Sll^LVl. St.76 - CENA 70 SIT Odprt nov študentski dom v Kranju Dom z najvišjim bivalnim standardom *|apj« 1. oktobra - Tri dni pred začetkom novega študijskega leta, v torek popoldne, je dr. Slavko Gaber, JJinister za šolstvo in šport, skupaj s prejšnjim ministrom dr. Petrom Vencljem in predsednikom kranj-*e vlade Petrom Oreharjem prerezal trak ob vhodu v nov študentski dom na Zlatem polju. Odločitev za gradnjo no-*8a študentskega doma je p°stala uresničljiva pred sla- bima dvema letoma, ko je bila med Republiko Slovenijo in kranjsko občino podpisa- na pogodba za prodajo starega dijaškega doma na Kidričevi 2 v Kranju. Občina je kupila dom za 47 milijonov tolarjev, kar je zadoščalo za začetek gradnje na Zlatem polju, kupnina pa danes v skupni vrednosti naložbe nekaj več kot 280 milijonov tolarjev, predstavlja kar 52 odstotkov. Študentski dom je rasel dobro leto dni po zamisli projektantke Nade Jakopič Blagajne, ob investitorskem inženiringu Domplana in Gradbincu kot glavnem izvajalcu del. V sedmih etažah meri skupaj 2878 kvadratnih metrov, v njem je 184 postelj v apartmajih, dovolj prostora pa je tudi za različne obštu-dijske dejavnosti študentov. Dom se ponaša z najvišjim bivalnim standardom v Sloveniji, posnet je po evropskih standardih. • H. Jelovčan, foto: G. Šinik Več na 5. strani. 'apačni podatki o izgubi v železarnah lađa bi Acroni kar prodala ^frej Aplenc: "Edina gospodarska strategija vlade je v tem, da najema posojila in Qjcem poceni prodaja firme..." ^ |t0Ce' 30- septembra - Acroni je s 1500 zaposlenimi največja fir-l«V|i "cerna slovenskih železarni na Jesenicah. Ko je vlada obrav-*Nqj P°r°čilo o sanaciji, se je odločila, da se med drugimi neu-Diii)j$t'n' firmami čimprej proda tudi jeseniški Acroni, pristojno dtj ^rstv° Pa je navrglo še ugotovitev, da Acroni vodijo slabi ka- Sij80tovi,° se je, da sploh ni res, da bi jeseniški Acroni ali Fi-l*81iK^ela tako veliko izgubo, kot so jo nakazovali podatki vlade -r«a|j . J* skoraj polovico manjša, sanacijski program pa se uspešno kil >ra> saj samo Acroni v zadnjih mesecih pokriva vse stroške in H. aP°vedi o nadaljnjem izvozu kvalitetnih izdelkov so spodbud- 2anemarimo žaljivo in povsem neumestno ugotovitev, da vodijo firme slabi kadri - če nič drugega, so z rezultati v kratkem času dokazali ravno nasprotno - se postavlja vprašanje, zakaj vlada tako hiti s prodajo, še preden ji je popolnoma znano, kakšni so poslovni rezultati in nadaljnje perspektive? Tudi na to vprašanje je zelo konkretno odgovoril Andrej Aplenc, nekdanji direktor slovenskih železarn, ki je dejal, da je edina gospodarska strategija slovenske vlade v tem, da najema posojila in tujcem skoraj zastonj prodaja firme, ki jih ne bi bilo treba nikoli prodati, kar je dolgoročno za Slovenijo prava katastrofa. Metalurgija povsod po svetu za sanacijo potrebuje nekaj let, pri nas pa na vrat na nos v poceni prodajo! Je zainteresirani kupec mar že znan? Več na 3. strani.* D. Sedej Vave na izredno zasedanje skofje.oske občinske skupščine ^ Škofji Loki referendum o odpadkih? t* dveh * prC(j, n mesecih so na občini Skofja Loka uspeli dobiti gradiva in hkrati občutljiva dejanja, so *W ^e ministrstva za okolje in prostor, ki jih je obravnavala slo- ocenili, da se pri tem ne kaže htn. . v'ada, ko je razpravljala o nadaljnji usodi rudnika urana vrh. Sklenili so, da z njimi seznanijo občinsko skupščino. X0 ,J* Loka, 30. septembra - re8a V torek na seJ' škofJel°-'zvršnega sveta obravna- fcy ^evo občinskih poslan-12redni sklic občinske so sklenili, da po-8« *a*k Seznar»ijo z dejstvom, da ^vanj°n 0 zapiranju in prepre-Hda • P°s'edic rudarjenja * in vpliv glavno besedo. predlaga, da bi bil sedež be v Ljubljani. Nekaten r slanci pa so terjali, da bi bjLj dež v Celju ali kje drugje- *K druge države se tako decentralizacije državne up**« pri čemer so posebej omellN Nemčijo. Država bo morala strogi nadzornik. Kaj lahko čne denar ubirati svoja P° Omenjali so primere iz P**i klosti, na kar so drugi reagi^ da ne kaže nekatere ustafl ■ že vnaprej obtoževati kofljr^ je. Demokrati so predlaga'1' bi se družba imenovala p° \ netu Kavčiču, zagovorniku g1* nje slovenskega cestnega kn zaradi česar je bil odstraOr vendar je bil predlog zavrn&i saj ne bi bilo dobro ponaVJ{ stare prakse, ko smo drž* jL ustanove poimenovali po P0' tikih. Zakon o visokem šolstvi bil po drugi obravnavi sP[eu dokončno pa naj bi ga ^rA zbor sprejel na oktobrski s T • J.Košnjek, slika G. šinik STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE —' Iskanje skupnega jezika Kranj, 28. septembra - Kljub zaposlenosti strank z zasedanjem državnega zbora prihajajo iz vodstev strank najrazličnejša sporočila za javnost. Slovenska ljudska stranka je poslala vodstvu Slovenskih krščanskih demokratov predlog za pogovor o razčiščevanju odprtih vprašanj. Na skupnem sestanku naj bi obravnavali možnost oblikovanja koalicije sorodnih strank in dogovor o umiku veta SKD na vključevanje SLS v Evropsko demokratično unijo. Sredi septembra sta se strankini vodstvi dogovorili za začetek razreševanja spornih vprašanj. Mladi krščanski demokrati so javnosti sporočili, da se zavzemajo za izpeljavo ene etape kolesarske dirke Giro dTtalia po Sloveniji, ki bi bila priložnost za turi- stično in gospodarsko promocijo Slovenije, zato je treba podpreti ta projekt. Narodni demokrati pri krščanskih demokratih so organizirali v Ljubljani javno tribuno z naslovom Vzgoja in izobraževanje za tretje tisočletje. Stroka še ni izrekla zadnje besede, nacionalni program vzgoje in izobraževanja pa mora v javno presojo. Slovensko ekološko gibanje graja zadnjo podražitev zemeljskega plina za 5 odstotkov. To je nesprejemljivo, saj je to gorivo ekološko najmanj sporno. Izgubo Petrola bi morala pokriti država z denarjem od podražitev bolj nevarnih goriv. Denar naj bi se zbral v ekološkem skladu. Gibanje zahteva izstop Slovenije iz družine jedrskih držav. O tem naj se pripravi re- Združena lista socialnih demokratov Razvoj, ne afere Ljubljana, 29. septembra - V Združeni listi socialnih demokratov se zanimamo za gospodarski in socialni razvoj Slovenije, ne pa za afere, je dejal predsednik Združene liste mag. Janez Kocjan-čič, ko je pojasnjeval odnos njegove stranke do politike vladajoče koalicije, v kateri je tudi ta stranka. S tem je hotel povedati, da Združena lista z gospodarsko in socialno politiko vlade ni povsem zadovoljna. Lista je za hkratno stabilizacijo gospodarstva in za razvoj, ne pa za stabilizacijo in šele nato za razvoj. Samo stabilizacija lahko prinese državi hude probleme, predvsem še večjo brezposelnost. Hkratni razvoj pa bi nas tega bremena rešil. Povečan izvoz bo povečal povpraševanje in proizvodnjo, zmanjšala se bo proizvodnja, večji bo prihodek, zaradi večjega povpraševanja pa se bo povečeval tudi uvoz, kar bo domačo proizvodnjo silil h konkurenčnosti. Za dosego teh ciljev predlaga Združena lista omejitveno denarno in tečajno politiko, premišljeno davčno reformo, prerazporeditev proračuna v korist razvoja in hitrejšo privatizacijo. Po sodbi Združene liste je integralni proračun ogrožen. Razbijali naj bi ga z obrambnim in zdravstvenim investicijskim programom, cestnim tolarjem in univerzalnim otroškim dodatkom. To ni nič drugega kot povečevanje javne porabe. Mnenje liste o možnih novih 100.000 delovnih mestih pa so predstavniki liste argumentirali z dejstvom, da je uresničljivo, če bi bila sprejeta takšna razvojna gospodarska politika. # J.K. ferendum. Tudi Hrvaška ne sme graditi jedrske elektrarne. O nadomestitvi te energije se je treba pogovarjati s sosednjimi državami. Slovenska desnica ugotavlja, da je zbor v Križankah potrdil, da Slovenci niso zadovoljni s političnimi, gospodarskimi in socialnimi razmerami ter programirano demokracijo. Po dolgih desetletjih nekomunistične politične sile prevzemajo pobudo, ugotavlja tajnik desnice Danijel Malen-šek in dodaja, da se že pripravlja, veliko politično zborovanje vseh strank bodoče desno-sredinske koalicije. Desnica na levi nima sogovornika, saj komunistov in anarholiberalcev ni mogoče šteti za levico evropskega tipa. Socialdemokratska stranka Slovenije se v sporočilu za javnost, ki ga je podpisal glavni tajnik Brane Grims, sprašuje, kako je mogoče v Murglah kupiti hišo v izmeri 190 kvadratnih metrov z vrtom in garažo za 41.631 mark, kar je storil Milan Kučan, razen njega pa še dva bivša funkcionarja. Nekateri funkcionarji, med njimi celo Stane Dolanc, so hiše po izteku mandata vrni- li. Kakšna je pravna držav*-^ predsednik lahko kupi hi«0.^ 40.000 mark, navadni drža%j pa mora zanjo odšteti naj"1a 250.000 mark. Razen PraJJJ je to tudi moralno vpra Socialistična stranka Slo*1 «0 n Zeleni - ekološko soC^( i»»! stranka sta sklenili sporahK združevanju. To naj bi Jj. stranka z ekološkim in so^ nim nabojem, z distanco zgodovine, v kateri ločuje vobodilno vojno od kvisling, uprta predvsem v prihodu Računajo na povezovanji^ Demokrati, s katerimi bi »((r paj pokrili od 10 do 15 odjj tkov volilnega telesa. Lib* ^ no-demokratska stranka i" * dovoljna z zakonom o Om ff bi, Najprej je treba sprejet'^ solucijo o nacionalni varfl^iji šele nato pa zakon o obf*"^ Zakon o obrambi je izf*?i centralističen, nekatere r^1 ;< so sporne, gre pa tudi za oie $< ustavnih pravic. Pri vladi rtfJ^ ustanovi posebno telo, ki/ pretehtalo to problema^ ma NATO. • Zbral J. KoŠ»K vključno z vključevanjem v stem kolektivne varnosti o^ Izjava Ženskega foruma Združene liste Orožje ubija tudi otroke • tfi^ Ženski forum Združene liste socialnih demokratov v izjav J javnost pravi, da bo med orožjem in otroškimi dodatki i* ^ otroške dodatke. Orožje namreč ubija tudi otroke. Naš čas J^j-znamovan z nestrpnostjo, nasiljem in vojnami, pravi izjava. y^ na naših ljudi je potisnjena na prag revščine. Slovenija p°s a država, ki namesto v blagostanje državljank in državljanov v ^ državljanov denar v oboroževanje. Ena redkih držav, ki &')6ffi vesticijami v oboroževanje opomogla tudi gospodarsko, je p vendar je bilo v imenu takšnega napredka ubitih nekaj de? Ji soč ljudi. Slovenija pa ni v Južni Ameriki in ne potrebuje cM j izkušenj. Pač pa potrebuje takojšnja vlaganja v izobraževanj^ poslovanje, kulturo in razvoj. Naroda, ki vlaga v dobrobit s ^ otrok, ni mogoče ne poaraziti, ne pokoriti. Tak narod in18 r hodnost, pravi Ženski forum. . Ustanovitelj In Izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ UrcdnJika politika; neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjaj/ na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročA'11' DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70.00 SIT. _ _ Nekdanji direktor proti prodaji železarn Vlada bi Acroni kar prodala Ni res A<* i__vi_____i____ •____i--*_____i j_ res, da imajo železarska podjetja take izgube, kot pravi vlada. r'i! / sePtemDr» - Največje jeseniško podjetje Acroni nima d8 ,n pokriva vse stroške, tudi vse obveznosti do elektrogospo-k»D*o** a pa 1' grozi, da jo bo prodala. Je mar zainteresirani lijek ^nan? Andrej Aplenc, nekdanji direktor Železarne, je bil slow- no proti ProdaJ' takih in podobnih podjetij tujcem, saj za *nijo to pomeni pravo katastrofo. ostri SVobodn»n sindikatih so ki jihpTotestirali ob poročilih, uB~ J.e obravnavala vlada in p!dW^ da se v nekaterih ^K1 nekdanjih slovenskih ciislfi ne uresničujejo sana-jJ « programi in da tonejo v bili v. • Izkaza»o se je, da so datki J za Jeseniški Acroni po-Prir,u«napačni in da izguba niti Oprav-?0 ni tohk3na, zato so se UairJ • no Pojavila številna B"*nJ*. kaj je spet »zadaj«? firm , ™va rada nekaterih daia *nebl,a in Jin poceni pro-e zainteresiranemu kup- OtSSbo*Fl »indikat Železarne ^n,c« je zato o teh dilemah minulo sredo seznanil tudi nekdanjega direktorja slovenskih železarn, zdaj člana civilne iniciative za narodnogospodarska vprašanja Andreja Aplenca. Podatki, da Acroni kot največja firma na jeseniški lokaciji koncema slovenskih železarn v zadnjih mesecih več kot zadovoljivo uresničuje sanacijski program, saj je julija, avgusta in septembra posloval pozitivno in pri tem pokril stroške plač, prispevkov in materialne stroške • septembra celo dosegel rekordnih 15 tisoč ton plačane realizacije • povsem zanikajo vladne trditve, da Acroni nima prihodnosti in da se ga je zato treba znebiti. Tudi napovedi o nadaljnjem poslovanju so spodbudne. V tem kratkem času, odkar ima Acroni novo vodstvo, se je povečala povprečna cena programa od 930 na več kot tisoč nemških mark, večjih dolžnikov ni, elektrogospodarstvu tekoče poravnavajo obveznosti... Dejstvo, da je Acroni ena uspešnejših firm koncema, so pristojni ministri prezrli in enostavno napovedali skorajšnjo prodajo te firme s 1590 zaposlenimi! In zraven mimogrede navrgli, da na Jesenicah ni ne znanja in ne kadra, kar je še posebej boleče, ko pa je prav novo vodstvo dokazalo, da zna več kot zadovoljivo uresničevati sanacijski program. In to kljub temu, da v zadnjih štirih letih v Acroniju ni bilo nobene nove in nujne investicije. Andrej Aplenc se je tudi v tem primeru ostro uprl vsakršni prodaji tujcem in poudaril, da se v Sloveniji gospodarska strategija omejuje zgolj na najemanje tujih posojil in na prodajo tujcem, kar je dolgoročno prava katastrofa. Civilna iniciativa se prav zdaj zavzema za to, da bi milijardo in 600 milijonov nemških mark sredstev za ceste prešlo izključno pod vladno kontrolo in vpliv, ne pa v neko mešano družbo. Taka vsota denarja se v narodnem gospodarstvu, ki ima jasno strategijo, lahko tri do petkrat obrne. In zakaj pri cestnem projektu ne bi sodelovala tudi slovenska kovinsko predelovalna industrija, za katero tudi sicer ni nobenega pravega vzroka, da bi bila na vrat na nos poceni prodana in ki v vsaki ekonomiji za sanacijo potrebuje kar nekaj let. • D. Sedej ^Eodnejši podatki o zaposlovanju v kranjski občini Smo se že dotaknili dna? renjska je edina regija v državi, ki beleži upad iskalcev zaposlitve. Nekateri g a*ki kažejo, da smo se na tem področju dotaknili dna, čeprav ni izključeno, da toorda samo za kratkotrajni pojav. lit »ost V* septembra - Primerljivi podatki kažejo, da je zaposle-po|| gospodarstvu upadala v kranjski občini tudi letos v prvem *ftilal **rezPOS€lnost se je v primerjavi s koncem minulega leta tele > o oWin' za 4 odstotke, na Gorenjskem za 2 odstotka, poda-^Jsk v°ven,i° P8 govori, da se je povečala za 8 odstotkov. Go-"Ih* l talto regija v državi, ki beleži upad iskalcev zapodi e'd morda kaže, da smo se dotaknili dna, čeprav je težko kttakk ne 8re morda samo za kratkotrajno gibanje, je na seji °b»>St v,ade sredi tega tedna pojasnil v. d. direktorja kranjske enote Republišega zavod« za zaposlovanje mag. Franc B«rtS? ugotovitvi *a, da se po direktorja končanem .Pr!Pra žap0's^n'ko\ Pn'pr-Vn!štvu Joa,Vnik< Pri^^anje in da so ob akciji spremeniti tako, da bi že ob sprejetju pripravnika bila to spodbuda za podjetje. Gibanja o zmanjševanju iskalcev zaposlitve se kažejo v ^PoslS1 ugodnejši rezultat občini tudi julija in avgusta (ju- Goru^Ve' Je član IS Zdravko lija 5612, avgusta 5539). Tak- Politji^ V razPravi menil, da'je šna dinamika naj bi se nadalje- ^no D| a sedemkratno zajam- vala tudi v prihodnjih mesecih *aPačn •'takšna» kot Je zdaJ> do konca leta, čeprav se priča- na m bi jo bilo treba kuje porast števila študentov na podlagi končnega vpisa. Ob tem pa je posebna neznanka tudi zakon o stečaju in njegov učinek v prihodnje na usodo mnogih podjetij v Sloveniji nasploh. Ilustrativna je bila tudi razlaga člana IS Alojza Grmeka, ki je poudaril, da so razlogi, da pri zasebnikih ni večjega zaposlovanja, podrt južni trg, kar 130-odstotni prispevek na neto plačo zaposlenega in določilo, da mora podjetnik delavca, ko ga odpusti, plačevati še šest mesecev. To so razlogi, da se zasebniki bojijo zaposlovati delavce. Temu je, kar zadeva obdavčevanje pritrdil tudi Kari Erjavec, ki je pojasnil, da naša država pozna samo davek na dohodek. V drugih državah imajo učinkovite dajatve na premoženje, dobiček, obresti.. in bi bilo zato treba tudi pri nas opredeliti na tem področju davčno politiko. Posebej so se v razpravi zadržali tudi pri javnih delih in ob ugotovitvi, da občinski proračun ne zmore tolikšne podpore zanje, v krajevnih skupnostih pa se nekako ne obnesejo, sta predsednik Peter Orehar in podpredsednik Ferdo Rauter poudarila, da bi se morala drŽava odločiti na primer za gradbena dela ali na primer za stanovanjsko gradnjo, pri čemer je podpredsednik Rauter menil, da bi stanovanjska gradnja še najbolj spodbudila tudi vrsto drugih gospodarskih panog. Glede na izobrazbo danes brezposelnih, ki je v povprečju precej visoka, pa bi v občini lahko razvijali javna dela na nekaterih neekonomskih dejavnostih, česar pa danes občinski proračun ne zmore. Informacijo kranjske enote za zaposlovanje bodo za sejo občinske skupščine dopolnili še z rezutati na tem poročju, ki se kažejo na podlagi financiranja iz občinskega proračuna. • A. Žalar tržišk e občinske blagajne v letu 1994 Odškodnina za porušeno župnišče *'Zu 188 tisoč DEM bo občina plačala za nadomestno stavbo župnišča v Križah. ^oIUli ^Ptembra - Tako vsoto naj bi po dogovoru med Rimskoga teU.1" .žuPnijstvom Križe, Občino Tržič in Republiško upravo »isnic za postavitev nadomestne stavbo bo namreč treba porušiti Cea* "Mi»uij»i»om ivrize, vsoci at^vbe Prispevala vsaka od podpi *Wi :a ^Pnišče v Križah. Staro s ^radj n *",lsce v ivnzan. »taro stavno do namreč trena porušit **li*acijeen0Ve ceste- ^e oktobra se bodo najprej lotili urejanja ka pju^l.folgoletnem prizadevala u^,Ske občine je Republi- Uvrstilaa za ceste vendarle a v letošnji načrt dela re- konstrukcijo ceste skozi naselje Križe. Za uresničitev te naloge je namenila 40 milijonov SIT, dodatnih 18 milijonov SIT pa gojila za malo gospodarstvo ^8??* " Šfska, 30. septembra - Izvršni svet občine Ljubljana -"Preje/hi?8 v torek 00 razdelitvi posojil za malo gospodarstvo * S'$ka i 'tudi skleP že za naslednje posojilo. Občina Ljubljana 'Nbuli* i ° ta trenutek ena tistih v Sloveniji, ki je s tovrstnim Sin,, Janjem razvoja malega gospodarstva lahko zgled vsem dru- Sa Prijav^'0 V skupnem znesku se je na podlagi julijskega razpi-Po8ojev I l6.ODrtnikov in 19 podjetij. Na podlagi zelo strogih S° tokrat a D'Janske banke o kreditni sposobnosti prosilcev pa "citi zne od 46 milijonov tolarjev lahko odobrili posojila v skup-^2pjs J*" 34,6 milijona. Razliko bodo zato prenesli v naslednji objav; katerega pa je izvršni svet na torek že sprejel sklep, da iw 1 v znesku 47 milijonov tolarjev. je zagotovila za odškodnino župnišču in odkup zemljišč, prek katerih bodo speljali razširjeno cesto. »Po projektu je predvidena tudi rušitev sedanjega župnišča, ki stoji tik ob cesti. Izdelani so načrti za nadomestno stavbo, ki bo precej večja od starega župnišča. Prav zato je bila Republiška uprava za ceste skupaj s tržiško občino pripravljena prevzeti le del stroškov zanjo. Odkupila je objekt in zemljišče, občina pa naj bi poskrbela za gradbeno dokumen- tacijo in plačala svoj delež za odškodnino po sprejemu proračuna za prihodnje leto,« je povedala načelnica tržiškega oddelka za prostor in okolje. Dogovor o zagotovitvi 187.868 mark v tolarski protivrednosti pri sestavi proračuna za leto 1994 je na nedavni seji že podprl tržiški izvršni svet, o njegovi potrditvi pa se bo odločala še skupščina. Kot je še ocenila načelnica Mojca Basaj-Kos, župnijska stavba ne bo ovirala izgradnje kanalizacije od zadružnega doma proti Ret-njam, ki bo stekla predvidoma začetek oktobra. Cestno podjetje iz Kranja bo ta dela sklenilo do konca leta, do takrat pa bo vse nared tudi za začetek predvidene širitve in asfaltiranja ceste skozi kraj.9 S. Saje A. Ž. IZREDNI POPUST ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite IT 064/403-871 Denacionalizacija "izriva" knjižnice Jesenice, 28. septembra - V Občinski knjižnici Jesenice ugotavljajo, da bo denacionalizacija prizadela tudi knjižničarstvo ali natančneje - knjižnice v stavbah, ki jih bo treba vrniti nekdanjim lastnikom. Tak problem je že nastal v Gozd - Martuljku, kjer so novi lstniki stavbe, v kateri je tudi vaška knjižnica, že zahtevali izselitev knjižnice. V Občinski knjižnici Jesenice jim je sicer uspelo najti nove prostore (v novi stavbi gasilskega društva), vendar knjižnice tja ne bi mogli preseliti, če jim ne bi priskočil na pomoč izvršni svet. Ta je na torkovi seji sklenil, da ji iz tekoče proračunske rezerve za izdelavo opreme zagotovi 300 tisoč tolarjev. V občini so letos že preselili in opremili knjižnico v Podkorenu, na ponovno oživitev čaka knjižnici na Dovjem. Prihodnje leto pa bi jo radi odprli tudi na Blejski Dobravi in v Planini pod Golico. • CZ. V delu jeseniške občine Dražje dimnikarske storitve Jesenice - Ker je izvršni svet na torkovi seji soglašal s skoraj 30-odstotnim povišanjem cene režijske ure, bo podjetje Fe-di z Brega pri Žirovnici, ki opravlja dimnikarske storitve v zgornje-savski dolini in v delu Jesenic, lahko od danes dalje pri cenah storitev zaračunavalo (skupaj s prometnim davkom) rezijsko uro po ceni 1.050 tolarjev, kar je 240 tolarjev dražje kot doslej. V cenah dimnikarskih storitev predstavlja cena režijske ure 70- do 80-odstotni delež, ostalo pa materialni stroški poslovanja, plače, prispevki, davki, stroški vzdrževanja in drugo. Zasebno podjetje Fe-di je predlog za povišanje cene režijske ure utemeljilo s tem, da je storitve nazadnje podražilo 1. oktobra lani (Dimovod 1. decembra), potlej pa ne več, čeprav so se storitve od lanskega oktobra do letošnjega avgusta podražile za 35 odstotkov, komunalne storitve pa celo za 49 odstotkov. Izvršni svet se ni strinjal z določbo cenika, po katerem bi podjetje Fe-di generalno čiščenje naprav ob koncu sezone oz. enkrat na leto zaračunavalo za polovico dražje. Ker je tržna inšpekcija v svojem poročilu opozorila na več problemov, ki se pojavljajo pri opravljanju dimnikarskih storitev v občini, bo predsednica izvršnega sveta sklicala sestanek s predstavniki obeh dimnikarskih podjetij (Fe-di in Dimovod), inšpekcije in upravnih organov. Podjetje Dimovod z Jesenic, ki opravlja dimnikarske storitve v ostalem delu občine, doslej še ni vložilo vloge za podražitev storitev. • CZ. Inšpektorji stopili na prste zelenjavarjem Konec prodaje ob cestah? Jesenice, 30. septembra - Pet prodajalcev sadja in zelenjave Iz jeseniške občine in trije iz radovljiške so septembra prejeli odločbe, s katerimi jim sanitarni inšpektor od 3. oktobra dalje prepoveduje razstavljati in prodajati sadje in zelenjavo zunaj poslovnih prostorov. Jeseniški izvršni svet je maja letos prejel pritožbo občana, da je prodaja sadja in zelenjave zunaj poslovnih prostorov in ob prometnih cestah neustrezna. Izvršni svet je pritožbo odstopil sanitarni inšpekciji, ki je skupaj s tržno pregledala vse "problematične" prodajalne sadja in zelenjave v občini. Čeprav je inšpekcija že tedaj ugotovila, da je pritožba občana upravičena, ni ukrepala, ampak je zato, ker je takšna prodaja značilna za vso Slovenijo, zaprosila republiški sanitarni inšpektorat za strokovno navodilo, ki bi to enotno urejalo za vso državo. Ko je inšpekcija avgusta takšno mnenje prejela, je ponovno pregledala vse prodajalne sadja in zelenjave v jeseniški in tudi v radovljiški občini. Do konca septembra je vsem kršiteljem izdala odločbe, s katerim jim od 3. oktobra dalje prepoveduje razstavljati in prodajati sadje in zelenjavo zunaj poslovnih prostorov. V jeseniški občini je takšne odločbe prejelo pet prodajalcev za skupno osem prodajnih mest: na Titovi 21 in 81, na Kidričevi 13 in na Tavčarjevi na. Jesenicah, v Kranjski gori, v Žirovnici, Gozd Martuljku in na Hrušici, v radovljiški pa trije za prodajalne na Bohinjski Beli, Bledu, v Begunjah in Kropi. Za tak ukrep naj bi se odločili tudi v ostalih gorenjskih občinah. • CZ. Izlet po spominskih poteh Proslava v Cerknem Društvo upokojencev Kranj ob 300-letnici smrti J. V. Valvasorja v torek, 19. oktobra, organizira izlet po spominskih poteh. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izred Kina Center v Kranju. Med drugim si boste ogledali spominsko hišo J. V. Valvasorja v Krškem, obiskali staro božjo pot na Žalostni gori in odšli na Grad Bogenšperk. Prijave sprejema DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • L.C. Odbori skupnosti borcev in prireditveni odbor v Idriji vabijo na proslavo ob 50-letnici ustanovitve 31. divizije NOV in POS, 16. SNOB Janka Premrla - Vojka, ustanovitve bolnišnic Franja in Pavla ter izhajanje Partizanskega dnevnika. Proslava bo v nedeljo, 3. oktobra 1993, ob 11. uri v Cerknem (ob hotelu). Udeležence bo pozdravil predsednik OS Idrija dr. Janez Podobnik, slavnostni govornik bo minister za kulturo Sergij Pelhan, nato pa bo sledil kulturni program z godbo, pevci in recitatorji. • L.C. Na podlagi drugega odstavka 13. člena odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1993 (Ur. list RS, št. 34/93) in 7. člena pravilnika o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna občine Jesenice (Ur. list RS, št. 44/93) objavlja občina Jesenice JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV ŠOLSKIH IN PREDŠOLSKIH OTROK 1. Naročnik: OBČINA JESENICE 2. Predmet razpisa: OPRAVLJANJE PREVOZOV ŠOLSKIH IN PREDŠOLSKIH OTROK V ŠOLSKEM LETU 1993/94 na osnovne šole in vzgoinovarstve-no organizacijo v občini Jesenice, navedene v razpisni dokumentackji. 3. Ponudba mora vsebovati: DOKAZILO O REGISTRACIJI ZA OPRAVLJANJE DE-JAVNOSTI, VZOREC POGODBE, CENO, prikazano po strukturi, tako da bo razvidna cena na enoto na relacijo, IZHODIŠČNI CENIK ELEMENTOV CENE, RE-FERENCE, NAČIN OB- RAČUNAVANJA, UGODNOSTI. PONUDBA MORA OBSEGATI PREDMET RAZPISA V CELOTI. 4. RAZPISNA DOKUMENTACIJA, ki vsebuje podatke o relacijah, številu otrok in posebnih zahtevah, se lahko dvigne v roku za oddajo ponudb v uradnih dneh od 8. do 9. ure na Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice. 5. MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠE PONUDBE: cena, kvaliteta, reference in ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. 6. ROK ZA ODDAJO PONUDB: 8 dni. Ponudbe je treba oddati osebno ali poslati priporočeno po pošti. Ponudba mora biti obvezno opremljena z označbo "NE ODPIRAJ, PONUDBA ZA PREVOZE OTROK!" na ovojnici. 7. JAVNO ODPIRANJE PONUDB BO 14. OKTOBRA 1993 ob 10. uri v konferenčni sobi Skupščine občine Jesenice. 8. Ponudbe, ki ne bodo skladne z zahtevami 6. tč. tega razpisa, bodo zavrnjene že v postopku odpiranja ponudb, ponudbe, ki pa ne bodo sklenjene z zahtevami 3. tč. tega razpisa, bodo izločene iz obravnave v postopku ocenjevanja ponudb. Javna dela Prvo leto oziroma po opredelitvi, da bi z javnimi deli lahko zmanjševali brezposelnost ali pa začasno reševali probleme zaradi odvečne delovne sile, so se jih tudi v gorenjskih občinah lotili. Začetni koraki so bili različni. Ponekod so hitro ugotovili, da lahko z njimi uspešno nadomestijo še kaj več, kot zgolj zaposlitev odvečne delovne sile. S posrednim drlavnim financiranjem in občinskim deležem ter s programi, ki so bili v krajevnih skupnostih na primer marsikdaj in marsikje največkrat tako finančno veliki, kljub merilom in zahtevam o lastni udeleibi krajanov oziroma krajevnih skupnosti, da jim v celoti občinski proračun v opredeljeni obvezi že skoraj ni bil kos, so jih (javna dela namreč) začeli prilagajati uresničevanju takšnih programov. Poskus in zamisel sta že v enem, dveh primerih na začetku bila spodbudna. Še bolj se je opredelitev potem uveljavila naslednje leto. Danes so v tej občini z njimi zelo zadovoljni, saj uspešno rešujejo zahtevne programe v krajevnih skupnostih. Povsod pa ni tako. Slišijo se tudi ugotovitve, da bi država z javnimi deli morala poskrbeti za program, ki bo prispeval k oživljanju gospodarstva. Z gradbenimi deli bi lahko po nekih ocenah zajeli 30 odstotkov, s stanovanjsko gradnjo pa celo polovico celotnega gospodarskega potenciala. Vsekakor pa to ne more biti posamičen občinski program. V občinski program javnih del pa bi marsikje lažje vključili različne neprofitne, a hkrati visokostrokovne dejavnosti. Žal pa je za to v občinskem proračunu danes (kljub državnemu deležu) premalo finančne podpore. A. Žalar Spominska svečanost v Gozdu - Križe - Skupni krajevni praznik štirih krajevnih skupnosti (Križe, Pristava, Sebenje in Senično) pod Kriško goro v tržiški občini bodo z osrednjo spominsko svečanostjo proslavili v nedeljo, 3. oktobra, ob 11. uri pri Domu PD v Gozdu. V okviru praznovanja pa so se že včeraj začele tudi nekatere športne in druge prireditve. Tako se je včeraj (četrtek) začelo tekmovanje v namiznem tenisu. Danes se začenja na igriščih v Križah tekmovanju v tenisu, ki bo trajalo do nedelje. V nedeljo ob 11. uri pa bo na 12-metrski skakalnici v Sebenjah tudi državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do devet let. Danes (petek) ob 18. uri bo tudi vaja članov gasilskega društva Križe. V ponedeljek, 11. oktobra, ob 15.30 pa bo odprto prvenstvo v krosu za posameznike v Seničnem. (až) Kranj na sejmu v Mariboru - Kranj - Sinoči (četrtek) se je v Mariboru začel prvi mednarodni sejem gostinstva in turizma z več kot 200 domačimi in tujimi razstavljalo. Z Gorenjskega sodelujejo na njem TD Ribno, Creatim inženiring Kranj, Les-eks Komenda-Križ, Cordia trade Kranj, Elmont Bled in občina Kranj z občinsko turistično zvezo ter turistističnimi društvi Kranj, Cerklje, Jezersko, Besnica, Bašelj, Kokrica in Šenčur. Sejem bo odprt do 4. oktobra, (kj) Razstava sadja - Cerklje - Sadjarski krožek, ki deluje na Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah pripravlja zanimivo razstavo sadja s cerkljanskega šolskega okoliša. Razstavo bodo odprli danes (petek) v avli šole s krajšim kulturnim programom, potem pa bo zanimivo predavanje inž. Benedičiča o pridobivanju sadja in sadjarstvu. Danes med 13. in 15. uro lahko prinesejo sadje na razstavo tudi krajani vasi pod Krvavcem. Na razstavi, ki bo odprta v soboto in nedeljo od 8. do 18. ure, bo na ogled tudi posušeno in vloženo sadje ter več kot 100 vrst sadja, (kj) Jesenski lxl glavni dobitek 20.000.000 SIT 15 avtomobilov OPEL ASTRA 2 avtomobila OPEL CAL1BRA 1 avtomobil OPEL FRONTERA in ostali denarni dobitki ŽREBANJE 24.10.1993 40 gorskih koles za naročnike kompletov kartic "Jesenski 3x3" KOMPLETE LAHKO NAROČITE TUDI PO TELEFONU 24 UR NA DAN: 061 / 118-316 IN 126-206 avtotehna d.o.o. Komunalne dejavnosti v kranjski občini Lokalni davek za uresničitev programa Izvršni svet je potrdil informacijo Javnega podjetja Komunala Kranj o komunalni dejavnosti v ob$ in sprejel program nalog za pripravo letnih programov na podlagi opredeljenih virov financiranja Kranj, 30. septembra • Trenutno stanje je takšno, da je financiranje komunalnih dejavnosti v občini neurejeno. To se vse bolj odraža v občini pri oskrbi s pitno vodo, odlaganju komunalnih odpadkov na deponiji v Tenetišah ter pri kanalizaciji in čiščenju odpadnih voda. Izvršni svet je v sredo podprl program nalog za pripravo letnih planov za vsa tri področja: voda, odpadki in kanalizacija oziroma čiščenje odplak. Predložil jih bo v obravnavo občinski skupščini, prav tako pa tudi način financiranja, kjer je med drugim predviden tudi odlok o zagotavljanju sredstev opredeljen kot lokalni davek. gi konkretizacije za dveletno Do zdaj so se sredstv ,f obdobje. Na ta način bi lahko vzdrževanje, rekonstrukcij^ natančneje in konkretno opre- gradnjo takšnih (vseh treD^ delili denarne možnosti in iz- objektov zagotavljala s vedbo vseh predhodnih del in investicijskih poslov do začetka posega v prostor. Pri oskrbi s pitno vodo je poudarek na obnavljanju vodovodnega omrežja zaradi dotrajanosti, kjer so zdaj velike izgube vode v omrežju. Hkrati so v programu nadaljnje raziskave vodnih virov na območju doline Kokre ter raziskave podtalne vode na Kranjskem m Naklanskem polju. Na seji izvršnega sveta je sekretar sekretariata za urbanizem gradbene in komunalne zadeve Miha Perčič razložil, da bi veljalo gradivo sprejeti kot usmeritev z nalogami na podla- komunalnih storitev, s sr«? j, za urejanje stavbnih zemlj'rrf deloma še z nadomestil' uporabo stavbnega zefljlj^ Pri odlagališču (deponija) ko- ^^\££ffiff munalnih odpadkov v Tenet šah komunainin storitev p« > j dobrih 400 milijonov to larj«* Proslavili so 40-letnico delovanja Gorice, 28- septembra - Gasilsko društvo Gorice, v katerem aktivno deluje 18 gasilcev, ima kar 119 podpornih članov. V povezavi s krajani je v preteklosti skrbelo za dom, na katerem so lani obnovili stolp in fasado. Tako je naneslo, da so šele letos proslavili društveni jubilej. stvari opredeliti, ker so projekti gotovi in sprejeti. Treba bi bilo zagotoviti le finančna sredstva. , m$ Kar pa zadeva ukrepe na po- Izvrsni svet bo predlagal^ dročju kanalizacije, so stvari čini, da bi potrebnih 40U ttidi sprejete za območje mesta jonov tolarjev na leto L in deloma Strahinj, Naklo, deloma s sredstvi sklada JJ Mlako, Kokrico in Šenčur, nih zemljišč in posebnim l° ; Odprti sta le Žabnica in nim davkom na P° ;ef Bitnje. Na podlagi devetletne- občinskega odloka. Sj^, ■Sprf ga programa pa je podobno kot odloka bi pomenil P}j$*°ytf pri vodovodnem omrežju treba ka in sicer po 1-000 M opredeliti dveletni program. štirikrat na leto. A. Zala* Gasilsko društvo so namreč v Goricah ustanovili avgusta 1952. leta. Takrat je v njem delovalo 12 ustanovnih članov. Po štirih desetletjih je aktivno članstvo le nekoliko večje; od 18 članov je ena desetina zadolžena za operativne naloge. Na srečo se zadnja leta srečujejo samo z manjšimi požari v naravi, večji požar pa so nazadnje gasili pred četrt stoletja na domačiji v Srednji vasi pri Goricah. <»Veliko več dela smo imeli pri vzdrževanju gasilskega doma,«> pripoveduje predsednik Janko Valter, <»kjer smo lani obnovili stolp za sušenje cevi, fasado na stavbi in tlak v garaži ter orodjarni, saj je bil dom narejen že pred letom 1960. Vaš-čani - med njimi imamo 119 podpornih članov - so nam vedno priskočili na pomoč pri takih nalogah, mi pa skrbimo za varstvo pred požari v naselju. Vsaka hiša ima gasilni aparat; mi skrbimo za servisiranje in poučevanje o uporabi. Občasno pregledamo tudi dimnike in druge nevarne objekte za nas- tanek požara, bolj redno pa vzdržujemo hidrantno omrežje. Obenem skrbimo za izobraževanje gasilcev, med katerimi smo zadnja leta dobili več izprašanih gasilcev, 2 strojnika in 3 nižje gasilske častnike. Mlada desetina bo kmalu dovolj pripravljena tudi za sodelovanje na gasilskih tekmovanjih. Prav zaradi prezaposlenosti smo praznovanje 40-letnice društva preložili na letos. V soboto, 11. septembra 1993, smo pripravili sektorsko vajo. Sledila je še svečanost, med katero smo prebrali društveno kroniko in podelili gasilska odlikovanja. Domači župnik pa je blagoslovil, kip Florjana.«> V prihodnosti je med načrti gasilcev v Goricah predvsem pomlajevanje in usposabljanje članstva. Pri posodabljanju opreme bo najbolj nujna zamenjava avta, saj je sedanje vozilo v uporabi že 16 let. S. Saje Jurčki podirajo rekorde Laze nad Leskovico, 30. septembra - Kaj boste rekli na Osem (8) gob na dveh kvadratnih metrih, ki skupaj tehtajo o% 11 kilogramov. In da ne gre za gobarsko hvalisanje, pač P' zavidanja vredno resnico, dodajmo še to, da so vse bile č»» pravi jurčki. Vedno živahno - Kranj - S štiri tisoč člani je Društvo upokojencev v Kranju prav gotovo med največjimi. Je pa tudi zelo dejavno, saj je v društvu kar osem sekcij. Še posebno živahno je v sekciji za šport in rekreacijo, za družabno življenje in prireditve, v sekciji za kulturo. Društvo ima tudi svoj pevski zbor in trio, ki nastopa poleti ob koncu tedna. Še posebno delavna pa je komisija, ki skrbi za okrepčevalnico, vodi pa jo Peter Tulipan. Včeraj, 30. septembra, dopoldne pa so se v prostorih društva zbrali športniki-upokojenci. Upravni odbor je podelil priznanja kolesarjem-planincem in aktivnim članom drugih sekcij. V društvu pa pripravljajo tudi že prireditev Trgatev na Vrtu pod trto. (ip) Na desni skoraj 4, na levi pa skoraj 2 kilograma. Franceta so>". precej namučili, ker smo zaradi gotovosti naredili več posne*1 'Mg Franc Okorn z Gorenjih Novakov 54, ki ga obiskovalci čez v>*a lahko srečajo v Domu na Slajki nad Hotavljami, kjer je oskj".^ je v sredo dopoldne v dežju že kakšno uro nabiral gobe. "* °^ , pa je nekako vleklo še na sosedovo in ko sem privzdignil . ( smreke, sem zagledal gmoto. Nisem upal pomisliti, da je g° J Pa je bil in še sedem jih je bilo zraven na dveh kvadr* metrih." Največji je tehtal dobrih 3,90 kilograma, čez klobu* ( imel 41 centimetrov, obseg klobuka pa 119 centimetrov. a sta bila še dva, ki sta tehtala po 1,90 kilograma, ostalih pet bilo manjših, vendar so vsi skupaj tehtali kakšnih 11 kilogr In vsi so bili zdravi. t ^\ Jurčki, ki jih gobarji na Gorenjskem vneto nabirajo, tako iz ^ h v dan podirajo rekorde. Zdaj torej v uredništvu lahko čakafl* ^ bo komu uspelo najti težjega od 3,90 kilograma. Francu O*0 pa seveda čestitke. A. Ž. , TAKŠNI SMO - TAKŠNI SMO - TAKŠNI SMO - TAKŠNI SMO - TAKŠNI SM 1. oktobra - September je bil v bkrini tovarni Terminali De|aJ*'eceJ vro^> kar so dolgo uspeli skrivati pred očmi javnosti, jjg, „Cl .?? zamenjali sindikalno vodstvo, hoteli so stavkati, ker otfpJJ."Plačan tretji del regresa, strah pa jih je bilo predvsem ite^U *^Ja' ,saJ..Je vodstvo napovedalo, da bo racionaliziralo zaposlenih. sind-tmso naP°sled vodstvo in na; atl.Podpisali dogovor, ki deL edl bacila na eni i* .'ovno pravni položaj zaposle- odL?3- dru8i strani- Ker se ^ecni delavci bojijo, da bodo nižn 10 da bi im Prikrajšali za Doo°v®.zakonite pravice, so si v teSi »gotovfli, da jim ma-»aine pravice jamči vzpored-« Urma Terminali T&G, če bo m? flrma 23 izplačilo ne D ynela zadosti sredstev. Ljudi S ^endarle še vedno strah, JJf bilo veliko dogovorov že ^Pisanih s figo v žepu. Odgo-5o j-,na vprašanja delavcev, ki ureJi° naslavljali tudi na naše smo poiskali pri ^torju Mag. Miroslavu tuWV ln sindikalnem predsed-/*u Juretu Artičku. Slednji je prepričan, da so stvari vredne zaupanja, ker je z vodstvom dosežen sporazum in podpisana pogodba, da hčerska firma T&G jamči za zakonsko določene odpravnine in vse pravice delavcem, ki bodo določeni kot presežni. 400 zaposlenih, optimalno število je 250. Jih boste odpuščali že zdaj ali postopoma? Miroslav M are: <»Po evropskih normativih produktivnosti bi bilo optimalno število zaposlenih 250, kar je znano že nekaj časa. Teoretično vzeto, če bi danes nastavljali delavce, bi zaposlili toliko ljudi.«> Gre večinoma za presežke v administraciji? <»Razvojna tehnična služba ni oh£!!inCVskega programa hI"* Terminali T&G Da bi */o razmejitev dejavnosti na 7 profitnih nafti °Ptimalizacija števila zaposlenih. V zvezi s slednjim »»i. ukinitev ali popolno reorganizacije QhUL*evalne dejavnosti, denimo prototipna gtKovanje, dokumentarlstlka, bazični razvoj. rogu Je Ugotovljenih W račasnih ti reorganizacijo nekatere Prototipna delavnica, ini razvoj. V prvem 1,7*7 j* agotovljenih 30 začasnih presežkov, optimalno ^>ilo zaposlenih pa je po tržnih načelih 250. administracija, režija v negativnem smislu. Pač pa se moramo žal odpovedovati nekaterim aktivnostim, ki so za podjetje sicer velikega, ne pa preživet-venega pomena. Dejstvo je, da je glede na obseg proizvodnje mnogo preveč ljudi v strokovnih službah. «> Ali to pomeni, da se odpovedujete tudi strokovnjakom? <»V tehničnih službah je bilo zaposlenih 96 ljudi, od tega najožjih strokovnih specialnosti 30. Ostalo so bolj ali manj Bitrebne podporne dejavnosti, oločene podporne dejavnosti, ki se jim odrekamo, se bodo lahko izvajale na trgu.«> Gre za začasne presežke ali jih nameravate že opredeliti kot trajne in odpustiti? <»Postopek bo šel strogo po zakonski tehniki. Del sodelavcev je že opredeljen kot začasni presežek. Če bi bil že določeno gornje število zaposlenih, bi bil jasen tudi odgovor. «> So že izdane odločbe? <»Deloma, za okoli 30 ljudi.«> Če bodo delavci trajni presežki, kaj to pomeni zanje? Kakšne pravice jim jamčite s podpisano pogodbo? Artiček: <»Pravice so določene v zakonu. Gre za odpovedni rok in odpravnine, kar zakon natančno določa.«> Jim podjetje lahko jamči pravice? Marc: <»Če ne bi nič ukrepali, ne bi bilo iz česa izplačati pravic. Sanacijski program je nastavljen tako, da omogoča določene reprograme, kar pomeni poplačila s časovno odložitvijo. To velja za vse upnike, zaposleni pa so posebna kategorija upmkov. Velika kvaliteta firme je, če lahko težke zadeve, kakršna je tudi racionalizacija zaposlenih, uredi kolikor toliko sporazumno. «> Ste tako uredili s pogodbo med vodstvom in sindikatom? v vanju odprt nov študentski dom rtodentom spodobno J1 žepom primerno bivanje liso /jj' °kiobra - Novega študentskega doma v Kranju se gotovo ?>PreSh- itudentje Fa™tet.e " 0T*M&r* l°r>U/ Ste tako uredili s pogodbo med Nad*? ,. no blvaJ°> Pac Pa tudi vsi, ki so si zanj tako ali drugače j- .inHifratnm? ■ fl I # 1 tf% WevI« teh ni malo; od državnega ministrstva za šolstvo in 1°**??™ p 8 ,lnd,katom • Wk JI MM 17 C Q' »Novega sklada za nepremičnine, do vodilnih mož Artiček:-Podobna pogodba je BV| 11| P J% Ciob^" fakultete in seveda zaposlenih v Dijaškem in ^dp.sana že lani ob ustanovitvi |f| V ^S**? domu Kranj, če omenimo le najvidnejše. Torkovo Minske firme, ker so bih že " " " " T™.. , TT, -daj ugotovljeni presežki.«> SPORT FASHION Nekateri zaposleni z nezaupan- tem gledajo na ustanovitev ičerske firme, ker poznajo primere, ko so se na tak način programirali stečaji. Kako pojasnjujete ustanovitev vzporedne firme pri vas? Marc: <»Iskra Terminali je direktni pravni naslednik (poleg Telekoma) Iskre Telematike, kot taka se ves čas otepa z izgubo. V primeru neizvrševan-ja svojega dela prejetih obveznosti Telekoma bi lahko prišlo teoretično do vnovčevanja le-teh na edinem preostalem pravnem nasledniku, torej Terminalih. Zato smo lani ustanovili hčersko podjetje Terminali T&G, v katerem poskušamo organizirati tržno optimalno poslovanje. «> Kdaj bodo delavci, ki jih opredeljujete kot presežke, začeli čutiti posledice? <»Rekel bi, da se posledice že čutijo zadnjih nekaj mesecev, kar se vidi iz plače, ki je dramatično nizka. Iz tega se vidi tudi pripadnost ljudi svoji firmi. Povprečna bruto plača je pri nas okoli 40 tisočakov in se med plačami drugih kranjskih firm giblje v spodnji polovici.«> Artiček: <»Če sprašujete, kdaj bodo trajni presežki dobili odločbe: po zakonu je treba presežke najaviti dva meseca pred izdajo odločb. Presežki so napovedani prejšnji teden, torej bodo odločbe čez dva meseca.«> Odpuščanje presežkov je za podjetje draga zadeva. Boste zaprosili pri tem procesu tudi za državna sredstva? <»Odslavljanje presežkov je le ena od številnih sanacijskih aktivnosti. Brez variante, ki jo omenjate, ni možnosti, da bi hčersko podjetje zmoglo vse obveznosti do presežkov. Gre pa za obvezo hčere, da ta sredstva pridobi in izpolni do-govorjene obveznosti." D.Z.ŽIebir ^ - odprtje doma je bilo zato za vse resničen praznik. v Dj^.kesedo na slovesnosti je imel Franc Kržan, v.d. ravnatelja deseti S- 'n študentskem domu Kranj. Posegel je dobro We nazaj' ko sta bila v letin 1979 do 1982 na Zlatem P°1JU domuna najprej dijaški in nato še študentski dom. V študentskem r*di bi^C r postelj, že tedaj premalo za vse študente, ki bi l99j iXau y njem. Izvršni svet skupščine občine Kranj se je aprila v kjnVr23 izpraznitev starega dijaškega doma na Kidričevi 2 8radn;~ m stavbo odkupil. Kupnina je zadoščala za začetek *N«Ju%"a Zlatem P°'|u- lUooii Je za nas je bilo v preteklem študijskem letu, ko nismo ^ja^j Prejeti vseh študentov. Nekaj smo jih namestiti v sosednji dom,«> je dejal Franc Kržan, pred začetkom novega a leta zadovoljen, da študentom lahko ponudi spodobno novem domu. S*«^ kranjske vlade Peter Orehar se je za nov študentski ^etru V ^ zahvalil prejšnjemu ministru za šolstvo in šport dr. hladim enc^.u* nkrati pa obžaloval, ker niz drugih načrtov v prid °r8aniz °^a ^e na P3?"!11; gradnja vzgojnega doma, fakultete za ekono aSJlske vede, telovadnice pri srednji strojni in elektro šoli, znanci? • ^°'e' ne nazadnje zaradi spremenjenega sistema Plavajn anJa javnih objektov kasni tudi dokončanje slovenskega "od0 Jrfa.centra- <»Torej nas čaka še veliko delo, upamo, da 1^ rtl dobiti primerno mesto tudi v državnem proračunu.«" ^utjg^^entski dom na Zlatem polju je namenjen predvsem ^ Jol*1! akultete za organizacijske vede. Njen prodekan prof. k^ulter ^uko je povedal, da je v tem študijskem letu na *8°Vore ^Pl8aniu 800 rednih in 300 študentov ob delu. Vsekakor ^Dom. r^-32' da Kranj resnično potrebuje tak študentski dom. Kdor prosi za socialno pomoč... Kranj, L oktobra - S socialnovarstvenimi pomočmi država ljudem zagotavlja sredstva za preživljanje. Se lani so deliti 12 različnih vrst pomoči, novi zakon pa je uveljavil dve vrsti pomoči. Do denarne pomoči kot edinega vira preživljanja so upravičeni trajno nezmožni za delo, starejši od 60 let, če so brez dohodkov, premoženja in kogarkoli, ki zanje skrbi. Višina te pomoči znaša 60 odstotkov zajamčene plače, torej 15.000 tolarjev. Druga pomoč pa je denarni dodatek, ki jo dobijo tisti ljudje, ki si začasno ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje, in sicer iz razlogov, na katere nimajo vpliva. Do takega dodatka je upravičen posameznik, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže določene višine. Cenzusi so za otroke do 6. leta starosti 29 odstotkov zajamčene plače, torej 7.250 tolarjev, za otroke do 14. leta 34 odstotkov, torej 8.500 tolarjev, za otroke od 15. leta do zaključka šolanja pa 42 odstotkov zajamčene plače, kar znaša 10.500 tolarjev. Cenzus za odrasle osebe je 52 odstotkov zajamčene plače, 13.000 tolarjev. Kdor prosi za socialno pomoč, ve, da je s tem tudi veliko papirnate vojne. Zahtevku pa pomoč je treba priložiti celo kopico dokumentov: potrdilo o državljanstvu in stalnem prebivališču (dovoljenje za stalno bivanje), potrdilo o družinski skupnosti, potrdilo delodajalca o plači za zadnje tri mesece (v neto znesku), potrdilo davčne uprave o premoženjskem stanju ali drugih prejemkih, odločbo ah najemna pogodba za stanovanje, včasih pa socialna služba zahteva še kaj dodatnega. D.Ž. "dovoli ]mo veseli vsi na fakulteti,«> je dejal, <»nismo pa *daj Jni si pogledom na polje, kjer naj bi stala naša fakulteta, " * SSS™SSSSSŠ»JftS^ V otroskl ambulanti po novem ie«« Gabei' minister za šolstvo in šport, je bil dokaj' ^ubganidp-iramo> že drugi obiekt* namenjen študen kratek. . študentom. V S^nomsUr0 pred desetimi dnevi odprti nove predavalnice na Slin ii danes odpiramo nov študentski dom v Pijani t oktobra bomo odprli še biološko središče v buditi n/l k^ub te*kun časom zmoremo skupaj nekaj Heu_ - * Dr. Gaber je nato povabil predsednika kranjske vlade etra 6rA lsrerežein t1?3 in ministra pred njim dr. Petra Venclja, da skupaj iprehod v nov Studentskidom. «>Vsi vemo, zakaj...«> • Ovesno oh novi stavbi Je zadovoljil številne goste, ki so prišli na |f Pr°stora V 49 dvoposteljnih in štiriposteljnih apartmajih »^»njo t Za • ^udentov. Vsak apartma ima svoje sanitarije in ,0v<5an J kot nalaSČ tudi 23 številne študentske pare. H. Kranj, 1. oktobra - V ponedeljek bodo v otroškem dispanzerju Zdravstvenega doma v Kranju začeli delati po novem. Trije otroški zdravniki bodo delali dopoldne in trije popoldne, tako da bo imel vsak otrok možnost še istega (ali vsaj naslednjega) dne priti do svojega izbranega zdravnika. Na podoben način bo delala tudi posvetovalnica za zdrave otroke, cepljenje pa bo ob ponedeljkih, in sicer ves dan. Starši so za svoje otroke že izbrali pooblaščenega zdravnika, ali pa bodo to storili ob otrokovi prvi bolezni. Kdaj in kako pa je otrokov zdravnik na voljo v ambulanti za bolne ali v posvetovalnici, pa naj se obrnejo na sestro v kartoteki, ki jim bo izročila urnik zdravnikovega dela. Namesto v dveh bodo zdaj otroški zdravniki delali v treh ambulantah, zaradi česar bodo otroci nemara kaj prej prišli na vrsto. D.Ž. Spet delajo skupine za samopomoč Po izgubi partnerja pomoč v skupini Kranj, 1. oktobra - Štiri leta že v Kranju dela skupina za samopomoč, v kateri se družijo ljudje, ki so zaradi razveze izgubili partnerja. Vznikla je na pobudo kranjskega centra za socialno delo, ki v njej vidi obliko preventive in povečanja kvalitete življenja v družinah, zdaj pa v njej sodelujejo tudi ljudje iz drugih gorenjskih krajev, pa tudi iz Ljubljane in Domžal. Skupina za samopomoč, ki ima letos veliko novih članov, se bo 13. oktobra spet začela družiti, nato pa se bodo dobivati vsako drugo sredo, od 18. do 20. ure. Že danes pa se skupina odpravlja na prijateljsko srečanje enakih skupin za samopomoč v Piran, za njihove strokovne svetovalce pa bo tam delovno srečanje. S Primorci zadnje čase uspešno sodelujejo, tako so junija tam uprizorili <»delavnice«>, kjer so 78 udeležencem pokazali metode dela z razvezanimi in ovdovelimi. Enak seminar prirejajo novembra tudi v Preddvoru. Jeseni je z delom začela tudi posvetovalnica za mlade. Mladi se vanjo po pomoč zatekajo le polno desetletje, zanimajo pa jih zlasti partnerstvo, spolnost, zaščita pred nezaželeno nosečnostjo tn podobna vprašanja odraščanja. Vsako prvo tn drugo sredo v mesecu se lahko do 9. ure dopoldne oglasijo patronažnl sestri Marti Šolar v Zdravstvenem domu Kranj, telefon 217-863. Med mladimi od 15. do 21. leta, kt Iščejo tovrstno svetovanje, je tudi veliko fantov. Starši, ki so jim tudi ponudili motnost sodelovanja, pa se še ne odzivajo. Ko ljudje po razvezi izgubijo partnerja, jim manjka človeške bližine in zaupanja. V skupini za samopomoč, kjer se družijo ljudje s podobnimi težavami, jih strokovnjaki usmerjajo k temu, da se sami spoprimejo z novim Življenjem in si dvignejo samozavest. Dober odziv in dobre izkušnje so popotnica skupini za samopomoč, ki gre zdaj v peto leto. Čeprav je v sedanji skupini že 16 ljudi, so še voljni sprejeti nove. Oglasijo naj se na Center za socialno delo Kranj, telefon 213-581, Doris Erzar ali Marti Urankar. D.Ž. NEODLOŽLJIVO NADALJEVANJE IZGRADNJE PRIZIDKA - Dom Albina Drolca v Potočah pri Preddvoru, kjer prebiva 183 oskrbovancev, ima že dolgo zastarelo kuhinjo. Poleg tega, da je treba razvažati hrano iz ene stavbe v drugo, je edini prostor za hranjenje na hodnikih. Zato se je vodstvo doma odločilo za postavitev nove kuhinje z jedilnico, v prizidku pa bodo tudi večnamenska dvorana, skladišča in čistilna naprava. Začetek del lani je dajal upanje, da bodo kmalu lahko uporabljati nove pridobitve, vendar je nepremišljeno klesanje letošnjega državnega proračuna pokopalo ta pričakovanja. Kot poudarja direktor doma Peter Stare, je bila s tem storjena dokajšnia škoda, vendar bodo vztrajati pri nadaljevanju del prihodnje leto. Tako oskrbovancem kot osebju je namreč treba zagotoviti boljše razmere za bivanje in delo, kot jih imajo sedaj. S. S. - Foto: S. Saje TERME TOPOLŠICA BARVITI PLAŠČ JESENI OKTOBER, NOVEMBER 7 dni 330 DEM 10 dni 450 DEM 10 DNEVNO BIVANJE - 11. DAN POKLANJAMO V CENTO JE VKLJUČENO: 7 AL110 P0LPENZI0N0V V1/2 SOBI HOTELA VESNA NEOMEJENO KOPANJE V TERMALNEM BAZENU S TERASO KRAJŠI IZLETI V OKOLICO, ZABAVNE PRIREDITVE MERITEV KRVNEGA TLAKA IN TELESNE TEZE VSAK DAN REKREACIJA POD STROKOVNIM VODSTVOM V BAZENU IN TELOVADNICI 1x ZDRAVILIŠKA STORITEV POGOVOR PRI ZDRAVNIKU ANIMACIJA POPUSTI JTO UGODNOSTI: OTROCI DO 5 LET BREZPLAČNO BIVANJE 50% P0IPUSTA ZA OTROKE DO 12. LETA 30% POPUSTA ZA OTROKE D015. LETA DRUGI OTROK D012. LETA 60% POPUSTA DRUGI OTROK D015. LETA 40% POPUSTA UPOKOJENCI: 10% POPUSTA ! OBROČNO ODPIAČEVAIfeTE! INFORMACIJE: Terme Topolšica. hotel Vesna, Topolšica 77 REZERVACIJE: tel.: (063)892-120/141/149, fax: (063) 892-212 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja otroške in mladinske ilustracije Foji A. Zorman. V galeriji Mestne hiše je na ogled spominska razstava grafik in risb Avgusta Černigoja. V Kava baru Pungert razstavlja akademski slikar Zmago Puhar, v Kava baru Kavka pa akademski slikar Levon Hajkazuni iz Armenije. V domu KS Stražišče razstavlja grafike Andreja Jamnik. JESENICE - V razstavnem salonu DOLI K razstavljata Vinko Bogataj in Anton Drab. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava industrijskega oblikovalca Primoža Černeta Design '93. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava slik akademske slikarke Klementine Golja. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Valentina Omana. BOH. BISTRICA - V Domu Jože Ažmana je so na ogled slikarska dela nastala v slikarski koloniji Bohinjski slikarji v Bohinju. Razstavljajo: Slavka Čufer - Sark, Albin Polajnar, Janez Ravnik, Črtomir Frelih in Boni Čeh. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. Zaradi adaptacije strehe gradu je zgornje nadstropje zaprto za ogled. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Samo Šiles. V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava Ženska oblačilna kultura na Loškem, ob razstavi si je moč ogledati video kaseto Izdelovanje avb na Grencu pri Šk. Loki. V galeriji Fara razstavlja akvarele član likovne skupine ZKO Šk. Loka Edi Sever. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Mik starih časov. V Kurnikovi hiši je ob deseti obletnici Društva tržiških likovnikov na ogled razstava del tržiških slikarjev in kiparjev. KAMNIK - V razstavišču Veronika je odprta razstava kipov in reliefov Igorja Ravbarja. LJUBLJANA - V muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška 23 so na ogled tri razstave: Kočevska - Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, Veljko Toman - Pariški mostovi, Razglednice 1914-1918. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 18. ure, razen ponedeljka. PRIREDITVE TEGA TEDNA itt§ KRANJ: FOTO IN VIDEO RAZSTAVA GORENJSKA 93 - ZKO Kranj prireja v da-. ^If5 nes, v petek, Foto in video razstavo Gorenj- Wf~ se delno modificirane ohraw le vse do danes. Avtoric*. ^ primerjale tudi podrobnosti.^ so se spreminjale z modo ij duhom Časa. To se je še naj&° pokazalo na oblekah m* rantk, ki so iz dolgih, pfpjj ma temnih oblek v šestdcse° letih postale svetlejše, v sv*-i s tedanjo modo. Korak proi .|} tradicij pa so seveda pome" naslednja sedemdeseta leta katerih so se mladi tudi v & turitetnem sprevodu pokaza'^ enotnih majicah in kavboj*3.. Sprevodi so postali tudi v°A veseli, izginila je vzvišen značilna za efitizem izbran Mlade raziskovalke so se hotele dokopati do originalnega slovesa gimnazijcev z več metodami. Kaj malo podatkov je bilo najti v arhivih, zato so se lotile zbiranja podatkov kar pri nekdanjih maturantih. Našle so zanimive podatke pri nekaterih nekdanjih maturantih kranjske gimnazije, ki so maturirali pred drugo svetovno vojno, večji del koristnih podatkov pa so zbrale pri povojnih generacijah. Podatke so tako kot to zahteva raziskovalno delo, zbirale z enotnim vprašalnikom, vendar pa je kljub natan- GORENJSKE KULTURNE PRIREDITVE Med občinskimi Zvezami kulturnih organizacij povezanih v ZKO Gorenjske že vrsto let velja dogovor o prirejanju skupnih kulturnih prireditev. Na nedavnem srečanju sredi septembra v Crngrobu so predstavniki občinskih ZKO za prihodnje leto že potrdili seznam prireditev, datume bodo določili kasneje. V že sprejetem programu kulturnih prireditev gorenjskega značaja, ki jih po ustaljenem zaporedju prirejajo v posameznih občinah, ne bo velikih sprememb. Zadnjih pet let se je v občinah zvrstilo okoli petnajst kulturnih prireditev gorenjskega značaja. Za prihodnje leto so se dogovorili sicer, da bo ena več. Kaže pa, da so v občinah še dokončno prečrtali srečanje instrumentalnih skupin, saj ga že dve leti ni bilo, pa tudi v programu za leto 1994 ga ni. Med ostalimi prireditvami, ki se bodo zvrstile v sedmih občinah vključenih v Zvezo kulturnih organizacij Gorenjske, se bodo tako kot doslej srečali odrasli in otroški ter mladinski pevski zbori, male vokalne skupine, pihalni orkestri, odrasle in otroške gledališke skupine, lutkovne, folklorne, plesne, foto-filmske, likovne, citrarji, pevski zbori Društev upokojencev, poleg tega bo kot doslej tudi srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, literarni večer s predstavitvijo Sejalca ter strokovne ekskurzije. Medtem ko so sicer prireditve dokaj enakomerno porazdeljene med organizatorje po občinah, vsaka ZKO bo prevzela po dve prireditvi, le Škofja Loka in Tržič bosta prihodnje leto imela po eno prireditve več.# L.M. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA TREH DEŽEL Škofja Loka - V galeriji Loškega gradu bodo jutri, v soboto, ob 11. uri odprli 21. fotografsko razstavo treh dežel: Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Na razstavo, ki jo prireja škofjeloški Foto kino klub Anton Ažbe, je 112 avtorjev poslalo 536 črnobelih in barvnih fotografij, od tega jih je na razstavi 145. Prvo nagrado za črnobelo fotografijo je žirija prisodila Boštjanu Gunčarju iz Kranja, drugo nagrado Tul-liu Maregi iz Gorice in tretjo Janezu Korošinu iz Ljubljane. Najboljše barvne fotografije so poslali avtorji iz Furlanije-Julijske krajine. Prvo nagredo so prisodili Giuseppeju Assuirelliju, drugo Antoniu Fabrisu (oba iz Gorice) in tretjo Flaviu Mozettiju iz So-vodnja ob Soči. V strokovni žiriji so bili: Vlastja Simončič, mednarodni mojster fotografije, Marko Aljančič, kandidat mojstra fotografije, in Polona Hafner, študentka umetnostne zgodovine. Razstava bo odprta do 23. oktobra. • Peter Pokorn čnim odgovorom vprašanih mogoče mimogrede razbrati tudi duha časa, ki je v posameznih obdobjih prevladoval na tako elitni šoli, kot je gimnazija vedno bila. Pravzaprav je nenavadno, da kakšnih natančnejših zapisov o navadah ob zaključku šolanja niso imele ne šola, ne šolska glasila. Ko je zaradi spremenjenega šolskega sistema brez mature običaj začel vodeneti, se je izkazalo, kako nezanesljivo je ohranjanje maturitetnih navad zgolj z ustnim izročilom. Sem in tja se je sicer ohranila tudi kakšna "osmertnica za tim osmim (ali četrtim) klasom" in kakšen frak, če ni bil tako, kot je bilo v navadi, izposojen v gledališču. Tudi zbornik, ki je izšel leta 1985, prinaša sicer imena maturantov, ki so maturirali na kranjski gimnaziji od leta 1901 do 1984, vendar pa v njem teh etnoloških posebnosti o maturi ni najti. Za nekatere je bilo zato že pravo odkritje in seveda prijeten spomin za desetletja za šolo, kot je bila gimnazij izginila je narejena žalost za »* sto, simbolom zaključenega *• lanja. Kar pa se je v vseh l. desetletjih še najmanj sPrCll njalo, je bila maturantska P5 sem Gaudeamus igitur C^es6u mo se torej) in pa pot spreV »ef. od stavbe gimnazije do Pi"e* v novega gledališče in sporne^ ka Prešernu, potem ko je postavljen. Knjiga, ki je izšla v nakj*y 500 izvodov in je na volj0^ knjižnici kranjske GimR&L vsekakor zasluži pozornost, *■ je iztrgala pozabi nekaj r membnih nadrobnosti, ki zaj* vajo običaje ob zaklju j{ kranjskih maturantov. M'9 . avtorice so opravile ogro"1 delo; ustvarile so osnovno {L divo, ki bo morda spodbud' kdaj še druge, da ga bodo stopoma dopolnjevali tud'.^ spomini še Živečih nekdaiJ maturantov. Ne nazadnje, morda kdaj nastala tudi zb'f običajev značilnih za df^ gimnazije po Gorenjskem po Sloveniji. • Lea Mencw SLIKE KOT LIRIKA V Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem je odprta razsta*' del koroškega Slovenca Valentina Omana. __Jj Razstava Iskanje izraža sledove - prasliko vsega biti, in simbole. Vsota tega iskanja bi bila vse v enem, bila bi življeg in smrt, bila bi začetek in konec, pot in cilj. Predstava o člove* kot smislu in cilju v delih Valentina Omana pomeni iskanje s\ dov. Valentin Oman upodablja predstavo o človeku, ki mu jc.j vsej svoji zapletenosti motiv in vzrok za slikanje. To pomeni V*°' da se zaveda njegovega trpljenja, čisto osebnega, pa tudi splo$n.j ga, ki je v človeku, ki ga spremlja in ga ne izpusti. Oman pa tu ve, da se doživeto trpljenje lahko sprejme in spremeni, prt.* prav se mora spremeniti - v izvir moči, iz katere prihajata bij. luč in tisto upanje, ki omogočata razumeti življenje ter ga os"^ sliti kot možnost, da se približaš skrivnostnosti božjega. Oma" ve slike ne potrebujejo pojasnil in analiziranih omejevanj, so P polne in zaprte v sebi, v nekakšnem višjem smislu čisto prepr<^, in kljub temu zapletene in kompleksne. Hočejo biti sprejete z ^ resnostjo, opazovalec se mora poglobiti v sporočilo in ga odkn zase kot skrivnost in nalogo. "Moje slikanje je prej lirika kot proza," meni slikar, k' ^ pripoveduje zgodb, temveč postavlja znake - šifrirane in skri^ stne, večpomenske in poetične. Gostota slik nastane skozi dol&f, trajen in zapleten delovni proces z neštetimi plastmi, kola*11 preslikovanji. In to je fascinacija, ki je zaključeni sliki imancP na, ki predstavlja njeno skrivnost in izžarevanje. .fl{ Valentin Oman s slikami odgovarja na vprašanja zgodoV in njenih predmetov. Na vprašanje povezovalke programa Al*'' Bole - Vrabec je razložil poglede, ki so vplivali na Mozartovo/^, stavo v Salzburgu, kjer je oblikoval koncertni prostor za cet Kfi, no glasbo. Ob visokih in ozkih slikah enotnih dimenzij 200 X ^ kjer je risal s tempero na platno v skrivnostni gostoti, a v P°Čj, bljenem gledanju jasno izrazil svoja občutja na nek dogode*-umetnostjo se odziva na aktualnosti, kot je bila Zalivska yoJp Balkanska morija, potovanja na Orient, v Francijo ali AzijO' ustvarjalne dosežke je dobil devet nagrad. Drago P*r GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Proizvodnja Eianovih jadralnih letal Dvosedežniki za vrhunske dosežke Več kot 650 enosedežnim letalom se je pridružil dvosedežnik s serijsko številko 100. k*j8UD'fe' 29. septembra - To je velik dogodek za majhen joiektiv, je ocenil direktor ELAN FLIGHT d.o.o. med tiskovno nferenco minulo sredo. Nekaj več kot 50 delavcev je Pomagalo Elanovo krizo in v novem podjetju z ustvarjalnostjo nilSe8a lepe uspehe. Snovalci razvoja že pripravljajo izpopol-tye za enosedežna jadralna letala, ki gredo slabše v prodajo. **2agon projekta izdelave ^osedežnih jadralnih letal ni 11 Jahek, saj je prav takrat jastopila Elanova kriza, ki je "ePko razredčila vrste delav-j*v in strokovnjakov. Peščica j. ^trajala pri usposabljanju °vih delavcev, ki so povrnili 29. plakete,«> je med drugim povedal Marjan Žvokelj, direktor ELAN FLIGHT d.o.o. iz Begunj. Novi Elan Se vedno živi j e? kvalitetnih jadralnih eial iz Elana, pred dnevi pa . dosegli pomemben delovni °°sežek. Izdelali so dvosedežnik1'31110 letalo tipa "DG iS ELAN" s serijsko številko srS* ,Tlstim 19 delavcem, ki so let i Vali pri izdelavi vseh ten la'. smo podelili spominske Jubilej proizvodnje jadralnih letal potrjuje pravilnost razvojnih pravilnost razvojnih usmeritev iz preteklosti. Navzven kaže na to, da novi Elan še vedno živi, pa da z ustvarjalnostjo dosega lepe uspehe. Doslej so namreč proizvedli že več kot 650 enosedežnih letal in jim dodali 100 dvose-dežnih. Tako že prihodnje leto pričakujejo 800 izdelanih letal. Dvosedežnike izdelujejo v treh inačicah; od trenažnega letala z 18-metrskim razponom kril do motorne verzije z razponom 22 metrov. Letalo odlikujejo izredne lastnosti, ki omogočajo tako šolanje pilotov kot vrhunske športne dosežke. Piloti ga obenem hvalijo zaradi ene najbolj varnih kabin na svetu. Zato se ne gre čuditi, da ima Elan Flight 70 sklenjenih naročil za dvosedežnike, kar pomeni proizvodnjo do jeseni 1995. To produkcijo nameravajo razširiti, hkrati pa ustvariti svojo floto za servisno dejavnost, ie še opisal razvojne cilje direktor Žvokelj. Kot ga je dopolnil vodja kontrole in preizkusni pilot Srečo Mohar, njihov razvojni oddelek dela s polno paro na izboljšavah enosedežnika z oznako "DG-300 ELAN". To letalo, ki ni več konkurenčno, nameravajo pomladiti v več fazah. Obenem razmišljajo o nadaljnjem razvoju letala z dvema sedežema. Čeprav zaradi treh četrtin vgrajenih materialov iz nemške firme proizvodnja letal pomeni v celotnem prometu Elana le 5 odstotkov čistega prometa, je ta program pomemben za seznanjanje z blagovno znamko. Elan že sedaj sodi med 3 ali 4 največje proizvajalce jadralnih letal na svetu, uresničitev razvojnih ciljev pa bi ga obdržala v samem vrhu. Stojan Saje ^uska delegacija v Gorenjskem tisku Trg prihodnjih petdesetih let : sta direktorica Gorenjske u fc*a iz Kranja Kristina Kobal *cije delegacijo K0l' v kateri so _ l Unov, Sef kabineta predsednike vlade Černomierdina, a,Qiir Kabanov, pomočnik septembra - V pone- nj ' Ki Trobec, zadolžen za e z Rusijo in drugimi bivše Sovjetske zveze, Ruske feder- Vječeslava Kokunova, Jurij Girenko, odpravnik poslov Ruske federacije v Sloveniji in Valerij Tihonov, drugi sekretar ruskega veleposlaništva v Ljubljani. Gorenjski tisk že nad 10 let sodeluje s Sovjetsko zvezo, ustanovljeno je bilo mešano podjetje Interbook, ki ima sedež v Kranju, tokratni obisk pa naj bi pomagal k dvigu gospodarskega sodelo- vanja z Rusijo in drugimi novimi državami. Kristina Kobal je povedala, da je bilo včasih sodelovanje z bivšo Sovjetsko zvezo večje in da je cilj spet doseči to raven. "Goreniski tisk že 15 let deluje na sovjetskem trgu. Začeli smo s pomočjo posrednikov, predvsem iz južnih držav bivše Jugoslavije, vendar smo kmalu spoznali, da na tak način ne bo uspeha. Vzpostavili smo direktno sodelovanje. Ko klasični kupoprodajni odnosi niso bili več primerni, smo se odločili za višjo obliko sodelovanja in začeli ustanavljati skupno podjetje" je povedal Peter Trobec. "K sodelovanju smo povabili še nekaj tiskarn in založniških hiš in nastalo je mešano podjetje Interbook. Preko tega podjetja gradimo poslovne odnose za naprej. Včasih smo delali večje posle kot danes. Vendar se letos že kažejo znaki dviganja. Stare strukture so popustile, zamrle, pojavljajo pa se nove, moderne strukture, ki omogočajo rast poslovanja. Ocenjujemo, da je prav Rusija tržišče naslednjih 50 let. Kdor bo pravočasno tam, bo delal, kogar ne bo, ne bo delal. Zato v obdelavo tega trga razmeroma veliko vlagamo, ker smo prepričani, da se nam bo to obrestova- ^kinjena tradicija se nadaljuje Adamičevi odprli trgovsko hišo podržavljeno stavbo na Maistrovem trgu so v denacionalizacijskem Postopku hitro dobili nazaj in jo še hitreje preuredili v trgovsko hišo. 4^1;. 29. septembra • Sestri Mihaela Tičar in Lidija Lampe, lili trgovinico s svetili, šivalnim A^j J? znanega kranjskega podjetnika in trgovca Antona s« Aa*iu „ •>» (jUniča, sta v sredo v stavbi, ki sta jo v denacionalizacijskem rostopku dobili nazaj pred Štirimi meseci, odprli trgovsko niso "UniČ. jf deot da bi Anton Adamič slutil v^acionalizacijo! Čeprav ni je/Jel in upal, da bi podržavl-8tavh Premo*enJe (tovarniško °bi u°' k* ie danes v sestavi kjTg .tov Zdravstvenega doma frfcu : stavoi na Maistrovem y?u w na Prešernovi ulici, vUo.Mara, stanovanjski blok . Hubljani in vinograd pri v Jfi Soboti) še kdaj prišlo Plim Adamičev, je za vsak h JJ!er' če bi do tega vendarle Prišlo' tega v oporoko zapisal, komu naj bi kaj pripadlo. Stavbo na Maistrovem trgu, kjer je bila najprej manjša tovarna pletenin, nato pa trgovina Moda, je namenil Mihaeli Tičar in Lidiji Lampe, ki sta poldrugo leto po sprejetju zakona o denacionalizaciji že dobili nazaj podržavljeno tri-nadstropno stavbo v središču Kranja. Tičarjevi so že v dvajsetih dneh po prejemu odločbe toliko uredili prostor v pritličju, da so tja z odročnega Mohorjevega klanca prese- ^Pjstrica Jožica Puhar čestita Adamičevima dedinjima, t*nia Lidiji Lampe in Mihaeli Tičar priborom in darili, v sredo pa so odprli še preurejeno prvo in drugo nadstropje, kjer bodo prodajali predvsem stanovanjsko opremo, uredili pa so tudi prodajno razstavo slik. Lampetovi so septembra odprli Benettonovo trgovino z otroškimi oblačili. Del prostorov so oddali v najem štirim podjetjem, ki bodo še sredi tega meseca odprla trgovine z usnjenimi izdelki, moško in žensko konfekcijo in z oblačili za rekreacijo, približno čez eno pa naj bi odprli še mestno kavarno in trgovini z otroškimi igračami in konfekcijo ter parfumerijo. Ob tem, da je bilo ob odprtju blagovne hiše Adamič videti tudi ministrico za delo, družino in socialne zadeve Jožico Puhar in generala Janeza Slaparja je kranjski župan Vitomir Gros v uvodnem nagovoru zaželel, da bi bilo takih vrednih dedičev denacionali-ziranega premoženja, kot so Adamičevi, čimveč. Stavbo, ki so jo hitro dobili nazaj in še hitreje uredili v blagovnico, je blagoslovil kranjski dekan Stanislav Zidar, vrvice pa so prerezali najmlajši iz Adamičeve družine: Marcel, Jan, Tim in Taja. C. Zaplotnik, slika: G. Šinik lo. Oni prihajajo k nam, mi smo vsak mesec tam. Začelo se je vrteti in drugo leto se bomo začeli bližati cilju, ki smo ga nekoč že dosegli. V najboljših časih smo mi ustvarjali z Rusijo tudi do 5 milijonov dolarjev prometa. V nekaj letih se lahko tej vsoti približamo ali jo lahko dosežemo." Ambasador Girenko se je zahvalil za sprejem in izrazil upanje, da bosta dva slovanska naroda v prihodnje še boljše sodelovala. J.Košnjek, slika G. Jeseniško gospodarstvo Sedem podjetij "čaka" na stečaj 4,3 milijarde tolarjev letošnje in 9,7 milijarde stare (nepokrite) izgube. Jesenice, 28. septembra - "Sanacija železarne pomeni tudi sanacijo občine. Ce propade železarna, ne bo kupne moči in se slabo piše tudi trgovini, turizmu in drugim dejavnostim," je na torkovi seji jeseniškega izvršnega sveta dejal njegov član Srečo Mlinaric, ki je s tem želel le ponazoriti veliko odvisnost občine in njenega prebivalstva od usode železarne. Zaposleni v jeseniški občini so v letošnjem prvem polletju zaslužili povprečno (neto) 40.441 tolarjev, kar je realno za dobro petino več kot v enakem lanskem obdobju. V gospodarstvu je bila povprečna plača 37.652 tolarjev, v negospodarstvu pa 52.292 tolarjev. Plače so realno bolj porasle v negospodarstvu kot v gospodarstvu. Čeprav se na nekaterih področjih že kažejo spodbudni rezultati ah znaki oživljanja, je za občino značilno, da se gospodarska kriza še poglablja. Industrijska proizvodnja se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim še zmanjšala, med dejavnostmi je dokaj dober rezultat dosegla strojna industrija. Razmere v turizmu se izboljšujejo, saj je občino v letošnjih prvih šestih mesecih obiskalo osem odstotkov več gostov kot v enakem lanskem obdobju; nočitev pa je bilo domala za petino več. Število rednih obrtnikov se je povečalo, število popoldanskih (obrt kot postranski poklic) pa se zmanjšuje še naprej in se je v enem letu, med lanskim in letošnjim polletjem, zmanjšalo za štirinajst. Izvoz je bil v letošnjem prvem polletju večji kot lanski: izvoz v republike nekdanje Jugoslavije se je sicer zmanjšal za trideset odstotkov, izvoz v "pravo tujino" pa se je povečal za četrtino. Likvidnostne težave ne pojenjujejo: 17. septembra je imelo blokiran žiro račun štirinajst podjetij (v skupnem znesku 638 milijonov tolarjev), med katerimi je sedem že prijavljenih za uvedbo stečajnega postopka, dve podjetji pa imata blokiran račun že več kot petsto dni. Jeseniško gospodarstvo je v prvem polletju izkazalo le 60 milijonov tolarjev (bruto) dobička - največ v finančno tehničnih in poslovnih storitvah in v trgovini. Za akumulacijo je namenilo 50 milijonov tolarjev, kar je manj kot lani in povprečno le 186 tisoč tolarjev na podjetje. Najbolj akumulativna so bila majhna, predvsem zasebna podjetja. Izgube je bilo 4,3 milijarde tolarjev, od tega 3,6 milijarde v industriji, k temu znesku pa je treba dodati še 9,7 milijarde tolarjev nepokrite izgube iz prejšnjih let. C. Zaplotnik 4 kom KUMARE 680 g 3 kom FEFERONI 600 g 2 kom PAPRIKA FILETI 620 g 1 kom AJVAR 650 g CENA 1.750,00 sit 4 kom KUMARE 680 g 2 kom FEFERONI 600 g 1 kom PAPRIKA FILETI 620 g 3 kom RDEČA PESA 660 g 2 kom STROCJI FIŽOL 680 g CENA 1.700,00 sit m 3 kom KUMARE 680 g 2 kom GRAH 690 g 2 kom KORUZA 660 g 2 kom FEFERONI 600 g 1 kom AJVAR 650 g 2 kom RDEČA PESA 660 g CENA 1.850,00 sit IV 12 kom KUMARE 680 g CENA 1.500,00 sit 5 kom PAPRIKA PARADIŽNIK 1200 g CENA 1.200,00 sit VI 5 kom PAPRIKA PARADIŽNIK 2000 g CENA 1.800,00 sit VII 5 kom KUMARE 2300 g CENA 1.650,00 sit Ozimnica 93 HQRTUS MALA OZIMNICA (6 X 720 ml) kumarice paprika rdeča pesa mešana solata nepekoči feferoni 2 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 600 g VEUKA OZIMNICA (12 X 720 ml) kumarice paprika rdeča pesa mešana solata kislo zelje nepekoči feferoni 930,00 sit 3 kom 650 g 3 kom 650 g 3 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 600 g DELIKATESNI PAKET (6 X 370 ml) paprika fileti šampinjoni ajvar kumarice črne olive gorčica 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 270 g 1.100,00 SIT PAKET RDEČA PESA (6 X 720 ml) rdeča pesa__6 kom 650 g 790,00 sit PAKET KUMARICE (6 X 720 ml) kumarice 890,00 SIT PAKET MEŠANA SOLATA (6 X 720 ml) mešana solata 6 kom 650 g 970,00 sit PAKET PAPRIKA (6 X 720 ml) paprika paradižnik 3 kom 600 g paprika fileti_3 kom 650 g 990,00 sit PAKET KISLO ZEUE IN REPA (6 X 720 ml) kislo zelje 3 kom 650 g kisla repa____3 kom 650 g 690,00 sit PAKET OMAKCE (6 X 210 ml) omakca iz pelatov 2 kom 210 g 1.870,00 S,T omakca z zelenjavo 2 kom 210 g omakca z gobami 2 kom 210 g 670,00 sit PAKET NIZKOKALORIČNI DŽEMI (6 X 210 ml) 6 kom 650 g ananas brusnice robide maline kivi mango 1 kom 220 g 1 kom 250 g 1 kom 220 g 1 kom 220 g 1 kom 220 g 1 kom 220 g 820,00 sit PAKET MARMELADE (6 X 720 ml) slive marelice mešana 2 kom 750 g 2 kom 750 g 2 kom 750 g PAKET KOMPOTI (6 X 720 ml) 1.290,00 sit 6 kom 650 g 1.050,00 sit KJE IN KAKO DO NAKUPA Kajuhova pot 4, Kamnik tel. 061/813-311 Mercator Živilska industrija Kamnik POSLI IN FINANCE UREJA; MARIJA VOLČJAK Od ponedeljka na Gospodarskem razstavišču Obrtna zbornica Slovenije opozarja Sejem Sodobna elektronika Dohodnina se bo povečala Ljubljana, 29. septembra - V ponedeljek bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli jubilejni štirideseti sejem Sodobna elektronika, z njegovim predhodnikom, mednarodno razstavo radia pa se je tudi začelo obdobje povojnega sejmarjenja v Ljubljani in Sloveniji. MEŠETAR Sejem sodi med najpomembnejše tovrstne prireditve v Sloveniji, njegovi začetki pa segajo v leto 1953, ko se je na prvi mednarodni razstavi radia predstavilo 22 razstavljalcev. Sejem Sodobna elektronika je z leti postajal vse večji in leta 1960 si ga je ogledalo rekordnih 112 tisoč obiskovalcev. Leta 1976 je sejem doživel posebno priznanje z obiskom komisije mednarodnega združenja sejmov, ki ga je še isto leto sprejela v svoje članstvo. Letošnji seiem se bo odvijal na skoraj 7000 kvadratnih metrih razstavnih površin. Tematsko bo sejem razdeljen na področje telekomunikacij, radiodifuzije in avtomatizacije oziroma robotiko. Predstavlja se kar 441 razstavljalcev od tega 216 domačih in 225 tujih, med katerimi jih je največ iz Nemčije (63), Avstrije (24) in ZDA (21). Razstavni program obsega profesionalno elektroniko, telekomunikacije, radiodifuzijo, opremo za proizvodnjo, sestavne dele, inženiring in literaturo, raziskave in razvoj, projektiranje in inženiring ter računalniško podporo. Sejem je namenjen tako strokovni, specializirani publiki kot tudi tistim, ki jih elektronika zanima ljubiteljsko. Med letošnjimi novostmi so slovenski električni avtomobil, videofon, in televizijski reportažni avto s slovensko tehnologijo. Ob 65. letnici Radia Slovenija in 35. letnici Televizije Slovenija bo posebna pozornost name-njena tema osrednjima slovenskima medijema. Ob dragocenih razstavnih eksponatih muzejske zbirke RTV Slovenija bodo z obiskovalci sejma m tehničnimi eksperti in izvajalci programa na še ohranjenih TV posnetkih pripravili tudi pogo- # Za ^ f USPEŠEN* vore o radiu, televiziji in difuziji obeh medijev. Obiskovalci bodo hkrati imeli možnost, da bodo v živo videli, kako nastaja TV program. Radijski poslušalci in TV gledalci bodo lahko v četrtek, 7. oktobra, med 12. in 15. uro prinesli stare še delujoče radijske in TV sprejemnike. Posebna žirija bo izbrala in z novim sprejemnikom nagradila lastnika najstarejšega radijskega in najstarejšega TV sprejemnika. V okviru sejma bodo tudi simpoziji, delavnice in strokovna posvetovanja. Sejem bo odprt do 8. oktobra, od 9. do 19. ure. Vstopnina znaša 500 tolarjev, za dijake, študente in upokojence pa 300 tolarjev. M. Ljubljana, 30. septembra - "Naše obremenitve plač so tudi za polovico višje kot v državah, v katere izvažamo. Pričakovali smo postopno zniževanje davkov, ne pa njihovega povečevanja," je bila obrazložitev, s katero so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili pripombe Obrtne zbornice Slovenije na predlog zakona o dohodnini, ki ga prav v teh dneh obravnava državni zbor. Svoje pomisleke na predloge sprememb zakona o dohodnini so predstavniki Obrtne zbornice Slovenije že sporočili ministrom, predsedniku slovenske vlade in predsedniku parlamenta na celjskem mednarodnem obrtnem sejmu, in od vseh dobili zagotovila, da jih bodo proučili. Ker obljube niso bile izpolnjene, so se odločili, da z njimi v dneh, ko je predlog zakona o dohodnini na dnevnem redu državnega zbora, seznanijo javnost. Najpomembnejše opozorilo Obrtne zbornice Slovenije je ugotovitev, da se z novimi davčnimi lestvicami za obračun dohodnine (pri tem so upoštevali višino bruto plače, posel propagandna t OBJAVA v Gorenjskem glasuj Pokličite. - - JP ^^k, 218-463 1 f jtffltfl TRADiNi LANCIA THEMA 39.500 DEM LANCIA DEDRA 1.8 27.000 DEM LANCIA DEDRA 1.6 26.200 DEM FIAT UNO 45 FIRE 16.000 DEM FIAT FIORINO PICK UP 17.000 DEM FIAT FIORINO DIESEL 1.7 17.990 DEM FIAT DUCATO (kombi) 14 q bencin, povišan 27.000 DEM (5% PD) PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V SLOVENIJI: FIAT TIP01.4 iE in FIAT TEMPRA1.6 SX .q\ možnost nakupa na leasing ^CT (Tiidi za vozila, ki niso v našem prodajnem projjramu) VSI AVTOMOBILI IMAJO SLOVENSKO GARANCIJO IN H0M0L0GACIJ0. PRVI SERVIS JE BREZPLAČEN! TEL/FAX: 061/482-173, DEL. ČAS: 8-13 IN 15-17 KENTAX TRADING NOVO POLJE CESTA Xl/10 A KAM JXA IZLliT? I CILJ, (AS POTOVANJA, 1 PRIJAVE DATUM ODHODI CENA PREVOZ GOSTINSKE STORIM OPIS POTOVANJA ■ RIM - SORRENTO 4 dni 1 KOMPAS KRANJ !»!.:211-022 1 ŠKOFJA LOKA Tei.:620-960 J 13.10. J 330 OEM j bus 1 polpenz. i RIM, NEAPtU 1 VEZUV, POMPEJI, lOTOKCAPRI 1 KOMPAS KRANJ T«l.:211-022 1SK0FJA LOKA Tel.:620-960 | 3.11. | 280 DEM I bus 1 nočitev I zajtrk | PARIZ i BUDIMPEŠTA Idon 1 KOMPAS KRANJ Tel.:211-022 1 ŠKOFJA LOKA M:620-960 j Sli. J115 OEM j bus [nočitev 1 zaitrk i BUDIMPEŠTA, I SZENTENDRE, 1KECSKEMET f KAM NA KOSILO, VEČERJO? i IME GOSTINSKEGA 1 OBJEKTA KRAJ | SPECIALITETE, 1 MENU CENA ODPRTO 1 GOSTILNA 1 Pr' Primožk Pristavo prlTrfik I ntk dcn inSk m matic« 1 vm vnt» \t& p« •orodlu kotilo 500.00 SIT i vsak dan 9-23 [ tel. 57-585 I GOSTI L K A ZALA 1 TsL: 49-305 TRB0JF I vsake sobot* 1 in Matijo kosita 500 SIT i vsak dan 11 -23 i pat., sob. 11-01 i torek zaprto Objave za rub oziroma v og' riki sprejemamo na tax asni službi, Bleivveisova 21 5-366 1 6, Kranj ki je za polovico višja od slovenskega povprečja - taka je večina plač pri obrtnikih in malih podjetnikih) povečuje davek za 7 odstotkov. To bo povzročilo dvig plač, saj so prepričani, da bodo pritiski delavcev, ko bodo spoznah, da se jim čiste plače zmanjšujejo, tako velik, da noben delodajalec tega ne bi zdržal. Obdavčevanje dobička je nesmotrno in nespodbudno, saj ga vsak pameten gospodar namenja v razširitev proizvodnje, zato se zavzemajo za obdavčitev le tistega dela, ki se namenja v končno porabo. Poviševanje spodbud za nove zaposlitve je le navidezno in po mnenju zbornice bi morah za prave učinke znižanje davčne osnove v prvem letu povečati iz 30 na 50 odstotkov. Ukinjanje davčnih oprostitev na podlagi dokazil (računov) vodi k razmahu sive ekonomije, prav ta del pa bi lahko s plačevanjem davkov veliko prispeval k splošnemu znižanju davčnih obremenitev. Če želimo postati primerljivi Evropi, moramo v teh državah iskati tudi davčne rešitve, kakršna je naprimer možnost odločitve za obdavčevanje družinskega dohodka (spliting tarifa), pa tudi neobdavčevanje ekoloških naložb lahko pripomore k celjenju ran v našem okolju in s tem večjem zanimanju za Slovenijo. Za male obrtnike (ki ne zaposlujejo) bi bila tudi primernejša ponovna uvedba pavšalnih obdavčitev, saj bi se s tem izognili nekaterim prezahtevnim evidencam, obrtniki pa bi lahko tudi lažje načrtovali svoj poslovni rezultat Š.Ž. Prašiči -180 do 200 SIT/kg Ker se čas kolin nezadržno bliža, je med kupci in prodaj'^ prašičev vse več zanimanja za cene. Pregled s slovenskih sejm^j kjer ponujajo od pujskov do prašičev za zakol, je dober "cenov barometer", na katerem pa je, odvisno od ponudbe in PoVPr^L vanja, še pričakovati manjše spremembe. Na sejmišču pri g°stl' Mokar na Ižanski 303 v Ljubljani so prašiče, težje od 100 kilogJ0 mov, ponujali po 200 tolarjev za kilogram, v Brežicah od l^O;. 220 tolarjev, v Šentjerneju po 200 do 210 tolarjev, v Ajdov$cin 200 do 215 tolarjev... Ponudba se je zmanjšala Pri odkupnih cenah živine ni nič novega. V gorenjskih klav0' cah še vedno odkupujejo mlade goveje pitance po cenah, ki v Ijajo od 21. junija, ostalo govedo (starejše krave) pa po cenan lanskega oktobra. Kot so povedali v škofjeloških Mesoizdel*1' se je ponudba živine v zadnjih tednih toliko zmanjšala, da jir° J že uspeva sproti odkupovati. .. Čeprav večina klavnic v Sloveniji odkupuje živino po cC?x}l ki so ga nazadnje spreminjale ob koncu junija ali v začetku jujjn pa so izjeme, ki so povišale odkupne cene tudi septembra. M. njimi je MIP Nova Gorica, ki od 10. septembra dalje plaC% mlade goveje pitance extra kakovostnega razreda po 163,20°: 172,10 tolarja za kilogram žive teže (meso po 291,50 oz. 30/. tolarja). Za primerjavo povejmo, da na Gorenjskem odkupuj1^ MPG-extra po 159,60 tolarja za kilogram žive teže (meso po 2 tolarjev). Koliko za njivo? V jeseniški občini je za kvadratni meter njive prve kategofj' treba odšteti 263 tolarjev, za njivo druge kategorije 237 tolaCrj! za tretjo 210 in za četrto 184 tolarjev. Njiva pete kategorije staj*. 158 tolarjev za kvadratni meter, šeste kategorije 131, sedme j in osme 79 tolarjev. Cene, ki jih navajamo, so izhodiščne, stn podjetji Slovenije. Oboji »r!m° v tržno ekonomijo in ppodarske reforme. Za razli-° od prejšnjega sistema se država ne bo mešala v Vj^darstvo, v posel. Zato je ini!; °dvisno od pobud, od Kovnosti, od poslovnih in va*npoških manevrov naših in Kui proizvajalcev. Vlada tale« federacije bo podpirala P(£?.no usmeritev vaših in naših I2_e% Samo na tak način se Šir* Prebijemo v Evropo v v ^111 smislu besede. Vi stojite kot P°darskem smislu boljše laL, 'ni, pa se tudi vam ni tako prebiti na evropski trg. inJ Pa gre za ekonomsko Patgraciio ne le Evrope, am-njj SVeta> moramo čim pristno s°delovati, da bo naše HQ8o konkurenčno in sposob-^ 2a ta trg, ki je za zdaj za nas Slovenija tn Rusija sta ie podpisali gospodarski sporazum. GIRENKO: "Državi sta februarja podpisali sporazum o trgovinskem in splošno tehničnem sodelovanju, prav tako pa je bil podpisan protokol o ustanovitvi mešane medvladne komisije za gospodarsko in tehnično sodelovanje. Konec maja je bila v Ljubljani prva seja te mešane komisije, ki je sprejela program svojega dela, ki ne bo spodbujal le trgovinskega, ampak tudi višje oblike sodelovanja. Sem štejem jaz predvsem ustanavljanje mešanih skupnih podjetij, vzpostavljanje neposrc dnega sodelovanja med podje ji, skupni nastop na tretjin trgi) t, skupne naložbe in podobno. Mi sedaj pripravljamo nov sp« »razum o znanstvenem in tehn čnem sodelovanju. Pred kra kim smo vzpostavili neposi edno satelitsko zvezo med Ma riborom in Moskvo. Skupaj s S lovenijo si bomo prizadevali, da bi se temu sistemu pridružile še druge države Srednje Evrope. Temu sistemu se že namerava pridružiti Makedonija. Ta osnova bo nam in vam pomagala pri izhodu iz gospodarske stagnacije-, kar ima za končni cilj zboljšanje življenja naših ljudi. To je konec koncev cilj vsake proizvodnje." Dogovorjen je bil obisk predsednika Ruske federacije Borisa Jelcina v Sloveniji. Morda veste kaj več o tem obisku? GIRENKO: "Mi smo na koncu velikega dela, ki smo ga opravljah skupaj s slovensko vlado in slovenskimi ministrstvi, da bi prišlo do srečanja gospoda Jelcina in gospoda Kučana. To naj bi bilo srečanje na najvišji ravni, ki ne bi imelo le mam-festativnega značaja, ampak bi se zaključilo s podpisovanjem LIP RADOMLJE Tovarna sedežnega in jedilnižkega pohištva vabi vse, ki cenijo hrastovo pohištvo na VELIKO JESENSKO RAZPRODAJO v svoj prodajni salon v Preserje pri Radomljah, znižanje cen do 40% za stole iz evropskega in ameriškega programa. Akcija velja od 17.9.1993 dalje, vsakdan od 7. do 19. ure, °b sobotah od 8. do 12. ure do razprodaje. Lahko nas najdete: _____ KRAAU UUBL.IANA DOMŽALE serije sporazumov med državama. Najvažnejši sporazum, ki naj bi ga podpisala predsednika, pa naj bi bil sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. Ta sporazum naj bi bil dogovorna in pravna osnova za vse naše medsebojno sodelovanje. Ruska federacija je tako dogovore že podpisala z več evropskimi državami. Pred nedavnim je gospod Jelcin tak sporazum podpisal s Poljsko, Češko in Slovaško. Podpisali smo ga z Grčijo. S Slovenijo naj bi podpisali tudi sporazume o preprečevanju dvojnega obdavčevanja, o zaščiti investicij, o kulturnem sodelovanju, o znanstvenem in tehničnem sodelovanju in podobno, o stalnih konzultacijah med ministrstvoma za zunanje zadeve Rusije in Slovenije. To naj bi dalo obisku našega predsednika v Sloveniji še poseben, zgodovinski pečat. Načrtovan je tudi obisk vašega predsednika Kučana v Ruski federaciji. Torej gre za prvi obisk predsednika neodvisne Slovenije v Rusiji in prvi obisk predsednika nove države Rusije v Sloveniji." Kdaj torej pričakujemo gospoda Jelcina v Sloveniji? GIRENKO: "Mi smo planirali, da bi se to zgodilo jeseni. Toda veste, kaj se sedaj dogaja pri nas in zna priti do nekaterih korekcij. To ni najvažnejše. Pomembno je, da je obojestranski interes in to je zagotovilo, da bo interes uresničen." Kaj se sedaj pravzaprav dogaja v Ruski federaciji, še posebej pa v Moskvi? Imate morda najnovejše Informacije tZ Moskve? GIRENKO: "Mislim, da se položaj umirja. Rešitev gre v smer mirnega reševanja, da ne bi prišlo do prelivanja krvi. Ta spor med predsedniško vejo oblasti in zakonodajno vejo oblasti bo rešen s kompromisom. Bil je že dan predlog, da bi istočasno izvedli predsedniške in parlamentarne volitve. Jaz mislim, da gospod Jelcin sedaj proučuje ta predlog. Sinoči pa je šef njegovega kabineta povedal, da proučuje ta predlog kot možno rešitev." Je položaj gospoda Jelcina trden? Alt nt nevarnost, da bi padel? GIRENKO: "Ni govora. Obratno je. Predsednik uživa pod- Eoro večine naših ljudi in misni, da tu ne more biti nikakršnega dvoma." rot- Kdo so pravzaprav nasp niki predsednika Jelcina? GIRENKO: "Nasprotnik je stara mentaliteta, ki ie v vsakem od nas. Misliti bi bilo treba o novih kategorijah, o novih parametrih, ki bi dejansko pomagali, da mi dohitimo najnaprednejše, najbolj civilizirane države. Naši ljudje zaslužijo enako visok standard, kot ga imajo v večini zahodnoevropskih držav. Ljudstvo ni krivo za tako slab položaj. Kriva je politika. Ljudje, ki so za Jelcina, upajo, da nas bodo gospodarske reforme pripeljale do boljšega življenja. Glavno je, da imajo ljudje kaj za jesti. Potem bo tudi demokracija. Človek mora imeti najprej streho nad glavo in hrano, potem bosta prišla demokracija in duhovno obnavljanje." ^ JEKLO AŽilIZNINAn Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 »k □ \mm uvozHOPPEO Humanizem Lep jesenski petek. Popoldne se začne obetavno. Najprej tenis, potem nekaj strani Frankla. Zvečer pa se odpravim v Cankarjev dom na slavnostni koncert pod patronatom Slovenske fondacije. Poln pričakovanja sem, željan dobre muzike, obenem pa je tu še prijeten občutek, da pomoči potrebnim pomagaš. Program je nadvse obetaven. Najprej mešani komorni zbor Ljubjanskih madrigalistov. Ponudba. Pol celovečernega koncerta. Sami domači avtorji Izbor stilno in sicer pester. Drugi del večera bo zapolnil orkester Slovenske filharmonije s sopranistko Ano Pusar-Jerič in dirigentom Markom Letonjo (njega sem spremljal že kot študenta ljubljanske Akademije za glasbo). Vse tako, kot si človek more le želeti Ko sem prihajal, sem si rekel: "Pohiteti moram, težko bo s kartami, dren ho, dvorana bo polna • drugače biti ne more." To je, če prav vem, prva tovrstna manifestacija pred dobrim letom ustanovljene Slovenske fondacije, neprofitne, nestrankarske, nevladne združbe posameznikov, podjetij in skupin, ki želijo na kakršen koli način pomagati človeku v stiski. Teh stisk pa je pri nas obilo, iz dneva v dan več. Naša družba se namreč temeljito spreminja: zasebno lastništvo, drugačna proizvodna struktura, mrzlično se iščejo novi trgi, nenazadnje - spreminja se vrednostni sistem. Dovčerajšnja skromno diferencirana slovenska družba se naglo razslojuje celo hitreje in globlje, kot je potrebno in od večine tudi zaželeno. In to navkljub temu, da smo se ustavno zavezali, da bomo gradili socialno-tržno gospodarstvo, sestavni del tega pa je tudi državna in civilna skrb za posameznike in marginalne skupine, ki so iz takih ali drugačnih razlogov potrebni pomoči Notranji vzgibi za takšno naravnanost naj bi bil za ene predvsem krščanski etos (ki je skupna vrednostna podlaga nekaterih samoimenovanih desnih političnih strank), za druge pa reformirana ideja laične socialne družbe in države (za katero stojijo politične sile, ki želijo postati del Socialistične internacionale). Slovenska fondacija naj bi bila torej zaželen otrok, v vseh pogledih univerzalna organizacija, kar naj zagotavlja tudi pestra sestava Sveta slovenske fondacije. Ve pa se, da so v razvitem svetu tovrstne organizacije prestižnega značaja. Gospodarska, politična in kulturniška elita je ne le pasivni član tovrstnih ustanov, ampak je njen močan materialni podpornik, aktivist in propagandist. Tako naj bi bilo tudi pri nas. Toda ne I Dvorana je le do polovice zasedena. Med obiskovalci ni poklicnih politikov, so le redki poslanci, tu in tam kak vidne poslovnež, še znanih, zgovornih pisateljev (pesnikov), ki o sebi mislijo vse najbolje in pravijo, da vedno natančno vedo, kaj je za naš narod prav in dobro, ni bilo videti. Nocoj je tu nova publika. To so ljudje, ki niso nikoli prihajali v Cankarjev dom potrjevat že potrjeno ali v imenu demokracije zariplih obrazov dopovedovati, da se zgodovina začenja z njimi. Očitno so ti ljudje zapisani le delu, umetnosti in humanosti. Lepo, a žal jih je premalo, da bi naša mlada država odločneje stopila novim časom naproti Organizatorji so izbrali moto: Dobro je biti pomemben, pomembneje je biti dober! Premisleka vredno! Resnici na ljubo pa je treba reči, da je na tem trnovem začetku našega vstopa v "tekmovalno družbo" cilj večine biti le pomemben, pomemben za vsako ceno. Ta, na hitro sproducirana pomembnost, se kaže na različne načine. Dragi avtomobili so za mnoge prestižni statusni simbol, kazanje mobitelov - prepoznavni znaki nastajajočega podjetniškega sloja, grabljenje premoženja vsevprek - manifestacija nove volje do moči Na drugi strani pa ljudje iz dneva v dan manj berejo, slike ne gredo v predajo, koncertne dvorane so slabo zasedene, časa (ali potrebe) za duhovno bogatenje ni Je vse to cena prehoda v nove družbenoekonomske razmere? Ali mi vendarle nismo imeli enkratne priložnosti, da ta prehod opravimo prav tako elegantno, kot smo izvedli osamosvojitev? Vprašanja so seveda hipotetična. Procesi, ki teko, nepovratni Empirično podkrepljenih odgovorov ne bomo nikoli dobili Taka in podobna vprašanja pa bodo kljub temu še dolgo burila duhove - slabše, ko nam bo, več bo tega. Koncert gre h koncu. Se Bizetova uvertura iz opere Carmen. Res lep zaključek. Publika aplavdira. Ni dvoma: noče ponovitev! Mladi Letonja se ne da. Konec. Večer je topel in Ljubljana zaspana. Ulice so prazne in avtomobili redkost Slovenci res nismo veseljaški in ponočnjaški, kaj šele razgrajaški narod. Zdaj še manj. Nad 130000 brezposelnih, tisoči na čakanju, vse več je družin, ki so resnično eksistenčno ogrožene. To nas dela še bolj otopele, zaprte vase. In spet se človek vpraša: Je to morda red nujna cena družbenoekonomskih sprememb? Ne, je moj odgovor. Le k človeku posamezniku se je treba (spet) vrniti Vse mora biti poslej podrejeno njegovim (torej našim) potrebam, željam, usklajenim Z možnostmi. Človek mora končno postati gospodar, ne pa biti hlepeč državi, strankam, cerkvam, kapitalu.. Naučiti se moramo ljubiti sebe, za sebe in zato, ker kdor ne ljubi sebe, ne zmore drugih. Humanizem pa je ljubezen, mar ne? Viktor Žakelj GORENJSKI GLAS • 10. STRAN TONE PETERNEL - IGOR Kako smo z Gorenjske potovali na Kočevski zbor (odlomek) Pri Ogelčarju nad Delnicami sem našel tovariša Jožeta Slugo - Lenarta, ki je bil sekretar Pokrajinskega poverje-ništva 10 OF za Gorenjsko in z njim več drugih. Ta mi je povedal, da je Pokrajinsko poverjeništvo dobilo od 10 OF Slovenije nujen nalog, naj takoj izvede volitve delegatov za zbor odposlancev slovenskega naroda, ki bo nekje na osvobojenem ozemlju, s tem, da bodo v delegaciji tudi člani gorenjskega političnega vodstva. Teh volitev pa v razmerah okupatorjevega obvladovanja terena seveda ni bilo mogoče izvesti. Zato je pokrajinsko politično vodstvo samo določilo odposlance za zbor na Dolenjskem. V delegacijo so bili določeni člani Poverjeništva IOOF za Gorenjsko Maks Krmelj - Matija, Jože Sluga - Lenart, Oskar Savli - Jakob in Vinko Hafner, ki je bil vodja mladinske organizacije, to je Zveze slovenske mladine na Gorenjskem. Razen teh pa smo bili v delegaciji še jaz, kot odposlanec okrožja Jesenice, Avgust Barle - Ambrož, kot odposlanec okrožja Škofja Loka, ilegalec Albin Kolb - Edvard, tovarnar iz Vižmarij, kot odposlanec rajona Medvode in pa Silvo Štibelj - Dimač^ kot odposlanec rajona Poljane. Kot odposlanca partizanske vojske z Gorenjskega sta se Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bil v Kočevju, udeležila tudi Stane Bizjak in Oto Vrhunc - Blaž Ostrovrhar. Za varnost in zaščito delegacije je bila v njeno spremstvo dodeljena šestčlanska patrola z dvema puškomitraljezoma. Vanjo so bili izbrani sami zanesljivi in korajžni fantje, ki so že bili preizkušeni v spopadih z Nemci. Delegacija bi bila morala čimprej oditi na pot, vendar še več dni tega ni mogla narediti. Nemci so na neki način zvedeli, da bo šla preko meje na Dolenjsko delegacija, v kateri so vodilni funkcionarji NOB na Gorenjskem. Zato so zastražili vse mostove čez Soro, ki je bila tedaj zelo visoka, ob Sori in križiščih pa v kratkih presledkih postavili zasede in obhodne patrole. Da bi ugotovili, če je morda kje kakšen nezavarovan prehod čez Soro, smo več dni zaporedoma pošiljali na oglede naše zaupnike, ki pa so ugotovili, da teh ni. Isto so ugotavljali tudi kurirji redne linije proti Dolomitom oziroma Medvodam. Šele tretjo noč je kurirju Boltetu Šubicu - Matjažu, Ču-žovemu iz Loma, uspelo, da se je prebil na drugo stran. To je napravil tako, da je še podnevi prišel po gozdu do neposredne bližine Sore ter z daljšim opazovanjem točno ugotovil, kje so Eostavljene nemške zasede. Ta-oj zatem, ko se je znočilo, pa se je splazil do Sore in jo prebredel med nemškima zase- dama, pri čemer je izkoristil šumenje, ki ga je povzročal močan naliv dežja. Na drugi strani je na javki oddal in prevzel pošto in ponovno vzpostavil zvezo. Nazaj se je vračal po isti poti. Pri tem je zalezel skoraj med nemško patrolo, ki je opravljala obhod zased. Preden je prečkal Soro, je čakal na znamenje, ki mu ga je poslal kurir Jaka Justin, Zgojnarjev iz Podobena, ki je čakal na izhodni strani in pazil, če bi Nemci prestavili zasede, da bi mu z dogovorjenim znamenjem to sporočil. Tako je bila zveza vzpostavljena in naslednje popoldne smo z območja Gabrške gore prišli po gozdu skoraj do Sore. Pri opazovanju smo ugotovili, da so Nemci pri Krnišnikovem mostu na Visokem umaknili zasedo. To smo izkoristili in nemudoma sredi popoldneva odšli čez ta most proti Bukovemu vrhu. Mejo smo prekoračili v neki dolini med Lučinami in Črnim vrhom, približevali smo se ji zelo oprezno z na strel pripravljenim orožjem v rokah z razdaljo 4 do 6 metrov med posamezniki. Čez minsko polje nas je vodja kolone kurir Tine Hren - Kljukec, Šlapovcev iz bližnje vasi Zadobije, pripeljal tako, da je malo pred mejo vzel iz skrivališča tam skrito krajšo desko, jo prinesel do žice in jo na utrjenem mestu nanjo pri- slonil ter tako napravil prehod, po katerem smo prešli v Ljubljansko pokrajino. Na mestu prehoda, je že popreje odstranil mine, ki so jih položili Nemci. Čez mejo smo šli pred nočjo, ko je še bilo svetlo. Od meje smo potem veseli in dobre volje odšli naprej ter se po daljšem potovanju ustavili v neki hiši, pod katero je bil v dolini Polhov Gradec. Nekateri smo se takoj po večerji, ki so jo nam skuhali, utaborili na hlevu in pospali. Pri tem pa nismo imeli sreče, ker nas je Oskar Savli - Jakob kmalu prebudil, da smo šli naprej ter se potem utaborili v gozdu, kjer smo potem bili do naslednjega popoldneva. Vzrok za ta hitri nočni premik pa je bilo Jakovo odkritje, da se domači sin nahaja pri belih. Jakob se je namreč po večerji, kar je bila njegovanavada, zapletel z gospodarjem in drugimi člani družine v živahen pogovor. Kljub njihovi redkobesednosti, je ugotovil gornje. Temu svojemu odkritju je pripisoval velik pomen in si štel v zaslugo, da nas je tako rekoč rešil smrtne nevarnosti, ki nam je grozila. Naslednje dopoldne smo dobili zvezo s tamkajšnjimi aktivisti in kurirji, ki so nas potem odvedli v svoje taborišče. V tem taborišču smo se potem v glavnem pogovarjali o tem, kaj nas čaka in kaj vse bomo videli in doživeli. Člani patrole, ki so nas spremljali in ki so že popreje bili na Dolenjskem, so nam pripovedovali, kako se doli Eartizani prevažajo z avtomobi-, koliko raznega orožja imajo, za katerega smo bih še posebno zavzeti, saj ga je nam vseskozi primanjkovalo. Govorjenje o orožju nam je bilo užitek poslušati, ker nas je navdajalo z upanjem, da bomo prišli do toliko zaželenih pištol, nekateri pa do brzostrelk, kar je za nas predstavljalo višek vsega, kar si lahko partizan zaželi. Kurirji in terenci s tamkajšnjega območja so nam te stvari še primerno olepšali ter nam s tem še povečevali nestrpnost, čimprej priti v to obljubljeno deželo. Hkrati pa so nam Eripovedovali in opozarjali, ako nevaren in težak je dohod do železniške proge ter prehod preko nje, ker imajo vse prenode zastražene, kar nadzirajo tudi s pogostimi obhodnimi patrolami. Reči pa moram, da so bili vsi ti z nami VESNA PAVLIC, ROK PIVK Trekking na Tajskem Celo plemena med seboj se ločijo v več skupin. Imenujejo se po barvi, ki prevlada v njihovih oblačilih. Ženske v plemenu Akha nosijo srebrno ploščico na glavi, ki je nikdar ne smejo sneti. Veni od skupin plemena Karen, ki živi v Burmi, ženskam od petega leta starosti natikajo kovinske obroče okrog vratu in jim dodajajo vsako leto po enega do 29. leta. Tega seveda nikdar v življenju ne morejo več sneti, ker bi jim sicer zaradi oslabelih vratnih mišic omahnila glava. Teh na žalost nismo videli, ker živijo v Burmi in so zelo nedostopni. Burma je zelo težko dostopna za turiste, režim je tam še vedno zelo strog. Na dolgi meji s Tajsko ni niti enega mejnega prehoda, v Burmo lahko prideš le z letalom, pa zelo veliko plačaš. Viza je sploh draga, če ti pa vseeno uspe priti v drŽavo, te tam še "mastno opilijo". Pa kakšne zobe imajo ti ljudje! Temni, črno rdeči zobje so pojem lepote in prav pridno skrbijo, da nimajo nikdar belih zob. Žvečijo neko drogo, ki jih zraven še po malem omamlja. Jedo samo tisto, kar pridelajo, največji posladek pa je črn pes. Samo črn, ti so bolj redki. Domače živali, kot so kokoši, mačke, psi, pujski in drugo, vse to se prosto sprehaja po vasi, po kočah, kjer ljudje živijo, spijo, jedo, vsi skupaj v krasnem sožitju. In na kakšen način nam je Tong vse to razlagal, prav zabavali smo se. Predstavljajte si majhnega simpatičnega Tajca, ki ne govori prav dobro angleško in si mora pri razlagi pomagati z rokami, nogami in tako hecno mimiko obraza, da smo pokali od smeha. Vmes malo poje, pleše, oponaša živali, in se tako vživi v razlago, da popolnoma pozabi, da morda kdo drug v tej vasi lahko že spi in ga s svojim vpitjem moti. No, nas je vsekakor dobro zabaval. Cel teden semo hodili po džungli od vasi do vasi in prespali vsako noč pri drugem plemenu. Povsod živijo malo drugače. Ogledovali smo si mi njih in oni nas, Tong pa je vsak večer ob sveči pridno razlagal o njihovem življenju. En dan smo prepotovali kos poti na slonih. Pleme Karen uporablja slone kot tovorne živali po neprehodni džungli, pa so jih malo posodili. Dobili smo slonjo družino in dva sta jahala na atu slonu, dva na mami slonici in dva na sinčku. Vodiči so šli peš. Da bi mi slone kaj vodili, o tem ni bilo govora. Vmes so ves čas lulali, kakali in jedli. Jedo samo eno vrsto bambusa, ampak to pa kolikor se le da. Kaj pa slona briga, kaj ima zelo prijazni in so se potrudili, da bi se dobro počutili. Z nočjo smo odšli naprej. Po dolgem potovanju smo se končno približali tudi progi. Precej časa smo popolnoma tiho ležali v neki kotlini pod progo in poslušali, če se bo na progi kaj zganilo. Mislim, da smo tedaj tudi sezuli čevlje ali škornje, kar pač je kdo imel, da bi tako bila hoja tišja. Obutev smo privezali na nahrbtnike. V neposredni bližini se je v svitu električne razsvetljave bleščalo postajno poslopje. Bila je postaja Verd. V tem ždenju smo opazili celo nekaj Nemcev, ki so šli iz enega v drugo poslopje. Ko je kurir ocenil, da je trenutek primeren, smo se hitro podali na pot in pod mostom, po katerem je tekla proga, pohiteli v strmino hriba nad nami. Omeniti moram, da mi je pri tem trenutno izginila vsa utrujenost in da nahrbtnika, ki je bil prej čedalje težji, sploh nisem čutil, ko smo se vzpenjali v hrib. Zato pa je ostal toliko težji potem, ko smo se počutili v okrilju gozda in v precejšnji višini zopet varne. Na Ljubljanskem vrhu smo drugi dan naletetli na neko enoto novo formirane Ljubljanske brigade. Tu smo prvikrat dobili pošten tuš. Ker smo bili v delegaciji sami prvoborci in to še z Gorenjskega, kjer smo se borili v dosti težjih pogojih kot v Ljubljanski pokrajini, smo seveda po tihem pričakovali, da bomo deležni vsaj nekoliko zanimanja pri borcih in enotah, ki jih bomo srečevali. Toda že prva partizanska enota, ki smo jo srečali, se je za nas uboge "civiliste" bore malo zanimala. Večina njih je bila namreč v italijanskih uniformah, zlasti poveljniški kader je bil ves v zlikanih oficirskih uniformah. Posebno je bil tu prizadet ponos vodje delegacije tovariša Lenarta, ki je imel "čudodelni" listek propustnico in priporočilo 10 OF in Centralnega komiteta KPS, ki je naročala vsem vojaškim enotam in političnim organizacijam ter oblastem, naj gredo delegaciji na roko in ji omogočijo čimhitrejše potovanje. No in že prvi poskus "čaranja" s tem lekom je povsem odpovedal. To se je potem zgodilo še nekajkrat. Ko smo tisti dan vsi zmučeni nadaljevali pot proti Cerknici, je proti nam prijahal na čelu enote neki "višji". To smo sklepah po tem, ker je bil na konju in ker se je temu primerno tudi držal. Glede na navedeno smo menili, da mora biti poveljnik neke večje enote, vsaj bataljona, če ne celo brigade. Toda tudi ta se ni zmenil za Lenarta, ki mu je že naprej molil listek pod nos in mu ob hoji ob njem dopovedoval, kaj za eni ljudje smo in kaj pro-pustnica naroča odločujočim kadrom. A vse to ni nič zaleglo. Kmalu po tistem smo prišli v Begunje na Notranjskem. Tu je Lenart zopet poskusil svojo srečo, da bi pred nami dvignil svojo omajano avtoriteto. Po dolgem skakanju sem in tja in razgovorih s pristojnimi funkcionarji, mu je končno uspelo dobiti voznika, ki nas je potem s konjem pripeljal preko Bloške planote v Ribnico. Čeprav smo poprej mislili, da se bomo po osvobojenem ozemlju vozili z avti, se nam je že vožnja s konjsko vprego zdela nadvse imenitna, zlasti še zato, ker smo bili zares že pošteno utrujeni. Zatem je končno prišel tudi za tovariša Lenarta trenutek, ko je opral svojo prejšnjo blamažo m prejel zadoščenje za svojo močno omajano avtoriteto. Nekje v bližini Sodražice nas je dohitel luksuzni avto, v katerem Je bil, kot sem zvedel kasneje, France Popit - Jokl, ki je bil okrožni sekretar. Ta je avto ustavil, se z Lenartom pozdravil in ga po kratkem pogovoru vzel v avto ter odpeljal v Ribnico in mislim, da potem tudi v Kočevje. V Ribnici je potem Lenart uredil vse potrebno za nas. Med drugim je uspel dobiti tudi tovorni avtomobil, s katerim smo se potem odpeljali v Kočevje. Pred odhodom smo dobili v menzi Komande mesta Ribnica večerjo in nekaj pijače. Skratka, v Ribnici je vojaška in civilna oblast delovala, kot je treba, kar nam je vsem skupaj dvignilo v naših očeh ugled tamkajšnjih oblasti. Ko smo se pripeljali v Kočevje, je Zbor že začel z delom. To, kar se mi je odprlo pred očmi, je presegalo vsa pričakovanja. Iznenadilo me je ogromno število zbranih odposlancev in gostov in tako lepo pripravljena dvorana, predvsem pa me je do solz ganilo in vzradostilo vsesplošno navdušenje navzočih in še prav posebno dejstvo, da sem imel priložnost videti žive številne tiste voditelje, ki sem jih poprej in še to le površno, poznal iz partizanske literature. Razen opisanih splošnih vtisov iz navzočnosti na Zboru, se ne spominjam nič posebnega. V spominu so mi ostali le neki detajli in sicer naslednji: Prvič, v kakšni zadregi sem bil, ko je predsedujoči naročil, bil je to Bogdan Osolnik, ki sem ga tedaj spoznal, naj se idacijske oz. volilne kon sije, v katero sem bil ^ zberejo v stranski dvoran' sejo. V zadregi sem bil zato, * nisem vedel, kakšno bo M I delo in če bom moral )_, nastopiti, kar me je strašan«* skrbelo. No pa potem p}.}L tako hudo in sem v komisij1 * aktivno sodeloval. Drugo, kar sem si zapomnil ^ se mi je vtisnilo v nepoz^ spomin, je bila pripoved km Beceleta, odposlanca in no meškega okrožja, ki je v A* pravi povedal, kaj vse„L doživel. Septembra 1942 #>M Italijani izropali in P°*jj:s domačijo, hčerko pa odveo1 seboj in jo potem ubili. Vs* zaradi izdaje znanega tamkaj' jega narodnega izdajalca - ^ logardista. Marca 1943 Italijani ujeli njegovega sina ga po strašnem mučenju ust Uli. On in žena pa sta bili stalni nevarnosti, da ju dwM Enkrat sta morala bežati pf Italijani, drugič pred belog disti - domačini. Da bi jjifl dobili, sta šest tednov NH spat v vodnjak v njegovi vinogradu. Večkrat pa je m° j, j on, že star mož, reševati *' ^ jenje z odhodom v hosto, tl!A več ur hoda daleč, da je do1' varstvo in zaščito pri partizaIL Nazadnje je poudaril: Vid1 kaj vse zmore človek prene*' če ima dobro in trdno volL Kljub vsemu nisem omab*l delal sem naprej, kar je bu° moji moči in bom delal, .d0*^,. bom mogel." Nazadnje je ^ teval, da se izdajalci in vsi °*' ki so povzročili toliko g0lJ' najstrožje kaznujejo. Tretje, in to mi je ostalo najb°j v spominu, pa je aplavz . navdušenje med odposlanci, sem ga povzročil s klicem ^ drugo, zahtevamo tretjo fr°n J kajti drugo fronto smo ic°d^t jugoslovanski partizani"' V Zboru je tedaj govoril tqv^ Kardelj. Ta je dejal, da j« ^ uničenje fašizma potrebno. zavezniki odprejo na žabo* tako imenovano drugo fr0/^. fronto zahodnih zaveznik^ Odposlanci so na te be*e začeli skandirati "druga froflj druga fronta,...". Tedaj zaslišal Vinka Hafnerja, k1 J. nekomu zašepetal "tretja fr° ta". Ko so odposlanci po dol?. trajnem skandiranju utihn'^ sem se dvignil in zaklical zg^ raj navedene besede. Tedaj.. vsi odposlanci ponovno vstali začeli dolgo in burno skano ati: "tretja fronta, tretja i*° i ta,.." Vse to je vneslo m ; navzoče močan vtis, še p°se.^ med najvišje predstavni^ NOB v Sloveniji in iz drugjj krajev Jugoslavije, zlasti pa na majorja Jonesa, vodjo * gleške misije pri Glavnem 1**»! NOV in POS, ki je potem ^ govoril. Sloni pri obedu na hrbtu, on gre v grmovje, poišče ta pravo, prežveči, vrže rilec nazaj in pljune naravnost človeku v obraz. Ti tam gori si najprej ves popraskan od vej in listja, nato še popljuvan. Inkako se ziblje med hojo! Po nekaj urah nam je postalo dolgčas in obmetavati smo se začeli s tisto drogo, ki jo ljudje žvečijo. To so pripra^ kroglice, ravno prav velike za obmetavanj Premišljevali smo, kakšno dragocenost uničuj, mo, to se pri nas v Kranju prodaja po grai*1'^ Višek potovanja na slonih pa je bilo prečkaj zelo široke, globoke in umazane reke. Nekaj rat sem se Že videla v tej umazaniji. Poleg slonov je ena izmed atrakcij, ki.j'jj vsebuje pot po džungli, tudi rafting. Vodiči' zjutraj s pomočjo domačinov sestavili ® v splava iz bambusa. Cel dan smo stali na splavih do gležnjev v vodi, bilo je obupno vre* ' reka pa povsem mirna. Vsake toliko časa srno peljali mimo kakšnega vodnega bivola, ki sn\ se jih sprva bali, ko pa smo ugotovili, da se "1 zmenijo za nobeno stvar okrog sebe, smo J začeli dražiti. Bolj zanimivo je bilo po brzic8 j kjer smo nasedali na skalah in se skof' prekucnili. Pa smo se kmalu tudi te zaba naveličali. Vmes smo nabrali bambuso vršičke za večerjo in nekaj šopov banan. Te , super! Banane v tem koncu so več kot PK manjše od tistih, ki jih mi poznamo drugačnega okusa. Bolj sočne so in mofr.( malo kiselkaste in imajo čisto tanko lupino- ' so divje, tiste, ki jih kupimo v Kranju na trgu-" so umetno vzgojene. (nadaljevanje prihodnji p^ MR€M€ Danes bo še sončno, za jutri ' Pa nam strokovnjaki napovedujejo /s////'S Ponovno poslabšanje s padavinami. LUNiTK SPR€M€MB€ K*r je včeraj ob 19.54 nastopila Polna luna, bo po Herschlovem semenskem ključu lepo ob severu ali lt>nodniku in dež ob jugu ali jugozanodmku. Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi Vsake oči imajo svojega malarja Tako trdi 18-letna Metka Albreht, letošnja miss Slovenije, ko poleg čestitk in najboljših želja posluša tudi namige o "kuhinji" okrog podelitve laskavega naslova. Mnenja o lepoti so pač različna, mnogim je bolj ugajalo kako drugo dekle iz močne konkurence najlepših, drugim (med njimi tudi strokovni žiriji) pa prijazna Metka iz Postojne, dijakinja tretjega letnika srednje upravne šole iz Ljubljane, dekle idealnih telesnih mer 88-60-88. Ta teden smo jo v Kranju, kamor io veže sodelovanje v manekenski skupini Buona Sera, poprosili za kratek pogovor. 'Simoni iz Slovenske Bistrice. SGLAS ^udentski program na kranjskem radiu KRŠ se bo oglašal ob četrtkih zvečer j^j* L oktobra - KRŠ je kratica za programsko novost, s katero bo 5*° Kranj napolnil že tretji večer v tednu. Od prihodnjega četrtka j>°° na frekvenci 973 Mhz od pol osmih pa tja do polnoči oglašal pujski radio študent Krš sicer tudi v študentskem žargonu ne *eni nič dobrega, toda v tem primeru se je enajsterica mladih Q^skih snovalcev pač blago ponorčevala iz samih sebe. 5t ^nusel o študentskem radijskem programu izhaja iz Kluba Uteirov K™!« da študentje, dijaki in mladi nasploh čutijo ;„;aiJsko vrzel, manika iim posebnih za študente pomembnih jj-~u»jsKo vrzel, manjka jim posebnih za študente pomembnih formacij, pa tudi tej generaciji všečne glasbe. Študentska organima v Kranju ima za seboj 1400 študentov, ki si zaslužijo svojo haaiJsko oddajo. Glavni in odgovorni urednik, študent Gregor *»um °ddajo. Glavni in odgovorni urednik, študent Gregor 'Itfonlf,l,-Prav'' ^a "d30*' v Četrtkovih večernih oddajah deležni dooa^13^ ° študentskih in dijaških popustih, o kulturno-umetniškem jjj^T^Ju v Kranju, ostalih občinah in v Ljubljani, predstavljali pa . ~odo tudi ostale študentske medije. (jel .^dentski radio bodo na začetku poleg že omenjenega urednika l»aJi Zdravko Bavdek, Špela Brvar, Igor Kavčič, Aleš Klemenčič, Slad i° •fisk' Primož Rakovec, Vitomir Rožej, Aleš in Matjaž donl^i ^ B°Jim Varjačič in Igor Zelič, ta odprti krog pa bodo kot xnJe.vali še številr" zunanji sodelavci iz študentskih vrst. V več *ofo '"H1116111 tedenskem programu bodo mladi slišali veliko OjJ?*ac'J> v kontaktnih oddajah bodo predstavljah študentske in Itjjj !nske probleme, poslušali bodo o mladih neafirmiranih umetni-Publif ^"dentskih vrst, recenzije kulturnih dogodkov, izidov *RonVC^' temats'ce glasbene oddaje, obljubljajo pa tudi erotično kvjv • 00 23 lahko noč. Oddajo bodo poživili z nagradnimi igrami, javn m "S3.11^?11^. predstavitvijo znanih, polznanih in neznanih oseb, ^omnenjskirni anketami, reportažami s terena... Politike ne bodo jprtabj[ Pr°gram, kajti »politiki pred volitvami vedno lažejo«, jrva oddaja bo šla v eter 7. oktobra, in sicer kot neposreden prenos ^gocijskega koncerta na Primskovem. Svoje rojstvo pa bo KRŠ Ut>} napovedovati že danes, ko se bo s stojnico pojavil na Glavnem pr" V Kranju in z glasbo, koledarčki, majicami in drugimi jf^ocijskimi predmeti opozarjal nase. Pq 01je dejala urednica Radia Kranj Sonja Zaplotnik, so študentom i„ jdili dvomesečni poskusni program in jim pomagali z govornimi ' vajami, sicer pa so jim pustili proste roke pri do^pvanju programske zasnove. V.d. direktorja Peter Čolnar pa QernJa' ^a ^° študentski program obojestransko koristen in da bo u>^a katerega teh sodelavcev izšolal za radijskega novinarja. '^Zlebir senjski glas in Pioma Bled - nagradna nanizanka Miklavžev računalnik - °o Miklavža boste v Gorenjskem glasu lahko sodelovali v nagradni 2*feankl, ki jo pripravljata GORENJSKI GLAS in PIOMA BLED skupaj s Pokrov' **telujejo tudi vsi kupci v trgovini podjetja PIOMA Bled v; času od 14. *ePtembra do 3. decembra z nakupom nad 1.000,00 tolarjev. Vsak P/avilnj odgovor v posamezni uganki konkurira za eno od nagrad [OTovitelja uganke + v končnem žrebanju še enkrat za MIKLAVŽEV ^CUNALNIK, ki ga podarja Pioma, in druge lepe nagrade. pokrovitelj iii. kroga nanizanke avtotehna Si imela pred tekmovanjem za miss Slovenije v Portorožu že kaj podobnih izkušenj na lepotnih tekmovanjih? "S tekmovanji sem začela že lani, vendar sem bila še premlada za sodelovanje pri izboru miss Slovenije. Postala pa sem miss Babilona, dvakrat predtem pa prva spremljevalka lepotice, in sicer v Postojni in Portorožu." Kako je potekal lepotni spek-takel? "Vse se je začelo že pretekli torek, ko so nas najprej oblekli od glave do peta, nato pa ves čas urili v manekenski hoji, koreografiji, pred kamerami. Naporno je bdo, vendar bi vse to spet ponovila, saj se mi zdi to početje zanimivo. V petek smo se dekleta predstavila žiriji, ki je ocenjevala naše jezikovno znanje in komunikativnost. Pred žirijo smo šle naravne, brez make-upa, tako da smo prišle do izraza take, kot v resnici smo." Kako si začela sodelovati s kranjsko manekensko skupino? "Z vodjem skupine M.K. Mi-chaelom, sva se srečala na modni reviji v Postojni. Začelo se je z neobvezujočim pogovorom, potem pa sva se domenila za sodelovanje. V skupini, kjer nas sodeluje deset deklet, med njimi tudi Diana Zrimšek, tudi ena od konkurentk na tekmovanju za miss Slovenije, smo veliko nastopale po modnih revijah po vsej Sloveniji." S kakšnimi občutki si sprejela zmago v Portorožu? "Vesela sem je bila in presenečena. Z menoj pa so bili veseli tudi starši in prijatelji, ki so mi pomagali in stah ob strani." Kako so te sprejeli v šoli, sošolke in profesorji? "Sošolke niso bile prav nič zavistne, sprejele so me s čestitkami, profesorji pa prav tako. Slednji so mi tudi svetovali, naj ne pustim šole, kakor jo je predlani tedanja miss, ki tudi izvira iz naše šole." Kaj pa tvoje konkurentke za naslov miss Slovenije, so pokazale kaj zavisti, ko ti je bil podeljen laskavi naslov? "Zadnja dva dni, ko smo bile že vse skupaj malo živčne in utrujene od dogajanja, se je pokazalo tudi nekaj zavisti." Kateri izmed deklet bi ti prisodila naslov najlepše Slovenke, če bi sedela v Naj hkrati izkoristim ta intervju in jo lepo pozdravim, pa tudi Diano in Sergejo. Upam, da še velja naš dogovor, da se vse popeljemo z alfo, ki sem jo dobila kot prvouvrščena na tekmovanju za miss." Pik Art & photographv ekskluzivno za Buona Sera Foto: Peter Kozjek Kako misliš vnovčiti svojo lepoto? Se zate že zanima kdo od vplivnežev iz modnega sveta? "Zaenkrat so me šele veliko fotografirali, medtem ko iz modnega sveta še ni bilo zanimanja. Sicer pa bi raje delala kariero kot fotomodel, ne kot manekenka." Kaj pričakuješod udeležbe na tekmovanju za miss sveta konec novembra v Afriki? "Raje me nič ne vprašajte, ker ničesar ne pričakujem." Kakšni so tvoji kratkoročni načrti? "Zdaj bi bila rada čimveč časa v šoli, kajti šola se mi res zdi pomembna. Nimam kakih viso-koletečih ciljev, rada bi ostala ista stara Metka, kakor sem bila doslej. Preden bom šla na tekmovanje za miss sveta v Sun City Afriki, bom s skupino Buona Sera še nekajkrat nastopila v Sloveniji, 8. in IS. oktobra tudi na Bledu in v Kranju. V začetku novembra bom šla še na nagradno potovanje v London, kjer me čaka veliko vaje za Afriko in sodelovanje v številnih dobrodelnih akcijah. Kaj več pa za zdaj ne načrtujem." Vodja manekenske skupine M.K. Michael pa dodaja, da ne bo dopustil, da bi bila letošnja slovenska lepotica čez noč pozabljena, kot je bila lanska. .D.Z. Žlebir tJjfUradno vprašanje v III. krogu: Kateri od naštetih CANON ■*iaxov uporabljajo navaden papir? L 770, L 700, B 200, T 301, T 170, T 30, T 40 *j&grada v III. krogu nanizanke Miklavžev računalnik: -^"'Cen fotoaparat Canon Prima Junior na?£90vore na nagradno vprašanje pošljite do torka, 5. oktobra Gorenjski glas, 64000, Kranj. $m ,"■ kr°fliJ nagradne nanizanke MIKLAVŽEV RAČUNALNIK je Rovala ZELEZNINA REŠ. Vprašanji v II. krogu očitno nista bili Re« • '■ smo Pojeli veliko točnih odgovorov: 1. V Železnini on,-i maJ° v zal°9> VEČ KOT 4.000 različnih artiklov; 2. Oljni ""rilec Beltur, ki ima tudi predgretje, dobite v ŽELEZNINI RES neverjetno ugodno ceno 56.749,00 tolarjev! Nagrade 2ELEZNINE REŠ je žreb namenil: 1. (stiskalnico za DPk!!*r v letošnji jeseni zelo uporabno nagrado!) prejme Marica Drli" Rudno 34 /a> Železniki; 2. (nakup za 7.000,00 SIT) sS^e Janez PRETNAR, Poljšica 10, Zg. Gorje; 3. (nakup za sS&OOSIT) KristinaSIRC, Tomšičeva 106. Jesenice;4. (nakupza 1 25*22 SIT> Helena FRELIH, Log 12, Železniki; 6. (nakup za trn^'00 ST1) ^e ŠTALC, Alpska 17, Bled. Nagrade Vas čakajo v 1^'neh ZELEZNINE REŠ na Bledu in v Radovljici - kamor seveda niato s nemu nakuPu vabijo tudi vse, ki tokrat v nagradni nanizanki Pt*Jme,i sreče, in tudi druge bralke ter bralce Gorenjskega glasa. Na 1^ PONUDBA IN ZARES NIZKE CENE - ŽELEZNINA REŠ BLEDU IN V RADOVLJICI. UČITA ZAUPANJE V KAKOVOST Ljubljanska 13/a Bled tel./fax 064/77-426 OSEBNI RAČUNALNIKI NA 3 OBROKE Kjer sonce ne spi V ZELENJAVI JE NIKOTIN! V jajčevcih, paradižniku, krompirju in cvetači se pojavlja čisti nikotin, so ugotovili znanstveniki na Univerzi Ann Arbor v Michiganu (ZDA). Po znanstvenih meritvah naj bi nekadilec, ki zaužije 50 gramov cvetače, svojemu zdravju škodoval ravno tako, kot če tri debeie ure vdihava cigaretni dim v popolnoma zakajeni oštariji. Glede na nesramno visoke cene zelenjave na gorenjskih tržnicah in na policah v gorenjskih trgovinah je zelo verjetno, da Gorenjkam in Gorenjcem nikotin iz cvetače, krompirja, jajčevcev in paradajza ne bo dotolkel zdravja. Nagradna igra Kaj pripravlja Glasbena agencija KNIFIC? Danes objavljamo tretje nagradno vprašanje. Med pravilne odgovore bomo razdelili 8 (osem) vstopnic za prireditev 8. (osmega) oktobra v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Odgovore (na kuponu) pošljite do torka, 5. oktobra, na: Uredništvo Gorenjski glas, 64000 Kranj. P.S.: Vstopnice za prireditev, po kateri sprašujemo, so že Saprodaj v Turističnih društvih Cerklje, Jesenice, Radovljica in kofja Loka, v malooglasnl službi Gorenjskega glasa v Kranju, v PPC Gorenjski sejem in v hotelu Jelen v Kranju. KUPON št 3 GLASBENA AGENCIJA KNIFIC & GORENJSKI GLAS Kakšno nagrado daje izvršni svet skupščine občine Kranj za slovensko NAJ VIŽO? MOJ NASLOV: 'Plšt: Igor K. 'Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik dtroena 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam rudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju. Evo ti ladja Po kratkem ocenjevanju nove barve na Uroševem spaku smo se odpravili na lov za prvo ladjo proti Danski. Puttgarden se reče majhnemu kraju, ki si mesto na zemljevidu zasluži ravno toliko, kot recimo Razdrto. Puttgarden, ker je eno od pristanišč, od koder množice turistov iz južne in srednje Evrope derejo v Skandinavijo, in Razdrto, kjer trume turistov iz srednje, severne in vzhodne Evrope v kolonah pred mitnico ponižno čakajo na plačilo cestnine. Naša karavana enajstih citroenov se je po obojestranskih izlivih prijaznosti, nas in tamkajšnjih redarjev, v enem kosu zaparkirala na trajekt. Primerno oblečeni, vreme je bilo namreč še vedno kislo, smo se povzpeli v "zgornje prostore" in s pomočjo Duty Free Snopa preživeli tisto urico, v prospektih obljubljene, plovbe. Izkrcali smo se v Rodbvhavnu na Danskem, otok Sjaelland prečkali v pičlih dveh urah in se v Helsingorju za dvajset minut spet povzpeli na ladjo, ki nas je izpljunila v švedskem Helsingborgu. Ker nas je kot vedno preganjal čas, smo pokrajino polno mlinov na veter, v glavnem modernih, izdelanih po zadnji modi (z njimi Danci namreč na veliko pridobivajo elektriko), uvrstili v oddelek "To bomo pogledali, ko se bomo vračali". Čakajoč na trajekt Ena najkrajših poti iz srednje Evrope v Skandinavijo je preko najgosteje poseljenega danskega otoka Sjaelland, na katerem se nahaja tudi glavno mesto driave Kopenhagen ozioma Koben-havn, kot rečejo Danci. Dva trajekta, ki sta na tej relaciji neizbežna staneta za osebno vozilo z dvema osebama okroglih 210 nemških mark To je cena povratne vozovnice, ki je seveda najugodnejša. Vseh triindvajset na palubi Po trdem še auspuh Svet si menda ni čisto na jasnem, ali je Danska že Skandinavija ali ne. Glede na to, da je danski Grenland, da Vikingi izhajajo z Danske, bi rekli ja, ampak glede na lego, podnebje, pokrajino... bi lahko o tem podvomili. Ko smo naredili prvih nekaj kilometrov po švedski, je bilo jasno. Ob cestah so se množično začeli pojavljati prometni znaki "los na cesti" in tam, kjer živijo losi, je prava Skandinavija. Kar hitro smo jo ubrali v smeri Norveške in glavnega mesta Osla. Z nekoliko nižje kotirajočo moralo smo po 500 in še nekaj prevoženih kilometrih utrujeni popadali dol, z razmišljanji, ali več in intenzivneje voziti in osvojiti najsevernejšo točko Evrope Nordkapp, ali ubrati boli dopustnisko varianto "južna Skandinavija & companv." Naslednji dan se nas je polovica odločila za jug, polovica za sever in veseli kompromisa sploh nismo uspeh zaslediti švedsko - norveške meje. "Najbrž je bil tisti tadolgi most," smo menih in pospravili potne liste. "A je na Norveškem drugačen zrak, da avto tako čudno prdi?" sem se spraševal med vožnjo. Ob prvem postanku mi je bilo jasno. Odlomila se je izpušna cev. Ravno pod prvimi vrati, zato tako prdenje. Ko sem razmišljal, kako bi okrog odlomljenega dela ovil izpraznjeno pločevinko piva in tako za silo utišal auspuh, se oglasi Zok: "Počak* mal', zdi se mi, da je za bencinsko črpalko ena mehanična delavnica." Bila je. (nadaljevanje prihodnjič) SOBOTA, 2. oktobra 1993 8.10 Radovedni Taček: Opica 8.25 Trgatev 8.40 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 9.00 Modri biser Rovinja, zabav noglasbena oddaja 10.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 11.00 50 letnica Kočevskega zbora, prenos 12.10 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.06 Tednik 13.46 Večerni gost 16.16 Ambasador, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 National geographic, ameriška dokumentarna serija 18.00 RPL 19.06 Risanka 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.06 Utrip 20.30 Sončni cirkus - nova izkušnja 21.35 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme 22.36 Sova; Od blizu, ameriški film 13.30 Človek in glasba 14.20 Sova, ponovitev 16.30 Ljubezen s tujcem, angleški film 17.10 športna sobota: Celje: PEP v rokometu (m): Pivovarna Laško - Goeteburg, prenos 18.50 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, koproduk-cijska dokumentarna serija 21.30 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Kajkavska popevka 10.00 Poročila 10.06 Inšpektor Maigret 10.50 Risanke 11.16 Cro pop ročk 12.00 Poročila 12.05 Dolina maščevanja, ameriški barvni film 13.30 Živalski svet 14.00 Poročila 14.06 Smrkci 14.25 Želite milord?, nadaljevanka 16.15 Prizma 16.00 Poročila 16.05 Zadrški job 17.10 Daktari 18.00 Poročila 18.06 TV razstava 18.15 Santa Barbara 19.00 Na začetku je bila beseda 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.36 Policistka, ameriški barvni film 22.16 Slikarstvo 22.46 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.00 Poročila 0.20 Polnočni kino: Cherrv 2000, ameriški barvni film 17.55 EP v odbojki (ž), finale 20.36 Miss Hrvaške za miss sveta 21.00 Črno-belo v barvah; Razzv Bailev. John Lennon, Iz arhiva HTV; Zbogom orožje, ameriški film po romanu Ernesta Hemigvvavja 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop 9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Kino, kino, kino, ponovitev 10.30 Nedolžna Žrtev, ponovitev ameriškega filma 12.00 Teden na borzi 12.50 A shop 17.00 Kabelske televizije predstavljajo 17JO Košarkarski turnir Legrand '93 19.10 Devlinova zveza, ponovitev 20.00 Avtotimes 20.30 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 21.20 Iskanje zgodovinskega Jezusa, ameriški barvni film 22.55 Poročila v angleščini 0.40 Erotična uspavanka 1.00 Erotični film 9.06 Pri Huxtablovih, ponovitev 9.30 Ljudje iz Sant Benedicta, ponovitev serije 10.15 Evroritem 10.30 Michelangelo - agonija in ekstaza, ponovitev filma 12.25 Ciganska ljubezen, skeči 12.30 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Ljubezen, ples in tisoč popevk, nemška glasbena komedija 15.06 Pogledi od strani 15.25 Voda, ogenj, zrak in zemlja 16.30 Pingu, lutkovna serija 15.35 Duck Tales 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.00 Čas v sliki 18.06 Alpe - Donava - Jadran 18.30 V senci vrha 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kdor reče A 22.06 Zlata dekleta 22.10 Morilska spletka, ameriška TV kriminalka; Kim Basinger 23.40 Čas v sliki 23.46 Deset ur časa za Virgila Tibbsa, ameriška kriminalka 1.35 Smrtonosno mamilo, ponovitev italijanskega TV filma 2.60 Poročila/ Ex I i bris/1000 mojstrovin H.uu Vremenska panorama 12.40 1000 mojstrovin 12.46 Šah svetovnemu prvaku 13.20 Preživeti s tehnologijo 14.20 Pulcinella, balet 15.00 Ali imate radi klasiko 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.46 Kdo me hoče? 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.16 Navzkrižni ogenj agentov, britanska vohunska srhljivka 22.00 čas v sliki 22.30 šport 22.40 Avstrija 1,1. del: Od cesarstva do republike 0.10 Alfred Hitchcock predstavlja 1.30 Poročila /1000 mojstrovin (fo^bobnar) 9.15 Živ, žav, ponovitev 10.05 Pozabljena zgodba, ponovitev ameriške serije 10.30 Sezamova ulica, ameriška nanizanka 11.30 Obzorja duha 12.00 Srečanje ljubljanjskih zborov, 3. oddaja 12.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila 13.10 Seks in samsko dekle, ameriški film 15.06 Kennedvji, ponovitev ameriške dokumentarne serije 16.00 Edvard VII, angleška nadaljevanka 18.00 TV Dnevnik 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, šport 22.20 Sova; Hudič v Moskvi, angleški dokumentarni film; Vrtinci, francoska nadaljevanka 12.20 Marjanca 93. 1. del 13.30 Zadnji beg, angleška nadaljevanka 14.20 Sončni cirkus - nova izkušnja 15.20 Poglej in zadeni 16.25 Mednarodni odbojkarski turnir, posnetek iz Murske Sobote 16.56 SP v malem maratonu (m + ž), posnetek iz Bruslja 17.56 Ljubljana: 1. kolo PPZ v rokometu (m): Slovan - BK Karis, prenos 11.10 Zadnji beg, angleška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 19.55 šport 20.10 Alpe - Donava -Jadran 20.40 Ptiči, ameriški film 22.30 športni pregled 23.20 Finale pokala Alpe Jadran v motokrosu, reportaža iz Slovenskih Konjic ^| JEKLO WTEHNA AŽELEZNIN mm Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 mm 12.00 - Napoved programa -12.15 EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.40 - Nasveti za hojo pri-hribih -15.00 - Dogodki danes -jutri - 16.30 - Prenos dnevno infor mativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Napoved programa -16.10 -Razvedrilno popoldne - 17.00 -športni utrinki - novice - obvestila 8.00 - Dobro jutro 8.40 - Pregled tiska 9.00 - Gorenjska včeraj, danes 9.20 - Tema dneva: Ti, jaz in najin otrok 12.00 - Mali oglasi 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 17.00 - Oktober v Kranju 17.50 - Koristne informacije 19.30 • Večerni program ASKA1 9.15 Slika na sliko 10.10 Koncert v studiu 10.46 Maša 12.30 Poročila 12.36 Kmetijska oddaja 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.06 TV razstava 15.10 Andersenove pravljice 16.36 Ostržek 16.46 Poročila 16.50 Opera box 17.20 Pazi, spolzka tla, francoski barvni film 18.50 Leteči medvedki 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Dinastija Strauss, 2/6 del nadaljevanke 21.46 Nedeljski koncert 22.15 TV razstava 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja SPAR - MERCATOR d.o.o. Ljubljana, Dunajska 107 želi zaposliti v svoji trgovini v Kranju - POSLOVODJA - NAMESTNIKA POSLOVODJE - VEČ PRODAJALK Osebni dohodek po dogovoru. Cenjene pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov SPAR - MERCATOR d.o.o., Ljubljana, Dunajska 107. 17.26 Pepsi DJ mag 18.25 športna nedelja: ATP magazin 18.55 Šahovski komentar 19.30 TV dnevnik 20.00 Tisočletje, ameriška dokumentarna serija 21.10 Dobri fantje, humoristična nanizanka 22.05 Ben nvjev prostor, ameriški barvni film 23.40 Šport 23.56 Horoskop KINO 2. oktobra CENTER amer znan fant spekt. JURSKI PARK ob 16 30, 18.45 in 21. uri STORŽIĆ amer akcij kom. DRIBLERJA POD KOŠEM ob 16.. 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. voj. drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. MADE IN AMERICA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer kom. NAPIHNJENCI II. del ob 18. in 20. uri 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 8.36 Zaklad kralja Salomona, animirana nanizanka 9.00 Male živali 9.35 Tropska vročica 10.25 Iskanje zgodovinskega Jezusa, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena 18.00 Košarkarski turnir Legrand 93: Olimpiakos Pirej -Buckler Bologna 20.00 Marlboro music show 20.30 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.20 Kino, kino, kino 21.50 Obračun, ameriški barvni film 23.20 Ročk starine 23.50 Ljudje odločajo, dokumentarna serija 0.20 Jazzbina 0.50 CMT 9.00 Cas v sliki 9.06 Pozor, kultura 9.30 To je bila NDR 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Zlata dekleta 13.36 Mala ugrabitelja, kanadski film 15.05 Sedmi kontinent 15.30 Hobotnica, kviz 16.15 Ena, dva ali tri 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Trdno v sedlu 18.00 Čas v sliki 18.06 X-large reportaža 18.30 V senci vrha 19.30 čas v sliki 19.48 šport 20.16 Levja jama 21.10 Cate-rina Valente, Življenje za glasbo 22.10 Glas Islama 22.16 Uspešnica 22.46 Sojenje v Nurnbergu, ameriški film 0.35 VVolfgang A. Mozart 1.55 Poročila 9.00čas v sliki 9.06 čebelica Maja 9.30 Očarljiva Jeannie 10.00 Pan optikum 10.15 Divji mustangi, ameriški film 11.45 Parada popevk ob Klopinskem jezeru 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 14.30 Pokopljite moje srce na zavoju reke, 1/3 del dokumentarne serije 15.15 Športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pri Huxtablo-vih 18.30 Slika Avstrije 19.30 čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Co-lumbo: Vrabec v roki, ameriška TV kriminalka 21.46 čas v sliki 22.00 Hej, sestral, bolnišnica na robu blaznosti 22.36 Coconuts, avstrij-sko-nemška pustolovska komedija 0.00 čas v sliki 0.06 Vrnitev sedem veličastnih, ponovitev 1.35 Poročila PONEDELJEK, 4. oktobra 1993 11.15 Vrnitev antilope, angleška nadaljevanka 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 National geographic, ameriška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.06 Alpe - Donava - Jadran 13.36 Športni pregled 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček: Paleta 17.26 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.10 Gospodarska oddaja - Made in Slovenia 20.56 Omizje 22.15 TV Dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova: Collinsova in Covvard, angleška nanizanka; Vrtinci, francoska nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 14.05 Forum 14.20 TV mernik 14.35 Utrip 14.50 Zrcalo tedna 15.06 Nedeljskih 60 16.06 Obzorja duha 16.35 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka 17.00 Sova, ponovitev 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.06 Sedma steza 20.30 Titmussove skušnjave, angleška drama Usodna dna, poljudnoznanstvena oddaja 21.50 Studio citv 23.00 Brane Rončel izza odra SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ 64001 Kranj, Cesta Staneta Žagarj? 33 Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje delovno mesto UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA PLETILSKE SMERI Pogoji: višja izobrazba s predhodno ustrezno srednjo šolo, 5 let delovnih izkušenj v proizvodnji. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Nastop dela po dogovoru. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov šole. 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Kmetijska oddaja - 10.30 - Iz narodno-zabav-nih logov -11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinod-voranah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.16 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušal . cev - 13.30 - NedeJjsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - kulturni kažipot - Loka v časopisju - glasbena lestvica 3 x 3 - športni utrinki -15.30 - Odpoved programa - 8.00 • Dobro jutro - 9.00 - Dežela kranjska - Stražišče 10.00 - Vrtilja-kova ropotarnica 11.00 - Po domače na kranjskem radiu 12.00 - Mali oglasi 12.40 - Kmetijska oddaja 13.00 - čestitke 17JO - Točke, metri, sekunde 1870 - Kviz 18.50 - Radio jutri, koristne informacije r-*j i >^..ri i c ^ i rsi i i N AJNO VIJ § T H SATELITSKIH ISTCMOV "AMSTRAD" SAT-VRHOVNIK SK.IjOKA.OODESIČ 125 TEK: 064 633-425 KINO 3. oktobra CENTER amer. znan,, fant. spekt. JURSKI PARK ob 16.30. 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. akcij. kom. DRIBLERJA POD KOŠEM ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. voj. drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. kom. NAPIHNJENCI ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. MADE IN AMERICA ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. kom. NAPIHNJENCI II. del ob 18. in 20. uri 10.00 Poročila 10.05 TV šola 1130 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji 12.00 Poročila 12.05 Luč svetlobe 12.50 Risanka 13.05 Monoton 13.35 Zgodbe iz Monticelta 14.00 Poročila 14.06 Poletni premor, ponavljalni program 14.35 Murphy Brown 16.10 Dobri fantje, nanizanka 16.00 Poročila 16.06 Komentarji 16.10 Pet otrok in Peško, nadaljevanka 16.36 Afternoon report 16.46 Učimo se o Hrvaški 17.16 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Istra po Mateju 18.36 Santa Barbara 19JO TV dnevnik 20.10 Hrvaška in svet 21.00 Ustvarjena eden za drugega, ameriški čb film 22.45 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja y TV HRVAŠKA 2 18.55 Avtomobilistično prvenstvo Hrvaške, reportaža 1930 TV dnevnik 20.10 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.46 Potovanje groze, nadaljevanka 21.30 Kronometer 22.00 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 27 55 Električni cowboy 23.25 Horoskop 9.00 CMT 9.46 A shop 10JWTg| cNeil in Lehrer komentirata wW Luč svetlobe, ponovitev 11<*SS Shop 11.40 Pred poroto, nadtfP' vanka 12.06 Helena, gledalci će«1' tajo 16.30 Upravljanje 17.00 OD"; čun, ponovitev ameriškega barvn* ga filma 18.30 Luč svetlobe, arn«£ ška nanizanka 20.10 Poročila 2*5 Na begu, ameriški barvni film 2Z Košarkarski turnir Legrand '^-g. Star Franca - CBA Ali Starš 2»* Poročila 0.00 Pred poroto, n^JLj) vanka, ponovitev 076 A Shop " CMT R&U d.o.o M Cankarjev trg 6,64220 Škofja W Tel.: 0641623-303 Telefonski aparati PANASONIC Servis kombiniranih šteollnikov. Prodaja, servis in montaža bojteri0'' 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo*Jl 10.30 Ljubezen, ples in tisoč P? pevk, ponovitev nem. komeojr 12.06 Živali našega sveta 12.1»*; ling 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi. P*' novitev 13.36 Tri ženske 14.00 VV*-tonovi 14.46 Evroritem 16.00 K dam, des 16.16 Benjamin Rožca, sana serija 15.50 Pustolovščina" Karibih 16.15 Štiri bo zmagala 16-* Kremenčkovi 17.00 Mini čas v »»» 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v 18.05 Mi 18.30 V senci vrha 1»-* Čas v sliki 20.15 Športna are"" 20.15 Gala '93 - noč zvezd, doW°; delna predstava 21.08 Mojstri k" haji 21.15 Pogledi od strani 21-2* pajkovi mreži, italijanska nadal) vanka 22.40 češpljevca v podzem; lju 0.20 čas v sliki 0.16 Columb0 Vrabec v roki 1.46 Poročila 15.00 Ste za šalo 16.40 Jazz o;^ ženska z glasom in humorjem, 17.00 Zakladnica Avstrija 17.30 u/ pova ulica 18.00 Pri HujrtablovH 18.30 Srček 19.00 Regionalna p4M čila 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultu" 20.16 Munchenčana v Hambun? 21.08 Mojstri kuhajo 21.16 Telek*" 22.00 čas v sliki 22.35 Novo pr*£ Ijevanje ljudstev 23.05 Mojstrovi"6 23.36 Legenda o Suramski trdnja*1' sovjetski film 1.00 Zavajanje oče* z ušesom, kratki film 1.26 PoroCi" 1Z.00 - Napoved programa - 12.16' EPP - 12.30 - Morda ste preslišal': 13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - N«» zgodovinski spomin -14.00 - Lok' * časopisku - 14.30 - Devizni tečaj' 14.40 - Tolar za knjigo -15.00 - D0' godki danes - jutri - 15.30 - Preno« dnevno-informativne oddaje Rao'' Slovenija -16.00 - Napoved progr* ma - 16.15 - Otroški program 1700 - Športne novice - obvestila' 18.00 - Mladinski program - 190°' Odpoved programa - MIKE'S SPORT FASHION 5.40 - Dobro jutro 7.40 - Pregib tiska 9.00 - Gorenjska včeraj, dan** 9.20 - Tema dneva: Nasilja nad otroki 10.40 - Informacije - zaposlovanje 13.00 - Pesem tedna 1330 ' črna kronika 14.00 - Gorenjska d*' nes 14J0 - Točke, metri, sekund* 16.20 - Pozdrav iz naše ulice 17.2»' Pamas 17JO - Koristne informacij* 18.00 - Gorenjska danes, jutri 18-2? - Juke box 1850 - Radio jutri, kofl-stne informacije PMC - INTER NACIONAL D.O.O. Pnxzvaja vodne grer*e fatarja/ iz rerjiveče AronV ptočevins, razSčnit veftoifc 50 L 80 L 200> 1. SOLARNI KOMBINIRANI VODNI GRELNIKI: - na električno, centralno, sončno gretje 2. KOMBINIRANI VODNI GRELNIKI: - na električno in centralno gretje 3. ELEKTRIČNI VODNI GRELNIKI Možnost menjave v obstoječa ohišja. Informacije - tet.: 064/ 801-316 KINO 4. oktobra CENTER amer. znan. fant. spekt. JURSKI PARK ob 15.30, 17.45 in 20. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. voj. drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18. in 20. uri otAsm je SOBOTO OPOLDN C Nfl »inOHJ TflIGLflV JCSCNICC /96.0 MHZ/ MODNA KREATORKA BARBARA RADE 0 MODI IN GLASBI J^Jsnji teden Je bil v LJubljani sejem Moda POMLAD - POLETJE, gejeljski dnevnik Je podelil nagrado - pokal BOUTIQUE GRAND y~^< za najboljši model, ki gaje prejela modna kreatorka Rašice, gospa Barbara Rade. Z njo bomo poklepetali v Jutrišnji oddaji Glasba Je življenje. r°sPa Barbara kreira v družbi glasbe. Izbere si glasbo, ki po karakterju najbolj ustreza nastajajočemu modelu. Povedala nam °° tudi svoje mnenje o oblačenju slovenskih estradnikov in tkanih Slovencev nasploh. l£pa)enl model bo moč dobiti tudi v trgovinah, čeprav Je skoraj pravilo, da izdelkov, ki Jih občudujemo na sejmih mode, kasneje 2« Proizvajajo. s* vedno pričakujemo vaše pesniške stvaritve, točneje, dvovr-* ce> vsebujejo SOLO. Nagradni sklad Je bogat, potrebujete i? Še nekai sr^^ raH *n»hantn PiAitf> nam na naslov: iJnevnlk. nn □ODL _ Dolenjskih'. _ Po dve majici SOLA pa: Metki Cesar v Radovljico. Marku Jereblču ^Ljutomer in Rezki Križanec v Store. Čestitamo! v okviru oddaje Glasba Je življenje pa odpiramo to soboto vrata v ^°vo rubriko. Imenovano - Po čem Je slava". Marsikaj bomo P°vedali o slavi, novega ln starega, preizkušenega, pa tudi napihnjenega in prepričana sem. da bo zanimivo za vse, za JtstC ki so že slavni ln še posebej za one, ki bi slavni radi postali, šapnite ušesa, marsikaj koristnega boste izvedeli o slavi. OKTOBRSKA KRIŽANKA Današnjemu prvemu dnevu oktobra in najlepšemu jesenskemu ^ocu v celoti namenjamo tokratno križanko. Ker sta bili prejšnji r^ftnki (hokejska in nogometna) očitno zelo težki, saj smo prejeli *UD nepravilnih rešitev, je današnja nagradna križanka za kanček |a. Ponovno velja za rešitev uporaba črk z oštevilčenih polj v *anki, s katerimi sestavite nagradno geslo, povezano z oktobrom, dopisnico nalepljen kupon pošljite do prihodnjega Četrtka, 7. l^tabra, ko bomo ob 8. uri opravili žreb za naslednje nagrade: 1. '-000,00 tolarjev, 2. 2.000,00 tolarjev, 3. -10. po 1.000,00 tolarjev. IZŽREBANCI NOGOMETNE KRIŽANKE: bralcev Gorenjskega glasa v bobnu; *E?J?n*??"h ^ev nogometne nagradne križanke NK Žh ?evilke Panorame. Žrebal je MARJAN GRAJ ZAR in nagr i za žrebanje zavrtela livila Naklo iz prejšnje , ^JZAR in nagrade NK Živila Naklo Prejmejo: 1. PRIMOŽ JEKOVEC. Blaževa 1, Sk. Loka; 2. LUDVIK GLAVAČ, ,19^M/Včlce; 3 VALERIJA BEZJAK, Gradnlkova 31, Radovljica; 4. ^"AfRISKOVEC, Žabntea 36; 5. DARKO CEFERIN, Krašnova 15, Kranj; ^SASO GRIL, J. Gabrpvška 19. Kranj. Nagrade (3-letne permanentne Upnice za tekme NK ŽMia Naklo In 3 navijaške komplete - kapa + šal) Samo seksi folk... Vsaj po vaši poŠti sodeč, saj vas je s fullam dost' napisalo, d' I'm 264 U pomeni 'Trn too sexy for you", kar sto procent drži, mislim v enem smislu, v drugem smislu pa midva z Aligatorjem to, d' je kdo bolj seksi od naju, priznava samo ženskam, puncam, dekletom... Kar se tipov tiče, se pa lahko skrijejo pred nama. A boste rekli, d' Aligator ni erotičen? Ane, d' je. No, a sem vam rekel. Ja, to je bilo eno, dodatno vprašanje, taglavnega pa ste vedeli vsi, kva pa, Pop Design so zadnjo kaseto res posneli v New torku, baje je to u Ameriki. Manca, fantje bodo kaj kmalu obiskali Aligator Music Shop, sicer bo pa vse ie taprav cajt pisalo v Jodlgatorju. A veste, kva se je danes zgodil', Aligator mi je spizdu na koncert Deep Purple v Beljak. In, a veste, kako bomo zdajle žrebal'. Roberto, njegov namestnik je telefoniral v Beljak, zahteval Aligatorja in glej ga norca, so ga našli in pripeljali k telefonu. "Potegni ta stetn pr'deseto dopisnico in mi preberi ime," je rekel. "42, 43, 44, 45, tole boj>a Domen Trojar, Podlubmk 153, 64220 Škofja Loka," sem rekel. "Reč Domnu, d' se vid'va v trgovini," je rekel. "Bom," sem rekel. "Kaj bi Se rekel," sem rekel. "Nič," je rekel Roberto. "Nič," sem rekel tudi jaz. TOP 3 1. Ramazzottijev Eros • tazadna njegova 2. Bigger, Better, Faster, More! - štirje k' niso blont 3. Nasprot sonca pa to... - Pero pa vitezi... NOVOSTI Roberto mi je kar nosil na kup. Zapisoval sem si: Jan Plestenjak, Mirabella - Ona spi, Peter Pan - Ostani mlad. Obvezna smer - NajlepSih 12, Wolf - Do pekla in nazaj, Zlatko Dobrič - Ti boš moja ribica (too much), Ivo Mojzer • Mojih 20 let, po so pa tle Se Bratje iz Oplotnice, Ansambel bratov PolianSek, Majda Pečarič in Toni Kapušin in the finaly Vokalni kvintet Ajda s citrarko Cito Galič. Fertik! IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 104: 4 Non Blondes so zadnji čas full popularni. To drži, a ne. Drži tudi, da so v skupini tri ženske. E, zdaj vas pa jaz vprašam, kolk' je v bandu tipov, možakarjev, moških ? Kva pravte? Jest vem, pa Aligator tut. Dopisnice čakam do srede, 6. oktobra, v uredništvo Gorenjskega glasa s pripisom "Jodlnonblontgator". Tako. Katarina, mislim, d' si ti prav fest punca, ker samo fest punce vprašajo, če imamo kaseto Pure Cult od Cultov. Ti kar Kridi, mamo. Boži, mi samo spačke in diane porajtamo, ne pa fičote. lojca, čestitamo za drugi letnik. Nataša, me fest firbca, kva je bilo tisto v torek. Jaz samo to vem, d' mi je v ponedeljek crknil avto. Smo kuj popravi'. Sala mala. Romana z oblikovne, kar se Uče Bon Jovija, ti samo pošlji - ta bolSo. Alenka, lasten rebus sem ukapiral, tisti sonce+son pa ne. sprašuješ, če sem bil s spačkarji v Radolci? Jasno, d' sem bil. A nisi videla svetlo zelenega, temno zelenega, vijoličastega in rumenega spačka. That is It. Drgač pa pozdravlja vas Roberto, pa tudi jest - čav... bodo nagrajenci lahko koristno uporabili že pojutrišnjem, ko se bo ekipa NK ŽIVILA NAKLO na kranjskem nogometnem igrišču pomerila z NK Mavrica Ljubljana. Pravilne rešitve nogometne križanke NK Živila Naklo, objavljene prejšnji petek v Panorami: VODORAVNO: AREST, SLON, LITERATURA, ŽIVILA NAKLO, NK, ABAK, MARAIS, KOLIBRI, OGULIN, PTA, SOBA, ILION, TM, ACOSTA, KM, EKIPAZA, MAKRAME, STOLA, ANT, TAIROV, ING, OISE, ŽUKA, DIOTIMA, TF, MAŠA, JERINA, ESEJIST, MIRO CERAR, ČIK, ESK, SLANA, NG. ŠESTA«. f-MUN UA02. SVOST um POUtjCfcN OBOKAN nCSTOR KAZEN JANE2 GOSPODA. MnOlOGU EGtPĆ SVETI BIK 18 MESTO V snem 29 12 32 23 14 MESTO V BOSNI oa SPUTA 35 ZDRAVILO PROTI MALARUI 31 SVET) PTIČ GL MESTO BABIL0NUE OKRASNA RASTLINA ""KaRET ŽUNKA oa TEDNA 21 V00NE ZNALI MANJŠE NASELJE 9 RUSKI PESNIK IT.CR VENTURA JAKOBOV SIN 20 N0ET0VA BARKA STARA ŠARA RMSK0 PODZEMLJE OTOK PRI FRANCU 37 22 ANTON ŽABKAR MOJZESOV BRAT OKVARA JADRANSKI OTOK 24 NASELJE PRI GR0SUPIJU VRSTA SfiA OČE ALPNST ZAPLOTMK SLPIS. BRENK0VA TROPSKA PALMA 34 ŠP. ŽENSKO IME ZNAL IZ ROOUKUN EDEN 00 LEDENIH MOZ 33 GERM BOG GROMA 19 UBMO 26 10 28 27 36 SUMNt-ČENJE POKLIC CARL0-SAUNAS VRSTA ŽTTMCE SE MITSKI BOG SONCA SNOP 17 PODZEMNI HODMK IGRALEC HUNTER REVŠČINA BEDA 25 16 ORJAŠKA KAČA 15 30 TURŠKA KRČMA REKA V J Af RIKI 13 r- 1 2 3 4 6 6 7 8 9 10 11 12 1$ 14 15 16 17 18 19 20 21 n 23 24 25 26 27 28 29 30 : 31 32 33 34 35 ; 36 37 TOREK, 5. oktobra 1993 L0VENIJA1 10.00 Pamet je boljša kot žamet 10.06 Sezamova ulica, ameriika nanizanka 11.06 Univerzitetni razgledi 11.36 Usodna dna, poljudnoznanstvena oddaja 12.06 Titmussove skušnjave, angleška drama 13.00 Poročila 14.00 Sobotna noč, ponovitev 16.06 Sedma steza 16.25 Mostovi 18.00 TV Dnevnik 1 17.10 Pozabljena zgodba, ameriika igrana serija 17.36 Lonček, kuhaj!, PSenična solata 18.00 Regionalni studio Koper 18.46 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.66 Šport 20.06 Žarišče 20.36 Magija + moda 21.30 Osmi dan 22.15 TV Dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.50 Sova: Če ti misliS, da imaS težave..., angleSka nanizanka, zadnja epizoda; Vrtinci, francoska nadaljevanka 16.45 Gospodarska oddaja 17.25 Sova, ponovitev 18.46 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 19.30 TV dnevnik, Vreme, Šport 19.56 šport 20.10 Po vojni, angleSka nadaljevanka 21.00 Pro et contra 22.00 VideoSpon 22.56 Svet poroča 9.30 Palček David 10.00 Poročila 10.06 TV Sola 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, ameriika nanizanka 12.50 Risanka 13.06 Monoton 13.36 Zgodbe iz Monticella, serijski film 14.00 Poročila 14.06 Festivali sveta 14.36 Murphy Brovvn 15.00 Risanka 16.16 Potovanje groze, ponovitev 16.00 Poročila 16.06 Komentarji 16.10 Tujci, novozelandska nadaljevanka 16.36 Afternoon report 16.45 Učimo se o Hrvaški 17.16 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dvenik 20.10 Kitajska, angleika dokumentarna serija 21.06 V prvem planu 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja TV 9.00 Zasedanje sabora 19.30 TV dnevnik 20.10 To je ljubezen, angleika nanizanka 22.00 Potovanje groze, korpodukcijska nadaljevanka 22.00 Potovanje v Vučjak, hrvaška nadaljevanka 22.56 Jazz 23.25 Horoskop 9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Macne-il in Lehrer komentirata, oddaja v angleičini 11.00 Luč svetlobe, ameriika nanizanka 1230 A shop 12.00 Pred poroto, ameriika nanizanka 16.50 Na begu, ponovitev filma 18.30 Luč svetlobe, nadaljevanka 19.20 A Shop 19.36 CMT 20.10 Poročila 20.30 Poletje v školjki II, slovenski film 22.00 Košarkarski turnir Legrand '93: Olimpiakos Pirej -CSP Limoges 2330 Poročila 23.50 Pred poroto, ameriika nadaljevanka 0.46 A shop 9.00 čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje 10.16 Pan-op tikum 10.30 Novo življenje 12.00 Stan in Olio, risanka 12.06 Gala '93 - Noč zvezd, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 1336 Tri ženske 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 16.00 Am, dam, des 15.15 Medvedek Rupert 15.40 Panda klub 15.46 Otroci iz Suderhofa 16.15 Konfetti show 1636 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wuriitzer 18.00 Čas v sliki 1830 V senci vrba, 4. del 1932 Znanost 1930 Čas v sliki 20.00 Šport 20.16 Tivvai 21.00 Animo - o živalih in ljudeh 21.07 Pogledi s strani 2130 Izjemen par, 3. del 22.06 Preprosta zgodba, francosko nemiki film 23.50 čas v sliki 23.56 Bitka za zeleno laguno, ameriika politična kriminalka 135 V pajkovi mreži, ponovitev 260 Poročila SLOVENIJA 1 VRTINCI francoska nadaljevanka; Leto 1945; Irene spozna ameriškega oficirja Harolda. Ker je vanjo zaljubljen, ji omogoči, da odpre svoj modni salon. Na žalost pa Irene ugotovi, da je bil tudi Harold Marjoriejin ljubimec. Poti Marjorie, ki zdaj dela kot novinarka v Združenih državah, in njenen tekmice se tako spet križata... Henri se vrne v Pariz in izve, da sta žena in hči mrtvi. Sosed Leon mu predlaga, naj poiiče deklico, ki jo je pred dvema letoma odnesel v župniiče... TVAVSTRI 8.30 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Zgodbe iz vsakdanjega življenja 1630 Zakladnica Avstrija 16.45 Svetovne religije 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Nekoč 21.00 Animo - o živalih in ljudeh 21.00 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki 2230 Novo preseljevanje ljudstev 23.06 Klub 2: Alfred Hitch cock predstavlja CELOVEC IHandll ' Bahnhofstr 20 1M. 004MtM1IM PISARNIŠKA TEHNIKA IIltKOMUNIKACIJE VAŠA S1BOKOVNA IPCOVINA Z OSIBN1CVI SVUOVANJIM • M S f P V I f. O M R 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste presliiali -13.00 - Danes do 13 00 -13.40 - Nai zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Nasveti za male podjetnike - 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.30 - Prenos dnevno mformati vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Napoved programa - 16.30 - EPP -17.00 - Novice - športni utrinki - obvestila - 1730 - Za ljubitelje narod no-zabavne glasbe -18.00 - Aktualna tema - 19.00 - Odpoved programa - AVTO SOLA' ORGANIZIRA TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 4. OKTOBRA 1993, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH V0ZIUHR5,GOLFin motornem kolesu YAMAHA ^311-035 5.40 - Dobro jutro 7.40 - Pregled tiska 9.00 - Gorenjska včeraj, danes 930 - Tema dneva 10.40 - Informacije - zaposlovanje 13.00 - Pesem tedna 1330 • Glasbene skupine 14.00 - Gorenjska danes 1730 -Pred koncertom: Eros Ramazzotti 17.50 - Koristne informacije 18.00 -Gorenjska danes, jutri 18.15 - Na vrtiljaku 18.50 - Radio jutri, koristne informacije KLNO 5. oktobra CENTER amer. znanstv. fant. spekt. JURSKI PARK ob 15 30, 17.45 in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprtol TRŽIČ amer. kom. NAPIHNJENCI 2 ob 18. in 20. uri 55 poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj mešanja FRANC KALAN anasonic ILEFiN IQQYINA*$ERVI$ ŽIVILA TRGOVINA IN GOSTINSTVO grafično JANEZ KRIŽAJ ŠKOFjALOKA GODŠČ II ŠKOFJA LOKA Ansambel Slovenski muzikanti bo z netekmovalnim nastopom popestril razpoloženje prvega večera Oktober v Kranju. Prireditev Oktober v Kranju bo trajala tri dni in bo razdeljena na dva dela. In zakaj Oktober v Kranju? Razlog je preprost Dvorana Gorenjskega sejma bo od 8. do 10. oktobra mesto srečanja vseh, ki imajo radi slovensko narodno zabavno glasbo; pa tudi tistih, ki radi prisluhnejo zvokom pihalnih godb, se poveselijo ob vrčku piva, zapojejo, si nazdravijo in podobno. To pa je tudi odgovor na vprašanje, zakaj bo prireditev razdeljena na dva dela. Pa pojdimo lepo po vrsti. Petek, 8. oktobra, ob 20. uri SLOVENSKA NAJ VIŽA 93 Snemanje javne radijske oddaje. Za naslov Slovenska Naj viža se bo potegovalo štirinajst skladb. Zmagovalna viža prejme tudi Zlati prstan mesta Kranja, ki ga podeli Izvršni svet skupščine občine Kranj. Nastopili bodo: Edvin Fliser in Ansambel Mak, Ansambel Franca Zemeta, Ptujski instrumentalni ansambel, Primorski fantje, Ansambel Vrtnica, Bratje iz Opiotnice, Jože Skubic in Slapovi in Ansambel Slovenski muzikanti, ki bo s svojim netekmovalnim nastopom prav gotovo popestril razpoloženje v dvorani in med poslušalci radijske oddaje. Program po povezoval Boris Kopitar. Celotno oddajo bo posnela kranjska TELE - TV in jo predvajala na kabelski TV ter izdala tudi video kaseto. Po "uradnem delu" obiskovalcev seveda še ne bomo "napodili" domov. Zavrteli se boste lahko ob zvokih nekaterih gostov in ansambla Jevšek, pa tudi dobre kapljice in hrane bo dovolj. Sobota, 9. oktobra, od 18. ure dalje OKTOBER V KRANJU -VEČER PIVA IN GLASBE Poskočne viže godbenikov pihalnih orkestrov, dirigiranje, šaljiva tekmovanja za lepe nagrade. In seveda pivo, ki bo naredilo tisto, da bo to pravi oktobrski večer v pivniško urejeni dvorani Gorenjskega sejma v Kranju. Nedelja, 10. oktobra, od 11. ure dalje OKTOBER V KRANJU -DAN PIVA IN GLASBE Ponovil se bo program prejšnjega večera. Zamenjali se bodo le godbeniki, ki bodo tudi to nedeljsko dopoldne igrali neprekinjeno. Dobra pivska hrana in vrček piva bosta zamenjala lahko tudi nedeljsko kosilo. Cene bodo zares sprejemljive. Sicer pa je želja organizatorjev, da bi privabili čimveč obiskovalcev. To potrjujejo tudi cene vstopnic, ki so za prvi večer (8. oktobra) za sedež pri mizi v parterju po 600 tolarjev, na tribuni pa po 300 tolarjev. Ostala dva dneva (9. in 10. oktobra) piva pa sta brez vstopnine, ponudba pa je, kot rečeno, po ugodnih cenah. Povpraševanje po vstopnicah za SLOVENSKO NAJ VIŽO 93 je zelo veliko. Pravočasno si jih preskrbite, dobite pa jih: GORENJSKI GLAS (tel: 217-960) HOTEL JELEN KRANJ (tel: 211-466) TURISTIČNO DRUŠTVO CERKLJE (tel: 422-506) TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA (tel: 620-268) TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE (tel: 81-974) TURISTIČNO DRUŠTVO RADOVLJICA (tel: 715-300) GORENJSKI SEJEM KRANJ (tel: 221-634) SOBOTA, 9. OKTOBRA, IN NEDELJA, 10. OKTOBRA, VSTOP PROST Nasvidenje v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju od 8. do 10. oktobra. Gf KMEČKI STROJio.o. podjetje za trgovino, promet in proizvodnjo ŠKOFJA LOKA SERVIS - PRODAJA = SUBARU \\ HYUnDOI W Kadivec Janez V konkurenci za Naj vižo bo tudi Edvin Fliser. KMETIJSKA ZADRUGA GORIŠKA BRDA,z.o.o Med zmagovalci na letošnjih festivalih so bili tudi Primorski fantje s pevko. Ansambel vrtnica. Nastopil bo Ptujski instrumentalni ansambel s simpatično pevko. LJUDSKA BANKA BOROVUE foto bobnar GLAS JOŽE KOŠNJEK Spjstoletia po Kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda Za nekatere osvobodilno dejanje, za druge tudi prevara Sgtdesetletnica Kočevskega zbora je razdelila slo- ^gfjsko politiko. Glede obeležitve tega, za nekatere državotvornega in osvobodilnega dejanja, za druge pa .prevare komunistične partije, je bil dosežen ^PjTJPromis: slovesnega zasedanja državnega zbora OiLbo, bo pa proslava s sodelovanjem državnega j^gra. Poslanci treh ali štirih parlamentarnih strank Sodo v Kočevju polnoštevilni, v drugih strankah pa HSlgležbo. prepuščajo osebni odločitvi poslancev. ifekatere poslance državnega zbora smo v torek grajali, kaj menijo osebno in v njihovih strankah o fiočevskem zboru in obeležitvi dogodka v teh dneh !etai943- ŠTEFAN MATUŠ (Slovenska ljudska stranka): "Naše stališče *mo javno povedali. Na proslavi petnice Kočevskega zbora ne sodelovali, ker praktično J?' sklepi, sprejeti takrat v £°Čevju, niso bih ravno sklad-} 2 interesi slovenskega naro-Nekateri od teh sklepov so °Ul tudi zlorabljeni v druge "amene, kot so bili mogoče ^Jansko sprejeti. Mislim, da !® °o v naši stranki vsak P°slanec osebno odločal o ude-'ežb» na proslavi v Kočevju, ^ndar je naše skupno stališče, ^eležili. Jaz se bom ravnal po JJahSču stranke. Udeležba na Pilavi bi bila praktično priz-JanJe tistega dela zbora, ki je ^anes sporen. Mi smo tudi "jsprotovali, da bi bil državni fj°r organizator ali pokrovitelj e Proslave, nismo bili pa zoper Proslavo." MILOŠ PAVLICA (Združena lista socialnih demokratov):- "Naša združena lista seveda podpira obeležitev 50. obletnice Kočevskega zbora in se bomo zato vsi poslanci udeležili proslave. Za nas je Kočevski zbor zgodovinsko dejanje, vredno obeležitve, saj je pomembno v zgodovini slovenskega naroda. Pomembnost tega zbora je večkratna. Najpomembnejša odločitev je bil sklep o priključitvi Primorske k matični Sloveniji, ki ie zgodovinsko pomemben. Tisti, ki to zanikajo, se odrekajo pomembnemu delu slovenske zgodovine. Gre za zbor odposlancev, ki so bili izvoljeni v času vojne po takrat mogočih demokratičnih postopkih in ie šlo za svobodni parlament slovenskega naroda." NACE POLAJNAR (Slovenski krščanski demokrati): "Naše stališče je ves čas jasno. Mi smo rekli, naj te proslave ne organizira državni zbor, nimamo pa nič proti proslavi. Bili smo zadržani tudi do predloga, da bi bil govornik predsednik državnega zbora. Naš temeljni argument je, naj se najprej razjasni, kako je v bistvu potekalo zasedanje tega Kočevskega zbora. Mi sicer ne ugovarjamo nekaterim sklepom tega zbora, ugovarjamo pa seveda sestavi izvoljenih poslancev. Sporno se nam zdi praznovanje obletnice zbora v času, ko se spominjamo Kočevskega procesa. Prepričani smo, da bo prišlo do novih delitev in iskanj, kdo ima bolj prav, kdo ima resnico. Zato smo prepričani: če že kdaj praznovanje obletnice zbora, potem naj bo takrat, ko bomo imeli dovoli jasno sliko o tem dogodku. Pomembno je, da se ie takrat v senci tega zbora odigral tisti slavni Kočevski proces, ki pa je pomenil čisto nekaj drugega, kot je Kočevski zbor skušal dopovedati Sloven- ZORAN THALER (Liberal-no-demokratska stranka): "Naše stališče do tega dogodka in do narodnoosvobodilnega boja je že dalj časa znano. Je pozitivno v točkah, v katerih je jasno, da je bil narodnoosvobodilni boj Slovenk in Slovencev tisti, ki je ohranil slovenski narod, in je bil odločilen za dejanje po vojni, da se Primorska z delom obale definitivno priključi k takratni Jugoslaviji oziroma k Sloveniji. Mi mislimo, da je treba uradno, državno obeleževati dogodke, ki so formalno sklepali o takih odločitvah. Kot vemo, je Kočevski zbor sklenil Primorsko priključiti Sloveniji. Na proslavi v Kočevju bomo sodelovali. Absolutno." ROBERTO BATELLI (Poslanec italijanske narodnosti): "Nimam mnenja o tej zadevi. Nisem sodeloval na teh sestankih, na katerih so o tem razpravljali. Osebno pa menim, da je antifašizem temelj demokratične Evrope in evropske civilizacije." ZMAGO JELINČIČ (Slovenska nacionalna stranka): "Brez Kočevskega zbora tudi ne bi bilo današnje Slovenije. Konec koncev se je takrat pokazalo, kdo je bil na kateri strani in katera protifašistična koalicija je zmagala. Tisti, ki so pač prisegli Hitlerju, niso bili tam. Povedati pa je treba, da Kočevski zbor vleče legitimite-to. Tam je bilo zastopanega več kot 51 odstotkov slovenskega Erebivalstva, saj se je dosti več ot 51 odstotkov slovenskega prebivalstva uprlo okupatorji. Tisti izdajalci, ki so šli k beli gardi in domobrancem, pa imajo samo pri nas in na Hrvaškem tako velike perutnice kot nikjer na svetu. Po pogovorih s tujimi diplomati lahko pričakujemo Slovenci hude sankcije. V Kočevje gre vsa naša stranka. Ker so bili gospodje proti temu, da bi se karkoli organiziralo, bo naša stranka s svojim denarjem plačala prevoz klavirja za enega od nastopajočih na proslavi." Slike GORAZD ŠINIK Menimo pa, da je dogodek, ki je bil v Kočevju, pomemben za slovensko zgodovino, če že zaradi drugega ne, zaradi odlo-čitve.da se bo slovenska partizanska vojska borila tudi za priključitev Primorske. Zbora pa ni mogoče razumeti kot začetek slovenskega parlamentarizma, kar so nekateri trdili kot argumentacijo za slavnostno sejo. Začetki "Slovenskega parlamentarizma segajo dlje nazaj, najmanj do Slovenskega narodnega sveta po prvi svetovni vojni in še kakšna oblika bi se našla. Prav tako pa Kočevski zbor ni bil predstavnik vseh relevantnih političnih opcij na Slovenskem v tistem času, niti niso bili enakopravno zastopani vsi deli Slovenije. Sam dogodek pa zasluži obeležitev in proslavo in zato se naša poslanska skupina proslave namerava udeležiti." TONE PERŠAK (Demokratska stranka): "Mi smo od začetka soglašali, da naj proslava bo, tudi morebitna slavnostna seja državnega zbora, vendar pod pogojem doseženega soglasja v parlamentu. Slavnostna seja se sklicuje v primerih soglasja politike oziroma parlamentarnih strank. Ko se je pokazalo, da tega soglasja ni, smo menili, da bi bila slavnostna seja brez polovice poslancev nesmiselna. Dr. JOŽE PUČNIK (Socialdemokratska stranka Slovenije): "Kočevski zbor ima nekak zgodovinski pomen, ki bi ga bilo treba v tem smislu ustrezno obeležiti. Trdno sem pa prepričan, da razmere niso zrele za to, da bi lahko Kočevski zbor proslavili s slavnostno sejo državnega zbora v Kočevju. Razlog je v tem, da okoliščine Kočevskega zbora še daleč niso raziskane. Okoliške vasi skrivajo preveč nerazjašnjenih grobov in dejanj. Žrtve, storilci in ozadje, da je prišlo do teh grobov, je še premalo raziskano in bi bilo prehitro, da bi šli v to obliko praznovanja. Tisti, ki tako povzdigujejo pomen Kočevskega zbora in ga hočejo proslaviti, naj bi se zadnjih 40 let bolj potrudili in podrobneje raziskali vse te okoliščine, vso to morijo, ki je spremljala tudi ta, za slovensko državo verjetno tudi pomemben Kočevski zbor. Stranka obiska proslave ne bo organizirala. Če bodo posamezniki odšli, bodo odšli. Mi tega ne bomo prepovedovali. To je individualna odločitev." 2?IHI\IA JELOVČAJM Knjige so bile prva Crerj^vor^ gp-O^davna osmošolca iz preddvorske šole, zdaj r-^Ž.J'rvega letnika gimnazije Poljane v Ljubljani, 22. septembra - Matička Žumra, še -^Hlllam prek njegovih spisov že od prvega razreda T-^ŽL Njegovih pisem, naslovljenih na rubriko Iz >^S*!iLklopir sem se vselej razveselila, vedela sem; g^LlgJjapisal nekaj dobrega za objavo. In zdi se mi, gj^~3iLprav po spisih poznam. Veder, hudomušen, ■lant, ki zna občutiti svet, ga iz drobnih -v-—^gnjosti napraviti zanimivega rp^DJskega glasa, bil reden gost -žganjih z mladimi dopisniki. Vem tudi, da ima Popestril je strani na vseh naših ^iaifega^ ^ikeaa sevali ob raznih prireditvah, razstavah, bratca Jureta, ker je o njem pogosto pisal on že stopa po literarno-novinarskih poteh brata, mamo Francko, s katero sva se ^dvorske kr osnovne šole, bržčas se v knjižnici bova tudi v ^OiSllLgimnaziji, kjer je zdaj. Skratka, Zumrovih treh raVri^ek' vem> da je prvi si imel v Gorenjskem gl dQra zate ie daleč, pa ven- objavljen svoj prvi spis? ' H morda spomniš, kdaj "Bilo je v prvem razredu, spis je glasu imel naslov Moj bratec. Vem, da sem bil zelo vesel in ponosen, ko sem v časopisu videl svoje ime. Vse, kar sem imel kje objavljenega, smo izrezovali in lepili v zvezke. Doslej se je nabralo že šest velikih zvezkov." Tt je mama pomagala? "Začelo se je tako; mami je v šoli vodila novinarski krožek. Hodil sem zraven, pisal, mami mi je dajala naslove ali pa sem se jih sam izmislil." Iz tvojih spisov veje optimizem, humor, ohranil si ju tudi v "teiavnth" letih, ko večina najstnikov Išče sebe, smisel itvljenja. Kako to? "Dvakrat sem pisal o dolgočasju, sicer ne vem, da bi me morile turobne misli. Po naravi sem vesel fant." Veliko si pisal za časopise, radio, za razne natečaje, pobiral nagrade tn priznanja. Kako gledaš nanje/ Matiček Žiuner • foto: J. Pelko "Doma imam veliko knjig, ki sem jih dobival za nagrade, priznanj, največ pa so mi pomenila povabila na razna srečanja, kjer sem spoznaval vrstnike, delo mladinskih re- dakcij, ugledne pisce, kraje. Žal mi je, da slovenskih srečanj mladih dopisnikov ni več, to obliko sta za svoje sodelavce obdržala samo še Gorenjski glas in radio." "Ne pišem za nagrado, čeprav vsakič, ko se oglašam na natečaj, mislim, da jo bom dobil. Nagrada je vsekakor spodbuda pa tudi potrditev, ali si dober ali ne. Dobro je vedeti, kako drugi ocenjujejo tvoje delo. Vsaka nagrada mi je takrat, ko jo dobim, najljubša." Preddvorskl konec je znan po ljudeh, ki znajo pisati. V našem uredništvu Imamo dva. precej jih je tudi pri drugih časopisnih, radijskih, televizijski htšt. Je pri vas poseben zrak, teče posebna voda, ki zaliva talente? "Nekaj že mora biti na tem. Talent je potreben. V naši družini je nagnjenje k pisanju v krvi. Stara mama še zdaj rada piše, sestavlja priložnostne pesmi, za rojstni dan, na primer, mi je poklonila svoj dnevnik. Mama je knjižničarka, oče zgodovinar in sociolog, zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, skratka, smo družboslovno usmerjena družina." Gotovo so pri vas doma tudi knjige? "Knjige so povsod. Z Juretom sva rasla ob njih, bile so prve igrače. Zelo rad berem. Veliko sem prebral. Iz knjig se ogromno naučiš, tudi pisanja. Pri nas vsi beremo. Kaj zdaj berem? Za lahkotne romane mi ni, rad sežem po zahtevnejših. Pred kratkim sem bral knjigo o milijonarjih, Bitko za neznano. Najboljše knjige iz domače knjižnice so v moji sobi." Koliko so bili spisi res tvoje delo, koliko ti je pomagala mami? "Prva leta me je mami spodbujala, me vodila, v petem, šestem razredu sem postal povsem samostojen, sam izbiram naslove, mami samo še pošilja po pošti." Nadaljevanje na 16. strani Nadaljevanje s 15. strani Zdaj, ko si postal dijak, te v Gorenjskem glasu na žalost ne bomo več brali, ali vsaj poredkeje. Kje se še nameravaš pojavljati? "V Dnevniku imajo prostor tudi srednješolci, tu je Mentor, radio z oddajo Zgodnja dela, Sejalec, tudi v gimnaziji izhaja literarni časopis Mladi Polja-nec. Mislim, da je priložnosti dovolj." Slišim, da se kmalu selite v Ljubljano. Kako to? "Oče dela v Ljubljani, sam hodim v poljansko gimnazijo, ki je družboslovno usmerjena, tudi Jure je že presedlal v osnovno šolo Ledina. Ljubljanska gimnazija mi je všeč. Iskal sem šolo s poudarkom na družboslovju, z nemščino kot prvim tujim jezikom, s široko paleto interesnih dejavnosti, upam, da bom tu lahko uresničil svoja pričakovanja. Tudi mesto Ljubljana mi je všeč, všeč mi je polnejše kulturno okolje. Seveda se bomo vsi v Preddvor radi vračali, ostali bomo Gorenjci." Imaš prijatelje? "Seveda, nisem samosvoj, vase zaprt fant. V osmem razredu je bilo zelo živo, imeli smo veliko "žurk", piknikov, srečevali smo se pri krožkih. Zdaj se videvamo predvsem na avtobusih, razpršili smo se po različnih srednjih šolah. Vendar se tudi v poljanski gimnaziji ne počutim tujega. Precej zdajšnjih sošolcev sem spoznal že na raznih dopisniških srečanjih, na potepih po gorah." Razlika med osnovno šolo tn gimnazijo? "Ko danes gledam nazaj, se mi zdi, da je bila osnovna šola lahka. Nalog je bilo malo, učiti se mi skoraj ni bilo treba, ostajalo je ogromno časa tudi za druga zanimanja. Zdaj je drugače, nalog je veliko in so zahtevne. Naloga je, denimo, obisk koncerta, razstave, gledališke predstave, kritika videnega. Za svobodno branje bo zdaj manj časa." Kaj nameravaš po gimnaziji? "Izbral bom nekaj iz družboslovja. Morda jezike, novinarstvo..." Nekaj Izkušenj z novinarstvom že Imaš, na radiu si večkrat "sobotna raglja"? "V oddaji sodelujem že od prvega razreda, od sedmega se poskušam tudi v vlogi voditelja. Oddaja gre v živo, veliko je stikov z otroki, ki se oglašajo, tudi odrasli jo radi poslušajo." Kaj pa tt bolj leži; pisanje ali govorjenje? "Posebne ločnice ni. Tudi za nastop na radiu se moram pripraviti, vnaprej kaj napisati, ko sem začenjal, se mi je včasih zgodilo, da mi je nenadoma zmanjkalo besed, zdaj, mislim, sem že kar rutiniran." Če bi bil novinar, kaj bi izbral; radio, televizijo, časopis? "Najprej radio, potem časopis, televizija me ne privlači." So ti ie kje ponudili štipendijo? "Imam Zoisovo štipendijo." Kaj rad počneš, kadar nimaš opraviti s šolo, ne bereš alt pišeš? "Vsi štirje zelo radi hodimo v hribe. Letos smo prekrižarili slovensko planinsko pot. Z mamo in očetom sodelujemo tudi pri kaveljcih in koreninah." Za slovo morda še tvoje videnje naše rubrike Iz šolskih klopi? "V Gorenjskem glasu je premalo prostora, vsaj ena stran bi morala biti namenjena mladim, potem bi bila lahko tudi bolj pisana. Dodal bi ji kakšen strip, rebus, reportažo, anketo, intervju, otroško fotografijo ali risbo, jo kdaj pustil oblikovati kateremu od šolskih novinarskih krožkov." Uranozaver - sevajoči kuščar o D DONIT-TESNITI, d.o.o. C. kom. Staneta 38,61215 Medvode SLO Tel. cent.: 061/613-331, kornere.: 061/613-121 Telex:31365, Telefax: 061/612-030, Telegram: Donlt Medvode ZAPOSLIMO -več mlajših DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI pri izdelavi tesnilnih plošč. Delo je troizmensko. najmanj osnovnošolsko izobrazbo." enomesečno poskusno delo. NIT TESNITI d.o.o. Včasih se zdi, da bogati in samozadovoljni Zahod ne ve, česa bi se še domislil, da mu ne bi bilo dolgčas. Ena od pogruntavščin te vrste je tudi t.i. dinomanija - obsedenost z dinozavri, izumrlimi plazilci, ki so živeli v zemeljskem srednjem veku. Dinozaver se v dobesednem slovenskem prevodu glasi: strašni kuščar. Zahod se torej navdušuje nad strahotami, ki so že davno minule, ne vidi pa (ali jih noče videti) tistih, ki ga ogrožajo tu in zdaj. (Mimogrede: ljudje, ki svoj čas preživljajo v boju za obstanek, v Bosni, za Kavkazom, v Somaliji in drugod, se verjetno sploh ne zanimajo za dinozavre, saj se okoli njih plazijo še živeče in sila hude pošasti...) Pozabili smo na svarilo, ki ga je Že 1948 izrekel ameriški general Omar Bradley (1893-1981), veteran iz druge sv. vojne, poveljnik ameriških enot ob izkrcanju v Normandiji in tistih, ki so se 1945 na Labi srečale s sovjetskimi. Rekel je namreč dvoje: da smo se polastili skrivnosti atoma in hkrati zavrgli Pridigo na gori. In še, da ie naš svet dosegel popolnost brez modrosti. "Naš svet je svet nuklearnih velikanov tn etičnih pritlikavcev." Miha Naglic Strašni kuščar, ki nas vsepovsod in kar naprej ogroža, je sevajoči kuščar - uranozaver, katerega nevarnost je tem večja, ker je ne moremo zaznati s svojimi čuti: ne vidimo je, ne slišimo, ne vohamo, ne okušamo, ne otipavamo. Ko nas enkrat udari s svojim strašnim repom, pa je že prepozno. Kaj pomaga Zahodu, če obvladuje nuklerane velikane, kijih je ustvaril sam, ko pa ga lahko kadarkoli udari tisti, ki straši po ruskih širjavah. Enkrat se je to Že zgodilo: v Černobilu, 1986. Sevanje se je takoj razširilo daleč naokoli, ne da bi se ustavljalo na državnih in ideoloških mejah. V predelih Belor-usije, ki mejijo na černobilsko območje, so zadnje leto ugoto- Kako postaviti Sovo na noge': ? vili naraščanje števila otrok, obolelih za rakom na ščitnici. Računali so, da se bo to zgodilo "šele" čez 10 do 15 let. Pa se je že zdaj! Med pripadniki enot, ki so sodelovale pri sanaciji nesreče, so ugotovili 5 do 10 krat večjo pogostnost genetskih spre-meb. V neposredni bližini elektrarne so naleteli na visoko koncentracijo radioaktivnega elementa americij 241, ki se "odlikuje" z visoko radioaktivnostjo in dolgo razpolovno dobo. Predvidevajo, da bo sevanje v 50 do 70 letih doseglo 6 mio. curiejev - kar pomeni, da bo v teh krajih pridelana hrana neužitna. Toliko okoli Černobila. Za tisto, kar se je v letih od 1949 do 1956 dogajalo v Majaku, na jugu Urala, pa sploh vedeli nismo. V tovarni plutonija se je namreč pripetilo več nesreč zapored; ob njih se je sprostilo dvajsetkrat toliko radioaktivnega sevanja kot po Černobilu! V reko Tečo, ki teče v Severno morje, so izpustili približno 76 kubičnih metrov sevajočih odplak, za raznimi boleznimi, ki so posledica sevanja, pa je obolelo okoli 450 tisoč ljudi. (Vsi podatki, ki jih navajamo v tem zapisu, so iz leksikona Aktuel '94, ki ga je avgusta letos izdala ugledna založba Harenberg iz Dortmunda.) Prava tempirana bomba že dolgo tiktaka v Severnem mor- IVAN JAN - odmevi na: Jože Dežman s sodelavci: GORENJSKI PARTIZAN -GORENJSKI ODRED Tudi na strani 34 ie več pomanjkljivosti. Najprej v Pokljuškem bataljonu manjka Savo Šifrer-Kos, kije kot namestnik politkomisarja prišel na Pokljuko že 10. decembra 1942 (gl. Boj pod Triglavom, str. 254), Karel Kozar - Romi pa ni bil bataljonski politkomisar do 26. decembra 1942, kot piše v monografiji, temveč do 13. februarja 1943, ko je bil ranjen v roko (gl zbornik VI/5, str. 479). Na tej strani manjka tudi bataljonski intendant Franc Polda -Sergej. V tem težavnem obdobju so bili člani najožjih štabov tudi intendanti. Politkomisar 2. čete Pokljuškega bataljona je jeseni 1942. leta - za Repetom - postal Jože Celar - Ralec. Komandir 3. čete pod Stolom tedaj še ni bil Jože Rebolj - Planine, temveč Peter Legat • Drzni. O tem piše F. Konobelj - Slovenko v Jeklo in ljudje 1979 - 80 na strani 370. Enako izjavo pa je napisal I. Vovk - Tomi (tedaj) - Živan. Na 34. strani tudi ne drži, da je štab II. Poljanskega bataljona tedaj ostal isti. Za Maksom Krmeljem, ki je bil v noči na 8. september 1942 ranjen, je namreč politkomisar tega bataljona postal Jože Černič - Kostjo, kije do oktobra 1942 hkrati opravljal tudi funkcijo četnega politkomisarja. Padel je 18. januarja 1943. Prav tako ni točno glede drugih funkcionarjev v Poljanskem bataljonu. V začetku decembra 1942 je namreč njegov poveljnik postal Gašper Dolinar - Mihajlo Loški, politkomisar pa Evgen Matejka - Pemc, poznejši odredni politkomisar. Tu je potrebnih še več popravkov, kar pa bi bilo preobširno (navedba: Tone Petemel - Igor). (se nadaljuje) Tako kot je čez noč propadel bivši sistem, se je zgodilo tudi z enim od njegovih najpomembnejših konstitutivnih elementov -s službo državne varnosti (SDV), v žargonu sicer popu-larnejšo udbo. Nenaravno bi bilo, če bi ta služba z vso svojo mračnostjo kontinuirano delovala v sedanjosti in prihodnosti. Nekatere službe so bile pač v času enoumja do skrajnosti kompromitirane in med njimi je SDV vsekakor na prvem mestu. Propad tako močne službe ne more miniti brez posledic. SDV je bila povezana z vsemi sferami družbe in zato njena kriza vpliva na družbo v celoti. Zaradi tega je bilo precej naivno misliti, da je mogoče njen problem rešiti le s tem, da se na čelo pripelje novega človeka in nadaljuje s staro garnituro. Najprej se problem pojavi že zaradi nezaupanja množice obveščevalnih delavcev do nove oblasti (in obratno). Ko je bivši notranji minister Igor Bavčar postavil novega človeka nad stare obveščevalce, je na prvi pogled resda izgledalo, da mu bodo vse strukture lojalne, vendar so ga "izdale" že v prvem možnem trenutku. Najbrž ni treba posebej poudarjati znanega primera z Romanom Jegli-čem, saj so o njem mediji dovolj natančno poročali. Jeglič pa je samo eden od množice "lojalnih", ki se znajo obračati po vetru. Nova SDV je po dr. Mihi Brejcu in Janezu Siršetu sedaj na svojem čelu zgubila že tretjega človeka - Silvana Jakina. Vlada se je po negativnih izkušnjah z Brejcem in Siršetom močno trudila Jakina obdržati najprej v tajnosti, nato pa tudi na položaju, vendar ji to očitno ni uspelo. Skoraj istočasno s tem, ko so njegovo podobo pokazali medijem in s tem javnosti, je izbruhnila nova obveščevalna afera. Jakin je že kmalu po začetku dela storil nekaj kapitalnih napak, med katerimi je vsekakor največja tista, ko je v odvetniški pisarni Belopavlovič - Stražar v Mariboru odtujil zapisnik o zaslišanju Mira Pre-daniča v zvezi z okritjem orožja. S tem naj bi obrambnemu ministru Janezu Janši omogočil, da se je lažje pripravil na svoje zaslišanje. Ker je vsa zadeva hitro prišla v javnost, so se najprej začela pojavljati namigovanja, da naj bi Jakina v kratkem zamenjali, zdaj pa so mediji že sporočili, da je tudi zares odstopil. S tem je vlada torej izgubila svojega Marko Jenšterle tretjega šefa obveščevalcev, slovenska Sova (kot se po novem imenuje varnostno-obveščeval-na služba) pa je dejansko na tleh. Če k temu dodamo še podatke mizernih plačah njenih operativcev, je jasno, da se bo vse manj ljudi odločalo za ta splošno prezirljiv poklic. Naši agenti v povprečju dobivajo med 60 in 80 tisoč tolarjev na mesec in sicer za delo, kjer so maksimalno obremenjeni ves dan. Obveščevalna služba bivšega sistema se je morala razsuti, kajti le na ta način je lahko Slovenija neobremenjeno stopila v prihodnost. Vendar pa je cena tega vstopa ogromna. Z razpadlo službo in javno razkritimi tajnimi agenti (ki pa takoj, ko jih spoznamo, niso več tajni in so torej neuporabni) je načet tudi varnostni sistem Slovenije kot države. In to v času, ko bi le-ta moral delovati še posebej skrbno. Nedaleč od nas poteka huda vojna, poleg tega pa se nekateri skrb vzbujajoči procesi dogajajo tudi v drugih, državah Evrope. Naraščajo terorizem, nestrpnost do tujcev, nenazadnje tudi nacizem ni več le neka poražena ideologija. Davek delovanja udbe v preteklosti je za današnjo Slovenijo hudo breme, ki se ga ne bo znebila ravno hitro. V precejšnjo korist pa bi bilo, če bi se delovanje varnostne službe omejilo na strogi profesionali-zem in ločilo od politike. Kolikor je nedvomno, da vsega dosedanjega delovanja odbe ni mogoče ločiti od politike, je na drugi strani jasno, da bo tudi nova Sova lahko opravljala svoje naloge le, če se ne bo pustila podrediti dnevni politiki in medstrankarskim sporom. Iluzorno je pričakovati, da bi politika sama pustila Sovo pri miru. Gre namreč za preveč mikavno orožje v spopadih. Avtonomijo in zaupanje si bo vendarlemorala izboriti kar Sova sama, pri tem, da se ji vsaka njena napaka že zdaj hudo maščuje. ju. Po podatkih organizacij* Greenpeace so v Barentsovetft morju, nedaleč od obale pow' toka Kola potopljeni trije ledo-lomilci na jedrski pogon, na dnu tega istega morja leži 17 tisot zabojnikov jedrskih odpadko\> 16 jedrskih reaktorjev pa jf potopljenih pri otoku Nova]" Zemlja... Zaradi jedrskega onesnažen]? danes petina ozemlja nekdanji Sovjetske zveze ni primerni začloveško prebivanje. Zamj' slite si ob tem, da predsednic Jelcin in njegovi kolegi Skupnosti neodvisnih držav nt bi več obvladovali položaja, do bi oblast prevzela koalicij0 nacionalistov in bivših kom* nistov in da bi prišlo do vojn*; kakršna divja v Bosni. To bi t>». uranozaver in pol, ki se v svoji sevajoči strahoti ne bi omejil i* na ozemlje bivše SZ. Tako ni čudno, da Zahod podpira Jelci' na. Če Jelcin pade, uranozavf vstane. Da prvi ostane, je tudi V našem interesu. Ko rečem "v našem", mislih predvsem na nas, ki prebivamo v "radiusu" delovanje uranO' zavra v Žirovskem vrhu. ™ sicer za zdaj le smrči, a P°. premikih sodeč se lahko koj kmalu zbudi. Zato bodimo previdni. Ne zaradi dinomO' nije, temveč zaradi bolj prl' jazne vizije naše lastn* prihodnosti. . Demokracija ni le beseda Tako je to to, ko gre za novi čas in nov (družbeni) red. Ko se misli, da gre za nekaj novega, in se skušajo "novosti" vpeljati s pra/starim instrumentarijem demagoških gesel, populizma in ideologiziranih zlorab. Za nova štetja pa smo Slovenci še posebej dojemljivi - tako tudi danes, tri leta po osamosvojitvi. In Zgodovina se naj prilagodi času novega štetja. Obdobja se štejejo po meddobjih. In iluzijah - kajti vsakdanjost, realnost stanja, je preveč kruta. Zato je menda tudi toliko vzdihov po davno-davnih časih in želja po ponovni vzpostavitvi "tistih" ruralnih in pastoralnih idilikah. Z mizico pogrni se, jasno. A mizice so čedalje manj obložene, tudi (ali zlasti), ker jih sami pogrinjamo. Svoboda brez kruha seveda ni zaželena, in rado se pripeti, da nam kdo na hitro ponudi obojega malo, še posebej, če potrka na "nacionalna" čustva. Ampak tudi to že poznamo. Otresli smo se komunizma, njenega političnega in gospodarskega sistema in se zavzeli za čudoviti svet demokracije evropskega tipa. Starega in preverjenega in v bistvu konservativnega, statičnega in neodločnega, a vendar demokratičnega v nasprotju s totalitarizmi tega stoletja, ki so vsi sanjali o novem človeku, novi družbi, prerodu vrednot in -novem redu. Liberalizem, krščanska demokracija (socialna in ljudska), ter socialdemok-racija (in socializem) so stalnice in jedro demokracije, ki smo si jo izbrali tudi mi. Z vsemi posledicami vred. Pa tudi z vsemi stranskimi poganjki. Toda nečemu smo se odrekli že pred petdesetimi leti: fašizmu in nacizmu, ideologijama, ki sta povzročili II. svetovno vojno. Ko se je bila vojna za zmago in ohranitev demokracije. Fašizem, gibanje iz dvajsetih let tega stoletja, Slovenci, zlasti Primorci, bridko poznajo še iz predvojnih časov - in nacizem Janez Poštrak predstavljata prvi resni uda^i demokraciji. (Komunizem v S" je to že udejanil, a se je * udeležbo na strani zmagovi}1 koalicije, izognil niirnberškiiy represalijom. Samosesutje " traja. Vzniknila sta iz nezadO' voljstva gospodarske in* nacif name krize. Izrazito agresivn0 sta "novi evropski red" vsiljevO' la okupiranim državam. Tud* nam. Tako "rasno teorijo" ko1 temelj "pogleda na svet" ko "zasedbeno politiko", ki M poleg upora spodbudila tud1 kolaboracijo. Usoda kolaboracije v demokt*' tičnih državah je znana. PT° tako tudi oživljanja neonad1' ma. Prepovedana so. Zmagovd države so si zagotovile interes^ sfere - in "hladno vojno • Samosesutje komunizma !j£ bo pomenilo zmago toliko lene demokracije. Protikomun1' zem, če se je izvajal z ramo W rami s fašizmom in nacizrnom> je tako seveda sila sporna pot <* "prave" demokracije. Kakor r seveda, sporna tudi povoft ^ zloraba partizanstva za tm mene KP Slovenije in JugosP vije in (v bistvu) nedemokratic' nega enostrankarskega sistem* Partizanstvo, kot oblika oborO' lenega upora zoper okupac}! in nacifašizem, nas utemeljuj*, družbo držav demokracije. lP tako tudi ni naključje, da so *. začetki slovenske državno*1, rojevali prav med vojno, man*' festativno pa prav na KoČewj kem zboru prav Pre.đ petdesetimi leti. Demokracij9 namreč ni le beseda. J/R>t1tlWIKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovino, Servis, Mednarodno dejavnost - tehnični pregledi motornih vozil POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK ^se na enem mestu Podjetniško obrtniški center ohrt^Ce' M- 8ePtembra * Zamisel o oblikovanju podjetniško nnJškega centra, v katerem bi sedanje in nove podjetnike in lat . na enem mestu seznanjali z vsem, kar je koristno vedeti v to-b' ^ zanimaIo» je s,ara ie skoraj tri leta in sega v čas, ko so le° k> ?P.oznali> da lim °° gospodarsko krizo uspelo prebroditi * hitrejšim razvojem malega gospodarstva. y, ^javnostjo Občinskega podjetniško informacijskega centra in z v*jjučevanjem Obrtne zbornice Jesenice v podjetniško pospeše-2*0 dejavnost se je pokazala potreba, da bi bile vse ustanove, ki ukvarjajo s pospeševanjem obrti in podjetništva, na enem "jcstu. Izvršni svet je na torkovi seji prisluhnil tovrstnim Potrebam in sklenil, da bi na Jesenicah tak podjetniško obrtniški ^nter uredili v pritličju stavbe (nekdanjega vrtca) na Tavčarjevi °- V stavbi bi dobili prostore občinski podjetniško informacijski ~nter, ki deluje pri sekretariatu za gospodarstvo in negospo-j tvo> obrtna zbornica in obrtna zadruga, posamezniki, podjetja {• ustanove, ki bi obrtnikom in podjetnikom svetovali na J^nčnem, davčnem in pravnem področju (morebiti tudi P°ojetniki začetniki), uredili pa bi tudi prostore za seminarje in rjUge oblike izobraževanja, za knjižnico in čitalnico ter za •ustavo izdelkov obrti in podjetništva. Zamisel o prostorskem Povezovanju ustanov, ki se ukvarjajo s pospeševanjem malega gospodarstva, so podprli tudi Pharovi strokovnjaki in ga Pnporočili Se ostalim gorenjskim občinam. ?b tem, daje izvršni svet podprl ureditev podjetniško obrtniškega £*ntra na Tavčarjevi 3b, ie Se sklenil, da naj sekretariat za *°spodarstvo in negospodarstvo "idejo" natančneje razdela: "Predeli lastništvo, pripravi načrt ureditve in razdelitve prostor-™ ugotovi, kdo vse bo v centru, določi najemnino... CZ. Občina pospešuje malo gospodarstvo Posojila za podjetnike in obrtnike Junice, 28. septembra - Izvršni svet je na torkovi seji sklenil, da . Petih prosilcev za dodelitev posojila za pospeševanje sred** °*ODne8a gospodarstva in podjetništva odobri posojila iz des CV OD^mske8a proračuna le trem. Podjetje Lee Koy Club obr n £t-0-°- Žirovnica bo dobilo 180.000 tolarjev posojila za ncvatna sredstva, obrtnica Rezka Zupančič iz JavorniSkega Rovta Kaj yeč kot 72 tisoč tolarjev za nakup Šivalnega stroja za Šivanje ti^i Ja.m debelih tkanin, obrtnica Alenka Vari z Jesenic Da 208.500 farjev toli?-10 debelm tkanin, obrtnica Alenfca Vari z Jesenic pa 208 ^jev za nakup nove računalniške opreme. Podjetje iz treh1** rnoralo posojilo vrniti v enem letu, obrtnici pa v revai? VSep,a veliaJ° enakl pogoji: devizna klavzula oz. mesečna • «onzaajska stopnja ter 8-odstotna letna obrestna mera. Ker j0 pri posojilih prednost podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodno storitveno dejavnostjo, je izvrSni svet sklenil, da dvema ^ucema posojila ne odobri in da 539 tisoč tolarjev nerazdelje-sredstev prenese v naslednjo delitev posojil. C.2 Posvet o večji kakovosti storitev v turizmu Znak kakovosti je motiv Kranj, L oktobra • V torek dopoldne je bil v sklopu sejma Slovenski proizvod - Slovenska kakovost posvet o večji kakovosti storitev v turizmu, ld ga ie pripravila območna gospodarska zbornica iz Kranja. Zanesljive potrditve, da bi ie naslednje leto na tej sejemski prireditvi podeljevali kranjske znake SQ tudi najboljšim hotelom, restavracijam, kampom, smučiščem, kopališčem, sicer nI bilo, je pa po mnenju udeležencev znak kakovosti dober motiv in se zato zna uveljaviti. Glavna ovira je za zdaj Se nedodelana zakonodaja; Slovenija novih pravil, ki bi omogočala res strokovno, realno ocenjevanje kakovosti storitev v turizmu, Se nima, obstoječa so pomanjkljiva, večjidel stara kar dve desetletji, vsebujejo samo tehnične predpise za kategoriziranje objektov. Kajpak pa slovenski turistični produkt, o katerem je na posvetu govoril Stane Bizjak, vladni svetovalec za področje turizma, ni samo infrastruktura, je tudi kakovost storitev. O kakovosti govorimo Sele, ko sta ponudba in povpraševanje na tehtnici izenačena; ko je gost zadovoljen, lahko kakovost tudi ocenjujemo. S tega vidika je zanimiv predvsem zakon o gostinski dejavnosti, ki naj bi bil sprejet Se pred koncem tega leta. Nekako hkrati naj bi dobil zeleno luč tudi predlog slovenske turistične strategije (razprava o njem se vleče že dve leti), pomembne za utrditev turistične prepoznavnosti nase države v svetu. Sekretar splošnega združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije Miro Pretnar je največ govoril o dosedanjem načinu kategoriziranja in ocenjevanja turističnih in gostinskih obratov, od hotelov, restavracij, do kampov, smučiSČ, kopaliSč. Namen teh ocenjevanj je spodbujati tekmovalnost in s tem večjo kakovost ponudbe, žal pa so taka ocenjevanja vse Krepogosto, posebno ko gre za medijska, premalo strokovna. Tova zakonodaja z novimi pravih je torej nujna. Ivko šink iz Ljubljane je na to dejal, da je ocenjevanje kopališč v zadnjih letih spodbudilo vrsto investicij in že zato ni bilo zgrešeno. Seveda pa mora ocenjevanje sloneti na enotnih in vnaprej znanih kriterijih, ocenjevalec naj bo za vso Slovenijo isti, strokoven, finančno neodvisen, predpisati je treba tudi minimalne standarde, ki jih mora izpolnjevati, kdor želi biti ocenjevan. Znak kakovosti torej je motiv. Mirko Rimahazi iz blejskega hotela Jelovica je menil, da mora kakovost storitve pri ocenjevanju pretehtati tehnične kriterije, Tomaž Babnik iz inštituta za ocenjevanje kakovosti pa je povedal, da se standardi ISO 9000 v Evropi uporabljajo tudi v storitvenih dejavnostih in da se tudi pri nas prvi hotel že poteguje za certifikat. . H. Jelovčan SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Javlja na podlagi sklepa predsedstva z dne 29. 9. 1993 ra*pis za opravljanje funkcije VODJA PRAVNE SLUŽBE p09oji: 1 • diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom • S let delovnih izkušenj dajanje mandata na tej funkciji ni omejeno, skupščina SKS pa 6r)krat letno odloča o nadaljnji verifikaciji mandata. Kandidati naj pisne prijave najkasneje do 15. 10.1993 pošljejo na naslov: Svet kranjskih sindikatov, Slovenski trg 3, 64000 ^ranj. o opravljeni izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 8 dneh po zasedanju skupščine SKS. jFrodaja nepremičnin MAKLER BLED d.o.o. ^ Makler Bled v svet prodanih nepremičnin!!! ^VO V SLOVENIJI IN NA GORENJSKEM - vsak rnesec bo v Gorenjskem glasu predstavitev nepremičnin, ki 80 naprodaj ali se oddajajo, s pomočjo fotografij, tekstualnih °P'8ov in tlorisov. Cene in pogoji bodo navedeni ob P^rnezni nepremičnini. ^AKLER BLED d.o.o. - prodaja nepremičnin, Bled, Ljubljanska c- 3. Tel. 064/78-461, fax. 064/77-026. !JSE LASTNIKE NEPREMIČNIN, ki bi svojo nepremičnino 2£LELI PRODATI HITRO IN KVALITETNO obveščamo, da je ^Pripravi druga številka prvega BARVNEGA KATALOGA - Dodaja nepremičnin na gorenjskem, m izhaja ^kih šest mesecev in ga izdaja podjetje MAKLER BLED d-o.o. v njem je dovolj prostora tudi za predstavitev vaše premičnine s pomočjo barvne fotografije, tekstualnega opisa tlorisa. ^ojo dejavnost širimo iz radovljiške in jeseniške občine sedaj kdi na Tržič, Kranj in Škofjo Loko z okolico. v katalogu bo predstavljeno od 100 do 160 nepremičnin, izšel ^ oo v 5.000 Izvodih, ki bodo naprodaj po celotni Sloveniji v Noseću novembru. ^ MAKLER BLED v svet prodanih nepremičnin!!! KOLIKO JE VREDEN TOLAR HAHUMOTOPAM wAiurw/ntoPAWi MENJALNICA 1 DEM 1 ATS I 100 ITL A BANKA (Trtic, J«s«rtk») AVAL Bled, Kranjska gora COPIA, Kranj CRE0ITANSTA1T N. barrta Ij. EROS (Stari Mayr),Kranj F-AIR Tržič (Deteljica) GEOSS Medvode HRANILNICA L0N, d. d. Kranj HlOA-trfnteaLjubijana HIP0TEKARNA BANKA, Jesenic* INVEST Škofja Loka LB-G0RENJSKA BANKA Kranj MEBKUR-Partn« Kranj MERKUR-ŽelezniSka postaja Kranj liiKEL Stratile« OTOK Bled POŠTNA BANKAd. d. (na poŠtah) SHP-Slov. hran. In pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENUATURIST Boh. »strica SLOVENUATURIST Jesenice 71,80 72.00 72,10 72.20 72,35 72,00 72.10 72.00 72,20 71,65 72,10 71,10 71,8$ 71,65 72.20 71,59 71,10 72,10 71,85 72,10 71,10 71,90 72,95 72,25 72,40 72,90 72.90 72,50 72.50 72,49 72.50 72,75 72,5$ 73,00 72,00 72.00 72,50 72,31 72,10 72,40 72,00 72,50 72.50 TALON postaja Trati. ŠKLota 72.20 72,70 TJAŠAKranl 72,20 72.50 U8KŠk.Lokl 71,40 72.60 /VILFAN Kranj 72,25 72.50 VflLFAN Radovljica. Grajski dvor 72,00 72.45 POVPREČNI TEČAJ 71,88 72.60 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blago po 10,00 tolarjev 10.10 10.16 10.1$ 10.20 10,20 10,20 10.15 10.13 10,18 10.10 10,21 9,91 10,18 10.18 10,15 10.14 9,60 10.15 10.18 10.10 9,90 10.10 10,15 10,25 10,15 10,20 10,20 10,13 10,40 10,25 10,3$ 10,35 10.35 10,38 10,35 10,29 10,2$ 10.30 10.32 10.36 10.23 10.23 10,25 10,26 10.18 10.28 10.23 10,30 10,24 10,25 10,30 10,33 10,32 10,32 10,30 7.32 7.54 7,35 7.50 7.30 7,50 7,20 7,60 7,4$ 7,80 7,38 7.55 7,35 7.50 7,35 7,55 7,41 7,50 7.33 7,53 747 7,53 7,25 7.58 73$ 7,38 7,33 7.38 7,25 7.S5 7.27 7.46 7,00 7.44 7.40 7.50 7^3 7.38 7,10 7.50 725 7.35 7.48 7.32 7,54 7.30 7,60 7.28 7,45 7.40 7,55 732 7,50 7.31 7,51 [Pri nakupu in prodaji SKB ln MERKUR zaračunavata 1% _ provizije._ mnumamrn * p.e. kranj, Delavski dom tel.: 064/211 387 Vaš najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz ^ffflig" Davčna lestvica II ■ ■ ■ ■v • # ■ llfjL Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko znaša pov- Nove turistične informacije in cenik ^^x*l&i&a*m*MM'c"'n,MMSU"'' turistične Cc upoštevamo navedeno višino plače, je lestvica za obračun davka od osebnih prejemkov iz 15. člena zakona o dohodnini na- Bled - Turistično društvo Bled je' izdalo nove informacije in cenik storitev v blejskih hotelih, penzionih in zasebnih sobah. Brošura predstavlja gostom kulturnozgodovinske spomenike na Bledu in v okolici, muzeje, galerije, naravno dediščino ter možnosti nastanitve, prehrane, izletov, nakupov, vsebuje pa tudi pomembnejše telefonske številke. Informacije in cenik so v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku, cene pa so (kot ponavadi) v nemških markah. a| JEKLO Utehna ŽELI ZNINA A Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 1 če znaša osnova SIT nad do znaša davek SIT SIT 59.980,00 119.960,00 179.940,00 59.980,00 119,960,00 179.940,00 12% 7.197,60 + 22% nad 59.980,00 20.393,20 + 25 % nad 119.960,00 35.388,20 + 30% nad 179,940,00 GLAS Maistrov trg 7, Kranj (nad mesnico) Vas razveseljuje z Izdelki priznanih proizvajalcev iz uvoza Puloverji, trenirke, palači, bunde, kompleti, bodvji, itd. Velika izbira igrač, kozmetike, perila za nosečnice. Ugodne cene! Vabljeni! Drogerija Vera vas pričakuje. POHIŠTVA ▲ aTiaK kA A ■ ▲ KranJ' PREDOSUE 34 AkVlN /H/U/t (kulturnidom),tel:241-031 VELIKA IZBIRA V5EH VRST »HIŠTVA (večina v zalogi) GODNE CENE - prepričajte se TAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. • BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, ELEKTRIČNO ORODJE • KOMPLETNA PONUDBA PROGRAJVIA CANDY • ŠTEDILNIK TECNOGAS 60 SAMO 69.600 SIT • ŠTEDILNIK TECNOGAS 90 SAMO 87.600 SIT • KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARIJE • BOGATA IN POCENI PONUDBA IZDELKOV • IZ PLASTIKE IN POSODE POTROŠNIŠKI KREDITI NA 9 MESECEV BELA TEHNIKA - 5 ČEKOV BREZ OBRESTI BREZPLAČNA POSTAVA_ PRESKRBA TRŽIČ, BLAGOVNICA -OPREMA CANKARJEVA 1, TEL: 53-180 i MOD* / A Mt.M>» # AMIMA O um" PLANINA 2 aj POLEG POŠTE TRGOVINA OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA NUDI VEUKO IZBIRO JESENSKO-ZIMSKIH OBLAČIL J JEANS HLAČE, 1-64 ŠT., VEČ MODELOV 9 ŽENSKE BLUZE, HLAČE, ŠPICHOZE, BERMUDE. PULOVERJI, KOSTIMI MOŠKE HLAČE, SRAJCE, PULOVERJI VELUR JAKNE, BOMBER JAKNE OTROŠKE. ŽENSKE in MOŠKE BUNDE PUHOVKE-DVOSTRANSKE PRIJAZNO VABLJENI DEL. ČAS: od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Upadanje prireje mleka zaskrbljuje Z regresi do hladilnih naprav Škofja Loka, 30. septembra - Nov pravilnik o minimalni kvaliteti surovega mleka, ki je še primeren za predelavo, ter nove zaostrene higienske zahteve pri določanju odkupne cene mleka so povzročile veliko nadaljnje upadanje števila kmetij, ki oddajajo mleko. V občini Škofja Loka se je število teh kmetij glede na leto 1984 več kot prepolovilo, samo letos pa je prenehala oddajati mleko tretjina kmetij. Po mnenju odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga je v torek obravnavala škofjeloška vlada, imajo lahko taka gibanja za kmetijstvo v občini usodne in dolgoročne posledice, saj zmanjševanje staleža živine pomeni pogosto tudi opuščanje obdelave, zaraščanje površin, zmanjšani dohodki pa propadanje kmetij in s tem postopno praznjenje sedaj poseljenega prostora. Ker še tako dosledna higiena molže brez hladilnih naprav ne omogoča doseganja zahtevane kvalitete mleka, so te naprave, ki si jih marsikatera manjša kmetija zlasti v odročnejših krajih ne zmore kupiti, nujno potrebne. Člani izvršnega sveta so se strinjali, da je za ohranjevanje poseljenosti in kmetijstva tudi v hribovskih in višinskih območjih s težkimi pogoji pridelovanja potrebna pomoč države oz. širše skupnosti, zato so zahtevali, da se Eripravi konkreten program opremljanja takih kmetij s ladilnimi napravami, iz proračunske postavke za pospeševanje kmetijstva pa bodo te nakupe regresirali. Š.Ž. Odkupna cena mleka Oktobrska cena enaka septembrski? Kranj - Čeprav včeraj uradno še ni bilo znano, kolikšna bo oktobrska odkupna cena mleka, smo neuradno le zvedeli, da bodo živinorejci oktobra oddano mleko dobili plačano po septembrski ceni. Kot je znano, je septembra odkupna cena za mleko s 3,6 odstotka tolšče znašala skupaj z državnim nadomestilom za pokrivanje razlike v ceni 31,64 tolarja, k tej ceni pa je treba prišteti še morebitne dodatke na kakovost oz. odšteti odbitke. Zakon o agrarnih skupnostih Vlada naj ugotovi obseg premoženja Ljubljana - Državni zbor je že na prejšnji seji načelno podprl zakon o vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja. Vlado je zavezal, da naj do novembrske obravnave zakona ugotovi obseg premoženja, ki bi ga bilo treba vrniti, ugotovi usklajenost z zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, določi upravičence do vrnitve lastnine in postopek vračanja. Občina pomaga šoli Jesenice, 28. septembra - Ko je jeseniški izvršni svet na torkovi seji med drugim obravnaval problematiko Srednje mlekarske in kmetijske šole v Kranju, je sklenil, da iz proračunskih sredstev zagotovi šoli delež, ki ji pripada glede na število učencev iz občine, oz. ne več kot 120 tisoč tolarjev. Kot je znano, ministrstvo za šolstvo in šport ne zagotavlja polnega financiranja za oddelke z manj kot 28 vpisanimi. Ker je na kranjski šoli v prvem letniku triletnega izobraževanja za kmetiice le 12 dijakov, v drugem 14 in v tretjem 15, šoli za izvedbo pouka primanjkuje okoli 600 tisoč tolarjev. CZ. Agrarna skupnost Vrba je že dobila nazaj skupni pašnik Vaška lipa je ostala - in kamni tudi Jesen! bodo ustanovili novo agrarno skupnost, izvolili vodstvo, sprejeli statut in gospodarski red. Vrba, 29. septembra - Člani agrarne skupnosti Vrba so se nekdaj dobivali pod vaško lipo, posedali po kamnitih "stolih", Id so se ohranili do danes, in se pomenkovali o tem, kako najbolje gospodariti s skupnim, vaškim pašnikom. Skupnost je bila po drugi svetovni vojni ukinjena, njeno premoženje pa podržavljeno in preneseno v SLP (splošno ljudsko premoženje). Ker se zgodovina ponavlja in so kmetje iz Vrbe julija letos spet postali lastniki več kot trideset hektarjev velikega pašnika, je verjetno, da bodo tudi stare navade oživele in da jih bomo spet kmalu videli sedeti na kamnitih "stolih" pod vaško lipo, kjer se bodo pomenkovali, reševali probleme... In teh je kljub temu, da je denacionalizacijska odločba že pravnomočna, kar precej. Kako je nastala agrarna skupnost in kako so kmetje iz Vrbe prišli do skupne zemlje, ni znano. Rafko Žemlja, ki je nekdanje člane oz. njihove dediče zastopal v denacionalizacijskem postopku, nam je pokazal več dokumentov iz predvojnih časov, iz katerih je dobro razvidno, kdo je imel deležne pravice, kakšen je bil gospodarski red, kdo je o čem odločal... Red, kakršnega se tudi danes ne bi sramovali Med temi dokumenti je tudi kupoprodajna pogodba, ki kaže, da je agrarna skupnost 1936. leta prodala Dravski banovini za izgradnjo igrišča za golf petdeset hektarjev pašnika 7del, ki leži proti Savi in Studenški gmajni) po ceni en dinar za kvadratni meter in za 20 ton umetnih gnojil. Dva kmeta sta nasprotovala prodaji, ker sta menila, da je cena prenizka in da se prodaja preveč skupnega pašnika, večina pa je izjavila, da jim tudi preostanek pašnika zadostuje za ohranitev staleža živine. Skupnosti je po prodaji ostalo še okrog 35 hektarjev pašnika, na katerem je po registru deležnih pravic iz 1937. leta imelo pravice sedemnajst kmetov iz Vrbe. Štirinajst lastnikov je imelo polne deleže, dva polovico in eden tretjino. Pravice so se na kmetijah prenašale iz roda v rod, ni se jih dalo deliti, prodaja pa je bila s soglasjem vseh "deležnikov" dovoljena le v vasi oz. v okviru agrarne skupnosti. Še ohranjeni "gospodarski red" iz predvojnih časov kaže, da so nekdaj s skupno lastnino dobro gospodarili in da je pri vsem skupaj veljal zelo natančno določen red. Skupna zemljišča so kmetom zagotavljala pašo, steljo in "lesne užitke". Vsi, ki so imeli polni delež, so lahko pasli pet glav "normalne živine" (govedo staro nad dve leti) pa tudi konje, če je tako sklenil občni zbor. Na Eašo je šla lahko le živina, ki je ila "zdrava, za pašo sposobna in brez mrčesa", ter le tisti konji, ki so bili do 24. junija na zadnjih nogah bosi (brez kopit). Na en delež je na leto odpadlo tudi petnajst dinarjev stroškov; če pa so bih večji, so jih razdelili glede na število pašne živine. To je le nekaj podrobnosti iz pašnega reda, ki je sicer urejal tudi vzdrževanje skupnega pašnika in red na njem, pašno dobo, skupna dela, razdelitev izdatkov, vzdrževanje mej in poti, "napravljanje" stelje, "lesne užitke"... Vrbenski kmetje ie letos pasejo živino na celotnem 30-hektarskem pašniku. Na paši je petdeset glav živine, last osmih kmetov, med katerimi so tudi trije, ki sicer nimajo deležne pravice. Kot je povedal Rafka Zemlja, bodo solastniki skupnega pašnika letos jeseni ustanovili novo agrarno skupnost, izvolili načelnika tn druge organe skupnosti, sprejeli statut in gospodarski red, v katerem bodo med drugim določili, kolikšne pašne j vra-vice prinaša (potna) deležna pravica, kako bo s tistimi solastniki* ki nimajo Živine in ne bodo pasli, in kaj z onimi, ki bi radi ie naprej pasli, a nimajo deležnih pravic... Pri dedovanju načelo nedeljivosti Povojna socialistična oblast je agrarno skupnost ukinila, pašnik pa podržavila in ga prenesla v splošno ljudsko premoženje. Ob tem, da so ga novi "družbeni lastniki" blizu šest hektarjev prodali za širitev igrišča za golf, ga je polovico (okoli petnajst nektarjev) uporabljala pašna skupnost Vrba za pašo živine, drugo polovico pa farma Bled. Čeprav se kmetje, člani nekdanje agrarne skupnosti, niso nikdar sprijaznili s tem, da je to družben in ne njihov pašnik, je le malokdo verjel, da bodo kdaj spet tudi "na papirju" postali lastniki. No, zgodovina se ponavlja in neverjetno je postalo resnično! Vrbljani že imajo v rokah pravnomočno odločbo, $ katero so na podlagi zakona o denacionalizaciji dobili nazaj okoli trideset hektarjev nižinskega pašnika "Gmajna". Ker so bili deleži na skupnem pašniku poimensko kniiženi, so postopek lahko izpeljali po zakonu o denacionalizaciji in jim ni bilo treba čakati na zakon o vračanju premoženja agrarnim skupnostim, ki je šele zdaj v parlamentarnem postopku. "Zahtevek z dokumentacijo, ki smo jo dobili v Ljubljani, Radovljici in v vasi, smo vložili spomladi, julija je bila denacionalizacijska odločba že pravnomočna," je dejal Rafko Zemlja in poudaril, da se v postopku ni zapletalo, ker so se zavezanci (Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce, Občina Jesenice in republiški sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč) strinjali z vrnitvijo in ker pašnik obsega vsega tri parcele. Od nekdanjih kmetov, ki so imel) deležne pravice na pašniku, živi samo še ena, za vse ostale pa bo še pred vpisom v zemljiško knjigo treba speljati postopek dedovanja. Rafko Zemlja meni, da bi pri dedovanju morali ohraniti načelo o nedeljivosti in deležne pravice, ki pogojujejo Eravico do paše, ohraniti na metijah. Med sedemnajstimi solastniki vrnjenega pašnika se jih več kot polovica ne ukvarja več s kmetovanjem, na pašniku pa že vrsto let pasejo živino tudi kmetje, ki sicer na njem nimajo deležne pravice. Zammivo je, da en delež pripada tudi župnišču, ki ie prevzelo kmetijo (s tem pa tudi deležne pravice), na kateri ni bilo otrok. C. Zaplotnik KGZ SAVA z.o.o. LESCE nasad Resje pri Podvinu sporoča: KVALITETNA JABOLKA IZPOD GORENJSKIH PLANIN ZA OZIMNICO, PRIDELANA NA OKpUU IN ZDRAVJU PRIJAZEN NAČIN IN PO ŽEPU PRIJAZNIH CENAH 2E OD 40 SIT ZA KG I. KVALITETE - jonatan 45 SIT ZA KG I. KVALITETE - zlati in rdeči delišes, jonagold, gloster, idared, cox oran, reneta elstar, lord lambourne, alkmene ZA KG JABOLK 2. KVALITETE BOSTE ZA VSE VRSTE JABOLK ODŠTELI LE 30 SIT ZA JABOLKA 3. KVALITETE PA ZA KG LE 20 SIT. ZA SINDIKATE POSEBNO UGODNI POGOJI lili Informacije na telefon 064/738-079, naročila fax 064 715 663 III! Odprto vsak dan od 8.do 17. ure tudi v soboto in nedeljo !!!! VABLJENI !!!! Bohinj je bil nekdaj pojem uspešne živinoreje Iz životarjenja z razvojnim programom Radovljica, 29. septembra - Zbori občinske skupščine bodo na izdelkov in strokovno prodaj^ oktobrskem zasedanju obravnavali razvojni program hribovskih Nove izdelke bi lahko poiskali in višinskih območij, Id na občinski ravni pomeni uskladitev s nekdanji tradiciji, ki je bila J sprejeto strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji. različnih razlogov prekinjena M ™ * v kateri ima posebno mesto »g Kot je razvidno iz programa, je v modelom, ki bi ga le prilagodili grojer. (Gre za sir ementalec, •§ sedanjim (nekatere gozdom), nekdaj že bih "• pojem uspešne strategije živinoreje. Najbolj znani izdelki Sloveniji občini med 95 naselji 37 hribovs kih in dvanajst višinskih, ki se od ostalih razlikujejo tudi po tem, da imajo manjši delež mladih do štirinajst let in večji delež starej razvoja kmetijstva ■ in tudi iz trenutni*" industrijskih obratov, 36 zasebnih treba razvijati novih blagovnih še životarjenje, ki ga bodo o* podjetij, ki zaposlujejo skupno 47 znamk, ampak bi bilo dovolj, če posredno občutile tudi bohinjs* delavcev, 157 rednih in 80 malih bi zagotovili primerno kakovost kmetije. C. Zaplotnik obrtnikov ter 215 oddajalcev sob, od katerih jih je največ v Stari Fužini, Bohinjski Bistrici, Srednji vasi in Ribčevem Lazu. Glavni dejavnosti v hribovskem in višinskem območju sta kmetijstvo in gozdarstvo. Dovolj pove podatek, da sta v tem območju dve petini vseh kmetijskih zemljišč v občini (poleg teh pa še 7.336 hektarjev planinskih pašnikov) in da več kot polovica tržnih presežkov mleka in mesa prihaja z območij z omejenimi pridelovalnimi možnostmi ter z večjimi stroški in manjšim zaslužkom. Z denacionalizacijo se kmetije gospodarsko ne bodo okrepile, saj bo po republiških podatkih kar 70 odstotkov gozdov in kmetijskih zemljišč vrnjeno nekmetom. Med 27 kmetijami, ki se v občini ukvarjajo s turizmom, jih je 17 v hribovskem in višinskem območju, trinajst kmetij pa se na sprejem gostov še pripravlja. V občini kot glavne cilje poudarjajo ohranitev poseljenosti, kulturne in etnološke dediščine, negovanje krajine, varovanje okolja in pridelovanje hrane, še posebej pa izpostavljajo vlogo Kmetijsko gozdarske zadruge Srednja vas, ki s svojim odkupnim območjem v celoti sodi na hribovsko in višinsko območje in je edina med zadrugami v občini ohranila tudi predelavo. V Bohinju si želijo, da bi s starim Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj Navodilo za jemanje vzorcev mleka Pri jemanju vzorcev mlaka, potrebnih za ugotavljanje skupnega števila bakterij, upoštevajmo: 1. Celotno mleko (zaključena molža ene krave, skupno večero mleko, skupni vzorec pred oddajo v mlekarno) temeljito 10-krat premešamo s sterilno ali sanitirano zajemalko, ki sega do dna posod.. Sanitirana zajemalka je tista, ki smo jo dobro oprah z detergentom in pred jemanjem oparili z vročo vodo. 2. Steklenička in zamašek morata biti sterilna. Stekleničko damo v pečico na temperaturo 200 st. C, od 1.30 do 2 un pustimo, da se ohladi in še vročo zapremo z gumijastim zamaškom, ki smo ga kuhali 20 minut. Zamaška s spodnje strani ne smemo prijeti. 3. Nalivati moramo premosorazmerne količine vzorca, kj ustrezajo deležem vzorčenega mleka (40 1 in 20 1 je 2 tretjim iz prve posode in eno tretjino iz druge posode ali 4 cm visoko iz prve in 2 cm dodamo mleka iz druge posode). 4. Zamaška ne smemo prijemati s spodnje strani, ker sega v stekleničko. Odložimo ga na čisto površino obrnjenega navzgor. 5. Vzorec takoj ohladimo. Prinesti ga moramo čimprej p° odvzemu, ohajen naj bo do + 5 st. C in ne nad 14 st. C. 6. Analiza traja 72 ur brez datuma vzorčenja. 7. Analizo lahko poravnate takoj (cena za avgust 1993 -278,50 SIT), če analiziramo tudi tolščo in beljakovine, vzorec stane 358,50 SIT. Rezultat lahko pošljemo po pošti ali se oglasite v laboratoriju. 8. Sterilne stekleničke lahko dobite v laboratoriju, ki se nahaja nasproti hotela Jelen oziroma pod hotelom Creina (Jelenov klanec). UREJA; Vilm» Stanovnik RALLY ŠKODA V VELENJU JEMC PREMAGAL DEŽ IN KONKURENCO y*leoje, 25. septembra - Z rallvjem Škoda v Velenju se je za slo-ea$ke posadke začela druga polovica državnega prvenstva. Tako 01 lani je tudi na letošnjem dobrih 150 kilometrov dolgem rallvju 2J fas deževalo, tako da so imeli prednost avtomobili s stirikoles- Pogonom. To je očitno in tudi pričakovano najbolje izkoristil odlični °leJec, lanski debitant, Tomaž Jeinc, ki je s sovoznico Vilmo |*ePe za volanom mazde 323 GT-R vodstvo prevzel že na pr-vi HP, ko je za seboj pustil Ale-*a Črnivca, Janija Trčka in Antona Gruma. Vendar pa kranj-sk> ekipi iz Mazda Y.C.C. rally teama tudi tokrat ni bilo priza-neseno. Že kmalu po startu je s ?*stc odneslo posadko Miran Strikovic - Bogdan Pušnik, ki sta naredila napako zaradi na-Pačno napisanega itinerarja, ki 8a je izdal organizator. Izlet s pr°ge je bil tako silovit, da so Jorali Strikoviča odpeljati v b°lnišnico, kjer pa k sreči niso ugotovili hujših poškodb in posadka si je nadaljevanje rallvja °gledala ob progi. Sicer pa je Jemc od enajstih "rtrostnih preizkušenj dobil vse [azen dveh, v katerih ga je en-V"at prehitel Peljhan in drugič Črnivec. To je v v skupnem ča-Su. zadostovalo za več kot dve m'nuti in pol prednosti pred Peljhanom in Črnivcem, ter skoraj tri minute in pol pred četrto uvrščenim Trčkom. Zanimiv je bil tudi boj za ostala mesta. Trenutno vodeči v državnem prvenstvu Darko Peljhan si je šele v zadnji H P po ostrem boju s Črnivcem zagotovil drugo mesto, Grum pa je moral zaradi udarca v tla, ko je premaknil menjalnik svoje lancie, priznati premoč Trčka s fordom eseortom cosvvorthom. Tudi tretja kranjska posadka Bojan Turk - Matjaž Koro-šak je bila glede na prvo sezono sorazmerno uspešna, saj sta iz svoje mazde z neustreznim podvozjem in v začetku tudi z gumami, neprimernimi za dež, iztisnila vse, kar se je dalo in pristala na sedemnajstem mestu. Celotna ekipa Mazda Y.C.C. rally teama je po izredni smoli v prvem delu sezone, vendarle sorazmerno uspešno startala v drugi del. Jemc je s premočno zmago in tokrat odlično pripravljenim avtomo- n IfOŠARKARICE KRANJA RAČUNAJO NA DRUGI KROG kot "r*Bl* **pt*mbra - Košarkarski klub Kranj je nosilec ženske do 3 V branju. V preteklih letih so košarkarice različnih selekcij itieH83'* na raz,'ćn'h tekmovanjih take rezultate, da se klub uvršča 2ult "aJmoineJSe ženske košarkarske kolektive v državi. Prav ti re-'tati novo vodstvo kluba, v katerem so Lesar, Horvat, Erlah, Brd-» m Rekar zavezuje, da morajo uspehe ponoviti v tej in prihodnji *oni. Zal pa se srečujejo z velikimi finančnimi težavami. Prav te težave pa so jih primorale, da bodo novo sezono igrale le omačinke, saj na okrepitve niso mogli računati. Tako bodo barve ^•nja zastopale: Darja Gantar, Alenka Podrekar, Marjana Kump, Cjj!*nka Znidar, Divn« Brkie, Vem Franko. Branka Jaklič, Dragana jj, '<0vič, Alenka Ažman, Suzana Nova kovic, Simona Jenko, Tina Jo-b^kl, Tina Magdalenič in Daliborka Kovač. Trener vseh selekcij Ro-Poljanšek računa, da se bo prva ekipa uvrstila v drugi krog, z "»Ud Milini •nkami računa na finale državnega prvenstva, podobno tudi z i selekcijami. j0 x.!^ajtcžje delo jih čaka že v soboto, ko na domačem igrišču gosti-fcnkvlr** Ilirijo, a žal za domače moštvo ne bo mogla nastopiti njihova 5NK ■H °8o. igralka Goranka Znidar, ki se je poškodovala in ima mavčno zna. Klub in vodstvo pričakuje, da bodo delovne organizacije Kranja Prisk Pr.'s'unniti njihovim težavam in da bodo imele posluh, da jim ienet na P0010^. saJ bomo'tako v Kranju še naprej imeli dobro S^ko košarko. Jo* tekma v Športni dvorani na Planini se bo začela ob 20. uri. • ** Marinček LOČANKE ŽELIJO OSTATI MED ČETVERICO *ark Lokj|" °D koncu tedna, v soboto, 2. oktobra, se bodo ko- (jr- arJem pod koši pridružile tudi košarkarice z začetkom tretjega kavnega prvenstva v samostojni Sloveniji. Med osmerico v prvi ligi Mar° tudi v prihajajoči sezoni 1993/94 nastopile košarkarice Odeje n /"^0rJa iz Škofje Loke, ki so v zadnjih letih vedno med četverico Kaiu° P°d0Dcn ci'J za prvenstvo pa so si pri škofjeloškem prvoli-Ta^ ^stavili tudi tokrat, kljub temu daje ekipa nekoliko oslabljena, ^i i<°J,P0. k°nčanem lanskem prvenstvu je klub zapustila Linda Antič, 8«Č W°D''a P°nudbo iz Zagreba. Za naraščaj se je odločila Olga Bali-karic S- ^C s tcm naJbrž poslovila od košarkarskih igrišč. Za konec Orje"'c Pa se je kot kaže odločila tudi dolga leta najboljša strelka pri klub' • armorJu Polona Maček. Vodilni možje v klubu so poleti v reDr pr'Peljali dve okrepitvi. Iz mariborskega Iwec VVetroka sta prišli igrafkZen,"n,ki Zora Malacko in Shemshija Stublla. Obe sta kvalitetni Sačev Vendar DO predvsem vrzel pod koši ob odhodu izvrstne Bali-po00^e težko zapolniti. Res je tudi, da se je po letu počitka pod kose lr*oer?° v^n",, Aljoša Luskovec, ki bo s svoio borbenostjo dobrodošla sok0 ■ '8°rju Dolencu. Vsekakor pa v klubu še naprej iščejo eno vi-stva !^ra'ko. če ne prej, bi jo radi angažirali vsaj za drugi del prven-drUj j 0 se bodo najboljšim po prvem delu v boju za tretji naslov pri-Vorj C ^e igralke iz Maribora in prve ekipe Jezice Diamonda. Razgo-po vA-ernnoPoho Američanko so zaradi previsokih zahtev splavali nac f ''r,23' Pa so D''i Ločani prekratki pri angažiranju Rankice Šare- Ok k' so J° se^aJ angažirali pri Jezici Diamondu. ke je Uvrstitvi med četverico v prvenstvu, pa so prvo željo Ločan-mia(j 12P°'nile. Prejšnji četrtek so v odločilnem srečanju premagale §tirj 0 ekipo Jezice Diamonda z 68 : 56 in se tako prvič uvrstile med že pq ajrx>'jše v pokalnem tekmovanju. Ob ugodnem žrebu pa bi si kar i finalu lahko zagotovile nastop v Evropi v sezoni 1994/95, Je glavni cilj ekipe. • Dare Rupar okviru praznovanja 40-letnice nemškega kluba SC naJrnla« ie mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih za AvStraj J'ategorije. Nastopilo je 70 mladih skakalcev iz Nemčije, Teiir.'^* Češke in Slovenije. Ekipa kranjskih skakalcev SK Triglav B^^JC dosegla nekaj zelo dobrih rezultatov. Med dečki do 13 let je n*ibolLj nkov,i Dred klubskim kolegom Zelnikom. Čavlovič pa je bil nja mw med vrstniki do 11 let. Ostali Kranjčani pa so zasedli nasled-gorii"h,: 5 2vokelj. 6. Zupan - Urh. 7. Benedik, 8. Bernik. V kate-ji ao 14 let pa je bil Kešpret peti. • JJ Veselje po zasluženi zmagi po rallvju Škoda: Tomaž Jemc in Vilma Repe, mazda 323 GT-R 4WD. Foto: M. G. bilom še enkrat dokazal, da je za razred boljši od ostalih, Strikoviča se žal še vedno drži smola, Turk pa se že pripravlja na naslednjo sezono. Generalna razvrstitev: 1. Jemc - Repe (ARC Lizzy, mazda 323 GT-R), 2. Peljhan - Kacin (WO, vw golf G60), 3. Črnivec - Hočevar (Amortizer, lancia HF integrale)... Skupina N: 1. Črnivec, 2. Trček, 3. Janežič... Skupina A: 1. Jemc, 2. Peljhan, 3. Grum... • M. Gregorič VABILA, PRIREDITVE Slovenske nogometne lige - V 1. slovenski nogometni ligi bo v nedeljo na sporedu 7. kolo. Živila Naklo igrajo v Kranju ob 15. uri z Mavrico iz Ljubljane. Glede na uvrstitev Ljubljančanov zmaga Nakla ne bi smela biti vprašanje. VII. slovenski ligi gostuje Jelen Triglav v nedeljo ob 15. uri pri Loki v Medvodah. To bo derbi z dna lestvice. V III. članski ligi igra Jelovica jutri ob 1530 doma z Biljami, Visoko pa bo igralo v Kopru s Telmontom Branik. V slovenski mladinski ligi igra Gorenjski glas Creina jutri ob 15. uri doma s Svobodo, Jelen Triglav pa gostuje pri Iliriji. Enaka para sta tudi v kadetski ligi, v kateri bodo tekme jutri ob 13. uri. V območni mladinski ligi - zahod igrajo mladinci Železnikov jutri ob 13.30 v Šmartnem, Zarica pa igra v nedeljo doma s Solinarjem. • J.K. Gorenjske nogometne lige - Jutri, 2. oktobra, ob K), uri bodo igrali kadeti Bohinj : Polet, Zarica : Jesenice, Živila Naklo : Hrastje in Britof : Sportplan Sava. Ob 13. uri bodo tekme mlajših pionirjev Lesce : Šenčur, Hrastje : Zarica, Sportplan Sava : Jesenice, Železniki : Visoko, Živila Naklo : Stotinka, Tržič : Kokrica in Britof : Gorenjski glas Creina. Jutri ob 15. uri bodo tekme članov Sportplan Creina : Sportina Bled, Alpina : Zarica, Lesce : Jesenice, Polet : Britof, Železniki : Tržič, Bitnje : Sportplan Sava, Podbrezje : Trboje, Top Trade : Mavčiče, Kondor : Velesovo, Preddvor : Podgorje in Jesenice B : Hrastje. Ob pol dveh bo tekma starejših pionirjev Alpine in Jelovice. V nedeljo ob 9.30 bodo igrali mladinci Visoko : Jelovica LTH, Velesovo : Tržič, Lesce : Sportplan Sava, Živila Naklo : Polet, Kondor : Bitnje, Hrastje : Podgorje, Alpina : Top Trade in Trboje : Sportina Bled. V ponedeljek ob 16. uri bo tekma starejših pionirjev Jesenice : Tržič, v torek ob 16. uri pa Visoko : Jelen Triglav, Sava : Trboje, Velesovo : Zarica, Šenčur : Živila Naklo, Mavčiče : Kokrica, Podgorje : Gorenjski glas Creina, Sportina Bled : Bohinj, Kondor : Bitnje in Top Trade : Polet. Kadetska tekma Jelovica LTH : Železniki je preložena, članska ekipa Creine pa igra na igrišču Save v Stra-žišču. • Rudi Gros Košarkarski spored- V zeleni skupini bo kranjski Triglav jutri zvečer igral s Savinjsko Polzelo. V I. ženski košarkarski ligi odhaja škofjeloška Odeja Marmor v goste k mladi ekipi Diamonda Jezice. Ločanke so Ježičanke že premagale in če bo vse normalno, sta tudi tokrat mogoči dve točki. Kranjčanke pa bodo doma igrale z Mibex Ilirijo. V II. moški ligi igra Odeja Marmor jutri zvečer ob 20. uri doma s Snežnikom iz Kočevske Reke, Didakta iz Radovljice pa bo igrala doma s Converto. Začenja se tudi II. ženska državna liga, kjer Jeseničanke jutri gostujejo, v III. moški ligi zahod pa bo jutri prav tako prvo kolo. Gorenja vas gostuje v Črnomlju, Etiketa gostuje v Grosupljah, v Šenčurju pa bo derbi med domačin Tai Tai in Jesenicami. • J.K. Rokometni spored - V I. ženski državni ligi (bela skupina) bo Kranj jutri igral z Dravo. V II. ligi zahod pa bo TAB Inženiring Preddvor jutri ob 16. uri igral v Kranju z GPG Grosuplje. Vstop na srečanje pod pokroviteljstvom Skale iz Preddvora je prost. Besnica pa gostuje pri Krimu. V II. državni ligi ženske zahod bo Lokastar ob 16. uri igrala z Mlinotestom B, Sava Kranj gosti v nedeljo Olimpijo B, Kranj B gostuje jutri pri Krimu Electi B, Planina Kranj pa igra v nedeljo doma z Izolo. V III. državni ligi moški je Sava Kranj prosta. Besnica B igra s Prulami (nedelja), Radovljica z Pegazom Jezersko, Zabnica s Šešir-jem B, Herbalife Storžič pa s Preddvorom Gorjanc.# J.K. Kros z BMX kolesi - Kolesarska sekcija športnega društva Bistrica pri Tržiču prireja jutri, 2. oktobra, ob 10. uri občinsko prvenstvo v krosu z BMX kolesi za otroke od 3. do 15. leta starosti na progi v Ro-čevnici. Prijave sprejemajo po osnovnih šolah in uro pred prvim startom na tekmovališču. Pokrovitelj tekme je Trgovina in servis Presti-ge - Stane Jankovec. • J.Kikel Športniki za krajevni praznik - V počastitev krajevnega praznika Kri-žev, Pristave, Sebenj in Seničnega bo med 1. in 3. oktobrom teniški turnir dvojic v Križah. V nedeljo, 10. oktobra, bo tekmovanje dečkov do 9. let za državno prvenstvo na skakalnici v Sebenjah, 11. oktobra, pa bo tradicionalni kros v Seničnem. • J.Kikel ttRSKI SKOKIH " 0vE ZMAGI V KRANJ KROS V RADOVLJICI IN TRŽIČU Kranj, 1. oktobra - Radovljiško občinsko prvenstvo v krosu bo jutri, 2. oktobra, ob 16. uri v Mošnjah. Start bo na nogometnem igrišču za hotelom Podvin. Tekmovalci bodo razdeljeni v 10 starostnih skupin. Prijave bodo sprejemali uro pred startom. Najboljši bodo uvrščeni v občinsko reprezentanco, ki bo 16. oktobra sodelovala na krosu Dela v Slovenski Bistrici. Tržiški kros pa bo v sredo, 6. oktobra, od 15.30 dalje na nogometnem igrišču v Tržiču. Tekači bo razdeljeni v 20 starostnih skupin, proge pa bodo dolge od 400 do 5000 metrov. Prijave sprejemajo v pisarni športne zveze, Balos 4 ali po telefonu oziroma faksu 53 - 084. Zamudniki se bodo lahko prijavili pol ure pred prvim startom. Najboljši bodo šli na republiški kros, rezultati pa se bodo točkovali tudi za delavske športne igre 1993. • J.Kikel DANES ZAČETEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA V Radovljici, v hotelu Grajski dvor, bo danes ob 15. uri otvoritev 3. državnega prvenstva Slovenije v šahu za člane. Turnir bo v organizaciji šahovske zveze Slovenije ob pomoči pokrovitelja turnirja Jesih & Šubic d.o.o. Ljubljana, in izvedbi šahovskega društva Murke iz Lesc potekal do 15. oktobra. Redna kola bodo od 15.30 do 2130 ure. Nastopa 14 igralcev, igrali pa bodo vsak z vsakim: Leon Gosti-ša (mednarodni mojster, 2470, Vrhnika), Aljoša Grosar (mednarodni mojster, 2470, Nova Gorica), Dražen Sermek (mednarodni mojster, 2460, Murka Lesce), Georg Mohr (mednarodni mojster, 2450. Metalna Maribor), Rudolf Osterman (mojster FIDE, 2415, Tomo Zupan Kranj), Matjaž Mikac (mojster FIDE, 2395, LŠK Iskra), Iztok Jelen (mednarodni mojster, 2390, LŠK Iskra), Oskar Orel (mojster, 2335, Tomo Zupan Kranj), Igor Jelen (mojster FIDE, 2325, LŠK Iskra), Vladimir Ivačič (mojster, 2295, Napredek Domžale), Duško Pavasovič (mojstrski kandidat, 2295, LŠK Iskra), Marko Tratar (mojster FIDE, 2290, Murka Lesce), Srečko Tutta (mojster FIDE, 2270, Murka Lesce), in Miha Furlan (mojstrski kandidat, 2255, BMP Ljubljana). Turnir bo s povprečnim ratin-gom 2365 točk 5. kategorije FIDE. Za naslov mednarodnega mojstra bo potrebno 8 točk za naslov slovenskega mojstra pa 7,5 točk. Naslov brani Leon Gosliša. Vabljeni k ogledu zanimivih partij. • Aleš Drinovec VISOKI ZMAGI HOKEJISTOV BLEDA IN JESENIC V 4. krogu hokejskega državnega prvenstva so hokejisti Bleda visoko premagali Mariborčane s 17 : 0, Acroni Jesenice v Tivoliju Slavijo s 14 : 0, v Celju pa istoimensko moštvo Triglav s 13 : 2. Hokejisti Olimpije Hertz so bili prosti. Bled, 28. septembra - Hokejisti Bleda so v srečanju proti mariborskim lisjakom prikazali izredno učinkovito igri. Plod take igre je kar 17 doseženih golov v mreži vratarja gostov Cavanagha. V domačem moštvu je prvč v letošnjem državnem prvenstvu branil prvi vratar Zvone Bolta, ki je bil dosedaj poškodovan. Kljub odsotnosti pa v srečanju z Mariborčani ni dovolil, da bi njihovi napadalci na srečanju dosegli vsaj lastni zadetek. V moštvu Bleda pa tokrat ni nastopil Aleksander Rožkov, ki se je poškodoval na teku okoli Blejskega jezera. Izredno učinkovitost pa sta na srečanju proti Mariborčanom pokazala Šuvak in Anfjorov, ki sta vsak po 4-krat premagala vratarja gostov. Pri Mariboru je nastopilo tudi pet tujcev, ki pa vseeno niso uspeli preprečiti visokega poraza svojega moštva. Strelci za Bled: Šuvak 4, Anfjorov 4, Crnovič 2, Vidmar 2, Pa-ranov 2, Poljanšek, Kavec, šahraj po 1. • I. Jakopin DERBI ZAČELJA JUTRI NA JESENICAH Kranj, 29. septembra - čeprav so Kranjčani v Celju izgubili, računajo na pomembno zmago v soboto na Jesenicah. Mariborčani, ki so letos okrepljeni s petimi tujci, bodo trd oreh, vendar računajo na podporo navijačev z Jesenic in Kranja. Srečanje bo v soboto, 2. oktobra, ob 1730 uri na ledeni plošči pod Mežakljo na Jesenicah, cena vstopnic pa je enotna, 300 SIT. Srečanje je za Kranjčane izredno pomembno, saj za nadaljevanje prvenstva računajo še na eno okrepitev iz bivše Sovjetske zveze. # Jože Marinček (3TERPOLO VATERPOLISTI TRIGLAVA VABIJO Kranj, 27. septembra - Vaterpolski klub Triglav vabi dečke letnik 1983 in mlajše v vpis v vaterpolsko šolo. Treningi bodo do izgradnje novega zimskega bazena še v zimskem bazenu v Savskem logu in sicer do trikrat tedensko: torek (od 7.45 do 8.30 ure ali od 15. do 15.45 ure), četrtek od 8. do 8.45 ure ali od 15. do 15.45 ure in sobota od 14. do 14.45 ure. Vpis je mogoč na vsakem treningu od 28. septembra dalje. Podrobne informacije pa se dobijo pri trenerju Igorju štirnu na bazenu (tel.: 064/211-177). Vabljeni! • J. Marinček PRIMOŽ TR0PPAN OSTAJA V KRANJU Kranj, 27. septembra - Dvajsetletni najboljši vaterpolist Slovenije Primož Troppan bo še naprej ostal zvest Kranju. Primož se je za to odločil pred kratkim, čeprav je bil že na preizkušnji pri zagrebški Mladosti. Tja ga je povabil nekdanji trener Triglava Bruno Silič, potem ko ni bil najbolje zadovoljen s centrom Bclofastovom iz Ukrajine. Tako je Primož še enkrat potrdil, da je res odličen športnik in da ostaja zvest kraju, kjer se je naučil tega športa. V primeru, da bi Primož Troppan zapustil Triglav, bi nastala velika praznina na mestu centra in rezultati Triglava bi bili v tem primeru slabši, saj se pozna že odsotnost Krištofa Štromajerja. • J. Marinček £ ŽIVILA KRAN, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, Nakk>, C. na Okroglo 3 p.o. Prepričani smo, da so vam kot kupcu poznani naši najsodobnejši nakupovalni centri, ki smo jih v zadnjih letih zgradili v Kranju, Radovljici, na Bledu in v Ljubljani, naslednjega gradimo v Šenčurju. V teh nakupovalnih centrih imamo prodajne oddelke s svežim mesom, v katerih želimo zaposliti več novih sodelavcev na delovnem mestu MESAR - PRODAJALEC Zaposlitev želimo ponuditi tistim kandidatom, ki imajo poklic MESAR ALI KUHAR, najmanj pol leta ustreznih delovnih izkušenj in so delo pripravljeni opravljati odgovorno, zainteresirano in z vzornim odnosom do strank, ki so največja vrednota našega podjetja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ŽIVILA KRANJ - kadrovska služba, Cesta na Okroglo 3, 64202 Naklo. Izbrane kandidate bomo zaposlili za določen oz. nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. S stoenko v avtobus Brnik - V ponedeljek malo po sedmi zjutraj je spet počilo v bližini brniškega letališča na regionalni cesti Kranj - Lahovče. 27-letni Hasan nalili, državljan ZRJ, ki začasno prebiva v Kamniku, je s stoenko vozil od Lahovč proti Kranju. V bližini odcepa za letališče je zapeljal približno pol metra čez sredino ceste na nasprotni pas m s prednjim levim delom avta trčil v Alpetourov avtobus, ki ga je vozil 31 -letni Alojz Repnik z Zg. Brnika. Po trčenju je stoenko zasukalo, iz nje je padel voznikov brat Gani Halih, star 29 let, ki je zelo hudo ranjen (poškodbe glave in vratnega vretenca). Avtobus je zapeljal v desno s ceste na travnik in trčil v letališko ograjo, kjer je obstal. Škode je za več kot poldrugi milijon tolarjev. Izvedenec: nezgodi je botrovala okvara Meja - Sodni izvedenec Vinko Magister iz Radovljice je podal izvedensko mnenje v zvezi s prometno nezgodo, ki je bila 21. avgusta na magistralni cesti pri vasi Meja. Tedaj je opel ascono, ki jo je vozil 41-letni Sead Nalič, državljan BiH, iz neznanega vzroka zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v avto Ljubljančana Alojza Urana. Umrli so voznik Nalič in sopotnici 25-letna Velinka Šiljak iz Kranja ter njena triletna hči Tanja. Izvedenec Magister je ugotovil, da ie tragediji botrovala okvara na devet let stari asconi. Avto je bil slab, posebno njegov zadnji del. Zaradi nihanja vozila po cesti in rahlih udarcev sta popustila še zadnja dva točkovna zvara na desni strani zadnje preme. Zaradi tega se je desni del zadnje preme izmuznil izpod vozila, pri tem je odtrgalo žico ročne zavore ter zavorno cev. Pri drsenju desnega kolesa je prišlo tudi do poškodbe zadnjega desnega dela avta, zavorne luči in zadnje stene. Vozilo je začelo vleči v levo, voznik ni mogel obvladati smeri vožnje, zasukalo ga je, posledica je bilo bočno trčenje z avtom, ki je pripeljal nasproti. H. J. Trk na Orehku Kranj - V soboto ob enajstih dopoldne je trčilo na magistralki Jeprca-Kranj pri avtobusni postaji na Orehku. 44-letni Toni Volčič iz Drulovke je z mazdo pripeljal od Kranja in pri postaji kljub prepovedi nameraval zaviti levo na Orehek. Za njim je pripeljal z R clio 47-letni Borut Košir iz Zg. Bitenj, ki je Volčičevo namero očitno prepozno opazil. Na mokri cesti ni uspel pravočasno ustaviti, kljub zaviranju je silovito trčil v Volčičev avto. Volčil ni bil ranjen. Hudo ranjena sta bila voznik Košir in sopotnica Kristina Ogris, stara "15 let, iz Kranja, lažje pa še sopotnica Rebeka Košir, 14 let, in Volčičev sopotnik, 15-letni Nace Volčič. Reševalci so vse odpeljali v Klinični center, promet na magistralki pa je stal od 11.20 do 12.10. parkirnega prostora odpeljal audi 80 avstrijske registracije. Policisti so v preiskavi ugotovili, da si je Hasan S. bistveni del zgodbe izmislil. Avto so mu dejansko ukradli, vendar ne na Jesenicah, ampak na območju Karlovca. Hasana S. je zaslišal tudi preiskovalni sodnik, sledi kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe. H. J. Bogata bera deviz Žirovnica - Skupina neznancev je 24. septembra zvečer vlomila v stanovanjsko hišo Veisa A., najemnika hotela Pošta na Jesenicah, v Mostah pri Žirovnici. Iz hiše so odnesli za okrog 50.000 mark deviz v različnih valutah. Ker je bil očitno njihov avto opažen v bližini hiše okradenega lastnika, so kriminalisti storilcem že na sledi. H. J. Oropala sovaščana Kranj • Kriminalisti s kranjske policijske postaje so vzeli v precep 32-letoega Janka š. in 30-letnega Martina J. iz Stiske vasi pod Krvavcem. Možakarja naj bi 9. septembra okrog sedmih popoldne na lokalni cesti Apno-Stiška vas ustavila sovaščana Janeza Ž., ki se je pripeljal z mopedom. Od njega sta zahtevala denar za pijačo. Ker jima denarja ni hotel dan, sta ga potegnila z vozila, slekla do spodnjic, moped pa vrgla v graben. Njune objestnosti pa s tem še ni bilo konec. Janeza Ž. sta skoraj golega spravila v avto in ga odpeljala do gostilne. Vzela sta mu tudi denarnico z osebnimi dokumenti in 1500 tolarji Proti njima so kriminalisti napisali kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja ropa. H. J. ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, liho nema je gomila, kjer počivaš mirno ti. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka JOŽETA KOVŠCE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Radovljica, 28. septembra 1993 v» (t (t t» (I ti (t 1» It it 1» ti ti t« POL lw CUE SVETUJE KRIMINAL Avto so ukradli drugje Jesenice - 30-letni Hasan S. iz Cazina, ki začasno živi in dela v Avstriji, je 25. septembra zjutraj na jeseniški policijski postaji prijavil krajo avtomobila. Neznanec naj bi mu na Jesenicah s ULIČNI ROP P5\SJ Ne kažite denarja v javnosti. Ropar vam ga bo najbolj zavidal. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! ZAHVALA Za vedno smo se poslovili od dobrega moža, očeta, brata, dedija in borca Prešernove brigade LOJZETA POTOČNIKA -DEMIDOVA Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališču v St. Loki. Se posebej se zahvaljujemo Občinski organizaciji ZB Šk. Loka, Krajevni organizaciji St. Loka-Podlubnik, Gozdnemu gospodarstvu Kranj - enoti Šk. Loka za izrečene poslovilne besede, pevcem KUD I. Cankar Sv. Duh, Hišnemu svetu Groharjevo 7 in g-župniku za lepo opravljen obred. VSI NJEGOVI nzfirln Naročila na p.p. 45,61101 Ljubljana ali na telefon: 061/217-690, 216-766, 215-476 CANG ŠLANG CAJ ZA HUJSANJE Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je CANG-SLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja CANG-SLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaSe telo pa bo postalo gladko in gibčno. Caj CANG-SLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in mofike, stare in mlade, za vse starosti. CANG-SLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica CANG-SLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa CANG-SLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici CANG-SLANGA pred spanjem. CENA: 699,00 SIT + PTT STROŠKI (VELJA D01. OKTOBRA) PLAČATE PO POVZETJU d.o.o. ! IME IN PRIIMEK: iUUCAlNST. i KRAJ IN POSTNA ST. KOM. CANG SLANO i NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: D2IRLO D.O.O.. P.P. 45, 61101 i LJUBLJANA, ALI NAROČITE PO TELEFONU: 061/217-690. 216-766. 215-476 IMATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali.vam bomo. P* nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušneg* aparata, dobava slušnega aparata, baterije, manjšo popravna)-OATTON INT. dLo.o. - zastopnik za slušne aparate SIIMIN* Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova (0' Kranj. Prijave in informacije (064)733-313 od 19. do 20. ure^, MALI OGLASI NAJVEČJA TRGOVINA S ČEVLJI V KRANJU! _ Cokla Kranj odpira v ponedeljek, 4. oktobra 1993, največjo trgovi*10 s čevlji v Kranju - na Komunalni coni Primskovo (stavba poleg skladišča Kokra). Pridite v ponedeljek dopoldne v novo Coklino trgovino in prepričali se boste, kaj je bogata ponudba! ® 217-960 APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 20735 OVERLOOK, industrijski Tekstima, prodam, 0 422-024_22237 Oljne GORILCE rabljene zelo ugodno prodam. Trgovina Rubin, 0215- 545 22330 Prodam 380 litrsko SKRINJO, novo. 081-149 223S3 Prodam MIZARSKO KOMBINIRKO širine 40 cm 5 operacij. 0242-383 22387 Prodam SINTHESIZER TECHNICS KN 80 z veliko dodatnimi disketami. 0714-657 22378 PRODAM ALI PODARIM več ter-moakumulacijskih PEČI moči 2-6 KW. 0212-510_22379 Prodam TRAKTOR URSUS C 335. 0217-330 22380 Industrijski ŠIVALNI STROJ Veritas in šivalni stroj Danica z omarico, ugodno prodam. 0 41 -607 22398 Starejši PRALNI STROJ in dva rebrasta RADIATORJA, prodam. Korošec. 0 216-706_22399 Ugodno prodam dobro ohranjen POVEĆEVALNIK za Izdelavo CB fotografij. 041-875_22416 Prodam SORTIRNI STROJ za jajca, zmogljivosti 6000 jajc/uro. 0065/31-396 ali 32-806_22*00 TRAKTOR IMT 560, letnik 1985, prodam. 0713-262_22807 Prodam TEHTNICO 2000 kg ali menjam za manjšo. 0421-720 22828 PRALNI STROJ gorenje obnovljen in ĆB televizijo, prodam. 0213-338, PO 20. Url_22832 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nova nerabljena, ugodno prodam. 0215- 650_22633 Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje. 0632-002_22583 Sadno STISKALNICO in MLIN z motorjem, prodam. 0312-157 225*5 SEGA računalniške igrice s kasetami, ugodno prodam. 0720-17622598 ► NAMA VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. Prodam barvni TV ITT za 100 DEM. 0241-507 22422 Ugodno prodam termoakumulacijs-ko PEČ 3 KW. 0736-791 22433 Prodam PEČ za etažno centralno, staro dve leti. 0891-635 22438 LIKALNI VALĆNI STROJ, še ne rabljen, brezhiben, takoj naprodaj, cena ugodna - po dogovoru. Ma-cun, Vrsiška 5, Kr. Gora. 22471 KOSILNICO Gorenje - Muta, cena 600 DEM, prodam. 0 713-265 22472 Prodam etažno centralno PEČ EMO 20000 Kcal, rabljena 3 sezone, cena 18000 SIT. 0712-106_22490 TRAKTOR FENDT 103 S Turboma-tik, 48 KS, malo rabljen, ohranjen kot nov, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 22501 ČRPALKO 340 litrov, 4.6 bara z elektromotorjem, 3 KW, prodam. 0 70-770 22511 500 kilogramsko decimalno TEHTNICO z utežmi, prodam. Sr. vas 9, Golnik._22512 Prodam CD GRAMOFON, TV In glasbeni stolp. 0331-233 22530 PRALNI STROJ gorenje, prodam za 150 DEM. 0329-102_22550 Prodam ŠTEDILNIK 4 elek. 2 plin in mizarski rezkalni STROJ. 065-890 22557_ Prodam kuhinjski štedilnik kup-persbusch. 0620-944 22577 AGROIZBIRA Prosen, Ctrče, nurj Rimer12 V 97-100 Ah cena 8.150 SIT, olje za traktor Supef 310L cena 2.350 SIT, vse vrste traktorskih gum Barum, rezervne dele za traktor.PDkličite nas! TeJ^24-802 Barvni TV GRUNDING, star 6 jjj ugodno prodam. 0422-196 PRALNI STROJ CANDY rablj^; prodam. 0422-473__ajJJ PRALNI STROJ GORENJE in SEf*' LEC iskra AEG prodam. 0622-O51 22649_ Prodamo STROJ za ploščin^0 brušenje Majevica BRB 75/3^ 0714-486_ jm Prodam barvni TV iskra. 066-378 22668_ ŠTEDILNIK 2x2 potreben manjšej^ popravila prodam za 3000 Si • 0215-208__#2* HLADILNO SKRINJO gorenje 210Jj nerabljeno, novejši tip, prodam n obroke. 084-089, popoldan J Prodam stabilen CIRKULAR *2 žaganje DRV fl 55 cm in IVERr* PLOŠČE. 0328-122 2**7 IZ NASLEDNJA ŠTEVILKE Prodam LADO SAMARO 1300. J v., 5 p., 12/89, 70.000 km, dodatno opremljena, cena 6.400 DEM. » 213-539 __^ Prodam PIŠČANCE za zakola** 190 SIT/kg. Suhadole 12, Kom«n' da__U Prodam JUGO KORAL 45, le«1'1; 1988, reg. do 7/94, Šturm, na *re su 12, Železniki , Prodam dvoje TKALSKE STATv* Picanol. 0 421-244 Šivalni stroj Singer, starejši, Pt0 dam. 0 212-263_ jJ GLASBILA Prodam bas KITARO s kovčko^ 0328-166 72 i^tek, 1. oktobra 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 21. STRAN • GORENJSKI GLAS TERMOTECNICA TRBIŽ ITALIJA - samo 100 m dalje od trga na levi strani, Via Vitt. Veneto 100 vam nudi po izrednih cenah naslednje artikle: gorilnik - Lamborghini - tip ECO 3 LIT 420.000 ekspanzijska posoda 35 It. LIT 38000 pdzračevalni lonček 3/8" LIT 6.000 termomanometer 1/2" LIT 15.000 regulator vleka orig. Samson 3/4" LIT 52.000 cevni objemni termostat - Fantinj LIT 14.000 sobni digit. termostat - Intellitherm 1 LIT 123.000 kompletni set za cisterno s filtrom LIT 78.000 kroglični ventil 5/4" LIT 10.000 kroglični ventil 1" LIT 6.000 kotlovna avtomatika LIT 133.000 radiatorski ventili 3/8" (par zgornji in spodnji) LIT 10.000 mešalni ventil - 4 potni 5/4" LIT 49.000 mešalni ventil - 4 potni 1" LIT 44.000 enoročna meš. baterija za kuhinjo LIT 95.000 enoročna meš. baterija za umivalnik LIT 90.000 enoročna meš. baterija za kopalno kad LIT 120.000 kotni brusilnik - Black&Decker - profess. 600 VVatt.LIT 114.000 kotni brusilnik - Felisatti - professional 550 Watt. LIT 95.000 kotni brusilnik - Black&Decker • professional 1800 Watt. LIT 190.000 kotni brusilnik - Felisatti - professional 1800 VVatt. LIT 171.000 vibr. vrtalnik-Black&Decker 550 Watt. LIT 114.000 vibr. vrtalnik - Felisatti (electr. levo-desno) 580 VVatt. LIT 143.000 likalnik na paro - Cicromax LIT 249.000 kljuke - medenina - premer od LIT 19.000 do LIT 25.000 in več artiklov po nizkih cenah!!! KOLIČINE OMEJENE - POHITITE!!! IPIS Kranj d.o.o., Gregorčičeva 8 TEL: (064) 223-331 (295) RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA • računalniški tečaji - usposabljanja za zaključene skupine • Individualna usposabljanja RAČUNALNIŠKI KROŽEK - za otroke cena: 2.800, 00 SIT na mesec (40 DEM) v soboto 2. oktobra obOuibodanodprtlh vrat Ner se bomo srečali z otroki In njihovimi starši v naši novi računalniški učilnici na Gregorčičevi 8 (za Globusom). k oii?d3tne informacije in prijave pokličite po telefonu. 2 soaelovanju vabimo nove zunanje sodelavce. T0E Kranj Kranj, Koroška c. 53/b PETROL-TOE Kranj bo v času od 4. do 5. oktobra 1993 od 9. do 12. ure prodajal rabljene registrske blagajne tip DALMATINKA po ceni 14.000,00 SIT (plus davek). Prodaja bo v kleti poslovne stavbe na Koroški c. m/d. Smrekov OPAŽ I. kvalitete, širine 10 cm, debeline 16 mm, ugodno pro-dam. »328-414_22481 Cementno sivi strešniki, novomeški, novi, 80 kosov, prodam. O66-052 22539_' Prodam vezano OKNO 120x120 z roleto KLI LOGATEC. «46-247 22584 IZOBRAŽEVANJE Iščemo učiteljico angleščine za tri leta staro hčerko. Poučevanje dvakrat tedensko vse leto. 047-23622385 Iščemo dobrega učitelja za angleščino, na domu. 0421-301 22458 Komplet knjig z zapiski za 2. letnik visokošolskega študija ekonomije, prodam. 0217-738 22489 Instruiram matematiko za srednjo in osnovno šolo. 0217-057 22551 Uspešno instruiram angleščino. 0328-480, Boži_22581 Iščemo učitelja-ico italijanščine. 0331-101 22609 KUPIM SOBNE 1617 slmmons roland !ae»am za 1500 DEM- «733-884 GR. MATERIAL Nova KOVINSKA OKNA za Termo-Pan, 2200 x 1400, 14 kom., za klavnice in druge poslovne pros-ffii P0080' Prodam. 0 325-205 Prodamo GRANITNE KOCKE 4-6 x £-6> kom 11 SIT. KS Stara Loka, podlubnik 0621-241 22082 Prodam odlično ohranjena kovinska "vižna garažna VRATA 270x200. •422-759 22386 LEKERO, Milje pri Kranju - bogata ponudba italijanskih ploščic GRANI-TOGRES, keramičnih ploščic, sanitarne keramike, vodovodnih pip, kopalniški dodatki. Stavbno pohištvo - KLI LOGATEC, LIKO VRHNIKA, opaž, ladijski pod, parket, žagan les, zaključne letve, izdelki po naročilu. 043-345 22391 LES za fasadni oder, cena zelo ugodna, prevoz na dom, prodam. 0 328-010 22400 Devet plošč BAKRENE PLOČEVINE, ceneje prodam. 0312-119 22421 Prodam hrastove PLOHE 50 in 80 mm, suhe smrekove DESKE 20, 25 in 50 mm, nove rdeče SALONITKE mali val. 050-053, po 19. uri 22443 Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 0 53-401 15285 Odkupujemo in prodajamo STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinske predmete. ANTIKA KIRKA Tavčarje-va 7, Kranj, 0221-037, 48-545 21444 Odkupujemo smrekovo hlodovino in lubadarice. 064-103 22142 Kupim za Kranja ali LEGA U3CELO v okolici /.jo uoke. Šifra: LEPA Kupim 10 dni starega SIMENTALCA. 048-042 22354 SIMENTALCA do 80 kg za rejo kupim. 0061/611-527, zvečer 22427 Kupim VILIČAR za na traktor. 046- 398 22444 Odkupujemo hlodovino smreke, bukve, jesena, javora, kostanja, lipe, topola, jelše, oreha in češnje. Plačilo takoj. ŠVELC, d.o.o., Tržič, 058-094 22449 NAROČILA NA p. p. 45,61101 LUBLANA ali na telefon: 061/217-690 061/216-766 061/215-476 REVOLUCIONAREN DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI PREPARAT PROTI SIVIM LASEM Losion, ki v skladu z naravnim ciklusom sivim lasem vrača prvotno naravno bar vo in sijaj. Gigiricci je blaga, brezbarvna raztopina za vtiranje v lasišče. Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje Pigmenta. Gigiricci je primeren za vse Vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje odpadanje. Gigiricci je znanstveno preizkušen. CENA: 1.599 SIT+ PTT stroški1 Naročila tudi ob sobotah in nedeljah NAROČ.lA na P;P. 45, 61101 LJUBLJANA al» na telefon: 061/217-690 061/216-766 061/215-476 1 steklenička 185 ml IME IN PRIIMEK: ULICA IN ŠT.: KRAJ IN POŠTNA ŠT.: KOS. GIGIRICCI NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV DŽIRLO d. o. o , p. p. 45, 61101 LJUBLJANA Kupim HRUŠKE za žganje. 049- 191 22462 Kupim BIKCA simetnalca, starega teden dni. 0401-088 22572 Odkupujem celulozni LES v lubju in otupljen. Informacije pod 045-870, od 18. do 20. ure 22592 Kupim TELETA simentalca, starega do 14 dni. 070-104 22631 Kupim OPEKO Velika Kikinda št. 272 (500 kosov). 0725-376 22645 Kupim BIKCA simentalca, starost do 14 dni In TRANSPORTER za gnoj. 0401-064 22651 Kupim suhe smrekove PLOHE 8 cm. 0691 -676 ali 691 -628 22678 LOKALI Oddam opremljeno OKREPČEVALNICO na Cegelnici 25, Naklo. Ogled v petek in soboto, 1.10 In 2.10. od 14. ure dalje 22338 Ugodno prodam na novo prenovljen butik v Kranju, cena po dogovoru. 0331-233 22525 Pri Kranju in Kamniku PRODAMO poslovno trgovski objekt. V Lescah ODDAMO manjšo vpeljano trgovino, v Radovljici restavracijo in v Kranju pisarniške prostore. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693 22684 Takoj najamemo manjše gostinske in trgovske lokale v Kranju, Bledu, Radovljici in Škofji Loki. 0214-674, 218-693 22685 V Kranju prodam LOKAL 42 m2 trgovske dejavnosti. Šifra: ODKUP OPREME 22687 KOLESA TOMOS AVTOMATIK A 35, star 3 mesece, prodam. 0061/59-173 22341 Prodam dobro ohranjeno KOLO PONY za 3000 SIT. 0325-519 22369 Prodam MOPED PUCH, cena 250 DEM. 0620-160_22372 APN 6, letnik 1986 in ČELADO, prodam. 0633-914 22403 Poceni prodam dobro ohranjeno ŽENSKO KOLO. 070-052 22591 Prodam BT 50 S, bele barve, letnik 1988, cena 900 DEM. 0401-433 22672 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLE na Madžarsko z avtobusom. Prijave na 049-442 22255 Enodnevni izlet z avtobusom v Italijo Palma Nova, dne 9.10.93. 049-442 22257_ SAVNA KLUB, Kokrški breg 3 A (za Globusom), 0211-927, obvešča vse člane in obiskovalce, da je lokal odprt vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 17. ure dalje. Vabljeni na savnanje, masaže, solarij in osvežilni bife! 22451 BAR HAM v katerem se poleg odličnih malic tudi lahko okrepčate ob pivul 0241-223 22527 OBLAČILA Prodam dolgo poročno OBLEKO št. 39, cena zelo ugodna. Bergant, Preddvor 130, 045-130 22405 SAMOZAVEST JE POL USPEHA PRIDELKI NOSEČNICEI V ORHIDEJI dobite oblačila (v bližini cerkve v Kranju). 0327-144, zvečer 22669 OTR. OPREMA OTROŠKI STOLČKI za hranjenje znova na zalogi, prevzem osebno ali po povzetju. 0 57-313 21478 Prodam PREVIJALNO MIZO chico. 0422-252 22382 Ugodno prodam otroško SOBO, vredno ogleda. 045-272 2240a Prodam popolnoma ohranjen italijanski kombinirani VOZIČEK PEG. 0326-857 22482 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in OMARO za predsobo, zelo ugodno. 0218-558 22495 NAREDITE NEKA! ZASE Prodam ZELJE v glavah, krmilni krompir in TELETA stara 14 dni. Langerholc, Sp. Bitnje 24 22593 Beli KROMPIR za ozimnico prodam po 17 SIT. Poljšica 4, Podnart, 070- 164 22596 KRMILNI KROMPIR prodam. Sr. vas 48, Šenčur 22604 ZELJE v glavah in trda DRVA, prodam. Jerala, Podbrezje 218, Duplje 22614 Drobni krmilni KROMPIR prodam. Žabnica 57, 0310-268 22615 Drobni KROMPIR prodam. Ropret, Voglje, Šenčurska 25 22616 OSTALO DRVA meterska, razžagana, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki z dostavo! 0325-488 20079 Prodam CISTERNO za kurilno olje (1000 I). 0310-518_22574 Prodam 30, 65 In 100 litrske nerjaveče posode za VINO. 076- 593 22871 D.O.O. POUŠICA PRI PODNARTU 6 TEL: 064/70-225 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke, bukve, jesena, javorja in gozdne češnje. Se priporočamo! Drobni KROMPIR prodam. 813 041- 22624 HRUŠKE za namakanje In domači KIS, prodam. 0725-254 22110 Prodam krmilni KROMPIR. Voglje, Letališka 18, 049-265 22186 Večjo količino hlevskega GNOJA menjam za seno ali kupim. Pot na Zali rovt 6, Tržič 22201 Prodam KROMPIR za ozimnico In TEPKE za namakanje. 0310-010 22227 Prodam SOD 65 litrov in ZELJE v glavah. 0241-472 22343 Prodam neškorpljena JABOLKA, ŽGANJE, MOŠT in MESO od mlade KRAVE. Križnar Jože, Okroglo 14, Naklo, 047-765 22348 Prodam KROMPIR sante, mehka DRVA, smrekove PLOHE II. kvalitete in PUHALNIK za seno Grič. Milan Debeljak, Podbrezje 150, 070-069 22351 Prodam ZEUE v glavah. Strahlnj 61 a, Naklo 22355 Prodam večjo količino KRMILNEGA KROMPIRJA. Sr. Bitnje 18 22371 Prodam ZEUE v glavah. Sp. Brnik 65, Cerklje 22364 Prodam drobni KROMPIR in jedilno PESO. 043-483 22448 Prodam PŠENICO in drobni KROM-PIR. Žirovnica 57, 0802-726 22454 Prodam ZELJE v glavah, rdeč KORENČEK In bel KROMPIR. Škofjeloška 33, Kranj 22464 Prodam jedilni in drobni KROMPIR. 041-576, Sr. vas 38 22466 Drobni KROMPIR za krmo prodam. Voklo 66, Šenčur, 049-111 22586 ZELJE v glavah in jedilni KROMPIR prodam. Žabnica 53, 0310-768 22629 KROMPIR desire, cenebec, jerla, jedilni, za seme in krmilni prodam. Zalog 42, Cerklje 22652 Prodam sladki MOŠT in domači jabolčni KIS. 0421-062 22680 Prodam ZELJE v glavah. 22689 f 736-690 POSESTI VRSTNO HIŠO v novem Trzinu, ugodno prodam. 0061/721-165 22260 Prodam GARAŽO v garažni hiši na Plavžu na Jesenicah. 0872-574 22312_ Triplex GARAŽO v šorlijevi ulici (zahodno) v Kranju, prodam. 0 310-330 22459 Obrtno podjetje Kranj, odda v najem pisarniški prostor v izmeri 16 m2 na naslovuM. Vadnova 1, Kranj, 0242- 061 22485 Vlsokopritlična HIŠA, stara 5 let, 340 m2 + 400 m2 vrta, takoj vseljiva, prodam samo za 170000 DEM. 0323-596 22488 Zazidljivo PARCELO 1000 m2 -20000 DEM, prodam. 0691-624 22541 Na Dovjah prodam PARCELO za vikend z objektom 4107 m2. Pot do parcele. 0891-694 22559 NOVE HIŠE PRODAMO: pri Žirovnl-cl, v Kovorju, Škofji Loki, Kranju; novo gospodarsko poslopje z njivo in travnikom (5700 m2) v Plavškem rovtu; STAREJŠE HIŠE: v Kamni gorici, Hotavljah, Begunjah pri Pod-vinu, v neposredni bližini Kranja na parceli 1300 m2 (menjamo tudi za stanovanje). NA GORENJSKEM PRODAMO: zazidljive parcele, gozdove, travnike in vikende. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218- 693 22683 OBIŠČITE STUDIO Trg Prešernove brigade 6/4 KRANJ 13T (064) 326-683 ELECTRONICS POSEBNA PONUDBA V OKTOBRU VIDEOREKORDER samo 39.765 SIT -3% POPUST Iz ostalega programa: TV37cmTTX 37.813 SIT TV51cmTTX 44.826 SIT TV55cmTTX 52.779 SIT TV72cmTTX,stereo 97.605 SIT HIF1 STOLPIzCDod 42.657 SIT TV-HIFI-VIDEO CENTER REVOK C.Talcev3 Krar,i Tel.: 212-36: od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI RENAULT $WURM Zasebno podjetje honorarno zaposli PRAVNIKA za urejanje pogodb. Ponudbe pod "ZNANJE". NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI, SONČNE STREHE, SPOJLERJI, PREPROGE... RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel.: 0043-463-544000 St Veiter Ring 25 27 V najem dajem delavnico ali skladišče 64 m2 v Tržiču in prodam malo ELEKTRARNO, nemontirano z močjo 1-8 KW (odvisno od padca). »52- 250 22638 GARAŽO v Kranju na Planini prodam. «422-473 22646 PRIREDITVE Plesna šola Kranj tudi v telovadnici Gimnazije na Jesenicah. «41-581 22643 Plesna šola Kranj - šola za vse generacije vpisuje nove člane. «41 - 581_22644 DANES ob 20. uri VABLJENI v Kropo na ŽUR ansambla MONROE. Po plesu nadaljevanje zabave v KLUBU BALERINA) 22*** POZNANSTVA Pošten moški želi spoznati žensko za prijateljska srečanja ali lahko tudi kasnejša zveza. Šifra: OGLASI SE 22413 RAZNO PRODAM Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE in DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj. « 241-128_21125 V Kranju prodam 12 kub.m. suhih bukovih DRV, cena 36000 SIT. «214-923_22268 Prodam pisalno mizo in brzoparilnik za prašiče. «621-602 22404 Ugodno prodam suha kostanjeva DRVA. «621-741, popoldan 22420 Prodam JEKLENKE za avtogeno varjenje kisik-plin, gorsko moško Rogovo kolo in otroško in MONITOR za računalnik ĆB. «733-944 22426 Prodam, še dobro ohranjen Ledraht - zimski moški suknjič, št. 56 in dobro ohranjen japonski radio Toshiba, z vgrajenima zvočnikoma, ter moške čevlje, št. 42. Va vse cena po dogovoru. Janez Zaplotnik, Center slepih, II. nadstropje, soba 213, Stara Loka 31, Škofja Loka. 22476 Prodam kotel za žganje, žganje In plinski gorilnik. «242-331 22403 Ugodno prodam termoakumulacljs-ko PEČ 3 In 5 KW in MOTOR BT 50 S. «311-346_22607 Prodam hrastovo KAD 700 I za namakanje. Olševek 3, Preddvor, «43-489 22508 Prodam okovane GAJBICE po 300 SIT. Ličar, Posavec 48, Podnart 22543 Invalidski VOZIČEK skoraj nerabljen, ugodno prodam. «77-609 22502 Prodam štedilnik in otroško posteljico. «214-904 22598 Prodam prednjo listnato vzmet za Z 750 in trodelno omaro.«633-114 22602 Prodam DRVA «682-572 22660 Zaradi selitve ugodno prodam: fotelj raztegljiv v ležišče, sokovnik, pisalni stroj, gugalnik in glasbeni stolp Fischer z zvočniki ter zvočnike za avtoradio. «218-087 22662 SUHO ZAMAN JE - butare, poceni prodam, lahovče 73, «421-72222678 STAN. OPREMA Prodam otroško SOBO. 22340 t325-107 Prodam kotno sedežno GARNITURO in MOPED TOMOS 14 M. Zasavska c. 26, Kranj 22362 REM0G velenjski lignit I ugodnih cenah * MOŽNOST pUČ'U ha 7 obnokc NUDIMO PREVOZE prekucnikomdoSton! inf. In naročila: KUPREP d.o.o. Kranj, teU3-244 Prodam BALKONSKA VRATA 100x220 3 x Termopan dvižne nerabljene in rabljeno dvojno jogi POSTELJO 160x190. «81-752, dopoldne 22376_ Prodam novo kuhinjsko eno ročno MEŠALNO BATERIJO. zvečer 621-741, 2241» Ugodno prodam sedežno garnituro «310-769 Prodam štedilnik kuppersbusch, bel, termoakumulacljsko PEČ 2,5 KW, 4 kuhinjska stole In sobno pohištvo. «324-641_22484 Prodam novo KOPALNO KAD, 180 cm, ugodno. «215-841, popoldan Prodam SPALNICO, popoldan f57-909, 22666 Prodam dobro ohranjeno sedežno GARNITURO s klubsko mizico in novo IKoželezno KAD. «311-188 22613_ Ugodno prodam kotno sedežno garnituro. «46-489 22662 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, » 329-886 mm AVTO; alarmi, naprave, akustika -zastopništva, servis AB electronic. « 715-960_20310 VLEČNE KLJUKE - SNEMLJIVE izdelam, montiram aH predelam. ■633-506, popoldan 21133 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi s kakovostnim italijanskim materialom, jamstvo 2 leti, možnost plačila na 2 čeka. «064/66-052_tm* ROLETARSTVO BERČAN nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! Tel, fax: 061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 21707 RTV SERVIS Sr. Bitnje 65 popravila vseh vrst TV, RA In VIDEO APARTOV. «325-589_22132 Izdelujem in prodajam GAJBICE za krompir, lahko tudi večje količine. «57-818 22232 Vesno in kvalitetno čistimo poslovne in stanovanjske prostore, okna, opremo, tla itd. Informacije tel., fax: 331-709, dopoldan 22243 OBNAVLJAM stare kmečke peči. «85-139 22249 SATELITSKE ANTENE, vrhunske nemške 120 kanalov, za 470 DEM, z garancijo. «310-223 22259 VODOVODNO NAPELJAVO NA NOVI HIŠI ("štemamo" sami) kot tudi RAZNA POPRAVILA (zama-kanje), predelave itd. Vam strokovno in za solidno ceno naredimo. Delamo pobeli Sloveniji. »Kranj 218-427 POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerjl, vodovodne in elektroinstalacije. O 325-815 222*3 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna izdelujemo po naročilu! «82-104_22326 Iščem zidarsko in fasadersko delo, imam skupino, delamo kvalitetno in poceni. «401-316 223*8 Izdelujem In UGODNO PRODAJAM POMIVALNA KORITA za mlekarne. «325-576_22439 Prevozi tovora s kombijem in selitve. «215-211_22495 Elektroinstalacije vseh vrst popravljamo hitro in poceni. «681-3202250« SATELITSKI SISTEM Amstrad 310 SRX, za 470 DEM, z montažo. « 310-519 22613 V HAM-u poskrbimo za poroke, zaključene družbe, praznovanja. Cene zelo ugodne. «241-223 22524 HAM - dostava malic na dom. BIFE od 7. do 24. ure, KUHINJA od 8. do 14. ure. «241-223 2252* Popravilo In montaža TV ANTEN. «215-146,57-420 22547 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi...Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. «46-369 22571 SERVIS in generalna obnova pralnih strojev! «632-002 22578 RAČUNALNIŠKO SKENIRANJE (fo-tokopiranje) in prodaja RAČUNALNIKOV z instalacijo na vašem domu. «064/218-266, dopoldan 22623 VELIKA IZBIRA PARKETA! Jesen, hrast, javori Klasični ali lamelni parket v trgovini KOBE TSO v Ljubljani v Javnih skladiščih BTC, halaA-10. Nudimo avtobusne prevoze in programe po želji «691-624 22*36 RTV SERVIS SAMSUNG, GORENJE, Oprešnikova 82, Kranj, Cankarjeva 27 Radovljica, «217-759 22656 Satelitske antene, cena z montažo od 470 DEM dalje. Orbiter, d.o.o., •217-759, od 12. do 16. ure 22*57 Trgovina in RTV SERVIS GORENJE, SAMSUNG, Oprešnikova 82 Kranj, Cankarjeva 27 Radovljica, «217- 759 22658 Prodam par zimskih gum z platiščem + verige za JUGO 45. «621- 354 22428 Prtljažnik s ključavnico za R 5 CAMPUS, desna vrata za R 5, prodam. «733-185_22568 Dele za JUGO 45 prodam. 0218- 712 22628 22447 SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brezplačna. «324-457 22669 STANOVANJA Najamem garsonjero na Jesenicah aH v okolici za najmanj tri leta. Um Darinka, Titova 69, Jesenice 21*99 Prodam 2-sobno STANOVANJE s kabinetom 55 k.m., CATV, ogrevanje, cena 1000 DEM/k.m. 2-sobno v pritličju 64 m2, primerno tudi za poslovne prostore. «323-596 22074 Najamem 1,5 ali 2-sobno STANOVANJE, opremljeno, s telefonom, na relaciji Radovljlca-Lesce. šifra: 15.0KTOBER_2227* Prodam stanovanjsko pravico za 2,5 sobno stanovanje na Jesenicah. «81-164_22336 V Kranju oddam samskim osebam SOBO. «324-432, po 17. uri 22347 takoj, ugodno porodam. Ogled 2.10.93, od 10. do 12. ure v Železnl-klh, Trnje 18, pritličje_22353 Na Hruiicl prodamo 2,5 sobno mansardno STANOVANJE, veliko 80 m2, 850 DEM/m2. «871-137, po 20.uri aH 891-832_22374 Prodam 2-sobno STANOVANJE v pritličju, v Kranju. Primerno tudi za poslovne prostore. «213-606, zvečer 22377 NAJAMEM GARSONJERO ali man-jšo hišo, stanovanje, šifra: 5 let 22401 Oddam 1-sobno STANOVANJE Planina 1, pogoj slovenska narodnost. Košnjek Anica, Planina 1, Kranj 22452_ Iščem 1- ali 2-sobno STANOVANJE v Bistrici ali Tržiču, nujno. Plačilo mesečno. Bradole Janez, Virje 8, TrŽiČ 22467 Na Planini prodam 2,5 sobno STANOVANJE, 71 m2, cena 1000 DEM/m2. «323-589_22496 Za pomoč v gospodinjstvu oddam, v Kranj, brezplačno dvo posteljno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. « 214-925_2261» Prodam dvo in kupim dvoinpol sobno stanovanje ali zamenjam. « 214-784_22823 STANOVANJE v Žireh, 4-sobno, oddam. «691-624_22*42 Prodam 1-sobno STANOVANJE. Keklč Rajko, J.Platiše 7, stan. 20, Kranj_2257» V neposredni bližini Škofje Loke prodam 3-sobno STANOVANJE, 71 m2, telefon, SAT, TV, vseljivo v roku enega meseca od prodaje. «064/ 632-252 22*06 Prodam 1-sobno STANOVANJE 42,5 m2. «329-414 226« V prodaji imamo stanovanja različnih velikosti in po ugodnih cenah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Lescah in Jesenicah. Takoj NAJAMEMO manjša opremljena in neopremljena stanovanja v Kranju, Šk. Loki, Radovljici. ZAMENJAMO lastniška stanovanja za hišo ali stanovanja. KUPEC NE PLAČA PROVIZIJE. APRON NEPREMIČNINE, «214-674, 218-693_226*6 VARSTVO Iščemo študentko za občasno VARSTVO otrok na domu, škofja Loka. «622-860 22494 V varstvo sprejmem otroka do 5. let. «691-624 22540 VOZILA DELI TRGOVINA Z AVTO DELI - novi, rabljeni, Zastava, Renault, Golti Av-tokleparstvo Krničar Milan, Dvorje 93, Cerklje, «422-221_20737 Prodam dele za Polonez 1500, 4 vrata, prednje in zadnje vetrobransko steklo, 5 kompletov koles. «328-440 od 12. do 16. ure 22339 Prodam malo rabljeno PRIKOLICO za osebni avto. «312-152 22349 AVTOMEHANIKI: avtomaterial, Zastava, Renault, Golf, nudimo po grosističnih cenah. Rozman, Križe. « 57-700 22396 "CITROEN" rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpad. «064/692-194 22417 Prodam novo AVTOPRIKOLICO, nosilnost 700 kg, torizijsko vzmetenje. «632-622 22424 VOZILA 1-sobno STANOVANJE v Železnikih 226*0 z balkonom, cen. kurjavo, vseljivo jlec Po delih, prodam LADO. YUGO 45, ZASTAVA 101, 126 P, SKODA. • 715-601 20370 Odkup, prodaja, kreditiranje in prepisi vozil. AVTOSPORT, d.o.o., «331-503 in 323-171 Int. 12, vsak dan od 8. do 19. ure 21*12 Prodam JUGO 55, letnik 5/84, cena 1700 DEM. Tepina Jure, Kriška 19, Kranj_22222 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko z avtobusom. Prijave na «49-442 222S4 Enodnevni IZLET z avtobusom v Italijo PALMA NOVA, dne 9.10.93. Prijave «49-442_2225* ZASTAVA 101, letnik 1988, 51000 km, garažlran, prodam. «84-463 22325 GOLF diesel, letnik 1987, model 88 reg. celo leto In GOLF D, letnik 88, prodam. «215-545_22331 Prodamo vozila LADA KARAVAN, letnik 1987, Z 128, letnik 1987 in Z 128, letnik 1989, cene ugodne. TEHNOCAR Škofja Loka, «632-840 R 5 CAMPUS, letnik 1989, prodam ali zamenjam, možen kredit. «215- 545 22332 LADO SAMARO, letnik 1988, reg. 94, prvi lastnik, prodam ali menjam. «215-546_22333 Prodam OPEL CORSA, letnik 1989, 1,2 S. «725-865_22336 Prodam TAVRIJA. letnik 1992. «217-720_22348 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran 2/94, rdeče barve, 5 vrat. «312-494 22362 Prodam JUGO 55, letnik 1989, cena po dogovoru. Babnik Roman, Tekstilna 13, Kranj 22356 Zastavo 128, letnik 1984, prodam. «214-628 22358 Zastavo 750, letnik 1981. prodam. »214-628 22359 Prodam JUGO 55, letnik 1990. •331-320 223*4 Prodam JUGO 45, letnik 1987, prevoženih 87000 km. •326-147, PO 15. Uli 22366 Prodam Z 101 GX 1,1. letnik 1987, reg. do 9/94. •51-934 22370 Prodam avto BOLHA. 22373 r214-156 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 6/92, z opremo LS, modre barve, alarm. •81-436_22375 Prodam VOLVO 244 GL D 6, letnik 1981, reg. do 24.7.94. Ahačič, Fran-kovo 1, Škofja Loka 223*1 r327- 22388 Prodam GOLF JGL, 6/82. 338 Prodam R 4, letnik 1981, GTL, reg. do 2/94. »58-320_223*9 HROŠČ 1300, letnik 1971, prodam, cena 1000 DEM. »311 -484 22392 Prodam GOLF diesel, letnik 1983, dobro ohranjen in APN izvozni model, letnik 1989. Bašelj 28/B, Preddvor 22393 R 5 Campus plus, pet vrat, letnik 4/ 93, garažiran od 6/93, prevoženih 1400 km, prodam. » 691-738 223*5 YUGO 45, letnik 1990, odlično ohranjen, prodam. » 326-930 22397 Ugodno prodam JETTO, letnik 1981, reg. do 3/94. Dizdarevič, c. revolucije 1 A, Jesenice 2240* Prodam GOLF J, vreden ogleda, 2800 DEM. Potoče 24, Preddvor 22407_ Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1991. Oblak Igor, Gorenjska c. 28, Naklo 22410 JUGO 55, letnik 1989, bel, reg. do 4/ 94, prevoženih 40500 km, radio, prodam. Cena 4400 DEM. »66-048 22415_ KADET SOLZA 1,6, letnik 1990, 45000 km, prodam za 16000 DEM. »632-465_22418 126 P, letnik 1988, reg. do 8/94, garažiran, ugodno prodam. 0623- 077 22423 Prodam Z 101 GTL 55, marec 85, cena 2000 DEM. 085-215 22425 Prodam PEUGEOT, letnik 1979, registriran do decembra 93. 0323- 886 22429 Prodam JUGO 45, letnik 1985, reg. do 24.4.94. Kos Deslmir, Gorh. nas. 7, Skorja Loka 22432 R 4 GTL, letnik 1988, 47000 km, rdeče barve, prodam. 0712-037, popoldan 22434 Računalnik 486DX33/4/250 14" Philips mono - 158.000 SIT, tiskalniki, HiTTRADE, tel. (061) 448-562 TEČAJI TUJIH JEZIKOV Prodam MAZDO 323, letnik 1991. 0725-637_22435 Z 101 GTL, letnik 1986, reg. do 7/94, rdeče barve, 2600 DEM. 053-176 22437 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 4/ 89. 051-188_22438 Prodam FORD ORION diesel, GINA, letnik 1991. 0324-337_2244« Starješo karambolirano Z 101, odlično ohranjeno, cena po dogovoru, zadet prvi blatnik, prodam. Bradole, virje 8, Tržič 224*8 Z 101 GTL. letnik 1985, prvi lastnik, prodam. 0331-503_224*0 R 5 GL, letnik 1986, prva lastnica, nekaramboliran, prodam. 0331-503 22481___ Prodam HUNDAY PONI 1,6 GLS, star eno leto, z vsemi dodatki, rdeče barve, registriran do 10/94. 057-711 224*3 _ Prodam karambollran JUGO KORAL 55, letnik 1990. Markelj Janez, Žigan-ja vas 59 a, Duplje 224*9 JUGO 45, letnik 1983, registriran do maja 94, prodam za 1200 DEM. 0723-747_224«7 Prodam JUGO 45, letnik 1990. Vrtač, Preddvor 49 22470 YUGO 45, letnik 1984, registriran celo leto, cena 1500 DEM, prodam. 0 713-265_22473 MERCEDES 22.0D, tip 115, reg. do 2/94, lepo ohranjen, poceni prodam. Visoko 82. 0 43-460 22474 Prodam GOLF JX, benclnar 1,3, letnik 1987, prevoženih 76000 km, bele barve ter s sončno streho šolar. 0328-153_2247* Prodam Z 101, letnik 1986, prvi lastnik, 79000 km. 066-416 22479 Prodam SAMARO 1500, 5 vrat, letnik 1990, prevoženih 38000 km, cena po dogovoru. 081-179 od 8. do 13. ure in od 15. do 19. ure 224*0 R 5 CAMPUS, letnik 1992, registracija 5/94, rdeče barve. Velesovo 82 22463_ GOLF JGL, letnik 1981, prevoženih 116000 km, generalno obnovljen motor in karoserija, avtoradio, novi blažilec, ugodno prodam. »736-599, ogled popoldan 224** Prodam HYUNDAI PONY 1,3 LS, letnik 1990, prvi lastnik, cena 12.200 DEM. »331-503_22491 Prodam FIČOTA, letnik 1984 de-cember. »695-083_22497 Prodam GOLF DIESEL, letnik 1984, reg. celo leto. »326-278_22500 Prodam JUGO 45, letnik 1985, dobro ohranjen. »47-800 22503 Prodam OPEL CORSA 1,2, letnik 1989, cena 11200 DEM. »312-255 22504_ Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1991, cena 5600 DEM. »312-255 22505_ AVTOPRIS odkupuje rabljene avtomobile, stare do 8 let. »312-255 22506 ZAČETNA NEMŠČINA ZA ODRASLE Tel.064/3m92 SIMKO - Horizont, letnik 1979, r«f do 2/94, vreden ogleda, prod*"1; Bohnec, Golnik 19.__^ OPEL RECORD, Karavan 2.0 & letnik 12/83, registriran, cena s*** 4900 DEM, prodam. Zupan, Alp*** 33, Lesce. » 712-147 »»" R 5 Campus. letnik 1993, crnj barve, tonirana stekla, prodam- w 78-933 »£J ZASTAVO 101, prodam. Jezerska f; 86/c.__ ŠKODA FAVORIT, letnik 1990, refl do 7/94, cena 7600 DEM, P J** letnik 1989, reg. do 5/94, cena 2«£ DEM, YUGO 45, letnik 1981, reg 6/94, cena 1300 DEM, prodam. » 83-735__22» YUGO 45, letnik 12/89, prodan1' «217-804_ Prodam AUDI 80, letnik 1988 z vjjjj dodatno opremo, prevoženih »*2 km. «331-233__»J* Prodam R 4, letnik 1984, reg. c**> leto, cena 2000 DEM. «331-233 22531_ ^ Prodam Z 750, letnik 1980. Rob«* Franc. Luže 4 A, visoko Prodam VVARTBURG 1.3. MffS december 1989, prevoženih 340W km. «66-568__ Prodam JUGO 55, letnik 1989 «329-100__2^ Prodam ŠKODO 105 S, letnik 19#' reg. do avgusta 94, prevoženi"1 65000 km, za 2300 DEM. Pretnf/ Anton, Zasip Sebenje 100, Bled. «77-742__Jjj Prodam Z 101, letnik 1986, cena 2MOO DEM. «64-367. popoldan Prodam GOLF JX bencin, letnik % 87, model 88, reg. celo leto, 560* km. Senično 13, Tržič GOLF, letnik 1982, odlično ohrani**' prodam za 4500 DEM. «221 od 13. do 15. ure Prodam JUGO 45, letnik 1991, j** lastnik, cena 4400 DEM. »84-121 Z 750, reg. do 3/94, letnik Ispredam za 900 DEM. Lučič, Loka 8]; Tržič__22 R 4 GTL, letnik 1989, 47000 »"; ugodno prodam. »310-716 t& HROŠČA obnovljenega, letnik 197J' registriran do 1.9.94, prodaj »241-569__212 Prodam Z 128, letnik 1989. Begun)« 15, »733-440__2^ Prodam R 4 tovorni, letnik 199^ «621-436 LANCIA ZENTRUM ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM • PRODAJA NOVIH VOZIL • ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN DODATNA 0RPEMA • ŠPORTNA OPREMA • SERVISNA DELAVNICA • KAR0SERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO • 12 MESECEV GARANCIJE NA NADOMESTNE DELE IN STORITVE • GOVORIMO SLOVENSKO , 1. oktobra 1993 vrste akumulatorjev Vesna in Topla z dveletno garancijo od 3.400 SIT naprej, nudi AGROIZBIRA Prosen, ĆiiCe.Račilo s čekom 30 drvi. Pokličite nas po tel.324-802 (Audi Auto - Krainer SLOVEČ, ROSENTALERSTRASSE126, y tel.:0043-463-21415 V0ZILA*NAD.DELI*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO PRODAJAMO NOVA VOZILA: LADA, RENAULT, ŠKODA, HYUNDAY, In ALFA. Vsa vozila je možno Kupiti ina leasing ali kredit. TEHNO-^AR škofja Loka, «632-840 225B1 JUGO 45, letnik 1983, reg. celo leto, Prodam. «323-917 _22567 JUGO 45, letnik 1989, prodam. •218-151 22590 Prodam R 18. letnik 1981, reg. "vgust 94, možna menjava. Ogled *Vsoldan, Kriška 3, st. 2, Drulovka Prodam JUGO 45, letnik 1988, do 18.5.94. «311-031 Prodam ALFA ROMEO GIULIETTA Mfi »tnik 1982. «325-709 22603 £5 CAMPUS, letnik 1990, prodam. *52-116, popoldan 22*05 ^PLP 1,3 B, letnik 1986, bele barve, Roženo 2000km. Smokuč 17 d. ^rovnica__22912 Prodam FIAT REGATA 100 S-IE, l^jK 1987. «733-884 _22619 Prodam R 4 GTL, letnik 1990, reg. °o 9/94. «45-121, po 19. uri 22621 TOYOTA CARINA II XLI, letnik 1990, ^•OOO km, prodam. «323-08522622 Prodam OPEL VECTRA 2.0 IGL, letnik 1989, Izredno lepo ohranjen, Maksimalno opremljen. V račun vza-,J)*m cenejši avto, cena avtomobila ^800 DEM. «325-882 a*«« ^PlF jl, letnik 1979, prodam za <22J>EM- «331-858_22627 S^am starejšo Z 101. «214-524 Zaposlimo več delavcev v lesni dejavnosti hornorarno ali redno. «64-103 22145 Zaposlimo natakarico ali pripravnico za delo v okrepčevalnici. «620-575 22163 V FRIZERSKEM SALONU - RIBNO -MOŠNJE potrebujemo pridno, delavno in Izkušeno FRIZERKO. Prednost imajo z Bleda ali Radovljice. 078- 342_22169 Dekle za STREŽBO, s prakso zaposlimo, Tržič. « 52-055 222*4 Hotel Jelen, Ljubljanska c. 1, Kranj, objavlja več prostih delovnih mest v strežbi in recepciji. Vloge z dokazili sorejemamo na gornjem naslovu. Iščemo pomoč v računovodskem servisu. Pogoj: lasten prevoz Šifra: HONORARNO_22350 Pogodbeno zaposlimo trgovskega potnika z lastnim prevozom. Konto-commerce, d.o.o., Kranj, «217-844 22357_ Iščem AKVIZITER JE za prodajo zanimivega artikla. «328-206 22391 Za čiščenje lokala in pripravo dela v restavraciji na Bledu v kuhinji, IŠČEM starejšo gospo po možnosti iuharico za poln delovni čas. OD po dogovoru. Interesenti naj se javijo v petek v restavraciji Mlino - sank, Kmetic Toni, «77-326, od 16. ure dalje22402 Si želite z dodatnim delom izboljšati osebni standard ali pa ste ostali brez službe? Postanite zastopnik Mladinske knjige! Strokovno uvajanje, odličen zaslužek in tedenska izplačila. Javite se nam. «218-402 22411 Iščemo izvajalca za zlatotisk. 500 ►223- 22548 Tehnična trgovina v Kranju pogodbeno zaposli mlajšega moškega za Domoč v trgovini. P090J dokončana poklicna šola za prodajalce oz. poklicna šola kovinske ali avtornehanične stroke, odslužen vojaški rok, stanovanje v bližini Kranja. PONUDBE POD ŠIFRO:TOGOVINA RAČUNOVODJA Išče zaposlitev. «311-935 22549 Iščem mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu iz okolice Lesc. «0609/610-633 22552 Honorarno ali pogodbeno zaposlim šoferja E kategorije. «712-201 22555 Poskusite kot zastopnik DZS. Dobro Dtačilo in pogoji pokličite 51-960 Zaposlim PARKETARJA, lahko tudi priučenega. Lahko takoj! PARKE-TARSTVO Florjančlč, Zasavska 24, Kranj 22588 Gostilna Sejem honorarno ali redno zaposli več deklet ali fantov za strežbo. Informacije osebno v Gostilni Sejem, Kranj 22594 AVTO ŠOLA v ustanavljanju zaposli v redno delovno razmerje VOZNIKA INŠTRUKTORJA. «633-114 22906 ŠIVILJA išče popoldansko delo na svojem domu. «51-938 22en Honorarno zaposlimo dekle ali fanta za pomoč v strežbi. «620-502 22530 Zaposlim delavko v strežbi v popoldanskem času. «222-682 22937 Iščem prijazno In pošteno dekle za delo v strežbi. «49-220 22641 Nudimo delo na dom natančnim šiviljam za šivanje tekstilnih izdelkov. Šifra: DOBER ZASLUŽEK 22553 Nudim zaposlitev v dopoldanskem in popoldanskem času. «328-949 22661_ Podjetje Išče akviziteno za prodajo artikla, ki ga potrebuje vsak dom. «327-560 22667 Iščemo žensko za čiščenje gostinskega bistroja v Škofji Loki. «621- 023 22681 SVEŽE ZAKLANE, OČIŠČENE KOKOŠI po 180,00 SIT/kg in zelo lepe JARKICE 10 dni pred nesnostjo, bodo danes, 1. in jutri, 2. oktobra. RESNIK, Moste 76, Komenda, tel. 061/841-118 ^orJam KOMBI Z Jen. «215-135 650, dobro 22639 afedam LADO, letnik 1989, cena ^°J>EM. «631-190_22640 J^TRCO, letnik 1989, prodam. Z!t2If_22642 &MW 31 5i |etnik 1932, prodam. !!^O20_22848 r^arn GOLF JX diesel, letnik 1986. *-. kj UHI JAN A Vabimo vas na spominsko razstavo ob 400 letnici bitke pri Sisku: torek-sobota od 10. do18., nedelja od 10. do 13. ure. Matjaž Kmecl: Andrej Smole-znameniti Slovenec Izvaja: Tone Gogala, Režija: Dušan Mlakar Ponovitve: 2., 8., 14., 15. in 16. oktober ob 20. uri Rezervacije: NARODNI MUZEJ, Muzejska 1, Ljubljana, tel.061/218-886 od 10. do 18. ure. Dva primera vozniške "neubogljivosti" Z avtom nad policista Kranj, 30. septembra - Kranjski policisti so imeli zadnje dni kar dvakrat opraviti z voznikoma, ki se nista menila za njihova povelja. Prvič se je zgodilo v petek v starem delu mesta, kjer je patrulja kranjske policijske postaje nadzorovala promet. Policista sta na Glavnem trgu zapeljala za stoenko, ki se je bližala po Prešernovi ulici od Maistrovega trga. Ko ju je voznik zagledal, je zavil v Jenkovo ulico. Pri stavbi PTT ga je policist nameraval ustaviti. Vendar se voznik za to ni zmenil, ampak je z avtom zapeljal naravnost proti policistu, ki je moral odskočiti, sicer bi ga povozil. Divjaka so kasneje vendarle ustavili; 24-letni Gazi B. iz Hrastij bo moral na sodišče zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Zaradi enakega kaznivega dejanja se bo zagovarjal tudi 19-letni Stanislav K. iz Britofa. Zgodilo pa se ie takole. V soboto okrog 3.45 ponoči je prometna patrulja kranjske policijske postaje na cesti v Podtaboru ustavila voznika osebnega avta Stanislava K. Policista sta ga povabila na zadnji sedež policijskega avtomobila, kjer naj bi opravil preizkus treznosti z alkotestom. Tedaj pa je njegov sopotnik, 19-letni Tomaž P. s Struževega presedel za volan avta, vžgal motor in z veliko hitrostjo odpeljal proti Kranju. Policista sta zdrvela za njim, Stanislav K. pa jima je skušal z zadnjega sedeža službenega vozila preprečiti, da bi prijatelja dohitela in ustavila. S pestjo je močno udaril prometnika v vrat, voznika pa nato zgrabil za roke, da mu je komaj še uspelo obvladati volan. Policista sta o dogajanju obvestila operativno komunikacijski center UNZ Kranj, od koder so jima poslali pomoč. Druga patrulja je Tomaža P. ustavila, skupaj so šli v zdravstveni dom. Vročekrvni Stanislav K. pa se je lotil še tretjega policista, ki ga je vklepal. Policistu, ki jih je dobil v vrat, so zdravniki namestili opornico. Razen kazenske ovadbe proti Stanislavu K. bodo policisti proti obema voznikoma napisali še predlog sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola. H. J. NA JAVLJAMO Turistični Rally Mirox V soboto bo s startom na geometričnem središču Slovenije na Vačah 1. turistični rally Mirox 93 - po Valvasorjevih poteh. Namen rallvja, ki bo potekal iz Vač proti Litiji, po dolini Temenice do Stične, Turjaka in Cerkniškega jezera ni hitrost, ampak spoznavanje Slovenije in njene kulturne dediščine. Proga je dolga 125 kilometrov, vmes pa bo na dveh spretnostnih preizkušnjah kljub vsemu nekaj tekmovalnega duha. Organizator agencija Nam s pomočjo generalnega sponzorja Mirox sprejema prijave tudi v soboto do 8. ure na Slivni pri Vačah, prvi avto pa bo štartal ob 9.01. Prijavnina za vozilo znaša 100 mark v tolarski protivrednosti, sodelujoči pa bodo dobili zajtrk, kosilo in spominsko darilo. • M. G. Prireditev za župnišče Petrov klub Radovljica obvešča, da bo družabna prireditev s Triom Juke-box, ki je zaradi slabega vremena prejšnjo nedeljo odpadla, to nedeljo, 3. oktobra 1993, ob 14. uri na trgu pred cerkvijo v Radovljici (v primeru slabega vremena pa v avli graščine). Izkupiček bo namenjen za obnovo radovljiškega župnišča. • L.C. Festival narečnih popevk Maribor '93 Tokratni, že 26. festival narečnih popevk "Maribor '93" bo v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri. Prireditev se bo odvijala v dvorani Tabor v Mariboru. # L.C. Pravila šahovskih turnirjev DU Kranj Šahovska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj je že določila pravila za izvedbo rednih mesečnih šahovskih turnirjev. Teh bo 10 in sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu, od oktobra 1993 do julija 1994. Igralo se bo po Bergerjevem sistemu -vsak z vsakim, igralni čas bo 10 minut na igralca. Turnirjev se lahko udeležijo samo upokojenci, člani DU s plačano članarino. Tisti, ki se bodo turnirjev redno udeleževali, bodo imeli prednost pri zastopanju selekcije na meddruštvenih in drugih tekmovanjih. # L.C. Izlet na Obir Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira planinski izlet na Obir na Koroškem. Izlet bo v četrtek, 7. oktobra, odhod posebnega avtobusa pa bo ob 7. uri izpred Kina Center v Kranju. S seboj imejte primerno planinsko opremo in palice. Ne pozabite tudi potne listine, maloobmejne ali osebne izkaznice. Izlet bosta vodila Miro Feldin in Meta Šparovec. Hoje bo za približno 3 ure. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. • L.C. Kolesarski izlet in nabiranje kostanja Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja izlet v smeri proti Kovorju pri Tržiču. Med potjo boste nabirali kostanj in gobe, če jih bo še kaj. Nato se boste peljali na Pristavo k Primožk'. Izlet bo v torek, 5. oktobra 1993, ob 8.-uri . izpred zgradbe Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Če bo vreme slabo, bo izlet naslednji dan, ko ne bo deževalo. • L.C. Teden za življenje Gibanje za življenje letos ie drugič zaporedoma po vsej Sloveniji pripravlja Teden za življenje, ki bo letos potekal od 3. do 10. oktobra pod naslovom Za etično prijaznejše oko* lje. Namen Tedna je, da bi Iju* dem čimbolj približali pozitivno sporočilo življenja, JP opogumili in osrečili. Tako so v soboto, 2. oktobra pripravil' seminar, ki bo na Teološki fakulteti od 9. do 17. ure. Za nadaljnje dni so za vsak dan posebej pripravili misel dneva, ta naj bi dan globlje osmislila if* nas povabila v notranji prem'' slek. Vsakodnevno nas bodo obveščali preko radia in televizije, vrstila se bodo razna p**" davanja in radijske in televizijske oddaje. Teden za življenje se bo zaključil v nedeljo, 1^ oktobra, v cerkvi v Dravljah. koder bo sv. mašo daroval l-nadškof dr. Alojzij Šuštar, sle; dil pa bo tudi krajši kulturni program. • L.C. Mihaelov sejem Krajevna skupnost, gasilsko in turistično društvo iz Meng$a ter Mengeška godba vabijo na Mihaelov sejem, ki bo v soboto in nedeljo, 2. in 3. oktobra, od 9. ure naprej pred cerkvijo^ Dva dni se bodo vrstile zanimive prireditve, kot so predstavitev starih običajev in obrti, razstava, prodaja, zabava, kulturni program, sv. maša, nastop god' be na pihala, nastopi narodno-zabavnih ansamblov, harmonikarjev, citrarjev..., skratka bo zabavno, veselo in zanimivo-• L.C. Razstava sadja Osnovna šola Davorin Jenko iz Cerkelj vabi na razstavo sadja, ki jo bodo na šoli odprli v soboto, 2. oktobra, ob 19. urt-Pripravlja jo sadjarski krožek pod mentorstvom g. Cirila Zu-pina, predaval pa bo g. Benedi-čič. • L.C. k RADiO BI.3 F/7