Št. 182 (15.626) leto Ul, PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. TRST - Ul. MonteccN6-Tet. 040/77%600______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ lann I ID posinnapucanavgotovm liJUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% TRST - Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unita) Tel. 040/362459 PRVI TEDEN ZNIŽANJA ZA POLOVIČNO CENO TOREK, 20. AVGUSTA 1996 Grozni in Lebed: skupna usoda Vojko Coua Ko smo pred enim mesecem navajali, da bo Predsednik ruskega sveta ^ državno varnost Aleksander Lebed po imenovanju generala Igorja Rodjonova za obrambnega ministra poskusa! zamenjati tudi ministra za notranje zadeve Anatolija Kulikova, nismo bili krivi Preroki. Spopopad med Lebedom in Kulikovom pa se na žalost ne odvija samo za kremeljskimi zidovi temveč tudi na Čečenskem Lojnem polju. Po bliskoviti čečenski ofenzivi 6. avgusta, s kate-m so Čečenski borci prev-mli nadzorstvo nad Groz-mm, je namreč predsednik Jelcin poveril Lebedu nehvaležno nalogo, da reši peCenski zaplet, tako da bi oil volk sit, koza pa cela. V bistvu naj bi Lebed rusko Vojsko popeljal iz moCvare ženske gverile in terorizma, ne da bi se Čutila po-mženo in opeharjeno. S pvojo generalsko logiko se J6 Lebed takoj lotil posla in med svojimi Čečenskimi sogovorniki prvič od carskih Časov dosegel, da so mu verjeh. Nekdanji gene-tel pa je takoj ugotovil, da Opleta ne bo rešil, Ce se ne teiebi ministra Kulikova V Čečeniji veC kot polovica ^veznih vojaških sil pripada tako imenovanim Vojaškim silam notranjega ministrstva. Prav zato je Lebed v petek v Moskvi °btožil prav Kulikova za Poraz v Groznem 6. avgu-^ Kulikov pa mu je že v soboto odgovoril z novim jmuspešnim protinapadom ruskih sil v Groznem. Čečeni, ki so z Lebedom Podpisali okvirni spora-ZlIm o premirju, pa se zavedajo, da sedaj Kulikov in njegovi poskušajo rušiti Pternirje in z njim Lebeda. Jelcin je vCeraj Lebedu tesazal, naj v Groznem vzpostavi mir in red, tako da m se lahko ruske sile v teku desetih dni umaknile. uo tem pa mu je še ukazal, P3) ne išče krivce za poraz P; avgusta in naj sodeluje s ^ulikovom. Ta se kot kaže dovolj močnega in je VCeraj sprožil novo ofenzi-v? proti čečenskim upor-mkom. Kot nekdanji gene-teJ je Lebed pristal na ta dvorumri Jelcinov ukaz, *er je prepričan, da si bo Kulikov z vojaškimi porazi Sam skopal grob. Tega se 5avedajo tudi CeCenski °rci, ki po 19 mesecih v°jne in veC kot 40 tisoč putvih, dobro vedo, da se-paj ne smejo kloniti, ker °do s svojimi vojaškimi dpPehi Lebedu pomagah v dJegovem rušenju oso-vmženega Kulikova, glavnega krivca za ruska grozo-®]stva nad čečenskim dimnim prebivalstvom. ■ Liga: »Od 15. septembra | ne plačujte davkov!« BRESCIA - VCeraj je v imenu Se- membna demokratična manifesta-veme lige govoril bivši minister Vito cija«, spoštovali italijanske zakone. Gnutti, ki je potrdil, da bodo »Lum- Pri Bossiju pa se je v zvezi z orga-bardi« 15. septembra zažgali potrdila nizacijskimi problemi vCeraj zglasil o naročnini na javno radio-televizijo Maroni. Do polemik zaradi stališč li-RAI, liga pa bo spet odločno pozvala ge je prišlo tudi na deželni ravni, davkoplačevalce k nepokorščini. V načelnik svetovalske skupine DSL ostalem bodo »Lumbardi« tudi po Travanut je kritično ocenil izjave od-15. septembru, ko bo »velika in po- bornice Guerrove. Na 2. strani ■ Carli (SL): Rim še vedno I lahko prepreči secesijo TRST - Tudi slovenski elani Sever- secesijo, saj tudi sedanja vlada ni ravne lige se pripravljajo na manifesta- no naklonjena federalizmu. Z beseda-cijo za proglasitev neodvisnosti Pada- mi so vsi zanj, z dejanji pa ne kažejo nije, ki bo 15. septembra, čeprav Rai- nobenega namena, da bi se odpove-mondo Carli opozarja, da se do takrat dali centralizirani oblasti, podobno, lahko Se marsikaj zgodi. V pogovoru kot se dogaja tudi v naši deželi. Carli za naš dnevnik je devinsko-nabrežin- vsekakor upa, da bo vlada hitro in od-ski občinski svetovalec dejal, da Liga loCno ukrepala, saj je to edini način nima drugega izhoda, kot da grozi s za preprečitev secesije. Na 5. strani ČEČENIJA / SPOR Z MINISTROM KULIKOVOM SE BO ODLOČIL NA BOJNEM POLJU Froli Lebedovemu mnenju ruska vojska poskuša prevzeli nadzorstvo v Groznem S tem je Kremelj izrekel pravo nezaupnico Lebedovim mirovnim naporom v Čečeniji BELGIJA / PEDOFILIJA Na zatožni klopi sta sedaj policija in sodni sistem BRUSELJ - Po odkritju trupel Julie Lejeune in Melisse Russo, ki ju je pred več kot enim letom ugrabil Marc Dutroux, se Belgija upravičeno sprašuje, kako se je kaj takega lahko zgodilo. Ljudje romajo k hišam staršev in polagajo cvetje (na sliki AP) ter obtožujejo tako policijo kot belgijski sodni sistem. Marc Dutroux ni namreč »anoni- men« Belgijec, temveč človek, ki je bil v preteklosti obsojen na 13 let zapora zaradi pedofilije, a so ga po treh letih izpustili na prostost. Deklici naj bi zaradi lakote umrli, ko je bil Dutroux v zaporu od lanskega decembra do marca zaradi neke tatvine. Na 3. strani MOSKVA - SinoCi so ruske vojaške sile zveznega notranjega ministrstva proti volji predsednika ruskega varnostnega sveta in opolnomoCenega pogajalca za Čečenijo Lebeda porušile trhlo premirje v Čečeniji in sprožile protiofenzivo, s katero bodo poskušale ponovno zavzeti Grozni. Notranji minister Kulikov je tako odgovoril na predsinočnji Jelcinov ukaz Lebedu, naj v Groznem vzpostavi red in mir, tako da se bodo lahko ruske sile v roku desetih dni umaknile iz CeCenske prestolnice. Kot že nekaj dni pa Jelcin tega ni osebno ukazal, temveč so Jelcinovi sodelavci Lebedu izročili pisni ukaz. Nekdanji general, ki mu Kulikova ni uspelo zamenjati, se zaveda, da mu nasprotuje ves vladni aparat in se je zato uklonil »Jelcinovemu« ukazu. Pred dvema dnevoma je namreC CeCenski poveljnik Samil Basajev priznal, da lahko Rusi ponovno zasedejo Grozni, a pri tem morajo računati vsaj na izgubo 15 tisoč mož. Na 11. strani JUGOSLAVIJA / NEDALEČ OD LETALIŠČA SURČIN Rusko tovorno letalo II-76 strmoglavilo pri Beogradu Umrlo vseh 12 oseb no krovu - Ugibanja o tovoru BEOGRAD - Nedaleč od beograjskega letališča Surcin je vCeraj ob zori strmoglavilo rusko tovorno letalo vrste iljušin 76, last zasebne letalske družbe Speit iz Jekaterinenburga. Letalo je vzletelo z .beograjskega letališča ponoči, namenjeno na Malto, vendar je nekaj minut po vzletu pilot obvestil, da je prišlo do okvare. Nad jugoslovansko prestolnico je krožil tri me, nakar je tvegal zasilni pristanek, ki pa ni uspel. V eksploziji je umrlo vseh deset elanov posadke in dva potnika. Uradno je letalo prevažalo avtomobilske gume, obstaja pa tudi domneva, da je bilo natovorjeno z razstrelivom. Na 9. strani Danes v Primorskem dnevniku Poletno središče na Opčinah V openskem vrtcu se je vCeraj začelo poletno središče Sklada Mitje Cuka, ki ga obiskuje skoraj 50 otrok. Stran 5 Z ukradeno blagajno v roke policije Poštna policija po naključju prisostvovala ruvanju med moškima pred nekim tržaškim barom in aretirala tatu na begu z ukradeno blagajno. Stran 5 Gorica: pomoč ostarelim občanom Skupnost Arcobaleno namerava novo zamisel za pomoč ostarelim mesniciti s prostovoljnim delom. Stran 7 Torek, 20. avgusta 1996 ITALIJA, GOSPODARSTVO NOVICE BRESCIA / IZJAVE VITA GNUTT1JA Smrt mladeniča v dolomitski skupini Sella TRENTO - Dvajsetletni Alessio Nardi iz Voghere (Pavia) je včeraj izgubil Življenje v bližini vrha Piz Boe (3150 metrov) v skupini Sella; usoden mu je bil zdrs na melišču v bližini najvisjega vrha dolomitske skupine. Mladenič, ki je bil z družino na počitnicah, je z bratom in prijatelji hodil po stezi, ki se spuSča z vrha gore do koče Boe; zdrsnilo se mu je na edinem izpostavljenem mestu steze. Dva mrtva na avtocesti med Portogmarom in Latisano VEDEM - Na avtocesti med Portogmarom in Latisano se je včeraj ob 17.15 pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta izgubili življenje dve osebi. Umrli sta v avtomobilu, ki je zgorel po trčenju s tovornjakom. Gasilcem in prometni policiji Se ni uspelo ugotoviti istovetnosti ponesrečencev. Gore terjale smrtni davek IVREA (TURIN) - Na gori Mombarone (2350 metrov), ki leži na meji med Pijemontom in Dolino Aoste se je predvčerajšnjim smrtno ponesrečil 41-letni Ugo Mercandino. Planinec se je predsi-nočnjim s tremi prijatelji po mulatjeri vračal z vzpona in bil namenjen v kraj Trovinasse, kjer je skupino čakal avtomobil. Zaostal je za prijatelji, ki so ga zaman Čakali; sprožih so alarm, reševalne ekipe in karabinjerji s helikopterjev pa so pozneje v škar-pi odkrih njegovo truplo. Prenosni telefon razkril roparja NEAPELJ - Neapeljska policija je na osnovi prenosnega telefona, ki ga je ropar izgubil, ugotovila istovetnost in aretitrala malopridneža, ki je napadel milansko turistko. Do ropa je prišlo včeraj v zgodovinskem središču Neaplja, po katerem se je 61-letna Carla Bianchi sprehajala s prijatelji. Z vespo se ji je ropar naglo približal, ji iztrgal filmsko kamero in torbo ter jo nekaj metrov vlekel za seboj; pri tem pa je izgubil prenosni telefon. Našla ga je policija, kaj kmalu ugotovila istovetnost lastnika ter roparja aretirala. Zenska se zaradi zloma rame zdravi v bolnišnici, kjer bo okrevala v 40 dneh. Senator La Loggia lažje ranjen BENETKE - Tri osebe, med katerimi senator Enrico La Loggia, so bile včeraj okrog 18. ure lažje ranjene v verižnem trčenju na avtocesti pri Veroni. Sicer pa je bil promet v Venetu ob izteku počitnic zelo gost, vendar pa tekoč na vseh glavnih cestah in na avtocesti. Atentat na jetniškega paznika: štiri aretacije v Cosenzi COSENZA - Karabinjerji iz Cosenze so včeraj aretirali štiri osebe pod obtožbo, da so meseca novembra pred dvema letoma organizirale dinamitski atentat na pripadnika jetniške policije, da bi ga tako »kaznovale« za njegovo vestno delo. Bremeni jih obtožba nezakonite posesti razstrelilnega materiala, povzročitve poškodbe in prikrivanja nepošteno pridobljenega blaga. Odkrili ukradene slike, ki so vredne milijardo lir FERENCE - Florentinski karabinjerji so v Modeni odkrih 13 ukradenih dragocenih slik, katerih vrednost se suče okrog ene milijarde lir. S tem so uničili obširno trgovanje z ukrademi umetniškimi slikami, ki že leto uspeva na celotnem italijanskem polotoku. Z različnimi obtožbami so prijavili 22 oseb. Slike so bile ukradene predvsem v severni Italiji od leta 1974 do lani v cerkvah, knjižnicah in v zasebnih stanovanjih. 19. AVGUST 1996 v LIRAH 5 s valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1496,00 1536,00 1 nemška marka 1005,00 1031,00 $ francoski frank 293,00 302,00 st holandski gulden 893,00 920,00 s s belgijski frank 48,40 50,30 H funt šterling 2314,00 2384,00 irski šterling 2402,00 2475,00 danska krona 259,00 267,00 ll grška drahma 6,20 6,60 il kanadski dolar 1088,00 1121,00 japonski jen 13,80 14,40 11 švicarski frank 1236,00 1273,00 3.6 avstrjski šiling 142,30 146,60 It norveška krona 232,00 239,00 švedska krona 225,00 232,00 portugalski escudo 9,70 10,10 španska pezeta 11,80 12,40 § avstralski dolar 1170,00 1213,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,00 11,60 s hrvaška kuna 265,00 290,00 Liga spet odločno poziva k »davčni nepokorščini« Travonut (DSL) kritično ocenil izjave deželne odbornice A. Guerra BRESCIA - Včeraj je imel lider Severne lige Umberto Bossi »tihi dan«, zato je v imenu lige govoril bivši minister Vito Gnutti, ki je davkoplačevalce pozival k nepokorščini. Vendar pa »senatur« ni počival ali razmišljal, temveč se je posvečal pripravam na »veliki« dan, na 15. september, ko bo razglasil neodvisnost Padanije. V »gradiču« v letoviščar-skem kraju Ponte di le-gno, kjer Bossi letuje in uraduje, se je včeraj zglasil Maroni, ki je z liderjem pregledoval tekst vabila na manifestacijo in seznam povabljencev. Irene Pivetti seveda ni ne med slavnostnimi govorniki (prireditev bo več) ne med povabljenci. Maroni, ki se je po srečanju z Bos-sijem na kratko pogovoril z novinarji, je povedal, da dokončnega teksta še niso izoblikovali, vabilo št. 1 pa bo prejel generalni tajnik OZN Boutros Ghali. Vsekakor je bil včerajšnji uradni glasnik lige Bossijev zvesti sodelavec Gnutti (na sliki AP). ki se je zvečer srečal z novinarji. Po njegovih besedah je glavni cilj »velike manifestacije 15. septembra« dokazati italijanski vladi in parlamentu, da širok krog državljanov ne verjame več centralnim državnim oblastem. Ce tega ne bodo razumeli, je dejal Gnutti, bo konec vsega. Kot so že prej najavili, bodo »Lumbardi« 15. septembra zažgali potrdila o naročnini na državno ra- dio-televizijo RAI, liga pa bo pozvala davkoplačevalce k nepokorščini. Vsekakor pa bodo »Lumbardi« spoštovali italijanske zakone, saj »bo 15. septembra samo velika in pomembna demokratična manifestacija«. Izvajanja Bossija in njegovih so seveda sprožila val polemik in izjav naj-višjih predstavnikov države, ki se zavzemajo za enovitost države in tudi posameznih organizmov (npr. parlamenta). Reakcije pa so izvala tudi stališča krajevnih predstavnikov lige, tako je načelnik svetovalske skupine DSL v deželnem svetu FJk Renzo Travanut kritično ocenil izjave deželne odbornice za kulturo Ales-sandre Guerra. TURIZEM / PO SPROSTITVI TARIF DAVKI / V VELJAVI NOV ZAKONSKI ODLOK Vse dražji prostor pod soncem, da ne govorimo o senčniku Večji odbitki za povrnitev negativnih učinkov inflacije Povišani tudi davčni »popusti« za zakonca v breme RIM - Tudi poletno sonce ima svojo ceno. Tega se niso zavedeli samo hotelirji, ki predlagajo brezplačno nastanitev v deževnih dneh, ampak tudi dober del dopustnikov, ki morajo za ugodnost na plazi (beri senčnike, ležalnike in slačilnice) kar globoko seči v denarnico. Približno 25 odstotkov italijanskega obalnega pasu, ki je v koncensiji zasebnikov, je namreč opremljeno ne samo z ležalniki in senčniki, ampak tudi s tuši in sanitarijami, bari in restavracijami. Do pred štirimi leti so tarife za to udobje določala pristaniška poveljstva v dogovoru s trgovinskimi zbornicami, nato pa je sprostitev cen kopaliških storitev povzročila pravo džunglo. Začenši s kopališkimi vstopnicami, ki nihajo od nekaj tisoč lir do astronomskih cen, ki ponekod dosegajo celo 80 tisoč lir. Senčnike in ležalnike je treba plačati posebej in tudi tukaj so cene zelo različne. Med najdražjimi obalnimi deželami je gotovo Toskana, kjer na primer turist na plažah Versilije v mesecu visoke sezone porabi od 800 tisoč do 1, 5 milijona lir. Toliko ga stane senčnik, dva ležalnika in slačilna kabina. Zelo draga je tudi Ligurija, na splošno pa velja, da morajo turisti s plitvejšimi žepi izbirati pač manj znana in modna kopališča. RIM - Davčna uprava bo letos priznala večje odbitke za zakonca v breme, vendar samo tistim davkoplačevalcem, ki zaslužijo manj kot 100 milijonov lir letno. Novost vsebuje zakonski odlok, ki spreminja višino odbitkov, priznanih odvisnim in samostojnim delavcem, katerim tako vrača davčni grabež (fi-scal drag) oziroma tisto, kar jim je iz plačilnih ovojnic odvzela inflacija. TOR SRE ČET PET PON 1517,2 1515,3 15153 1516,7 15183 1027,6 1025,7 1025,7 10163 101 Za razliko od preteklih let, bo tokrat vrnitev grabeža priznana tudi tistim davkoplačevalcem, ki prijavljajo dohodke od samostojnega dela in od podjetja do 8, 9 milijonov lir, na diferenciran način glede na prijavljeni dohodek pa tistim, ki imajo zakonca v breme. Najvišji »popust« za zakonca se bo gibal od 240 tisoč lir za dohodke, ki so nižji od 30 milijonov lir, do 72 tisoč lir za dohodke od 60 do 100 milijonov lir. Novi odbitni zneski so navedeni v preglednici, ki jo je skupaj z besedilom zakonskega odloka včeraj objavil uradni list. Prilagojeni so inflacijski stopnji, ki je v obdobju med avgustom 1993 in avgustom 1994 znašala 4,7 odstotka. Novi zneski imajo retroaktivno veljavnost od 1. januarja 1996 in so za zakonca v breme naslednji: 1.057.552 lir v primeru, ko obdavčljivi dohodek ne presega 30 milijonov; 961.552 lir če letni dohodek n ih® med 30 in 60 milijon1, 889.552 lir za dohodk® med 60 in 100 milijon1, 817.552 lir pa v primeru, ko obdavčljivi dohodek presega 100 milijonov lir. Lani je bil odbitni znesek enoten, ne glede na višin® dohodka in je znaša 817.552 lir. Za dohodke od sam0; stojnega dela so novl odbitni zneski na slednji: 213.570 lir za dohodke, ki ne preše gaj o 8, 6 milijona letn® (lani 203.983 lir za dohodke do 8,2 mili)0 na); 169.500 lir za dohodke med 8, 6 1 8,7 milijona O®*1 161.891 za dohodke med 8,2 in 8,3 milij0 na); 81.360 Ur za dohodke med 8,7 in °v milijona (lani 77.708 ^ za dohodke med 8,3 1 8,5 milijona Ur)' ^®z like so torej kar obC11 n in tokrat vendarle v rist davkoplačevalcev' 19. AVGUST 1996 v URAH 19. AVGUST 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1501,00 1531,00 1518,150 ameriški dolar nemška marka 1009,00 1027,00 ECU 1920,160 francoski frank 292,00 302,00 nemška marka 1019,580 holandski gulden 890,00 915,00 francoski frank 298,170 belgijski frank 48,41 50,21 funt šterling 2346,600 funt šterling 2309,00 2389,00 holandski gulden 908,910 irski šterling 2397,00 2492,00 belgijski frank španska pezeta 49,491 12,051 danska krona 258,00 268,00 danska krona 263,750 grška drahma 6,17 6,77 irski funt 2437,390 kanadski dolar 1085,00 1120,00 grška drahma 6,385 švicarski frank 1239,00 1264,00 portugalski escudo 9,942 avstrijski šiling 141,96 146,46 kanadski dolar japonski jen 1104,270 14,066 slovenski tolar 11,10 11,40 švicarski frank 1257,160 avstrijski šiling 144,880 norveška krona 236,070 švedska krona 229,120 finska marka 339,780 1 19. AVGUST 1996 INDEKS MIB-30: -1,36% delnica cena var. % delnica cena Alleanza Ass. _ _ Italcementi 9.887 -1,07 -0,94 -3,06 -1,49 -1,40 +0,47 -0,25 -0,76 -1,93 -2,06 -0,76 +1,20 -2,21 -1,10 +0,27 Bca di Roma 1.177 -2,32 Italgas 5.182 Benetton 17.151 -0,72 La Fondiaria 6.315 Comit 2.851 -2,42 Mediobanca 8.515 Čred it 1.669 -1,65 Montedison 990 Edison 8.465 -1,52 Olivetti 764 Eni 6.664 +0,18 Parmalat 1.946 Ferruzzi fin. — — Pirelli Spa 2.459 Fiat 4.788 -0,31 Ras 14.049 Gemina 715 -1,10 Rinascente 9.594 Generali 35.223 -1,24 Sai 13.281 Ifip. 12.406 -2,57 San Paolo To 9.259 Ifil 3.888 -2,43 Sirti 9.287 Imi 11.717 -1,09 Štet 4.670 Ina 2.214 -1,11 Telecom Ita 2.916 BRUSELJ - Po odkritju trupel Julie Lejeune in "telisse Russo, 9-letnih ueklic, ki ju je pred vec ^°t enim letom ugrabil “tare Dutroux iz belgijske t^arcinelle, se Belgija Jrpraviceno sprašuje, j^ako se je kaj takega tanko zgodilo. Zaradi tega dvojnega zločina sta se na Zatožni klopi znašla tako Policija kot belgijski sod-Jtj sistem. Marc Dutromc, *u je za vse le »pošast iz Marcinelle«, ni namreč 8anonimen« Belgijec, temveč Človek, ki je bil v Preteklosti obsojen na 13 Jat zapora zaradi pedofilije. Tri leta po obsodbi, in sicer leta 1989, ga je s°dstvo izpustilo iz zapora, policija pa ga kot potencialnega in nevarnega Pedofila ni nadzorovala. Pa bi bila mera polna, ob 'Zginotju Julie in Melisse nihče od preiskovalcev ni Potrkal na vrata šestih nis, ki jih ima 40-letni Butroux v južni Belgiji, ^e to bogastvo za navadnega električarja, ki se Uied drugim ukvarja tudi s Preprodajo rabljenih avtomobilov, bi moralo vzbuditi dodatni sum. "išek policijske nespo-s°bnosti pa predstavlja ngotovitev, da niso izvedli hišnih preiskav, ko so uUtrouxa decembra leta ■t995 aretirali zaradi tatvine. , Nic čudnega torej da je belgijsko javno mnenje °gorceno in zahteva kaznovanje odgovornih za take nepojmljive propu-®te. Starši obeh nesrečnih ueklic navajajo namreč, na so jim preiskovalci no-Vembra leta 1995 prepričevali, da se morajo sPrijazniti s krutim dejst-Voui, da sta dekletci že Pošast iz Marcinella« je na zatožno klop spravila tudi sodstvo in policijo umrli, medtem ko sta vec da je na Čelu neke pe-baje v strašnih okolisci- dofilske organizacije. Ju-nah umrli šele letošnjega lie in Melisse nista nam-marca. Belgijski pravo- reC edini žrtvi. Skupaj s sodni minister Stefaan De svojim pajdašem Miche-Clerck je včeraj poskušal lom Lelievrom je namreč zvaliti krivdo za predca- priznal, da je pred enim sno osvoboditev Du- letom ugrabil tudi dve trouxa leta 1989 na tak- flamski najstnici, 19-let-ratnega pravosodnega mi- no Arm in 17-letno Eefje, nistra Melchiorja VVathe- ki sta baje še živi. Marsik-leta. Njegova opraviCe- do sumi, da je Dutroux vanja pa niso prepričala Ann in Eefje »prodal« v in ne pomirila belgijskega tujino. Zadeva je še bolj javnega mnenja. Obstaja sumljiva, ker je bila tudi namreč upravičen sum, Dutrouxova žena Michele da ni Dutromc le bolezen- v preteklosti obsojena za-sko nasilni pedofil, tem- radi pedofilije. Bilo je zaman MISSING LIEGE - BELGIUM JULIE MELISSA »Julie in Melissa umrli od lakote« BRUSELJ - Julie Lejeune in Melissa jhisso sta letošnjega marca umrli od lakote v kletnih prostorih ene od šestih Dutrouxovih hiš v južnobelgij-skem kraju Sars-la-Buissiere, ker Bernard VVeinstein, v Dutromcovi odsotnosti zaradi aretacije ni poskrbel za dekletci. To vsaj trdi Marc Dutromc, ^Pošast iz Marcinelle«, ki je obenem navedel, da je VVeinsteina ubil in ga zagrebel skupaj z dekletci. Shrljivo pričevanje pa kot kaže ni epilog temveč le uvod v nepredvidlji-v° afero s še nejasnimi obrisi. Preiskovalci so res našli trupelci obeh dek-|etc in VVeinsteinovo truplo. Prav tako |® policija na veliki šmaren iz ene od Butromcovih hiš osvobodila dve dek-tsti. Se vedno pa ne ve, kam sta izginili 19-letna Ann Marchal in 17-letna nef]e Lambreks. Med tiskovno konferenco v arden-skem Neufchateauju je državni pravd-nik Michel Bourlet novinarje seznanil z razvojem preiskave in nehote sprožil pravi val polemik in °gorcenja. Dekletci naj bi torej umrli zaradi lakote, ko je policija Doutromca tanskega decembra aretirala zaradi tatvine. Vsega naj bi bil torej kriv '/Veinstein, ker ni poskrbel za deklet-Cl- Bourlet seveda ni omenil, da je belgijska policija po izginotju obeh dekleta sprožila širokopotezno akcijo, a je »pozabila« potrkati na Dutromco-va vrata in na vrata njegovih prijateljev, ki so bili sodstvu in policiji prav tako znani kot pedofili. Bourlet je povedal, da sedaj skrbno proučujejo vlogo Dutromcove žene Michele Martin, ki so jo prav tako kot moža predčasno izpustili iz zapora, kjer bi morala odsedeti Sest let zaradi pedofilije. Trupli deklet in VVeinsteina so namreč našli pri eni od Dutromcovih hiš, kjer stanuje njegova žena. Ta seveda zanika svojo vpletenost, a ji preiskovalci ne verjamejo. Kruta usoda obeh dekleta, ki sta bili najprej žrtvi spolnega izprijenca in nato umrli v strašnih mukah, pa ni pretresla samo Belgije temveč tudi Italijo. Oče 9-letne Melisse je bil namreč po rodu s Sicilije. Ob izginotju obeh dekleta se je namreč poleg belgijske zavzela tudi italijanska televizija. Sedaj pa se vsi sprašujejo, kako se je kaj takega lahko zgodilo. Starši obeh dekleta seveda še vedno upajo, da niso v soboto odkopani trupelci posmrtni ostanki Julie in Melisse in zahtevajo sedaj stoodstotno gotovost, medtem ko bi oblasti najraje posmrtne ostanke spravile v krsto in jih pokopale. 8 YEARS - Im.28 8YEARS-lm.30 S.O.S. TČL./FAX: - 32.41.31.24.11 http'// E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Brz ovlak R Deželni vlak SEVERNA LIGA / KAJ MENI SLOVENSKI ČLAN RA1MONDO CARLI H SEJMI / OD 13. DO 18. NOVEMBRA »Upam, da secesija ne bo potrebna« Vse je odvisno od Rima, ki pa se brani federalizma Se štiri tedne, pa se bo Za severno Italijo začelo ftovo obdobje, stopila bo v tiov svet, obljublja Umber- Bossi, ki se svojimi pripravlja na 15. september, asn, ko bodo oklicali Neodvisnost Padanije. ^To bo dan molitve, nobene zaprisege ne bo,« zago-tftvlja senatur, Čeprav je ntenda v uradnem progra-nju tridnevne manifesta-cije na Padu jasno zapisano, da bodo udeleženci Prisegli zvestobo in pripadnost padanskemu ‘judstvu. Kaj se bo tiste nui pravzaprav dogajalo, natančno najbrž ne vedo niti sami Ugasi, o Čemer stiepamo tudi iz pogovora s slovenskim elanom juge Raimondom Car-ujem, sicer občinskim svetovalcem v Devinu-Na-nrezini. Ali se boste tudi Vi in nrugi slovenski elani Se-jfarne Hge udeležili mani-‘estacije na Padu? »Da, naša udeležba je Predvidena, venda še ne vemo, kaj se bo do 15. septembra zgodilo. Primorski dnevnik je v ne-neljo dobro napisal. Bossi Utora pokazati, da misli zares, saj tudi ta vlada ni Prevec naklonjena federa-1Zluu. Federalizem je ge-s'°, ki ga je sprožila Se-v®rna liga. Nominalno zuaj vsi težijo po njem, Praktično pa ga nočejo, ne fnarajo avtonomije, ker nočejo v Rimu ohraniti nblast v svojih rokah. Po-jjobno je tudi v naši deže-*' Uradno se govori o de-eentralizaciji, po drugi jjrani pa vedno veC polipov pravi, da bi doloCe-116 pristojnosti bolje u-Pravljala Dežela kot kra-Uv®e skupnosti, npr. »Cine, pokrajine, gorske skupnosti. Prevladajo torej interesi, ne samo na državni, ampak tudi na deželni ravni.« To pomeni, da ni druge alternative kot secesija? »Bossi je že pred dvema letoma rekel, da ce ne pride do federalizma, ostaja edina alternativa ločitev. Zdaj smo prišli do tega momenta. 15. septembra bo samo manifestacija, kaj se bo zgodilo potem, pa ne vem, upam pa, da bo država naredila velike korake naprej. Upam, da ne bo prišlo do ekstremizmov, saj razgretih glav ne manjka, tudi v Severni ligi. Naša, devinsko-nabre-žinska sekcija je nekaj posebnega znotraj Severne lige, saj so tudi elani italijanskega porekla bolj ali manj na naši liniji: za Raimondo Carli sožitje, za uveljavitev manjšine ipd. V začetku smo imeli tudi drugače mislece elane, a so potem po raznih peripetijah, do katerih je prišlo v tržaš- kem gibanju, počasi izgi-nili, se porazgubih. To so bili očitno ljudje, ki so prišli v Ligo iz interesov ali z izrazito desničarskih pozicij.« Kako pa ocenjujete spor med Ligo oziroma Bossijem in bivšo predsednico poslanske poslanske zbornice Irene Pivetti? »Doslej se je vedno pokazalo, da Bossi ugane in da ima na koncu prav. Brez Bossija Severna liga nima smisla. Tisti, ki gredo proti njemu, bodo samo izgubili. Kar zadeva Pivettijevo, je Bossi jasno povedal, da jo je poslal Vatikan, in sicer z namenom, da bi skušala iz Lige ustvariti novo krščansko demokracijo, katoliški center. To je seveda proti Ligi, zato je moralo priti do spora.« (vb) Turizem tema letošnjega >4T« Prireditve se bo udeležilo 30 držav Turizem bo osrednja tema letošnje razstavne prireditve »4T« (Trieste Trade Technology Transfer), ki bo od 13. do 18. novembra na tržaškem sejmišču. Manifestacija se je rodila leta 1993 z namenom, da ponudi organizirano in programirano možnost srečanja med operaterji in investitorji iz Italije in vzhodnoevropskih držav, turizem pa je v tem okviru gotovo panoga, v kateri je programiranje temeljnega pomena. Na tržaškem sejmišču bo tako tekla beseda o vsem, kar se za tem pojmom skriva, vse do končnega dejanja dotoka obiskovalcev in njihove usmeritve na turistične itinererje. Novembra bo tako Trst gostil turistične operaterje iz približno 30 držav, ki bodo na osnovi primerjave razmer v posameznih državah skušali izluščiti najustreznejše rešitve za strukture in storitve, s katerimi naj bi pospešili in razvili turistične tokove. To bo hkrati tudi velika priložnost za vse tiste, ki imajo možnost ponudbe, od kapitelov in idej do know howa, za tiste, ki imajo zanimive potencialne možnosti, pa jim primanjkujejo finančna sredstva in tehnologije, in konec koncev tudi za tour operatorje, ki se bodo lahko na sejmišču neposredno dogovarjali za prodajo in izmenjavo turističnih paketov. Letošnja »4T« bo razdeljena v štiri sekcije: prva bo namenjena operaterjem, ki bodo imeli na voljo poslovni center za dogovarjanje s paert-nerji, drugi bo razstavni prostor za zunanje obiskovalce, ki se bodo lahko dokumentirali pri standih posameznih regij in držav, tretja sekcija bo kongresna z vrsto posvetov in razprav, četrta pa bo združevala spremljevalne prireditve. Za Trst bo letošnja manifestacija »4T« spet priložnost, da potrdi in utrdi svojo vlogo posrednika v odnosih med dvema deloma Evrope, celine, ki je po zgodovinski, kulturni in tudi gospodarski plati najpomembnejša na svetu in ima zato še veliko potencialnih možnosti razvoja prav na turističnem področju. POBUDA KD RDEČA ZVEZDA Skupina Inti lllimani juhi zvečer v Briščikih Po dveh letih se svetovno znana skupina Inti lllimani vrača na Tržaško, tokrat na pobudo kulturnega društva RdeCa zvezda, ki se je zahtevne naloge lotil v sodelovanju z ZSKD in pod pokroviteljstvom zgoniške občine. Koncert, na katerem bo Čilska skupina, M jo danes lahko prištevamo med najboljše predstavnike tako imenovane world mušic ali new age, predstavila skladbe zadnjega albuma in znane hite, bo jutri zveCer na nogometnem igriSCu Doma pristaniških delavcev vBriStikih. V vsakem primeru - to se nanaša predvsem na vreme, ki je letos še zlasti nenaklonjeno poletnim prireditvam na prostem - koncert bo: oder je namreč pokrit in tudi nekaj tribun je »pod streho«, tako da organizatorji (razen v izjemnem primeru) ne nameravajo odpovedati ali prenesti koncerta. Vstopnice za vse, ki listkov ne bodo kupili v predprodaji, bodo na voljo dobro uro pred začetkom prireditve v BrišCikih, jutrišnji koncert pa se bo zaCel ob 21. uri. S POMOČJO POSEBNE NAPRAVE Gluhonemi se bodo lahko telefonsko povezali z Občino Gluhonemi se bodo odslej lahko neposredno telefonsko povezali s tržaškim občinskim uradom za stike z javnostjo. Urad, ki so ga ustanovili z namenom, da bi posredoval občanom in obiskovalcem najrazličnejše informacije, razpolaga od včeraj s posebno napravo, ki ji pravijo Dts in ki omogoča gluhonemim, da se lahko telefonsko »pogovarjajo« med sabo. V Trstu je uradno registriranih 300 gluhonemih in skoraj vsi razpolagago z omenjeno napravo, ki jim jo brezplačno posreduje Zdravstveno podjetje kot kakrš- nokoli drugo akustično protezo. Sedaj imajo takšno napravo tudi na Občini, v kratkem pa si bodo oskrbeli tudi napravo, ki bo omogočila slepim, da bodo lahko komunicirali z občinskimi uradi. Naprava je podobna pisalnemu stroju s telefonsko slušalko in s posebnim displayem, ki vizuel-no pokaže udarce na tipke. Ko pozvoni telefon, se prižge lučka, nakar naprava spremeni oddajne znake v pisno informacijo, ki jo gluhonemi lahko preberejo in jo v isti obliki, s pomočjo pisalnega stroja, oddajo. NOVICE Tržaška univerza razpisala 26 doktoratov Na Tržaški univerzi bodo v akademskem letu 1996/97 aktivirali 26 doktoratov z upravnim sedežem v Trstu. Študij bo trajal poprečno od treh do štirih let in se ga lahko udeležijo le tisti, ki so že diplomirali na univerzi. Rok za predložitev prošenj zapade 16. septembra. Zainteresirani si lahko ogledajo razpis na tajništvu za diplomirance na univerzi. Glasba v živo na Gradu Glasba v živo jutri ob 21.30 na Gradu sv. Justa v okviru »Mercoledi hve di Triestate 96«. Protagonist večera bo trio Giuha Pellizzari Ballaben, vmes pa bo dj Federico Fabiani poskrbel za plesni intermez-zo. Vstop prost z obvezno konzumacijo. (Tel. 308300). Vodeni obiski v Sartoriu Mesni muzej Sartorio nadaljuje z vodenimi obiski razstave Tiepolovih risb iz Sartoriove zbirke (ob 20.15, 21.15 in 22.15), razstave »Ottocento a Trieste« (ob 20.30, 21.30 in 22.30) in razstave o knjižnici družine Sartorio (ob 20.45, 21.45 in 22.45). POLETNO SREDIŠČE / SKLADA MITJE CUKA ČRNA KRONIKA Živahno v openskem vrtcu Včeraj se je v prostorih na Opčinah začelo H°letno središče za o-°ke od treh do 11 let, ki prireja Sklad Mitje i Ma. 2e, ko smo se 'žali poslopju, smo zadali veselo kričanje r°k, ki so se igrali na Prostornem dvorišču, edtem ko so drugi pri-Ptavljali v prostorih vrtca Srečali smo se v glav-6I" z istimi animatorka-b kot na Proseku, kjer i6 l6 poletno središče QriCalo preteklo sredo, bdi tu sodelujejo Erika, j‘Ja. Nataša, Karin, Va-ebtina, Tanja, Matejka in jj?. ®na Tanja. Devan, i lak pedagoškega liceja, o tudi tu skrbel za telo-adbo in rezgibavanje, edtem ko bo Erika učila °ke angleščino, Nataša pa nemščino. , »Tema tokratnega cen-a so živali in narava«, ain je povedala Erika. hoci jih bodo risali; P®1 i" recitiali pa bomo tudi pesmice, ki govorijo o ljubezni do živali in narave«. V poletni center se je vpisalo okrog 45 otrok. Večji bodo šli tudi na kopanje v Sesljan, vsi skupaj se bodo podali na izlet v Lignano, kjer si bodo ogledali živalski vrt. Otroci prihajajo v cen- ter od osme do devete me zjutraj in ostajajo tu do 16. ozioma 17. me. V tem času dobijo dvakrat malico in tudi kosilo. Na velikem vrtu igrajo z žogo, z obroči, ali pa rišejo z vodenimi barvicami, ali flomastri. »Vse poteka v redu in tudi mi animatorji smo z delom z otroci zadovoljni. Za konec bomo seveda pripravili tudi zaključno prireditev; kaj pa bo na programu, ne bomo še povedali. Naj ostane presenečenje.« Vsi si samo želijo lepega vremena, potem pa bo steklo vse, kot po olju. Neva Lukeš Na hladnem zaradi ukradene blagajne Vstopil v »prazen« bar in se je lotil blagajne. Pod šankom pa je bil tehnik... Okoliščine so bile mikavne. Izvrstna priložnost, zakaj je ne bi izkoristil, si je mislil 28-letni Fabrizio Grum iz Ul. Baiamonti 56/12, potem ko je šel v soboto okrog 15. ure mimo bara Sweet na Furlanski cesti 83. Vrata bara so bila namreč priprta, v notranjosti pa nikogar. Fant je previdno stopil v bar in se lotil registrske blagajne. Tedaj je tišino premotil rahel šum, ki je prihajal izpod Sanka. Očitno ni bil sam. Pod šankom je čepel tehnik Natali-no Pešce, ki je nekaj popravljal. Grum jo je seveda urno ucvrl iz bara, vendar ne praznih rok. Pod pazduho si je namestil kar celo blagajno, da bi jo kasneje lahko mirno izpraznil. Pešce pa za njim. Obteženega Gruma je kaj kmalu dohitel ter mu skušal iztrgati težki plen iz rok. Suvanje je trajalo, dokler ni blagajna padla na tla in se razbila. V hipu je bila povzročena dvomi-lijonska škoda. Praznih rok bi jo tedaj nepridiprav lahko urno odku-ril, če bi se mu ne zoperstavila še ena nepredvidena okolnost. Ravno v tistem trenutku sta se tam mimo peljala agenta poštne policije. Videla sta ves prizor in posegla, kot je treba. Grumu sta nataknila lisice ter ga pospremila na hladno. Sodili mu bodo zaradi ropa. Tatinski podvig mladoletnice z detetom in nosečnice Pred sodnika bosta morali zaradi tatvine tudi mladi Romki hrvaškega izvora, z (nestalnim) bivališčem nekje v pokrajini Benetke. Eni, Skiubi J. je šele štirinajst let, pri sebi pa je poleg nagrabljenega plena tiščala tudi dvomesečno dete. Mladoletno mamico je spremljala Mitza Graber, ki ji je 22 let in je v pričakovanju otroka. Poleg zlata (ukradenega seveda) so pri njej našli tudi dva izvijača - orodje za tatinski podvig. Zasačili so ju agenti letečega oddelka tržaške kvesture v nedeljo popoldne, kmalu potem, ko sta okradli stanovanje družine Ferranti v Ul. Barbariga 7. Vdrli sta v stanovanje in iz njega odnesli celo vrsto dragocenosti v vrednosti okrog štiri milijone lir. -■ Zaradi njunega materinstva ju niso zaprli, pač pa so ju prijavili sodišču pod obtožbo kraje. REPENTABOR / OB VELIKEM ŠMARNU Za zaključek glasba za različne okuse V soboto Gallusove stvaritve, v nedeljo rock in pop S koncertom skupine Kraški ovčarji, ki je nastopila s širokim izborom popevk, rock in pop glasbe, se je v nedeljo na Repentabru zaključil niz prireditev ob velikem šmarnu in prazniku vaškega zavetnika. V soboto zvečer pa je v lepi cerkvici na Tabru nastopila tržaška vokalna skupina Musiča noster amor (foto KROMA). Tokrat se je predstavila s programom nabožne glasbe in madrigalov. Tudi v soboto je skupina, ki jo vodi Janko Ban, namenila precejšnjo pozornost ustvarjalnosti Jacobusa Gallusa in njegovih sodobnikov. Koncertu v cerkvi, ki je zelo primerna za tovrstne prireditve, je sledilo številno občinstvo. PATRONAT INAC SVETUJE Tudi družinska pokojnina pogojena od drugih dohodkov Vpr.: »Ob povratku s krajšega letovanja v hribih me je Čakalo presenečenje. INPS mi je poslal na dom obrazec, naj navedem dohodke v letih 1995 in 1996. Ne vem, zakaj sprašujejo te podatke, saj prejemam dve majhni pokojnini prav od zavoda INPS: eno sem si prislužila sama, drugo pa imam po pokojnem možu. Cernu služijo ti podatki? Upam, da mi ne bodo odvzeli še tisto, kar prejemam že nekaj let« A.F. Se do pred nekaj leti je skrbstveni zavod INPS izplačeval celoten znesek dozorele pokojnine, ne glede na druge dohodke in morebitne prejemke od odvisnega ozioma samostojnega dela. Sedaj pa so to pravico zakonsko dokaj okrnili in sobnost presega določene meje, si INPS zadrži del mesecnine. Zato vsaki dve leti preverjajo višino vseh dohodkov slehernega upokojenca. Na osnovi pokojninske reforme so tudi družinske pokojnine po preminulem zakoncu podvržene temu dohodkovnemu preverjanju in morebitnemu znižanju prejemka. Kdor ima sorazmerno nizke dohodke, bo še naprej vnovCeval 60 odstotkov zakončeve pokojnine. Predvideni so trije primeri nižjega izplačila družinske pokojnine: 1) če skupni dohodki presegajo trikratno vrednost minimalne pokojnine (nad 24 milijoni bruto dohodka), bo INPS izplačal pokojnino v višini 75 odstotkov, se pravi so višji od 4-kratne minimalne pokojnine, bo pokojnina 60-odstot-na; 3) za veC kot 5-kratno minimalno pokojnino bo družinska pokojnina le polovična od sedanje. Zato je INPS dostavil na dom upokojencev obrazec RED/REV, na katerega morajo zainteresirane osebe navesti vse dohodke, ki so podvrženi obdavčitvi IRPEF. Izvzeta je le pokojnina oziroma pokojnini, ki ju odmerja INPS (ti podatki so zavodu že znani), stanovanje in odpravnina. V konkretnem primeru naše bralke (in za večino drugih družinskih upokojencev) ne bo nobene praktične posledice: znesek pokojnine bo ostal neokrnjen. Gre torej za birokratsko preverjanje, kot to določajo novi zakonski predpisi. (ma) VCERAJ-DANES KINO Danes, TOREK, 20. avgusta 1996 BERNI Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 13.52 - Luna vzide ob 12.18 in zatone ob 22.57. Jutri, SREDA, 21. avgusta 1996 PIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,4 stopinje, zračni tlak 1020 mb narašča, veter 8 km na uro severo-zahodnik, vlaga 58-odstot-na, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Aliče Testa, Daniele Balani, Bryan Kvesto, Anna Zan-conati, Jessica D’Agostino, Michael VVellington . UMRLI SO: 59-letni Giorgio Gaspard, 93-letna Argia Tamaro, 80-letna Maria Biekar, 41-letna Li-cia Miniussi, 80-letni Ro-sario Fidecaro, 82-letni Giuseppe Marušič, 91-let-na letna Enrica Cucut, 75-letna Maria Tremul, 83- letna lolanda Stabile, 71-letna Giorgina Bertocchi, 85- letna Bruna Parentin, 59-letni Bruno Postogna, 86- letni Erminio Grebaz. 1 ; LEKARNE Od PONEDELJKA, 19., do SOBOTE, 24. avgusta 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 - Roojan, Ul. Ros-setti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel.633080). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. OMARE LESENE IN LAKIRANE PO POLOVIČNI CENI JConŠEc TRST - Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150 ARISTON - 21.15 »Amiche per sempre«, i. Demi Moore, Melanie Grif-fith. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Danes zaprto. Jutri: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Spia e lascia spiare«, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Impat-to devastante«, r. Sidney J. Furie, i. Thomas lan Grif-fith, Tia Carrere. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Loch-ness«, i. Ted Danson. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dr. Jekyll & Miss Hyde«, i. Sean Young, Tim Daly. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Omi-cidio a New Orleans«, i. Alec Baldvvin, Kelly Lyn-ch. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 H ČESTITKE ARMID UKMAR praznuje danes svoj 85. rojstni dan. Iskrene čestitke mu pošiljata nečaka Edi in Lo- rpri an n BREDA CUNJA je včeraj praznovala svoj 12. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo starši, teta Magda in nonoti. Borutu se je pridružila sestrica Breda Srečnima Ingrid in Markotu Banu Čestitamo, mali Bredi pa želimo veliko sreče v življenju Direkcija in kolektiv Centalspeda Borut je dobil sestrico Bredo Z mamo Ingrid in očetom Markom se veseli tudi kolektiv TKB Družino Marka, Ingrid in Boruta Bana je okrepila brhka Breda Z njimi se veseli SD Kontovel MIGNON - 16.00, 22.00 »Le casalinghe e gli stallo-ni del sud«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »In viaggio con Pippo«, risanke, prod. VValt Disney. Zadnji dan. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. a PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom občine Zgonik in v sodelovanju z ZSKD vabi na koncert skupine INTIILLIMANI jutri, 21. t. m., ob 21. uri na nogometnem igrišču doma pristaniških delavcev v Briščikih. Predprodaja vstopnic pri agenciji Utat v Trstu, agenciji Appiani v Gorici, trgovini plošč La Luna v Tržiču, v Boris Sporfs Clubu pri Briščikih in na Kompasu v Sežani. Za informacije: ZSKD - Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040/635626. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. NA OPČINAH vabi na slovesno praznovanje svojega zavetnika SV. JERNEJA. V petek, 23. t. m., ob 19. uri sv. maša, ob 20.30 orgelski koncert Luca Ferrini, orgle in klavičembalo, Giorgio Samara, flavta; v soboto, 24. t. m., ob 19. uri sv. maša. ob 20. uri KONCERT vokalnega kvarteta 7 plus iz Izole ter v nedeljo, 25. t. m., ob 8.30 pritrkovanje, ob 9. uri slovesna sv. maša, vodi zla-tomašnik g. Angel Kosmač, ob lepem vremenu procesija okrog cerkve; ob 17. uri kulturni popoldan v dvorani FinZgarevega doma. Predstavitev knjige dr. Draga Stoke o župniku in dekanu Andreju Zinku, predstavitev restavriranih knjig župnijskega arhiva. S petjem sodelujejo CPZ sv. Jernej, CPZ sv. Florijan ter Zenski in moški pevski zbor Tabor. Prisrčno vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MACKOLJ vabi v soboto, 24. in nedeljo, 25. t. m. na praznovanje vaškega zavetnika sv. Jerneja. V soboto ob 20. uri sv. maša. V nedeljo ob 11. uri slovesna sv. maša z ofrom. Popoldne ob 18. uri procesija po vasi s kipom sv. Jerneja in z godbo od Sv. Antona (Slo) ter blagoslov voznikov in vozil. Sledilo bo bratsko srečanje za vse. SEKCIJA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE OBČINE DOLINA priredi PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na Krmenki od 22. do 26. t. m. Vsak večer d 20.30 dalje ples z ansambli Kraški kvintet, Oasi in Happy day. V nedeljo, 25. t. m. bo ob 18.30 igrala Godba Arcobaleno, ob 19.30 bosta spregovorila pokrajinski tajnik Giorgio Canciani in sekcijski tajnik Darij Brajnik. Kioski z jedačo in pijačo bosta delovali od 17. ure. 3 OBVESTILA odličnem stanju po zel0 ugodni ceni prodam. Tef na št. 040/220540 v popoldanskih in večernih urah-KUPIM obdelan0 zemljišče na sončni leg1 primerno za sadovnjak, sa' mo v okolici Repna ali Re( pniča. Klicati zelo zgoda) zjutraj ali pozno zvečer na tel. št. 237091. ISCEM knjige za prvl razred srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Tel. 5t' 910140. BIO VRT - rabite solato in “indivjo". Dobite jo v Samatorci, tel. št. 229225. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. SRENJA iz Nabrežine prireja danes, 20. t. m., ob 20. uri družabno informativni sestanek v župnijski dvorani v Nabrežini. Vabljeni člani in vaščani, ki jih zanima jusarska problematika. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN namerava razširiti svoje delovanje. Upoštevalo bo vse pismene nasvete in predloge, skupne koristi, ki jih bo prejelo na sedež v Narodni ul. 46/1 od stalno bivajočih vaščanov, tudi nečlanov. SZ SLOGA in SD BREG obveščata, da so tečajniki nastanjeni v Hotelu Peca v Mežici. Telefonska štev. hotela: 00386602-35123 samo ob uri obedov. MODELIRANJE KRUŠNE SREDICE - Kulturni krožek ”La Trama” prireja 24. in 25. t.m. seminar oblikovanja krušne sredice v prisrčne majhne cvetlične šopke in kombinacije iz sadja, ki bodo uporabljeni kot dekoracije na najrazličnejši predmetih (vazice, lončki, krožnički, plutovina itd). Informacije od 19. t.m. dalje na tel. štev. 369024 od 13. do 16. ure. iS IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA in KMEČKA ZVEZA sporočata, da zaradi velikega povpraševanja, je na razpolago še en avtobus za izlet v Radgono dne 28. in 29. t. m. Pohitite, je še nekaj mest! Pohitite z vpisi pri Kmetijski zadrugi, tel. št. 382555 ali na Kmečki zvezi, tel. št. 362941. H| ŠOLSKE VESTI SINDIKAT slovenske šole obvešča svoje člane, da bo urad na Ul. Carducci 8, meseca avgusta odprt 22. in 29. od 16.00 do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-361888 POROČENA gospa, velika volja do dela, nudi pomoč družini v gospodinjstvu ali kot čistilka v jutranjih urah. Telefon 828251 ob uri kosila ali večerje. INŽENIR ASISTENT (perito tecnico), 28. let, zdomec, italijanski državljan, z večletno prakso v administriranju računalnikov Unix ter računalniških mrež (Ethernet, TCP/IP), s odličnim znanjem nemščine in angleščine, išče resno zaposlitev v Trstu in okolici. Pismene ponudbe na Publie-st, C.C. 568 Trst šifra "inženir”. DIPLOMIRANA bolničarka z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi bolnikov (na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je na razpolago za injekcije. Tel. št. 0481/32410 po 19. uri. PRODAM več knjig za vse razrede znanstvenega in klasičnega liceja. Tel. št. 213923. CLIO 1.4 RP, letnik '91, metalno črne barve, lita platišča (cerchi in lega), alarmna naprava (ali brez) MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN " se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 PRISPEVKI V spomin na Guštink0 Milkovic-Kalc darujeta Zofija in Argeo 25.000 lir za KD Skala iz Gropade. Ob obletnici smrti drag0 mame darujeta Zofija Argeo 25.000 lir za K D Skala iz Gropade. V spomin na Franko!® Mesarja darujejo svoje1 100.000 lir za Godbo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na drag0 starše darujeta Slavko 1° Marija Sosič 100.000 lir z® SKD Tabor. V spomin na Celestina Dobrilo darujejo uslužbenci občine Dolina 50.000 hr za Skupnost Družina Opcl" ne. Ob 9. obletnici srnj11 Guerrina Husu darujej0 družine 100.000 lir za FL Primorje in 100.000 lir za VZPI-ANPI Prosek. V spomin na Olgo Križman vd. Guštin darujeta družini Cok 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel-7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pn-tličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka._____ 16. t.m. nas je mirn°> kot je živela, zapustil3 naša draga Anna Paulovich por. Tomadin Pogreb bo jutri, 21- l' m., ob 11.20 iz mrtvaSU1 ce v Ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo mož Romano, hči Mari® z možem Alessandron1' ljubljena vnukinja Nivo® z možem Andreom ter pravnuka Daniel in Marco in ostalo sorodstvo /etja darujt® ne. [hvala 20.8.1987 20.8.1996 Guerrino Husu Ob 9. obletnici smrti s° ga z vso ljubeznijo SP minjajo vsi njegovi od ponedeljka do petka od 8.30 *^u ' PUBUEST-TrstaVa!din«36 tel. 040-361888dm040 - 7686 ob sobotah, nedeljah in P^jf1 SKUPNOST ARCOBALENO / PREDSTAVILI NOV NAČRT KRMIN / PRIREDITEV ZDRUŽENJA MITTELEVROPSKA KULTURA Center za pomoč starim občanom Ob materialni tudi psihološka opora Število prebivalcev Gotice nezadržno pada, obe-rtern pa se daljša povpreC-na življenska doba. Po Uradnih statistikah je Ostarelih več kot 8.500, ''M pomeni, da že skoraj vsak četrti občan sodi v to starostno skupino, ki je potrebna največje pomoči Ul pozornosti zdravstvene in drugih javnih služb. Pogosto pa te službe, od Zdravstvene ustanove pa do občinskega socialnega skrbstva, zaradi finanč-Uih, organizacijskih in drugih pomanjkljivosti niso v stanju nuditi ostareti rn vse pomoči, ki bi jo orli potrebni. Iz te ugotovitve se je pri skupnosti ^cobaleno” porodila za-Urisel o neke vrste “samopomoči”, ki jo nameravajo Organizirati v korist sta-rejsih občanov. Zamisel so predstavili V nedeljo popoldne na postnem srečanju v parku skupnosti v Ul. sv. Mihae-‘a (na sliki - foto Bumba-Ou). ki je bilo namenjeno socializaciji in sprostitvi starejših, ki prav v poletnem času še bolj kot sicer občutijo težo samote. Srečanje je ponudilo družabnost ob jedeh na ražnju in gledališki nastop mladinske skupine 180. Na njem so tudi predstavili nov načrt za pomoč ostarelim, ki so ga v glavnih obrisih že začrtali ni ga bodo začeli konkretno izvajati v drugi polovici meseca septembra. Načrt predvideva usposobitev posebne telefonske številke, ki bo na voljo ostarelim (v začetnem obdobju po dve uri dnevno) za vsako vrsto pomoči. Nanjo se bo mogoče obrniti za praktično pomoč (nakup zdravil, živil, pomoč v hiši itd.), za psihološko in zdravniško pomoč, za prevoz v bolnišnico in druge potrebe ter informacije. Ob tej, imenujmo jo prvi pomoči, bo center nudil tudi priložnost za srečevanje in vključevanje ostarelih v razne dejavnosti pri skupnosti. Projekt je nastal po zamisli duhovnega vodje skupnosti “Arcobaleno” Alberta De Nadaia, pri njem pa sodelujeta še dva psihologa, enajst prostovoljcev in oporečniki na civilnem služenju pri skupnosti. S pomočjo nekaterih združenj ostarelih so že zbrali informacije o najpogostejših potrebah in problemih starejših občanov, ki naj bi jih skušali reševati. Nameravajo tudi prirediti tečaj za usposabljanje priletnih prostovoljcev, tako da bi s časom nastala nekakšna skupina za “samopomoč”, v okviru katere bi starejši občani reševali svoje težave. Pri tem seveda upajo na pomoč in pozornost javnih inštitucij, četudi se nanje preveč ne zanašajo in bodo načrt po svojih močeh začeli izvajati z lastnimi silami in nesebičnim doprinosom številnih prostovoljcev. Praznik v znamenju prijateljstva med narodi V nedeljo slovesno bogoslužje v krminski stolnici Po več kakor dvajsetih letih zanimanje za cesarski praznik v Jasihu narašča, obiskopa je iz leta v leto več. Tako je bilo tudi letos, ko so se med Bračanom, Jasihom ob Idrijci in Krminom od petka do nedelje zvrstile najrazličnejše prireditve, od spominske slovesnosti in počastitve padlih vojakov, do nastopa godb in foklornih skupin, do slovesnosti v krminski stolnici v nedeljo dopoldne in velike veselice na prireditvenem prostoru v Jasihu, v nedeljo popoldne in zvečer. Osrednji del prireditve se je odvijal v nedeljo dopoldne, v Krminu, v NOVICE Longo vložil interpelacijo o vlogi tržiškega pristanišča Deželni svetovalec Ljudske stranke (PPI) Bruno Longo je predsedniku deželne vlade naslovil vprašanje v zvezi z izvajanjem državnega zakona št. 84/94 (glede klasifikacije italijanskih pristanišč), posebej kar zadeva pristanišče Portorosega v Tržiču. V osnutku dekreta, o katerem naj bi se izrekla Dežela, se za tržiško pristanišče, ne glede na rezultate in obseg dosedanjega poslovanja predvideva vloga regionalnega pristanišča. Longo vprašuje, če je bila Dežela seznanjena s postopkom priprave dekreta, zakaj je bila zadeva zavita v molk in če namerava Dežela, tudi z vključitvijo drugih dejavnikov, osporavati osnutku dekreta. Sprehod po ulicah povezanih s prisotnostjo židovske skupnosti Društvo prijateljev Izraela vabi 28. avgusta na sprehod po mestnih ulicah in trgih, ki so tako ali drugače povezane s prisotnostjo židovske skupnosti v Gorici. Sprehod-ogled se bo pričel v ulici Cocevia, nadaljeval v Raštelu, na Travniku in Škofijski ulici ter se zaklučil v ulici sv. Ivana in v Ascolijevi. Ogled bodo vodili člani društva. Interesenti naj se zberejo na Cavourjevem trgu do 20.30. bila slovesna maša za Evropo in to v jezikih narodov nekdanje Avstro-Ogrske, zatem pa še krajše zborovanje na bližnjem trgu pred županstvom, kjer so poleg župana Pasellija, predsednice Pokrajine Marco-linijeve in predsednika kulturnega združenja Mittelevropa Petiziola, zbrano množico pozdravili še diplomatski predstavniki Avstrije, Slovenije in Madžarske ter senator Darko Bratina. Kar nekajkrat so poudarili pomen vsakoletnega srečanja, ki je velik prispevek k zbliževanju in združevanju v Evropi. Za primerno praznično razpoloženje so poskrbele kar tri pihalne godbe in sicer godba iz Neukir-chena, godba salezijancev iz Trsta in krminska godba. Poseben pečat so prireditvi, ki se je v nedeljo popoldne preselila v Jaših in kjer je bilo na številnih stojnicah, poleg hrane in pijače, mogoče kupiti tudi marsikaj zanimivega -od spominkov do publikacij o Avstro-ogrski številne skupine narodnih noš. Na slikah (foto Bum-baca) sprevod med nedeljsko prireditvijo (zgoraj) in brada na francjožefovski način (spodaj) FILM / PRI "ARCOBALENU" Sedem filmskih večerov v parku Nocoj ob 21. uri bodo vrteli film »Crooklin« režiserja Spikeja Leeja Letošnji avgust je dokaj Radodaren z goriškimi tilrtiskimi ljubitelji. Me-?6c se je začel s festiva-om Sergio Amidei za iz-°lr° najboljšega filmskega denarija na gradu in se tiato nadaljeval s pre-titiersko predstavitvijo jtiiajstih novih filmov, ki odo prišli v redni obtok jsseni. Zanimiv spored, so ga ponudili ^druženje Amidei, kino dtoria in občinska upra-Va> se je sklenil sinoči. 2e danes pa se pričenja ti°v zanimiv filmski cik-tis, tokrat v parku sku-ptiosti “Arcobaleno” v L sv. Mihaela 38. V ok-yiru niza prireditev Po-e*-ie v parku bodo dvakrat tedensko vrteli filme, ^ jih je izbralo uredništ-0 lista “Via libera”. Gre Za Širšemu občinstvu manj znana dela, ki pa navdušujejo zlasti mlajše in filmsko bolj izobražene gledalce. Spored se bo začel nocoj s filmom »Crooklin« kultnega ameriškega temnopoltega režiserja Spikeja Leeja. Drugi na vrsti bo v petek, 23. avgusta, film Pasqualeja Poz-zessereja »Verso Sud«. V naslednjih tednih bodo na vrsti še filmi »Buon complearmo Mr. Grape«, rež. Lasse Halstrom, »S.F.VV.«, rež. Jefery Levy, »H tempo dei gita-ni«, rež. Emir Kusturica, »Fort VVashington, rež. Tim Hunter in »Even covvgirl get the blues«, rež. Gus Van S ant. Vsa predvajanja bodo na odprtem s pričetkom ob 21. uri in z brezplačnim vstopom. KRONIKA / V UL. V. VENETO Neznanca okradla letnega starčka Z vratu sta mu utrgala zlato verižico Stanovanjske miši v Gradišču in Gradežu V mestu zlasti pa med gosti doma za ostarele “Vil-laverde” v Ul. della Bona je naredila velik rdiš vest o kraji, katere je bil žrtev gost doma Alessandro Ma-standrea. Mož je star 99 let (dopolnil jih bo 4. oktobra). Častitljiva starost ni preprečila, da bi se mu v Ul. Vittorio Veneto, med sprehodom do bližnjega stanovanja hčerke, približala dva mladeniča in mu bliskovito utrgala zlato verižico, ki jo je nosil okrog vratu. Na srečo se je starček obdržal na nogah in mu dogodek razen lažjega šoka in seveda materialne škode ni pustil hujših posledic. Tatiča sta urnih nog zbežala, dogodek pa je naknadno Mastandreova hčerka prijavila na kvesturi. Policija skuša sedaj izslediti storilca te podle kraje, kar pa najbrž ne bo lahko. Dogodek se je namreč pripetil v soboto dopoldne, ko na sicer prometni ulici zaradi dopustov ni bilo nikogar, ki bi lahko prispeval točnejši opis pobalinov. Minuli konec tedna je bil, kar zadeva tatinsko dejavnost, razgiban tudi drugod na Goriškem. V Gradišču je naključni prihod upravitelja spravil v beg tatove, ki so se potikali po gosposki vili Urban v Ul. Aquileia, menda pa niso utegnili ukrasti ničesar. Bolje se je poskus obnesel tatovom v Gradežu, ki so iz nekega stanovanja na vogalu ulic Caprin in Euro-pa (karabinjerji niso javili imena lastnikov) odnesli zlatnino v vrednosti 15 milijonov lir. STARANCAN V jarku ob cesti našli truplo moškega srednjih let V obcestnem jarku v Ul. Acacie v Starancanu so včeraj zjutraj našli truplo moškega srednjih let, zraven pa motorno kolo. Ker je bila o tragičnem dogodku uvedena sodna preiskava, so podatki tako o istovetnosti žrtve kakor o dinamiki nesreče zelo skopi. Slo naj bi za 52-letnega L. C. doma iz Milana, ki pa je menda te dni bil na obisku pri sorodnikih na Goriškem. Truplo je ležalo v približno poldrugi meter globokem in deloma z vodo zalitem jarku. V bližini so gasilci našli tudi motorno kolo. Ni še jasno, če je bilo v nesrečo vpleteno še kakšno drugo vozilo in kdaj se je nesreča zgodila. Gasilci so poseg opravili včeraj med 8.35 in 9.50. _____________KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »I laureati«. I. Gian-marco Tognazzi in Maria Grazia Cucinotta. □ OBVESTILA KGM - KLUB GORIŠKE MLADINE priredi od 4. do 6. septembra obisk v Ljubljani, kjer bo srečanje z znanimi osebnostmi kulturnega in političnega življenja. V načrtu obisk raznih institucij in ogled kulturnih in drugih zanimivosti mesta. URADI KMEČKE ZVEZE v Gorici so zaradi dopusta zaprti do 26. avgusta. Za morebitne potrebe se člani lahko obrnejo na odbornike ali na Kmečko zvezo v Trstu, tel. 040-362941. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v sodelovanju z Dijaškim domom sledeče tečaje: slovenski literarni ustvarjalci na Goriškem, tečaj domače kuhinje in spoznavanje domačih vin, Gorica med obema vojnama, tečaj psihomo-torike, spoznavanje Ljubljane (z ogledom mesta). Prijave na sedežu in pri povepe-nikih. Za interesente bo zagotovljen prevoz s kombijem. US______________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi 31. avgusta piknik na Sviščakih pri Ilirski Bistrici z družabnostjo za vse okuse. Vpisovanje pri poverjenikih in na sedežu do jutri. SPD GORICA priredi 8. septembra avtobusni izlet v Savinjsko dolino z vzponom do Potočke zijalke na Olševi in ogledom zanimivosti Solčave in Logarske doline. Prijave na sedežu jutri od 11. do 12. in v četrtek od 19. do 20. ure. I ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 9.30, lolanda Fola-dore vd. Stabile iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Roma Scaboz-zi por. Carlin iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. TRŽAŠKA ZALOŽBA LINI / V KRATKEM V KNJIGARNAH GLASBENO POLETJE Dve zanimivi knjižni novosti v imenu Jamesa Joycea Prvo skuša razkriti pisateljevo tržaško ljubezen, druga pa je roman Kantavtor Vecchioni v Gradežu Drevi Avion Trave! v Vidmu Tržaška založba Lint bo v kratkem predstavila kar dve novosti, ki sta vezani na velikega irskega pisca Jamesa Joycea. Prva knjiga - Tutto e sciolto - L’amore triesti-no di James Joyce (Vse je razvozlano - Tržaška ljubezen Jamesa Joycea), ki jo je napisal Roberto Curci, se neposredno nanaša na velikega avtorja, ko je še kot reven profesor angleščine živel v Trstu. Druga publikacija pa je roman latinsko-ame-riškega sodobnega pisa- telja Gnida Jalila El trie-stino James Joyce Fran-cescoli, ki sta ga v italijanščino prevedli Lilla Cepak in Silvia Da Pozzo (II triestino James Joyce Francescoli - Tržačan James Joyce Francescoli), v katerem veliki pisec nastopa posredno, »sanjsko«. S knjigo tržaškega novinarja Roberta Curcija založba pravzaprav uvaja novo zbirko literarnih raziskav. Kot že naslov izdaja, avtor skuša razvozlati zago- netko o tržaški ljubezni profesorja angleščine, ki je v Trstu na začetku stoletja šele ustvarjal svoje mojstrovine. Curci na osnovi ne preveč številnih podatkov išče v ožjem krogu mladih in bogatih uCenk, h katerim je Joyce v glavnem zahajal na dom, tisto, ki mu je med drugim navdihnila tudi vrsto pesmi. Knjiga, ki bo na prodaj septembra, pa ponuja tudi zanimiv izsek življenja in mišljenja tržaškega meščanskega kroga do prve svetovne vojne in deloma še kasneje. Zato je zanimiva tudi z zgodovinskega vidika, saj prikazuje vrsto tržaških meščanskih družin, katerim jr - še zlasti nekaterim moškim članom - iridentistična zavzetost prinesla slavo in ugled (predvsem v okviru fašističnega režima), nikakor pa ne sreče. James Joyce pa je prinesel srečo ekvadorskemu pisatelju Jalilu, ki je sefarditskega porekla. S knjigo El triestino james Joyce Francescoli je namreč dotlej neznani pisatelj prejel pomembno nagrado in postal čez noč slaven. Roman je težko opredeliti, verjetno je še najbolj zadeta oznaka, da »barka Tržačana plove pod grško zastavo«. S tem sta bili zaobjeti dve poglavitni značilnosti romana, prvič, da gre za opis potovanja, točneje bega iz Evrope v Južno Ameriko oz. iz neljube domovine v obljubljeno deželo (med drugim junak pri- stane tam, kjer so nekdaj pristali preganjani sefar-diti) in drugič, da gre za iskanje v stilu Odiseja, s čimer se navezujemo na Jamesa Joycea. Sefardit-ski epopeji vezani na Ekvador je Jalil namenil naslednji roman. Por siempre jamas, ki ga bo tržaška založba Lint v italijanskem prevodu izdala naslednje leto. »Tržaški« roman Gnida Jalila pa razkriva neverjetno življensko usodo sina maloverjetnega zobozdravnika slavnega pisatelja, ki se je odličil, da zapusti rojstni Trst, na dan, ko so vanj vkorakali nacisti. More, ki ga tlači še dolgo po prihodu v vseh pogledih vročo deželo, pa ga reši le strastna ljubezen domačinke. Sploh je spolnost zelo prisotna v knjigi, avtor jo osvetljuje z vidika različnih kultur. Na spolnost se nadalje navezuje tudi hrana, kateri je v napetem in zelo svojstvenem romanu tudi odmerjena velika pozornost. Po velikošmarnem premoru se tudi v naši deželi nadaljuje niz zanimivih koncertov lahke glasbe. Drevi se^ bosta v naši deželi odvijala kar dva zanimiva koncerta. V Vidmu bo v okviru tamkajšnjih poletnih prireditev na trgu Matteotti v strogem središču mesta ob 21.15 nastopila skupina Avion Travel. Bend iz Caserte se po februarskem uspelem nastopu v okviru gledališke sezone Contatto ponovno vrača na obisk k štvilnim privržencem, na katere lahko računa tudi pri nas. Avion Travel so med najboljšimi italijanskimi bendi zadnjih let. Na zelo originalen in svojevrsten način se njihova dela približujejo tradiciji italijanske popevke. Sredozemski ritmi, rafinirana glasba in kanCek humorja so sestavine te inovativne skupine, ki jo sestavljajo kitarist Fausto Mesolella, pianist Marko Tronco, saksofonist Bep-pe D’Argenzio, bobnar Mimi Ciaramella, kontrabasist Ferruccio Spi-netti in pravi vodja skupine, pevec Peppe Ser-villo. Na bolj angažirano glasbo pa se navezuje kantavtor Roberto Vecchioni, ki bo nastopil ob 21.30 v parku v Gradežu. Milanski profesor klasičnih jezikov se je, kot nekateri njegovi kolegi, lotil tudi pisanja knjig. V svojstvu pisatelja bo ob 18. uri predstavil knjigo Viaggio del tempo im-mobile, nekaj ur kasneje pa bomo lahko poslušali bogat izbor skladb njegove plodne dolgoletne kariere. Roberto Vecchioni se ukvarja z glasbo že veC kot trideset let. ZaCel je s pisanjem besedil za druge izvajalce, v prvih se-demsetih letih je tudi sam preizkusil glasbeno kariero. Njegove prve plošče. Parabola, Saldi di fine stagione, II re non si diverte, ki so sicer dobre plošCe, s katerimi pa, kljub odlični skladbi Luci di San Sira, ki je med najlepšimi italijanskimi pesmimi nasploh, ne prodre med širšo publiko. Naslednji plošči Ipertensione in Elisir sta mu odprli vrata med širšo publiko, ki jo je dokončno osvoji leta 1977 z albumom Samar-canda. Od takrat je Vecchioni vedno ostal v samem vrhu vse do danes, ko na koncertih predstavlja izbor starejših hitov in nekaj skladb iz novega albuma, ki ga bomo lahko kupili v trgovinah čez nekaj tednov. Vecchioni je znan predvsem po izrazito globokih, nekonvencionalnih besedilih. Rad se loteva predvsem socialnih in političnih tem, večkrat je avtobiogra-fiCen, kot je v skladbi Si-gnor Giudice, kjer govori o svojem nekajdnevnem »obisku« jeCe San Vitto-re, kamor so ga poslali zaradi domnevnega (nikoli potrjenega) razpečevanja mamil (dima) na nekem koncertu na Sici' Aleš VValtritscb GUIDO JALIL = | 11 triestino James Joyce Francescoli Televizijska nanizanka o usodi Biljane Pavlovič Kje je Biljana? (Dov’e Biljana) je delovni naslov televizijske nanizanke, ki jo bodo začeli snemati septembra v Gorici in ki jo nameravajo ponuditi državni radio-televiziji RAL Režiser Gianni Lepre namerava posneti prvi del nanizanke, ki bo prikazala usodo Biljane Pavlovič iz Požarevca v Srbiji. Dekle je namreC leta ’94 prišlo v Italijo, da bi našlo zaposlitev, vendar pa se je njeno življenje tragično zaključilo v kraju Terrazzo pri Veroni, na posesti Gianfranca Stevanina. Televizijsko nanizanko bodo snemali v različnih državah in z igralci različnih narodnosti, zato producenti vabijo k sodelovanju predvsem srbske, hrvaške, bosanske in slovenske igralce (tudi brez izkušenj). Zainteresirani lahko telefonirajo na številki 0481-592721 in 0368-3145277 ali pa se osebno zglasijo v uradih Kairosa, v Gorici, UL Vittorio Veneto 174, avdicije se bodo začele danes popoldne ob 15. uri. Prva Pandurjeva filmska preizkušnja Slovenski gledališki režiser Tomaž Pandur bo v naslednjem letu začel s snemanjem svojega filmskega prvenca Hazarska besednjak. Scenarij je po istoimenskem romanu Milorada Paviča pripravil Tomaž Pandur. Producenti te ameriško-evropske koprodukcije bodo projekt predstavili v Los Angelesu sredi oktobra, začetek snemanja pa je predviden za junij 1997. Film, posnet v angleškem jeziku, govori o izginulem narodu Hazarjev, ki so živeli med 7. in 9. stoletjem nekje med Kaspijskim in Črnim morjem, bo predvidoma premierno predvajan v Cannesu leta 1998. (A Z.) LOCARNO / 49, FILMSKI FESTIVAL Največ nagrad za Nenette in Boni Zlatega leoparda 49. Mednarodnega filmskega festivala v Locarnu je prejel film Nenette in Boni francoske režiserke Claire Denis (na sliki, foto AP), ki je iz Švice odnesel še dva leoparda in pohvalo festivala. Za zlatega leoparda, najprestižnejše švicarsko filmsko odličje, ki ga, mimogrede, pospremi darilce - ček za 30.000 švicarskih frankov, ki si ga razdelita režiser in producent, se je letos potegovalo sedemnajst filmov uradnega tekmovalnega sporeda. Praznih rok pa, ne bojte se, tudi glavna igralca nista ostala, čeprav francoska tiskovna agencija ne poroča, koliko sta vredna bronasta leoparda, ki sta ju odnesla Valery Bruni Tede-schi in Gregoire Colin, francoski mojstrovini Claire Denis pa je švicarska žirija dodelila tudi posebno nagrado za najboljši film. Tudi srebrnega leoparda v kategoriji Nova kinematografija je osvojila ženska - Avstralka Clare Law za svoj film Floating Life, srebrni leopard v kategoriji Mlada kinematografija pa je odšel na Češko - odnesla ga je Marian Petra Vaclava. Med videi je žirija za najboljšega razglasila Lost Book Found Američana Jema Cohena, žirija mladih je za najboljši film festivala razglasila stvaritev češkega režiserja Jana Svan-majerja Spiklenci slasti (Zarotniki užitkov), občinstvo pa Microco-smos francoskega režiserja Clauda Nuri-sdanyja in švicarske režiserke Marie Peren-nou.Na festivalu v Locarnu se je v enajstih dneh zvrstilo 220 filmov, med njimi 65 svetovnih premier in popolna retrospektiva egiptovskega cineasta Jusefa Sahina. Na naslednjem, jubilejnem 50. festivalu bodo predstavili opus Clinta Ea-stvvooda. BEOGRAD / MED POSKUSOM ZASILNEGA PRISTANKA PO TRIURNEM KROŽENJU NAD JUGOSLOVANSKO PRESTOLNICO Ruski iljušin eksplodiral v bližini beograjskega letališča Surčin Umrlo 10 članov posadke in 2 potnika - Je letalo prevažalo res samo »avtomobilske gume«? BEOGRAD - Prebivalce zahodnega dela srbske prestolnice je v zgodnjih včerajšnjih jutranjih urah prebudil hrup nizkoletecega letala. Nekateri so kasneje povedali, da je kazalo, kot da bo letalo, ki je tri ure krožilo nad jugoslovansko prestolnico, treščilo v eno izmed visokih stolpnic v beograjskem predmestnem »spalnem« naselju. Pilot tovornega ruskega letala iljušin 76 je včeraj zjutraj, nekaj minut po polnoči, le petnajst minut po vzletu z beograjskega letališča, kontroli poleta javil, da je na letalu nenadoma zmanjkalo električne energije, zaradi Cesar so prenehale delovati tudi navigacijske aparature. Pilot se je odločil, da se vrne na beograjsko letališče nad katerim je nato krožil približno dve uri in pol, nato pa je skušal pristati. Kot so povedali surCinski letalski kontrolorji, ki so opazovali poskus pristanka ruske posadke, je težko transportno letalo ob pristajanju eksplodiralo na koruznem polju približno osemsto metrov od pristajalne steze, takoj nato pa je sledilo več zaporednih močnih eksplozij. Veliko letalo je skoraj popolnoma zgorelo v pičlih petih, šestih minutah, so zatrdili očividci. Jugoslovanske oblasti trdijo, da je bilo na letalu deset elanov posadke, lastnik letala, ruski prevoznik Spair, pa je izjavil, da je bilo na letalu dvanajst ljudi; poleg posadke še dva spremljevalca tovora, vsi pa so bili ruski državljani. Prav tako si niso enake informacije o tovoru: Jugoslovani trdijo, da je letalo iz Beograda na Malto prevažalo vojaško opremo in razstrelivo, kar (morda) potrjujejo tudi izjave vojaških in policijskih reševalcev, ki so prvi prišli na kraj nesreče in v zraku zaznali močan vonj po korditu, sestavnemu delu razstreliva. Ruski zasebni prevoznik Spair, ki je bil ustanovljen leta 1990 in ima v svoji letalski floti dvanajst letal (vsi so bili izdelani v nekdanji Sovjetski zvezi) pa zatrjuje, da je bilo na letalu zagotovo le 14, 5 tone avtomobilskih koles. Na sliki (telefoto AP) razbitine iljušina v bližini beograjskega letališča. ZDA / STRMOGLAVILO LETALO S ČASTNIKI NAMENJENIMI NA CLINTONOVO PRAZNOVANJE Nobenega sledu o preživelih nesreče VVASHINGTON - Skupine reševalcev so včeraj dopoldne našle razbitine vojaškega transportnega letala, ki so ga posodili Beli hiši in je ponoči strmoglavilo na neko goro v Wyomingu. Na letalu je bilo devet oseb, reševalci pa niso našli nobenega sledu o preživelih. Razbitine štirimotome-ga letala C-130 ameriškega letalstva, ki je kmalu po vzletu na višini 3.000 trčilo v Spečo Indijansko goro (Sleeping Indian Mountain) nedaleč od letališča Jackson, od koder naj bi poletelo na newyorško letališče Johna F. Ken-nedyja, so še gorele, ko so na kraj nesreče prišli reševalci.Letalo naj bi iz Jacksona, kjer je prva družina ZDA v tamkajšnjih gorah nacionalnega parka Grand Teton preži- vela devet počitniških dni, v New York, kamor naj bi nocoj pripotoval predsednik Clinton, na veliko politično zabavo ob njegovem 50. rojstnem dnevu, prepeljala njihovo prtljago in uradni avtomobil.Predsednika, ki se je s soprogo Hilary in hčerko Chelseo z letalom vrnil v VVashington nekaj ur pred nesrečo transportnega letala, o najnovejših najdbah reševalcev, kot je povedala njegova tiskovna predstavnica April Melody, sproti obveščajo. Na letalu je bilo osem elanov posadke ameriškega vojnega letalstva in en predsednikov varnostnik.Vzroka nesreče še niso sporoCih, vendar pa ameriški mediji poročajo, da je pilot kontrolnemu stolpu pred nesrečo sporočil, da ima težave. RIM / BH A II JAMO ŠA1 A Na ruskih letalih k sreči ni bilo nobene bombe MOSKVA - Letalo ruske družbe Aeroflot je v nedeljo zvečer brez težav pristalo na moskovskem letališču Seremetjevo. Pri natančnem pregledu so ugotovili, da na njem ni bilo nobene bombe. Do preplaha je prišlo med poletom iz Rima proti Moskvi. Dobro uro po vzletu z rimskega letališča Fiumicino je namreč neznanec telefoniral v rimsko uredništvo agencije ANSA j in dejal, da je na letalu skrita bomba. Tedaj je letalo že priletelo v ruski zračni prostor in kontrola poleta je ocenila, da se mora polet nadaljevati do cilja. Po pristanku v Moskvi so ugotovili, da je šlo za neslano šalo. Ker pa ni bilo pivsem jasno, na katero letalo je mislil neznanec, je kapitan drugega ruskega letala, ki je iz Rima letelo proti Sankt Petersburgu sklenil, da iz varnostnih razlogov pristane v Varšavi. V poljski prestolnici so letalo natančno pregledali in ugotovili, da na njem ni nobene bombe, tako da je po nekajmnem postanku letalo zopet odletelo proti Sankt Petersburgu. FRANCIJA / MAŠČEVALNI DIJAKI ZDA / ZVEZNA PALAČA SE JE MORALA UMAKNITI TRGOVSKEMU CENTRU Profesor je po pretepu podlege poškodbam Od leta 1983je to že peta žrtev nasilja PARIZ - Prejšnjo noC je v bolnišnici v francoskem Bayonnu umrl profesor Mi-chel Antoine, ki je bil v noči na petek žrtev surovega napada nekega njegovega bivšega dijaka in dveh pajdašev. Profesorja je med velikošmarensko corrido v kraju Daxu opazil 19-letni Emmanuel Guihard, ki ga je lani profesor izključil za en teden iz liceja Borda. Guihard se je skupaj s 26-letnim Alainom Jotreaujem in nekim mladoletnim lotil profesorja. Podrli so ga na tla in ga do nezavesti brcali. Zaman je profesorjeva žena poskušala obraniti moža. Tudi mimoidoči se niso menili za surovi pretep, saj so bili prepričani, da gre za obračunavanje med pijanci. Teh uied Četrtkovim slavjem namreč ni manjkalo. Ranjenega profesorja so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Bayon-ue, kjer pa je bilo zdravnikom takoj jasno, da 51-letni profesor ne bo preživel, ker je bil v globoki nezavesti, encefalo-giam pa ni dajal znake možganske aktivnosti. Kljub temu so profesorja operirali, tako da so mu odstranili strdke krvi v možganih. Prejšnjo noC pa se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo in je umrl. Po surovem pretepu je policija na podlagi pričevanj očividcev z lahkoto odkrila storilce in jih zagotovila pravici. Mladoletnika, Cigar imena niso sporočili, so kaj kmalu izpustili, ker baje ni aktivno sodeloval v smrtonosnem pretepu. Zupan Daxa Jacques Fort e je najodločneje obsodil srhljivi dogodek in poskušal opravičiti svoje mešCane, ker niso priskočili na pomoč. Od leta 1983 je Michel Antoine že peti profesor, ki je bil žrtev maščevanja dijakov in študentov. Neustavljivi vrtinec nasilja se je začel 10. maja 1983, ko je neki 17-letni dijak do smrti z nožem zabodel ravnatelja grenobelskega liceja Andreja Argougesa, ker ga je zaradi tatvine izključil iz šole. Ob teh smrtnih žrtvah pa je treba navesti, da je nasilje postalo v francoskih šolah že endemično. V šolskem letu 1994-95 so namreC v francoskih šolah vseh stopenj zabeležili kar 1.350 primerov nasilja in drugih kaznivih dejanj. Rušenje v Kaliforniji Svobodni trg je v Združenih državah Amerike na prvem mestu in umakniti se mu morajo tudi javne ustanove. Tako so v Anaheimu v Kaliforniji porušili palačo zvezne vlade, na njenem mestu pa bodo postavili trgovski center (AP) SVET Torek, 20. avgusta 1996 ISLAMABAD (Reuter, B.2.) - Vnovičen izbruh obračunov med skrajnimi pakistanskimi suniti in šiiti je še enkrat začel ogrožati koeksistenco omenjenih dveh skupnosti, ki sta si v laseh že od. samih začetkov islama. V nedeljo je bilo denimo v vasi Cak 205 v Pandžabu med šiitskim zborovanjem ubitih osemnajst ljudi, več kot deset pa je bilo ranjenih. Odgovornost. za napad je včeraj prevzela do sedaj neznana skrajna sunitska skupina Laškar-e-Jangvi. predstavniki omenjene skupine so sporočili, da je bil napad maščevanje za sredin napad na pripadnike skrajne sunitske skupine Sipah-e-Sahaba, ki je v Karačiju organizirala procesijo. Takrat je umrlo dvanajst ljudi, enajst pa je bilo ranjenih. »Odzvali se bomo na vsakršno šiitsko nasilje. Ljudje, ki so streljali na zborovanju v Karačiju, se morajo zavedati, da je to sunitska dežela,« piše v izjavi skupine Laškar-e-Jangvi. Omenjena dva napada, pred katerima je prišlo še do več posame- znih atentatov in umorov, sta povzročila strahove, da se bo vnovič pojavila spirala nasilja med skrajneži, ujetimi v neskončno verigo krvnih maščevanj. V zadnjih nekaj letih so bila namreč tovrstna obračunavanja med večinskim sunitskim prebivalstvom in šiiti, ki predstavljajo okoli petnajst odstotkov 150 milijonskega pakistanskega ljudstva, sorazmerno redek pojav. K temu naj bi pripomogel tudi svet Mih Jakjahte, ki so ga verske skupine lani ustanovile prav z namenom zaustaviti šiitsko - sunitska obračunavanja, ki segajo v sedmo stoletje našega štetja, ko so se muslimani sporekli glede Mohamedovega nasledstva. Pakistanski komentatorji pa so prepričani, da nasilje spodbujajo tudi tuje sile. Šiite naj bi podpiral Iran, suniti pa naj bi se oskrbovah v Saudovi Arabiji. Oboji pa orožje dobijo tudi iz zalog, la so nastale v osemdesetih letih, ko so se afganistanski gverilci borili proti sovjetskim vojakom. NAPADI MUSLIMANSKIH GVERILCEV V ALŽIRIJI Uporniki so sekali glave tudi otrokom in ženskam KAIRO (Reuter, M.S.) - Arabski časnik al-Hajat, ki ga izdajajo v Londonu, je včeraj sporočil, da so muslimanski gverilci v Alžiriji prejšnji teden izvedli več napadov, v katerih je življenje izgubilo 82 civilistov. V soboto je približno sto skrajnežev v policijskih uniformah na glavni cestni povezavi med provincama Batna in M‘Sila ustavilo dva avtobusa. Po pregledu osebnih izkaznic so uporniki, oboroženi z šibrovkami, noži in sekirami iz vozil izvlekli vse potnike, ki so imeli dokumente izdane v Batni, in jih hladnokrvno umorili. Eden od očividcev, ki je preživel »vožnjo z avtobusom«, je sporočil, da so »razbojniki v umazanih uniformah« rezali vratove in sekali glave tudi otrokom, žeriskam in starcem. Časnik je še zapisal, da je bil glavni namen pokola »ustvariti plemenski konflikt«. Alžirski časnik el-VVatan je že včeraj sporočil, da so gverilici v dveh loCenih incidentih prerezali vratove 18 civilistom. Skupina desetih upornikov je v četrtek ponoči ustavila avtobus na lažni nadzorni točki pri vasi Sidi Laadjal. Po pregledu osebnih izkaznic so izbrali 17 mladeničev, starih od 17 do 25 let, in jim prerezali vratove. Približno ob istem Času sta dva upornika v mestu Birhadem vdrla v mošejo in prerezala vrat mujezinu, ki je ravno začel klicati k večerni molitvi. Od leta 1992 je v spopadih med muslimanskimi gverilci in vladnimi silami življenje izgubilo že veC kot 50 tisoC ljudi. Muslimanski gverilci, maskirani v policiste, so poklali 63 ljudi, med njimi tudi otroke, ženske in starce Sredozemsko morje Aižir ■F ; |e Sidi Laadjal: Deset muslimanskih upornikov je na lažni nadzorni točki ustavilo avtobus. Po pregledu osebnih izkaznic, so 17 F X Sidi Laadjal S ALŽIRIJA 3 Y-/ X AFRIKA Vv-y Aižir NOVICE NEZADOVOLJNI AVSTRALCI SO VDRLI V PARLAMENT SLOVENIJA - HRVAŠKA Simitis razmišlja o predčasnih parlamentarnih volitvah ATENE (STA/AFP) - Grški premier Kostas Simitis bo najverjetneje v prihodnjih dneh sporočil odločitev o tem, ali bodo jeseni pripravili v državi predčasne parlamentarne volitve ali ne, je veCraj povedal uradni tiskovni predstavnik Dimitris Reppas. Reppas je še poudaril, da je vlada dolžna Cimprej odpraviti negotove politične razmere, ki ogrožajo državo in njene interese. Pobegli ruski piloti so se vrnili v domovino KAZAN (STA/AP) - Sedem ruskih pilotov, ki so v petek pobegnili iz enoletnega ujetništva pri afganistanskih upornikih, se je včeraj vrnilo v domovino. Piloti so vlado zaprosili, da jim pred sprejemom pri predsedniku Jelcinu dovoli, da obiščejo svoje družine. Piloti so v petek s tovornim letalom Iljušin-76 zbežali iz ujetništva pri talibaniskih upornikih. Po spektakularnem pobegu so prispeli v Združene arabske emirate, kjer jih je pričakal namestnik ruskega zunanjega ministra Vitalij Ignatenko. Pogajanja z uporniki o izpustitvi pilotov, ki jih je z ruske strani vodil Igantenko, so bila neuspešna, saj Talibani talcev niso hoteli izpustiti, dokler Rusi ne bi predali afganistanskih ujetnikov. Moskva trdi, da v ruskem ujetništvu ni Afganistancev. Neznanci na Haitiju streljali na predsedniško palačo PORT-AU-PRINCE (STA/AP) - Neznanci so včeraj ponoči streljali na palačo, kjer spi in dela predsednik Haitija Rene Preval, je povedal tiskovni predstavnik mirovnih sil Združenih narodov Erič Falt. Napadalci so streljali tudi na osrednjo policijsko postajo v mestu, ki se nahaja v bližini predsedniške palače. Kot je za agencijo AP povedal Fiat, so razmere pod nadzorom, nad mestom pa krožijo helikopterji Združenih narodov. Predsednik Preval je za napade obtožil nekdanje pripadnike haitske vojske. Novi sodnik haaškega sodišča HAAG (STA/AFP) - Pakistanec Sad Saod Jan je na mestu sodnika mednarodnega sodišCa za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji nasledil rojaka Rustana Sidhvo. V sporočilu za javnost haaško sodišče sporoča, da je Sidhva s tega položaja odstopil zaradi zdravstvenih razlogov in da bo njegov mandat dokončal Jan. Slednjega je za sodnika tega sodišCa imenoval generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali. Izgredi, kakršnih Canberra ne pomni Več tisoč ljudi je protestiralo proti socialnim in proračunskim reformam Hrvaški policisti ustavili slovenskega ribiča CANBERRA (Reuter, B.Ž.) - Več kot 15 tisoč protestnikov se je včeraj zbralo pred avstralskim parlamentom, kjer so precej nasilno izrazili nezadovoljstvo s socialnimi in proračunskimi reformami konservativne vlade premira Johna Hovvarda. Protestniki so razbili steklena vrata in vdrli v preddverje parlamenta. Ob tem je prišlo do hujšega, skoraj dve uri trajajočega spopada s policijo. V neredih - to so bili do sedaj najhujši izgredi pred stavbo avstralskega parlamenta - je bilo lažje ranjenih še-stedeset izgrednikov in policistov, en policist pa je, ker so ga razjarjeni protestniki polili s kislino, dobil hujše opekline. Demonstranti so protestirali predvsem proti vladnemu programu obsežnega proračunskega varčevanja, s čimer naj bi se v dveh letih znebili proračunskega primanjkljaja, ki je v fiskalnem obdobju 1995/96 znašal 10,3 milijarde avstral- skih dolarjev. Proračun za obdobje 1996/97 naj bi bil tako po vladnem predlogu štiri milijarde avstralskih dolarjev lažji od lanskega. Finančni analitiki so takšen oster program vlade pozdravili, medtem ko so ga zlasti Aborigini, študenti in sindikati označili za rasističnega in nepravičnega ter poudarili, da se bodo proti nameram liberalno-nacionalistiCne vlade borili z vsemi sredstvi. Avstralski premier Howard je nerede - ti so potekali tudi v mestih Brisbane, Adelaj- de, Perth in Darwin -ostro obsodil in dejal, da njegova vlada kjub nasilju in najrazličnejšim pritiskom ne.namerava popustiti. »To, kar se je zgodilo danes, je bilo povsem neav-stralsko, bilo je umazano... To je zelo žalosten in nesrečen dan v življenju avstralskega parlamenta in tisti, ki so odgovorni za današnje demonstracije, se morajo počutiti izjemno osramočene,« je dejal premier. Cheryl Kernot, voditelj avstralskih demokratovm, katerih glasovi bodo odločilni za usodo proračuna, pa je protestnikom obljubil, da bodo demokratski poslanci varčevalne ukrepe natančno pregledali in zagotovili njihovo pravičnost. Aborigini, študenti in sindikalisti se nameravajo z vsemi sredstvi boriti za svoje pravice (Reuter) PIRAN - V preteklih dneh je prišlo v Piranskem zalivu do incidenta, ko je hrvaški patruljni Čoln ustavil in zadržal slovenskega ribica Andreja Djonlage. Slednji je tako orisal dogodek: »Dvigal sem mreže na poziciji, ki je ceh dve milji oddaljena od Savudrije. Ob pol sedmih je pripeljal do mene patrolni Čoln hrvaške pomorske policije. Rekli so, da lovim v hrvaških vodah. Odgovoril sem, da sem, kolikor vem, v Sloveniji in da sicer meja sploh še ni določena. Policaji so vztrajali pri svojem. Ukazali so mi, naj do konca dvignem mrežo, nato pa so privezah mojo barko, mene pa pote-gnili na patruljni Čoln, kjer so me vklenili v lisice. Lisice so mi sneh šele tedaj, ko smo pripeljah v Umag. Tam so me najprej peljali na tehtanje ulova. Bilo je osem kilogramov psov in šest kilogramov listov. Ribe so mi seveda zaplenili, jaz pa sem moral do 12. ure čakati na sodnika za prekrške. Pokazal sem mu na karti, na kateri poziciji sem bil, on pa je na podlagi policijskega zapisnika trdil, da sem napačno ocenil pozicijo, ker nimam navigacijskih naprav. To seveda ni res, saj ribiči zelo dobro poznamo vsak meter tega morja in vedno natančno vemo, kje smo. Sodnik mi je izrekel ukor, plačati sem moral tudi 140 kun stroškov postopka-Tako poceni sem jo odnesel, ker nisem imel veC denarja pri sebi, Ce ne, bi moral verjetno plačati tudi kazen. Ob 13. uri so me ižpu' stih in s svojo barko sem se' vrnil v Piran,« je opisal piranski ribic. Podobno izjavo je Djon-laga podal tudi na piransM luški kapitaniji, ko je prišel v Piran. Na koprski UN/. včeraj niso hoteh komentirati dogodka in bodo kaj vec povedah na današnji tiskovni konferenci. Morda bodo kaj povedali tudi 0 tem, kako nameravajo zaščititi naše ribice. »MishS’ da si v Sloveniji, pa pridejo Hrvati in te tako rekoč ugra bijo. Tako se ne da delati-« pravi ribič Andrej Djonlag^ Foto Uroš Potočnik RAZMERE V ČEČENIJI SE NOČEJO UMIRITI V Groznem poka kljub premirju Jelcin zahtevo od Lebeda nov mirovni načrt GROZNI (Reuter, STA, B.Z.) - Kljub premirju, ki ga je ruska vojska sklenila s čečenskimi borci za neodvisnost, so včeraj v Groznem se vedno žvižgale minometne granate in odmevali streti avtomatskega orožja. Ruska vojska je medtem napovedala, da bo, ce bo treba, uporabila tudi silo, s katero bo osvobodila svoje vojake, ki so ujeti v Groznem. Ruski izstrelki so bili včeraj v Groznem usmerjeni predvsem v jugovzhodni in jugozahodni del, ki so ju uporniki zavzeli po silovitih bojih, v katerih je umrlo več sto ljudi. Sest granat je priletelo tudi v neposredno bližino železniškega mosta, ki je ostal ena redkih poti, ki vodijo iz mesta, uporabljajo pa ga množice civilistov, ki želijo ubežati bojem. Ruska televizija je poročala, da hujši boji potekajo tudi v središču čečenske prestolnice, kjer je slišati močne eksplozije, vendar naj rusko topništvo in letalstvo v bojih ne bi sodelovala. CeCeni so novice o bojih v središču mesta zanikali in dejali, da skuša ruska vojska z izzivanji zgolj pripraviti teren za nov napad na Čečensko prestolnico. Po mnogih ulicah Groznega patruljirajo čečenski borci z zelenimi trakovi okrog glave ter kalašnikovi in minometi v rokah. Zaradi strahu pred ruskimi ostrostrelci se izogibajo le glavnih prometnih žil v Groznem. Tisti civilisti, ki so še ostali, pa tavajo naokrog in v ruševinah iščejo ostanke hrane in vodo. Ruskih vojakov v Groznem ni videti. Njihovo navzočnost je mogoče razbrati le iz žvižgov granat, ki letijo nad upornike. Kot so sporočili viri iz ruske vojske, pa je bilo v bližini Groznega v napadu na neki avtobus ubitih okoli štirideset upornikov. Rusi so tudi zagrozili s še silovitejšo uporabo sile, Ce CeCeni v Groznem ne bodo sprostili blokad ruskih postojank, v katerih po nekaterih trditvah začenja primanjkovati vode, hrane in streliva, evakuirati pa bi bilo treba tudi nekaj ranjenih ruskih vojakov. Poveljstvo ruske vojske v Čečeniji je sporočilo, da je takšen položaj popolnoma nevzdržen. Kako bo Rusom uspelo osvoboditi obkoljene tovariše, pa je za marsikoga uganka. Analitiki namreč menijo, da je ponižujoča izguba Groznega ruskim vojakom še bolj zbila moralo, medtem ko so se CeCeni okrepili in prerazporedili, poleg tega pa uživajo tudi podporo velike večine lokalnega prebivalstva. Ruski predsednik Boris Jelcin pa je včeraj predsedniku Sveta za varnost Aleksandru Lebedu naročil, naj v enem tednu pripravi mirovni naCrt za CeCenijo. Prav tako je Jelcin Lebedu ukazal, naj v Groznem vzpostavi takšen red, karšen je vladal pred 6. avgustom, ko so CeCeni napadli mesto. Lebed naj bi zadano nalogo izpolnil v okviru dogovorov, doseženih maja in junija v Moskvi in Nazranu. V Moskvi pa se je včeraj tudi izvedelo, da ho Lebed ostal na svojem položaju, čeprav notranji minister Anatolij Kritikov ne bo odstopil. Lebed je namreč pred kratkim dejal, da se bo moral Jelcin odločiti med njim in Kulikovom. NEURADNI IZIDI PARLAMENTARNIH VOLITEV V LIBANONU Pozicija ni dovolila nobenega presenečenja Vsi vladni kandidati so slavili zmago - Opozicija očita notranjemu ministru več volilnih prevar BEJRUT (Reuter, T.S.) - Provladni kandidati so - sodec po skoraj dokončnih izidih - včeraj prepričljivo zmagati v prvem krogu libanonskih parlamentarnih volitev. Vseh pet vladnih ministrov, ki so na nedeljskih volitvah kandidirali v osrednjem Libanonu z večinskim krščanskim prebivalstvom, je dobilo dovolj glasov za zmago. Pred razglasitvijo uradnih rezultatov morajo prešteti le še pescico glasovnic. Na Čelu zmagovitih ministrov je bil notranji minister Michel Murr, ki je organiziral volitve, poleg njega pa so lahko zadovoljni še voditelj Druzov Jum- blatt, minister za energetiko Hobeika, zdravstveni minister Hamade in zunanji minister Bouez. Kandidati opozicije in njihovi podporniki so med volitvami Murra obtožili veC volilnih prekrškov in zahtevali njegov odstop. Ve- čina zaveznikov neuradnih zmagovalcev volitev je prav tako v prednosti, medtem ko imata le dva od opozicijskih kandidatov še možnost za izvolitev. Glavni med temi, zgovorni dvainosemdesetletni kritik prosirske vlade Albert Mo-ukheiber, ki je izgubil proti Murni in njegovim kolegom, se je pritožil pri predsedniku in prav tako zahteval Murrov odstop zaradi nepravilnosti na volitvah. Med nedeljskimi volitvami je en človek izgubil življenje v nemirih na enem od volišC, kjer so se tekmeci medsebojno obtoževali za podkupljivost, ustrahovanje in gangsterstvo. Veliko kristjanov je ignoriralo pozive opozicijskih voditeljev, naj bojkotirajo volitve in protestirajo proti volilnemu zakonu, ki je po njihovem mnenju napad na krščansko opozicijo, in proti prisotnosti 35 tisoC sir-' skih vojakov v državi. BOSNA IN HERCEGOVINA / NATO JE ZAČEL UNIČEVATI NEPRIJAVLJENE ZALOGE SRBSKEGA OROŽJA Vulkan požira strelivo Iforjevi strokovnjaki ocenjujejo, do bodo za operacijo potrebovali vsaj teden dni SARAJEVO (Reuter) - Natovi vojaki so včeraj kljub glasnim srbskim protestom in pisnim grožnjam zaceli z »operacijo Vulkan« - razstreljevanjem skritega skladišča orožja vojske bosanskih Srbov. Oblačno in deževno vreme je povzročilo zastoje, ker ni zagotavljalo varnosti zračnega nadzora. Previdnost pri izvajanju operacije se je izkazala za potrebno, ko so Natovi vojaki našli pastirja, tavajočega v bližini mesta ene od eksplozij, in ga odpeljali na varno. Včeraj so izvedli sest eksplozij, tri dopoldan in tri popoldan. Natov tiskovni predstavnik, major Brett Boudreau, je ocenil, da je bilo v dopoldanskih treh eksplozijah uničenih od petnajst do trideset ton streliva, največ min. Predstavniki Nata pričakujejo, da bodo potrbovali najmanj sedem dni za zbiranje in uničenje vsega streliva, ki so ga 5. avgusta našli v skladišču v šoli v Margeti-dih, vasi blizu Sokolca vzhodno od Sarajeva. Iforjevi inženirji so zakopali razstrelivo v meter globoke jarke, da bi eksplozijo - hrup in drobce - usmerili pod zemljo. Francoski in italijanski vojaki so v nedeljo veC ur napenjali mišice in nalagali strelivo na tovornjake, s katerimi so ga potem odpeljali na kraj razstrelitve. Natove Čete so poostrile varnostne ukrepe, potem ko so konec tedna po Sokolcu zaceli krožiti letaki z grožnjami, napisanimi v angleščini. Poveljnik Natovih kopen- skih sil, general Michael VValker, se je v nedeljo na Palah sestal z namestnico predsednice Republike Srbske BUjano Plavšič. »Plav-šideva se je ogradila od groženj in dejala, da ne predstavljajo stališča njene vlade,« je povedal major Bourdeau. Dodal pa je, da obstaja »zastoj v sodelovanju« z vojsko bosanskih Srbov. Noben vojaški predstavnik se namreč ni udeležil sestanka s Plavši-čevo. Včeraj je general VValker dobil pismo od visokega predstavnika vojske bosanskih Srbov Zdravka Tolimira, v katerem ta poziva, naj VValker odpove operacijo Vulkan. Natovi viri poročajo, da je VValker na pismo odgovoril, vendar se je uničevanje srbskega orožja nadaljevalo. »Mislim, da je najboljše, kar lahko pričakujemo od Srbov, zavezniški molk,« je dejal Natov predstavnik, ki je želel ostati neimenovan. Cesta do Margetičev je bila vCeraj polna Natovih vojaških vozil, ki so se valila proti bazi operacije. Na prizori- šče eksplozije, kjer je mrgolelo komunikacijskih anten, so se zlivati vojaki, vozila in zabojniki. Natovi helikopterji so pristajati in vzletali z bližnjega polja. »Da bi uničenje orožja potekalo preprosto in varno, moramo oblikovati zelo kompleksno operacijo. Naš prva skrb je varnost civilistov in naših mož na tem območju,« je dejal italijanski polkovnik Biagio DiGrazio. Ifor ne bo dovolil, da bi ga Srbi speljali s prave poti, saj je odločen, da operacijo Vulkan izpelje do konca (Reuter) NOVICE Clinton praznuje 50. rojstni dan NEW YORK - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj v New Yorku praznoval petdeseti rojstni dan. Clinton je za Johnom F. Kennedyjem najmlajši ameriški predsednik. V svojem nagovora se je posebej spomnil svoje matere, ki je umrla leta 1994, pa tudi nekaterih političnih prijateljev, med njimi nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina, zabavo pa je najbolj popestrila igralka VVhoopi Gol-dberg. Na sprejem v hotel VValdorf Astoria je bilo povabljenih 1500 ljudi, Clinton pa je za slovesnost odštel kar 15 tisoC dolarjev. Kot je v New Yorku v navadi, se je tudi včeraj pred hotelom zbrala množica protestnikov, ki so s klici »Sramota! Sramota!« skušali pokvariti slavje demokratskega predsednika. Clinton je varnostnike zaprosil, naj ne bodo grobi z njimi. Bosanski Hrvati s Tudmanom o krepitvi Federacije BiH BRIONI (STA/dpa) - Vodilni predstavniki bosanskih Hrvatov so se včeraj na Brionih sešli s hrvaškim predsednikom Franjem Tudmanom, s katerim so se pogovarjali o nadaljnji izgradnji musli-mansko-hrvaške Federacije BiH. Sogovorniki so se osredotočili na razpustitev samooklicane republike Herceg-Bosne ter vključitev hrvaških upravnih enot v politično ureditev federacije Beograd in Zagreb odpravljata še zadnje ovire BEOGRAD (STA/APA) - Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Simonovič je včeraj prispel v Beograd, kjer se je sešel z zunanjim ministrom Zvezne republike Jugoslavije Milanom Milutinovičem. Simonovič in Milutinovič naj bi se, kot se je izvedelo v Beogradu, pogovarjala o »zadnjih podrobnostih« sporazuma o medsebojnem priznanju. Sporazum naj hi v petek v Beogradu podpisala jugoslovanski in hrvaški zunanji minister Milan Milutinovič in Mate Granič. Hit boljši od Set Olimpije LJUBLJANA - V derbiju 3. kola prve slovenske nogometne lige je prvak Hit Gorica z gladkim 2:0 premagal ljubljansko Olimpijo. Hit je oba gola dosegel že v prvem polčasu, strelca pa sta bila Protega in Ubavič. Izidi 3. kola: Hit Gorica - SCT Olimpija 2:0 (2:0); Publikum - Rudar 1:2 (0:0); Koper - AS Beltinci 3:2 (1:1); Korotan - Primorje 0:0; Mura - Maribor Branik 1:1 (0:0) Vrstni red: Rudar Velenje 7, AS Beltinci 6, Maribor Branik in Korotan 5, Primorje in Koper 4, Publikum Celje in Hit Gorica 3, Mina 2, Set Olimpija V Novem mestu Italija še drugič do zlata NOVO MESTO - S cestno dirko na tekmovalni ste-zi Novo mesto-OtoCec-Ratež-Novo mesto za mla-dinke in mladince se je končalo letošnje svetovno mladinsko kolesarsko prvenstvo v Novem mestu. Med mladinkami si je prvo mesto v finišdu 14 kolesark prikolesarila Italijanka D’Ettore, Ukrajinka Saprykina je bila druga, Italijanka Corazza pa tretja. Od 73 tekmovalk, ki so štartale, jih je v cilj pripeljalo 66. V dirki mladincev, kjer so prevozili kar 127.4 kilometre, je zmagal Nemec Loew Holger, drugi je bil Danec Niels, tretji pa Italijan Astolfi. Končna lestvica osvojenih medalj: Avstralija - 4 zlate, 3 srebrne, 2 bronasti, Francija - 2 zlati, 1 srebrna, Nemčija - 3 zlate, 6 srebrnih, Italija - 2 zlati, 1 srebrna, 6 bronastih, Finska - 2 zlati, Ukrajina 1 srebrna, 1 bronasta. Danska -1 srebrna, 1 bronasta, Mehika -1 srebrna, 1 bronasta, Rusija -1 zlata, Kuba -1 bronasta. Longojeva še vodi PARIZ Amertičanka Alison Dunlap je zmagovalka šeste etape francoskega toura za ženske. Francozinja Jeannie Longo je ubranila rumeno majico. Fenigoto prvi v Leedsu LEEDS - Italijan Andrea Femgato je zmagovalec kolesarske dirke Leeds intemational, ki je štela za svetovni pokal. V sprintu je premagal MaMmiliana Sciandrija, tretjeuvrščeni Belgijec Museemv, vodilni v svetovnem pokalu, pa je na cilj prispel z 20 sekundami zaostanka. Med prvih deset je kar osem Italijanov, ki so v Leedsu slavili zmago že peto leto zapored. Svetovni pokal: 1. Museeuvv (Bel) 137 točk, 2. Za-nini (Ita) 88, 3. Bartoh (Ita) 73, 4. Gončenkov (Rus) I 67, 5. Baldato (Ita) 65, Femgato (Ita) 62. Triestina zlahka Napovedan nogometni spektakel med Trieshno in brazilskim moštvom Catuense se je spremenil v farso, saj se je pokazalo, da so Brazilci navadni amaterji oziroma turisti. Zato zmaga Roselhjevega moštva s 5:0 ne sme zavesti. Kakih 1200 gledalcev je vsekakor z zanimanjem sledilo nastopu Pierra Aubama. Gabonski branilec s francoskim potnim listom je presenetil in ni izključeno, da ga bo Triestina najela. Strelci na nedeljski tekmi so bili Mo-sca (14), Pavanel (43), Marsich (78 in 89) in Gubel-lini (84). Andretti zmagal v Elkhart Lakeju ELKHART LAKE - Američan Michael Andretti (Lola Ford) je zmagal na tekmovanju 200 milj Elkhart Lake v ameriški zvezni državi VVinsconsin, ki je bilo 14. v letošnji seriji formule indy. Drugi je bil Američan Bobby Rahal (Reynard Mercedes), tretji pa Italijan Alex Zanardi (Reynard Honda). V skupnem seštevku je vodstvo obdržal Američan Jimmy Vasser (131 točk). ■ Totip Pravilni stolpec: IX XX X2 IX 21 XI. Dirka plus 4, 5. Dobitki: 14 (1 dobitnik) 374.855.000 lir, 12 - (21 dobitnikov) 17.850.000 lir; 11 (481 dobitnikov) 779.000 lir; 10 (5294 dobitnikov) 70.000 lir. Obvestila SKBRDINA sporoča, da se pričnejo suhi treningi za priprave na prihodnjo sezono v torek, 20. tm., ob 18. uri in bodo redno potekali dvakrat tedensko (torek in četrtek). Zbirališče na trgu Brdina na Opčinah. Informacije na St. 212859 in 226271. Planinska odseka SK DEVIN in SZ SLOGA priredita od 25. do 27. avgusta 3-dnevno turo z vzponom na Triglav. Prijave sprejemajo do 21. tm. na tel. St. 208373 (Luciane), 200782 (Francko) in 226283 (Viktor). BOR M1NIB ASKET Košarkarski klub organizira od 2. do vključno 6. septembra (od 8. do 17. ure s kosilom) kamp na stadionu 1. maja. Namenjen je vsem osnovnošolcem in letnikoma ’84 in ‘85. Tečaj bo samo ob zadostnem Številu otrok, zato pohitite s predvpi-som. (Corbatti, tel. 361476 med 13. in 14. uro.) SZ SLOGA m SD BREG sporočata, da so odbojkarji na pripravah nastanjeni v Hotelu Peca v Mežici. Tel.St. hotela 00386602-35106 samo ob uri obedov. Sampros zmagal po štirih mesecih V finalu premagal Ivaniševiča - Podvig 0'Briena v Nev/ Havnu - Davenportova OK Ivaniševič ni v ZDA še nikoli zmagal (AP) INDIANAPOLIS - Prvi teniški igralec sveta Pete Sampras je na turnirju v Indianapolisu (915.000 dolarjev nagradnega sklada) v finalu premagal drugega nosilca Hrvata Gorana Ivaniševiča s 7:6 (7:3), 7:5. Sampras je še tretjič osvojil turnir v Indianapolisu in prvič dobil turnir za ATP po skoraj štirih mesecih. To je bila obenem njegova peta letošnja zmaga. Pred zadnjim letošnjim turnirjem za grand slam v New Yorku, do katerega je še teden dni, je pokazal odlično formo, Ivaniševiča pa je ugnal v osmem od štirinajstih njunih medsebojnih dvobojev. Hrvat ni še nikoli zmagal v ZDA, čeprav je bil finalist tudi leta 1990 v Long Islandu, 1991 v New Havnu in letos v Key Biscaynu. Na turnirju v New Havnu je za neverjeten podvig poskrbel Alex 0’Brien. Mladi Američan, ki na svetovni lestvici zaseda 169. mesto, je nastopil kot gost organizatorja in se prebil vse do finala, v katerem je s 7:6 (8:6), 6:4 premagal Nizozemca Jana Siemeiinka. Olimpijska zmagovalka Američanka Lindsay Davenport je na teniškem turnirju v kalifornijskem Manhattan Beachu (450.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada), kjer je bila četrta nosilka, v finalu premagala drugo postavljeno igralko Nemko Anke Huber s 6:2, 6:3. Davenportova je bila v polfinalu boljša tudi od prve tenisačice sveta Nemke Steffi Graf. PORTOROŽ - Berlinska Alba je osvojila prvo mesto na letošnjem velikem mednarodnem košarkarskem turnirju »Poletje 96«, ki je bil v soboto in nedeljo v Portorožu. Potem ko je v polfinalu premagalo bolonjski Vir-tus ( 66:63), je nemško moštvo, ki ga vodi bosanski trener Svetislav Pesič, v velikem finalu premagalo še ljubljansko Smelt Olimpijo z 79:75 (38:32). Za zmago sta najzaslužnejša jugoslovanski reprezentant Saša Obradovič (14 točk), ki je dal zadnje odločilne koše, in kapetan Najnovejse lestvice ATP, moški - 1. (l.) Sampras (ZDA) 4.318; 2. (2.) Muster (Avt) 3.722; 3. (3.) Chang (ZDA) 3.522; 4. (4.) Kafelj-nikov (Rus) 3.178; 5. (5.) Becker (Nem) 3.091; 6. (7.) Ivaniševič (Hrv) 2.831; 7. ( 8.) Krajicek (Niz) 2.434; 8. (6.) Agassi (ZDA) 2.399; 9. (9.) Courier (ZDA) 2.337; 10. (10.) Feneira (JAR) 2.334. Zenske - 1. (1.) Graf (Nem) 330.7857; (1.) Monika Seleš (ZDA) 358.400; 2. (2.) Sanchez-Vicario (Spa) 226.5454; 3. (3.) Mar-tinez (Spa) 198.1928; 4. (4.) Majoli (Hrv) 185.3142; 5. (5.) Anke Huber (Nem) 159.5541; 6. (6.) Novotna (Ceš) 136.6298; 7. (10.) Davenport (ZDA) 132.9417; 8. (7.) Fernandez (ZDA) 132.5446; 9. (8.) Date (Jap) 123.8206; 10. (9.) Rubin (ZDA) 117.9201. Rodi, ki je bil z 22 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Pri Ljubljančanih je bil najboljši strelec Mihe (19 točk), dobro sta zaigrala tudi Tušek (15) in mloadi Stepanija (9). Albina zmaga je zaslužena, saj je nemška ekipa vodila skozi vse srečanje, Ljubljančani pa so se ji približali le proti koncu tekme. V finalu za 3. mesto je beograjski Partizan premagal moštvo Bolonjskega Virtusa z 88:76. VRSTNI RED: 1. Alba Berlin; 2. Smelt Olimpija Ljubljana; 3. Partizan Beograd; 4. Virtus Bologna. KOŠARKA / V PORTOROŽU Alba Beilin v finalu boljša od ljubljanske Olimpije Max Biaggi še povečal prednost pred zasledovalci V razredu do 125 ccm zmagal komaj sedemnajstletni Rossi BRNO - Spanec Alex Criville (Honda) je slavil v kraljevskem pollitrskem razredu motociklistov za veliko nagrado Češke v Brnu. V enajsti letošnji dirki za svetovno prvenstvo je bil le za dve tisočinki hitrejši od svetovnega prvaka in trenutno vodilnega v skupnem seštevku Avstralca Michaela Dooha-na (Honda), tretji pa je bil American Scott Rus-sell (Suzuki). Italijan Max Biaggi (Aprilia) je slavil v razredu do 250 ccm. Biaggi je progo prevozil v času 42 minut, 19 sekund in 509 tisočink s povprečno hitrostjo 153, 509 km/h. Drugi je bil Francoz Olivier Jacque (Honda), tretji pa Nemec Ralf VValdmann (Honda). Biaggi je tako samo povečal svojo prednost pred zasledovalci v skupnem seštevku svetovnega pokala. Italijan ima 224 točk, najbližji pa mu je Nemec VValdman s 187 točkami. V kategoriji do 125 ccm je bil prav tako najhitrejši Italijan. Komaj sedemnajstletni Valentino Rossi (Aprilia) jeprvič slavil zmago na dirkah za svetovno prvenstvo. Progo prevozil v času 42 minut, 16 sekund in 229 tisočink s povprečno hitrostjo 102, 657 kilometrov na uro. Drugi je bil Spanec Jorge Marti-nez (Aprilia), tretji pa Japonec Tomomi Ma-nako. V skupnem seštevku za svetovno prvenstvo je vodstvo obdržal Japonec Haru-chika Aoki, ki je bil včeraj šesti. Rezultati, kategorija do 500 ccm: 1. Criville (Spa) Honda 45:38, 884 (156, 238 km/h); 2. Doohan (Avs) Honda 45:38, 886; 3. Russell (ZDA) Suzuki 45:41, 754; 4. Roberts ml. (ZDA) Yamaha 45:43, 303; 5. Capirossi (Ita) Yamaha 45:45, 673. Vrstni red v točkovanju za SP (po 11 od 15 tekem): 1. Doohan 231 točk, 2. Criville 179, 3. Cadalora (Ita) Honda 126, 4. Bar-ros 118, 5. Abe (Ja) Ya-maha 115, 6. Russell 112, 7. Okada 77, 8. Bayle 77, 9. Puig (Spa) Honda 74, 10. Checa 65. Do 250 ccm: 1. Biaggi (Ita/Aprilia) 42:19, 509, 2. Jacque (Fra/Honda) 42:25, 410, 3. VValdmann (Nem/Honda) 42:27, 826, 4. Ukavva (Jap/Honda) 42:28, 026, 5. Fuchs (Nem/Honda), 42:28, 171. Vrstni red za SP: 1. Biaggi 224 točk, 2. VValdmann 187, 3. Fuchs 123, 4. facque 112, 5. DVAntin 108, 6. Harada 104, 7. Ukavva 87, 8. Aoki (Jap/Honda) 87, 9. Rug-gia 70, 10. Boscoscuro (Ita/Aprilia) 53. Do 125 ccm: 1. Rossi (Ita/Aprilia) 42:16, 229, 2. (Esp/Aprilia) + 0, 245, 3. Manako (Jap/Honda) 2, 389, 4. Kazuto Sakata (Jap/Aprilia) 2, 423, 5. Alzamora (Spa/Honda) 2, 446. Vrstni red za SP: 1. Aoki (Jap) 164 točk, 2. Tokudome (Jap) 136, 3. Manako (Jap) 125, 4. Perugini (Ita) 121, 5. Alzamora (Spa) 105, 6. Valentino Rossi (Ita) 98, 7. Noboru Ueda (Jap) 98, 8. Oettl (Nem) 97, 9. Sakata (Jap) 88, 10. Goi (Ita) 83. ROKOMET / PREDSTAVITEV PALL. PRINCIPE Tržaški rokometni prvak ima tudi letos velike ambicije TRST - Najuspešnejši tržaški športni kolektiv, Pal-lamano Principe, ki je osvojil kar 13 državnih naslovov in tri italijanske pokale, je imel včeraj predstavitev ekipe za bližnjo sezono. Po uvodnih in simpatičnih besedah prof. Combattija, je predsednik društva Mario Dukcevich in sedaj tudi novega športnega združenja Sistema Trieste, ki vključuje dva največja športna kluba v Trstu, Pallamano Principe in Pallacanestro Trieste, v svojem govoru orisal cilje rokometne ekipe. Najprej je dejal, da je po petih letih predsedstva mislil opustiti predsedniško mesto. Z novim projektom (Sistema Trieste) in ob sodelovanju večjega števila pravih prijateljev je sklenil, da bo še naprej nadaljeval s predsedovanjem. »Nikdar nismo imeli tako močnega moštva in letos imamo zares dobre možnosti, da se poleg osvojitve državnega naslova izkažemo tudi v evropskem pokalu in tako častno zastopamo naše mesto tudi v Evropi,« je sklenil svoj poseg predsednik Dukcevich. Predsednik Pallacanestra Trieste Silvio Cosulich je dejal, da bodo košarkarji pred zelo zahtevno in odgovorno nalogo, saj bodo zastopali isto Združenje, od rokometašev pa se bodo lahko marsikaj naučili glede požrtvovalnosti in borbenosti. Svoje pozdrave in čestitke sta nato prinesla še občinski odbornik za šport Degrassi in predsednik pokrajinskega CONI Bom. Naj dodamo, da med številnimi gostje je bil prisoten tudi dolinski župan Boris Pangerc. Prevzel je nato besedo eden glavnih akterjev vseh uspehov tega kluba, trener in dejansko duša vsega delovanja Lo Duca. Dejal je, da so obnovili ekipo z novima tujcema (Srb Milosavljevič in Argentinec Schmidt), ki sta ne samo odlična rokometaša, temveč predvsem sijajna fanta. Žreb v evropskem pokalu je dodelil Tržačanom poljskega prvaka, ki ga absolutno ne gre podcenjevati. Z letošnjim novim sistemom v tem pokalu (uvedli so »champions - league«) bi bil seveda za Principe in za ves italijanski rokomet zgodovinski uspeh ta, da bi se ekipa uvrstila med četverico najboljših evropskih ekip. Duhovito je nato predstavil vsakega posameznika posebej. Ker bodo prihodnje leto junija v Italiji Sredozemske igre, se bo prvenstvo začelo že 14. septembra, končalo pa 5. maja 97. Italijanski pokal bo od 20. do 22. decembra (po vsej verjetnosti v Trstu). POSTAVA: Ivan Mestri-ner, Marco Barberini in Alberto Cozzi (vratarji), Marco Lo Duca (desno krilo), Clau- dio Kavrecic (krilo, pivot), Marcelo Enrique Schmidt (desni branilec), Mihcele Guerrazzi (levi branilec), Antonio Pastorelli (branilec, krilo), Slobodan Milosavljevič in Gioigio Oveglia (pivot), Ales-sandro Tarafino, Pietro Sivim (centralna igralca), Marco An-gileri (levo krilo); trener Giuseppe Lo Duca, pomožni trener Marco Bozzola. (bi) Torek, 20. avgustal996 NAPOVEDI PRIREDITEV 13 GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona: v teku je vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev; Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi zaprta zaradi počitnic do 10. septembra. Miramarski park Predstava »Luci in zvoki« Danes, 20. t.m., ob 21.00 »Una favola vien-nese a Miramare» in ob 22.15 »II sogno im-periale di Miram are« Jutri, 21. t.m., ob 21.00 »II sogno imperiale di Miramare» (v nemščini), in ob 22.15 »Una favola viennese a Miramare«. Kavarna Tommaseo V soboto, 31. t. m., ob 20.30 koncert pianista Gnida Cergolija in Liliana Bamboschek. Na programu Strauss, Ghershvvin, tržaške pesmi. Rezervacije v Kavarni Tommaseo (Riva Tre Novembre 5) tel. 366765. GORICA Alpe Adria Puppet Festival Od 1. do 7. septembra - Animatorsko gledališče. KOROŠKA GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. 5LO/tNSa=GA MUtOONK* GLmurfČA V UUIUAM tel: 061/331-945 Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Operni program: L. van Beethoven: FIDELO, A.Foer-ster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussy PELLE-AS IN MELISANDA. Baletni program: R. K. Scedrin ANA KARENINA, GEORGE GERSHVVIN (celovečerni balet). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 T Part lili*” STAJERC V LJUBLJANI Jutri, 21. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. A.Jarry: KRALJ UBU Četrtek, 29. avgusta, ob 20.30. SNG OPERA IN BALET MARIBOR Slovenska 27 Maribor G. Donizzeti: LUCIA DI LAMMERMOOR Torek, 27. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. BEKŠTANJ Bekstanjski festival - V glasbenem Šotoru bo v petek, 23. t.m., ob 20.00 nastopila Claudia Jung. BISTRICA NA ZILJI UniCeva kulturna stavba: danes, 20. t.m., ob 20.00 - »Evropski parlament« pogovor s svetovalcem B. Sturm-Sch-nablom. ŽELEZNA KAPLA Društvena soba SPD Zarja: jutri, 21. t.m., ob 20. uri: »Evropski parlament« pogovor s svetovalcem socialdemokratske stranke Avstrije B.Sturm-Schnablom. RADIŠE Kulturni dom: V Četrtek, 22. t.m., ob 20.00 - »Evropski parlament«, pogovor z Bojanom Sturm-Schna-blom, svetovalcem frakcije SP6 v EP. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST animacijski filmi Maxa in Daveja Flei- Mužej Revoltella scherja. Prireditelj je Cappella Under- V četrtek, 22. t. m., ob 21. uri na ogled ground. CANKARJEV DOM Do 25. avgusta, od 10. do 19. ure, nedelje od 10. do 14. ure, ob ponedeljkih zaprto: Arheološka razstava: POZDRAVLJENI PRE-DNAMCI! - Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Informacije na tel.: 061/67 360. Od torka do petka ob 10. uri na ploščadi pred CD- jem: Programi za otroke -skozi igro spoznavajmo prednamce! Glavni pokrovitelj razstave je Pivovarna Laško, d.d. Zaradi vzdrževalnih del je odprt vhod v Cankarjev dom le s Prešernove ceste. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA II GLASBA TRST Grad Sv. Justa Castello in aria - Triestate ’96 V torek, 27. t. m. bo na vrsti koncert skupine Agricantus. V Četrtek, 29. t. m., ob 21.30 - bo nastopila komična igralka Lucia Vasini. V Četrtek, 5. septembra, ob 21.30 bo nastopil Raul Cremona (Čarodej iz Oronza). Koncerte organizira Združenje Globogas; vstopnice: UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063); informacije: Grad sv. Justa (tel. 308300). Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 21. t.m., ob 20.30, 21.30 in 22.30 -Tretji del glasbene predstave v štirih delih Alfreda Lacosegliaza »Altri naufragi e Verso Levante», Četrti pa bo v sredo, 28. t.m. Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. Trg Unita Zadnji poletni koncert tržaške občinske godbe na pihala »G. Verdi«, ki jo vodi Renzo Da-miani bo v ponedeljek, 26.t. m.. BRIŽČIKI Dom pristaniških delavcev Jutri, 21. t. m., ob 21. uri koncert skupine In-ti Illimani. Prodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. TRŽIČ 14. septembra bo nastopil priljubljeni kantavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Musič master Classes ’96 Do 2. septembra se bodo po raznih mestih zvrstili koncerti opernega petja. Komorna glasba Goriški grad-Grofova dvorana:V petek, 23. t.m., ter 20. in 27. septembra bodo na sporedu koncerti opernega petja. Kulturni dom Od 7. do 15. septembra - XV mednarodni natečaj R. Lipizzer- srečanje mladih violinistov. PASSARIANO Vlila Manin V petek, 13. septembra - 21.00 - Koncert kantavtorja Claudia Baglionija. RAZSTAVE TRST Miramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: do 26. oktobra od 9. do 19. ure in od 26. oktobra do 7. januarja od 9. do 18. ure. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: Do 5.9. je na ogled razstava Tiepolo - risbe iz kolekcije Sartorio. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII): Do 13.10. je na ogled razstava risb slikarja' iz 17. stoletja Tiepola. Muzej Revoltella: Na ogled je razstava umetnin Nina Perizija (1935-1993). Na ogled je tudi razstava pop slikarja Američana Jima Dine. Umik ob delavnikih: 10-13 m 15-24; ob praznikih 10-13 in 18-24. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Roma-gnano Sesia 28078». Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 22.9. razstavljajo Carlo Bach, Elio Caredda, Silvano Rubino, James Brovvn, Juan Leal-Ruiz, Joseph Stabilito, Fulvio Giannini in Lucia Pescador. MILJE Letoviscarska ustanova: Do 29. t.m., je na ogled razstava slikarja Guida Massarie. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure,- ŽPETER Beneška galerija: razstavlja Mario Massera. SEŽANA Mala galerija: Do 20. septembra bo na ogled razstava barvnih fotografij natečaja »Skrivnost Krasa«, ki jo prirejajo Založba Zbrinca, Podjetje Motrans in ZKO Sežana. Otvoritev bo v četrtek, 22.8. ob 18. uri. Štanjel V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava fotografij Fotokino skupine Nova Gori-oa in uporabne skulpture Marka Mladovana. KOROŠKA CELOVEC Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Galerija Ars Temporis: Do 15.9. je na ogled razstava Cermak/Cermak: nakitni objekti. BV Galerie (Feldkirchnerstrasse 31): v torek, 30. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave , Jožeta Tisnikarja. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BEUAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 1.9. je na ogled skupinska razstava »Reddez-vous v avgustu« Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31.8. je na ogled Jubilejna razstava Unikat-X-Kat TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hevvige Bledi. UBUCE Dri PLIBERKU Galerija Falke: Do 15.9. je na ogled razstava ob 10-letnici smrti Hermanna Falke. POD HOMANOVO LIPO Mestni trg. Škofja Loka V petek, 23. avgusta, ob 20. uri na Mestnem trgu nastop skupine IRA ROMA. V petek, 30. avgusta, ob 20. uri: Večer country glasbe, nastopa skupina COUNTRV JOY, na Mestnem trgu. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Turistično društvo Rogaška Slatina Danes, 20. avgusta, ob 20.30 uri v Kristalni dvorani: Koncert - Ribiški oktet; umetniški vodja - Jože Kores. V soboto, 24. avgusta, ob 20.30: Plesna revija z plesno skupino LUKEC iz Krškega (Kristalna dvorana). V sredo, 28. avgusta, ob 20.30: Koncert - udeleženci poletne klavirske Sole v Rogaški Slatini (Kristalna dvorana. V petek, 30. avgusta, ob 20.30: Serenade - MePZ »Freya«, Šmarje pri Jelšah (Paviljon Tempelj. TRNFEST '96 Jutri, 21. avgusta, ob 21. uri: Rock, folk in blues večer s kalifornijskim duom DAVID THOM BAND, ki ga sestavljata kitarista in vokalista Brat Tisdel in David Thom. V petek, 23. avgusta, ob 21. uri: Promocija prve CD plošče »Stari grehi, nova sramota« izvajalcev slovenske ljudske glasbe. V soboto, 24. avgusta, ob 21. uri: Nastop romske etno skupine KONTABAND. V nedeljo, 25. avgusta ob 21. uri: Lolipopjazz večer s Ku-dovim hišnim jazz triom LOLITA. Svoje stare in nove, predvsem pa najnovejše iz zadnje plošCe Lo-lipop bodo godli Primož Simončič (saksofon), Mirsad SabiC (bobni), Iztok Vidmar (bas). FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Križanke, danes, 20. avgusta, ob 20.30: Glasbena dediščina Slovenije Musiča Antiqua Laba-censis; Zasedba: Olga Gracelj - sopran, Andrej Debevec - tenor, Robert VrCon - bas, Igor Grasselli - violina, Karel Žužek - violina, Igor Mitrovič - violončelo, Milko Bizjak - špinet ali Čembalo. Milko Bizjak - špinet ali Čembalo. Program: A. Tarsia, J. F. Zupan, B. Cordans, G. B. Ga-jani, B. G. Roselli, J. K. Vanhal, neznani skladatelji 17. in 18. stoletja. Križanke, jutri, 21. avgusta, ob 20.30: STAJERC V LJUBLJANI, komedija; Mestno gledališče ljubljansko, režiser: Boris Kobal. Križanke, 22. avgusta in Cerkev sv. Martina - Bled, ob 20.30: PAVEL KOHOUT, JAKUB JANŠA - orgle; program: B. A. VViedermann, M. Reger, L. VierneJ-. Alain, J. S. Bach, C. Franck, P. Eben. V cerkvi sv. Martina je prost vstop. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. ui (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. RAZSTAVE GAI.ERTTA BOŽIDAR TAKAČ Kostanjevica na Krki in GAT.F.RTTA LIKOVNIH UMETNOSTI Sloveni Gradec Otvoritev pregledne razstave slik Stefana Marflaka, v petek, 23. avgusta, ob 18. uri. NARODNA GALERIJA Puharjeva 5 Ljubljana Antonio Paroli /1688-17681 Razstava tega baročnega slikarja bo na ogled do 1. septembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14 Ljubljana Giinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje. Del zbirke 5000 del do zdaj neznanega avtorjevega opusa. (Do 25. avgusta) GALERIJA ALKATRAZ Metelkova Skupinska razstava. Alenka Pirman, Boštjan Drinovec, Davide Grassi, Frenk Fidler, Goran Medjugorac, Jože Barsi, Marko Jakše, Boštjan in Luka Drinovec, Marko Kovačič, Matej Bizovičar, Mojca Pungerčar, Silvan Omerzu, Urša Toman, Boštjan Novak, Andreja Suhadolc, Nataša Tajnik. (Do 1. septembra) KIČ KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Ljubljana Karla Bulovec Mrak Risbe iz obdobja 1921 -1953. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Ljubljana KITAJSKI PAPIRNATI ZMAJI Razstava bo na ogled do 8. septembra. EGUERNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Skupinska razstava S.L.I.K.A.R.S.T.V.O. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31 Liublianaa Sergej Kapus Slike. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. GALERIJA EROS Kabaret Nebotičnik Štefanova 1 Liubliana Razstava Darje Vidic. (Do 22. avgusta). GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3 Ljubljana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN. Bienalna razstava srednjeevropske risbe, na ogled bo do 31. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35 Ljubljana Zora Stančič CHIAORUSCURO. Slike. (Do 1. septembra) GALERIJA COMMER-CE Einspielerjeva 6 Ljubljana SLOVENSKO DRUŠTVO TRIGLAV (Split). Likovna razstava bo na ogled do 9. avgusta. MALA GALERIJA NA VELENJSKEM GRADU Velenje Anton Repnik (Ekspresivne podobe iz kmečkega življenja.) Razstava bo na ogled od 13. avgusta. RAZSTAVNI SALON POUK Cesta m. Tita 12 JESENICE V petek, 23. avgusta, ob 18. uri bo otvoritev in ogled razstave likovnih del Slavimirja Mihajlo-vica in Antona Modrijana. Torek, 20. avgusta 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO r Horoskop M M m eE L4 zapisal B. R. K. OVEN 21,3. - 20.4u Z vso motno po2»mostjo boste spremljali dogajanje na poslovnerm področju, iščoč priložnosti za vzpon. Vaš partner se bo čutil odrinjen, zato se pravočasno podvizajte! BIK 21.4,- 20.5.: Na vsak način boste želeli obdržati doseženi položaj, zato boste energično oporekali vsakomur, M si bo dnmil poseči v vaš ustaljeni način delovanja in mišljenja. DVOJČKA 21.5.-21,6.: Razmišljali boste o dodatnem zaslužku, vendar vam ne bo do sodelovanja s paraziti, id bi vam po napornem dnevu odžrli večji del pogače samo zato, ker so vam omogočili drobtino. RAK 22.6. - 22. 7.: Nenavadno odprti boste, zato se bo marsikdo prikradel v bližino vašega srca in skušal potipati po njegovi notranjosti. Odprite vrata samo tistim, M jih bodo odprE vam LEV 23.7. - 23.8.: Kb boste bolje spoarali simpatijo, v katero projicirate slike srečne prihodnosti, boste uvideli, da to vas ob njej čakalo še več: odgovorno reševanje notranjih vzrokov nesreče. DEVICA 24,8,-22.94 PriznaK si boste, da je skrajni čas za razširitev duhovnega horizonta. Ge boste spati še naprej, navsezadnje ne boste vec vedeli niti tega. kaj se dogaja za sosedovim plotom. TEHTNICA 23. 9. - 22,10,: Želeli boste izboljšati svoje finančno stanje, zato boste pljunili v roke ter se lotili dodatnega dela, Zaenkrat resda samo v mislih, ampakbrez ideje ni niti odeje. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Skromno si boste priznati, da še zdaleč niste dosegli vsega, kar ste si zastavili. Res je; nikdar ni tako, kot si želimo: lahko je slabše, lahko boljše. Z vami bo boljše. STRELEC 23.11.-21. 12.: Kmalu boste naleteli na nekega, ki vam bo v vsem nasprotoval in s tem temeljito načel vaš samoponos. Ne jezite se nanj; raje mu dajte prav in se izprašajte se sami KOZOROG 22, 12. - 20. 1.: Čeprav boste vseskozi dvomiti o iskrenosti tistih, M se vam ponujajo v pomoč, boste vendarle odprtih rok sprejeli njihove darove. Več jih bo, manjši bo dmm. VODNAR 21.1. • 19. 2.: Uspešno boste odpravili pomanjkljivost, ki vam je dajala občutek nesposobnosti. Novi začetki vam ne bodo vlili le norih moči, temveč vam bodo odstrli še stotero novih poti. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Skupne skrbi vaju bodo s pan tneijem znova nekoliko zbližale, zato nikar ne izgubita dragocene pridobitve; nadaljujta na področju, kjer vama že tolikanj škripa, da vama grozi potop. Bobri Po romanu Janeza Jalna napisal in narisal David Majnik Zvedel je pa pred leti, ko je šel proti mrzli strani čez gore po sol, da za zaledenelimi gorami lovijo divjad v ograde. Doslej si je bil napravil dvoje takih ograd. Pa sta bolj majhni in šibki. Ob Cmem potoku pa zabije sedaj novo ogrado, veliko in močno in visoko, da je ne preskoči noben jelen in ne podre tudi najmočnejši in najbolj razdivjani zober. Gez Veliko jezero, se je razlilo jutro. Skozi redko meglo je pogledovalo bledo sonce na kolišča. Ostro-rogovci se zanj kar nič niso menili. Hiteli so nositi z mostišča zadnje tovore v drevake. Komaj so se zvrstili pod pristajnim mostom. Zlagati, s kožami pregrinjati in povezovati so morali naloženo opremo že zunaj na vodi. Raz kolišče Ostrorogega Jelena so starci, ženske in otroci gledali za odhajajočimi drevaki, dokler niso zginili za Brdom. Dolga vrsta drevakov se je gnala po Dolgem potoku navzgor. Skozi brzice so jih moški' in mladci kaj urno potegnili. Sonce se je že nagnilo čez vrh neba, ko so Ostrorogovci priveslali do Bobrove skale. Če so se hoteli še pred nočjo utaboriti ob Črnem potoku, so se morali kar brž poprijeti dela. Naslednji dan, navsezgodaj so se možje in mladci odpravili skozi goščavo, ki je počasi prešla v nizko drevje in grmičevje. Veje pritlikavih brez so bile vse objedene od losov, tla pa močno steptana in ponečede-na od zobrov in razrita od nerescev. Tu zabijejo in zgradijo veliko ogrado, ter presekajo in iztrebijo stezo do Bobrove skale. Odzvanjali so udarci nabrašenih sekir in težkih batov. Možaki in mladci so dokončavali novo ogrado. Ostrorogi Jelen se je ozrl naokrog. Ograda sama je bila kar dograjena. Pred onstranskim vhodom so hlapci dokončavali oba zavračalna plotova. Kakor dvoje na široko predse razprostrtih rok sta se stegala prek jase in še daleč naprej v goščavo. Segna-na divjad se ne bo mogla izmakniti na nobeno stran. Gonjači jo poženo naravnost v ogrado. Ostrorogi se je že naprej veselil, kako bo pregledoval segnane in v ogrado zaprte ture in zobre, lose, jelene in sme in določal, katere živali naj padejo, katere pa zopet spuste nazaj v goščavo. Ne. Nerescem, medvedom in volkovom pa prav nobenemu ne prizanese. Škodljivcem, ki redčijo vrste divja- di. Lov se je pričel. Grede divjadi so begale pred gonjači, ki so zagnali silen ruk in bojni krik, da se je od silnega trušča tresla goščava. Zabrnele so tetive in siknile puščice. Močne roke so togotno vrgle sulice in težko so zamahnile sekire. Vse je drvelo naprej. Tudi on sam je hitel na vso sapo. Dež je izpral in namočil zemljo. Po bregovih je odgnala trava. Ozelenela so ločja in trstje in vrba je postala muževna. Pričelo se je razpuščati drevje; v goščavah košate bukve in vitki macesni, po močvirjih pa so zatrepetale v spomladanskem vetru svetloliste bele breze. Brest in hrast se pa kar nič nista hotela zganiti. Mladci, manjši in večji, pa tudi mladenke, vmes, so pridno stikali za gnezdi in pobirali iz njih, še ne-naležena jajca. Čim več jih nabero, tem bolj bo veselo praznovanje mladega zelenja. Kot je bilo v navadi, so dan pred slavljenjem mladega zelenja, spretne mladenke s pletenimi koši nalovile množico rib, da jih popeko na žerjavici velikega kresa. Sonce je pravkar zahajalo, ko sta Ostrorogi Jelen in Ježema stopila po pristajnem mostu navzgor na mostišče. Gospodinja je odšla v kočo. Poglavar pa je obstal pod mogočnim rogovjem orjaškega jelena. Prislonil je dlani ob usta in iz polnih prsi zanikal. Kolišče je oživelo. Iz vseh koč so pritekli moški in mladci in ženske in otroci ven na mostišče in se zbrali pred Ostrorogovim. Vsi so nestrpno pričakovali, kaj ukaže gospodar. Jelen se je samozavestno ozrl naokrog in nato glasno oznanil: »Jutri proslavi rod Ostrorogovcev prvo zelenje.« Medel sij, ki se je bil dvignil iznad nizkih hribov daleč zadaj za obalnim hribom, je pričel rdeti. Cmi ptič z rdeče obrobljenimi očmi je zabrusil, Polagoma so poprijeli tudi drugi ptiči. Preskakovali so se po ozelenelih vejah in otresali roso. Rožni hrib se je prelil v eno samo pesem. Pod njim pa je zahrumelo kolišče Ostrorogega Jelena. Spodaj na vodi so se zazibali drevaki. Drug za drugim je odrinil izpod pristajnega mosta. V skupinah so veslali proti trdini in med veselimi vzkliki in vriski pristajali ob vznožju pod studencem. Pesem ptičev na pobočjih Rožnega hriba je za hip premolkni- la. Jasa pod razglednim brestom se je pričela polniti s kipečim življenjem. Počasi in marsikdo precej zasopel so prispeli na vrh Rožnega hriba možje in žene in starejši ljudje. Zadnji je prišel Ostrorogi Jelen. Vsi so se mu razmaknili. Gez rob nizkih jutranjih hribov se je razlila slepeča svetloba. Ostrorogi je priprl veke in se zagledal vanjo. Piščalar sin njegov je udaril na struno. Zadonela je brenka. Vse je utihnilo. Rod je molče poslušal, ko so mladenke zapele ob zvokih bren-ke. Ostrorogi sam pa je s priprtimi očmi nepremično gledal v sonce. »Vidim ravnino, obsežno kakor jezero. Vsa je zlata in valovi. Iz nje pa raste gora iz samih podpepelnja-kov.« Ostrorogi je premolknil. Rod pa je zašepetal: »Dobro znamenje, dobro znamenje. Obilo jesti.« »Vidim tuje drevake,« je spet spregovoril Jelen. »Veliki so, kakršnih mi ne zmoremo. Prišli so po Reki navzgor in vesljajo prek našega jezera.« Rod je molčal. Ni vedel kaj reči. Spet je zabrenkal Piščalar na struno. Rod Ostrorogega Jelena je posedel po jasi. Hrup in veselje na jasi pod razglenim brestom na vrhu Rožnega hriba se je razlegal pozno v noč. Ponehali so spomladanski vetro-vi. Goščave so ozelenele prav do vrha Cme gore. Trave so odgnale za ped visoko. Ločje in trstje pa je preraslo številna, skrbno prekrita gnezda povodnih in močvimih ptičev. Na obširni planjavi na vrhu Brda se pa zelenje nikamor ni moglo ganiti. Ze pred več leti, ko je bil umrli Brkati Som še čvrst možak, se je bil Ostrorogi Jelen, potem ko je dobil privoljenje od očeta, čigar svet je bil, odločil, da skrči goščavo po vrhu Brda in napravi iz nje rodno zemljo. S hlapci je zasekal vsa drevesa, da so se posušila in nekaj se jih je ta čas samo podrlo. Najtežje delo se je bil namenil postoriti to pomlad. Ostrorogi je že več dni pošiljal svoje moške na Brdo. Ukazal jim je, naj za krajem posekajo vsa suha drevesa, tako da bodo padla na notranjo stran. In prav tako naj ob robu žive gošče vsaj za tri sežnje na široko zvlečejo vso hosto in suhljad na sredo shalja. Ko je bilo veliko delo končano, je vztrajni volk očetu dejal, da lahko podtakne ogenj. Z dolgo smolnico je Ostrorogi podrezal v žareče oglje, ki si ga je pripeljal s kolišča. Smola je zacvrčala in se brž vnela. Ostrorogi je vstal in počakal, da se je plamenica razgorela. Potem pa... Od sonca in vetra posušeno dračje se je vnemalo na vseh koncih in krajih ogromne grmade. Plameni so švignili proti nebu. Razdivjal se je požar, kakor bi iz same zemlje bruhal ogenj. Zažarelo je nebo, zažarelo je pa tudi Veliko jezero, kakor bi samo gorelo. Noč je zagrnila zemljo. Večerna stran Velikega jezera je razsvetljevalo goreče Brdo. Okrog ognja pa se je zbiral rod Ostrorogega Jelena. Požar na Brdu je pričel pominevati. Plameni so legali čedalje niže na zemljo. Proti nebu se je dvigalo le še nekaj orjaških dreves, ki jih doslej plamen še ni zmogel. Kakor velikanske, v tla zasajene plamenice, ki so se bile vnele od vrha do tal, so odsevale v jezerni gladini. 2ar na nebu se je čedalje bolj krčil. Na jezero je pa spet pričela legati tema. Požar na Brdu je ugasnil. Niti iz korenin se ni več kadilo. (Se nadaljuje) REŠITEV KRIŽANKE sram 'hno ‘ rai ‘ravNvi ‘o^tirat ‘mn ‘iNVJčialoHd ‘NiNisn ‘oaNvlraisi ‘raw ‘orni ‘iNVd 'sao 'llvn ‘ioi ‘vrvz ‘Naivo 'vrv ‘min ‘nvz 'noti 'nvtoomvn 'otszal crasaNO ‘ttrna ‘sina 'avoravDV ‘razioin "m -Oti ‘VA3 ‘VlOHd ‘IW30VNV ‘33M0 'aVH 'IVtira ‘INVI3VM '1SV1 :ouABjopoA SKANDINAVSKA KRIŽANKA Z POKRAJINA V SV. FRANCIJI VRSTA EKSPLOZIVA ORODJE ZA SEKANJE GLAS OB ZALOPUT-NJENJU VRAT X ZNANOST 0 ŠTEVILIH IN PROSTORIH SKIKAR, KI UPODABLJA ŽIVALI NAKODRANA VOLNENA TKANINA SKLADA- TELJ STRAVINSKI VOZNIK RALLVJA VATANEN HRVAŠKI KNJIŽEVNIK (VLADIMIR) KRAJ PRI PODČETRTKU X KOPER ORIENTAL. RIŽEVO ŽGANJE PREBIVALEC ROGOZE OTOK MITOLOŠKE čarovnice KIRKE MESTO NAJ. ITALUE OTOK V KVARNERU, NA KATEREM JF BILO VLADARJEVA NAMESTNICA HUNOM SORODNO NOMADSKO i mncTvn NIŽJI PLEMIČ IMETJE OTOČJE V MIKRONEZIJI MERSKA ENOTA ZA DRAGO KAMENJE VELIKO KONCENTRACIJ. TABORIŠČE MUSLIMAN. M. IME UGANKA SPREME- NJANIMI ČRKAMI KAVNI NADOMESTEK LONGVKA ANJA ZAVADLAV FR. MESTO OBMOZELI ZGORNJE OKONČINE PO TITU IMENOVANA POLITIČNA USMERITEV ŽELATINA IZ ALG ATLETSKO TEKMOVANJE TELOVADEC HODŽIČ KUSTURICA JEZERO NA JUGU KARELIJE VRUSUI MESTO NA JAP. OTOKU HONSU 0DVISNE2 OD MAMIL GERMANSKE BOGINJE USODE PRITOK INNA J. OD PASSAUJA. NEKD.SLOV. SMUČAR - MESTECE PRI ZADRU ZRTVENIK POKRAJINA VITALUI KRILO RIMSKE KONJENICE RIMSKI ZDRAVNIK BRITANSKI DRŽAVNIK IZJ8.ST. !WILLIAM) SIMON JENKO MIKLOVA ? EGIPC ROG SPODRSLJAJ ORGAN VIDA JUZNOAFR. ŠKOF, NOBELOVEC RIMSKA BOGINJA /" NEMŠKI SLIKAR (ULRICH) ZEMEUSKA OŽINA NAMALAKI MAMA RIM. BOG., SATURNOVA ZENA FINSKI KNJIŽEVNIK (JUHA) MLAD MOŠKI NAJDALJŠA REKA NA SVETU VILIONIST AMAR RONALD (KRAJŠE) KRATEK PD7IRFK ZMIKAVT GL.MESTO GANE ISTRSKI GONIČ NASTAVEK NA ZAČETKU CEVI PRI TROBILIH EDVARD KOCBEK KDOR KAJ NAČRTUJE NEKDANJI SLOVENSKI HOKEJIST (RUDI) BOLGARSKO M. IME, TRAJCE NEKDANJI JAPONSKI POLITIK IKAKUEI) PODLOŽNIK V STARIH ATENAH SLOVENSKI PESNIK (JOŽE) PESNIŠKI POJEM i RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Kotiček: Filip TV dnevnik ® RAI T 6.30 6.45 10.05 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.35 18.00 18.10 19.50 20.00 20.45 22.00 0.15 0.45 0.55 1.15 1.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: I pirati della notte (pust., ZDA ’63, i. O. Omolka, K. Corcoran) Dnevnik Nan.: ENG - V živo(i. Karl Pruner, Mark Humplirey) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Smrt v Milanu (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: II viaggio (dram., It. 74, r. V. De Sica, i. S. Loren, R. Burton) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Le simpatiche ca-naglie Dnevnik TV film: La Piovra 3 (dram.. It. ’86, i. M. PLa-cido, G. De Sio, 3. del) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Dok. oddaja o živalih in naravoslovju: Kvarkov svet (vodita Piero Angela in etolog D. Mainardi) Film: VVeek-end a Zuyd-coote (dram., Fr. ’64, i. J,-P. Belmondo, C. Spaak) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: II luogo del pensiero Aktualno: Mladi Jug Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Glasb, variete: Canzonis-sima (’69, vodi Mina) F RAI 2 S 5 RETE 4 B9 Nan.: Paradise Beach Nad.: Arnold, 7.15 A Dok.: V kraljestvu nara- cuore aperto, 8.00 Un ve, nato risanke in nan. amore eterno, 9.00 nad. Nan.: Zdravnik med Un volto, due donne, medvedi 10.00 Zingara, 10.30 11 Rubrika o zdravstvu Tg dono della vita, 11.45 33,11.45 dnevnik Cuore selvaggio, vmes Nan.: Velika dolina (11.30) dnevnik Dnevnik, 13.30 aktualna Nan.: Hiša v preriji odd. TV zone Dnevnik Quante storie flash Rtnj Nan.: Časa dolce časa Aktualno: Ekologija v go- JmSm Nad.: Sentieri, 15.30 Aro- spodinjstvu ma de cafe Nad.: Quando si ama, IBM TV film: Mamma Lucia 14.45 Santa Barbara (’87, i. S. Loren, 2. del) Nan.: Black Stallion Aktualni odd.: Agencija, 17.15 Dnevnik 18.45 Gosi come siamo Variete: E 1’ talia raccon- Dnevnik in vreme ta - Italija pripoveduje Variete: Game Boat Rubrika o izletih in poto- Film: I magnifici sette vanjih Sereno variabile (vestern, ZDA ’60, i. C. Šport in kratke vesti Bronson, Y. Brynner) Nan.: Un caso per due film: Bella, ricca, lieve Kratke vesti difetto fisico cerca anima Variete: Go-Cart gemella (kom., It. ’73), Dnevnik Tg2 vmes (23,30) dnevnik Film: Krištof Kolumb -Odkritje (pust., ZDA ’92, i. M. Brando, G. Gorrafa-ce, T. Selleck, R. Ward) S CANALE 5 Aktualna odd.: Perdenti Dnevnik in vreme,Tg2 Neon o kinu Na prvi strani, vreme Aktualno: Arca di Noe Film: I prepoteni! (kom.. m. RAI 3 It. ’58, i. A. Fabrizi, N. Taranto, Ave Ninchi) Nan.: Otto sotto un tetto, 12.00 Nonno Felice, Jutranji dnevnik, Drobci 12.30 Časa Vianello Film: La presidentessa Dnevnik TG 5 (kom., It. ’52) Papi quotidiani Videosapere: Domača te- Nad.: Beautiful (i. Ro n lovadnica, Kinematogra- Moss, K. Kelly Lang) fija, Potovanje po Italiji, Film: Un mondo senza Mostar ’95, Filozofija, sole (dram., ZDA ’93, i. Media/Mente, itd. P. Horton, T. Pollan) Dnevnik Variete za najmlajše Bim Nan.: In famiglia e con Bum Bam in risanke gli amici (i. T. Busfield) Risanke: Otok male Flo Dok.: Livingstone, 13.30 Nan.: Robinsonovi (i. Bill Srečanje med dvema Cosby, P. Rashati) kulturama Variete: VinuCil migliore Deželne vesti,dnevnik (vodi Gerry Scotti) Glasba: Pred premiero Dnevnik TG 5 Nan.: Vita da strega Variete: Estatissima Športno popoldne Sprint (vodita Gabibbo, i Nan.: Spazio 1999, 18.00 Miriana Trevisan) Star Trek - Deep Space 9 TV film: Ricercata per Dnevnik, deželne vesti omicidio (dram., ZDA Variete: PopperBlob ’95, i. Martin Kellie, A. Film: La banda degli Sabato jr., G. Clapp) onesti (kom., It. ’56, i. Dnevmik Toto, P. De Filippo) Nan.: 11 ritorno di Missio- Dnevnik, deželne vesti ne impossibile, vmes Dok.: La notte della re- (0.00) nočni dnevnik pubblica (S. Zavoli) Nan.: Maledetta fortuna, Resnične zgodbe 1.00 Dream On Dnevnik, pregled tiska Papi quotidiani ITAUA 1 6.10 9.10 9.15 11.30 12.25 12.45 13.00 14.30 15.30 16.00 18.00 18.30 19.00 20.30 22.30 0.40 1.00 Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Aktualno: Secondo noi Nan.: Družina Hogan, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Šport studio Otroški variete, risanke in Deprex Nan.: Ultraman, 15.00 SuperVicky Aktualno: Poletni Planet Nan.: Big Man (i. Bud Spencer, J. Seraas) Nan.: Tarzan - Smrtonosna megla Odprti studio, vreme, 18.50 Secondo noi Nan.: Acapulco HEAT (i. F. Lanzoni), 20.00 Gli amid di papS - Očetovi prijatelji (i. Bob Saget) Film: Roba da ricchi (kom., It. ’87, i. P. Villag-gio, R. Pozzetto) Film: Corpi estranei (srh., ZDA ’93, i. R. Car-radine, S. Keach) Aktualno: Poletni Planet Nan.: petek, 13., 2.00 Acapulco HEAT # TELE 4 19.30, 22.05, 23.40 Dogodki in odmevi Dokumentarec H Nan.: Great Detective B Dnevnik v nemščini m Film: Sogni proibiti (kom., ZDA ’47, i. Danny Kaye, V. Mayo) Nad.: Amore gitano (e) MONTECARLO 13.00 12.00 13.30 15.00 17.00 18.00 20.00 20.30 22.45 20.00, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Charlie’s Angels Film: Charlie Chan e il serpente piumato (’48) Nan.: Operazione ladro Nad.: Časa Sloan Variete: Zap Zap Nan.: Gospa in prikazen Nogomet: Fiorentina-Ca-gliari Nan.: Omicidi d’ elite, 23.45 Masquerade {T Slovenija I 118 Koper Videostrani Japonske pravljice Grdi raček, lutkovna igrica Pet tednov v balonu Poročila ABC - ITD, pon. tv igrice Komedija zakonskega življenja, pon. brazilske drame Mostovi Gimnazija strtih src, 20. del avstralske nanizanke TV Dnevnik 1 Sredi galaksije zavij levo, 14. del avstralske nan. Jakec in čarobna lučka, Kolo srede, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Šport Davov svet, 4. del amer. Dosje Roka Rocka Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Šport Sova: Nevarne obline, 4. del V območju somraka, 44. del ameriške nanizanke Poročila TV jutri, videostrani Slovenija 2 9.00 10.45 11.15 13.00 13.50 15.30 16.20 16.50 17.15 18.00 19.15 20.05 21.00 21.45 23.45 Euronevvs Alpe Jadran: Reka mnogoterih imen Igre brez meja, 8. oddaja Svet brez min, posn. koncerta iz Ženeve Koncerti Groblje: The Philippines Madrigal singers, 3. oddaja Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Analitična mehanika Davov svet, Dr. Quinnova Sova, ponovitev: Nevarne obline VideoSpon S srcem in dušo Lee Ritenour in prijatelji, jazz, 2. del Ciklus filmov A. Hitchcocka: Senca dvoma Nogomet: Povratna tekma predtekmovanja za pokal UEFA: Mura -Lyngby, posnetek iz Novega mesta Euronevvs Slovenski program Studio 2 pogovor Primorska »onika Vsedanes Nočni sodnik, nanizanka Peter Pan club Slovenski magazin Zaročenca, italijanski fdm, Režija: Mario Camerini. Igrajo: Gino Cervi, Dina Sassoli in drugi. Vsedanes n. del filma Po meri človeka - popotovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami Odprte strani, oddajo pripravlja Rosan-na Giuricin DtO Hrvaška 1 7.30 8.15 10.00 10.05 10.35 11.00 11.30 12.00 12.20 12.45 14.15 14.45 15.15 16.00 16.45 16.50 17.50 18.25 18.55 19.27 19.30 20.05 20.55 21.00 22.30 22.40 TV koledar Santa Barbara, 1322. del nadaljevanke Dobro jutro Poročila Prismuknjena družina, 2. del otroške nanizanke Polna hiša, 14. del ameriške humoristične nanizanke Alis z -is Županije Poročila Ljubezen, 313. del nadaljevanke Ubežnik, ponovitev ameriškega filma Risanka Otroški program Mali veliki svet Srečanje s pisateljem Dr. Quinnova, 21. del ameriške nanizanke Poročila Majski cvetovi: Francoski zrak, 5. del avstralske nadaljevanke Kolo sreče Vaša denarnica Hugo, tv igrica Nocoj... Dnevnik Naj tambura igra, glasbena oddaja EPP TV parlament Hrvaška spominska knjiga Dnevnik 23.00 23.50 Zenske Hollywooda Poročila r Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23,00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v živo; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Glasbeni utrinki; 21.05 Igra; 21.35 Medigra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11,30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.00 V računalniku; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos -Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22,23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, .14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Prevede-niesej; 17.00 Voklana glasba; 17.45 Izšlo jet; 18.00 Koncerti na tujem; 19.38 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 21.52 Poi-gra-Nokturno št. 3; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan;7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8,45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva; 10.00 Gl. rubrika Od vrha do dna; 10.45 Horoskop; 11.00 Daljnega dneva; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoidnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Glasba ; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.15 Glasb. Zelje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.00 Dove, co-me, guando; 11.30 Souvenir d' ltaiy; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Locandina; 14.40 Sigla single; 16.00 E., stote freschi; 18.45 Kipo; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Znanstvene raziskave; 8,40 Slov. lahka glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Simfonični koncert; 11.30 Listnica uredništva (P., Voranc, prip. Š. Drolc); 11.40 Potpuri; 12.00 Na počitnice; 12.30 Tropicana; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otrok - ritem - gib; 14.45 Evergreen; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kom.:Detelja (M. Vilhar, r. A. Rustja); 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 UT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 16 Torek, 20. avgusta 1996 gg| ■ > C ' JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA OKLUZUA S SREDIŠČE CIKLONA SREDIŠČE ANTI- CIKLONA 0 6 - Luna bo vzšla ob 12.15 in zašla ob 22.52. ATENE 25729 „ . PLIMOVANJE Danes: ob 1.08 najvisje 16 cm, ob 6.57 najnižje -28 cm, ob 13.40 najvisje 36 cm, ob 20.29 najnižje -23 cm. Tubi: ob 2.08 najvisje 6 cm, ob 7.33 najnižje -18 cm, ob 14.33 najvisje 31 cm, ob 22.05 najnižje -21 cm. TEMPERATURE REK roSTAJA Mura Gornja Radgona Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Hrastnik Sora Suha Ljubljanica Moste ■ j, n \ / z_ DANES GRADEC 13/22 TRBIŽ ^3 CELOVEC SrN * cS ° 12/21 ^ Z) S. GRADEC czsv^ 10/20 U M. SOBOTA O 13/23 O KRANJSKA GORA ^ 9/19 O TRŽIČ 11/22 MARIBOR 14/23 O PTUJ 13/24 CELJE O 13/23 O KRANJ OVIDEM 14/28 —»»N. GORICA GORICA o 14/28 O ° N. MESTO O 13/24, ZAGREB 13/23 O Z5 ČRNOMEy SZ Slovenija: Danes bo na Primorskem precej jasno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo kratkotrajne krajevne padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem okoli 18, najvisje dne- soncno vreme, le v vzhodni Avstrm, na Madžarskem in v severni Hrvaški bo pretežno oblačno in v glavnem suho vre- BIOPROGNOZA Vreme bo vremensko občutljivim ljudem povzročalo manjše težave, ki se bodo kazale predvsem kot težave s koncentracijo in nerazpoloženostjo. POSTAJA 15,0 12,6 13,4 13,9 15,3 GradaSCica Dvor Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 11,9 16,3 14.2 12,7 11.3 TEMPERATURE MORJA Portorož Poreč Crikvenica Split Komiža Hvar °C 24,0 24.0 22.0 23.0 22.0 23,0 TEMPERATURE V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 22 18 12 8 5 2 JUTRI GRADEC 13/22 S CELOVEC O 12/22 ČEDAD— O KRANJSKA GORA . 9/19 OVIDEM 14/28 .N. GORICA GORICA A o 14/28 TRŽIČ 11/25 O KRANJ <5 POSTOJNA O 10/23 S MARIBOR 14/23 10/20 PTUJ M. SOBOTA O 13/24 ^3^ CEUE o 13/25 'UUBUANA N. MESTO O '3/25 KOČEVJE O CRNOMEU ZAGREB 13/25 O č3 Slovenija: V sredo in Četrtek se bo nadaljevalo spremenljivo SVET7 SOKA PRI SLtKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Kraljica Elizabeta hoče korenito reformo monarhističnega ustroja LONDON - Kot je včeraj zapisal dnevnik Sun, hoče kraljica Elizabeta temeljito reformirati britansko monarhijo, tako da bi ji zagotovila preživetje tudi v prihodnjem stoletju. V ta namen je ustanovila tajno komisijo, v kateri je še njen mož Filip in njuni štiri otroci ter visoki dvorski funkcionarji. Kot kaže, so že sklenili, da se kraljeva družina odpove letnemu davčnemu prilivu v višini 8, 7 milijona funtov in da bo v bodoče plačevala vse davke. To pa še ni vse. Po novem naj bi bili člani kraljeve družine le najožje sorodstvo, in sicer: kraljevi par z njunimi otroci. Krono naj bi prevzel prvorojenec, tudi v primeru, da bi bil ženskega spola. Ukinili naj bi prepoved poroke s katoličani in odpravili formalne vezi z anglikansko cerkvijo. Nosilka zbližanja med državama? Mehiška zvezdnica TV nadaljevank Thalia je z nastopom j na Filipinih omrežila tudi predsednika Fidela Ramosa, ki ji je pripisal zasluge za prikjoteljstvo med državama (AP) Psi rušijo muslimansko kulturo in uvajajo zahodno miselnost TEHERAN - banski časopis Žomhuri eslami se je obregnil ob lastnike psov, ki svoje četveronožne ljubljence peljejo na sprehod, ker je to dokaz »invazije zahodne miselnosti«, ki bi jo morala pobcija preprečiti. Časopis med drugim navaja, da so psi za muslimane »nečiste Živah«, tako da se jih morajo pravoverni muslimani dosledno izogibati. Sodnica se javno opravičuje WASHINGTON - Sodnica iz Clevelanda Shbley Strick-land se je javno opravičila, ker je neki obtoženki svetovala, naj se znebi goljufivega zaročenca, ki jo je spravil v zapor in naj si raje pojišče bogatega partnerja. Stricklan-dova je povedala, da so novinarji napak razumeb njen nasvet. Sodnica naj bi namreč navedla, naj se ženske izogibajo falotov in lenuhov, ker je na svetu dovolj poštenjakov, ki niso slepi na ženske čare in so zanje pripravljeni storiti marsikaj. Bik zabodel bikoborca BILBAO - Španski bikoborec Pepe Luis Martin bo še dalj časa ostal v bolnišnici v Bilbau, ker mu je v nedeljo med corrido v tem mestu bik z rogovi razparal stegne-nično arterijo. Pepe Luis Martin je izgubil ogromno krvi, a so mu z dvema transfuzijema zadnji benutek rešili življenje. Dvignili bodo Titanicov premec ST JOHN’S (KANADA) - Prihodnjega 27. avgusta bodo poskušah z morskega dna dvigniti 10 ton težak premec prekooceanske ladje Titanic, Id se je potopila 14. aprila leta 1912. Dvigu bo prisostvovalo na raznih ladjah kakih 1.500 ljudi, med njimi tudi štirje od še živečih brodolomcev, ki so se pred 84 leti rešiti. Celotno operacijo bo posnela televizijska mreža Discovery Channel. Premec bodo spravih na poseben splav in ga odpeljah v Titanicov newyorški muzej. Titanic lezi v globini 4.000 mehov. Od odkritja njegovih razbitin leta 1985 so z dna dvigniti že 3.600 predmetov in dve toni premoga. V Azerbajdžanu zasegli 2 kg urana LONDON - Kot je sporočila moskovska televizija MTV, je v azerbajdžanskem Bakuju pobcija zasegla dva kilograma urana in aretirala štiri prekupčevalce z radioaktivnimi snovmi. Eden od teh naj bi bil elan azerbajdžan-ske akademije znanosti in izvedenec za radionukleide. V Avstraliji snežni meteži SYDNEY - Vzhodne avstralske zvezne države je zajelo nepojmljivo zimsko neurje, saj je sneg pobelil celo queenslandske hopske gozdove. Številne ceste so zaprti za ves promet, ker tu cestarji nimajo snežnih plugov. Zabeležiti so tudi ogromno prometnih nesreč s smrtnimi posledicami. V 102. letu starosti je umrla najstarejša japonska gejša TOKIO - Včeraj je v neki tokijski bolnišnici umrla najstarejša japonska gejša Hum Kato (na sliki AP), ki se je rodila leta 1894. Asaži, kot je bilo njeno umet- niško ime, je postala »maiko« (pripravnica) pri 11 letih, pri 16 pa prava gejša-Bila je izvedenka za glasbo kabuki in prava zvezda v svojem poklicu.