8 554 A / OSREDNJA KNJIŽNI! PRIfnim£KI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini 'Ar\f\ i> Abb. postale I gruppo (jCIlil 400 II I’ Leto XXXVn. Št. 80 (10.902) TRST, sobota, 4. aprila 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, PRED NOVIMI OBČUTNIMI POVIŠKI CEN Spet bencin in elektrika RIM — Po sestanku z zastopniki združenja italijanskih petrolejskih industrijcev je minister Pandolfi potrdil, da bodo v kratkem ponovno podražili vse petrolejske proizvode, v prvi vrsti bržkone bencin. Razlika med zaslužki italijanskih petrolejskih industrijcev in evropskim povprečjem se je namreč povzpela preko 4 odstotkov, zaradi česar je treba po uvedenem pravilniku »prilagoditi* italijanske cene. Kdaj bedo poviški stopili v veljavo ni še znano, ker Pandolfi ni povedal, kdaj se bo v ta namen sestal medministrski odbor za cene, dasi mu sam predseduje. Skoraj gotovo pa je že, da bedo indu-strijcem priznali ll.COO lir poviška na tono, kar bi povzročilo povišanje prodajne cene petrolejskih proizvodov za 10 do 15 lir pri litru. Na dnevnem redu medministrskega odbora je tudi zahteva državnega podjetja za elektriko EN EL po podražitvi «termičnega do-datka*. ki krije stroške goriva za električne termocentrale. Povišek naj bi znašal cd 15 do 20 lir za kilovatno uro, kar bi pomenilo za covprečno družino, ki porabi po 250 kilovatnih ur elektrike na me- Mnister Pandolfi sec, dodatni izdatek od 10 do 15 tisoč lir. Upati pa je, da se bodo zaustavile neutemeljene podražitve po-trošnega blaga, zlasti živil. Združenje trgovcev je namreč po sestanku s Eorlanijem, ki je zagotovil, da vlada ne namerava spre jeti nobenega ukrepa za zamrzni tev cen, pozvalo trgovce na drobno in na debelo, naj zavrnejo vse špekulacije in naj si prizadevajo zajeziti inflacijo. (Iv) AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK JE VČERAJ ODPOTOVAL NA BLIŽNJI VZHOD Bo Haigovo potovanje v tujino zmanjšalo odmev sporov v ZDA? Podpredsednik Bush zvesto izvršuje ukaze Reagana, ki si je že opomogel WASHINGTON — Včerajšnji odhod državnega tajnika Alexandra Haiga na uradno potovanje na Bližnji vzhod in že običajne spodbudne vesti, ki prihajajo z bolnišnice mestnega vseučilišča prav gotovo pripomorejo k «ohlajevanju» žgočih polemik v ZDA in znotraj Reaganove administracije, ki so jo dogodki prejšnjih dni nekoliko razmajali. Potovanje «ambicioznega« Haiga, ki se je po atentatu «samoime-noval* za začasnega nadomestuika ranjenega predsednika seveda prihaja kot nalašč. Državni tajnik bo obiskal najprej Egipt, nato pa še Jordanijo, Izrael in Saudsko Arabijo, pred povratkom v domovino pa se bo še mudil v Madridu, Parizu, Bonnu, Londonu in Rimu. Pravi maraton torej, ki pa, vsaj kar zadeva obiske v evropskih prestolnicah, ne bo terjal prevelikega napora. V Rimu se bo na primer Haig ustavil le dve uri in na kratko «pokramljal» z zunanjim ministrom Colombom. Kakorkoli že, je v sedanjih razmerah za ZDA zlasti pomembno, da se Haigovo odsotnost izkoristi za trezno razmišljanje o delitvi vlog znotraj administracije, vloge, ki so bile po atentatu na Reagana, prav gotovo zelo megleno začrtane. Seveda ni izključeno, da se bodo po po vratku Haiga v ZDA polemike ponovno razplamtele in bo zahteva po MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiRmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiniiiniiiiMiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiB IZJAVE, KI BODO SPET RAZBURKALE POLITIČNE VODE Polemičen intervju ministra Formice o vidnih demokristjanskih osebnostih Minister za prevoze izredno kritičen do Giulia Andreottija RIM — Prihodnja številka tednika Espresso bo najbrž povzročila marsikatero polemiko. Poleg indiskrecij glede seznama imen osebnosti, ki naj bi bile povezane s sicilskim finančnikom Sindono, objavlja tednik namreč tudi intervju s socialističnim ministrom za prevoze Formico, ki je dokaj polemičen z nekaterimi vidnimi demokri-Mlanskimi predstavniki. Tako trdi Fnrmica, da je Aldo Moro leta 1944 napisal članek za socialistično glasilo Avantl in zaprosil socialistično federacijo v Bariju za izkaznico stranke. Prošnjo je tajsrat ni tajnik federacije obdržal dolgo let v predalu in jo raztrgal, pre den je umrl, ker ni hutpl, da bi nekdo s tem špekuliral na škodo KD. Formica govori v svojem intervjuju tudi o nekdanjem predsednika vlade Andreottiju in ga označuje kot izredno dvoumnega politika, čeprav mu priznava zelo visoke politične kakovosti. Kljub temu je Formica izrazil prepričanje, da je Andreottijev vpliv v italijanskem političnem življenju zelo škodljiv. Kar zadeva njegovo kandidaturo za pred sedstvo republike pa bi to, po mne nju Formice, pomenilo najvišjo zmago dvoličnosti. Nakar bi tisti i tolijanski državljani, ki menijo, da je dvoličnost škodljiva in ponižujoča, lahko samo pobrali šila in kopita in se izselili ter pustili Andreot ti.ia njegovemu predsednikovanju v Italiji. Minister za prevoze omenja še en dogodek v zvezi z Andreottijem. Gre za čas, ko je predsednik KD Mor bil v rokah ugrabiteljev in si je marsikdo prizadeval, da bi mu rešil življenje. Nekoč ga je obiskala na domu visoka cerkvena osebnost, ki mu je prinašala osebno pismo papeža, ki si je prav tako prizadeval, da bi rešil Moru življenje. Andreotti pisma ni niti odprl, temveč ga je poslal vodji katoliške cerkve nazaj, češ da gre za poglavarja tuje države, ki se mora nanj o-bračati po ustaljenih diplomatskih kanalih. Govoril je tudi o senatorju Mer-zagori in o predlogu republikanskega predsednika Visentinija o šesta- i vlade tehnikov. Glede Mer/.a bjti grob, je baje rekel, in zato nočem tovoriti o človeku, ki je davčni utajevalec in se vozi z jahto. Na intervju ministra Formice sta reagirala tako Piccoii, ki je takoj rekel, da je treba najprej ugotoviti, ali intervju res odraža misel Formice, kot tajnik PSI Craxi, ki je zelo odrezavo povedal,*da se mu sedanji politični trenutek ne zdi V Rimu se je sinoči zaključil u-radni del demokristjanske skupščine. Naj omenimo samo poseg Giulia Andreottija,’ ki je menil, da je ime) nekdanji demokristjanski voditelj Alcide De Gasperi, med drugimi, tudi zaslugo, da je preprečil leta 1948 zmago ljudske fronte. To je Andreotti povezal s takratnim položajem v svetovnem komunističnem gibanju ter z resolucijo kominfor-ma, ki so jo jugoslovanski komunisti zavrnili, medtem ko je italijanska partija soglasno in brez zadržkov odobrila. Če bi zmagala ljudska fronta, je razvijal svojo misel Giulio Andreotti, Li jugoslovanskim komunistom trda predla, saj bi se znašli med dvema ognjema, (if) njegovem odstopu zopet aktualna. Čeprav zdravniki zatrjujejo, da je Reagan že sposoben delati in se dnevno sestaja s svojimi sodelavci, opravlja dejansko njegove funkcije podpredsednik Bush. ki se je včeraj srečal s poljskim podpredsednikom vlade Jagielskim, kateremu ie obljubil podporo ZDA za premostitev hude gospodarske krize na Poljskem. Bush je tudi odpovedal šta vilne obveže, ki jih je imel zunaj Washingtona in dnevno «roma» v bolnišnico George Washington po navodila. Kar pa zadeva preiskavo o atentatu je glasnik FBI včeraj sporočn, da je miadi atentator John Hincklej-uporabil »eksplozivne* izstrelke, ki vsebujejo uničujočo moč. Kaže pa, da sta se razdrobili le dve krogli: tista, ki je zadela nesrečnega glasnika Bele hiše Bradvja in neka druga, ki je treščila ob predsed nikov avtomobil. Reagana je baje rešilo le dejstvo, da se je krogla, ki mu je prestrelila pljuča najprej odbila ob vrata avtomobila, se po škodovala in zato ni eksplodirala. Taicoj ko se je razširila vest o »značilnostih* krogel kalibra 22, so zdravniki s kirurškim posegom odstranili izstrelek iz hrbta policijskega agenta Delahantyja, ki je bil prav tako ranjen v atentatu. Posega zastopnikov ZKJ in KPI na kongresu bolgarske partije SOFIJA - Vodja delegacije ZKJ na 12. kongresu bolgarske KP Svetozar Durutovič je včeraj govori1 v tovarni elektronske opreme v mestu Ruse. Delavce in vodstvo tovarne je seznanil z glavnimi značilnostmi družbenega razvoja Jugoslavije. Durutovič je govoril tudi o sodelovanju med državama in med obema partijama, ki se je v preteklih letih okrepilo, dodal pa je, da obstajajo tudi nekatera nerešena sporna vprašanja, ki zavirajo to sodelo- vanje. V zvezi z narodnostnimi manjšinami je Durutovič dejal, da »jim je treba vedno zagotoviti takšne pogoje, v okviru katerih bo v celoti izražena njihova narodnostna identiteta, iz česar izhaja tudi zanimanje Jugoslavije za pogoje, v katerih živi naša narodnostna manjšina v Bolgarijis. Zastopniku KPI so vendar dali besedo s kongresne tribune, član tajništva italijanske partije Mario Birardi je naglasil odprtost KPI do vsega koristnega, kar zori v izkušnjah drugih partij «navzlic razlikam v stališčih glede vrste vprašanj*. Zatrdil je da je treba internaciona-listično solidarnost izražati v skladu s spremenjenimi zgodovinskimi pogoji in jo razširjati na vse napredne sile sveta, da se ustvarja socializem ob spoštovanju avtonomije in v okviru naporov za popuščanje napetosti. za mir in sodelovanje, za nov mednarodni red. Zavzel se je za obnovitev pogajanj med SZ in ZDA, za politično rešitev v Afganistanu in za notranjo ureditev težav na Poljskem. Končan obisk Genscherja v Moskvi Dvodnevni pogovori zahodnonemškega zunanjega ministra v Moskvi z Gromikom in Brežnjevom niso prinesli, kot je soditi po razpoložljivih vesteh, nobenega napredovanja v odnosih med obema državama in med Vzhodom in Zahodom. Obe strani sta se omejili na splošne izraze o »življenjski nujnosti): obnovitve dialoga, Genscher pa je v imenu NATO zavrnil predlog o ustavitvi nameščanja jedrskih izstrelkov, zahteval umik «vseh tujih četi iz Afganistana in spoštovanje suverenosti Poljske. Na sliki: Genscher ob polaganju venca na grob neznanemu junaku pred Kremljem (Te le foto AP) l•llllll■ll•llll•ll•llllllllvlllll«llllltl«B■llllllllll•lll•Blfl•l«*f iiiiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiBtJuaiiiiifiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiarBiiiitiiiiiaviiiiiiMMiiiiiiiiiitBiiiiiiiiMiiiiiiiiiafiMittiaiiiiiMi KONEC OBISKA PREDSEDNIKA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA V AVSTRIJI Djuranovič poudaril nujnost priznanja pravic slovenski in hrvaški narodnostni skupnosti Nezadovoljive izjave Kreiskega na tiskovni konferenci - Srečanje Djura-noviča s predstavniki manjšin - Poudarek na dobrih odnosih med državama DUNAJ — Včeraj popoldne se je končal obisk predsednika Zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča na Dunaju. Djuranovič, ki se .je nato zadržal na Dunaju še na neuradnem obisku hi se bo danes vrnil v Beograd, se je včeraj ponovno sestal s kanclerjem Krelskim. Že prvi dan oboka sta Kreiskj- in Djuranovič po slavnostni večerji iz-menjala zdtavici, v. katerih je avstrijski kancler poudarjal pomen prijateljskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo ter skupnih prizadevanj za uveljavitev politike m'ru v svetu. Djuranovič pa je, poleg teh vprašanj, obravnaval še vprašanje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter je dejal, da predstavlja «svoboden razvoj jugoslovanskih manjšin v Avstriji najboljšo osnovo za sodelovanje med obema državama* in dr. »je zato zelo pomembno popolno spoštovanje avstrijske držav- primeren za brezsmiselne polemike. ......................................................................................tniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiii.ima GOVOR FflDILfl H0XHE V ZVEZI l IZGREDI IN DEMONSTRACIJAMI Nfl KOSOVU POZIV MLADIM, NAJ NE NASEDAJO SOVRAŽNIKU Ncpad podpihujejo ljudje, ki so bili že leta 1941 sodelavci fašističnih okupatorjev PRIŠTINA — Član predsedstva SFR„ in član predsedstva CK ZKJ Fadil Hoxha je včeraj govoril političnemu aktivu Prištine. V svojem govoru, ki so ga večkrat prekinili z burnim ploskanjem, je najprej poudaril, da je vrsta dogodkov, ki so se te dni zgodili v Prištini in nekaterih drugih krajih na Kosovu premišljena dejavnost sovrašnega značaja in da so bile študentske demonstracije samo preddejanje organiziranega nastopa odkritih sovražnikov samoupravne socialistične neuvrščene Jugoslavije. «Z izgredi in nacionalističnimi nastopi, je dejal Hoxha, skušajo predstaviti Kosovo kot šibko točko v jugoslovanski socialistični skupnosti in federaciji ter s tem ustvariti kri-gore je rekel, da je slednjega tožil I zo in nezadovoljstvo v vsej Jugo-in da čaka samo, da se Merzagora slaviji. Ni skrivnost, da naš sovraž-°dpove parlamentarni imuniteti in nik s parolo - Kosovo - republika* se zagovarja pred sodiščem. Nočem | maha vedno takrat, kadar skuša napasti naš socialistični sistem in ogrožati našo federativno skupnost.* »Sovražnik meri na skupnost Albancev, Srbov, Črnogorcev, Muslimanov, Turkov in drugih na Kosovu. Zlasti skuša vnesti nemir med Albanci na eni ter Srbi in Črnogorci na drugi strani. Bratstvo in enotnost pa je nenadomestljiva temeljna pridobitev naše NOB in revolucije. Lahko rečem, da mi ni znano ali obstaja še kakšen narod, ki je v tako kratkem času dosegel tako skokovit napredek kot so ga Albanci na Kosovu. V štirih desetletjih so premagali zaostali fevdalizem in izjemno kulturno zaostalost. Danes imamo mi Albanci možnosti, da kot drugi narodi Jugoslavije razvijamo in negujemo vse vrednote, ki sestavljajo našo nacionalno identiteto. Tudi Kosovo se, kot celotna naša skupnost sooča z določenimi težavami v svojem razvoju. Nam te te- . I m..Ml.. n i""""""""n SKIIfM SCJA PKEPSEPSTVft SFR1 IH PEEDSF.CSTVI CK ZKJ OBSODBA POSKUSA OGROŽANJA OZEMELJSKE CELOVITOSTI SFRJ PRIŠTINA — Predsedstvo SFRJ in predsedstvo CK ZKJ sta na skupni seji v četrtek zvečer preučili politično - varnostne razmere v pokrajini Kosovo. Predsedstvi sta soglašali z ocenami predsedstva Kosova in predsedstva pokrajinskega komiteja ZK Kosova, predsedstva Srbije in predsedstva CK ZK Srbije, da so akcije rušenja miru in reda ter ogro-ienja družbene imovine v pokrajini Kosovo pripravili sovražni iredentistični elementi in da so te ak cije v zadnjem času sestavni del okrepljenega or ganiziranega delovanja zunanjega in notranjega sovražnika, ki hoče povzročati nestabilnost in ogroziti ozemeljsko celovitost SFRJ. Namen teh akcij je konfrontacija clbanskega naroda z drugimi narodi in narodnostmi na Kosovu in v Jugoslaviji, katerih bratstvo in enotnost ter skupnost so bili dosežem v skupnem boju v NOB, socialistični revoluciji in izgradnji. . . Akcije so se začele z demagoškimt in socialnimi parolami, ki so zavedle del mlajših ljudi, zaklju- • čevale pa so se z odprtimi gesli albanskega ire- dentizma, ki zahtevajo razbitje SFRJ. Akcije nimajo nič skupnega z resničnim razpoloženjem ogromne večine delovnih ljudi in prebivalcev Kosova, z interesi in težnjami Albancev, Srbov, Črnogorcev in pripadnikov drugih narodov v SAP Kosovo. Obe predsedstvi sta kot nujne in upravičene ocenili vse ukrepe, ki so jih sprejeli organi oblasti in družbenopolitične organizacije socialistične avtonom ne pokrajine Kosovo in SR Srbije, da bi preprečili izgrede in vzpostavili mir in red na Kosovu. Pred sedstvi sta skupaj z Z IS sprejeli potrebne ukrepe v okviru svojih pristojnosti in ustavne odgovornosti Predsedstvi ugotavljata, da pristojni organi uspešno preprečujejo izgrede navkljub prdvokatorskim sku pinam in izgrednikom, ki skušajo s svojo agresiv nostjo in brutalnimi postopki znova izzvati nove in cidente in spopade. Predsedstvi izražata vso podporo vsestranski de javnosti delavskega razreda, delovnih ljudi in obča nov, organov oblasti in vseh organiziranih politič nih sil na Kosovu z ZK na čelu. (dd) žave niso neznane, vendar pa jih ni moč odpravljati z vandalizmom, uničevanjem našega narodnega bogastva, ki so ga s svojimi rokami u-stvarili vsi naši delovni ljudje, s sovražnimi in nacionalističnimi akcijami, temveč jih je moč odpraviti le s prizadevanjem organiziranih socialističnih sil vseh narodov in narodnosti Kosova v boju za večjo produktivnost dela, z izvajanjem ukrepov gospodarske stabilizacije in ob celotnem angažiranju vseh subjektivnih sil v pokrajini. Vemo, da je z dogovori republik in pokrajin zagotovljeno, da bo Kosovo V prihodnjem razdobju imelo pomembno mesto in poseben položaj v skupnem jugoslovanskem razvoju. Velika sredstva, ki jih bo naša skupnost izvajala za najhitrejši razvoj pokrajine Kosovo bodo zagotovila še ugodnejši položaj pokrajine v letih, ki so pred nami. Že sedaj vemo, da se bo Kosovo v prihodnjem srednjeročnem obdobju razvijalo za 60-odstotkov hitreje v odnosu na povprečni razvoj Jugoslavije. Sredstva, ki nam bodo zagotovljena, bodo znatno večja kot doslej. Od nas je odvisno, kako bomo ta sredstva uporabili, bolje delali in ta denar čim bolj koristno u-porabili.* V nadaljevanju je Hoxha dejal, da to ni bilo prvo srečanje Kosova z nacionalizmom, šovinizmom in 1-redentizmom. Gre ra dobro znane sovražnike socializma in samoupravljanja. Bili so med glavnimi sovražniki naše narodnoosvobodilne vojne in revolucije, opora in sodelavci fašističnih okupatorjev. Skoraj od prvih dni 1941 se srečujemo s takšnimi pojavi, ki imajo vsi edini jasen cilj: ustvariti razdor in nezaupanje med našimi narodi in preprečiti neoviran razvoj pokrajine v vseh pogledih, Hoxha je nato poudaril, da je za bratstvo in e-notnost, za socializem in samoupravljanje, dalo svoja življenja več kot 600« kosovskih partizanov albanskega, srbskega in črnogorskega naroda. Danes pa sovražniki v teh demonstracijah, med drugim skušajo celo blatiti im j predsednika Tita, s katerim so povezane vse zmage kosovskega in jugoslovanskih ljudstev pri graditvi socializma in ki ga spoštujejo vse napredne sile sveta. »Dodal bom še, je dejal Hoxha, da dobro vemo, čigavi prsti so prvi pri vsem tem pomešani. Vsem želimo povedati, da bo vsak tak prihodnji poskus najbolj drastično kaznovan. Tudi naš socialistični humanizem in demokratizem imata meje, ne moremo biti popustljivi do tistih, ki z vsemi silami delujejo v smeri razbijanja družbenega sistema in neuvrščene socialistične Jugoslavije.* Hoxha je še poudaril, da se nekateri danes skrivajo v preobleki nekakšnih levičarskih konceptov, ki se v ničemer ne razlikujejo od parol obdobja informbiroja, dejansko pa gre za postopke najbolj črnih služabnikov in agentov različnih vohunskih centrov in a-gitur. Ob koncu je Hoxha poudaril, da albanska Titova mladina ne bo šla po stranpoteh in da stari borci ne bodo dovolili, da se kaj takega pripeti ter je pozval vse mlade, ki so nasedli lažnim parolam odkritih soviažnikov Jugoslavije, naj se vrnejo k rednim opravilom in nalogam ter naj ponovno postanejo koristni graditelji jugoslovanske socialistične, samoupravne in neuvrščene skupnosti. ne pogodbe v zvezi s pravicami slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji*. O tem je bil govor tudi na tiskovni konferenci avstrijskega kanclerja Bruna Kreiskega, ki je na vprašanje o neizpolnjenih določilih 7. člena državne pogodbe najprej govoril o sosvetih, ki jih manjšina odklanja, nato pa je izrazil mnenje, da bo mogoče glede nekaterih zahtev doseči soglasje. Navedel je vprašanje finansiranja otroških vrtcev, tr-govsko-gospodarski tečaj za abitu-rientski razred slovenske gimnazije (»Tudi tu bo mogoče doseči kompromis*) pa tudi glede »nekaterih drugih vprašanj* se bodo zedinili, »povsod, kjer je to možno*. Zelo ne-konkreten je bil, ko je omenil možnost, da bi spremenili zakon o sosvetih, tako, da bi manjšini bolj u-strezal. Napovedal jt spet svoje »skorajšnje* srečanje s predstavniki o-srednjih organizacij koroških Slovencev. Sicer pa Kreisky ni bil nič navdušen niti nad idejo, ki jo je pred letom dni še podpiral, naj bi v obmejnem avstrijskem - jugoslovanskem pasu bolj sprostili gospodarsko sodelovanje in olajšali trgovske izmenjave. Po njegovem mnenju bi to ne prispevalo h krepitvi gospodarstva. Sicer pa je Kreisky poudaril izredno pomembno vlogo Jugoslavije v mednarodni stvarnosti in dejal, da je odnos med Jugoslavijo in Avstrijo most med neuvrščenim svetom in nevtralnimi državami. Veselin Djuranovič, je včeraj tudi sprejel predstavnike slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Srečanja sta se v imenu Zveze slovenskih organizacij Koroške udeležila Franci Zwitter s sodelavci, v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev pa Matevž Grilc s člani ožjega vodstva. Predstavniki slovenske in hrvaške manjšine so predstavnika Zveznega izvršnega sveta seznanili s perečim položajem in problemi razvoja slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji. Posebej so govorili o dejavnostih svojih organizacij pri uresničevanju mednarodnopravnih zagotovil, ki jih vsebuje državna pogodba. Veselin Djuranovič je podčrtal zanimanje Jugoslavije za položaj in razvoj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, kot tudi njeno dosledno podporo upravičenim zahtevam manjšin za celovito urejfrtiči tev pravic, ki jih določa avstrijska državna pogodba. V tej zvezi je dejal, da jugoslovanska vlada in javnost pripisujeta velik pomen nada ljevanju dialoga med predstavniki manjšin z zvezno vlado na Dunaju in na ravni dežel, od česar je pri čakovati dobre rezultate saj av strijska vlada kaže pripravljenost za uresničitev vseli obveznosti državnega sporazuma. Ta pripravljenost se je pokazala tudi med sedanjim obiskom. Avstrijski tisk, ki je še pred nekaj dnevi obširno poročal o obisku Djuranoviča in o odličnih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, je včeraj nekoliko »ohladil* svoje navdu šenje in dajal poteku obiska manjši poudarek kot v prejšnjih dneh. Tuji opazovalci domnevajo, da je to reakcija na dejstvo, da so jugoslovanski gostje tako odločno postavili avstrijskim oblastem zahteve po rešitvi manjšinskega vprašanja. (dd - sf) Založnik prijavljen zaradi žaljive definicije Židov RIM — »Žid: stiskač, mož, ki ,ie skopuh in nizkoten*. Zaradi teh definicij, ki jih navaja najnovejša izdaja slovarja italijanskega knjižnega jezika, je židovska pisateljica E-dith Bruck prijavila sodnim oblastem odgovorne upravitelje založništva Ar-mando Curcio Editore. V obrazložitvi prijave ugotavlja, da slovar na izkrivljen in lažen način utemeljuje izraz «žid» in mu odreka katerokoli zgodovinsko osnovo. ................. PO 9. PLENUMU P0USKE ZDRUŽENE DELAVSKE STRANKE Partijski voditelji med delavci v tovarnah Razburkane debate o bodočnosti stranke VARŠAVA Člani najožjega vodstva poljske Delavske združene stranke so obiskali in obiskujejo po sklepu 9. plenuma največje delovne kolektive, člani politbiroja in tajništva so se znašli pod pravcatim ognjem kritike, ki je največkrat zadevala metode dela vodstva, počasnost (pa tudi nedoslednost) pri reševanju konfliktov in gospodarskih težav. Prevladuje še mnenje, da niti zadnji plenum ni prispeval k »razbijanju birokratskih barier in okostenelih oblik dela partijskega aparata na vseh ravneh*. Generalni sekretar Kania je na sestanku varšavskega partijskega aktiva izrazil zadovoljstvo zaradi preklica splošne stavke, «ki bi utegnila izzvati spopade z nepredvidenimi in tragičnimi posledicami*. Glede kritik politbiroje in njegovih ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiifiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zvestoba, dolga 35 let Sinočnja premierska predstava Co-burnovega dela »Partija remija* v Slovenskem stalnem gledališču, je bila še posebej slovesna. Z njo sta edina nastopajoča, Zlata Rodošek in Jožko Lukeš, slavila pomemben umetniški jubilej — 35 let nastopa nja na odrti našega tržaškega slo venskega gledališča. 35 let igranja pomeni 35 let zvestobe gledališki hiši, v kateri sta oba naša priznana umetnika prehodila takorekoč vso svojo profesionalno igralsko pot. In česa vsega ni bilo na tej poti, koliko navduše- nja, koliko radosti, koliko zadoščenja, pa tudi koliko truda, koliko žrtvovanja, koliko bridkih ur in razočaranj. Tak je pač igralski poklic najbrž povsod, v mnogo bolj blestečih hišah umetnosti in mnogo bolj skromnih od naše. Toda pri nas je bila in je v vsem tem tudi neka specifičnost, ki vse omenjene aspekte gledališkega življenja postavlja v širše dimenzije in jim odmerja še globlji smisel. Kajti gojiti gledališ ko umetnost na robn narodnega prostora v narodnostno mešanem okolju, pomeni biti poslanik slovenske odrske besede, pomeni biti posred- nik gledališkega sporočila v obe smeri, pomeni biti trdno in ponosno na svojih tieb, pomeni pa tudi imeti v sebi brezmejna obzorja človečnosti, ki jih ponuja teater. Solze in smeh, to je lahko gleda Iiška - igralska fikcija, lahko je tudi resnica življenja. V obojem sta Zlata in Jožko živela teh 35 in več let na našem in drugih odrih s polnostjo teatru zapisane ljubezni in z odgovorno profesionalnostjo. Za oboje, za solze in smeh, smo jima hvaležni vsi, ki nam je gledališče potreba, (jk) posameznih članov pa je Kania branil odločno najvišje partijske organe. Precej prahu se je dvignilo tudi okoli definicije »protisocialističnih sil*. Po mnenju mnogih se ne sme zlorabljati te definicije, ker sta narod in delavski razred odločna «da se vrne blišč plemenitim idejam socializma*. Precejšnje spore je izzval tudi sklep 9. plenuma, da osrednja kontrolna komisija preuči primer člana komisije za pripravo izrednega kongresa partije Stefana Bratkow-skega. Ta je v svojem »odprtem pismu* ostro napadel konservativce v vodstvu stranke. Uredništvo dnevnika Z?ycie War-szawy», katerega član je' Bratkow-ski, je izrazilo svoje nezadovoljstvo na napade, češ, «da je prizadeti partijski tovariš, uredniški kolega in predsednik združenja poljskih časnikarjev.* Ko se bliža praznik 1. maja pa se že postavlja vprašanje, kako ga proslaviti. Zdi se, da ga hoče »Solidarnost* proslavljati ločeno. Glede ostalih novic, naj omenimo da je MKZ v B.vdgoszczu preklical začasno pripravno stanje na svojem ozemlju do 15. aprila. Namestnik ministra za kmetijstvo se je pogovarjal v Bydgoszcu s predstavniki kmetov glede ustanovitve »Kmečke solidarnosti*. O tem sta se pogovarjala tudi v Varšavi predstavnik tega še nepriznanega gibanja Jan Kula-' in prof. Jan Szczepanski, ki je član državnega sveta in posebne parlamentarne komisije. Predstavnike »kmečke solidarnosti* je ponovno podprl kardinal Wiszinski. Vojaške vaje «Sojuz 81» se me4* tem nadaljujejo. NOVA PREMIERA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA Zlata Rodošek in Jožko Lukeš praznovala 35 let plodnega gledališkega ustvarjanja Sinoči sta nastopila v komediji «Partija remija» - Čestitke predsednika uprav-pega sveta SSC prof. Josipa Tavčarja - Tope! pozdrav številnega občinstva Sinočnja premiera Slovenskega stalnega gledališča «Partija remija» Daniela 1. Coburna je hkrati pomenila■ tudi pomemben jubilej igralcev Zlate Rodoškove in Jožka Lukeša, ki sta v igri nastopila. Znana in priljubljena igralca sta namreč sinoči slavila petintridesetletnico gledališkega dela na odru tržaškega gledališča. Svoj jubilej sta praznovala z delom in poklonila občinstvu novi umetniški kreaciji, po tolikih vlogah, ki so jima prinesle velika priznanja, potem ko se je zastor med njima in občinstvom neštetokrat dvignil, sta sinoči odigrala z velikim znanjem in občutljivostjo «Partijo remija». Naslov in igra sama se lahko v globini zasvetita kot simbol gledališča, saj je gledališče igra in hkrati takšna igra, ki je za umetnika usodna, saj skozi njo pove svetu, kar ga teži in radosti, kar zna in kar čuti. v igri postaja življenje plodno in ljubezen do igre tavezujoča za vedno. Prav tako zavezujoče je bilo gledališče za Zlato Rodoškovo in Jožka Lukeša, ki sta se v 35-letnem delu dvignila v sam vrh slovenskih igralcev in bila hkrati priljubljena vsem Slovencev v Italiji, ki so zahajali in zahajajo v gledališče; tudi zato, da bi videli, kaj bosta pokazala in ustvarila Zlata Rodošek in Jožko Lukeš. Podobno misel je v svojem na govoru igralcema izrazil tudi predsednik upravnega odbora SSG prof. Josip Tavčar, ki je po predstavi če stital igralcema za dolgoletno in plodno delo. Prof. Tavčar je namreč med drugim dejal: «Oba sta se torej kot igralca m gledališka delavca uveljavila o vseslovenskem kulturnem prostoru in tudi jugoslovanskem. Ne gre torej danes za praznovanje družinskega jubileja v ožjem krogu naše gledališke hiše, ampak za praznik vsega slovenskega naroda, kar je ponoven dokaz umetniške vitalnosti našega zamej skega kulturnega življenja in dragoceno pričanje njegove prisotnosti v vsej Sloveniji.» V imenu ansambla SSG in tržaškega pododbora Združenja dramskih umetnikov Slovenije je Zlati Rodoškovi in Jožku Lukešu čestital njun delovni tovariš Stane Starešinič, ki je med drugim dejal: *Draga kolega, prišla sta na zavidljivo postalo, postajo 35-letnice umetniškega delovanja 35 let dela zato, da to naše gledališče živih V imenu Društva dramskih umetm- V zvezi z lonjerskim vrtcem Slovenski svetovalci pri županu Cecoviniju Tržaški župan Cecovini in odbornica za šolstvo Boschinijeva sta se včeraj dopoldne srečala z občinskimi svetovalci Benede-tičem, Lokarjem in Spetičem. Pogovarjali so se o problemu lonjerskega otroškega vrtca in bolj na splošno o strukturah otroškega varstva na področju Sv. Ivana, Lonjerja in Katina-re. Slovenski svetovalci so seznanili župana in odbornico z utemeljenimi zahtevami krajevnega prebivalstva po popolnih predšolskih strukturah in pou darili nujnost rešitve problemov, ki so nastali z začasno vselitvijo ločene sekcije italijanskega vrtca od Sv. Ivana v Lonjer. V razpravi je bila poudarjena nujnost širšega preverjanja možnih rešitev na krajši, srednji in daljši rok, ki naj zadovoljijo rastoče potrebe teh mestnih in predmestnih četrti na področju otroškega varstva in zahtevo slovenskega prebivalstva po razpoložljivosti u-streznih prostorov. dnevnika. tPartija remija» dramatika Daniela I. Coburna, je režiral Dušan Mlakar. Sceno je izdelal Niko Matul, kostume pa je pripravila Alenka Bartl. Za glasbeno opremo je poskrbel Ilija Šurev. Res številno občinstvo je z zanimanjem sledilo igri Zlate Rodoškove in Jožka Lukeša, ob koncu je oba nagradilo z dolgim in prisrčnim aplavzom, ki je bil namenjen, njunemu jubileju kot novemu igralskemu nastopu. Ko se je zavesa ponovno dvignila, 'e bil oder cvetlična greda, jubilanta sta prejela namreč veliko košar cvetja, priznanja in darila od pomembnih gleda liških delavcev, ljubiteljev in prijateljev. (am) V okviru kulturnih izmenjav med našo deželo in sosednjo SR Slovenijo na gledališkem področju bo v sredo, 8. aprila, ob 20.30 gostovala v gledališču Rossetti ljubljanska Drama. Tržaškemu občinstvu se bo predstavila z delom Daneta Zajca iiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiir »Voranc* *. Ljubljansko gostovanje bodo v ponedeljek, 6. aprila, ob 12. uri predstavili v foyerju gledališča Rossetti na tiskovni konferenci. ZANIMIVA RAZPRAVA V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Toponomastika našega mesta naj odraža vse aspekte tržaške zgodovine in kulture Povod za razpravo dal predlog o poimenovanju kanala po Mariji Tereziji - Sprejet kompromisni predlog o postavitvi večjezične table v spomin avstro-ogrski cesarici JUTRI NA OPČINAH Komemoracija 71 talcev Ob 37. obletnici mučeniške smrti 71 talcev, ki so jih naci sti postrelili na openskem strelišču, bo jutri, 5. aprila, ob 15.30 na samem strelišču slavnostna komemoracija, ki jo organizirajo odporniška združenja VZPI - ANPI, ANPPIA ir ANED. Govorila bosta Claudio Tonel in Vojko Kocman, nasto pil pa bo tudi moški in ženski pevski zbor »Tabor* z Opčin. Čeprav so današnji problemi Trsta tako pereči in težki in se naše mesto pripravlja na torkovo celodnevno splošno stavko v obrambo svoje zadnje ladjedelnice in svojega gospodarstva sploh, je bil sinoči v tržaškem občinskem svetu govor skoraj izključno o preteklosti. Če izvzamemo del seje, posvečen problemu bivšega trebenskega smetišča, o katerem poročamo posebej, smo sinoči poslušali še kar dolge razprave o obdobju nacistične za sedbe Trsta, o stoletnici rojstva demokrščanskega voditelja De Ga speri ja, o dvajsetletnici smrti zgodovinarja Fabia Čušina, še poseo-no pa o lanski dvestoletnici smrti cesarice Marije Terezije. Povod za razpravo o temačnem razdobju nacističnega terorja v našem mestu .je dala znana afera o postavitvi (in poznejši odstranitvi) portreta bivšega »podestaja* Pagninija v galeriji portretov tržaškim županov v občinski palači, o tem pa bomo zaradi pomanjkanja prostora kratko poročali jutri. Dolga razprava o dobrih starih časih Marije Terezije pa je izha jala iz sicer že eno leto starega predloga nekaterih občinskih svetovalcev (Cusmich, Perco in Bo-schini za Listo za Trst), radikalca Ercolessi in Cominotto, predstavnik SSk Lokar, indipendentist Marche-sich in demokristjan De Banfield), da bi kanal, ki razmejuje Terezijansko četrt, poimenovali po Mariji Tereziji ter da bi na tem mestu postavili tudi tablo v .jezikih vseh različnih narodnosti Trsta (poleg in italijanščine in slovenščine sc nemščina, grščina, hebrejščina in srbohrvaščina). Vprašanje, ki je dalo povod za diskusijo, je v primerjavi z današnjimi hudimi problemi Trsta res malenkostno, vendar pa je bila razprava kar se da zanimiva, še posebno, ker je razgalila široko problematiko mestne toponomastike. Dejstvo je namreč, da bi morala biti imena ulic in trgov nekega mesta n...............................................illlluiNlllll|tllnn>'>iMllllllllllliminlittiilllllllllllllllllllHHinnt>“«*,,«l,l,,"",,,",,,,,,n» PO ODLOČNEM NASTOPU TREBENCEV, KI SO PREPREČILI PONOVNO ODPRTJE BIVŠEGA SMETIŠČA Odgovorne oblasti morajo nujno določiti prostor za odlaganje nevarnega pepela iz upepeljevalnika Danes dopoldne sestanek med vladnim komisarjem, občinsko upravo, vodstvom EZIT in drugimi pristojnimi organi * Upepeljevalnik začasno ne deluje, ker občina nima kam odvažati pepela Trebenci »stražijo* dohod k nekdanjemu smetišču Delavci štivanske papirnice zaostrili stavkovno akcijo Včeraj prva dveurnu stavka - Nepopustljiva stališča vodstva podjetja kov Slovenije je slavliencema če stital član izvršnega odbora društva in član Drame SNG iz J^ju bljane Andrej Kurent. Kronika nas sili. da spregovorimo le še nekaj besed o sami pred stavi, čeprav bomo oceno objavili v eni izmed naslednjih številk našega Delavci štivanske papirnice so sklenili zaostriti sindikalni boj v obrambo svojih delovnih mest pa tudi razvoja in samega obstoja papirnice. Na srečanju med vodstvcm podjetja in tovarniškim svetom je prišlo jasno na dan, da so pcrspek tive dokaj temačne in da vodstvo papirnice ne namerava nuditi jam štev. ki jih delavci zahteva'o. Nas protno, vodstvo je na srečanju s tovarniškim svetom potrdilo zamrz njenje vseh novih namestitev, nadaljevanje dopolnilne blagajne najmanj do junija, morda pa ce'o dlje. ter podaljšanje dopusta od 20. julija do 10. avgusta. V odgovor na tako zadržanje je tovarniški svet proglasil stavkovno akcijo in skleni), da bodo v teku te ga meseca izvedli prvih deset ur stavke. Prva dveurna stavka je bi la /e včeraj od 14. do 16. ure, ko so se delavci zbrali ra skupščini in poslušali poročilo o težavnem stanju papirnice ter o nepopustljivih stališčih vodstva. Delavci so tudi priredili spontan sprevod na državni cesti 14 in na cesti ki pelje v Gorico. tako da je bil promet na teh dveh prometnih zvezah okrog pol u re ustavljen. Danes se poročita STANKO URŠIČ m MARIJA DEKOVIČ Obilo sreče in razumevanja na skutni življenjski poti ji ma želi Kolektiv AD1T Sežana ......................IIIHIIIIIII IM 1111111111111111111 Hilli lili... Z OKROGLE MIZE 0 EKSPERIMENTALNI IN REsORMI VIŠJE ŠOLE Posodabljanje pouka se obrestuje Tržaška pokrajinska uprava je včeraj priredila v sodelovanju s Sindikatom slovenske šole okroglo tnizo, ki se uokvirja v niz razprav o eksperimen taciji in reformi višje srednje šole. Okrogle mize, ki jo je vodila v imenu SSŠ prof. Alenka Rebula Tuta, so se udeležili pokrajinski odbornik za šolstvo Locchi, prof. Leonarduzzj v imenu Deželnega pedagoškega inštituta (IRRSAE) ter profesorji Daz si, Saraceni in Bozzutto. Le ti so posredovali izkuš nje eksperimentalnih šol, ki delujejo v Emilii - Ro magni, Piemontu in Lombardiji. Odbornik Locchi je uvodoma izrazil zanimanje tržaške pokrajine za vse pobude, ki bi osvetlile vlogo in pomen skorajšnje reforme višje srednje šole, ob tem je še napovedal, da se bosta v maju »vrstili še srečanji s slovenskimi strokovnjaki iz Jugoslavije ter z vsedržavnimi odgovornimi za šol sko področje pri političnih strankah. Slednji naj bi tržaškim šolnikom in javnosti predočili popravke, s katerimi so posamezne stranke dopolnile zakonski predlog o reformi višje srednje šole. Predsednik IRRSAE Leonarduzzi se je po kraj lem poročilu o dosedanjih uradnih poskusih za ek iperimentalni prijem v pouku na višjih srednjih šo lah, dotaknil najbolj perečih vprašanj, ki omeju jejo učinkovitejše delovanje njegovega inštituta. Jas no je povedal, da gre predvsem za precejšnjo ne jMnost na specifičnem področju eksperimentacije in pa za pomanjkljivo finančno dotacijo s strani mi nistrstva za šois'vo. Preostali udeleženci okrogle mize so dokaj izčrpno in nazorno p<)3r.d »vali usp. he in težave med večietn m poučevanjem na zavodih eksperimentalne narave V tem okviru bi njihova izvajanju lahko strnili v ugotovitev, da se posodah Ijanje pouka brez dvomov obiestuje, potrebno pa je seveda tud; resno soočanje z mejami in težavami. Izkušnje kažejo, je dejala prof. Saraceni, da se da težko programirati, če se organ k profesorjev stalno spre minja. Tudi ni vse v tem, da uvajamo nove pred meto, a istočasno ne posodabljamo klasičnih. Osnovni predmeti, ki dajejo mlademu človeku temelje za na daljnjo izgradnjo njegovega znanja in kulture, bodo vedno isti, prav zato je treba slednje čimbolj poeno titi in posodobiti. Po teh posegih, ki smo jih nujno morali skrčiti, je sledila razprava, v katero so posegli nekateri šolniki, ravnatelji in kulturno-politični delavci Naj za beležimo poseg pokrajinskega svetovalca Spadara (KPI). ki je poudaril, da pomeni eksperinrmtacija tudi povezavo s teritorialnimi značilnostmi, zato bi bilo potrebno, da bi v tem duhu na italijanskih šo lah uvajali tudi spoznavanje slovenske kulture. Ob koncu je obvezna še ugotovitev, da se je okrogla miza. med katero se je razpravljalo o tako sodobnih in pomembnih argumentih, odvijala pred napol praz no dvorano, tudi če smo tik pred reformo višje srednje šole. (nf) Predvidenega sestanka med ob činskimi upravitelji, predsednikom Ustanove za industrijsko cono EZIT in občinskim zdravnikom, ki jo je včeraj sklical na prefekturi vladni komisar Marrosu, na katerem naj bi se konkretno dogovarjali o uporabi neke doline v industrijski coni. ki ji pravijo «Ai laghetti*. za cd'aganje odpadkov iz upepeljevalnika, ni bilo. Sicer pa sta se z vladnim komisarjem sestala le župan Cecovini in odbornik De Rota, ker sta bila tako predsednik EZIT, kot občinski zdravnik odsotna iz Trsta. Sestanek so zato ponovno sklicali za danes dopoldne, ob 9 30, v upanju, da se ga bodo udeležile vse zainteresirane sile in na njem skušale rešiti pereči problem odlaganja smeti, s katerimi je občinski odboi LpT enostavno mislil ponovno odpreti smetišče v Trebčah, kar pa so mu domačini preprečili. O sestanku z vladnim komisarjem je odbornik De Rota poročal na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta v odgovoru na tri vprašanja, ki si. mu jih v zvezi s tem problemom že 24. marca zastavili komunisti, včeraj pa še SSk in PR. Med drugim je povedal, da sta z županom seznani’a vladnega komisarja, da je bila občinska uprava v sedanjih razmerah prisiljena zapreti upepeljevalnik in tako ustaviti odvažanje smeti ter izrazila upanje, da bi celotno vprašanje lahko rešili že na današnjem sestanku. Skupščino je tudi seznanil, da je občinska uprava poleg tega vladnemu komisarju odposlala telegram s prošnjo, ida bi rekviriral tako imenovano dolino «Ai laghetti*. Pristojni od bornik je govoril še o drugih plateh celotnega vprašanja in dejal, da je izbira padla na Trebče po navodilu pokrajinskega zdravnika, ki je sicer kot prvo izbiro predlagal industrijsko cono EZIT, a je občina ni mogla uporabiti, ker nima dovolje n ja. Odborniku so replicirali svetoval ri Poli (KPI), Lokar (SSk) in Er-colessi (PR), ki so ožigosali zadrža nje občinske uprave v vsej tej za: devi; med drugim so ji očitali, da ni upoštevala mnenja vzhodnokraške-ga rajonskega sveta, poleg tega ni obvestila niti občinskega sveta o svojih namerah. Sinočnji seji je sledila tudi skupina neposredno zainteresiranih tre-benskih vaščanov, ki so s svojim protestom že dosegli določen uspeh. Vsekakor pa so vedno pripravljeni nadaljevati s protestnimi manifestacijami, v kolikor bi se tovornja ki s strupenim pepelom ponovno pojavili v vasi. V zvezi z vprašanjem ponovne u-porabe odlagališča smeti v Trebčah je tajništvo tržaške federacije KPI izdalo sporočilo, v katerem izraža vso podporo vaščanom iz Trebč, ki so protestirali ob prihodu tovornjakov, ki bi morali ponovno »usposobiti* bivše zloglasno smetišče. V sporočilu je nadalje zapisano, da je ponovno odprtje smetišča v Trebčah nezakonito, saj so ga pred leti zaprli: ugotavlja se tudi, da je 20. marca občinski svet sprejel sklep, s katerim ukinja dovoz pepela iz upepeljevalnika na barkovljansko obalo in z resolucijo nakazal novo rešitev, po kateri naj bi pepel vozili na zemljišče komprenzorija EZ IT. Komunisti torej obsojajo odbor LpT, saj ni znal najti drugačne rešitve kot to, da je skušal ponovno odpreti smetišče v Trebčah in tako okužiti Kras. 9 tem problemu je razpravljal tudi pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti, v četrtek, 2. aprila. Prisotni so bili člani odbora Slovenske skupnosti, predsednik rajonskega sveta za vzhodni Kras in izvedenci SSk. V izčrpni diskusiji je prišlo do izraza stališče SSk glede resolucije tržaškega občinskega sveta, ki prepoveduje nadaljnje odlaganje nevarnih snovi na barkovlianskem nabrežju. Občinski odbor je samovoljno izbral nekdanje trebensko odlagališče, čeprav je iz samega teksta odobrene resolucije razvidno, da je tudi kraško območje neprimerno za odlaganje škodljivih snovi. SSk izraža popolno solidarnost trebenskemu prebivalstvu. Kritično se je do zadržanja občinskega odbora LpT izreklo tudi združenje industrijcev, ki poziva odgovorne oblasti, naj pustijo polemike ob strani in skuša io čim prej rešiti problem odlagališča za smeti. odraz njegove zgodovine in kulture, to pa prav gotovo ne velja za Trst, kjer je italijanska nacionalistična, iredentistična in celo fašistična preteklost množično zastopana, niso pa prisotne nekatere druge važne in za Trst značilne stvarnosti: v prvi vrsti slovenska, pa tudi delavska, kot je bilo tudi poudarjena na včerajšnji razpravi. In z nekaterih strani, predvsem z levice, je bilo poudarjeno, da se je treba končno lotiti problema toponomastike, medtem ko se je konservativni del občinskega sveta (MSI, večji del liste in del demokristjanov) izrekel odločno proti temu, češ da bi šlo za nekakšno »protinacionalno* operacijo, kot se je izrazil demokristjan Chersi. Vsekakor pa ni predlog o poimenovanju kanala ter o postavitvi večjezične table naletel na veliko navdušenje v občinskem svetu, ki pa je na koncu vendarle odobril sklep, da se ob kanalu postan večjezična tabla z navedbo zgodovinskega pomena Marije Terezije za naše mesto. Spremembo prvotnega predloga v tem smislu je predlagal načelnik svetovalske skupine KPI Monfalcon, podpisniki resolucije so ga sprejeli, glasovanje pa je dalo naslednji rezultat: za predlog so se izrekli predstavniki KPI, PR, SSk, PSDI ter «listarja* Cusmich in Perco. proti misovci, ostali listarji ter dva demokristjana (Ponis in Ca-pecchi), ostali predstavniki KD pa so se vzdržali. Predlog je bil tako z večino glasov sprejet, (tm) V PREPOLNEM PROSVETNEM DOMU Revija «Primorska poje» sinoči prvič na Opčinah Občinstvu je pelo enajst zborov . Do-bra organizacija domačega KD 1 abor Revija tPrimorska poje* je brez dvoma za ljubitelje petja doživetje, pa ne samo zanje, ampak ima še širši družbeni pomen. To je dokazal tudi sinočnji nastop v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer se je občinstvu predstavilo 11 zborov iz zamejstva in Slovenije. Bilo je tudi prvič, da se je ref ija odvijala na Opčinah, za kar gre zahvala tudi prizadevnim openskim pevkam in pevcem, pa KD Tabor, ki so v organizacijo vložili veliko truda. To je v svojem govoru v imenu organizatorjev Z S KD in ZPZP poudaril tudi Mirko Kapelj, ki je med drugim dejal, da Primorska poje kaže na visoko stopnjo kulture naših ljudi. Pesem je nepogrešljiv dejavnik v življenju primorskega človeka in vsakega Slovenca sploh, o čemer priča zgodovinska navezanost nanjo. Letošnja revija, je še dejol Kapelj, pa se uvršča tudi med oslove 40-letnice ustanovitve OF Slovenije, kar daje manifestaciji še globlji pomen. Na začetku zborovskih nastopov pa je prisotne v imenu openskih pevk in pevcev ter KD Tabor pozdravila Kostanca Filipovič. Svojo nic se bo razgovarjal s krajevnimi predstavniki, ki se ukvarjajo s problematiko železniškega prometa v našem mestu in deželi. Obisk bo priložnost za obravnavo načrta železniških povezav v teh krajih, začenši s podzemeljsko železnico v Trstu, ki jo bodo po toliko letih in hudih polemikah verjetno v kratkem usposobili in s tem rešili vprašanje «na-brežnega vlaka*. Govori se, da bodo dela v predoru končali v maju' ali juniju. Na današnjem srečanju bodo govorili tudi o tabeljski železnici. Srečanje bo ob 10. uri na sedežu trgovinske zbornice. f Čestitke Dr. Habsburg na obisku Trst postaja kot vse kaže, vedno i bolj pogosto shajališče evropskih parlamentarcev. Seveda le nekaterih. Očitno tistih, ki so tržaškemu listarskemu županu in liberalnemu evropskemu parlamentarcu Cecoviniju, najbolj pogodu. Tako so prišli v soboto od vseh vetrov na obisk liberalci, danes pa je na vrsti dr. Otto Habsburg, znani predstavnik desno usmerjene bavarske krščansko socialne stranke in nazadnjaške organizari tki; 11.05 Pojo amaterski zbori; 11.30 So botna matineja; 12 05 Zapojmo pe sem; 12.20 Po republikah in po krajinah; 12.40 Zapojte z nami: 13.10 Godala v ritmu; 13 30 Kme tijski nasveti; 13.40 Veseli doma či napevi; 14.00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 14.30 Pripo ročajo vam . .; 15.05 Glasbeno panorama; 16.00 Dogodki in odme vi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Zunanjepolitični maga zin; 19.00 škatlica z godbo: 19.30 Mladi mladim; 20.35 Mladi mo stori: 20.55 Domovina je ena; 21.00 Sobotni zabavni večer. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. aprila 1981 NA SVETOVNIH INVALIDSKIH IGRAH V RIMU Še štirje novi svetovni rekordi Postavili so jih v atletskem delu tekmovanja ■ Dve italijanski zmagi v sabljanju RIM — V drugem dnevu 2. med narodnih invalidskih iger v Rimu so padli v atletskem delu tekmovanja še štirje svetovni rekordi. Ameriški bogoslovec Boldt, ki ima amputirano eno nogo (in je s svojim četrtkovim svetovnim rekordom v skoku v višino 2.04 cm vzbudi' pozornost ljubiteljev športa po vsem svetu) je tudi včeraj dosegel doslej najboljšo znamko na svetu in sicer v skoku v daljino z mesta: preskočil .je razdaljo 301 cm. Francoski spastik Havard je pretekel 80 m v 12”, nemški paraplegik Spiess je zalučal kopje 15,16 m daleč, slepi Finec Onnella pa je skočil v daljino z mesta 278 cm, kar je tudi svetovni rekord za kategorijo, v kateri je tekmoval. Italija je bila včeraj razmeroma uspešna, saj je osvojila kar dve zlati kolajni v sabljanju. Priborila sta si ju Paolo D’Agostini in Ame-deo Cirioni v dveh različniii kategorijah floreta. Sicer pa v sabljanju na splošno prevladujejo Francozi, danes pa napeto pričakujejo ženski dvoboj v floretu med Italijo in Francijo, ki bo v mali rimski športni palači. Danes se bodo tekmovanja nada ljevala še z nastopi v plavanju, sabljanju in košarki. BOKS Zmaga Antuoferma Italijan Vito Antuofermo je v dra- nični komisiji, zato .jo bodo kmalu razpustili in izbrali novo strokovno vodstvo kluba. Ugotovili so še, da so za nazadovanje iz prve lige krivi tudi igralci, ki se na tekmah, ra zen nekaterih posameznikov, niso dovolj potrudili in niso dali tori ta kega doprinosa, kot bi ga lahko, glede na njihove sposobnosti. Končno besedo bo zdaj izrekla še klubska skupščina, ki bo analizirala delo kluba v pretekli sezoni in poiskala vzroke neuspeha tako moške, kot ženske ekipe, nato pa bo določila smernice in trdno osnovo za povratek nekoč najboljše jugoslovanske ekipe v 1. zvezno ligo. Na svetovnih invalidskih igrah v Rimu je Kanadčan Arnold Bondt po svetovnem rekordu v skoku v višino dosegel najboljši rezultat tudi v skoku v daljino (Telefoto AP) DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI vse za šport in prosti čas VEČ ŠPQRTA - VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandoie 42/B DANES SOBOTA, 4. APRILA 1981 NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 19.30 v Trstu: Zaule - Primorje; KADETI 19.30 v Trstu, Sv. Ivan: Zaule ■ Primorje; CICIBANI 16.30 pri Domju: Domio - Breg; MLAJŠI CICIBANI 17.35 pri Domju: Domio - Breg; KOŠARKA POULE C 1 20.00 v Dolini: Jadran - Gabrielli; 1. DIVIZIJA 17.00 na Kontovelu: Kontovel ■ Stella Azzurra; DEČKI 15.30 na Kontovelu: Kontovel - In ter Milje: 16.30 v Trstu, Vrdelska cesta: Libertas - Bor; PROPAGANDA 18.30 v Miljah: Inter Milje - So kol; ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Trstu, «1. maj»: Bor Intereuropa - Pielle Immobiliare; 19.00 v Nabrežini: Sokol - Spinea; MOŠKA B LIGA 18.(X) v Veroni: Calzaturificio 3A - Bor JIK Banka ŽENSKA C-2 LIGA 18.30 na Proseku: Kontovel - Fon ..................tliltmm.... KOŠARKA NAŠE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH Ja d ran ovci drevi proti Cittadelli Jutri slovenski derbi Kontovel-Bor Jadran bo drevi odločno jurišal na zmago - Tekma ob 20. uri v Dolini «POULE C-1» Po nerodnem spodrsljaju v nedeljo v Dolini proti moštvu Elcroma matičnem boksarskem srečanju pre- j12 Tržiča bodo jadranovci drevi zo-magal v Chicagu po točkah v de- (*-'t nastopili v dolinski telovadnici. setih krogih Mehikanca Mauricia Aldano. Italijan, ki se je predstavil na ringu po osmih mesecih neaktivno sti in po plastični operaciji, ki naj bi mu zmanjšala ranljivost obrvi, je že v prvem krogu dvakrat skon-čal na tleh. iz prebitih obrvi pa je izdatno krvavel. Z izredno voljo in borbenostjo (in manj s tehniko) pa je polagoma le obvladal svojega nasprotnika in ga nato tudi premagal. To je bila Antuofermova 47. zrna ga (ob 5 porazih in 2 neodločenih izidih). KOLESARSTVO Tudi Petelin in Doljak jutri pri Pordenonu Jutri se začne uradna sezona ci-kloamaterske zveze iz naše dežele. Med cikloamaterji bo Adria letos dobro zastopana, predvsem v mlajši kategoriji, kjer bosta lonjerske barve branila Petelin in Doljak. Oba se bosta tudi udeležila jutrišnje dirke v Porcii pri Pordenonu. KOŠARKA ZARADI NAZADOVANJA Vodstvo Jugoplastike kolektivno odstopilo Pri Košarkarskem klubu Jugopla stika v Splitu je včeraj prišlo do vodstvene krize. Po šesturncm zasedanju za zaprtimi vrati je nam reč izvršni odbor kluba ponudil društveni skupščini kolektivno ostavki. Do takega sklepa je prišel izvršni odbor potem, ko je ‘v razpravi prevladalo stališče, da za iz-Pad bivšega prvaka in podprvaka Evrope iz družbe najboljših jugoslovanskih klubov niso krivi le posamezniki, temveč ves kolektiv. Kot so včeraj sporočili časnikarjem, je izvršni odbor najprej izglasoval nezaupnico strokovno-teh- tMiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiitittiiitiii MINIBASKET Deželni odbor ininibasketa obvešča vsa društva, ki goje miniba-*ket, naj sc udeleže izrednega sestanka, ki bo v Trstu, na sedežu deželnega odbora, v Ul. F. Vene-*ian 5, v ponedeljek, 6. t.m., ob 19.30. Zaradi pomembnosti sestanka prost deželni odbor, naj sc predstav niki društev sestanka gotovo udeležijo. V tretjem povratnem kolu za pre stop v C-l ligo se bodo spoprijeli z moštvom Gabrielli iz Cittadelle. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri in je seveda zopet pričakovati, da bo do zvesti Jadranovi navijači do zadnjega kotička napolnili dolinsko telovadnico. Današnje srečanje je za jadranov-ce dokaj pomembno. In to iz več razlogov. Prvič: jadranovci morajo drevi nujno jurišali na zmago, da si zagotovijo novi prvenstveni točki, s čimer bi bil prestop v C-l ligo praktično rkoraj gotov. Drugič: z zmago bodo naši košarkarji po dveh zaporednih spodrsljajih zopet dobili nekdanje zaupanje v lastne moči. S tem bodo seveda v nadaljnjih nastopih bolj sproščeno igrali. Ne nazadnje morajo Sosič in tovariši tudi zbrisati slab vtis, ki so ga pustili na zadnjem srečanju proti Tr žičanom. Naloga slovenskih fantov ne bo lahka. Nasprotno! Moštvo še vedno pesti gripa in nastop marsikaterega košarkarja je še v dvomu (Žerjal, Klobas, Ban?). Po drugi strani pa bodo košarkarji Gabriellija dopotovali v Dolino z resnim namenom, da osvojijo novi točki, saj so košarkarji iz Cittadelle v borbi za prestop v višjo ligo. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Osrednje srečanje tega kola v pro mocijskem prvenstvu bo vsekakor jutrišnji slovenski derbi na Kontovelu med domačim moštvom in Borom. Predvideti je ogorčen boj, saj sta trenutno obe moštvi v zadovoljivi formi. Naj omenimo, da so v prvem delu prvenstva v medsebojnem obračunu slavili Kontovelci. Po lepi zmagi nad moštvom La Talpe pa čaka jutri poletovce težka preizkušnja. Tavčarjevi varovanci bodo namreč igrali v gosteh proti moštvu Scoglietta, ki sodi med bolj še ekipe tega prvenstva. 1. MOŠS \ DIVIZIJA Medtem ko bo Bor A v A skupini počival, pa bosta v B skupini zaposlena oba naša zastopnika. Kontovel se bo danes doma spoprijel s Stello Azzurro in ima možnost, da osvoji prvi prvenstveni par točk, Bor B pa bo doma igral proti favoriziranemu Don Boscu. DEČKI To dolgo prvenstvo se bliža kon cu. Na sporedu so namreč še tri kola. Bor in Kontovel bosta igrala že danes. «Plavi» imajo proti Liberta-su možnost, da osvojijo novi točki, Kontovelci pa bodo proti Interju iz Milj imeli težko nalogo. Jadranovci se bodo jutri spoprijeli doma proti Barcolani. Pričakovati je, da bodo Sosičevi varovanci osvojili nov par točk. »PROPAGANDA« Košarkarji nabrežinskega Sokola bodo danes gostovali v Miljah. Po nepričakovanem porazu v zadnjem polis, kolu z Barcolano je težko verjeti, da bi danes naši predstavniki poskrbeli za podvig. Od njih pa pričakujemo požrtvovalno igro MINIBASKET «PRV ENST VO COCA-COLA« Slovenski derbi Boru Kontovel — Bor 26:70 KONTOVEL: Cingerla 10 (2:2), Sterni 10 (4:6), Pertot, Ban 1 (1:2). Gruden 3 (3:4), Rupel 2. Husu, Pra-šelj, Boracci, Compare, Regent, Ba-dali. BOR: P. Lippolis 2, L. Lippolis 21 (3:4), Lokar 8, Kovačič 4, Mo setti 4, Mattera 6, Šik 1 (1:4), Ci-vardi 22 (2:2), Barut 2, Barini in Trampuž. SODNIKA: Prašelj in Pupis. V prvi tekmi «Prvenstva Coca-Cola* sta še srečali Kontovel in Bor. Tekma se je odvijala enosmer no in le Cingerla se je enakovredno kosal z gosti'. Od posameznikov bi pohvalili od domačinov kapetana Sternija (poleg Cingerle), medtem ko pri gostih je izredno borbeno igral Pavel Lip- MAX NOGOMET Inter Danes Bologna Nogometno srečanje v prvi italijanski ligi med Bologno in Inter-jem bodo odigrali že danes. Tekmo so anticipirali, ker Inter čaka v sredo prvo polfinalno srečanje v pokalu prvakov proti Real Madridu ODBOJKA V PRVENSTVENIH TEKMAH Tokrat bodo vsi naši drugoligaši igrali proti težkim nasprotnikom Danes in jutri bo na sporedu kar štirinajst prvenstvenih srečanj 73 jp. Aveliino - Pistoiese 1 Bologna - Inter nev. Brescia - Napoii 1 X 2 Cagiiari - Perugia 1 Como - Ascoli 1 Fiorentina - Torino 1 X 2 Juventus - Catanzaro 1 Udinese - Roma X 2 Genoa • Bari 1 Lazio - Spal 1 X Milan - Ataianta 1 Parma Fano X 1 S. Angelo - Reggiana X 1 Drugoligaško odbojkarsko prvenstvo se nagiba h koncu. V ženski konkurenci sta preostali še dve koli, odbojkarji pa bodo morali v športno areno enkrat več. Za dve naši šesterki bo padla končna odločitev v teh preostalih prvenstve nih nastopih. Poleg teh srečanj bo zanimivih še nekaj nastopov našiti šesterk. Danes in jutri bo odigranih štirinajst prvenstvenih tekem. ŽENSKA B LIGA Tokrat igrata doma oba naša zastopnika. Nabrežinski Sokol bo gostil odlično Spineo, ki je po porazu Mogliana Veneta sama na odličnem drugem mestu razpredelnice. Slo venske odbojkarice bodo pred izredno težko nalogo, saj nastopa v ekipi gostij reprezentantka Filippo, katero je izredno težko zaustaviti. V primeru, da njej ne gre najbolje, pa so ostale njene soigralke izredno učinkovite in nevarne. Prav v zadnjih dveh kolih, ko so za Sokol točke izredno pomembne in odločilne za obstanek, se bo moral pomeriti z dvema najboljšima še-sterkama'vtej,skupml. Domačinke so podvig sicer sposobne opraviti, toda pokazati bo potrebno veliko več, kot pred tednčftr V 'ddnfiačeM’ slovenskem derbiju. Pred izredno težko nalogo bo tudi vrsta Bora Intereurope, ki bo imela na drugi strani mreže nič manj kot vodečo ekipo Pielle Im mobiliare, ki vodi s 4 točkami pred nosti in je izgubila samo dve srečanji. Odbojkarice Bora Intereurope res nimajo kaj izgubiti in na igrišče bodo šle povsem sproščene. Upati je torej, da bo tudi igra sproščena, ker edino tako lahko spravijo na kolena odlične nasprotnice. MOŠKA B LIGA Težko gostovanje čaka drevi tudi odbojkarje Bora JIK Banke, ki se bodo morali podati na pot v Verono. Domača šesterka Calzaturifi cio 3 A je doslej pospravila 32 točk in je na drugem mestu razpredel niče. Glede na dejstvo, da bodo Tržačani igrali močno okrnjeni (brez Špacapana, Veljaka in Orla) so možnosti za uspeh resnično mini malne. ŽENSKA C-2 LIGA Med tremi našimi šesterkami bo imela drevi najhujšega nasprotnika Sloga, ki bo gostovala pri tržaškem CUS. Domačinke so s 26 točkami na drugem mestu lestvice-in imajo 4 manj od vodeče ekipe Fiat Co- ■«iiiniililliiil(ltliiililiiUiiMiiniiiiiiiMiii|iiiiinniitiiiiiMiliiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiaiiiiuiuiHiiHiiiitiii|iiiiiiiiiiuiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiluiiiiiiiitiiii„li,ii„l,iii,iii,i|l„l„|,|l||ll|l|ll|lll||IMI,lllll, NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Brežanom tokrat ne sme spodleteti Z zmago bi si morda tudi Kras predčasno zagotovil obstanek - Drevi Primo-rje-Zaule za pokrajinski nasloi\ jutri Gaja-Olimpia za 2. mesto v 3. AL -Samo z obema točkama lahko Juventina se računa na prestop v 2. AL na Goriškem Prvenstvo se bliža koncu. Jutri bodo namreč odigrali že 11. povratno kolo, izidi katerih bi lahko precej razjasnili položaj na spodnjem delu lestvice. Za naše enajsterice je jutrišnji zavrtljaj, vsaj na papirju, ugoden. Vendar ne smemo pozabiti, da je prvenstvo prišlo v odločilno fazo in na igriščih prav v tem delu prvenstva prihaja do presenetljivih izidov. Zato bodo vse naše ekipe morale jutri igrati precej zbrano. Breg — Baxter V Dolini bodo odigrali nedvomno eno osrednjih tekem nedeljskega kola, saj končni izid tega dvoboja zna biti odločilnega pomena za obe e-najsterici. Brežani so po treh zaporednih porazih v nedeljo (proti Sta-ranzanu) vendarle prišli do točke, s katero pa niso povsem na varnem: pomislimo le. da je jutrišnji nasprotnik Baxter sicer na zadnjem mestu lestvice, vendar ima samo tri točke Pester spored izletov Slojnih planincev Športno združenje Sloga se že vseh deset let svojega obstoja uk-varja z žensko odbojko. Vendar to edina veja delovanja tega dru-?tya. ki deluje na vzhodnem Krasu. Rred dvema letoma so namreč pri k'°gi ustanovili tudi planinski odsek. , Tudi v letošnjem letu je program izletov in pohodov precej obširen, ?ai jih je v načrtu deset. Od teh ■majo planinci Sloge tri že za sabo. Letošnjo sezono so začeli 22. febru-®r.ia z družinskim izletom v dolino Glinščice in na Mali Kras. Pohod je odlično uspel. *5. marca so se planinci Sloge u deležih zimskega vzpona na Snež-d*k. ki ga je priredilo tudi letos Planinsko društvo Ilirska Bistrica. '/zPon je nekoliko oviralo muhasto vi,eme. Vzpon na Snežnik so letos Priredili že sedmič. Že tradicionalen je tudi spomin ®ki vzpon na Porezen pri Cerknem, *5i ga je 22, marca priredilo Planinsko društvo Cerkno in katerega so se udeležili tudi člani Sloge. Ta yzpon priredijo ob obletnici pokola "5 partizanov in talcev med drugo svetovno vojno. Letošnji vzpon je Pil na sporedu šestič. Ker je bil ta vzpon jubilejni, so organizatorji podelili zlato značko udeležencem vseh dosedanjih pohodov. Med dobitniki značke so bili tudi nekateri člani Sloge. Tudi ta vzpon je odlično u-spei: vreme je bilo res enkratno, poleg tega pa je bila tudi organizacija brezhibna. Ostale pohode letošnje sezone pa bo priredila planinska sekcija Sloge, '"»ko bo na velikonočni ponedeljek pohod po delu Slovenske planinske tranzverzale po Brkinih. Udeleženci se bodo podali v Materijo, Mrše, Artviže, Vremsko dolino in Matavun. 10. maja imajo planinci Sloge v programu vzpon na Učko, nato pa bodo na sporedu trije družinski izleti: na Snežnik (31. maja), na Čaven ali Javornik (21. junija) in na Višarje (5. julija). 6. septembra bodo planinci Sloge priredili spominski pohod ob obletnici ustrelitve štirih bazoviških ju nakov. Cilj bo na kraju ustrelitve talcev, kjer se bodo planinci udeležili spominske svečanosti. 13. in 14. septembra pa se bodo planinci Sloge preko Krme in Kredarice vzpeli na Triglav. Poleg tega moramo omeniti še ze- lo uspeli zimski izlet na Veliko Gradišče nad Preložami in razne zimske vzpone in izlete, ki so se jih udeležile manjše skupine sloginih članov, na primer izlet na Nanos, ki je bil januarja letos. Člani planinskega odseka so se udeležili tudi krajših poldnevnih izletov na Kokoš, v Gročano in dolino Glinščice. Po želji članov bodo priredili tudi krajše izlete po Krasu. Geslo planinske sekcije Sloge je namreč «Po našem Krasu naši ljudje!* S tem pa delovanja planinskega odseka Sloga še ni konec. Kot nam je povedal Viktor Stopar, bodo v sodelovanju z združenji staršev osnovnih šol vzhodnega Krasa priredili enega ali več izletov v naravo za osnovnošolske otroke poleg tega pa misli planinska sekcija sodelovati pri vseli pobudah ostalih zamejskih planinskih društev in se udeleževati pohodov in izletov, ki jih bodo ta društva priredila. Za vse svoje člane in simpatizerje pa bo planinska sekcija SZ Sloga priredila tudi predavanje na planinsko tematiko in pa seveda družabni piknik, ki bo po vsej verjetnosti na Sviščakih. INKA zaostanka za Bregom. Iz lige pa izpadejo tri zadnjeuvrščene enajsterice. Zato rrorajo Brežani jutri zmagati, drugače bi njihov položaj postal res nevaren. Naloga Brega ne bi smela biti težka. Ekipa Baxterja preživlja hudo krizo, saj je npr. prejšnji teden odstopil tudi trener Volpi. Nadomestila sta ga Volk in De toni, ki pa nista imela sreče, saj je Baxter prejšnjo nedeljo doma podlegel enajsterici Čampi Elisi 2:0. Dodali pa bi, da”je ekipa Baxterja letos osvojila na domačih tleh le dve točki, medtem ko so bili Tržačani v gosteh bolj uspešni in so odnesli kar 14 točk. To je morda edino, kar skrbi Brežane, ki so vsekakor favoriti. Campanelle — Vesna Domačini nimajo problemov z lestvico in zaradi tega bodo lahko i-grali bolj sproščeno. To je vsekakor pogodu Vesni. Predvideva se torej odprta in lepa igra in ker je Vesna trenutno v dobri formi in ker si ne sme dovoliti spodrsljajev, (saj bi to lahko izkoristila Costalun-ga) mislimo, da se bode Križani vrnili domov s celotnim izkupičkom v žepu ter tako ostali še vedno na vrhu lestvice. Kras — Domio Tudi za ta dvoboj vlada veliko zanimanje, saj je zelo pomemben za spodnji del lestvice. Kras je v zadnjih nastopih jasno pokazal, da je prebolel krizo, venar »rdeče-beli* niso še na varnem. Krašovci imajo vsekakor štiri točke prednosti pred Domiom. ki bo prišel v Repen s trdnim namenom, da neporažen zapusti igrišče. Tudi Kras bi se morda sprijaznil s točko, če pa osvoji celotni izkupiček, bi si morda predčasno matematično zagotovil obstanek v ligi. Zarja — S. Marco Bazovci, ki so v tem prvenstvu dobesedno presenetili, jutri ne bi smeli imeti velikih problemov in hi morali spraviti na kolena ekipo S. Marco, Id bo v Bazovici prav gotovo ubral obrambno taktiko v upanju, da odnese točko. Zarja pa ne mara popuščati, kajti Bazovci hočejo utrditi položaj na lestvici in zato jutri računajo na obe točki. 3. AL NA TRŽAŠKEM Prvenstva je konec. Zmagovalca obeh skupin sta Primorje in Zaule, ki sta si zagotovila prestop v višjo ligo, se bosta danes zvečer pomerila v dodatni tekmi za naslov pokrajinskega prvaka 3. AL. Obe ekipi sta praktično gospodarili v svojih skupinah. Primorje je zmagalo s šestimi točkami prednosti, Zaule pa kar s 14. Zato se danes na igrišču v Ul. Sanzio obeta res lep dvoboj, saj bosta ekipi dali vse od sebe. Vsako predvidevanje je seveda tvegano. Primorje je v zaključnem delu prvenstva sicer nekoliko popustilo, Zaule pa so igrale odločno do konca in s tem ohranile tudi nepremagljivost. V 20 tekmah so namreč kar 19-krat zmagale in zabeležili en sam remi. Osvojile so torej 39 točk. Primorje pa je v teku prvenstva doživelo dva poraza (Sistiana, Olimpia) in dosegla dva remija (Inter TS, S. Andrea). Gaja — Olimpia Prejšnjo nedeljo so srečanje od-godili zaradi priziva, ki ga je Gaja vložila po srečanju v Nabrežini proti Sistiani zaradi izgredov občinstva. Priziv je bil zavrnjen, zato se je Gaja obrnila do deželnega odbora nogometne zveze. Sedaj je nogometna zveza sklenila, da bo tekma v nedeljo zjutraj v Ul. Flavia, kar pomeni, da ie bil tudi drugi priziv zavrnjen. Izid tega tako pričakovanega dvoboja bo odločal, katera izmed teh dveh ekip se bo pomerila z drugouvrščenim moštvom skupine M (torej Roianesejem) za prestop v 2. amatersko ligo. Srečanje i led Gajo in Olimpio ne bo torej samo izredno pomembno, ampak po zadnjih razpletih tudi privlačno. V prvenstvu je Gaja obakrat zmagala in zato upa, dr. bo obveljal pregovor, da v tretje gre rado. B. R. 3. AL NA GORIŠKEM Farra — Juventina Najvažnejša tekma jutrišnjega ko la na Goriškem bo brez dvoma v Fari, kjer bo vodeča ekipa 3pre .jela v goste Štandrežce. Razlogov, da bo to tekma kola, .ie več. Eden glavnih pa je, da se obe ekipi (Juventina vsaj matematično) še borita za napredovanje, zato .je razumljivo, da se srečanje napoveduje kot izredno zanimivo. V slučaju, da zmagajo domačini, in to je najbolj verjetno, Juventina ni ma več nobenih možnosti napredovanja. Drugače pa bi bilo, če bi slabili zmago Borghesovi varovan ci. S tem bi namreč vprašanje napredovanja postalo ponovno odprto tudi za štandrežce. Mladost — San Lorenzo Doberdobci bodo v nedeljo imeli precej težko nalogo, saj bodo igrali, __ proti tretjeuvrščeni ekipi, ki kljub =l_ minimalnemu zaostanku za vodeči-ma, upa še na napredovanje Zato je razumljivo, da bodo gosti dali vse od sebe, da bi na doberdob-skem igrišču iztržili vsaj remi, kar bo najbolj verjeten končni rezultat. Isonzo — Sovodnje Naloga, ki čaka So vodenice, je izredno težka. Isonzo namreč je med boljšimi ekipami prvenstva in pred domačim občinstvo zelo težko izgubi točke. Neodločen izid bi za slovenske igralce pomenil že lep dosežek. (pr) molli iz Gorice ter dve več od na šega tandema Sloga - Breg. Glede na igralni kader pa nekateri pravijo, da je CUS najmočnejši, toda s prikazano igro je zaenkrat razočaral. Prav to pa zna obrniti vodo na mlin Sloge. Neposredni obračun med Kontove-, lom in Fontanafreddo bi moral biti tudi izenačen, saj imata obe šesterki enako število točk. Po našem mnenju pa bi moralo domače igrišče nagniti jeziček na tehtnici na stran Kontovela. Jutri popoldne Breg z Julio ne b; smel imeti preveč težavnega dela. MOŠKA C-2 LIGA Zadnja prvenstvena tekma je pokazala, da 01ympia igra nekoliko boljše, toda tudi US Friuli bo za Goričane slej ko prej premočan nasprotnik. ŽENSKA D LIGA Prav gotovo niti Sloga ne bo zmogla zaustaviti zmagovite poti odlične ekipe AUSA PAV, ki je še edina neporažena. Dobro bodo morale igrati tudi igralke Bora, če hočejo pospraviti enajsti par točk na tekmi s Pierisom, ki je pokazal zadnje čase velik napredek. MOŠKA D LIGA Po zadnjem spodrsljaju z vodečim Rozzolom ima Juventina drevi enkratno priložnost, da spravi na kolena La Talpo in s tem devetič v letošnjem prvenstvu razveseli svoje številne, zveste navijače. 1. MOŠKA DIVIZIJA Naša zastopnika imata drevi en kratno priložnost za uspeh. Ekipa Krasa pa ima povrhu z Volley clu-bom še odprt račun. Mladi borovci so že premagali VM v prvem delu prvenstva. «UNDER 15» Jutri dopoldne se v tej konkurenci prične povratni del prvenstva. Tako Bregu z OMA Zanardo kot tudi Sokolu v domačem derbiju s Kontovelom slej ko prej se ne bo uspelo oddolžiti za poraz v prvem neposrednem obračunu. Omeniti velja, da sta OMA Zanardo in Kontovel v prvem delu prvenstva slavila zmago, s prepričljivim 2:0. G. F. tanafredda; 21.00 v Trstu, Mont* Cengio: Cus Trst - Sloga; MOŠKA C - 2 LIGA 18.00 v štandrežu: Qlympia Gorica - US Friuli; ŽENSKA D LIGA 16.00 v Trstu, «1. maj*: Bor - Pie-ris; 20.00 v Červinjanu: Ausa PAV - Sloga; MOŠKA D LIGA 20.30 v Štandrežu: Juventina - La Talpa; 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Trstu, «1. maj*: Bor - VM; 21.15 v Nabrežini: Kras - Volley club; ATLETIKA OTVORITVENO MOŠKO TEKMOVANJE 15.00 v Trstu, nastopata tudi Bor in Adria; JUTRI — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi NEDELJA, 5. APRILA 1981 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Dolini: Breg - Baxter; 16.30 pri Domju: Campanelle - Vesna; 16.30 v Bazovici: Zarja - San Marco; 16.30 v Repnu: Kras - Domio; 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Ul. Flavia: Gaja -Olimpia; 16.30 v Fari: Pro Farra - Juventina; 16.30 v Doberdobu: Mladost - S, Lorenzo; 16.30 v Št. Petru: Isonzo - Sovodnje; NAJMLAJŠI 15.00 v Trstu, Ul. Flavia: SLFY -Breg; 10.30 na Proseku; Primorje - Chiarbola; 12.00 v Bazovici; Zarja - Roianese; ZAČETNIKI 10.30 v Dolini: Breg - Soncini B; 9.30 na Proseku: Primorje - Gaja; NARAŠČAJNIKI 8.30 v Bazovici: Primorec - Stock; KOLESARSTVO CIKLOKROS 13.00 v Porcii: nastopa tudi Adria; ATLETIKA OTVORITVENO ŽENSKO TEKMOVANJE 9.00 v Gorici: nastopa tudi Bor; ODBOJKA ŽENSKA C - 2 LIGA 15.00 v Trstu, Športna palača: Ju-lia - Breg; UNDER 15 (ženske) 10.00 v Trstu, Petrarca: OMA Zanardo - Breg; 9.30 na Proseku: Kontovel - Sloga; KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. dello Scoglio: Scoglietto - Polet; 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Bor; 1. DIVIZIJA 11.30 v Trstu, «1, maj*; Bor B -Don Bosco; DEČKI 9.30 na Opčinah: Jadran - Barco-lana; POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 6. APRILA 1981 ODBOJKA REVIVAL 20.30 pri Banih: Polet - Kras (mo- ški) ODBOJKA V ŽENSKI D LIGI Kljub enakovredni igri Sloga zgubila S a — Vol!ey club 1:3 (15:5, 13:15, 7:15, 10:15) SLOGA: Benčina, Hrovatin, Kovačič, Križmančič, Sosič, S. in V. Vidau. Slogašice so dobro začele, saj so v prvem setu nadigrale nasprotnice v pičlih desetih minutah. Kazalo je, da bodo zlahka zmagale, saj so tudi v drugem setu stalno vodile. Zbrale so 13 točk, na žalost pa so zgrešile vrsto servisov, kar so nasprotnice takoj izkoristile in izenačile. Tudi v zadnjih dveh setih sta bili ekipi enakovredni, Slogo pa sta izdali trema in neuigranost, tako da so naša dekleta v ključnih trenutkih popustila. Kljub porazu pa je treba pohvaliti vso ekipo, še posebno Hrovatinovo, ki je pripomogla, da so slogašice vsaj v prvem setu pokazale. ka j vse zmorejo L. K. KOŠARKA Turnir «lnterlig » Inter Milje • Selekcija Koper 99:63 (53:32) .....................»n....................n.............................................. OBVESTILA ŠD Mladina SMUČARSKI IN PLANINSKI ODSEK vabita jutri, 5. t.m., na kratek popoldanski razvedrilni pohod po Krasu. Zbirališč' pri spomeniku v Križu z odhodom ob 14. uri. Zagotovljene pečene klobase. Iz organizacijskih razlogov naj se zainteresirani javijo čimprej v društvu A. Sirk. • • • ŠD Mladina SMUČARSKI ODSEK organizira v nedeljo, 12. t.m., društveno tekmovanje, ki bo na Nevejskem sedlu (Prevala). Vabljeni vsi člani društva. Ob priliki bo organiziran avtobusni izlet. S tem izletom se zaključi smučarska sezona. • • • SPDT vabi v soboto, II., in v nedeljo, 12. t.m., vse ljubitelje smučanja na izlet TURNEGA SMUČANJA ki bo potekal v okolici Komne In Krnu. Vse informacije In vpisovanje pri odborniku SPDT Pavlu Fa-cliinu vsak dan ob večernih urah (tel. 742488). Vabljeni! YC čupa Iz Sesljana sporoča, da bo začetek tečaja o praktičnem pomorstvu v četrtek, 9. aprila. Tečaj bo vodil kapitan Bruno Usjak. Teoretični del tečaja bo ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v mali Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20, praktični del tečaja pa na jadrnicah v Sesljanskem zalivu v maju In sicer ob sobotah popoldne in ob nedeljah zjutraj. Vpisnina je 70.000 lir, za člane 40.000, mladina do 18 let in dijaki brezplačno. Vpisovanje (tudi dijaki in mladina) na ZSŠDI. • * • ŠD Mladina - baletni odsek priredi danes, 4. aprila, ob 20. uri v domu Albert Sirk v Križu •Baletni nastop gojenk*. Vljudno vabljeni. • • • SPDT prireja v nedeljo, 12. aprila, avtobusni pomladanski izlet na Belo-peška jezera z vzponom po vertikali na Peč. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11. ŠK Kras, l'.D Kraški dom in KD Rdeča zvezda organizirajo za otroke od 4. do 12. leta starosti »Pomladanski sprehod v naravo* jutri, 5. aprila. Zbirališče v Zagradcu oh 8.50; zaključek ob 12. uri. V primeru slabega vremena «sprehnd» odpade. Delovanje ZSŠDI 7.SŠDI obvešča, da se bo danes, 4., in jutri, 5. aprila, nadaljeval lokostrelski tečaj. Tečaj bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, in sicer danes s pričetkom ob 15. uri jutri pa ob 9.30. Vsa morebitna pojasnila nudi urad ZSŠDI, Ul. Malta 2 - tel. 33-029. * * » ZSŠDI obvešča, da bo zaradi legalne a-re umik plavalnega tečaja v Lipici naslednji: 1. skupina ob 16.00, 2. skupina ob 17.00 in 3. skupina ob 18. uri. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečno 7.000 lir — vnaprel plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, zo organizacije In podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 4. aprila 1981 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 sADIT* DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš. 43 mm| 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Moli oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. rrd.i.LJzrr i_anLansk! li Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska f^Trsr zveze časopisnih založnikov FIEG 83 TAJSKI UPORNIKI POPUSTILI BREZ PRELIVANJA KRVI ENOTE GENERALA TINSULANONDE ZATRLE POSKUS DRŽAVNEGA UDARA Beg in aretacije pučistov - Napake upornikov pri izvajanju pobude ITALIJANSKI PREDSEDNIK JE ŽE ODPOTOVAL IZ KOLUMBIJE Pertini danes na Portugalskem po obisku v Latinski Ameriki Mehika, Kostarika in Kolumbija hočejo reševati svoje težave brez tujega vmešavanja in izboljšati odnose z Evropo BOGOTA — Potovanje predsednika republike Pertinija v Latinsko Ameriko se je včeraj zaključilo z zasebnim obiskom v Cartageni in v splošnem z običajnim osebnim u-spehom uglednega borca za svobodo in pravico, ki sta bili tudi vodilni gesli vseh njegovih uradnih nastopov v Mehiki, Kostariki in Kolumbiji. Sporočilo, ki ga Pertini prinaša v Evropo po naročilu treh predsednikov teh držav, ki so sicer po svojih družbenogospodarskih in političnih značilnostih drugačne, a jih združujejo nodobne težave, je enoglasno: krizne situacije, ki jih na tem območju ni malo (dovolj je pomisliti na Salvador), je treba reševati s političnimi sredstvi, brez tujega vmešavanja. V tem smislu so mu govorili Lo-pez Portillo v Mehiki, Carrazo v Kostariki in Turbay Ayala v Kolumbiji, v upanju, da bo mogla Italija posredovati vsej Evropi potrebo po večjem razumevanju in podpori nji hovim prizadevanjem: Mehike, da se postopoma odteguje odvisnosti od ZDA, Kostarike, ki se je odpovedala lastni vojski, da se obvaruje pred ne enako zmernimi sosedi, Kolumbije, da se izogne skušnjavi po utrditvi notranjega reda na račun demokracije. Obenem latinskoameriške države pričakujejo od Evrope bolj enakopravne odnose pri trgovinski izmenjavi in gospodarskem sodelovanju v splošnem. Medtem ko je bil Pertini deležen običajnega toplega sprejema v italijanskem šolskem centru «Leonardo da Vinci« v Cartageni, kjer ga je pričakalo 750 učencev in dijakov italijanskega in kolumbijskega porekla, s katerimi se je s svojstveno neposrednostjo prosto pogovarjal več kot eno uro, se je njegov gostitelj Tur-bay Ayala trudil na tiskovni konferenci za italijanske časnikarje dokazovati, da v Kolumbiji ni nevarnosti vojaškega državnega udara. Njegova zagotavljanja ne morejo pa prepričati do kraja, upoštevajoč šibkost kolumbijske demokracije (v kateri pri zadnjih volitvah ni sodelovalo 85 odstotkov prebivalstva), ki je tako rekoč talka vojaških poveljnikov. Vrhovni poveljnik general Landazabal Reyes je ravno predvčerajšnjim v nekem intervjuju zatrjeval, da «se bo prevratništvo nadaljevalo, dokler se ne bodo spremenile družbene, gospodarske in politične razmere« in da ima občutek, da se bodo razmere še poslabšale. Turbay Ayala je pa zagotavljal, da je vojska zvesta demokraciji in je krivil Kubo (s katero je Kolumbija pred kratkim prekinila diplomatske odnose), da vežba gverilce-teroriste. Tudi za povečanje prometa mami! iz Kolumbije v ZDA in Evropo, ki po mnenju mnogih uživa podporo določenih vladnih in političnih krogov, je predsednik postavil domnevo o morebitnih zvezah BANGKOK — Včeraj zjutraj ob 3. uri po evropskem legalnem času (v Bangkoku je bila 10. ura) je ministrski predsednik Tajske gen. Prem Tinsulanonda uradno sporočil po radiu, da je bil državni udar zadušen in da so njegove čete zavzele nadzorstvo nad prestolnico. Prem je še dodal, da sta vodja pu-ča gen. Sant Chitpatima in gen. Vasin Israngkung (poveljnik edine važne divizije, ki je podprla puči-ste) zbežala iz Tajske, medtem ko so aretirali Mancona Ruparachorna, generalnega tajnika tako imenovane ^revolucionarne skupine« ter pol kovnika Prachaka Savvangchita. Ta je poveljeval enoti kakih 2000 vo.ja kov, ki je prišla s kampučijske meje, da bi podprla upornike. Na Premov poziv so se vojaki vrnili na mejo. Zahodni diplomati navajajo, da Premova pobuda praktično ni naletela na odpor in da je prišlo le do posamičnih strelov. Uporniki so zapustili bojne položaje ter se vrnili v vojašnice. Tudi tisti, ki so se bili utrdili v pučističnem vrhovnem poveljstvu so zapustili poslopje ob ploskanju množice. Ne ve se še, kako so čete ministrskega predsednika Tinsulanonde prišle v Bangkok. Zahodni diplomati domneva jo, da je del teh čet pri spel na bangkoško letališče s pre voznimi letali, drugi pa po kopnem iz jugovzhodnih pokrajin. Letališč* so zaprli za civilni promet v zgodnjih jutranjih urah včerajšnjega dne Zdi se, da je prav odločitev letalskih oboroženih sil. da podpre jo Prema, pomenila dokončen uda rec za pučiste. Zanrtje letališča je preprečilo tudi potniškemu letalu družbe «Alitalia», ki je bilo pristalo na tamkajšnjem letališču da bi ta koj nadaljevalo svojo pot proti Tokiu Pozneje se je stanje normaliziralo. Dva sta glavna vzroka poraza pučistov: prvič, ni se jim posre čilo pridobiti za pobudo dovolj vojaških enot, drugič pa niso preprečili gen. Tinsulanondi, da Di se zatekel v Korat, k jer se mu je pridru žil kralj ter tam organiziral protinapad. Na sliki (telefoto AP): enega od pučistov vodijo v zapor. ...V.V.'... .................................................................................... FANFANI, MANCINI IN LEONE ZANIKAJO SVOJE POVEZAVE S SINDONO Bordonijeve izjave parlamentarni komisiji povzročile vrsto zelo ogorčenih demantijev Socialisti protestirali proti poročanju komunističnega glasila Unila RIM — Vest, da je nekdanji Sin-donov sodelavec Carlo Bordoni par lamentarni preiskovalni komisiji razkril imena približno 30 oseb, od skupnih 500, ki naj bi bile deležne uslug sicilskega bančnika, je po vzročila celo vrsto demantijev Meri prvimi, ki so zanikali, da bi kdajkoli odprli tekoči račur. v neki Sir,-donovi banki je bil predsednik senata Amintore Fanfani, za katere ga trdi neki tednik, da .je med osebami, ki jih je omenil Bordoni. Fanfani zelo odločno zanika, da bi kdajkoli odprl tekoči račun pri Sindoni in navaja, da je v svojem Množične aretacije desničarjev v Turčiji ANKARA — Turške vojaške oblasti so včeraj sporočile, da je v okviru široke policijske akcije prišlo do aretacije 183 pripadnikov skrajnodesničarske nacionalistične stranke, ki se bodo morali čez nekaj tednov zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Preiskovalci sumijo, da je desničarska stranka podpirala in vodih teroristične organizacije, H so v zadnjih letih zagrešile številna krvava dejanja po vsej državi. SAN SALVADOR - Silovita eksplozija je včeraj popolnoma uničila predstavništvo ameriške «City Bank* v salvadorski prestolnici Očividci trdijo, da so bile vsaj tri osebe ranjene. Odgovornost za atentat si doslej ne lasti nobena organizacija, opazovalci pa opominjajo na dejstvo, da je včeraj potekala 11. obletnica ustanovitve ljudske osvobodilne fronte gverilcev. življenju imel le dva tekoča računa: prvega, ko je bil še poslanec, pri Banco di Napoli, drugega pa je odprl, ko je bil izvoljen v senat in 3icer pri Banca tiazionale dei lavoro. Še bolj ostro je postavil vso zadevo nekdanji tajnik socialistične stranke Giacomo Mancini, čigar ime je bilo tudi v seznanu ki ga je objavil omenjeni tednik. Mancini zahteva, naj ga parlamentar na preiskovalna komisija takoj zasliši, da bi lahko potrdil svojo po polno nedolžnost pri vsej zadevi. Mancini pravi v brzojavki, ki jo je poslal predsedniku komisije De Martinu, da ima slednja možnost preveriti vse lažne trditve in v kali zatreti neresnične glasove, ki so se začeli širiti, ter špekulacije, ki v nekaterih političnih trenutkih lahko samo škodijo. Bordoni je v svojih izjavah tudi dejal, da so nekatere osebe in družbe, seveda nikakor ne majhni varčevalci, ki so v Sindonovo banko vložili svoje prihranke in jih čez noč zgubili, prejemale, poleg rednih obresti, še «črne», tako da sc jim je naložba še zlasti splačala. Po čudnem pretekanju denarja z enega tekočega računa na druge ga, od ene družbe k drugi je tako krščanska demokracija, na primer, trdi vedno Bordoni prejela čedno vsoto 11 milijard lir. Demokristjan ski tajnik Piccoli je sicer takoj zanikal. in doda), javno s televizijskih ekranov, da krščanska demokracija ni prejela od Sindone tl milijard lir. temveč bori dve mi li jardi. Kar zadeva krščansko demokracijo, piše milanski dnevnik "Repuh bliea», da se slednja skriva tudi za družbo Rosel.vn Shipping, s ka tero se je baje Sindona, ko mu je leta 1973 voda že tekla v grlo, skušal rešiti, tako da je dvignil glav nico z revnega milijona lir na 23 milijard in potem celo na 160 milijard. Ta finančna operacija se je izialovila zaradi odločnega Dosega Uga La Malfe, če pa bi uspela bi najbrž navrgla krščanski demokra ci.ji 50 milijard. Včeraj je demantiral vsako povezavo s Sindono tudi nekdanji predsednik republike Giovanni Leone. ki .je moral odstopiti, ker je bil vpleten v škandal Lockheed S svoje strani so socialisti izrazil) svoje ogorčenje zaradi naslova, ki ga je imelo glasilo KPI v zvezi z Bordonovimi izjavami. V naslovu, pravijo socialisti, spravlja Unita v en koš socialistične voditelje, ma- fijce in framazone. S tem v zvezi je nekdanji namestnik tajnika PSI Signorile pisal direktorju Komunističnega glasila pismo, v katerem prah, da tako poročanje prav gotovo ne prispeva k izboljšanju odnosov med obema največjima levičarskima strankama, (if) Dckgaeija dunajske Volkspartei v Bocnu BOČEN — Delegacija svetovalcev avstrijske Volkspartei dunajskega deželnega zbora je dopotovala na uradni obisk v Trident. Gostje so se sestali tudi s predsednikom sorodne stranke v Italiji Silviusom Magna-gom in predstavnikom bocenskega pokrajinskega odpora Achmiiller-jem. FOGGIA — Karabinjerji so včeraj aretirali kapitana in lastnico motorne ladje «Irene» ter upravitelja podjetja «Camurati's«, ki so baje o-nesnažili Jadransko morje tako, da so v vodo spuščali strupeno tekočino, ki bi jo morali raztovoriti v Atlantskem oceanu. iiUHiiiiiiimiiMiititiiiiiiiiiiHiiitmttiiiiiimtiiniutiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimtiiiiiiiiiiimtiitititiiim PRIMORSKE VESTI v v V BUJSCINI PORUŠILI 30 POČITNIŠKIH HIŠIC Sandro Pertini med tihotapci in teroristi, ki bi mogli zamenjavati mamila za orožje. Izključil je pa, da bi za destabili-zacijsko vlogo Kube stala SZ, kar naj bi dokazovala potrditev vabila, da uradno obišče Moskvo 14. t.m. Predsednik Pertini, ki ga je pred včerajšnjim odhodom doletela žalo-| stna vest o nenadni bolezni sestre Marie, bo že danes prispel na Portugalsko, kjer se bo jutri začel u-radni del obiska. Program predvideva sestanke s predsednikom Ea-nesom in z ministrskim predsednikom Balsemaom, s katerima se bo pogovoril o dvostranskih odnosih in mednarodnih razmerah. Portugalske gostitelje pa skrbi predvsem, da bi Italija podprla njihova prizadevanja za čimprejšnjo vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost, po možnosti pred letom 1983 in pred Španijo. (Iv) UMAG — Precej hude krvi je bilo včeraj v Segetu pri Umagu, kjer so delavci pod nadzorstvom gradbenega inšpektorja porušili 6 počitniških hišic. Pri tem jim je prišel najbolj prav velik buldožer. V petih dneh teg\ tedna so v bujski občini zrušili 30 takih objektov in sicer v Alberiji na Savudriji, v Lovrečiči pri Novem Gradu in včeraj še v Segetu. Takoj naj povemo, da so bile te počitniške hišice v glavnem montažne, lopam podobne bajtice iz desk, pločevine, plastike in podobnega gradbenega materiala. Tako jih ni bilo ravno težko v kratkem času porušiti. Jože Grlica iz Ljubljane, zidar obrtnik, je bil pri tem početju hudo jezen, saj je zagotavljal, da bo raje sam pospravil stvari in tako ob- Drugi referendum o zakonu o splavu, tisti, ki ga je predlagalo «Gibanje za življenje», gre v nasprotno smer od predloga radikalcev. V tem primeru ni potrebno posebej analizirati, katere člene hoče katoliška organizacija odpraviti, dovolj je, da pogledamo, kaj ostane: Poleg nekaterih splošnih členov ostane, po tem predlogu, v veljavi samo del 6. člena, ki pa bi ga referendum tako okrnil, da bi celoten zakon dopuščal splav samo v primeru, da bi bilo ob nadaljevanju nosečnosti v nevarnosti življenje ženske ali da bi bili ugotovljeni patološki procesi, ki bi predstavljali hudo nevarnost za fizično zdravje ženske. Ostali bi seveda v veljavi vsi členi, ki predvidevajo zaporne kazni za človeka, ki opravi splav, odpadla pa bi Cerkev, država in referendum vsa določila, ki obvezujejo zdravnike, da seznanjajo ženske s kontracepcijo in z drugimi sredstvi nadzorstva nad rojstvi. Katoliški krogi, in na prvem mestu seveda krščanska demokracija, niso nikoli prikrivali svojega nasprotovanja splavu. Zaradi tega vprašanja je dvakrat padla vlada in enkrat je priško celo do predčasnega razpusta zbornic; obakrat so demokristjani v komisiji sprejeli kompromisne rešitve, ki so jih predlagale levičarsk • in laične stranke, v zbornici pa so glasovali proti. Na vse načine so si prizadevali, da bi preprečili odobritev zakona, ko je do odobritve prišlo, pa so, ob vztrajni pomoči fašistov, začeli z napori, da se izniči vsebina zakona. Na tisoče zdravnikov, anestezistov, babic in bolničarjev se je