e Novice. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor feli kako oznanilo v ^Doleujake Novice" ta-leto 1 gld., za jiol leta GO kr — Naroi^Dino in dopise tisniti dati, plaĚa za dvoBtopno pctit-vrsto 8 kr. za sprejema J Krajec v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. O v razklad. Hliža se čas cepljenja sadnega drevja, Načinov tcpljenja imamo vec, vseli skupaj do Stir-najst. Najnavadiiejèii, tudi inefl priprostim! kmetovalci zeló sploh poznali iiaciii je pac oni, pri katei'cjn podlag'o odžagamo, razkoljenio, ter v raz-klad cepiře (su^cej zatijkneino. Zalo imeiiiijemo ta način — cepljenje v l'aiîklad. Ta način je za Žp debele podlog^e (divjake) prav dober, ako se prav izvršuje. Izvršuje se pa marsikje, osobito po Lolfiiijskem, Se J^ko impačiio, Tc napake hočemo danes čitateljem „Dolenjskih Movic" pokazati. Prva napaka, katero s]iIoh zapaiujemo, je pač ta, da se cepiči (suicij do.sti predolgi puščajo. Kolikokrat, niso cepiči tako dolgi, da imajo po (fo in popov foč."s) ita selii. Več kakor šest Jiopov C'e|HČii puščati, je odločno odveč, neumno. Ňpst popov zarine niim močne mladike, ako pa ce))iČii več popov pustimo, zarinejo nam sicer dosti mladik, pa vse skupaj so le malo vredne, ker so preslabotne. Druga siiloHua napaka je ta, da se cepiči tako |)nrezn]e]o, da ziidobe podobo èt. 1 namesto da bi imeli podol)u čislo navadne z;i-goj/diee, Štev. 2. Na])i-ava stopinj daja odveč dela, in cepič [loslane tndi Ijrez vse potrebe sliibolen, tako da ga veliko lažej odloEiii veter, sneg- ali pa ^tudi na cepiču (pofi, 1.; pa jih je zgodaj zjutraj, preilno jili soliice obsije, ali pa ob mrzlih in oblacnili diieli. Ta eas vise premrli ))0 lislji in vsak stres jili pomeče na tia. Pod drevo naj se razgrne kako prostiralo frjnlia, piailla ali kaj ilriiiei^'aj, da je lahko mrČes tem iiitreje pobirati ter da se ni treba za vsakim pri-pog'ibati. Nabrane je treba potem kakorkoli pomoriti, n. pr. popariti. Ni treba ie dostavljati, da kokosi liroste ])i'av rade zobljejo, Z apnom pomešani so jako dober g'noj. Samo ob sebi se razumeva. da jili je treba, kolikor moci pokoncavati, dokler so se v zemlji ličinke (črvi, ogrci, podjedi). Ali tedaj jih ni lahko tako vapesno zatirali. Tiste seveda, ki pri oi'auji ali okopavaiiji [»riliajajo na vrh, liste je treba sproti moriti. Pekoče soince jili sicer jirecej birro pomori, ali vendar iie kaže prepuščati tega posla zg'olj njemu. Urvi iiEimreč, zaČutivsi sovražno jim soliice, skušajo mu uteči, kar se jim veČinonia posreči in sicer tem laže, ker je plug- zemljo vzrahljal. Pri oranji naj toraj kak otrok s koškom iia roci hodi za plug-om ter naj pobila črve vanj. Doma naj se pa ])omečejo kokošim, racam ali svinjam, ki jih vse prav rade jedo Ako se pa komu ne zdi vredno, nositi jih domov za pičo, vreČi jib je konec njive na pot aii sploh na utvta tla, da jih solnce o])ali, ali pa jih pog'azitî To jim je .íe najgotovejía smrt. — Varovati in paziti pa je krla, ki je pod zemljo kmetovalcu najboljši prijatelj. On vedno pre/.i na ogrce in jih ugonoblja, in ko bi ne bilo njeg'a, pokončavali bi črvi sadeže in žita ubogim poljedelcem §e bolj kakor sedaj. Ker je veliko mrčesje zalege za drevesno lubadjo, dobro in koristno je zelo, vsako leto po zimi staro lubad odpraskati in potem_ tiebio namazati z beležem od apna in ilovice. Ce se primeša beležu Še kivi, volovskega žolča in kravjeka, se drevo ubrani tndi zajčjim zobem. lîodi si pa kmetovalec ali sadjar še tako priden, vsega dela vendar ne vzmore. Preveč je raznovrstne g'olaziii, ki zna sebe in svojo zaleglo navadno tako dobro skriti, da je Človek niti ne opiizi. To velja sosebno o jajcih, ki so n.ijveč toli drobna, da jih ])rrgleda tudi najbistrej.še oko. Za to delo je treba poleg bistrovidnega očesa tudi telesne g'il)kosii in spretnosti in neumorne marljivosti Takili delavcev ima kmetovalec na ponudbo, a kar je najlepae, nobeden njih ne z;iht.eva plačila, zadovoljni so, ako jih pri delu nihče ne moti. Ti raiiovoljni delavci ,so — ptici. Zato naj gleda vsak p;inieten gosjmdar, da točno zvršiije zakon za varstvo koristnih ptičev z dne 1 7. junija 1870.1, dež. zak. Št. 20, saj ni nobeneg'a drug"ega zakona tako lahko in brez vsakih ovir iz|ioliijevati, O krlu naj omenim, da je zdo koristiia žival. Življenje krtovo je lako, da se prišteva med naj-čiidiiejše živali. Le poj^lejnio njegovo umetno izdelano hišo, njegove liodne ])rostore, —velikansko delo, katero tiareja tako iirnjlina živalca.; premi-.šljujmo nadalje čudovito pripravnost njegoveg-a telesa, ki g-a dela za t;iko velikanska jtodjetja S[tosobneg'a in pripravnega! Ze iz sameg'a teg'a prenii.šljevaiija se lahko [jrepričanio, da premodri stvarnik iako majhne živalce ne bi bil obdaroval s takimi posebnimi lestnostmi, ako bi jej ne bilo v prostorni naravi odločeno važno delo. Globoko pod zemljo, koder spi toliko škodljivih mrčesov spanje, koder se toliko škodljivih živalic, izmed katerih so poprej mnoge kot Učinke objedale in g-rizie nežiie koreninice, razvija |)o svojih bubah, dokler se Jie iz|)remene v po|)olne žužke — pod zemljo, kamor ne prikljnje noben ptiči kljun — tam dela ki't križema svoja jjota in steze, tam si išče po zimi in po leti svoje hrane. Kriva je tordj misel, da se hrani z rastlinskimi koreninami. Krt je tako požrešen, da potrebuje v.sak dan najmanj 3—4krat toliko živeža, kolikor je težak. To je pa lahko umeti, ako pomislimo, da potrebuje zaradi svojega neprestanega dela in rednega rovanja več hrane, pa da imajo deževni črvi, og-rci itd., ki so krtu pog'lavitni živež, v sebi veliko kožnatih in vodenih delov, zato pa tndi malo ži-vilnili tvarin. — Zaprti krti In celo poginili od lakote, ako bi jim ne dajali vsaj trikrat toliko hrane, kolikor so težki. V krtovem želodcu ni nikoli najti niti korenin niti rastlin, ampak le živalskih ostankov. Toda krt ne živi le ob žužkih, ampak pograbi tudi rad miši, posebno mlade. Največja njegova zasluga je pa, da pobira ogrce, te tolikanj škodljive mrčese, ki delajo mnog-o več Škode nego hrošči, in jih pokončuje brez usmiljenja. Ako pomislimo, da izleže vsaka hroščeva babica do 100 jajčic, ki so pod zemljo dobro zavarovana in kjer se dve leti s samimi ra.stlin-skimi koreninami žive, lahko razvidimo, koliko je takih sovražnikov ob tistem casii, kadar se lirosči najbolj zaplode, kar se navadno zgodi vsako tretjo leto, A škoda, koiika je ta! In ee bi vsi ogrci do izpreiijembe v lirošce ostali živi, kako ogromno l)i bilo število liroHcev! Koliko potem zopet novih ogrcev! Drevesa bi bila f^ola, korenine objedene do čisteg'a, gospodarjem pa ne bi oslalo niřesar, ter tako prišli gotovo na beraško palico, (Daljo prill,) Svarilo! Od c. kr. kmcitijske družbe kranjske smo naprošeni objaviti sledeče svarilo. Hroti strupeni rosi na trti je jedino sredstvo škropljenje z modro fplavoj galico^ (bakreiiiin vitrijolonij Zalibog hočejo brezvestni trgovci poraliiti to priliko ter slcpariti vinograiinike .s prodajo nič vrednega in celo škodljivcgii blagu, če tadi |..o nizki ceni. Z Dolenjskega so došle kmeiijski družbi vesti, da prodajajo nekateri ianio.^iiji trgovci niodro galico po IG kr, Iii v Ljubljani jo lu'kdo ])onuja po 2ÍI ki', kilogram. V pojasnilo naj slu?;i, da stoji galica danes na Dunaji o7 do o^î gold Iz tega je razvidno, da bakrenega vilrijola niliče ne more prodajati ]io gorenjih ceniiti. Kar ti brez-vesttii trgovci vinograditikuni ponujiijo, ni dviizega nego solnogiaski, dvojni, bayiTu'hski ali admontski vitrijol, ki obstoji iz ji'dne ti'cljinc iiakrt-ncga in (Jveh tretjin železnega viirijola. 'Po, kai' pa nekteri dolenjski trgovci po Ki kr. kilo ponujnjo, to pa ne nioi'e biti niČ drnzega nego zelena galica ali železni vitrijol, Solnograski vitrijol stoji v lovanii 3(i goîd,, zelena galica jta 4 gold, novi cent Ker zelena galica nima za trte nolifne vrednosti, je v.sak ogoljufan, ki kupi drugo nego pravo modro galico. Modra galica mora biti lepe temno jnoilre (plave) barve. Kranjska kineiijska dru/bii je pripravljena zastojn poslati gg. župinkom in zupanoin po Kranjskem male iizorce modre grlice, da se vedo kmetovalci pri nakupu ravnati /i'leti je, da kmetijska družba izve imena nepoštenih proilajalcev galice, da more viuščake ])red njimi svarili. Na kakošcu naifn se opríiNfé dinkH tisfî Tiiiogradi, katere je trtnii iiii uničila? postavi od I 18H5 {'11. jutnja, § 7 in je mogoče dobili osemletno opi'oščenje gruntnega davka za vinograde, kateri so bili po trtni uši uničeni in kateri so se z gosposkim dovoljenjem zopet z novimi ti'tami zasidili Premeiié se pa davki titdi pi'i onih od trtne uši napadenih vinogradih, pii katerih seje vinoreja opustila ali po go.^poski natedlii ali iz lastnega nagiba, in kateri so se za drugačno obdelovanje porabili. V obeh slučajih naj po.scstnik v stirili tednih po storjeni premerahi y vinograilu to naznani pismeno ali iisfmeno e. kr. davkariji ali geometrom. Da se pa doseže davčno oproščenje, treba je izvršiti še te-le pogoje; Vinograd mora ležati v strmini in biti plitve zemlje, da ni za drugo boljšo porabo, in zasaditi se mora z novimi trtami v obče tako, kakor se terja, ali kakor gosposka posebej zahteva. Najprvo mora toraj posestnik prošnjo vložiti na c. kr. okrajno glavarstvo, da dobi dovoljenje za nov nasad. V tej prošnji se mora povedati, T kateri davčni občini in gorici je uničeni vinograd, katero .številko i.i kakošno ve]Íko.sí ima parcela ter s katerimi amerikankami se misli na novo zasaditi. K tej ])ro5iiji se [triloži potrdilo županstva, da je res vinograd last prosilčeva, da ga je v resnici uš nkončala ter da ima tako plitvo zemljo in strmo lego, da ni za di'ugo boljšo porabo. (To je seveda skoro pri vseh dolenjskih vinogradih.) Ivedar se je vinograd že na novo zasadil, vloži uaj se davkariji pro.šiija za ojiroščenje, h kateri naj se prilozi omenjeno zadobljeno dovoljenje politiške gosposke. Vse take vloge m Itrez koleka. Kaj .je novega po avstrijskem cesarstvu? Za Slovence se ne kaže bolj:^a piihodno.st ; vse, kar smo do zdaj dobili, bílo je bolj upanju podobno, da se IjoiIo tudi nam enake pravice ileliie, kakor diiigim narodom, zlasti Nemcem. Slovenci se ne smemo zadovoljni biti. Ali mar ne boli zavedenega domoijnba, če imajo nekateri m'adi to načelo, da se našim slovenskim občinam sme pi.-ati kar naravnost v nem-kem Jeziku? .Ali kaj bi rekli na Neníškeni, ako bi se pri kakoSni obravnavi oinli, kjer bi se zbralo na stotine nemških kmetov, pisal zapisnik v slovenskem jezikn"/ Dolenjci se sicer že zopet za trdno nadejamo, da dobimo svojo železnico, če tudi ne boile imela nadaljne zveze z južnim svetom ali .s kakošno glavno progo, vendar je med nami veliko Čriiogledcev, ki pi'iivijo : Trideset let nam obečajo (o železnico, pa so nas do zdaj vselej varali — skoro gotovo nas bodo še enkrat — ■— — — Iz K -roškega nam prihajajo žalostni in veseli glasovi. Žalostno je, da ondi Slovencem v novejšem času še konservativni Nemci več ne zau[)njo, čeravno so Slovenci že toliko let zvesti zagovorniki pravih katoliških misli. Veselo je pa zopet slišati, da se Koroški Slovenci kljubu tem neiigodnostim postavljajo krepko na lastne noge. Osnovali so Zííaj v Celovci, kjer imajo že slovénko posojilnico, tudi katoliško gospodarsko in politično dništvo. vdeležba pri osnovanju je bila tako velika , da je upati najboljšega vspeha. Bog daj ! V Ljubijatii osnovano katolislco politično društvo je zíiíťlo prav vrlo delovati. Precej pri prvem shoflii i), t, m. po síí driišlveniki vefl možato potegnili za versko Šolo na podlag-i matcrnega jezika in pa za obrtniški stan ter dotifîiii pro,í;iiji po.slítli na Duii^j. Državni zbor se je posvetoval o raznih, več ali manj važnih reèeh, n. pr. o izboljšanji plač pomožnih uradnikov, o postavi, po kateri bodo po nedolžnem obsojeni dobili od drŽave nekaj odškodnine in drnj^cm, V gosposki zbornici se je šolski odbor posvetoval o jtremembi šolske postave, pri čemer pa se kaže malo sporaziimljeiija. Nemški konservativci se ne morejo z. Pač bi bilo želeti, da bi ta lepa dežela vendar dobila vlado, ki jej liode podala pravi mir in z njim resnično srečo. Sv. oče papež so praznovali že svoje osemdeseto rojstno leto. Počutijo se primeroma njih starosti — dobro, ter vedno §e premišljujejo in podučujejo po svojih okrožnicah, kako bi se dalo pomagati ubogemu človeštvu. Turška je v tacih denarnili zadregah, da več ne more plačevati potrebnega svojim vojakom. Na Rugicem so zalotili neko îiaroto, ki je hcela cara umoriti. Sedaj živi car posebno zavarovan. Na zahodnem bregu vi'oče Afrike, v kra-lje,stvu Dahonié iímijo tudi sitnosti s taniošnjimi zamorci, ki jim nočejo biti več pokorni. Piše se nam: Iz Novega Mesta, 5. marca 1890. — Na poziv slavnega c kr. okrajnega glavarstva so ae dautia zbrali gospodje župmki in župani, da se pogOToré o razdelitvi darovane ia po slavnem deželnem odboru Z4 stradajoče poslane koruie. Po dosedanjih izkazih trpi bolj a!i manj glad 322 družin v Šnihelsko-Stopiéki- in Topliški iu Po-lanski nbČ ni. Zi novomeški okraj se je poslal jedt'.n vagon k oruze. Kako se to na) razdeli, da bode vsem vstrežmo in revežem pomagano? Jeden vagon koruze ima blizo 430 merailiov. Pri toliki množini reifžev — prav za prav stradalcev — pride na družino jeden in tretjina mernika — t. j. blizo 31 litrov Pri tac-h razmerah fle je stavno C. kr. okrajno glavarstvo naprosilo naj blagoioljno posreduje, da ae dobi Se veia podpora ali v blagu, ali pa v denarju ; v denarju pa zato, da se kupi tukaj od naših veleposestnikov, ki itnajo nekateri velike množine koruze shranjene — in jo po primerni ceni dado — in jo razdeli po županu in dotiĚnem župniku med atr-adajoče. Ker so črvi v nekaterih krajih — posebno pa po kriki dolini — krompir popolnoma uoiiili, tako da ljudje niti semena nircajo, so župani prtjšrijo izrekli, da bi se dobil semenski krompir. Take bede Se morda ni nikdar bilo v Novomsákem okraja kot letos. Žita je bilo malo, prslnlne akorej niČ, in vina malo in slabega. Kmetovalec nima stvari. za katero bi denar dobil. Zato tudi viíe peša. Nujna potreba je torej, da slavna c. kr. vkda in slavni deželni odbor najzdatneje pomagata Uložila se bode tudi prošnja, da se davki da septembra ne iztirjujejo. iz Novega Mesta. — Smrt letos pri nas grozno kosi. Zadnje dneve smo pokopali na pokopališče v Sent Petin g Anton Ogulin-a, posestnika na TrÉki gori , ki ima velike zasluge za kmetijstvo ter je priboril a svojim spretnim govorom in peresom marsikaj v korist Dolenjcem; gospo Antonijo Bergmann rojeno Laser, hiáno po sestnico. vdovo lekarja Bergmann a. Dalje so umrli vsi v visoki starosti mešdanje: Nikolaj Nol star 79 let, Jurij Petrii 82 let, Jožef Ilovar star 78 let in Jožefa Papež (Kovač) atara 85 let. Sosednja Kandija pa je spremila na pokopališče v družbi z nebrojno množico meščanov i drugih zaslužnega bivšega svojega župana Anton Vindišarja. Umrl je 6. t. m. Pokojni, 13 let župan, je bil blaga duša; jako rad je pomagal bližnjemu t stiski. Tabo pr. se mo je vse budilo, kolibo je storil z vožnjo itd. za biâo ta-kajâne kat. dražbe rokodelskih pomočnikov — in pač zaslužil da mu je druâtvo skazalo zadnjo ^ast s spremstvom in petjem Isti dau je umrla v Ootni vasi gospa Aoa Marija Oejak, sopn ga tamosojcga posestnika in ritmojstra r pokoja. Spremili smo jo k zadnjemu poifitkn na novomeško pokopališke. — Ko se to poročilo tifika, pa spremljamo k vernemu počitka spoštovanega 87 letnega starčka Janez Moharja, očeta obče znanega vodje pomožnih uradov okrajne sodnije, — Naj blagi pokojni v miru počivajo! Iz Pazina v Istri, — poro?a nam prijatelj t. m. Redko Vam pride, velecenjeni g. vrednik, kaka vest iz ovih naših strani, kakor da bi bili &a koncu sveta. Kakor smo že porofali v 17. Št. od I. sept. 1890. tako tudi danes moramo naznaniti o alovečem možu, namreč o g. I. Gosar-ja slikarja, podobarja in pozlatarjn. Ta vrli gospod je naslikal na tukajšno cerkev sv. Petra v Šumi, Boga Očeta in dva angelja z arabeskami, med katerimi se ovija bel trak z napisom : Principi ftpostolornm Sacrum. Naslikano je na opresec zid (alla freaca}. To delo, moram reči, mojstersko delo, hvalijo, občudujejo vsi, kateri prihajajo od raznih krajev — hvalijo ga tudi naši protivniki. Ponosni pa moramo biti, da imamo v svoji sredi, v Paznu — Pisino — slavnega moža, namreč naSega umetnika Ivana Gosar-ja, katerega priporočamo vsi preč. duhovščini na Dolenjskem, Gorenjskem, Štajerskem, Istrijanskem itd. Le toliko še omenim, da dela jako po nizkih cenah in dobro. Vso čast mu izrekam. Tržašk duhoven. Domače vesti. (Umrl) je č. g. župnik Jakob Tomelj v Čemšeniku, ki je bil prej več let župnik v Am-bruBu. V Celju pa je nagla smrt pobrala slovenskega domoljuba in pisatelja Mih, Žolgarja, C. kr. gimn. profesorja. (Vrl učitelj in domoljub) gosp. F. Vigele na Robu pri Vel. LašiČah je umrl. Bil je že pred 30 leti vrl Slovenec na Koroškem, ki je veliko let oadotoe Slovence z besedo in peresom spodbujal, nemskutarje pa grajal. Še le pred ne katerimi Uti je prišel na Kranjsko, kjer je bil najprvo v Zagradcu učitelj. (Občni zbor p o d por niko v n o v om e-ëke godbe bil je v torek 11. t. m. Povod temu bili so neki neljubi dogodki med dosedanjim odborom in kapelnikom te gcdbe. Nekateri gospodje podporniki poprijeli so to priliko in sprožili povsem zdravo misel, da naj se podpornikom da primerni upliv v društvenem vodstva in pri stvareh, ktere se tičejo umetnostne strani. V ta na- men zbralo se je v torek nad 40 adov, kteri bo z večino sklenili, di naj se prenaredijo io politični oblaiiti v potrjeoje izročijo pravil« za dta-Štvo, ktenga odbor naj bi se volil izmed podpornikov. Da se pa meščanski straži, ktera j« imela glasbo veliko let pod svojim okriljem, prepusti priličen zastop, ponujalo se jej je dvoje odbornikov izmed sedmih. S tem Številom podporniki izmed meščanske straže niso bili zadovoljni ter so zapustili ČitalniSko dvorano, kjer se je vršil občni zbor. Vender je osnovalni odbor bil pooblaščen, da se Še enkrat skuša sporazumeti z meščansko stražo in prav je tako. Naj se ugodi upravičenim željam meščansiie straže, pri tem naj se pa skrbi tudi za apliv podpornikov, kteří pa niso člani meščanske straže. Po našem mnenji bojazen meščanske straže ni apravičena, kakor da bi jej se nameravalo kakorkoli škodovati ter jej porabo v onej meri zabraniti, kakor jo je dosedaj imela. Ako jej se še zagotovi, da bode pň onih prilikah, kjer bode nastopila godba v uniformi z meščansko stražo, pod vrhovnim poveljem stotni-kovem, mislimo, da se bode s tem zadostilo popolnoma njenim potrebam in da potem upravo godbe in razpolaganje z isto o drugih prilikah, mirno prepusti odbora, ki se bode volil izmed podporaikov in v kterem se jej ponujajo zastopniki, ki bodo lahko čuvali njene koristi. (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Novo Mesto in okolico ima svoj letni občni zbor 26. t. m v „Narodnem domu' ob 6. uri zvečer s sledečim sporedom: 1. Poročilo in program za přetečeno leto; 2. volitev odbora in dveh odposlancev k občnemu zbora ; posamezni nasveti. Načelništvo. (Meščanska garda Novomeška) je dobila od vis. erarja po ugodni ceni puške ostra-guše (to so puške, ki se odzadaj bašejo) po si&temn Wânzlovem. (Na Raki) so volili županom gospođa J. Hrastnika. (Prošnja) V vzhodnji Gsleiji vlada letos med tamošnjim ruskim narodom grozna lakota — zarad nepopisno slabe latine lanske. Zato se ob-rafajo po pomoči posebno do svojih slovanskih bratov, toraj tudi do nas Sovencev. Zali Bog, gladni emo letos tudi mi na Dolenjskem t Vendar hode morda marsikedo tudi med nami, ki vzmore kakov darček za bedae Rmine, brate po krvi in veri Darovi naj se pošiljajo na ruiinski „Narodni dom" v Lvovu. (Ruthenisches Nat onalhaus, Lem-berg.) (Pasja kontumac) je vsUd vsteklne vpeljana od 9. t. m. do 9 junija t. 1. za Novo mesto in krajií : Muhaber. Hudo, Daljni vrh, Boršt, Gorenje- Dolenje Kamnice, Ločna, Zalog, Ćeiča vas, Podgora, Griblje, C^^gelnica, Prečna, Sahor, Kal, PotoČarska vas, Yeliks;^ Mala Buřna yaa ia BrsJin; v ofcíiní Přeříci; Ždinja yaa, Karlovec, Ztlno ÍQ Maćkovec; v občini Šempeter: Gorenje-Dokrje Kaoi€Dje; v obČjui Mirna peè in slednjič Kika, Hagovo, Žabja yas, Kanđija. KegerČa vas, Šmihe!, Drska in Brod t občiai Šmihei Stopiče, èe zraven spadajoèim ozemljem, — Psi smejo v ttm řasil le a trdLO torbo okoli tekati, ali pa se morajo zanaj hiàe voditi ca Trvici, Psi, ki bodo prosto «koli tekali, bodo Be polcvill in pokončali; proti nemarnim lastnikom pa se bo postopalo po dotičnib postaTDib določbah. (Razpisane) so nČiteljake službe in sicer po ena v Čmciclji (500 gold, plače), v Radefah, nt. Čatežu ob SaTi in na Sindenca (po 400 gold.) (Imenitna ruska pevska dražba Slav-janakega) je dala več zeló dobro cbiskovanih predstav v Tretn in Ljubljani. Vse Be čudi, kaj premorejo ti slovanski pevci. (Meao) se je zeló podražilo povacdi, ker je govřia živina zel6 draga. (Županstvo Vojsko) je dob Jo dne 15. svečana t. 1. pismonoša, ki bodi trikrat teden T Idrijo na pošto ter zopet nazaj. To je lep napredek za županstvo Vojsko in kaj potrebna reč. (Za dolenjsko želez ni co) so zopet večje Bvote podpisane od imoviiib posestciikov; ker pa nam izvirni zapisnik ni pravočasno doSel, priobčili ga bodemo pribodojič (Prvo letno poroči lo) podpornega draživa za slovenske visokoS» Ice na Dnnsju kaže, da je društvo iir.elo prihodkov 2259 gold. 64 kr. Koncem leta je ostalo premoženja 1660 gold. 62 kr. To druŠivo toplo priporočamo naâîm rodoljubom, — podpiranim visokošolcem pa — naj se kažfjo vsigdar pcdfo e vredci s pridnostjo in pra yim kršanskim, poštenim življenjem. (Črnomaljska posojilnica) raiipožilja račnu za pfto upravno Itto 1889, iz kterega je razvidno, da je imela pr>sojilDÍta leta 1889 prometa 165 299 (/Id 72 kr,, tedaj nekoliko vež od prejšnjega îtta. Kcnctm Itta 1888 bilo je 475 diuitvenikov. Leta 1889 jib je pristopilo 137, izstopilo pa 33, tedaj f-teje posojilnica 579 drnštvemkov, ki imajo 1402 polno vplačanih deležev v znetka 2804 gld. Izposojenega denarja 81 735 gl. 23 kr. Dobtdkov je bilo 78 653 gl. 21 kr., izdatkov 76.646 gold. 61 kr., skupnega prometa 155 299 gold. 72 kr,, drnStvenega pre-ffioženja je skupaj 3090 gold. 45 kr. (Velikanski lipi) rastete na posestvu grajšne „Grič" pri Mirni g. Josipa Pavlina iz Ljubljane. Vsako deblo meri nad koreninsko krono 9 Ve metra na okniĚje. Gotovo malo enak;h! (Národně legende) za slovensko mladino izdajal bo g. Anton Kosi, učitelj v Središči na Stajerekeni. Prvi avezek obseza 18 res ljubkih pripovedek, ki ao bile že večinoma v „Vrtecn" natisnjene, ~ Kcjižica se dobi za 18 kr. pri g. pisatelju, pa tndi v raznih bnkvarnah. Kaznc Testi. * (Am eri k a D sk i Eiffcîov stolp) V ae-vernej Ameriki v mestu Njn-Jork pripravljajo za leto 1892 svetno razstavo v spomin 40(J letnioe, kar se je našla Amerika. Za to razstavo Dameravnjo Dapraviti stolp, ki bode mnogo visi kakor oni Eiffelov v ťarizn, katerega podobo s« Udí prinesle „Dol. Novice". Zgraditi ga misli podvzetnik Hinadale, Ta stolp bode pa tako velikaLsk, da bodo pod njegovim spodnjim lokom vsa poslopja za razstavo. Stal boda 50 milijonov frankov. Na vrbu bode imet ogromno kupijo s podfibo Krištof« Kolomba, ki je našel Ameriko. V prvem nadstropju tega velikana bode prostor za 300 (100 ljudi ! Visok bode T60 metrov — ko ima pariški le 300 metrov ! — Na Jluakem v Petrogradu je pa napravil nekdo stolp po Víorn Eiffel ovega — 13! samega ledu Visofe je 50 metrov. V prvem nadstropju tega sfolpa, pravijo, se pctrograjska gospoda vrlo zabava. Graditelj stolpa dobiva lepe prihodke. Škoda le, da bode pri pomladanskem sobcu ta lepi leekeči stolp — splaval po vodi! Listnica uredništva. J. Gor— M&iiiafiqua in M, Kt. Doliet (ioliet). To je H-luetno^ kůr ^iSete; ali n»HÍh Eraujic lendiir noËeino tako glnáevati pred celim STt tom. Loterijske srečke. Gradec 1. marca .'iS 74 27 46 11 Trst 8. „ 75 43 34 28 Darovi za iiišo „kalol. družbe rokodal. pomočnikov" v RtidoifovBm od i. okt. 1889 do 27. ftibr. (890. NeimtnoTan dahoveu 3 gl ; g. Jerne.i lînbniir 5 gl.; M, g. kn. K. 5 gl.; jf, èta-d 1 gl ; g- Iv. Fvunkheini (ïnpet) g!,; g. Fr Oïsoc 2 gl.; N. Á. F. 1 gl.; Trije pf/Nli iz Ljiihljnne 9 gl, ; Neimonovan duhcven 2 gl., g- A Korbič 2 gl, ; pri vofleiicah 8 decembra in '.C. jen. : B gî. kr ; M. g. ktieztĚkoí 20 gl ; NaidiencTnn duhOTOn 2 gt.; g Fr îJckineo (íopft) 1 gl.; go-spica M. T^'esener 2 gl. ; M g- E. Z, 10 gl.; s- AgniS gl. SB kr.; Ne^do iz zaputiiDO g. A, Katíií-u íi gl-; g- A. "Winditchtr 12 gl.; .7. Knstelic 1 gl i J. Pene« 1 gl ; Fr, HBtiigman 2 gl.; g. 5r Marinito iO gl.; raziiíxii dobri titiki i^ Soveg« Meata 16« gl. 30 kr. ^aliTala* Za milo sofutje mej boleznijo in ob smrti našega preljubijenega «rprogM, oziroma oéeta in starega oćeta, gospoda Anton Windîscherja izrekamo častitim prebivalcem Kandijein Novega mesta, osobito pa slavoi mesianski gardi za obilo řprenistvo ; slavni obťini Šmibei-Stopiski, gg, Frane Pintar-ju ít] Friderik Sebwarzu za lepe vence; slavDÍ kat. družbi rokodelskih po-moinikov za venec in milo nagrobnieo, vsem najtoplejo zahvalo. [59] Žalujoči ostali. Kaudija pri Rndolfovem 8 mareija 1890. átflv. 2999 ZAHVALA. Za obilue dokaze prijateljskega sočutja mej dolgotrajno boleznijo in ob amrti moje nepoaabljivo soproge, gospe Ane Marije Dejak, izreksin vsem čast. prijatctjem in «Gancem in vsem C. gosp. sosedom za obilno spremstvo in poklonjeno krasne vence najtoplejšo zahvalo. Gotnavaa (Ulmergult), 10. marea 1890. Janez Dejak, [&8] C. kr. garde In ritmojster. - ITaznanilo. ZAHVALA. Za vse mnogoštevilna osobne in pismene dokazo tolažilnega sočatja v bolezni in smrti naše ljubljene MARIČKE, se, ker nam ni mogoče vBafcemii posebej zahvaliti se, tem potoni najiskreneje ïihvaljti[cmo. V prvi vrsti pa bodi srčna hvala preč duhovščini, darovateljem krasnih vencev, gospodi-činani, ki so svetile ob krsti, gg. pevcem ia nositeljem krste in vencev. Žužemperk, meseca februarja 1890. [52] ŽafujoÉa rodbina Vehovec. MMWIIimitW Iskrena zahvala za mdo soíutje vsem ve-iespoStovauim gijspodom iz Novomesta in okolice, prijateljem, znancem, kakor tudi meščanski godbi, kateri so pokojnega našega očeta, oziroma tasta, gospoda Anton Ogulin-a, odvctniBtfgii líoiiňpiienttt in pdsfstiilka na TrSki gdrj, spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo za podarjeaa venca rodbine Ffeiíor iz Krškega in si. kmetijske podružnice v Novom estn. [511 ŽalujoiSt zaostali. Prostovoljna prodaja v zapuBoino Anton» Kal 6i 5 a ipa-dftjořiih neobromenjenih na Trikigori pri liOT6mmosta leíeóih poatsteT: a) 1. Vinograda pod uloi. Star, 321 kat. obdioe ŽdinjavM ■ iidanici aliupno cenjen ........ 650 gold* 2 Viuograd pod uloi Ster, 32J kat. ob6. Ždi-njsTiB B hiéo, hlavom in arinjakom skupno cenjen............ . 1325 „ 3. Vinog-ad pod ulož. Star. 323 kat obè. Zditlja- vag cenjeo............100 , jo odložena na 20. 8uéca 1890 ob II. uri pri tej sadniji b) promiŘcin, med njimi 45 butar kolja, sodov, vina fu dra^a kletne oprave pa na 22. suàca 1890 ob 10. urt zjutral na licu blaga v Tršliigori pri Novemmestu. Pri pneeatvih 10% radij, vplaSeîftnja kupnine t S obrokih. Premičnine pa no imajo precej pUĚati in odstranitL Dražbeni pogoji in inventargki zapisnik leie ^.ri sodniji na apregiedoTanje. C. k. most. del. okratno sodišče Rudolfovo, pO] dne 3. sušea 1«90. Èt 43 Hazglas! Zaradi pravnika bode letošnji Jožefav semenj v Metliki v torek pred s/. Jožefđm t. j. 18. marca 1890. Župinstvo mestno obÈïns. METLIKA dne 1. svečana 1890. [481 G-osenčne baklje, to je malo orodje, dci se z petroljevo InČjo goseoSja gnjezda palijo, izdetuie po 70 kr. komad And. Agnič, klepar (špengler) v Novemmeslu. 9 Itol. Kovice It. 5 plAcJu « aspriini purabl tf^^ft orwdjn # Prodaja posestva! Grajščlna Vina gorica pri Trebnem na Kranjskem je s gospodarskimi poslopji, z vsem gospodarskim orodjem, 7 orali travnikov, 10 oralov njiv, 3 oraie gozdit, 1 oral vrta, vsega vkap 21 oralov naprodaj ali pa se da na več let v najem, VeS pové lastnik graj-ëÉlne Vinagorica. i2.'í-b] star 14—15 let, ki se Želi pošten» U COllGC« kleparskega in k temu spadaj»^ ~ fiega dela dobro izničiti, aprejme ga takoj Matej Oblak, kleparski mojster na Vrhniki. Za seme izčiščen Posestvo na prodaj! Iz proste roke se proda novo stanovanje, hiša, kozilec (toplar), klet, hlev, sadni vrt, njive za 12 mernikov posetve za 900 gld,, kterih pa 200 gld. laliko na hiši počaka. Več pové lastnik Jožef Saje v Dol. Kamencah, pol ure od Novega mesta. [13-2] V Novomestu it. 18 je ua prodaj hiša, ista ima štiri sobe in vrt. Cena ugodna. (65] OTCS liter po 6 kr, kilo po 12 kr. Tudi več centov slad(ce krma prodaja F. Zewor v Křikem. (63.-IJ Gostilno""" pri Skabernetu sem sedaj ja?, v vodstvo prevzel, kjer bom točil naiboljsa domača vina ter z dobro jedjo jjo-Btrezal. Skerbel bodem za red v blevn, da bodo konji dobro hranjeni in s potrebnim «skerbljeai. S tem naznanilom se priporočam slavnem« občiostvn v obilni obisk. t62-ij Joza Mrovat. Prostovoljna prodaja mlina, žiige i zemljišča. Na pray prijetnem kraju v vaai in občini Za-gradcu pri Žužemberku stoječi, od deželne crste k&kib 160 korakoT oddaljen mlin a tečaji, stopami iu žago, z vsem hišnim in kmetijskim poslopjem, kot ii-TiDflkim iu svinjskim hlevom, skednjem iu kozolcem, Tse v DBjboljSim stanju, na reki ^Erki", kateremu Dobeua suša aH povoden ne skodnje ali obrt ne zapre, do katerega občinska koluvozoa pota od raznih oddaljenih krajev ia druga pcšpota držé; k taistemu spadajoča zemljišča kot 4 orali njiv, 'I orala travnika, 10 oralov hoste, 4 orsle pase, 4 orale vinograda, fle prostovoljno in prav po nizki ceni proda. Kcdor kaj takega kupiti želi, raj ne pusti te lepe, vse hvalo vredne prilike iz rok! Kedor želi pa kaj vtč od tega poizvedcti, naj sam ogleda, ali naj se obrne uetmeno ali pismeno na podpisani obiiaski urad Občinski urad v Zsgradcu pri Žužemberku, _dné 26 februarja 157-11 Sadno drevje! Krasne visokodebelnato hruške in jablane_ po-žlahtnene z najfinejšimi sorismi, prodaja iz drcvesnif.e nekdajsne deželne sadjarske in vinarske šole na Slapu, zaradi opustitve drevesnice po kaj nizki eétii le 20 kr. komad oskrbnlBtvo grajščine Slap pri Vipavi jsi-u DeCek 14 let Star, dovršivši slovensko ljudsko Šolo, išČe mesta T kaki prodajalniei. Več se iavč pri K. E. nadUČI-telju v Starem Trgu pri Poljanah.__f4'J-2i novih, močnih, trpežnih ter lepo okovanih, različne velikosti v eeni od 37—45 gld, za voz, ima na prodaj Franc Wa'land v Žužemberku._^ Pri grajsioi Rakovnik je na prodaj: 400 mernikov krompirja za seme, 500 mernikov pšenice, 200 mernikov koruze. 30 avstr. veder vina in sicer dobrega od leta 1888 je n« prodaj pri lože Dularju posestniku v ValtI vasi. «o-v] |i>dpitiani se uljudno priporoča ČČ. dtihovščici v po-I pravo orgelj, ktere prav dobro in po mogoče najnižji ceni izdeluje. Niiroi^ila naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom Z, K., orgeijraojster pošta ^yja^^^olenis^^ [56-'l 100 mmhi finega lejep Imfii^ za seme m 30 hektoL slivovke I. vrste po 60 kr. se prodaja na posestvu Kot při Mirai, [32-3] :Berdinand Dolar. Naïuanjam, da se pri meni dobivajo vitke vrste priprosti in dvojni (einiach in dopp«it) za hribe, za obsipauje kotua» in krompirja, za brnel čistt) železni, s katenoii se z enim konjem orjo. Dobivajo se po najnižji ceni. Vsa naročila se nrno in zvesto iïgotové. Franc Spitau, 165—1] izddlmf plwgfiv in lovač v Hdlag-n pri Cdjii. Hrompir za seme, ribničarta in mešane vrste prodaja [5Í-ÍI kmetijska šola na Grm«. Izvrstna semena, posebno kranjska in nemška detelja se dobi pri Jakob Pivčiču, mokarju v poštni hišU Novem mastu. [41-21 Jože Pavlovic, posestnik v BtiâeÉi vasi St 22.. naznania, da daje war hiâo ât. 34. "m ravno tam. z 2 sobama, 2 kleti, 1 svinjakom, 1 stalo in pod"n), potem z sadnim in zelisnim vrtom ter tudi Če treba nekaj njivami z dobrimi pogoji na veČ let v najem. To stanovanje bi prav pristalo za kaeega rokodelca. — Več o tem se pri lastnikci pismeuo ali ustmeno dogovori. ,60—1] V najem se da krčma, ležeča ob eesti Motlika-K+rlovec, jedno uro od Metlike, z gospodarskimi poslopji, senikom (senico), hlevom itd. vse v dobrem stanu. Za tem senokose, njivo in stelnike k tej krčmi pripadajoče, vkupno 16 oralov iu sicer od I, ma>a 1890, na 6 ali več let. Natančneje se izve pri graàini stari Ribnik pošta Metlika. i46-i| Na prodaj je 11 mesecev star sernjak, kateri je popolnoma privajen ter hodi prost okoli domaČega poslopja. Za natančno ceno so zve pri županstvu r£i Poljanah pri Ritmici. [i'O -Il Franc Andnlšek. <9- Slavnemu občinstvu uljudno naznanjati), da sem po svojem umrlem stricu Antonu KalÉIČU, íFolaialoico s mmWům Mapm prevzela in bodem pod starim imenom Anton KaltiÈ nadaljevala. — Slavno občinstvo prosim, da s prejšnim zaupanjem stari prodajalnici zvesto OMtane. — Potrudila se bom, vedno z uajboljsiiu blagom po poSteni meri postreči. Tudi zuoaoja naročila bodem v popolno aadovoljnost izvrševala. Z odličnim spoštovanjem se priporoia [36-2] Marija Sflidt. Odgovorni niednik, izdajatelj in založnik 1. Krajec, NoTùmesto. — Natisnil J. Krajec.