Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Sfev. Din v-« Štev. 12. V Ljubljani, dne 19. marca 1931. Leto XIV. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletna 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za ino« zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, »t. 10.711. Pomen in potreba ljudskega štetja V velikem tednu se bo izvedlo v naši državi splošno popisovanje prebivalstva, živine, poslopij in kmetskih gospodarstev. Že stari Egipčani, Judje in Rimljani so popisovali v določenih razdobjih prebivalstvo. S takim popisom prebivalstva je združeno tudi Kristusovo rojstvo in je pač vsakomur znano evangeljsko poročilo: »Tiste dni je izšlo od cesarja Avgusta povelje, da se popiše ves (rimski) svet...» Danes ni države na svetu, ki bi ne izvrševala Dopisa svojega prebivalstva, živine in drugega. V večini držav, tako tudi pri nas, se vrši splošen popis vsakih deset let. Zanimivo je, da bo Italija letos prav z istim dnem, 1. aprilom, izvršila popis države. Popis ljudi, živali, pridelkov in drugih gospodarskih dobrin je potrebna in silno važna zadeva, zakaj s takim popisom šele znamo sami preceniti svojo moč in stanje našega gospodarstva. Pa ne le to, splošen popis je verno ogledalo, ki nam pokaže, na kakšni stopnji omike in splošnega blagostanja je kak narod" ali država in kako mesto ji gre v zboru narodov* Vse s popisom dobljene številke gredo v ves svet. Kaj dobrega lahko napravi točna statistika v pogledu vprašanja narodnosti kake pokrajine, smo videli pri mirovnih pogajanjih. Edino natančen popis je rešil širne dežele tuje nadvlade. Dobra statistika je najboljša podlaga za vsa gospodarska razmotrivanja in osnova za trgovinska pogajanja s tujimi državami. Najmanjše podrobnosti, n. pr. že razmerje med železnimi in lesenimi plugi, služijo za presojo višine kmetijstva kake pokrajine. Hvala Bogu, so danes med nami že prav redki taki modrijani, ki vidijo povsod le davke K r a n j, marca. Dne 2. t. m. se je vršilo v Kranju zborovanje zastopnikov 15 živinorejskih selekcijskih zadrug iz kranjskega okraja. Navzoč je bil *tudi zastopnik banske uprave, g. inž. Erik E i s e 11. Predsednik zobrovanja, g. Ivan O v s e n i k iz Pred-oselj pri Kranju, je podrobijo poročal o razmahu živinorejskih zadrug v kranjskem okraju. Število teh je zaradi neumornega dela sreskega kmetijskega referenta g. Josipa S u s t i č a naraslo od 5 na 15 delavnih zadrug. Danes je dovršeno obširno pripravljalno delo, ki je postavilo temelje zadružnemu pospeševanju reje p i n c g a v -skega goveda. Kranjski okraj je z malimi izjemami preprežen s selekcijskimi zadrugami, ki se nahajajo skoro v vseh pomembnejših živinorejskih središčih, ki so: Zabnica, Predoslje, Selca, Naklo, Šenčur, Hrastje, Smlednik, Voglje, Cerklje, Trstenik, Olševek, Stražišče, Preddvor, Mavčiče in Velesovo. V zadružnih odborih šo z maljmi izjemami mlajši sposobni in požrtvovalni odborniki. Zastopnik banske uprave je izrekel priznanje temu gibanju, zlasti glede na to, ker gre samo za male in srednje živinorejce. Zagotovil je vsestransko podpiranje banske uprave. in poskušajo zatajiti vsaj nekaj kokoši. Večina ve, da danes ni več dohodnine, da so podatki po zakonu strogo tajni in da nima pri vsem popisu davčno oblastvo ničesar opraviti. Podatki štetja gredo od občine naravnost na sresko načelstvo, ki jih pošlje statističnemu uradu v Zagreb. Po natančni preizkušnji dobljenih podatkov izda država čez nekaj mesecev podatke o popisu iz vse države. Navedemo naj še, da odreja zakon o popisu za lažnive navedbe kazen do 500 Din. Poleg prebivalstva se bodo popisala hkratu tudi vsa kmetijska gospodarstva in vsa živina. Izvedel se bo tudi popis vseh prebivališč v državi. Popisovalce, največ 50 gospodarstev na enega, imenuje župan in morajo prevzeti popisovanje, za kar se jim nič ne plača, izven svoje občine pa ima popisovalec pravico do brezplačnega prevoza in prenočišča. Zato naj jim vsak državljan pomaga olajšati težaven posel tako, da si zapiše že sedaj rojstni dan, mesec, leto in kraj in domovinstvo svojcev, da predloži popisovalcu vse za to potrebne dokumente. Za popis kmetijskih gospodarstev naj pripravi vsak posestnik zemljiške pole in si naj napiše pridelke preteklega leta in točno število sadnih drevesc, domače živine in vsega gospodarskega orodja in priprav. Za živino je zapisati tudi starost, pri kravah še letni donos mleka, pri kokoših jajc in pri čebelah medu. Vsak popisovalec mora imeti od občine izdano legitimacijo. Pozivamo vse čitatelje «Domovine», naj bodo vsem vzgled v resničnosti in točnosti svojih navedb! Nato je podal kmetijski referent, g. Josip S u -s t i č, izčrpno poročilo o razvoju, stanju in bodočih nalogah živinorejskega zadružništva. Pojasnil je dobre in senčne strani teh zadrug in posebe naštel pogoje za trajno uspešno selekcijsko delo. Dana je najlepša podlaga, kajti vseh 15 zadrug ima 788 članov z 27C0 plemenskimi kravami, od katerih je bilo s strogim punktiranjem na 100 točk odbranih za rodovnik 305 odličnih krav. 11 % zadružnih krav je tedaj vpisanih v rodovne knjige. To število predstavlja že prav lepo pod-, lago za smotreno selekcijsko delo, tudi če bi se ena tretjina rodovniških krav izkazala za manj vredno. Z vztrajnim delom se bo dala s pomočjo tega materiala v kakem desetletju bistveno izboljšati pinegavska živinoreja v pasemskem, ži-votnem in užitnostnem oziru. Referent je zaključil poročilo s predlogom, naj se takoj ustanovi' Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug za p i n c g a v s k o g o ve do v Kranju. Ta naj zastopa koristi članic zadrug, nadzoruje njihovo delovanje, posreduje plemensko kupčijo in pokrene vse, da se delovanje selekcijskih zadrug razširi in poglobi. Predlog je bil soglasno sprejet, potem pa se je razpravljalo o pravilih zveze. Načelni osnutek pravil je bil sprejet in takoj izvoljeno prvo načelništvo. Sledila je živahna debata, med katero se je ugotovilo, da obstoji sedaj, ko je okrajni kmetijski referent dovršil vse pripravljalno organizato-rično in poučno delo pri posameznih zadrugah in je ustanovljena tudi selekcijska zveza, nujna potreba, da se namesti kontrolni asistent, ki bo nadziral kontrolno molžo pri številnih zadrugah. Ta potreba je tem bolj utemeljena, ker je pričakovati v doglednem času še prirastka novih članic povsod, kjer so potrebne in so pogoji za ustanovitev dani. Pozdravljamo živinorejski zadružni pokret na Gorenjskem, ki gre za tem, da se dvigne stanje pinegavske pasme v Dravski banovini v vseh ozirih na primerno višino. Ni dvoma, da bo ban-ska uprava zvezo selekcijskih zadrug v Kranju izdatno podpirala, zlasti spričo dejstva, da so v teh zadrugah organizirani izključno le mali in srednji posestniki. Kako je s klanjem živine na domu Mesarji in obrtna eblastva so se pritožila na bansko upravo, da kršijo kmetje živinorejci z zakolom v sili na domu obrtniški zakon in pri-krajšujejo zelo obdavčene mesarje s prodajo v sili zaklane živine na dohodkih. Kmetijska družba se je zelo zavzela za kmeta in je utemeljila upravičenost in zakonitost zakola v sili. Banska uprava je sedaj izdala odločbo, ki vsebuje v glavnem: Ne more se smatra-ti za neupravičeno izvrševanje obrti, če kinet zakolje in razproda v po-edinih primerih kako lastno žival. Tudi, če ne vrše kmetje tega le v poedinih primerih, temveč z gotovo redovitostjo in z namenom dobička, ni smatrati takega klanja in prodaje mesa za neupravičeno izvrševanje mesarske obrti,- če je klanje le postranski posel in se kmet omejuje na zakol lastne ali lastno prirejene živine. Bistvo postranskega posla kmetijstva pa je, da se vrši zakol le mimogrede poleg kmetovanja, v pravem razmerju z obsegom kmetije in na tak način, da se ohrani notranja vez s kmetijstvom, da se zrcali klanje le kot sestavni del enotnega kmet-skega gospodarstva in ne kot samostojno podjetje. Zato je klanje živine in odprodaja mesa na domu dovoljena, če ustreza število zakolov obsegu kmetije in če vrše to opravilo kmet sam, odnosno njegovi kmetski delavci in ostale pomožne moči in na enostaven način, ki ustreza značaju kmetskega gospodarstva. Če pa se vršita klanje in prodaja mesa pri kmetu redno ali tako pogosto, da ni v skladu z obsegom kmetskega gospodarstva, ali pa se klanje ne vrši z ! navadnimi kmetskimi delavci, temveč z obrtno izurjenimi močmi ali v posebnih obratovališčih, je to samostojen obrat in ne več stranski. Zato se taki primeri občutno kaznujejo, ker nasprotujejo obrtnim predpisom. Le pri zakolu v sili, to je v primeru hude poškodbe ali bolezni živin-četa ali v primeru nedostajanja krmej ko bi imela žival poginiti, jo lahko zakolje na kmetov račun izučen mesar, ki tudi lahko na kmetov račun odprodaja na kmetovem domu meso. Zveza, živinorejskih selekcijskih zadrug za plncgavsko govedo v Kranju Izmed sort, ki jih imamo v naših nasadih, bomo precepili najprej tiste sorte, ki dajejo slab sad ali pa ki sploh premalo rode. Škoda je, če bi tako drevje še dalje puščali po naših sadovnjakih! Drugo važno vprašanje je pa vprašanje cep-ljarjev. Človek bi mislil, da jih imamo že dosti, pa ni tako. Še zmeraj jih manjka. Sadjarske pomočnike bi morali imeti povsod, pa jih povsod manjka. Nujno so potrebni, da bi naše sadjarstvo laže napredovalo. Tečaji za izvežbanje sadjarskih pomočnikov so po vseh šolah potrebni. Sedanji kmetijski odbori, občinski in sreski, so poklicani, da skrbe za take tečaje in za potrebna sredstva. Precepljevanje sadnega drevja potrebuje dobro izvežbanih in spretnih moči. To delo, ki ga je treba izvajati v vrhu drevja (v krošnji ali kroni) je bolj naporno in zamudno kakor cepljenje na tleh. Zato se je pa še bolj pobrigati, da si pridobimo dobre cepljarje, če si tega dela ne znamo sami lotiti. KJE NAJ DOBIM DOBRO PLEMENSKO KRAVO Naši posestniki pridejo večkrat v zadrego, če jim je kupiti dobro plemensko žival, in si ne znajo pomagati. To je tudi v resnici težko, ker ni pri nas take prodaje in takih sejmov. Pri nas redimo molzne krave le za lastno potrebo in jih ne prodajamo. Imamo premalo zemlje in premalo krme, da bi "prirejali tudi plemenske krave za prodajo, kakor to delajo po bogatih planinskih krajih, kjer je reja plemenske živine doma in tako rekoč glavni dohodek ondotnih kmetij. Pri nas manjka pogojev za tako prirejo. Poleg vsega manjka tudi za užitek tako priznano dobre, enotno usmerjene in v svojih lastnostih utrjene pasme, ki bi jamčila za povoljen rejski uspeh. Pri nas manjka krme celo za te živali, ki jih redimo za dom. Kar bi imelo,, presegati to število, prodamo že v prvi mladosti kot teleta, dočim se v plemeflorejskih krajih vse, kar je dobrega, priveze in odreja in šele pozneje od-proda, ko živali dorastejo. Zato je pri nas tpžko zahtevati, da bi imeli tudi dobre plemenske krave na prodaj. Nekaj več bi se lahko doseglo na naših veleposestvih', zlasti na državnih (Ponoviče), če bi se jih uredilo za taka vzrejališča (pepinjere). Drugače so pa izgledi za obsežnejšo rejo krav v prodajne svrhe naravnost izključeni, ker nam manjka vseh glavnih pogojev za to. Po lepe in dobre plemenske živali se zatekamo pri naročilih večjega števila še zmeraj v pasemske kraje in planinske dežele. Sicer pa moramo potrpeti s tem, kar moremo dobrega prirediti in vzgojiti. Pri tej priliki moram opozoriti na zmotno naziranje člankarja v zadnji «Domovini» pod naslovom «Nerodna leta», s katerim trdi, da se od ene dobre krave priredi v vsem njenem življenju z največjimi težavami in stroški največ ena odlična potomka. To je verjetno v poedinih primerih in pri nas, če pridemo do «slučajno» dobrih krav, ne velja pa za kraje, kjer je splošno dobra in lepa in v svojih lastnostih utrjena goved, kakor to vidimo po naprednih živinorejskih krajih. Če bi obveljala v tem članku navedena «izkušnja», potem bi moralo biti v kratkem konec sedaj tako razviti plemenski kupčiji po teh krajih. K sreči pa ta «izkušnja» ne velja na splošno. Po naprednih deželah nahajamo živali, ki so splošno lepe in dobre. Te dve lastnosti se namreč nikakor ne izključujeta, kakor bi kdo mislil po prečitanju takega članka. Sejmi 23. marca: Sevnica, Marenberg, Šmartno ob. Paki, Zdenska vas (Pri Sv. Antonu), Loče, Dovsko, Murska Sobota, Mirna peč, Vinica. 24. marca: Veliko Mraševo, Javorje, Šmartno-Javorje, Ljutomer, Št. IIj pri Velenju, Metlika. 26. marca: Artiče, Dobova-Mihalovec, Zgornja Sušica-Bizeljsko, Teharje, Turnišče, Luko-vica, Dole, Zagorje, Horjulj, Rakičan. 27. marca: Trojane-Sv. Gotard. Braslovče, Cerklje pri Kranju, Hotemaže, Brusnik, Slovenska Bistrica, Spodnje. Gorje. 28. marca: Gornja Lendava, Št. Lenart nad Laškim, Nadlesk. Tako je odločila banska uprava. Živinorejec torej sedaj lahko sam zakolje k?ko lastno žival in razproda meso na domu, ne sme pa najeti za delo izučenega mesarja. GOSPODARSTVO . Kmetijski pouk SKRBIMO ZA SADNE CEPIČE IN ZA CEPLJARJE! Naša banovina ima po zadnjih izkazih več kot dva in pol milijona jablanovih dreves. To število predstavlja ogromno vrednost v našem narodnem premoženju, ki bi bila pa lahko še večja, ako bi ne bilo vmes veliko manj vrednega in malo rodovitnega drevja. Morda znaša to manj vredno drevje četrti del vsega drugega ali pa še več. Zanimivo bi bilo tudi to dognati, koliko jablan je namiznih sort in koliko drugih manj vrednih sort, ki niso za drugo kakor za mošt. Škoda, ki jo imamo od takega drevja, je velika in je zaradi tega želeti, da se takih manj vrednih sort po možnosti iznebimo in da jih nadomestimo z dobrimi sortami, ki niso dobre le za kupčijo, ampak tudi veliko več vredne za mošt. • Do namiznih s >rt, ki so priznane in preizkušene za naš okraj, pridemo še najlaže s precep-ljevanjem. To se : e dalj časa priporoča in nekaj se je tudi že storilo, vendar še vse premalo. Eden glavnih vzrokov tiči tudi v tem, ker se za taka vprašanja piemalo zavzemamo, dasi so največjega pomena za nadaljnji napredek našega sadjarstva. Posledica preinalega zanimanja je dalje to, da ne skrbimo o pravem času za potrebne cepiče in da se sploh premalo brigamo za pridobitev potrebnih cepljarjev. Za cepiče se moramo pobrigati že jeseni, če jih ni mogoče doma dobiti. Naročiti jih moramo pri zanesljivih drevesničarjih ali pa pri kmetijskih šolah, najbol e skupno za več interesentov. Pri tako zgodnjih naročilih lahko pričakujemo, da jih bomo dobiii do zgodnje spomladi. Gustav Strniša: Klic zemlfe Konec. ■ Vaščani so Cička debelo gledali. Lepo oblečen je hodil po vrši. Marsikdo, ki ga je prej gledal po strani, mu je zdaj zavidal. Aleš se pa ni mnogo brigal za ljudi. Ostal je sam svoj kakor vedno. Samo vsak dan se je lepo umil in oblekel, pa pri Ferjanovih je imel sobico, kjer je prenočeval. Nedelje ni nobene prebil sam. Vedno jo je kam mahnil s Ferjanovimi. Njegovc varulr ga je imel vedno rajši, skrbel je zanj kakor oče. čiček mu je bil za to tudi hvaležen. «Denarja je dovolj! Čemu ga bomo valjali po hranilnicah! Še samih obresti ne morem porabiti, pa boste vi imeli z menoj zastonj sitnosti b je vedno dejal, kadar ni hotel Ferjan za-znamenovati kal.ih svojih stroškov, ki jih je imel zanj. In moral je zmagati čiček. Zapretil je, da bi sicer pobral šila in kopita in jo pobrisal po svetu, česar se je Ferjan najbolj bal, saj je bil zdaj on zanj odgovoren. Ferjan je imel prostran travnik. Aleš ga je hotel odkupiti. Posvetovala sta se in naposled je bil skrbnik zadovoljen. Iz mesta je prišel stavbnik, travnik je kmalu oživel. Postavili so na njem visoko zidano hišo, travnik pa so ogradili. «Čemu bo ta hiša?» so barali ljudje Ferjana. «Čičkova bo. Ubožnico bo napravil. Zase je obdržal prvo nadstropje, kjer bo sam gospodaril, če se kdaj oženb, je razlagal dobrodušnež. Aleš se je res preselil v novo hišo. Na enem koncu je napravil ravno streho nad verando in tam je najrajši počival ter tudi prenočeval, če je bila jasna poletna noč. V mesto je pa pridno pohajal k zdravniku, ki mu je obljubil, da bo ozdravil, če ga bo slušal. In slušal ga je. Pil ni nič, ne kadil, samo po polju in hosti je hodil. Pa delati je spet pričel. Okoli svoje hiše je obdeloval velik vrt in napravil ograjo. Tudi delo je vplivalo blagodejno nanj. Le kadar je sijala polna luna, ga je včasi še prijelo. Čutil je, da ima luna še vedno do njega moč. Toda ta moč je popuščala. Nekdaj je kar čutil, da ga tajna magnetna sila vleče k mesecu; ker ga ni mogel doseči, je čutil hudo muko, trpel je in kričal. Zdaj je ta moč popuščala. V vasi se je zgodilo še nekaj novega. Država je mnoge manjše pošte prepustila zasebnim upravam in tako tudi pošto v Zaseki. Upravništvo je prevzel profesor Filip, ki se je vrnil domov in sklenil doma gospodariti in opravljati obenem pošto. Tedaj še sam ni slutil, kako pametno je vse uredil. Ko je prejel Andrejevo pismo, se je začudil. Že je hotel oditi v Ravno, pa se je premislil. Tudi on je bil prav tak dvomljivec kakor Vanda. Sam svoji sreči ni hotel verjeti. «Andreju se pač vse samo vidi, saj mi ni pisal, da ima dokaze za svojo trditev. Nasedel bom in osramočen bomb si ]e mislil in nikamor ni šel. Ko se je mladi Skalarjev par vrnil iz poročnega potovanja, se je ustavil 3 svojim avtomobilom tudi na Ravnem. Andrej je opazil, da je Vanda še vedno vsa zamišljena in potrta. Vprašal jo je, ali je bil Filip pri nji. Zanikala je: «Ni ga bilo in ga nikoli ne bob «Ta je dobra! Z nama pojdeš! Jutri je nedelja in si prosta. Počakava te. Še danes gremo v Zaseko Ferjanove obiskat. Se boš nekoliko razvedrila!* je dejal Andrej. «Nisem vedela. Prevarala sta me!> je šepnila Vanda in vse se ji je zavrtelo pred očmi. Andrej je hitel k Filipu: cObnašaš se slabše kakor kak mlečozobi mladenič. To je pač ljubezen! Zakaj pa nisi prišel po Vando, saj sem ti pisal? Hiti zdaj k nji, če ne, ti uide!» je rekel Andrej v eni sapi. Filip je prebledel. 2e je tekel preko razorov na cesto. Vanda je zardela čakala. Najrajši bi se vsela v avtomobil in odbrzela. Pa je morala čakati, niti nog ni mogla premakniti. ^Gospodična Vanda! Vanda! Ali je res? Ali smem upati?> Lahen veterc je vel čez polje. V šepetanju žita in bilk je začul Filip njen odgovor: «Zakaj si me mučil? Zakaj te ni bilo?> «Vanda, Ti dobra, ti plemenita duša. Ljubil sem te! Ljubim te! Zato nisem upal, nisem si mogel verjeti, da se bo uresničil moj sen!» Nad njima je pel škrjanec pesem ljubezni. Zarja jima je trosila svoje goreče rože in njuni srci sta vriskali. Držeča se za roki sta stopala proti Andreju in ženi. Peter je stal sam sredi njive s koso v roki in kazal svoje bele zobe: «0, gospodična! Ta pa ta! Ta je vreden vaše ljubezni! On ni samo izobražen, temveč tudi pravi kmet je z dušo in telesom! Kako sva kosila! Pa me je imel na piki! Če bi bil travnik le 20 korakov daljši, ne vem, kako bi bilo. Vidva ne vesta, kako sem vesel, ker sem zdajle videl, da sta res prijatelja! Boste saj ostali pri nas, saj imamo zdaj kar svojo pošto!> Peter je napregel voz in se odpeljal domov. Oni štirje pa so sedli v avtomobil, ki je zdir jal po cesti v novo življenje. K o n e c. Suetnikou grob Arabska zgodba. V arabski puščavi je mnogo malih oaz (zelenic), kjer je poleg studenca navadno tudi grob kakega mohamedanskega puščavnika. Te grobove čuvajo posebni šejki, ki pobirajo mile darove od vernih potnikov in romarjev. Tako je živel tudi na oazi Nadrahu šejk Nesir s slugo Hasauom in starim osličkom in pobiral bogate darove mimo potujočih karavan. Hasanu, ki je bil še mlad, pa je postaio dolgočasno v samoti. Zato je oprtal neke noči osla z vodo in živežem, sedel v sedlo in ubežal šejku. V puščavi je zgrešil pot. Napol mrtvega je privlekel oslič do zapuščene oaze. Preden je očistil Hasan studenec, da se napijeta z osličem, je pomolil le-ta vse štiri od sebe in z vzdihom poginil. Iz hvaležnosti, da ga je rešil gotove smrti, jo izkopal Hasan osličku grob in nanosil v smeri proti Meki veliko gomilo nanj. Ves žalosten in zapuščen je sedel Hasan na gomili in bridko jokal, kar pride mimo karavana. Pobožni popotniki so mislili, da objokuje Hasan kakega svetega moža, ki ga je pokopal, in so rao po počaščenju novega svetnika dali bo-t gato miloščino. Ko so odšli dalje, sklenil Hasan ostati na oazi, čuvati svetnikov grob in lepo od miloščine živeti. Kmalu je zaslovel Hasanov novi svetnik po vsej Arabiji. Njegova priprošnja je bila po zatrdilu romarjev tako mogočna, da je celo naklonila starini ženam otroke in starcem trajno pomlajenje. Tudi šejk Nesir je slišal v svoji be-težni starosti o čudodelnem grobu in je poromal sam tjakaj pomolit. Ko pride tja, se na vso moč zavzame: «Hasan$ saj to si vendar ti. Kakšnega svetnika pa imaš?»: «Če se mi zakolneš pri prerokovi bradi, da mi tudi ti poveš za svojega svetnika, ti povem po pravici*, mu odvrne Hasan. Čim se mu je Nesir zaklel, mu je Hasan razodel svojo skrivnost: «Moj svetnik je tvoj osel, ki sem ti ga ukral.» Šejk Nesir je najprej globoko vzdihnil, potem se je pa nagnil k Hasanu in mu povedal na uho: «Moj svetnik je pa njegova mati.> Pa sta si stisnila roki in se prisrčno poljubila. Postani in ostani član Vodnikove družbe! da iz Zagreba g. Konrad Pučnik. Dne 7. t. m. je ereski načelnik g. Franc Znidarič zaključil tečaj ob navzočnosti občinskih odborov iz Cerkelj in Velesovega, obeh županov, učiteljstva in duhovščine. V daljšem govoru je poudaril važnost kmetijskih tečajev za povzdigo gospodarstva in pod-Črtal plodonosnost specialne kmetijske zakonodaje. V imenu kraljevske banske uprave, ki je priredila tečaj, se je zahvalil krajevnim činiteljem za veliko oporo in posebej organizatorju in voditelju tečaja kmetijskemu referentu g. Josipu Su-stiču. Pri slovesnem zaključku so izpregovorili tehtne besede še šolski upravitelj g. Josip La-pajne, župnik g. Doktorič, kaplan g. Grčar, župan g. Murnik in kmetijski referent g. Josip Sustič. = Pohlnevni živinorejski tečaj bo v Selcih nad škofjo Loko v Ljudskem domu v nedeljo 22. t. m. s pričetkom ob 7. zjutraj. Predaval bo kmetijski referent g. Josip Sustič iz Kranja. Tečaj bo posebno važen za člane Živinorejske zadruge v Selcih, zlasti pa za odbor te zadruge, rodovno komisijo in za nadzorovatelje kontrolne molže. Po možnosti se bo predavalo tudi o splošnem kmetijstvu. = Kožni- sejem, zadnji v tekočem letu, bo 23. t. m. v prostorih Ljubljahskega velesejma. Lovci, ki še razpolagajo s kožami, naj jih ne-mudno odpošljejo na «Divjo kožo v Ljubljani, velesejem. SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Huda gospodarska kriza je kruto zadela našo najširšo okolico, odvisno od vinskega pridelka, ki je pa ie nekaj let skrajno neugoden. Pred nekaj leti je bila trgovina z vinom slaba, ker je deževje onemogočilo zorenje, predzadnji pridelek pa je bil kakovostno odličen, a po množini tako skromen, da marsikje ni kril niti obdelave. Zadnji pridelek tudi ni slab in tudi množinsko je ugoden, a kupčijske prilike so zelo slabe in prodajne cene tako nizke, da vinogradnikom zopet ne bo ostalo mnogo za kritje zaostankov iz prejšnjih let, če bodo v splošnem sploh spravili vino v prodajo. Boteščan: Dedinja treh gradov Povest iz starih časov. Poslovil se je, čim se je pričelo nekoliko svitati. Ni mogel dočakati, da bi se bilo popolnoma zdanilo. Starka mu je napolnila torbo s kruhom in sadjem in mu pokazala pot, po katčll je jezdil roparski jezdec. Držala je navzgor v hribe, mehka ilovica je še vedno kazale vidne sledove konjskih kopit. Hoja je bila naporna, toda starec se ni dal oplašiti. Zavest, da rešuje graščakovo edinko, mu je sladila korake. Sredi gozda mu je zatonilo solnce, nastala je gosta tema. Ni se je ustrašil, saj je bil vajen gozdne samote. Legel je kar ob poti, kjer so ga zbudili ptički ob vzhajajoči zarji. Zopet je zastavil gorjačo in lezel navzgor po hribu. Gozd ee je začel redčiti; pred njim so se belile breze, med njimi je rasla visoka tr^va. Izkušnjava ga je vabila, naj sede in se odpočije, a je ni hotel poslušati. Njegove misli so hitele ta Marico, čul je njeno klicanje, videl jo je v roparskem brlogu. Zato se mu je zdelo škoda vsake stopinje, kadar mu je izpiddrsnilo, ker jo je moral ponoviti. Kratkočasil se je z ugibanjem, kdaj bo prišel do smotra in kam bo treba kreniti na vrhu griča. V njegovo veliko veselje se je pot začela polagoma ovijati hriba. Drevje se je pričelo gostiti, solnce se je nagibalo k zatonu. Zopet se je moral ustaviti in poiskati prenočišče. Prav ko je hotel zaviti s poti, je nekje v bližini zahreščalo dračje. Prestrašen se je zganil, pomirilo pa ga je mnenje, da je prepodil zajca ali lisico. Tedaj pa je priletel iz goščave kamen in padel zraven njega. Hitro se je spustil na tla in pocenil med grmovje. Vse te neprilike so ustvarile v ljudstvu slabo razpoloženje. Razne davščine, ki niso male, še bolj zaostrujejo gospodarski položaj__Da se te težave malo pozabijo, je kaplan g. Torkar ustanovil močan pevski zbor mož in fantov ki je že ponovno javno nastopil s prav dobrim uspehom. Po posredovanju g. kaplana se je otvoril trimesečni gospodinjski tečaj, ki bo zaključen 25. t. m. in katerega obiskuje 20 gojenk. Od 8. do 15. t. m. pa je bila higijenska razstava, ki je z raznimi slikami in kinematografskimi predstavami opozarjala občinstvo na razne nedostatke, ki so pre-mnogokrat vzrok dolgotrajnih in nalezljivih bolezni. Tudi Sokol je priredil dobro obiskan koncert, na katerem je nastopil sloveči Završanov kvartet, ki je ostal vsem živo v spominu in si ga vsakdo še želi čimprej čuti. Gasilci tudi vkljub hudi krizi niso hoteli ostati na cedilu in so priredili predpustno veselico s plesom in zaključnim «povštertancem». Vse te izpremembe lajšajo in krajšajo čase, ki se z neverjetno naglico od-mičejo, upajmo, lepšim časom. —y. ŽIROVSKI VRIi. Na prošnjo izjavljamo, da g. Franc Rebolj, šolski upravitelj na Trati, ni z dopisi iz Žirovskega vrha v nikaki zvezi. G. Rebolj izjavlja obenem, da g. Stržinar ni nikdar deloval proti Zirovskovrharjem, temveč se je pri g. Rebolju celo zanje potegoval. To je resnica in nič drugega. ŽIROVSKI VRH. Prosimo, da odstopite tudi nam malo prostora v naši ljubi «Domovini», ki jo zlasti radi čitamo, ker prinaša mnogo zanimivega in poučnega. Posebnih novic ni tukaj. Snega smo imeli zadosti. Zdaj bo že kmalu pomlad, ki bo vzela sneg. V zadnji številki »Domovine® smo čitali dopis iz Poljanske doline, da se Zirovskovrharji branijo šole. To ni res. Mi nismo proti šoli, vendar pa je res, da ni prijetno hoditi v šolo tako daleč. Tega ni pomislil pisec zadnjega dopisa. Najbrže ne pozna razdalje. Morda se je hotel tudi nekoliko ponorčevati, na kar pa mu samo odgovorimo, da nas taki očitki nič ne prizadenejo. RAČNA. Po dolgem času mislimo, da nas bo zapustila starka zima. Naši lovci so postrelili to zimo precej divjačine, posebno lisic, kar je v veliko korist za naše kokoši, katerih so precej «Kdo je vrgel kamen ?> Gomež se je pritisnil k tlom, tresel se je od groze, lasje so se mu jezili. Z roko je otipal kamen in ga porinil v dolino. Tako je hotel izvabiti napadalca nižje v goščavo in mu otežiti iskanje. Sum se je izpremenil v stopinje, ki so se ustavile na poti tik grma. Gomež si je zatisnil usta, da bi ga ne izdalo dihanje. Pred očmi so mu vstajale podobe grozovite smrti. Neznanec ga bo umoril, njegovo truplo bo strohnelo v gorski samoti. Usoda grajske Marice pa ostane zavita v gosto temo. Zopet so se ponovile stopinje, ki so se počasi oddaljevale. Starec si je oddahnil, vendar se vso noč ni upal premakniti. Šele ob svitu zarje je oprezno pogledal iz grmovja. Neznanec je odšel, kar so dokazovali novi odtisi konjskega kopita. Bil ni nihče drugi kakor grbasti jezdec. Zbal se je srečanja, ali pa je zaslutil, da ga nekdo zalezuje. Pogoditi ga je hotel s kamnom; ako bi ga bil zadel, bi ga bil onezavestil. Čudno, zakaj ni neznanec krenil s poti; morda ga je premotil kamen, ali pa je mislil, da ga lovijo zasledovalci. Starec je bil ves srečen, ker je prestal nevarnost. Zopet mu je stopila v ospredje Marica; zdaj ne more biti več daleč njeno bivališče. Sledovi konjskega kopita so bili vedno jasnejši, kmalu ga bodo privedli pred roparsko votlino. Dobro si bo zapomnil kraj in hitel na Močilje po beriče. Dovršil bo, kar se ni posrečilo vitezu, čeprav ima vsega v izobilju. On pa nima drugega kakor prostor pod srečno zvezdo. S takimi nadami v srcu je dospel še tisto dopoldne iz goščave. Pred njim se je zgrinjala bregovita planjava, kjer se je pasla živina. Ob razdrapani staji so sedeli pastirji in jedli skromno kosilo. Srce se mu je nasmehnilo, ko je pobrale vsako pomlad. Tudi volkov, pravijo, so je priklatilo nekaj v naše gozdove, najbrž iz kočevskih hribov. — Bolnikov za hripo je bilo v naši fari precej, vendar smrtnega primera nI bilo k sreči nobenega— Kakor se čuje, bomo dobili elektriko v našo dolino, seveda, če bo dovolj naročnikov. Torej, ljudje, zganite se! GOZD PRI KAMNIKU. Današnja gospodar, ska kriza je ljudi prisilila, da se omejujejo v svojih izdatkih in da so pričeli varčevati. Ker ni upanja, da bi se to stanje v kratkem času izboljšalo, zato ni prav nič odveč, zopet poudarjati varčevanje in varčevanje. Žalostno je v tem času, da nekateri še vedno toliko izdajo za ta nesrečni alkohol. Treba bo iti nazaj k preprostosti naših prednikov. Vedno je manj zaslužka in vedno manj denarja, zato mora biti toliko bolj dragocen vsak dinar. Živino,, les in karkoli ima mora dati kmet po nizki ceni, a potrebščine, ki jih kmet kupuje, mora drago plačevati. Veliki davki v takih razmerah zelo tišče ljudi. Zraven pa pride še cestni kuluk. Spričo te hude gospodarske krize zremo z obupom v bodočnost. — Blagoslovitev nove šole bo 22. t. m. (na tiho nedeljo). Za ta dan vabimo vse od blizu in daleč, da pridete na prijazni Gozd. Po blagoslovitvi bo veselica pri «Jurčku» v Orni v korist revnih šolskih otrok. Pouk v novi šoli se je že pričel meseca februarja. Z g. šolskim upraviteljem smo zelo zadovoljni. — Letošnjo zimo nas je obiskalo precejšnje število smučarjev. Bilo bi jih še več, če bi imeli kakšno gostilno. Ozemlje za smučanje je zelo pripravno. — Tudi pri ženinih je bila letos huda kriza. Letošnji predpust ni bilo nobene poroke. ROB. Življenje v našem kraju je zelo žalostno. Ljudstvo je popolnoma obubožalo, odkar se je ustavila lesna trgovina. Edino, kar še redi naše ljudstvo, so zobotrebci, a ti so se zaradi prevelike množine zelo pocenili. Cene živini so zelo padle, zaradi tega je naš človek izgubil velik vir dohodkov. Edino, kar bi še rešilo našega človeka, je sadjarstvo, za kar so pogoji dani; treba je samo uspešne propagande za razvoj te važne panoge narodnega gospodarstva. Vse to nas je napotilo, da smo se na vzpodbudo tukajšnjega šolskega upravitelja g. Flegarja Avgusta zagledal Človeško bivališče. Pridružil se je pastirjem, ki pa se niso dosti brigali za njegovo zgovornost. Samo pot so mu pokasali do hiše, samevajoče na vrhu planjave. Kakor prirasli so ostali pri svojih loncih in lesenih skledah, še ozrl se ni nihče za nadležnim neznancem. Preprosta koča je bila skrita v gorskem zatišju med sadnim drevjem. Okrog doma je bilo nekaj njivic, ki so zaradi hladnega podnebja donašale le pičle dohodke. Tukaj je pšenica šele zorila, dočim so jo spodaj v dolini že poželi. Koruze niso sadili; ajda pa je že cvetela, ker so jo zgodaj sejali. Pred kočo je sedel starec na nizkem tri-nožnem stolu in pletel košaro. Pred sabo je imel kup leskovih viter, katere je obdelal na kolenu na usnjenem podložku. Obraz mu je bil porasel, pa tudi roke od prstov do komolca. «Ako si truden, lahko prisedeš», je povabil prišleca v svojo bližino. « Visoko ste, visoko», se je odzval vabilu. «No. imate pa bliže v nebesa...> «Kaj hočeš, vsi ne moren^o. živeti v dolini. Res smo odtrgani od sveta, vendar pa mi tu nič ne manjka. Vsega imam za potrebo; samo postaral sem se in oglušil; s pletenjem se kratkočasim in čakam smrti.'» «Starci imamo pač svoje nadlogo, mu je Gomež zatrobil v uho. « Vsakomur je usojeno, da se postara in omaga.s «Tebi se ni treba pritoževati. Trden si videti, zakaj daleč si prišel po tako težavni poti. Gotovo si lačen in žejen.» Gorski samotar je poklical ženo in ji naročil, naj postreže utrujenemu gostu. Prinesla mu je skledico mleka in kos ovsenega kruha. Gomež se je kar obliznil^ lačen je bil, da niu je kruiilfl pričeli sadjarji organizirati. V ta namen bomo v nedeljo 22. t. m. imeli ustanovni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Robu z jako lepim sporedom. Dolžnost vseh sadjarjev robarske okolice je, da se v čim večjem številu udeleže tega važnega zborovanja. Zavedajmo se, da nas bosta le skupnost in smotreno delo rešila iz hude gospodarske krize in nam napolnila prazne denarnice. CEPLJE PRI ČRNOMLJU. Iz našega kraja se Se menda ni nihče oglasil v «Domovini», ki pa ima sicer pri nas že precej naročnikov, ki jo vsi radi čitamo, ker vemo, da se ona vedno zavzema za pravice in zahteve našega ljudstva. Zato naj bo tudi nam dovoljeno, da javno povemo svoje želje. Naša glavna in nujna zahteva je, da se občinski odbor malo pobriga za zanemarjene ceste, po katerih je nemogoče voziti, Letos maja bosta potekli že dve leti, odkar niso bile ceste popravljene. Upamo, da bo naša prošnja zalegla in da se ne bo treba obračati še na sresko načelstvo v Črnomlju. CELJE. (Smrtna kosa.) V celjski bol niščnici so umrli: 481etni posestnik Anton Orač od Sv. Štefana pri Šmarju, 571etni dninar Franc Pencl iz Marije Reke pri Št. Pavlu pri Preboldu in 421etni rudar Mihael Kapla iz Brnice pri Hrastniku. — Dalje je v Celju umrl v nedeljo zvečer v starosti 59 let ekonom mestne občine g. Josip Marn. Pokojnik je bil v Celju kakor tudi v vsej okolici občeznana in priljubljena oseba Pred vojno je služboval kot vratar na tukajšnjem kolodvoru in ni nikdar tajil svoje narodne zavednosti, zaradi česar je moral tudi trpeti preganjanje. Po vojni je stopil v pokoj. Bil je član občinskega sosveta, od januarja 1920. pa je vršil posle občinskega ekonoma. Pokojnikom blag spomin! SEVNICA OB SAVI. V nedeljo 22. t. m. bo predavanje o cepljenju sadnega drevja in o sadnih škodljivcih. Pričetek ob 8. zjutraj v osnovni šolf. Kmetovalci vabljeni! — V visoki starosti 93 let je umrl 15. t. m. gosp. Nikolaj R a d i č, po domače Goriškov Miklavž. Zadnjih pet let življenja je bil revež zaradi bolezni po večini v postelji. Kljub revščini in trdemu delu je učakal lepo starost. Pokopali so ga v torek na sevni- škem pokopališču. — Dne 16. t. m. se je vršila v Sevnici dražba za dobavo gramoza v svrho posipanja banovinskih cest v sevniškem okolišu. Zanimancev je bilo malo ter so šli z izklicnimi cenami 35 do 50 Din za kubični meter le za dva do tri dinarje navzdol. — 401etnico svojega delovanja kot tukajšnja babica je praznovala ga. Za-bukovčeva 27. februarja. Že v starosti 64 let, še vedno vrši človekoljubno delo. Želimo ji še mnogo let v korist našim materam! LAŠKO. Pomotoma smo v zadnjem poročilu ženskega društva «Blago srce* v Laškem izpustili naslednje odbornice: Drofenikovo Ido, Go-lobovo Gabrijelo, Petkovo Anico in Kačurjevo Marijo; pregledovalke računov: Pavlo dr. Der-novškovo, Vero Derganovo in Julijano Zidan-škovo. ŠOŠTANJ. V okviru »Tedna narodnega zdravja«, ki ga priredi mariborska Zveza kulturnih društev v času od 22. do 29. t. m. na ozemlju vsega svojega območja (bivša mariborska oblast), bodo v Šoštanju naslednja predavanja okrožnega zdravnika g. dr. Ferda Ko runa: 22. t. m. ob 9. v Slomškovem domu, 24. t. m. ob 20. v Zadružnem domu, 28. t. m. v Sokolskem domu. Zadnje predavanje je namenjeno zlasti učencem in učenkam osnovne in meščanske šole. Predavanja bodo spremljana po možnosti s skioptičnimi slikami. Opozarjamo na ta predavanja o najvažnejših vprašanjih zdravja in zdravstva naše vasi vse meščane in okoličane, mlado in staro! SV. JERNEJ PRI LOČAH. Ustanovni občni zbor sokolske čete bo v nedeljo 22. t. m. ob 11. in bo ta dan določen prvi upravni odbor. Do sedaj so bile štiri telovadne vaje, na katerih vežba brat Zagažen 12 do 16 telovadcev. Vabljeni so naši prijatelji k ustanovitvi sokolske čete, na kateri bo zapel novosestavljeni pevski odsek nekaj pesmi. SLOVENSKA BISTRICA (S m r t n a k o s a.) V Slovenski Bistrici je preminil v 69. letu starosti gosp. Srečko L o r b e r, upokojeni zasebni uradnik in hišni posestnik. Pokojnik je bil v dobi najhujšega preganjanja našega narodnega življa, zlasti tik pred svetovno vojno, ko so bile razmere silno napete, trden naroden steber v teda- nji nemškutarskl Slovenski Bistrici. Bil je mož jeklenega značaja, neupogljiv v vsakem oziru ia med soustanovitelji Sokola v letu 1913. Časten mu spomin! SELIŠCE. (S m r t n a k o s a.) Dne 3. t. m. j® umrla ga. Alojzija 2 u n i č e v a, daleč naokrog znana in priljubljena gospodinja. Pokojnica je že dlje časa bolehala za jetiko. Bela žena jo je re-i šila hudih muk. Pokojnica zapušča štiri preskrb« ljene otroke. Najiskrenejša hvala tistim, ki so joi spremljali na zadnji poti. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje! PRAGERSKO. Na občinski seji dne 12. t. m. je bil prečitan odlok ministrstva prosvete, v, katerem se pritožba polskavskih občinskih odbornikov glede samostojnosti pragerske šole v; celoti zavrača. Pragerska šola postane samostojna in se razširi v trirazrednico. Šolski okoliš bo določilo sresko načelstvo, ki bo odredilo tudi volitve samostojnega šolskega odbora. ZGORNJI PORČIČ. (Smrtna kosa.) Tu je umrl ugledni posestnik in bivši župan g. Anton K e n e. Dosegel je visoko starost 84 let. Pokojnik je bil vedno zaveden narodnjak in je tudi otroka vzgojil v strogo narodnem duhu. Edini še živeči sin Vincenc je denarni pismonoša v Mariboru, odlikovan s srebrno kolajno za državljanska zasluge. Pokojniku blag spomin! PILŠTAJN. (S m r t n a k o s a.) Ves okraj j* razžalostila vest o nenadni smrti ge. Stau« f e r j e v e. Pokojnica je opravila svojo veliko* nočno spoved. Ko je prišla od spovednice, ji ja postalo slabo in kmalu nato je padla v nezavest, iz katere se ni več zbudila. Vsa prizadevanja zdravnika so ostala brezuspešna. Pogreb se ja vršil ob ogromni udeležbi ljudstva, domačega in kozjanskega, gasilnega društva, šolske mladine, učiteljstva in gg. župnikov, kozjanskega in zagorskega. Pevci so zapeli dve žalostinki. Na pogrebu se je poslovil od pokojnice v imenu učiteljstva zagorski šolski upravitelj g. Čok, v imenu gasilnega društva pa načelnik g. Prislan, Naj bo pokojnici lahka žemljica! ŠMARJE PRI JELŠAH. Naše sokolsko dru-Štvo z vnemo pripravlja Molierejevo igro «Sko-puha», Dne 11. t. m. je prišel k nam predavat brat Napotnik, profesor iz Celja, ki nam je nazorno po trebuhu. Preprosta jed mu je teknila bolj kakor imenitno kosilo. tZdaj mi pa povej, odkod si prišel in kam si namenjen!, je pričel samotar, ko je tujec pojedel kruh in posrkal mleko. «Vedi, da govoriš s človekom, ki bo ohranil zase, kar mu boš povedal. Vajen sem takih ljudi, ki prihajajo semkaj v gorsko samoto. Nekateri se skrivajo pred grajskimi beriči, drugi imajo umazano vest in nepoštene namene. Dober človek sem in postrežem vsakomur, kolikor morem. Nikomur se ne zamerim, nihče mi še ni storil krivice.! Gomež se je čudil odkritemu pripovedovanju. Pričel je počasi in skoro užaljen: «Ropar nisem, moja vest je mirna. Pač pa izvajam važno opravilo ...! cMorda si ogleduh, tudi teh se ne manjka. Povej mi, ali vohuniš za graščaka ali za tlačana? Nikar mi ne prikrivaj.! «Ali si bil tudi ti vojak?! je nehal poizvedovati. «Povej no, kje si se boril in pod čigavim poveljstvom?! »Služil sem graščaku Lenardu z Močilja», je ponosno odvrnil. «Trikrat smo odgnali Turke, petkrat razkropili roparje in dvakrat zadušili hude upore.! Samotarju so se iskrile oči, obraz mu je razodeval presenečenje in zadovoljstvo. Odložil je še neizdelano košaro in tlesknil z rokama. fcTudi jaz sem se bojeval pod močiljskim gra-ščakom. Tedaj sva tovariša, iz vojne dobe.! cKdaj? Kje?! je bil Gomež iznenaden. cTakrat, ko smo drugič premagali Turka in ga zapodili nazaj proti jugu. Ali si poznal Tomaža Brkleža iz Kotline?! «Jaz sem pa Luka Gomež brez stalnega bivališča .. .?! Tovariša sta si podala roke, v očeh so jima migljale solze radosti. Ginjena od nepričakovanega svidenja nista mogla govoriti. Molče sta s«? držala za roko in se ogledovala. «Saj si menda res!, je začel Gomež, ko se mu je utrnila debela solza. «Pa si se izpremenil.! «Tudi ti nisi več tak!, ga je Brklež zavrnil. «Posušil si se kakor skorja. Hrast se je obletel ...» «Ali veš, kje sva bila zadnjič skupaj?! je prezrl Gomež njegove opazke. «Takrat, ko sva na gori zažigala kresove.! «Res je, Luka, še se te spominjam. Od tedaj je že 30 let; kako naglo je minilo.! Oživila sta stare spomine, ki so ju povedli v burno preteklost. Mnogo sta si imela povedati, oba sta rada govorila o nekdanjih časih. V duhu sta obhodila kraje, kjer sta se borila; celo imena so jima ostala v spominu. Poveličevala sta junaštvo svojih poveljnikov, med katerimi je bil graščak Lenard mož na prvem mestu. Nihče ga ni premagal. «Zdaj pa je sključen in slep!, je izpopolnil Gomež svoje pripovedovanje. «Ni mogoče!! je potrlo Brkleža. cGotovo ima vsega v izobilju. Starost pač nikomur ne prizanese.! «Sreča mu je naklonila tri gradove, nesreča pa mu jih neusmiljeno podira...! «Ali nima nikakega potomca?! «Imel je edino hčerko, ki je nedavno izginila.! Pravil mu je na dolgo in široko o nezgodi, ki je zadela sivolasega graščaka. Brklež ga je z zanimanjem poslušal. Pravi namen svojega potovanja mu je previdno zamolčal. To pa zato, ker mu je samotar zaupal da se pri njem oglašajo tudi sumljivi ljudje, ki nimajo čiste vesti in poštenega name-na. Tem se ne sme zameriti; lahko bi mu ii maščevanja zažgali kočo ali ga celo umorili^ Ako je jezdil tukaj mimo grbec z deklico, tedaj ga najbrž ne bo hotel izdati. Medtem je Brklež pozabil, da mu je tovariš prej namignil na neko važno opravilo. Zazdelo se mu je neumljivo, kako ga je slaboten starec našel tako daleč v skritem gorskem zatišju. «Ali si vedel, da bivam tukaj!, je hotel dognati. «Našel sem te kakor slepa kura zrno!, mu je prikrival resnico. že poročala, bi bil most čez potok v Šulincih nujno potreben. Občinski odbor v Šulincih bi prosili, naj se zavzame za to misel. Potreba mostu bo sedaj še nujnejša, ker se bo v bližini zgradila parna žaga. Vsem tukajšnjim naročnikom «Domovine» ugajajo lepe povesti v «Domovini», zato na delo vsi prijatelji in pridobivajte listu še novih naročnikov. Prekmurci smo za «Domovino> in se ne damo strašiti od zaslepljenih ljudi! Vsi Prekmurci se moramo naročiti na ta pošteni list. Prisrčno pozdravljamo g. urednika, bralce in bralke «Domovine> lucov-ski fantje. Iz Polane v Prekmurju nam pišejo: Dne 4. t. m. je zatisnila oči ga. Kata Grabarjeva. Dva dni za njo je umrl tudi njen mož. Zanimivo je to, da sta oba ob isti uri umrla. Dočakala sta visoko starost, mož 81 let, žena pa 75 let. Bila sta oba prijazna in dobrohotna občana. Po dolgem, trudapolnem življenju naj počivata v miru! NASI NA TUJEM AMERIŠKO PISMO. L a S a 11 e (Zedinjene države), februarja. Upam, da mi bo uredništvo «Domovine> odstopilo nekoliko prostora za mal dopis iz tujine. V svojem zadnjem dopisu sem se največ mudil pri delavskih razmerah, ki so še danes iste, kakor so bile nedavno. Večina nas sedi doma in čaka na boljšo bodočnost. Vprašanje pa je, kdaj bodo prišli boljši časi. Kot stalen čitatelj našega lista «Domovine» vedno prečitam vse novice iz naše rodne grude. Žalostno je čitati vesti o tolikih ubojih in ropih, ki se danes dogajajo v stari domovini. Seveda tudi tukaj niso nič novega, saj se često sliši, da je bila oropana kakšna banka ali prodajalna. Dostikrat se tudi pripeti, da človeka kje na kaki stranski poti ustavijo in mu izpraznijo žepe. Ako jim je plen zadosten, jo po navadi z veselim srcem odkurijo, če pa je plen bolj majhen, se dostikrat zgodi, da napa-dencu v slovo podelijo nekaj zaušnic. Žalostna usoda je zadela našega rojaka g. Ivana Batkoviča, doma iz Mihovega pri Št. Jerneju. Umrla mu je žena in mu ostavila komaj tri dni starega sinčka. Zena je bila po rodu Poljakinja. Pred dnevi je prišla vest iz Chicaga, da se je tam smrtno ponesrečil g. Anton Brinovec, Njegova mati, živeča v La Salleu, je dobila najprej pismo od svojega sina, ki ji je sporočal, da je zopet začel delati. Nekaj ur pozneje je pa prispela vest, da se je njen sin pri delu smrtno ponesrečil. Anton Brinovec je bil star 32 let in rojen v La Salleu. Prizadetim iskreno sožalje! Ivan Furlan, X Papež bo zopet govoril v radiu. Iz Rima poročajo, da bo papež Pij XI. bržkone na veliko, soboto govoril po radiu novo poslanico katoliča-. nom vsega sveta. X Velika dediščina papeža. V Livornu so v navzočnosti oblastva in upravnega zastopnika Pa-cellija kot zastopnika Vatikana odprli oporoko angleškega plemiča Patea, ki je imel oapeški vi-r teški red. Pate je zapustil ogromno premoženja 12 milijonov lir papežu Piju XI. Pravni zastopnik Pacelli je prevzel oporoko s pridržkom, če bo pristal papež nanjo. X Politični umor v Nemčiji. V nobeni kulturni deželi niso politični umori tako pogosti kakor v Nemčiji, kjer je postalo v zadnjem letiii 300 oseb žrtev političnih zločinov. Pred dnevi je padel pod kroglami treh narodnih socialistov i Hamburgu komunistični voditelj Hennig. Vozii se je v avtobusu, napadalci so ustavili avto in vprašali po Hennigu ter oddali nanj, ko se je javil, 15 strelov. Ranjenih je bilo še troje žensk sopotnic. Spopadi s streljanjem med narodnimi socialisti in komunisti v Nemčiji so na dnevnem redu. X Rusko vino na Reki. Rusi, ki so že z žitom preplavili ves svet, so sedaj začeli celo izvažati vino, ki ga sami za sebe ne pridelajo dovolj. Tako prodajajo na Reki rusko vino, ki ima 10 do 14 odstotkov alkohola. Na Reki pričakujejo še prihod ruskega parnika «Zemlje», ki bo pripeljal milijon litrov vina. V najkrajšem času bosta dospela še dva parnika tržaškega Lloyda z 800.000 litri ruskega vina. ŽENSKI VESTNIK 11 Maastrichta na Nizozemskem nam pišejo: Tudi tu v Maastrichtu nas je precej Slovencev, največ Dolenjcev, zaposlenih vobče pri gradbenih delih, kanalih, mostovih in podobnem. Le malo jih dela po tovarnah, v katerih so po večini domačini. Zasluži se različno. Inozemskega delavstva je na Nizozemskem (Holandskem) mnogo. Rudnikov tukaj ni, pač pa je v bližnih krajih več rudnikov, v katerih je zaposlenih mnogo Slovencev, ki jih imajo povsod radi zavoljo njihove pridnosti in spretnosti. Holandskega jezika, ki je sli-čen nemškemu, vendar precej različen od njega, se Slovenci po večini hitro nauče. Zimo smo imeli milo, a sedaj se v naravi že opaža bližajoča se pomlad. Pozdravljamo vse čitatelje in čitateljice priljubljene «Domovine>, Kdor oglašuje, ta napredni e. VRT IN TOPLA GREDA. Ker imamo letos dolgo zimo in se bodo vsa vrtna dela zelo zakasnila, predvsem setev, nam bo dobro služila topla greda. S setvijo v topI$ grede si bomo lahko vzgojile še zadosti zgodaj potrebnih sadik, ki bi nam, ako bi sejale na prod sto, letos zelo pozno zrasle, tako da bi imele pozen pridelek. Kako si najenostavneje napravimo toplo gredo? Potreben je obod iz močnih hrastovih, me-cesnovih ali pa borovih plohov. Tak obod nama* žemo s toplim katranom in posujemo s cemen* tom, ker ga to varuje trohnjenja. Obod naj bo dolg kakih pet metrov in 120 cm širok. Glavno pri topli gredi (ali gnojaku, kakoi jo tudi imenujemo) je solnčna in zavetna lega, glavni deli pa so jama, obod, okna in odeje. Za i toplo gredo izkopi jemo na določenem kraju 60 eni globoko jamo, tako dolgo in široko kot je obod) Obod zakopljemo toliko v zemljo, da gleda na sprednji strani 20 cm iz zemlje, zadnja stran oboi?: da naj pa gleda 40 cm iz zemlje, to je obod moral biti tako poševno narejen, da je med zadnjo iu sprednjo stranjo razlika 20 cm. Okviri za okna pa naj bodo iz močnega lesa, meter široki in 120 cm" dolgi, šipe pa naložene v štirih vrstah kakor opeka. Tako toplo gredo pripravljamo zgodaj po-mladi meseca februarja ali marca. Ker so pa noči že mrzle, je treba gredo dobro pokriti z odejami! Za odeje nam služijo stare vreče, odeje, otepi in slično in pa leseni pokrovi. Toplo gredo pokrij takoj po solnčnem zahodu, in sicer najprej z odef jami in potem še s pokrovi. To pa zato, ker les ne dopušča izhlapevanja toplote, veter pa ne more odpihati odej. Desk ne uporabljamo večr kadar je ozračje že toliko toplo, da se ni več bati hudega mraza. Toda ne le mraza moramo varovati toplo gredo, tudi prehudi solnčni žarki so škodljivi in jo je zato treba primerno zasenčiti. Toplo gredo lahko narediš na dva načina. Ali izkoplješ precej globoko jamo in vanjo namgč$f, konjskega gnoja, katerega dobro pohodiš, do 60 cm na debelo, nato pa natreseš četrt metra rahle zemlje ali pa da zemljo le zrahljaš in vanjo poseješ, kar hočeš vzgojiti v topli gredi. Na prvi način pripravljena greda je boljša, ker se zaradi pognojitve bolje razvija toplota in tako tudi vse hitreje vzklije, kakor pa če dobiva greda samo solnčno toploto. Za začetek je bolj priporočljiva druga vrsta tople grede, ker se laže z njo ravna kot s prvo. Za male vrtove pa zaenkrat tudi zadostuje. Zemlja za toplo gredo mora biti dobra in rahla vrtna prst. V toplo gredo vsejemo tiste rastline, ki na prostem le počasi ali pa sploh ne kalijo. Vsejemo karfijolo, kolerabice, paradižnike, papriko, nekaj berivke in redkvice in nekaj semena glavnate solate za poznejšo saditev. Tudi cvetlice sejemo v toplo gredo, kakor šabo-nagelj- ne, astre, petunije in take cvetlice, ki naj nam čimprej cveto. Za kuhinjo Medeni kolači. V skledi mešaj štiri jajca in 28 dek sladkorja dobre četrt ure, nakar dodaj 18 dek s kožo vred zmletih mandeljev ali pa orehov. Tudi še dodaj od pol limone in pol pomaranče naribanih lupinic, dve zvrhani žlici medu, 12 stolčenih žbic in žlico cimeta. Ko si vse to dobro zmešala, primešaj 21 dek moke. To zmes namaži na oblate (ki jih dobiš v slaščičarni) za prst na debelo in jih razreži na kocke ali pa na podolgovate rezine. Pekačo namaži z voskom, zloži nanjo rezine in jih opeci v precej vroči pečici. Ti kolači so hitro pečeni, zato pazi, da se ti ne zažgo. Gospodinje! Gospodarji! Priporočamo Vam blago za pomladne obleke, plašče itd. najboljše vrste. Zadnje novosti. Volneno za ženske obleke modno v vseh barvah od Din 55*— Volneno za ženske plašče krasni modni vzorci od Din 90*— Športno za moške obleke volneni modni vzorci od Din 60'— Kamgarnl za molke volneni modni in gladki od Din 115*— Sifoni za perilo — Platno za rjuhe — Gradi za madrace — Kloti itd. VeHUa izbi,a in najceneje NQVAK Ljubljana Kongresni trg št. 15 — Nasproti nunske cerkve Praktični nasveti Ako hočemo pobarvati steno nanovo z oljnat« barvo, moramo ravnati tako-le: Najprej zgladimo, steno s plovcem (Bimstein). Potem zmešamo krei do, kakršno rabijo pleskarji (Schlammkreide), firnež ali laneno olje in s to zmesjo enako-* merno namažemo steno. Zid je mora prepojiti z lanenim oljem. Ko se posuši, barvamo s poljubno, oljnato barvo, in ko se tudi ta posuši, prepleska-mo še z lakom. Uporaba posušenih zelišč. Razna suha zelišča, ki jih uporabljamo kot pridatke za juhe, moramo pred uporabo namočiti v mrzli vodi. Vodi dodamo sok ene cele limone. Taka namočena zelišča (peteršilj, zelena, korenček) so veliko boljša. Ko^ renček ima, zlasti kot prikuha prirejen, boljši okus, ki se ne razlikuje dosti od svežega. Listnica uredništva Članek o škodljivosti divjih zajcev bo objav-. Ijen prihodnjič. Grobelno. Vemo, da ni lahko opustiti šmarnice na zemlji, kjer kaj drugega ne rase rado. Šmarnica je zadovoljna z vsako zemljo in je zato tudi malo vredna, po vrhu pa je to še zelo strupena pijača, ki je danes v inozemstvu sploh ne mara nihče kupiti, doma pa se proda le po nizkih cenah. Nedvomno tudi vi sami ne verjamete, da je to nedolžna pijača. Oblastva niso kar za šalo začela preganjati šmarnice, nego zato, ker hočejo ljudstvu dobro. Da komu pitje šmarnice dobro dene, je prazno besedovanje in domišljija zaslepljenih ljudi. Tega vašega dopisa, žal, ne moremo objaviti, ker ne drži, pač pa bi vas prosili, da nam večkrat kratko poročate o drugih domačih dogodkih. Hobovše pri Stari Oselici. To je prav za prav oglas, oziroma reklama za dotično tvrdko. Tak oglas pa je zelo drag. Kladje in Žirovski vrh. Besede zaradi dopisnikov ne zadevajo gospoda B., ki ga prosimo, naj nam od časa do časa kratko poroča o domačih dogodkih. Iz spet došlih dopisov vidimo, da je velika večina ljudi za šolo, ker ve, da brez izobrazbe človek danes nikamor ne more. Parg. Vaši dopisi so nam vedno dobro došli! Prosimo, da nam večkrat poročate. Dopisi pa naj bodo kratki. Plešce. Zadeva glede železniške proge in njenega teka je že rešena. Tu vsaki novi nasveti ne izpremenijo položaja. Ako imate tehtne razloge, se obrnite na pristojno oblastvo! Naposled še moramo neznanega dopisnika opozoriti, da se je treba pri dopisih vedno podpisati, da vemo ime pisca. Škocijan pri Turjaku. Pride prihodnjič gotovo na vrsto. Žirovski vrh. Prejeli smo več dopisov. Eden je v današnji številki objavljen. Prositi pa mo-< ramo naše prijatelje v Zirovskem vrhu, ki sodijo, da je neki dopis iz Zirovskega vrha žalil Zirov-skovrharje, naj dobro preberejo dotični dopis. Potem bodo videli, da je dopis dobrohoten, saj vendar noče ničesar drugega kakor dobro Zirov-skemu vrhu. Le dobro preberite, boste videli, da ga je pisal človek, ki iz ljubezni do svojih rojakov ne mara, da bi Žirovski vrh zaostal v šolski izobrazbi. Nekaj dopisov iz Zirovskega vrha še imamo in jih bomo objavili, v kolikor se njihova vsebina ne krije z danes objavljenim dopisom. L' Tsle Adam. Slika je mnogo pretemna za tisk. Za objavo je potrebna jasna in večja slika. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS V kopališču. Branko: «Ali si videla, kako se znam potapljati? Skoro celo minuto sem bil pod vodo!» Dragica: «Imenitno! Samo to mi ne ugaja, da si se zopet pokazal na površini!* Branko (ljubeznivo): «Dragica, ali bi mi hotela pokazati, kako se to napravi?* Težava nad težavo. Mica: «Nam, samostojnim dekletom, ni lahko življenje.^ Urša: «Ah, kaj pa naj pravijo druga, ki tudi eama h odi j 0!» Njena koža. Žena: «Tako sem jezna, da bi kar skočila iz kože.j Mož: «Nikar, nikar! Kaj pa naj storim potem 8 tvojo kožo?! Občutljivost. Sodnik: «Zakaj ste še enkrat udarili svojega nasprotnika, ko ste mu že s prvim udarcem izbili zob?! Obtoženec: «Ker je izbiti zob tako zaničljivo Izpljunil pred mene...! Neumen mož. Zenka: «Kaj so tvoji tovariši t^di tako silno bedasti?! Možek: