmo, kjer je stopil raz konja, da bi se odpočil. Stopivši v hišo, zagleda štiri možakarje s takimi obrazi, ki nič dobrega ne obetajo. Bili so v resnici roparji. Ukaže si prinesti pijače. Ko izpije prvi kozarec, >topi k njemu eden izmed roparjev, rekoč: "Sanjal sem, da mi je vaš plašč ravno prav," ter mu ga vzame. Zatem vstane drugi in reče: "Meni se je zdelo, da bi se m,i vaša zlata verižica prav podala," in mu jo vzame. Tretji se tudi sklicuje na svoje sanje ter mu vzame klobuk. Četrti bi se rad polastil njegove piščali, katero je imel cesar na zlati verižici za vratom. — "Dovolite mi," spregovori
cesar, "predno mi to piščalko vzamete, da vam pokažem, kako se rabi ter zapiska nanjo. V istem hipu pridejo njegovi spremljevalci, ki so se bili razšli iskat ga, in -stopijo v krčmo. Ustrašijo se, ko vidijo cesarja oropanega, še bolj pa se ustrašijo roparji tolike druščine. "Gle^e," spregovori cesar, "ti ljudje so o vsem tem sanjali, kar so hoteli imeti, čas je, da tudi jaz povem svoje sanje. Meni se je sanjalo, da ti štirje roparji zaslužijo obešeni biti in ukažem, da se to takoj zgodi." Pri tisti priči so obesili pred krčmo vse štiri.
POTREBUJEMO DEKLE ZA Hišno delo — vprašajte na 1208 Cass St., Joliet, ali N. W. Phone 460.
POTREBUJEMO NATAKARJA (bartender). Nemanich Bar, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
NA PRODAJ PEČ ZA HARD COAL Heater, eno leto rabljena, proda se po ceni. Več pove Amer. Slovenec, Joliet, 111..	71t4
Rojaki in rojakinje širom Amerike 1 Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik..............,....Jos. Klepec.
Zapisnikar____'..........John Barbich.
Blagajnik................John- Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak.
To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar.
Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL.
JOSEPH ZUPANČIČ
Stara slovenska gostilna
H21 E, S. Grand Ave., Springfield, 111.
Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli!
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zop« ogenj pojdite k ANTONU SCHAGBS North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.
J. C. AčLler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL
Joliet. IU*
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOI*
Avsi
n
Rojakom priporočamo sledeče blago
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za........ ..............$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.......... ......'.........$10.5«
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5-®®
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za.................. .$7-"®
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-5® S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za........................!____$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.0*
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slove®' skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois«
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Harass
t\ Chi. Phone 376 gj N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatska mu občinstvu v Jolietu naznanjam, 4» sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«> imam največjo zalogo svežega in s» hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst* gsocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistejk in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John K. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, ID
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najbolj!* ** so po najnižji ceni? Gotovo! V m"®"'
Anton Pasderti
rtV
se dobijo najboljše sveže in f" jene klobase in najokusnejfe ^ Vse po najnižji ceni. Pridite l0'*' * poskusite nase meso.
Nizke cene in dobra postrefl1 naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati at* 1 naiej mesnici in groceriji na lu Broadway and Granite St*®®*
Ru
>rai
D avg. .inei
leg; "I
na I
gori
krva
Pad, to < teza fanc
'M
vedi
"1 jen kei vzr< "jin obs, v d vrn,
K
čilu Sim
K
Soč 'ieti tori od
°gC
Oa <ia
toč
ojii
hra
Chic. Phone 2768. N. W. Pho»®
Luka Pleše
HRVATSKO-SLOVENSK*
gostilna
kjer točim najokusnejše pivo, 0 ^ mača in importirana žganja >° ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obil«0
1014 North Chicago St.,
sim čile Vil
; sit 0?2
K
S
fin te
Mi
P0:
na čei "e.
iet
v
ttt
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
EAGLE EXPORI
ter je najboljša pijač n
E. Porter Brewing Company
s. Bloff St.. Joliet, IU;
Oba telefon 405
C«
f