Ljubljana, sobota 1. septembra 1956 LETO XXII. Stev. 205 GLAVNI £N odgovorni URŽDNIK rvAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen Petka — Cena 10 dinarjev i iyob M M Juudska, PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA i. OKTOBRA 1M4 — UED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD 1. JTJNUA 1963 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« ODLOČEN ODPOR EGIPTA Pritisk in grožnje Zahoda ne bodo pripomogle k poravnavi sueškega spora Kairo, 31. avg. (Tanjug). Ei- zgodilo vse to v času, ko je svet I »Politika pritiska« piše vladno HllOWPriPua 1710x70 -J „ „_ i_ :i _ ai _i_1:i_;_ senhowerjeva izjava, sklicanje pričakoval, da se bo položaj stalnega sveta Atlantske zveze in zboljšal, in ko je bilo že nekaj prihod francoskih čet na Ciper, upanja, da bodo našli pot k po-vse to je povzročilo v Kairu za- ; gajanjem. V pristojnih krogih udenje in negodovanje. Egiptov- menijo, da Zahod namenoma 7 v, j0®* Plavijo, da to kaže, da minira bližnji sestanek, da bi na-^ahod še ni opustil politike pri- i pravil iz njega »drugo londonsko tiska in da so se zvrstili najno- konferenco«, vejši ukrepi nalašč pred Naserjevim sestankom z odborom petih, da bi prisilili Egipt na sprejem Dullesovega načrta kot pod- lago Politični krogi komentirajo Eisenhowerjevo izjavo, ki je prišla neposredno po podobni Dul-, , lesovi, in pravijo, da dokazuje, °Jna^s^1 i da Zahod vztrajno zahteva svojo kontrolo nad prekopom. Opazo- krogi opozarjajo, da to ne bo pripomoglo k mirni ureditvi, marveč utegne nasprotno povečati napetost in nezaupanje. Hkrati opozarjajo na miroljubno stališče Egipta in njegovo pripravljenost, da se na enakopravni podlagi pogaja o poravnavi spora. Politični krogi v Egiptu pravijo, da se je Premiki francoskega ladjevja Toulane, 31. avg. (AFP). Večina ' jij francoskega sredpzetn-sl’ /d brodovja je te dni zapu-ja Toulone. V ponedeljek so zapustile pristanišče tudi nosilka letal »Aromanche« in še nekatere enote. V sredo so od tod odplule še križarka »Georges Leiges« ter več rušilcev, včeraj pa pet oskrbovalnih enot. Sedaj je v Toulonu le še linijska ladja »Jean Bart« in nosilka letal »Boibelo«. V zadnjih dneh so zasegli za po-trebe vojnega ladjevja 26 ladij francoske trgovinske mornarice lx} jih odposlali na pot. Ni pa bilo objavljeno, kam so odplule. Grški protest v OZN Aten?, 31. avg. (AFP). Grška naročila svojemu stalnemu delegatu v OZN Palamasu nalogo, naj protestira pri generalnemu tajniku Hnmmarskjoldu valci zlasti poudarjajo, da ne drži trditev, da je bil Sueški prekop internacionaliziran s konvencijo iz leta 1888. Ta konvencija je določala mednarodni pomen prekopa, tbda potrdila suverenost Egipta in njegovo odgovornost za zagotovitev nemotene plovbe po njem. Tri zahodne države po nepotrebnem povzročajo krizo zaupanja in skušajo nevtralizirati odmev dobre .volje Egipta po svetu. Kairski krogi poudarjajo, da bo Zahod kriv, če razgovori v Kairu ne bodo rodili zaželenih uspehov. Ti dogodki so v središču pozornosti egiptovskega tiska, ki odločno nastopa proti poskusom, da bi samovoljno tolmačili konvencijo iz leta 1888, in proti grožnjam Zahoda. Časniki opozarjajo na to, da je gonja v angleškem tisku, križarjenje ladjevja in pošiljanje čet na Ciper v nasprotju z egiptovsko politiko in da odseva iz zahodnih ukrepov načelo sile. • »Al Ahram« izraža obžalovanje spričo Eisenhowerjeve izjave in pravi, da se je bati, da bi takšne poteze že vnaprej omrtvičile sestanek v Kairu. »To je bila nedvomno orientacija z določenim namenom, daleč od duha dobre volje.« Pod naslovom »Zakaj Proti aretaciji ciprskega metro- j tem trenutku« opozarja »Al Ak-polita Antimosa. Palamas bo po-. bar« na to, da služi Atlantska udaril, da je ciprska cerkev oeta- | zveza koristim Anglije in Franja brez poglavarja, ker so bri-! cije in da je cilj napovedanega tanske oblasti poslale etnarha sestanka njenega sveta pritisniti Makariosa v izgnanstvo na Se- na Egipt v trenutku, ko naj bi chellske otoke, 1 se začeli razgovori. Pod naslovom Ofenziva opozicije proti britanski vladi zaradi vojne politike v zvezi s sueškim sporom glasilo »Al Gumhurija«, da tri zahodne države »tik pred sestankom v Kairu znova rožljajo z orožjem. Vse kaže, da Zahod še ne namerava opustiti svojih groženj, ameriški predsednik pa je izbral prav ta trenutek, da pozove svet, naj podpre Dullesov načrt«. Časnik vidi v tem premišljen ukrep, toda Egipt ostane trdno pri svojem upravičenem stališču in prepričanju, da bodo vse te »izsiljevalne spletke brez koristi«. Gaitskellov optimizem London, 31. avg. (Tanjug). Vodja laburistične opozicije Gait-skell je izjavil v nekem intervjuju, da se britanska vlada ne bo spuščala v nadaljnje žvenketanje z orožjem v zvezi s sueškim vprašanjem., Prihod francoskih čet na Ciper po njegovi sodbi položaja ne spreminja. Gaitskell sodi, da se je londonski konferenci o Suezu posrečilo prepričati vladi Velike Britanije in Francije, da druge dežele ne bodo podprle nobene rešitve s silo. Tega, je izjavil, ne bi podprli niti naši zavezniki v Zahodni Evropi. Gaitskell je poudaril, da bi bilo treba omogočiti nadaljevanje razgovorov med Menziesovim odborom in predsednikom Naserjem, da pa je treba parlament sklicati, še preden bi vlada sprejela kakršenkoli nov sklep. Američani zdaj nočejo vojne Notranji in zunanji politični razlogi za kompromisno ureditev sueškega spora VVashington, 31. avg. Po mnenju nekaterih domačih in tujih opazovalcev v Washihgtonu odseva iz zadnjega Dullesovega razgovora z novinarji želja Amerike, da bi predsednik Naser sprejel predlog 18 dežel in v skladu s tem nekakšno mednarodno kontrolo nad plovbo po Sueškem prekopu. Ti krogi poudarjajo, da po prekopu odvisna zgolj od naje Dulles ocenil Naserjevo pri- načrta 18 držav. »V ta načrt bi volitev'v razgovore z odborom lahko vključili tudi druge,« piše petih za dokaz, da bodo našli iz- j časnik, »kakor na pr. indijski hod iz sueškega spora, pri tem ! predlog, ki vztraja na posvetoval-pa je hkrati mislil na to, da bi nem organu pri egiptovski upra- pripravljen na popuščanje in naposled, če to položaj zahteva, pri-poznati tudi nacionalizacijo sueške družbe in se zadovoljiti z drugo izdajo carigrajske deklaracije. Zmerni »Christian Science Monitor« priznava, da je težko razumeti, da bi bila nemotena plovba vi prekopa.« Po mnenju obveščenih krogov bi daljša diplomatska akcija pri- Liondon, 31. avg, (Reuter) »Manchester Guardian« pripravil predsednika Naserja k nadaljnjemu popuščanju. Po mnenju političnih opazovalcev v Washington'u ZDA menijo, da je v sedanjem trenutku glavno preprečiti vojaško intervencijo in odpraviti vojno nevarnost iz tega dela sveta. Naslednji ukrep naj bi bila mednarodna konferenca, ki bi dokončno sprejela zahodne zahteve. Zato bi Washington rad pridobil Naserja za razpravo o zahodnem predlogu in zato smatra njegovo pri- j vil, da je več ko tri sto ladijskih volitev v sestanek odbora petih | pilotov iz vse dežele vložilo proš-za uspeh. V Washingtonu poudarjajo, da v bistvu to pomeni ublažiti zaostreno vzdušje s pogajanji in ustvariti pogoje za hlad-nokrvnejše proučevanje položaja ob postopnem in potrpežljivem pripravljanju terena za »časten umik Velike Britanije in Francije«. Dulles se v Londonu ni mogel postaviti na drugačno stališče, kakor da je pod pritiskom zaveznikov ZDA sprejel gledišče o mednarodnem organu za kontrolo Gostje iz Poljske na obisku v naši republiki Na sestanku z mariborskim OLO, v MIT in Metalni ter v Kidričevem — Včeraj pri tovarišu Mihi Marinku Ljubljana, 31. avg. V četrtek poslancev in predsedniki občin -dopoldne je prispela v Maribor skih ljudskih odborov. V skoraj delegacija Združene delavske triurnem razgovoru so se poljski partije Poljske pod vodstvom se- delegati zanimali predvsem za oir-kretarja CK Partije Francziszka ganizacijo naše ljudske oblasti. Mazura. Goste spremljata član Po kosilu so si ogledali Maribor-CK ZKJ Moma Markovič in član sko tekstilno tovarno in Metalno, CK ZKS Vlado Krivic. V četrtek proti večeru pa so nadaljevali pot dopoldne so obiskali Okrajni v Ljubljano, ljudski odbor, kjer so jih sprejeli pred prihodom v Maribor se podpredsednik OLO Stane Skof, je delegacija ustavila v Ptuju, načelmla nekaterih oddelkov kjer si je ogledala gospodarsko P Okrajnega komite- razstavo in nekatere zanimivosti ja ZKS VL Majhen, več ljudskih mesta. Bila je tudi v tovarni aluminija v Kidričevem, kjer so se posamezni gostje zanimali zlasti za proizvodnjo in delavsko samoupravljanje. V četrtek zvečer je delegacija prispela v Ljubljano. Sekretar CK ZKS Miha Marinko ji je pri-! redil večerjo. Včeraj dopoldne so vedla do stvarnega izraza ameri- si gostje ogledali Ljubljano, nato ško gledišče, po katerem bi mo- pa odpotovali v Postojno. Iz Po-rali priznati dejansko stanje^ v stojne so odšli na Brione, kjer Suezu. V tem položaju ni izraze- jih bo sprejel generalni sekretar no samo stanje v Egiptu, marveč CK KPJ Josip Broz Tito. tudi novo razpoloženje narodov ,, n , . . . , , Bližnjega vzhoda nasploh. Vojni ,, Postojni je vodja delegacije zapletljaji ne bi ustrezali ZDA. Mrancziszek Mazur v razgovoru predvsem zaradi bližnjih volitev, * novinarji opisal svoje vtise ter »internacionalizacija« prekopa v. ra7/!,oz je v Jugoslaviji, polnem pomenu besede, kakor i Cilj našega prihoda, je dejal, je tudi razprava v OZN bi pomenila v poglabljanju bratskih stikov z neprijeten precedens za Panamski "KJ. Delegacija se je sestala s prekop, neskončno zavlačevanje člani ZKJ, z voditelji podjetij in spora zaradi Sueza pa bi uničilo si je prizadevala seznaniti se z iz-že močno omajani ugled zahod- kušnjami jugoslovanskih komuni-nih držav v tem delu sveta, česar stov. Spoznala je njih konkretno ZDA »eveda nočejo dopustiti. Zaradi pilotov na Sueškem prekoau egiptovska vlada nima nobenih posebnih težav delo in pridobitve in zbrala obilo zanimivih podatkov o sadovih teh prizadevanj. Vse, kar smo že videli in upamo, da bomo še videli, je izjavil, bomo obrazložili naši Partiji,. Prizadevali si bomo to tudi uporabiti pri nas.« N* Poljskem je prav sedaj živahna razprava o partijski organizaciji, nik je tudi izjavil, da mu ni zna- »Tudi zato je razen naših izku-no, ali je Egipt iskal pilote tudi šenj nujno potrebno uporabljati v drugih azijskih deželah. izkušnje drugih dežel, med njimi Pariz, 31. avg. (Reuter). — Za- tudi izkušnje jugoslovanskih ko-hodnonemški veleposlanik v Pa- niunistov.« riiu Wohlrat Maltezan je bil da- Zatem je Mazur poudaril, da »Manchester Guardian k -I - Laburistični »Daily Herald« plovbe po Sueškem prekopu, fV11/ shlžb«- Sovjetskipiloti lanchester Guardian« obsoja poudarja, da se ie »nevarnost pravi o tem vnrašanin >New *HK^° skupno s piloti iz drugih Prlvl2°ne^Sdno na^o *e I V trenutku lahkomiselno ?ork Times«. ZDA ne moreio do- lal^° , zadovoljili vse po- pravlja neposredno na vojno,« ki povečala zaradi hrupa in napak nastala, če bi predsednik Na- ! angleške in francoske vlade. Sue-r odklonil predloge sueškega škega spora ni moč poravnati z odbora. Časnik sod*, da je treba nasilno okupacijo, ne z izzivanji nujno sklicati parlament. Angle- ali grožnjo. Nam so potrebni ska vlada ne misli na ponovno hladnokrvni ljudje. Vlada je f ° konferenco m se nemara omajala zaupanje javnosti v svo-W n°ie, P°svetovatl * Parlamen- je proste roke, da odgovorno vodi Bonn, 31 avgusta (Reuter). — Predstavnik egiptovskega veleposlaništva v Bonnu je danes obja nje za službo v Sueškem prekopu. Prošnje so večidel iz Zahodne nes pri francoskem državnem taj- poljsko ljudstvo goji'iskreno pri-Nemčije, med njimi pa tudi, iz niku v zunanjem ministrstvu jateljstvo nasproti Jugoslaviji, Vzhodne Nemčije, Francije, Nor-j Mauriceu Fauru ter mu zagotovil, kar je že poroštvo za dobre stike veske, Švedske in Vel. Britanije.! da noben zahodnonemški pilot ne med obema deželama. Ta obisk Izjavil je, da bo lahko Egipt iz-..................... ...................... biral med izvrstnimi piloti, ki bodo zajamčili plovbo po prekopu. Moskva, 31. avg. (AP). — Egiptovski veleposlanik v Moskvi El Konny je danes izjavil, da se je več^ sovjetskih pilotov priglasilo za službo pri Sueškem prekopu. Pripomnil je, da jih uradno še niso ne morejo po- i . . , staviti na kocko stike s svojima ; tre^ "a Prek<>Pu- glavnima partnerjema iz Atlant- ^ . a’x,? a7%:.S, *■~ ske zveze in tudi tega v prihod- ,|e tudl 12 indijskih ladij- nje ne bodo storile. I sk)“ P}«>tov izrazilo željo, da bi v o c „ i • ! nastopili službo na Sueškem pre- Washin?tn I ' ]zom nastaja v kopu_ Kalkutska organizacija la- , t,'dl vPrf«nJe’ i1. dijskih pilotov je poslala to po- m F*int nHki •"a ‘j!e n ud bo egiptovskim oblastem, ga fcffipt odklanja, ali ki g a iz i Tokio ra 711 i ll r;j '/] no movn onvATn^i I « i ’ . bo šel v službo k novi egiptovski delegacije je šele začetek v po-upravi Sueškega prekopa. glabljanju teh odnosov, Eisenhovver o sueškem sporu Pojasnilo o ameriškem stališču glede »internacionalizacije« prekopa in mirne poravnave spora tom. Vlada je..prevarala de- ST ' p I** ^ -g, (Reuter). vo?Ji?V°Jim^ J JCm’ vojne nevarnosti. Onemogočimo i„ tako do/hTti neusneh 5- JaP°ns^a.,ZUI!a , vojašiu premiki »samo oprezno- ji pravočasno, da bi to storila!« ali n?i WT.^i"8^: ?a ministrstva je.izjavil, da to stni ukrepi«. Po mnenju lista v°jna ni pot k zagotovitvi nafte. *Sltratka,« poudarja »Manchester Guardian«, »kaj bo dosegla takS-na vladna politika? Omajana Zv®za z Ameriko, razbiti Com-momvealth, uničenje mnogih an-Sl^kih in egiptovskih življenj, S^spodarska osamitev Velilke Bri-“anije in Francije, ali celo konec izguba nafte in za Sovjete Prte vrata na Srednji vzhod«. Liberalni »News Chronide« Pravi ob odhodu francoskih čet “f, Ciper, da napravi takšna po-itika na človeka vtis, da name-aya Velika Britanija zdaj bolj akor kdajkoli ureditev sueškega vprašanja prej diktirati, ka-°r Pa pogajati se o njem. Cas-Pravi, da »taka posebna vo- nik iašk. — v m tudi a vaja ni prav nič potrebna ne koristna«. VREMENSKA NAPOVED *a soboto, 1. septembra jo. ^T4et®*no Jasno z rahlo oblačnost-Tetrlr, po kotlinah rahla megla. Prln,„'r?ture ponoči od 5 do 10, na tnorsS em 18' Podnevi do 25, na Pri-s«em do 29 stopinj c. Nad STANJE VREMENA Skupino italijanskih parlamentarnih in sindikalnih funkcionarjev članov CK KPI, “ x- JM1 Jl,1~ ~ Washington, 31. avg. (Reuter). Predsednik ZDA Eisenhovver je prebral na današnjiem sestanku z novinarji izjavo, ki govori o »očitnem nesporazumu« med njim in ministrskim predsednikom Naserjem v zvezi z besedo »internacionalizacija«. Predsednik Naser je včeraj protestiral proti zadnji izjavi predsednika Eisenhowerja. F.isenhovver je namreč dejal, da je bil Sueški prekop »internacionaliziran« s pogodbo iz leta 1888.« Danes pa je izjavil, da ta pogod- . _ „ ___ ba »daje mnogim'deželam pravi- ska nobenega zakona, ki bi jih co, da za nedoločen čas uporab-pri tem oviral. Ob tej svoji izjavi ljajo prekop«. To pa ne pomeni, da je izrazil svoje osebno mnenje, da! je prekop last teh držav, vendar se je veliko japonskih pilotov ; v skladu s pogodbo Egipt ne mo-odzvalo egiptovski ponuabi za i re ne sedaj ne v prihodnje dru-nastop službe v Suezu. Predstav- i gim deželam kratiti pravice do zunanje- p« bi „„,d. wu japonskim pilotom, ki bi radi nastopili službo v Sueškem prekopu. Po njegovih besedah nima Japon- plovsbe po prekopu. Prekop Je »internacionaliziran« v tem smislu in v izjavi pred dvema dnevoma je Eisenhovver izrazil upanje, da bo predlog 18 dežel sprejemljiv za vse prizadete. Posebej je še poudaril, da predlog spoštuje popolno suverenost Egipta. Na vprašanje, kaj lahko pove v zvezi s premiki francoskih čet v Vzhodnem Sredozemlju, je Ei-senhower izjavil, da noče komentirati akcij katerekoli druge vlade. Poudaril je, da so ZDA za miroljubno ureditev spora. Kar zadeva obisk anjeriških časnikarjev v LR Kitajski, je izjavil, da v to ne more privoliti vse dotlej, dokler bodo v LR Kitajski »Američani kot talci«. NA KONFERENCI ZA MEDNARODNO PRAVO SO SPREJELI RESOLUCIJO o uporabi voda mednarodnih rek se sV“>* srednjo Evropo ln Balkanom Zračn„ a’1e gradi področje visokega ki so pritiska. Frontalne motnje, pomaw,, Biska,1sktm zalivom kraif, v e nad Francijo. N zrtlČ ------------------------ - Dubrovnik, 31. avgusta. — V nadaljevanju razprave o uporabi voda mednarodnih rek na konferenci Svetovnega združenja za mednarodno pravo to *prejeli resolucijo, ki je nekakšen kompromis med različnimi mnenji, izraženimi med predvčerajšnjo razpravo. Davi so obravnavali poročilo odbora za pravo mednarodnih družb. Ta odbor je bil ustanovljen leta 1954 v Edinbourghu. Po diQjši razpravi, med katero je spregovorilo kakih dvajset pravnikov, so v načelu sprejeli poročilo odbora in sklenili, da odbor nadaljuje delo. Za prihodnjo konferenco mora odbor pripraviti osnutek konvencije. iSKin pariamenmrnin in sindikalnih funkcionariev sklatln^a S° ^rBvnavali tudi ne-1 nega privatnega prava. Med raz- , ki se že dlje mudijo v Sloveniji je v čeTrtek S „ - "a?lonalnlh ^konov o pravo, k. je imela pretežno obe- R«rl. KralThor kot Han .llJ* J. wd.r,H pristojnosti _v_ poslovanju lezje strokovnega obravnavan ia pomeni, da nekateri predstavniki niso govorili o nacionalizaciji tujih družb in razlastitvi njihovega imetja. Glede na to, da ta celotna problematika zadeva mednarodno javno pravo, vtem ko zdaj obravnavano vprašanje sodi v okvir mednarodnega zasebnega prava, so sklenili v okviru Svetovnega združenja za piednarodno pravo, ustanoviti sekcijo, ki bi to vprašanje proučevala. Na k oncu so po predlogu predsedujočega sklenili sprejeti pred- so had Biskaiskim zalivom, se bodo - v -- **ou [ibiiuju. Nad naje . 60 v vižlnah dotekal 19 toplejši sprejel tovariš Boris Kraigher kot član Izvršnega komiteja CK ZK tuiih' 6 L4r0 !)',ne?a obravnavanja lagana načela o pravnem polo- Siovenije. Zvečer Jim Je na Bellevueju priredil slavnostno večer£ Jem vpraš™nfu ^ažnrav^li ° ? Zastoj, ki je nastopil pozimi ▼ Industrijski proizvodnji deloma zaradi spremenjenega obsega in strukture investicij, zlasti pa za- ! radi stiske za električno energijo, primeri z ustrezajočim mesecem lanskega leta je industrija Slovenije presegla v maiu za 3 %, v juniju za 6 % In naposled v juliju za 9 %. Sicer je indeks pro- je zadnje mesece naša industrija izvodnje zaradi dopustov, kakor v glavnem premagala. V prvem ! vsako leto, tudi letos v juliju na-letošnjem četrtletju je bil obseg j zadoval (od 112 v juniju na 104 industrijske proizvodnje v držav- j v juliju), vendar v manjšem ob- nem merilu komaj za 2% večji kakor lani v istem razdobju. Toda že v aprilu je bila proizvodnja za 4% večja kakor v ustreznem mesecu preteklega leta, v maju za 8 %, v juniju za 11 % in naposled v juliju za 12 %. Pri tem nas ne sme motiti, da je proizvodni indeks nazadoval od 114 v juniju na 104 v juliju. To je vsakoletni pojav, ki je v zvezi z dopusti in je lani prišel do izraza celo v nazadovanju indeksa od 104 na 93. Ce pa pogledamo skupni rezultat za razdobje januar— julij, tedaj lahko ugotovimo za 6 % večjo proizvodnjo od lanske v istem razdobju. Kaže, da bomo za vse leto 1956 vendar lahko še dosegli povečanje proizvodnje za 10 %, kakor je to določeno v zveznem družbenem planu. V Sloveniji je zimska energetska stiska zapustila precej hujše posledice. Vse do aprila je proizvodnja zaostajala za lanskim letom, in sicer v prvih štirih mesecih povprečno za 2 %. Zboljšanje je nastopilo šele v maju. Obseg industrijske proizvodnje v V Beogradu se bodo v kratkem začeli razgovori o programu za tehnično sodelovanje med Jugoslavijo in ZSSR Te dni bodo prispeli v Beograd sovjetski predstavniki v so-vojetsko-jugoslovanski komisiji za tehnično sodelovanje, ki bodo z jugoslovanskimi strokovnjaki pripravili načrt za uresničitev tehničnega sodelovanja med obema deželama. Septembra bodo prispeli tudi češkoslovaški in poljski predstavniki. Le-ti bodo z jugoslovanskimi predstavniki proučili osnutek programa za tehnično sodelovanje v industrij L Prvi jugoslovanski turisti na poti v SZ Nocoj bo odpotovala fe Beograda v SZ prva skupina jugoslovanskih turistov. Trideset naših turistov si bo na petnajstdnevnem potovanju z vlakom ogledalo Kijev, Leningrad in Moskvo. Potovanje je pripravil beograjski potovalni urad »Putnik-Srbija«. segu kakor lani (ko se je zmanjšal od 106 na 95 %). Za prvih sedem mesecev nam skupni rezultat pokaže nasproti istemu razdobju lanskega leta povečanje za 2 %. Slovenska industrija se bo morala še precej potruditi, da bo do konca leta nadomestila izpadek iz prvega četrtletja in da bo za vse leto 1956 dosegla planirano povečanje za 8 %. V JULIJU 1800 TON ROTO-PAPIRJA Seveda ni v vseh industrijskih panogah razvoj enak. Za razdobje januar—julij izkazuje v Sloveniji največji vzpon nasproti istemu razdobju lanskega leta papirna industrija, namreč povečanje za 46%, kar je pripisati novim kapacitetam za proizvodnjo celuloze, lesovine in rotacijskega papirja. Proizvodnja celuloze se zadnje mesece giblje na višini okrog 2350 ton mesečno Gani okrog 1700), proizvodnja lesovine pa je v juliju prvič dosegla 5000 ton (lani 3200). Nova videmska tovarna papirja je v juliju zaznamovala doslej največjo mesečno proizvodnjo rotacijskega papirja, namreč 1800 ton (nasproti 1670 v juniju in 1360 v maju), s čemer se približuje svoji planirani največji zmogljivosti. meni skrajno izkoriščanje zmogljivosti. Če bo tovarni uspelo držati v tem obsegu proizvodnjo do konca leta, bo lahko še dosegla planirano količino 12.800 ton, čeprav je morala elektroliza zaradi hude zimske energetske stiske za 2 meseca popolnoma ustaviti obratovanje. . znatnem dvigu v prejšnjih mesecih nazadovala, vendar kaže, da se bo znova dvignila, saj je prodaja sprejemnikov po občutnem znižanju cen močno oživela. V zelo skrčenem obsegu so julija navzlic sezoni obratovale cementarne, ki so dale komaj 10.700 ton cementa (lani v juliju 20.100). Ostala barvasta metalurgija Tovarne imajo sicer neprodane je izkazala v juliju nadpovprečno zaloge cementa, vendar pa te za-proizvodnjo svinca in cinka. Ob loge ne dosegajo normalne eno-zadostni preskrbi z električno mesečne proizvodnje. Oživljenje energijo je zaznamovala visoko gradbene dejavnosti, čeprav za-proizvodnjo tudi tovarna dušika! kasnelo, je v industriji gradbe-v Rušah, ki je dala 3000 ton kal- nega materiala izzvalo v juliju cijevega karbida (lani 2500). Osta- j precejšnje povečanje proizvodnje, la kemična industrija izkazuje v j Za slovensko lesno industrijo pa juliju sicer sezonsko povečanje je značilno, da se je ob le ne-prolzvodnje umetnih gnojil na koliko večji žagarski proizvodnji 3000 ton, pri čemer pa še močno; močno razvilo izdelovanje furnir-zaostaja za lanskim julijem, ko , jev, lesonita in vezanih plošč, je dala 6200 ton umetnih gnojil, j TEKSTILNA INDUSTRIJA PRILAGODITEV PROIZVODNJE I SE VEDNO ZAOSTAJA TRŽNIM POGOJEM Proizvodnja industrijskega bla- V industrijskih panogah, ki ga za široko potrošnjo še ne do-najbolj občutijo spremembe glede | seza planiranega obsega. To velja obsega in strukture investicij, so i zlasti za kovinsko in tekstilno in- 35 trgovin ali 18 baz? V prometu s kovinskim blagom so predvidene nekaten spremembe — Železarne pripravljajo proizvodni plan za prihodnje leto Ljubljana, 31. avgusta. Danes je bil v prostorih Trgovinske zbornice LRS sestanek predstavnikov večjih slovenskih trgovin z železnino na debelo, da bi ugotovili stališče zbornice oziroma njenega odseka za kovinsko blago glede nekaterih problemov, o katerih bo 15. septembra razpravljalo v Beogradu Združenje jugoslovanskih železarn skupno s predstavniki večjih trgovin na debelo s kovinskim blagom in s predstavniki večjih tovarn, ki kupujejo osnovne surovine (kovinske) neposredno pri železarnah. proizvodnjo deloma že prilagodili spremenjenim tržnim pogojem. Črna metalurgija Slovenije je ju- dustrijo. Slovenska tekstilna podjetja so v juliju dosegla sicer nekoliko večjo proizvodnjo kakor lija prvič zaznamovala višji pro- lani v istem mesecu, vendar kaže izvodni Indeks kakor lani v istem celotni rezultat za prvih sedem mesecu, pri čemer je narasla zla- mesecev zaostajanja v primeri z sti proizvodnja pločevine in vle- lanskim letos za 7 %. V usnjair-čenih izdelkov. Kovinska indu- ski industriji se giblje proizvod- strija še vedno zaostaja v proizvodnji za lanskim letom, medtem ko se elektroindustrija drži nja deloma nad lansko višino, čevljarska industrija pa je zaradi kolektivnih dopustov, kakor dru REKORDNA PROIZVODNJA • ALUMINIJA lanskega obsega proizvodnje ob ga leta, izkazala tudi v letošnjem precej spremenjeni strukturi. Ta- juliju precejšen padec proizvod-ko izkazuje precej manjšo pro- nje. F. S. izvodnjo električnih števcev in ---------- telefonskih aparatov, zato pa večjo proizvodnjo rotacijskih strojev in termičnih aparatov. Pro- izvodnja radijskih sprejemnikov Svet notranje zadeve in Ugodno stanje voda je tudi v je v juniju in zlasti v juliju po splošno upravo pri OLO Ljublja- juliju ob izkoriščanju novih ka- ............. paritet omogočilo v Sloveniji vi- S seje Sveta za splošno upravo Svet za notranje zadeve Kakor sporoča združenje, je namen omenjenega sestanka proučiti, kakšne potrebe po kovinskem blagu bo imelo tržišče v prihodnjem letu, da bi lahko kar najbolj vskladili proizvodnjo železarn s potrebami trga in tudi sklenili ustrezne pogodbe. Pri tem nameravajo analizirati sedanjo potrošnjo posameznih vrst kovinskega blaga, proučiti nekatere probleme v zvezi s preskrbova-njem manjših industrijskih in. in obrtnih podjetij preko trgovine na debelo in razpravljati tudi o uvozu kovinskega blaga. Nadalje je na dnevnem redu razprava o nekaterih finančnih vprašanjih. Združenje pa bi rado zvedelo tudi za mnenje predstavnikov trgovine na debelo s kovinskim blagom glede baz, ki jih nameravajo železarne oziroma njihovo združenje organizirati po vsej državi, o mehanizaciji teh baz in podobno. Po dokaj obširni razpravi o teh vprašanjih je odsek sklenil pripraviti za sestanek dne 5. septembra analizo dosedanje potrošnje o posameznih artiklih in zbrati druge podatke, ki bodo železarnam lahko v pomoč pri sestavljanju njihovih proizvodnih planov za prihodnje leto. Glede predloga, naj bi združenju posredovali svoje mnenje o predvidenih bazal), pa odsek oziroma predstavnik trgovine s kovinskim blagom niso mogli zavzeti stališča, ker še niso bili seznanjeni z vlogo predvidenih novih organizacij. soko proizvodnjo električne ener-glje, ki je v tem mesecu dosegla 1 176 milijonov kWh (lani 139), od tega 150 milijonov kWh hidro- | energije (lani 125). Okolnost, da na je na včerajšnji seji priprav _ i ljal gradivo za bližnjo skupščino; Znane so samo nekatere podrob | OLO. Razpravljal je o notranji I nosti. Tako naj bi menda name-j organizaciji in sistematizaciji sto sedanjih 35 trgovin na debelo ' uprave OLO, o notranji organi-' s kovinskim blagom v vsej državi | zaciji in sistematizaciji občinskih j prevzelo promet s to vrsto blaga 18 baz. V Sloveniji, kjer ima se- Velike možnosti za blagovno izmenjavo med Jugoslavijo in ZDA Med Jugoslavijo in ZDA je ljudskih odborov ter potrdil po- daj pravico za neposreden odkup pri železarnah pet trgovin s kovinskim blagom na debelo, naj bi menda dobili dve bazi, in sicer naj bi to vlogo menda prevzeli sedanji trgovini na debelo »Teh-nometal« v Ljubljani in »Kovinotehna« v Celju. Hkrati menda nameravajo železarne oziroma njihovo združenje tudi skrčiti krog tovarn, ki se zalagajo s kovinskim blagom neposredno iz železarn. Glede na to, da bi, kakor kaže, z uvedbo baz in z drugimi predvidenimi spremembami precej Spremenili dosedanji promet s kovinskim blagom, je odsek menil, da bo možno zavzeti določeno stališče do tega vprašanja, šele ko bo podrobno seznanjen s predlogom združenja. Dotlej pa naj vsekakor ostane pri dosedanjem sistemu, ko je upravičenih do neposrednega nakupovanja pri železarnah, kakor smo omenili, pet specializiranih trgovin s ko- ’ vinskim blagom na debelo, in sicer razen ljubljanskega »Tehno-metala« in celjske »Kovinotehne« še »Merkur« 'v Kranju, »Gradbeni material« v Ljubljani in »Jeklo-tehna« v Mariboru. Še več, odsek bo na sestanku dne 5. septembra predlagal, naj bi to pravico priznali tudi ljubljanskemu podjetju »2eleznina«, ki izkazuje v Sloveniji naj večji promet s kovinskimi predmeti za široko potrošnjo. Odsek tudi meni, naj bi o spremembi poslovanja s kovinskim blagom še pred sprejetjem dokončnih sklepov razpravljala tudi Zveza trgovinskih zbornic skupno z Industrijsko zbornico Jugoslavije, da bo tako nova oblika prometa s kovinskim blagom resnično korak naprej, ne pa morda korak nazaj in da do, kar je osnovno, reorganizacija resnično v korist proizvodnje kovinskih izdelkov. Vh twv, n»ni id\ nam Unfp kako narodne obrti v ZDA. To so izjavno£ le^tos DovSia^ Z- ' vfli Stoli ameriške gospodarske tieba elektrWne^nergije. Zate* , Racije, M se> že kc, dvaj-že sredi avgusta ob nekoliko ** dni mudl^° ^ nas’ Novinar- manjši proizvodnji hidroenergije nastopila delna stiska in so bile potrebne nekatere redukcije. Velika potrošnja električne energije gre predvsem na račun tovarne aluminija v Kidričevem. Njena elektroliza je dala v juliju z vsemi razpoložljivimi pečmi rekordno proizvodnjo 1545 ton aluminija (v juniju 1270), kar po- S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE PEREČE GOSPODARSKO VPRAŠANJE Gradbeni paradoks Pred dvema dnevoma je bil končan natečaj za dodelitev kreditov gradbenim podjetjem za nakup mehanizacije za visoke gradnje. Uspehi niso bili zadovoljivi. Izmed kakih 650 gradbenih, gradbeno-obrtnih in montažnih podjetij za visoke gradnje je datkih je edina izjema ljudski odbor Beograda. Drži, da mnoga podjetja tudi zato niso hotela zaprositi za kredit, ker trenutno kakih 20*/o do 30 “/» razpoložljivih gradbenih zmogljivosti spričo manjšega obsega investicij v letošnjem letu in jem so opisali svoje vtise o bivanju pri nas im izjavili, da so zadovoljni- s stiki in' izmenjavo mnenj z jugoslovanskimi gospodarstveniki. Med Zagrebškim velesejmom bo ameriška gospodarska delegacija odprla svoje stalno predstavništvo v novem delu velesejma.) Avkcija Včeraj je bil v Zvezi trgovinskih zbornic natečaj za uvoz 300 ton limon iz Italije in 200 Na 9. seji sta oba zbora ločeno ton suhega grozdja iz Grčije.1 in nato skupno razpravljala o Udeležilo se ga je 10 prizadetih raznih vprašanjih ter sprejela več podjetij. Najboljše pogoje so sta- sklepov in odločb. Med drugim je vili »Agroimpex« iz Buj in »Gra- posebno važen sklep, da se usta-dimar« iz Skopi ja. Avkcijska pro- novi za trboveljski okraj komunalna banka s sedežem v Trbovljah. Okraj bo tako dobil svoj lasten denarni zavod. Hkrati s sklepom o ustanovitvi komunalne banke sta zbora imenovala tudi že upravni odbor ter za direktor-komunalne banke in mlekarne v Radečah daja bo 8. septembra. Jugoslovansko-avstrijski razgovori o režimu voda Mure in Drave vložilo prošnje za kredit samo spremembe v sestavi del ni za-kakih 70. Od 2.900,000.000 din, \ poslenih. To je podjetja naporno, predvidenih v ta namen, so za- da niso kupovala novih‘ jfrojfeo-prosila podjetja približno samo Rajši so ostala pri nezadostni me-za dve milijardi kreditov. To je hanizaciji in pri tem f™e™ar'la anomalija, če pomislimo, kakšno možnost boljše organizacije v ^e stanje mehanizacije v našem sla, s tem pa tudi Vocenitvejel, gradbeništvu. Na tem področju če bi uporabljala več *^>Jev. smo zdaj globoko pod evropskim ; Na število PrjlaPl^^Je f' povprečjem in tu dela mnogo ne- kakor vvlival tudi razpis nate kvalificiranih delavcev prav zato, čaja sredi julija, ko l™aJ° Jratf ker podjetja nimajo dovolj stro- bena podjetja največ dela. Na jev. Slaba mehanizacija je bila koncu je slisati razna mnenja o doslej na enem izmed prvih, če potrebi, da bi spremenili način že ne na prvem mestu, kadar smo obračunavanja amortizacije, *:! govorili o gradbenih zmogljivo- zelo bremeni podletja z večjim stih in težavah v tej panogi na- *fro;n(m par*:om Tu i« a/ssr sssl TSSSf ki je v podobnem položaju, ker In vendar, čeprav strojev v jma]0 mnoga podjetja velike za-podjetjih ni in čeprav je povpra- ]0ge ju pa so uspehi natečaja ševanje po njih veliko, niso zdaj docela nasprotni. Vtem ko je bilo dovolj izkoristili priložnosti. Kje na raip0iag0 800 milijonov, so tiči vzrok, je težko reči. Gledano podjetja zaprosila za kredit za od zunaj so pogoji ugodni in nu- naj^Up strojev v znesku kakih dijo podjetjem ugodne možnosti. mMjard. V Zvezni gradbeni da izpopolnijo svoj strojni park. Gornici ne morejo zanes- Gradbeniki tudi še ne morejo po- jjioo p00edati razlogov, zakaj se jasniti tega pojava, poudarjajo •g udeležilo natečaja za kredite pa več momentov, ki so vsekakor mai0 podjetij za visoke vplivali na tako slabo udeležbo gradnje. pri natečaju za kredite. | ,Zbornica pa meni.t nam je Gre predvsem za participacijo rekel gradbeni svetnik in namesl-uporabnikov posojila. to se pravi nik generalnega 7A nižino zneska, ki /lamova pod- nice tov. Siniša Nikolič, »aa 00 jetje položiti, ko dobi kredit. Po- treba po analizi uspehov 4ega naložiti mora namreč JO •/> odobre- tečaja razpisati nov natečaj, da nega kredita. Zaradi novega po- , bi izkoristili ostanek ložaja v gradbeništvu in zmanj-lčene za mehanizacijo .lclfdnv mnosa vodietia ni-\denj. Po zagrebškem velesejmu. Nadaljnja sredstva za gradnjo rudarskih stanovanj — Ustanovitev Srednje ekonomske šole v Trbovljah in industrijskih revirjih, da bi namreč dobili več mleka in da bi visoke cene popustile, niso kdo ve kaj zalegli. Čeprav ima sam okraj dovolj mleka za vse konzumne potrebe, je zbiranje mleka brez mlekarn in potrebnih naprav ter prevoznih sredstev rodilo le neznatne uspehe ter morajo po-trošna sredisča (Trbovlje, Hrastnik in deloma Zagorje) uvažati mleko iz Ptuja oz. Celja. A tudi dogovor z Brežicami za sedaj še ni prinesel obetanih sadov. Ker iiha radeška občina precej razvito živinorejo in vse pogoje za proizvodnjo mleka in mlečnih izdel- majo poi Sanja ^™°ffs,^1 bj *e\denimo_v seitembm zaprosita za manjše zneske, tjud- zadeva naieiai,.,. ski odbori pa v glavnem podjet- £>oto jem na svojem področju niso po-\nja, da bi ji bilo treba kvoto magali. Sodeč po dosedanjih po-1 brezpogojno povečatU S. I. udeležila natečaja, in ’zato tudi ^mmanie ^ *n noD niso zaprosila za kredit ali pa so natečaj bi dosegel ^pe^Kar^pa Dne 10. septembra se bo začelo ja Komunalne Danite Marijana v Mariboru prvo letošnje zaseda- i Kopitarja iz Hrastnika. S spre-nje mešane jugoslovansko-av- i membo okrajnega statuta v cle-strijske komisije za reko Muro. I n'h in 86 ter 98 so pn okraj- j*?«* •*>« . , xpAkn oktobra v Lien- sprejeli odlok o višini dnevnic za i sprejel odločbo o ustanovitvi pod- Natem lestan- uradna potovanja in povračilu za| let ja »Mlekarna« v Radečah. Tu ku bodo obravnavali poročila lc^en.°življenje uslužbencev Lodp po načrtih postavili večji strokovnjakov obeh dežel o vod- i okrajnih in občinskih organov m nogospodarsikih spremembah na zavodov. Dravi in o predvidenih načrtih' V Zasavju je preskrba z mle-za graditev hidroelektrarn na kom še vedno precej kritična. Vsi avstrijskem in jugoslovanskem dosedanji poskusi, da bi se po-delu reke. ložaj izboljšal zlasti v rudarskih PRED OTVORITVIJO ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Češkoslovaška bo razstavila stroje prilagojene potrebam jugoslovanskega tržišča Zagreb, 31. avg. — Se nekaj dni nas loči od otvoritve Zagrebškega velesejma, na katerem bo razstavljalo 25’ tujih dežel zadnja tehnična dognanja v industrijski proizvodnji. Številni paviljoni so že polni razstavljenih izdelkov. Na novi del Zagrebškega velesejma vsak dan prihajajo kompozicije z razstavnimi predmeti. Kakih tisoč različnih razstavnih izdelkov si bodo lahko ogledali obiskovalci XXV. zagrebškega velesejma. Uprava češkoslovaškega razstavnega paviljona je imela tiskovno konferenco. Na njej je sporočila predstavnikom tujega in domačega tiska, da se bo na letošnjem Zagrebškem velesejmu češkoslovaška industrija pojavila s stroji, izbranimi v skladu s potrebami jugoslovanskega tržišča. Zatorej bo v češkoslovaškem pa- viljonu moč videti različne težke, orodne in avtomatične stroje, na odprtem delu češkoslovaškega razstavnega prostora pa različne avtomobile, motorje in kmetijske naprave. Češkoslovaška industrija razstavlja letos tudi različne stroje za preosnovo živilske, tekstilne in kemične industrije. Razen tega bodo v češkoslovaškem paviljonu razstavljeni tudi: najmanjši rentgenski aparat, tkalne statve, univerzalni medicinski naslanjač in temu podobno. Češkoslovaška razstava na letošnjem Zagrebškem velesejmu želi prikazati celotni industrijski razvoj ČSR in zavoljo tega kot dopolnilo razstavlja tekstilije, keramiko, kristal in gospodinjske potrebščine. V tem delu razstave bo prikazana tudi bižuterija, ki je znana po izvirnih motivih in kvalitetni izdelavi mlekarski obrat, v katerem bodo zbirali mleko iz bližnje in daljne okolice Radeč ter deloma tudi s področja sevniške občine. Obrat bo sodobno opremljen ter bo preskrboval z mlekom in mlečnimi izdelki zlasti oba največja revirja Trbovlje in Hrastnik, medtem ko bo zadružna mlekarna na Izlakah še izdatneje oskrbovala Zagorje zlasti potem, ko bodo izpopolnjene nekatere njene tehnične naprave. Ustanovitev »Mlekarne« v Radečah sprejemajo rudarski in industrijski revirji z največio radostjo, pričakujoč, da bo kmalu v revirjih več in cenejšega mleka. Okrajni ljudski odbor, ki si vsepovsod prizadeva, da bi čim-prej prebrodili hudo stanovanjsko stisko zlasti v rudarskih revirjih v Zasavju, je prevzel poroštvo za posojila, ki jih bo najel premogovnik Trbovlje-Hrastnik in uporabil za zidanje rudarskih stanovanj. Za stanovanjske stavbe na področju trboveljske občine bodo najeli 20 milijonov iz republiškega in 36 milijonov iz občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, na področ- Priprave gostinstva na prihodnjo sezono , Dne 4. septembra bo v Beogradu sestanek upravnega odbora Zveze gostinskih zbornic. Na njem bodo razpravljali o gostinstvu in o pripravah ta prihodnjo sezono. ju hrastniške občine pa bodo najeli 15 milijonov iz republiškega in 24 milijonov iz občinskega sklada. Tako bodo spet zagotovljena sredstva za nadaljnjo graditev rudarskih stanovanjskih poslopij. — Oba okrajna zbora sia na svoji seji tudi spreiela odločbo o ustanovitvi Srednje ekonomske šole v Trbovljah, o čemer smo v našem listu podrobneje že poročali. To jesen bodo odprli v Trbovljah prvi razred ekonomske šole, za katero se je prijavilo nad 70 dijakov. Mladina iz zasavskih revirjev bo na ta način spet dobila možnost, da se posveti študiju, za katerega ni bilo priložnosti in v pretežni meri tudi ne sredstev, da bi lahko to šolo obiskovala v Ljubljani ali Celju. (i) Konzularni dan na Gospodarskem razstavišču Predvčerajšnjim dopoldne so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani priredili konzularni dan. Drugo mednarodno razstavo vin so si ogledali generalni konzul Avstrije g. Edmund J. Krahl, ki je zastopal vodjo konzularnega zbora g. Giuseppa Brigidija, generalni konzul Velike Britanije g. Fynes Clifton, konzul ZDA g. Ellwood Rabenold s soprogo, konzul Zahodne Nemčije g. Erich Kampf, vicekonzul Francije g. J. Groussard, generalni konziul Belgije g. dr. Milan Dular s soprogo in generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak. Gostje so se v spremstvu predsednika Gospodarskega razstavišča zadržali na razstavi skoraj tri ure. Poskušali so priznana tuja in domača vina, o katerih so dali več pohvalnih izjav, laskavo pa so se izrazili tudi o organizaciji razstave. Nato sp se odpeljali konzularni predstavniki v prostore Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije, kjer sta jih sprejela član republiškega Izvršnega sveta Julij Beltram in sekretar za blagovni promet dr. Boris Puc. Predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher je včeraj sprejel ameriškega konzula v Zagrebu g. Ellwooda Rabenolda. Gospoda Rabenolda je dopoldne sprejel tudi predsednik OLO Ljubljana Marijan Dermastja. Sukarnova turneja Hatojamov položaj omajem Tokio, 51. avg. (Reuter). Prvaki japonske vodilne konservativne Predsednik Indonezijske repub- nezija se je pridružila tudi vsem stranke se strinjajo s tem, naj like prispe 12. septembra na svoji miroljubnim deželam, zlasti ti- predsednik Ičiro Hatojama od-drugi letošnji veliki turneji v stim, ki vzporedno z napori, da *topi ***. naJ se sestavi nova vlada. Jugoslavijo. Nedavno je obiskal bi premagale od minulosti pode- Določili so tudi novo politično ZDA, Kanado in nekatere dežele dovane težave, mnogo prispevajo nasproti Sovjetski zvezi Zahodne Evrope, zdaj pa se je k miru in mednarodnemu sodelo- spričo jalovih pogajanj o mirovni namenil v Jugoslavijo, ZSSR, vanju. Skupne težnje in cilji zbli- pogodbi, ki so bila v začetku tega Češkoslovaško, Avstrijo in Kitaj- žujejo vse tiste neodvisne države, meseca spet odgodena. Hatojama sko. Cilj te večinoma evropske ki so postale po drugi svetovni sc je zavzel za koncesije Sovjet-turneje ni samo medsebojno spo- vojni subjekti v mednarodnih ski zvezi v zvezi s pogajanji o znavanje. Vsekakor bo imel Isu- stikih in ki aktivno delujejo v sklenitvi mirovne pogodbe, karno^ priložnost videti napredek širših okvirih. Te dežele čedalje v deželah, ki jih bo omskal, bolj nastopajo kot pomembni či- i hkrati pa bo svoje gostitelje po- nitelji na poti k zbližanju in bolj-1 drobneje obvestil o težnjah in šemu razumevanju ne samo med Nikosia, 31. avg. (AFP). Na poteh razvoja mlade, neodvisne narodi, marveč tudi med celimi britanski ladji »Charles Macleod«, azijske republike. Glavni namen kontinenti. ki je priplula v Famagusto, je EKSPLOZIJI NA BRITANSKIH LADJAH Gonja proti črncem v ZDA se zaostruje v okviru volilne kampanje, kaže pa, da ves problem še dolgo ne bo urejen v duhu enakih pravic za vse ljudi Vfashington, 31. avg. (Tanjug), s katero bi radi‘demokratski pr- rasnem vprašanju, o drugih toč-Začetek novega šolskega leta v vaki na tem področju ohranili kah programa pa večinoma sploh ZDA je v znamenju srditega boja glasove belih volivcev. niso govorili. Obe stranki sta se v južnih državah proti skupnemu V Alabami, ki je postala zna- postavili na skoraj enako »zmer-. , K-1;, na po vsem svetu po primeru no stališče« in v načelu razgla- 61716 študentke Autherin Lucy, še sili »upravičenost rasne enako- Mav « ^eraj izključene z univerze, so sti«, seveda tudi z namenom, da ondan z referendumom izglaso- bi si pridobili glasove črnih vo- vali zakon, po katerem je moč livcev. Tu nihče ne vidi nagle v*nlah in v zapreti javne šole, če federalna ureditve tega vprašanja, mnogo V «>dišža odrede, da morajo spre- listov pa napoveduje, da rasno taSSf'J ITZ &*■ črne otroke. V državah Mis-' vprašanje ne bo ena glavnih nessee in T xas so ti odbori vče- sissippi) Severni in Južni Karo- ameriških notranjih težav samo . —--------------------------------------- j" Lfcf.luict v i diidguoiAJ) jc ; • olooippij ocVcilll _ te, kakor tudi prejšnjih njegovih n . , . . nastala eksplozija. Pri tem so' lini ter Georgiji so skupščine že do prihodnjih volitev, marveč turnej pa je težnja Indonezije, da \rJnnMi;'™. eksplodirali rezervoarji goriva, » pred meseci izglasovale enake tudi še v vseh prihodnjih 50 letih, »podpre in ohrani mir ter okrepi Jugoslavija in Indonezija mnoga Ck£eških žrtev ni bUo. otroke črncev ki so jA starši po- podobne ukrepe pa pridelovanje med narodk. ,.^na _sledišča,^^ s katerimi ^ _ J pravljajo tudi na Fk^dfin v SUKARNO v Leningradu >•* pvimvuu pi jjaicijaiv a iitcu uucma utitia- jc l/iulv |A/on,uuvv«iwii. aiv/i/v;ix u.- , jc v i n»Mk> ”------• j- —'j-- " —»■- • - • -........... - V teh oukarnovih besedah je spi0šnem mnenju je dobro, da pride dežel, zapopaden veš smisel mdonezij- do tega sestanka, ker se tako nada- leta skega sta....... narodnih Indonezija picu cuajaumi icu uc- menjava mnenj v tvairu in Kattsne v»uv. c.siptuvsKa viana naj di zarave, spiosno sprejemljive temelje xr—;u , . , _ , * ^ 1 - j ---- odvisna (17 aveu^ta ie proslavila sadove lahko od nje pričakujemo. OZN pošiljala letna poročila egiptov- > za mirno ureditev sueškega vprašanja. olroKi k1 noaijo v ločene skve in Kremelj. Opoldne je bil P J r. . Tn imrnFoMl« t. ■»» 4---1 1---------- -- Crtlo VlOf n« ! -— --»»1- t i .■% , r . t. gojih, ki di dih v skladu s plovbo, j vicami Egipta. To ne zahteva nobe- ^ ne gieae Leningrad slovesno večerjo, ki gočiti bi bilo treba konferenco nega odmika od pravilno pojmovanih na razlike v rasi in polti V osta- cta ep iP nrlplpžilrt tnHi nrtvlcprl-1, ki so podpisale konvencijo iz J koristi ene in druge strani, pač pa Jih devetih državah cr> 7afpl-i HpI „i, i preasea 188*, in vseh dežel, ki uporab- j lahko koristi bodočim pogajanjem in .... , zaceli del- nik prezidija \ rhovnega svojeta CllpiUi nrplfnn TTctanmHH n>>< hi ' nmnffA^i ucnainn liroHItoir t a ort imra. nO uvenavn at 1 Sklinno IP ! Vnrrtčilnir iti nvarlr H To vprašanje je važno tembolj, ske družbe za upravljanje prekopa. - etnico) je vso svojo dejavnost ker jmaj0 udeleženci pogajanj docela . . usmerila na uresničevanje teh nasprotujoča si začetna gledišča In!. *“®Je *°, nedvomno dobre, saj dveh ciljev oziroma enega samega ^ ^^^^bŽSSnT^ — ohranitev svetovnega miru, nrb"st^nge°™kf o^tranul SSJSSJl* kajtl od njega je, kakor je rekel in da bi se gledišča zbližala. Namen clon»li*aciJe. Zato bi lahko bile te tudi sam Sukarno, odvisno ures- , govorov_j. prav v tem, kajti če ostl,e praiJnter^reanea dežele!" Tvorci L1Ce,nJ?PrVlh d^h- Potem ko se J PnesPoglasjaJ’tedaj bi bilo !5 ljena svobodna plovba; toda v glav- okupacije, ki je trajala vec kakor , <1°. «a pride do njih. nem se zavlem^0 la ’lnternaclonali- 1 gledišč toliko v sklad, da bi bil spo- tri in pol stoletja, je vse svoje! spričo različnih gledišč bo delo v zacljo ter predlagajo mednarodno razum možen in sprejemljiv za vse. sile posvetila izgradnii lx)liše bo- 1 5,^Lru vseka*'or kontr°lo- Egipt je pripravljen zago- ! preden bi torej sporazumno po- dočnosti, postala je aktiven' borec « Sff« «J3sSS^3S ! JJLiSSSSf « za uveljavljanje načela miroljub- 1/,^°V i n°i™» H nn J Hvtert ko^smatra nacionalizacijo za iz- j je moč doseči samo z zbližanjem gle zbližanje gledišč v tem smislu, ki šole, kjer so prostori in učila zelo na kosilu pri predsedniku Voro- ga je moč doseči s potrpežljivimi raz- pomanjkljivi. Na nedavnih k on- ' .......... govori, brez nervoznosti in naglice, je vencijah obeh glavnih strank je glavna zahteva, kajti samo po tej a____________________ J poti bi lahko spravili sueški problem dokaj ostra razprava samo O na realna tla, da bi poravnali spor in preprečili zaostritev občega položaja. Širša konferenca, čeprav bi bila nova, zaželena in edino kvalificirana in pristojna, vendar ne bi dosegla zaželenega uspeha, če ne bi poprej spravili šilovu, na katerem so bili tudi Bulganin, Hruščev in zunanji minister Sepilov. dejstvo. Razgovori v Kairu dišč. Ce bo kairski sestanek prežet * lahko približajo ti dve gledišči, če se dobro voljo, razumevanjem in željo dopušča, da bi svobodno plovbo treben pogoju vskladili x egiptovskim upravljanjem, i končni sporazum. D. Trailovlč ne in aktivne koeksistence v med- aKi uh- MS ti^vT^isc, ce se narodnem življenju. Bila je eden ko spravili v sklad to načelo In t® bo stališče Menziesovega odbora pri- po miroljubni ureditvi tega vprašanja, izmed organizatorjev prve azij- bližalo koncepcijam iz indijskega na- utegne biti konstruktiven prispevek sko-afriške konference, sklicane nas^rotai’ gledišči. Pač pa bi lahko katArenL. ?a k takšnemu soglasju kot nujno po- na njenem ozemlju, v Bandungu. vzkladlli svobodno plovbo, ki jo za-z Indijo, Cejlonom, Burmo in govorniki internacionalizacije hoče- p_l_. , J .J _ ,____• ,• j * . jo zagotoviti«, ter egiptovsko uprav- l akistanom je v skupini dežel i(ln)e Sueškega prekopa kot izraz konference Colombo, ki ima na suverenih pravic Egipta, lastnika te azijskem kontinentu važno vlogo. y,°dne poti. Da je to možno, dokazuje V 7j ^ - u ideja, ki jo je sprožila Indija na lon- v Združenih narodih pripada donski konferenci v obliki svojega glas Indonezije zmeraj tistim, ki načrta kot skupek vsega tistega, kar se zavzemajo za mednarodno se 'e pokazalo na tej poti med sueško varnost, za mirno obravnavanje krizo P°zi«'’no tn konstruktivno, sporov Ta rrr.cnnrUrc,lfi tn. Indijski načrt gre za- tem, da bi rial«! - sf If gpsp9(larsla m so rAndrea Dori«, in »Stock- I »podarskega in kulturnega sodelovanja holm«, švedska družba zahtev« nada- »jed SZ in Cejlonom. Delegacija cejlon-lje, naj italijansko družbo razglase za | *ke vlade si bo ogledala zanimivosti odgovorno za vso odškodnino, ki bi jo i Kremlja, vsezvezno kmetijsko razstavo aviv, ji. nvg. \Arr-i isvn iiohu na aonoamn o neke izraelske patrulje ata bila ubila, jo popravljati. ntegnili zahtevati prizadeti ljudje kot zaradi poškodb in drugih izgub ob nesreči. švedska družba meni, da znašajo stroški za popravilo »Stockhoma«, milijon dolarjev, drugi milijon pa izguba na dohodkih ob času, ko so« morali itnl >. tl r. ;o U 1- 1- aj ja ill pa iji ir- rš- LiK ela /e- za eta če- a v Ida. j ne iLO ČUDNA POMORSKA DRAMA IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE Mornarji zažganega »Velebita« ujetniki nemških morskih roparjev pripSve”oTOin°moraVM1 z^nJe dve st°. metrov od , rešilnega čoln«, ne mornarjev, ki tovorne ladje .solin«, strojnik »Velebita« razen pljuskanja va- so bili že v njem. Vsa v plame-oskar Magazinovič. o tu opi- lov, ki so butali ob ladijske boke,! nih in iskrah je zadeta tovorna š?r"en ?okOTi1‘h skrbno 1?^ *°bi- š® ne^ ^dno šumenje in bme-I ladja nadaljevala vožnjo brez rai gradivo in dokumente, to- nje. Bilo je brnenje strojev neke 1 kontrole. Naposed so spustili v tografije, zemljevide in imena ladje, ki se je bližala v nočni morje še drugi, nerazbiti čoln. mo\hSk!hndarkam v dru^veto?nl ^mi. »Kakšna zavezniška ladja«, i Vanj so sedli štirje jugoslovanski vojni. je pomislil m se pripravil, da bi in dva indijska mornarja. Kmalu Velika tovorna ladja »Velebit«, » ^Mli. "a kateri je vihrala jugoslovan- df J 1» J« zgrmel prvi topovska ska zastava, je v monsunski strel, no« mimo plula po Indijskem N fforegj ]at[ji ceanu. Plula je iz Colomba na ” j Ionu proti Malmeinu v Burmi. '• Neoboroženo tovorno ladjo so flJa je temna noč 26. junija 1941, zasule granate, ki so eksplodirale emjia in nemima kakor vse na na njej. Ze v prvem napadu je vetu tiste dni. Povsod je divjala padel neki indijski in šest jugo-v°jna. slovanskih mornarjev s strojni- «. Ažurni oficir na krovu Bo- kom Petrom Kmeževičem vred. Klar Mifka se je sprehajal po Med pokanjem granat je izStnil i^Pitanskem mostičku: Mornarji, star, izkušen mornar, poveljnik Si tl'.so v službi, so spali, ladje Ive Štuka. Temna noč je Tni°.'“kih 30 Jugoslovanov in nenadoma postala svetla. ladja 'oijcev. Ladijski kronometer je »Velebit« je bila vsa v plamenih, da je ura približno dve po Tedaj so mornarji pohiteli k Polnoči. Ladja, ki je bila približ- rešilnemu čolnu in ga začeli spu-°.na položaju 10° 35' severne ze- ščati na morje. Z ladje, ki se je "“Jepisne širine in 87» 40' vzhod- bila ustavila nekje v temi, je za-^olžine. grmela še ena salva. In še nekaj več grških mornarjev, da bi izkoristili temno noč in pobegnili. Posrečilo se jim je, da so neopa- dvignila in začela počasi toniti. Ali jo je zadela kaka skrita zavezniška podmornica? Ali je šlo pa so jih napadalci našli in ujeli, potem pa zaprli v spodnje prostore svoje dobro oborožene gusarske ladje »Kormoran«. Istega dne je »Kormoran« napadel tudi avstralsko tovorno ladjo »Maribo« in jo potopil. Gusarska ladja je dobila nove prebivalce. Nekaj dmi pozneje je ta ladja brez zastave, s topovi in dvema lahkima letaloma namesto tovora potopila še grško ladjo »Stamatios Emberikos«. V njenem trebuhu je postalo pretesno. Tu je bilo nastalo pravo mravljišče ljudi raznih narodnosti. S tem čudnim tovorom je ladja plula po morju in iskala nov plen. Na njej je bilo že kakih 90 ujetnikov, ženo spustili na morje rešilni j za sabotažo na ladji? Kdo bi to čoln in izginili v noč. Toda ve- ■ slali so samo do prihodnjega jutra. Navsezgodaj se je s »Kormorana« dvignilo letalo. Posadka je begunce kaj kmalu izsledila in prisilila, da so se vrnili na ladjo. Prekrcavanje sredi oceana Štiri mesece je križaril gusarski »Kormoran« po Indijskem oceanu in drugih morjih, ne da bi našel le eno novo žrtev. Tedaj so nekega dne vse ujetnike prepeljali na drugo nemško tovorno ladjo »Juckenbach«, ki se je mudila v tropdčnem pasu, severovzhodno od avstralske obale. Na odprtem morju sta stali ladja poleg ladje in so pretovarjali ujetnike, nafto in živila. Potem je »Juckenbach« odplul proti vzhodu, proti čilska oblali, in se po 32 dneh, konec novembra zasidral nekje blizu nje. Tam je srečal nemško tovorno ladjo vedel. V morju okrog spuščenih rešilnih čolnov je plavalo nekaj preživelih mornarjev s »Spre-ewalda« in ujetniki, ki so jih peljali s to ladjo kdo ve kam. Sledilo je guganje v rešilnih čolnih po valovih Atlantika, negotovost, nemir, žeja in lakota. Sele čez več dni in preftutih noči v brezuspešnem pričakovanju kake zavezniške ladje se je v mesečini prikazalo blizu rešilnega čolna nekaj temnega. Kmalu po- gentini »o aretirali več sto peronistov tem je bilo videti obrise pod- ; ^f«4.i_r“i_ 80. bit!i *hTadi momice. ter jedrsko električno centralo v bližini Moskve. ZDA KAKŠNO JE VREME V VIŠINI 200 KILOMETROV Washington, 31. avg. (AFP). Ameriška vojska je objavila, da njeni oddelki v Severni Kanadi urejajo progo za izstreljevanje raket. S pomočjo raket nameravajo proučevati atmosferske razmere v višinah nad 200 km. Ta proučevanja sodiio v okvir raziskavanj, ki jih bodo izvedli ob mednarodnem geofizič-nem letu. Nova proga leži v Hudsonovem zalivu in iz nje bodo izstrelili oktobra in novembra osem raket. DIJAKI POD POLICIJSKO ZAŠČITO Clinton, 31. avg. (Reuter.) Močni oddelki policije so zastraiili dohode v višjo srednjo šolo v Clintona (ZDA), kjer je 12 črncev začelo hoditi v to šolo. Kakih SOD belcev se je zbralo pred šolo, da bi napadli črne študente. ARGENTINA ARETACIJA PERONISTOV Bneno« Aires, 31. avg. (AP). V Ar- »Hura, zavezniki!« so vzkliknili bivši ujetniki ter mahali s čepicami. Na vso moč so odve-slali proti podmornici, ki jih je že pričakovala. Ko pa so se ji približali, so zaslišali nemška po-r velja. Nemška podmornica je agitirali za stavke in nerede ob obletnici zadnjega velikega shoda, ki ga je sklical Peron tik pred svojim padcem. ANGLIJA DRUGA EGIPTOVSKA TORPEDOVKA London, 31. avg., (AFP.) Egiptovska torpedovka »El Fateh«, ki je bila kupljena v Veliki Britaniji, je sinoči od- spet vse preživele mornarje ujela ; ^'Vrv^t^TolT.* zapustila Portsmouth minuli teden, tudi »El Fateh« odplula brez streliva. Ladijski radiotelegrafist s po- Atlantika proti Ameriki. Nema-topljene grške ladje, Jugoslovan doma pa je nastala zamolkla in 8. februarja 1942 pristala z njimi v okupirani Franciji, v pristanišču Lorient. Na pol gole »Spreewald«. Spet so pretovorili ujetn!’re so gnale nemške straže ujetnike in je nova ladja od- iz er :ga ujetniškega taborišča v plula naprej. drugo, dokler se niso naposled ,. , ,, Dan 31. januarja je bil mr- , ustavili nekje blizu Bremena,1 ^0Vekp0”l,bUPr«Iu*e "dS^«. Ve^ zel. »Spreewald« je rezal valove kjer je bilo blizu 4000 ujetih tembra predstavnike vseh stra-!r in orga SUDAN PRIPRAVLJANJE NOVE USTAVE Kartum, 3. avg. (AFP.) Odbor mini- Tedaj je dežurni oficir zašli- sekund potem tudi ni bilo več Milan Medvešček, je pregovoril eksplozij«. Ladja se je stresla, se mornarjev Z zavezniških trgov- nizacij v deželi, da bi obravnavali njena skih ladij osnovna načela. Poslanska ibornicn, ki Konec jutri. i naj bi bila izvoljena prihodnje leto« bo | sprejela novo ustavo. RUDNIK ZABUKOVCA POTREBUJE POMOČ Kolektiv ne more premagati težav — Strokovnjaki bodo odšli - Proizvodnost večja, plače manjše Ves napor kolektiva ne more premagati težav — Strokovnjaki bodo odšli — Proizvodnost večja, plače manjše. . j Rudnik rjavega premoga Zabukovca je eden izmed srednjih rudnikov v Sloveniji. Nedaleč od njega je manjši rudnik Li-boje, ki je zdaj pod enotno upra- j vo z zabukovškim. Med seboj sta povezana z žičnico, po kateri hi* i tijo vagončki, polni libojskega' premoga, v zabukovško sušilnico.1 Liboj srki premog je namreč želo moker in je šel takšen težko v denar, dokler niso pred nekaj leti postavili te žičnice. Oba rudnika zaposlujeta okoli 990 ljudi. To je kar precejšnje število in zato ni brez pomena, kaj se v takem kolektivu dogaja. Rudnik Zabukovca leze iz leta j v leto v večje finančne težave, j Zgodilo se je pred kratkim, da! so rudarji v delavskem svetu sklenili ukiniti premiranje tehničnemu kadru, ker podjetje nima dovolj sredstev, da bi lahko del ustvarjenega dobička razdeljevalo med svoje uslužbence, marveč gre denar za druge, nujnejše potrebe, od katerih je odvisen obstoj rudnika. Seveda bi v primeru, če bi se to res zgodilo, rudnik kaj kmalu ostal brez strokovnjakov. Razen omenjenega delavci v tem rudniku ne užirvajo drugih ugodnosti, ki jih užiivajo njihovi tovariši v drugih rudnikih. Tako je rudnik Zabukovca edini rudnik, pri katerem morajo delavci in uslužbenci plačevati deputatni premog, se pravi tistega, Id ga dobijo za lastno porabo. Kaj Je vzrok vsemu temu? Tu je cela vrsta vzrokov gospodarskega značaja, s kaiterkni ee že dalj časa ukvarjajo višji rudarski in upravni organi. Predvsem je v tem rudniku izredno otežkočen proizvodni proces. Veliki pritiski v jamah, lega premogovnih slojev, stalna nevarnost požara in podobno so sibvari, ki odločilno vplivajo na produkcijo in na lastno ceno. n % ■ ■■■ k Razen tega so »e v poslednjih letih močno povečali materialni stroški pri odkopu, tako jamski les, krajniki, eksploziv, električna energija itd. (Računajo, da so se ti stroški povečali v lanskem letu za 36 odstotkov v primeri z letom 1952.) Zaradi vsega tega — kakor tudi zaradi zvišanja amortizacije (za 80 odstotkov), se je polna lastna cena premogu dvignila za 74 odstotkov v primeri z letom 1952. V istem razdobju pa kažejo stroški plač v strukturi polne lastne cene nazadovanje za 17,3 odstotka. Nadaljnje naraščanje materialnih in ostalih stroškov bi privedlo do tega, da bi bila polna lastna cena enaka prodajni ceni, prejemki delavcev pa bi od leta v leto padali. Podjetje bi zabredlo v nemogoč položaj — v katerem je pravzaprav že zdaj, če ga primerjamo z drugimi rudarskimi podjetji, kakor kaže naslednja primerjava: Bruto dobiček na nezaposlenega znaša v rudniku Zabukovca 71.100 dinarjev pri 990 zaposlenih, medtem ko znaša v rudniku Laško 171.500 dinarjev pri 770 zaposlenih ali v rudniku Pečovnik pri Celju 168.0Q0 dinarjev pri. 260 zaposlenih. Vzporedno z naraščanjem materialnih stroškov in drugih dajatev — ob vedno slabših izstopnih pogojih v jami — je padal čisti dobiček na tono premoga: 1952. leta je znašal 1794 dinarjev, lani pa samo 339 dinarjev. Kolektiv rudnika se je z vsemi silami spoprijel s težavami. Storilnost je od leta 1952 stalno rastla in je lani dosegla za 11 odstotkov višjo raven kot pred tremi leti. Deloma so delavci to dosegli tudi zaradi nedeljske proizvodnje, ki so jo uvedli v zadnjem letu. še za nadaljnjih 17 let. Zato priporočajo, naj bi čimprej začeli z raziskovanji v zahodni, kamniški smeri in proti Grižam. Tam bi še utegnila biti izdatnejša ležišča premoga, čeprav Izkop po vsej verjetnosti tudi ne bo lažji kot na dosedanjem mestu. Sama preorientacija rudnika, kakor tudi popravila in izboljšave, ki jih rudnik nujno za- Zadnjikrat stopajo hteva (napeljava daljnovoda pb nasipu, ki so ga skrbno oblikovali s va mehanična delavnica pri liboj-skem jašku, nabava modemih za- svojimi rokami ščitnih sredstev itd.) pa bodo v najbližnji prihodnosti terjala novih sredstev, Id jih rudnik ne bo zmogel: Edina rešitev, ki bi omogočila redno obratovanje rudnika Zabukovca v prihodnjih letih, bi bila oprostitev nekaterih obveznosti tega rudnika,, ki jih.ima sedaj, enake kot vsi ostali rudniki, čeprav sq pogoji dela v njem neprimerno težavnejši. dh. stoletni sen Mladinske delovne brigade so se poslovile od brkinske ceste :Na brkinski cesti so zaključili letošnje akcije mladih M 1 T ol 1 /O n ’ T7 A M n * te M 7« 7. A #7 A 7 A —n A A a a & Jt ^ ^ A. —- T. graditeljev. V spomin ti a velike delovne uspehe, so v četrtek dopoldne na najtežjem odseku ceste odkrili spominskp ploščo. Popoldne pa so se brigade druge izmene zbrale na zaključnem zborovanju, ki so se ga med drugim udeležili predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper Albin Dujc, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Gorica Tihe liemškar, sekretar Centralnega komiteja LMS Tone Kropušek, predstavniki občinskih in okrajnih družbenih organizacij in zastopniki vojske. Na zborovanju so proglasili za tretjič udarne VI. LMDB >Janko Premrl-Vojkot, I. ptujsko *Bratje Rešit in I. primorsko >Darko Marušič«. ■ Na. brkinski zemlji je še živa Strokovnjaki predvidevaj^, da partizanska pesem. Živi v vsaki Stolpne hiše v Maribora se bodo jamske prilike še nadalje slabšale. Ugotovili so namreč, da bodo premogovne zaloge na Bedanjem delovišču zadoščale le Celj, Prelož in Pregari} so odmevale graditeljeve besede o srečni V naslednjem poda^am-JMikaj.'izstopa dominantno, tako, da je misli in pripomb k problemu, ki ga je v »Ljudski pravici« z dne 11. avg. načel inž. Marjan Prezelj, ker ga smatra z ozirom na dejstvo, da se pri nas in drugod vedno bolj uveljavlja gradnja stolpnic, za izredno aktualnega. Gre za to, da se ugotovi, če nudi v naših razmerah ta način stanovanjske izgradnje tolike prednosti, da ga je mogoče zagovarjati in priporočati kljub nekaterim nedostatkom, kr so z njim v zvezi. Prednost gradnje stanovanj v stolpnicah je predvsem v tem, da je mogoče doseči željeno maksimalno gostoto naseljenosti, da pa so vsi glavni stanovanjski prostori direktno razsvetljeni in ozračeni, da žive stanovalci sredi zelenja in odmaknjeni od prometa in prahu, da je med objekti mogoče Idealno urediti otroška igrišča in rekreacijska zelenila in končno, da je lahko v medprostoru graditi lične in cenene paviljone za servisne obrate In trgovine. Pri stolpnicah ni dvoriščnih fasad in temnih stanovanj kot pri blokih v strnjenem sistemu, pa tudi napram velikim in dolgim samostoječim blokom imajo prednost, da pri svoji skoraj kvadratični osnovni ploskvi omogočajo znatno boljšo tlorisno dispozicijo dobro osvetljenih in zračnih stanovanj. Pri isti gostoti naseljenosti je gotovo mogoče prav v stolpnicah zgraditi absolutno higienska, udobna in pri tem cenena stanovanja. Kar se investicijskih stroškov tiče, se je pokazalo, da je ta način gradnje tudi ekonomičen in cenejši kot gradnja enako opremljenih stanovanj v drugem sistemu. Na ceno vpliva predvsem dejstvo, da je mogoče osemnadstropne stolpnice izvesti z razmeroma tankimi zidovi kot čisto opečno zgradbo, da so vsled kva-dratičnega tlorisa izmere zunanjih zidov In fasad nizke, da je mogoče strope izvesti kot križno armirane plošče z malo konstruktivno višino stropnih konstrukcij, da je pri spretnem projektiranju izvedba glavnih inštalacijskih vodov enostavna in dr. Ekonomičnost stolpne gradnje je mogoče povečati s tem, da se med dve stolpnici projektira še zvezni trakt, ki je priključen na stopnišča stolpnic in ki ima pred stanovanji odprte hodnike. Seveda pa ima stolpni način gradnje tudi svoje senčne strani, zaradi katerih ga mnogi strokovnjaki odklanjajo. Pri tem se ne maram vtikati v vprašanja arhitektonskega izoblikovanja, čeprav je tudi,to vprašanje za urbanista velike važnosti, ker silhueta linije ali skupine stolpnic lociranje stolpnic prav deliktna naloga. Predvsem poudarjam, da tako visoke stavbe nikakor niso prijetne za družine z malimi otroki, ki jih je treba spremljati pri odhodu in pri povratku, zlasti ker tudi z igrišča radi silijo domov, tako da jih pri kuhi zaposlena mati zato često rajši pridrži doma. Tako si otroci prav radi izberejo stopnišče za svoje igrišče in to dejstvo je bilo na primer vzrok, da so nekatera predmestja Monakova odklonila gradnjo stolpnic v bojazni, da ne bi dobile lica najemniških kasarn. K stolpnicam slišijo zato otroška Igrišča s stalnim nadzorstvom. V naših razmerah pa je vsekakor pred gradnjo stolpnic dobro preudariti, če bodo imele na razpolago vedno dovolj električnega toka. Za stranke v C^B»S£ stolpnicah,: fclJ 1 dvigali, kjer se kuha na električnih štedilnikih, za dobavo vode pa normalno uporabljajo hidro-fari, pomenja vsak izpad električnega toka hude motnje v vsakdanjem življenju tako pri kuhi, prometu in kurjavi. Končno ni stolpnic kot opečnih zgradb priporočati na potresnem ozemlju, kjer so se pokazale železo-betonske In druge skeletne zgradbe mnogo odpornejše. Iz gornjega zaključujem, da stolpnic ne gre graditi povsod, ampak je to odločitev dobro preudariti, kjer pa so za njih grad- pedi zemlje, ki se je ponosno novi domovini. Brkinci so spre jeli mlade graditelje, kot so prisrčno pozdravljali v svoji sredini partizanske borce. Na zgaranih obrazih so se začrtale poteze hvaležnosti tistim, ki so prišli uresničevati njih stoletni sen. Na tršati zemlji, po obronkih brkinskih gričev, med jablanami in slivami so zazveneli krampi in lopate. Pesnica-brigadirka je isedla na grajski zid in zapisala: Mi bomo cesto zgradili, preko brkinske zemlje, nanjo čvrsto pripojili cesto iz srca v srce. Brigadirkine besede so postale resnica. Dva in pol kilometra dolga trasa, mnogi useki in nasipi s . > so spremenili podobo tega pri- iki - . it isk ljubljanskih brigad je jurišalo na morskega kraja. Pet sto mladih graditeljev ptujske, mariborske, celjske, istrske1, gor iške in dveh mariborske, Mladi graditelji so se poslovili, na brkinski zemlji pa so zapustili dragocen spomin neubogljivo lapornato zemljo. Izkopali, prevozili in zgradili so v pičlih šestdesetih dneh nad 50 tisoč kubičnih metrov zemlje. Brkincem so pred dnevi izročili prvi del ceste, na večjem delu :* dela. Uresničile so se brigadirkine njo podani vsi tehnični in urba- . , nistlčni pogoji, gotovo predstav- ^rc-f,;h°r?^1°U’vZ Ijajo izboren sistem za gradnjo “ nllirJ’ o* S° udobnih ln vendar ne dra|ih sta- V pesera. novanj sredi zelenih ploskev. ■ , družila pesem mladih graditeljev! Ini. Šlajmer Vlado i Od premskega gradu pa tja do nosi med mladimi ljudmi. so opravili skoraj, vsa zemeljska dela. Uresničile so se brigadirkine besede. Na gradbišču sredi brkinske planote so se kovala nova prijateljstva, ustvarjali iskreni od- 'M Na mariborskem trgu je vsega dovolj Mariborski trg je te dni bo- fato založen. Prejšnji teden je ilo na izbiro toliko povrtnine in sadja, da kljub živahnemu povpraševanju niso mogli vsega prodati. Vrvež se je zadnje dneve v mesecu nekoliko polegel, vendar je še vsega dovolj. Primanjkuje le jajc, ki sp glede na letni čas tudi odločno predraga. Po kakovosti, zmernih cenah in čistoči blaga se odlikujejo privatni prodajalci. Vsakdo z veseljem pogleda in tudi kupi očiščeno in oprano povrtnino- ali sadje, posebno še, če se razgleda po stojnicah Orača, Povrtnine in Mestnega vrtnarstva. Tisti, ki bi morali zastopati zadružni sektor, odnosno socialistično trgovino, so na višku sezone zopet odpovedali. V prodajalnah Povrtnine blago ni izbrano. Na tehtnicah se pred nakupovalci kopičijo nezreli paradižniki z gnilimi, poleg lepih hrušk so obtolčene, ali pa trde kot rog in podobno. Skratka, zaboje praznijo od kraja in po vrsti. Kdo bi vendar blago prebirali Ko so čebulo kmetje prodajali od 35 do 40 dinarjev, ie Povrtnina vztrajala pri petdesetih .................... sli.......... dinarjih in to za slabšo kvaliteto. Naj je že kakorkoli, kijob vsemu so ustvarili zadnje mesece • nekaj dobička, s katerim nameravajo poceniti papriko in paradižnike za vlaganje. Na trgu se je že pojavila njihova papri- ka po 26 dinarjev kg. Toda kaj, ko šo pa pozabili hkrati poceniti papriko tudi v poslovalnicah. Še manj kot Povrtnina je ža preskrbo Maribora s kmetijskimi pridelki storil Oi-ač. Zadružno trgovanje je tako zapleteno v koristnostne račune, da se to preveč kaže v cenah. Tudi Mestno vrtnarstvo ni zaslovelo po zmernih cenah. Največ priznanja gre še nekaterim kmetijskim gospodarstvom, med drngimi Radvanju, Kamnici in Malečniku. Cene slavnih pridelkoT na trgn s« gibljejo te dni tskoli: čebula 40 do 50, stročji fiiol 15 do 30, korenje 55 do 40, krompir 11 do 15, kumare 10. paprike 40 do 55' (Povrtnina- 26, le ‘dva dni), paradižniki 40 do 50, salata 10 do 20, zelje 11 do 15. Sadje: breskve 60 do 80, grozdje 100, hruike 50 do 40, jabolka 20 do 50, ilive neb »rst od 10 do 50 dinarjeT. Mlečni izdelki: mleko 55, skuta 100 do 120, Pred dnevi so se poslednjič zbrali na najtežjem delu trase. Se poslednjič so v zanosnem koraku stopali preko zemlje, ki so jo z lastnimi rokami preoblikovali. Ustavili so se prav tam, kje so včasih zaskrbljeno zašepetali: »Ali bomo pravočasno izpolnili obvezo?« Postrojih so se ob največjem nasipu. Spregovoril je njihov dobri prijatelj in svetovalec delovodja Guštin. Njegove besede so bile besede občudovanja in priznanja. Namestnik komandanta Slavko se je zahvalil brigadirjem in jih pozval na ponovno snidenje. »Vesel sem, da vam lahko čestitam k delovni zmagi na brkinski cesti. Naj bo brkinska cesta spomenik mladim graditeljem, ob katerem se bodo drugo leto spet srečali,« je ob zaključku dejal sekretar CK LMS. Tone Kropušek. Zatem pa ie po trasi brkinske ceste zazvenela: »Kliče nas Primorska’naiao. Vojkovei -so odgovarjali Primofčeni: »Mi smo mladi bataljoni«. Njih pesem se je dopolnila z besedo Ptujčanov: »Lepo je v naši domovini biti mlad«. Brigade so se skrile za prvim ovinkom, na useku je bilo spet mirno in pusto. Le spominska plošča in preorana zemlja sta spominjali na mladost, ki je tod prekipevala dan za dnem. Brigade so se vračale v Prem, E reko nasipov in skozi useke, •elovodja Guštin je vzlic svojim letom ujel ritem brigadnega koraka in ves čas pripovedoval: »V ta nasip smo vgradili 1260 m3 zemlje. Na celotni trasi smo izkopali nad 600 velikih panjev. Ta nasip je požrl 1500 ms Skoraj povsod je bila trda lapornata zemlja najtežje kategorije.« / Popoldne so se na grajskem dvorišču zbrali brigadirji na zadnji brigadni zbor. Med nje so prišli mladinski in partijski voditelji, da se zahvalijo za požrtvovalno in nesebično pomoč. Najboljši so prejeli še posebna priznanja. Komadanti so jim pripeli na prsa udarniške značke. Predstavniki vojske in prebivalci občino Ilirska1 Bistrica so jim prinesli darila. Po zaključni svečanosti so še zadnjič zapeli v slovo prebivalcem Prema. Segli so v roke skrbnemu Boleanovemu Ludviku, dobri Milji, ki je skrbela zanje kot mati, in ostalim premskim prijateljem. Prem se je zavil v mrak. Na D'skem dvorišču smo ostali z mi, ki so spremljali bitko mladih graditeljev. Pripovedovali so nam o njih. Vodja gradbišča je dejal: »Nikdar ne bi opravili tega dela, če bi bilo toliko de- dolžini 30 m prepeljal 731 samo- kolnic. Ob tem je opravil 43 km dolgo pot in prepeljal 39 m* zemlje. S tako marljivim delom in s po tisoč brigadirji v treh izmenah bi prihodnje leto dokončali gradnjo ceste do Prelož v dolžini 8 km.« Prebivalec Prema je dodal: »V ;, češ kai 1 napraviti ti otroci. Prav kmalu začetku smo mislili. kaj bodo trs do 260, piSčanci 300 do 350, jajca 13 do 17 dinarjev r ^ uradno nam cesto, ki nam je bila obljub-V prihodnjih dneh pričakujejo poce- 'f"? Že 4Pred ^desetimi leti. Po T iivil za žimnico in delno tudi sad- < Tv f™° J*1 ZV°Zll‘ nje težak tovor z dvema paroma konj, zdaj pa sam konj z lahkoto vleče.« nitet ju in povrtnini, Ljudsko revijo Prešernovo družbe OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah. kioskih, trafikah Najteže je bilo ob slovesu delovodji Guštinu: »Tež Je o mi jc. Napišite, da so bili zares pridni moji otroci.« Pri tem je izvlekel iz žepa šop pisem — 7. morja in z vrh Triglava, iz Celja in Maribora. Od povsod pozdravi mladih prijateljev. I. Gruden Tudi v Brežicah upravičeno tožijo: Se vedno premalo stanovanj Prav v zadnjih letih so v Brežicah zgradili nad 200 novih stanovanj, vendar jih še vedno tare stanovanjska stiska Čeprav je na odprtem prostoru vi h stanovanjskih poslopij socia-med ulico dr. Černelča, cesto, ki lističnega sektorja, v katerih je rzi v Zakot, m bizeljsko cesto 184 eno, dvo in trosobnih stano-nastal v zadnjih letih novi del vanj. Tik ob teh večjih stano-režic, ves prepreden z novimi vanjskih poslopjih pa so zaseb-V.^1P0*? večjih stanovanj- niki, delavci, nameščenci in obrt-S. • i -u i°w- m maJllnih stano- niki zgradili s pomočjo posojil in vanjskih hišic, še vedno tudi v z lastno marljivostjo 37 novih režicah bridko občutijo stano- hišic, večinoma enostanovanjskih. vanjsko stisko. Mnoge družine so Verjetno bi teh malih hišic bilo “a tesnem, da ni mogoče še več, če bi se ne bila razšla govoriti o kaki stanovanjski kul-1 stanovanjska zadruga, ki je sprva J' i enaP°lnien* ste tudi dve sicer tako lepo obetala. Na sploš-nadstropji starega gradu, kjer so no torej lahko rečemo, da četrtina stanovalci pravzaprav samo za- prebivalcev stanuje v sodobnih silno pod streho, ker uprava po- novih stanovanjih. Za dobro rajinskega muzeja že sama tež- četrtino pa bo treba v prihodnjih 0 čaka, da bi mogla razširiti letih še zgraditi nova stanovanja, muzejske prostore in odpreti jav- t. j. okoli 200 stanovanj. Približno nosti nadaljnje dragocene muzej- toliko je sedaj na občini tudi sr~. ,-v ■ *.uc^ .mno§>i prostori prošenj za stanovanja. Ob kre-odčrnskih in drugih uradov ne ■ ditih, ki jih občina daje zaseb-ustrezajo. Primerne adaptacije pa nikom, je mogoče pričakovati, da 1 bili potrebni tudi trgovski in bo v novem naselju zrasla še gostinski ter drugi lokali. Skratk^ i kopica stanovanjskih hišic, ob J prasanje stanovanjske kulture je njih pa bo vsekakor treba zgra-se odprto in bo treba še nekaj let j diti tudi še nekaj večjih stano- ^ega **e'a, in. Prizadevanja, vanjskih poslopij. da si bo mogel občinski ljudski odbor končno oddahniti. Razen številnih adaptacij in V celoti upravlja sedaj občinska stanovanjska uprava 77 stanovanjskih poslopij, in sicer 35 nadzidav v starih stanovanjskih novih “in 42 starih^ Po večini, vsaj poslopjih je v Brežicah v zadnjem tako kažejo podatki, stanovalci desetletju n3 3,talo razsežno novo še vedno nimajo najboljšega od-naselje, ki sicer urbanistično še nosa do stanovanj, ki štejejo v n* za'ključeno, ki pa že kaže v, lastnino skupnosti. To je opaziti glavnih potezah bodočo podobo zlasti v starih stanovanjskih poti režic. Prav v zadnjih letih je na slopjih, medtem ko je položaj v prejšnji odprti ledini zraslo prav- novih stanovanjskih stavbah raz-zaprav skoraj vse, kar je v Breži- meroma precej boljši. V zadnjem can novega. Tu so zgradili 35 no- času si občina precej prizadeva, da bi tudi v starih stanovanjskih hišah opravili razne manjše adaptacije ter poprarvila, da bi tako ohranili stavbe in stanovanja’ v zadovoljivem stanju. Temu prizadevanju bi se morali priaružiti vsepovsod tudi sami stanovalci vsaj s tem, da bi varovali skupno lastnino z naj več jo vestnostjo in stanovanjski upravi ne povzročali preglavic ter sami sebfi ne izpostavljali represalijam, ki jih uprava upravičeno podvzema v primerih, ko lahko nesporno ugotovi povzročeno materialno-škodo. (i) Krško SKRB ZA ZBOLJŠANJE ŠOLSTVA V OBČINI VIDEM-KRŠKO V zadnjem šolskem letu so t S Senuš, ki so oddaljene od nekaterih krajih občine Videm- ] Leskovca okrog 6 km so otroci Krško veliko naredili za šolstvo. : hodili v šolo v Leskovec, na Ra- V Dolenji vasi, ki leži med ! ko ali pa na Veliki Trn. Vse to Vidmom-Krškim in Brežicami, so ! je otrokom, zlasti pa še staršem n. pr. že pred desetletji želeli j bilo silno težavno, kajti po popol-zgraditi novo šolo ali pa vsaj \ danskem pouku so se otroci po-urediti zasilno. Njihovi otroci so gosto vračali v temi domov. Ker morali hoditi _ tudi po 6 in več jih je pot vodila skozi gozdove, ivisv K ■' ■ mm kilometrov daleč v šolo v Artiče ali pa na Videm. Končno je občinskemu odboru, zlasti pa krajevnemu in šolskemu odboru uspelo urediti učilnico, v kateri je bil že drugo polletje preteklega šolskega leta reden pouk. S tem se pa domačini še niso zadovoljili. S prostovoljnim delom so začeli urejevati okolico novega, majhnega, a vendar ličnega šolskega poslopja ter začeli pripravljati še drugo učilnico, ki bo do novega šolskega leta že pripravljena. Šoli v Leskovcu pri Krškem sta bili v zelo slabem stanju. V letošnjih počitnicah pa so s pomočjo občine začeli urejevati šolo. Do začetka šolskega leta bodo uredili še kanalizacijo in vse potrebno za nemoten pouk. Novi poslopji Narodne banke in pošte v Trbovljah Na Trgu revolucije, ki postaja Čedalje lepse^ središče Trbovelj, bosta, kot vse kaže, skoraj začeli rasti dve novi in sodeč po načrtih tudi repre-Desno pred voaen-;e letos začeli graditi zentativni poslopji. Desno pred sko šolo bodo so jim starši morali hoditi naproti. Vse to, pa tu^i želja po lastni šoli je Senušane navdušila, da so ponovno zahtevali, da žele imeti šolo doma. Letos se jim je želja izpolnila. Občinski ljudski odbor je nabavil montažno hišo, katera je že postavljena in čaka otvoritve, ki bo v začetku septembra. S tem, ko bodo na novo odprli dve šoli, bo marsikateremu učencu skrajšana dolga pot, hkrati pa bo tudi upati na boljše učne uspehe. VPRAŠANJE POSTAJALIŠČA MED BREŽICAMI IN DOBOVO Popolnoma nepotrebne želje V okolici Brežic nekateri posamezniki že lep čas vztrajno ponavljajo žc.io in predlog, naj bi med železniškima po’-stajama Brežice in Dobova postavili primerno postajališče. Svojo zeljo utemeljujejo z okolnostio, da bi bila od tod proti severu najbližja železniška zveza za Bizeljsko, proti jugu pa bi dobile najbližjo postajo Čateške toplice. Ne da bi komurkoli odrekali možnost želja in predlogov, pravimo, da je v danih okoliščinah postajališče v Bukovšku, ki naj bi nosilo ime »Čateške toplice,« popolnoma nepotrebno. Zakaj bi si prav sedaj, ko za druga neprimerno bolj kritična dela potrebujemo nič koliko sredstev, nakopavali milijonske izdatke ?a investicijo, ici ni prav v ničemer kritična? Med postajama Brežice in Dobova je-pravzaprav samo 6 kilometrov. Vse bližnje področje ob desnem bregu Sotle, od Obreža čez Kapele do Bizeljskega, gravitira na železniško postajo Dobovo. Bizeljčani, ki prihajajo po opravkih v Brežice, železniške postaje sploh ne potrebujejo, sicer pa imajo dobro avtoousno zvezo z železniško postajo Brežice. Prav tako dobro komunikacijsko zvez/) pa imajo tudi čatejke novo poslopje za podružnico Narodne banke. T« ob veliki trgovski blagov- nikacijsko zvtzp pa imajo tudi CatešKe nici pa bodo zgradili novo poštno po- toplice, bodisi z železniške postaje Do-slopje, ker bodo sedanje staro in ne- bova, bodisi iz Brežic, od koder imajo ustrezno poslopje po urbanističnem na- 1 stalno avtobusno zvezo. Zatorej je več črtn in dokončni ureditvi Trga revolu- kot verjetno, da bi s postajališčem v cije podrli. Obe poslopji bosta menda Bukovšku čateške toplice prav nič ne prihodnje leto že dograjeni ter izročeni pridobile na slovesu in obislcu. Skratka: v uporabo. V novem poštnem poslopju ves komunikacijski (prometni) položaj bo tudi nova avtomatična telefonska v tem predelu je za zdaj takšen, da v centrala, za katero so prav tako že iz- ničemer ni potrebno postajališče v Bu-delani načrti (ž) kovšku. BRALCI NAM PIŠEJO Tako ne gre Dne 25. 8. ob 14. uri je vozil na relaciji Senovo^Brestanica potniški avtobus iofer š., uslužbenec avtobusnega podjetja Celje. Pri posti Brestanica, kjer je postajališče, sta hotela izstopiti potnika K. J. in njegova žena K. A. s 14-mesečnim otrokom* ter vzeti svojo prtljago, žena z otrokom je izstopila, šofer Š. pa ni hotel počakati toliko, da bi le izstopil mož ter vzel prtljago. Zato se je moral mož peljati s prtljago eno postajo dalje in potem pešačiti s prtljago nazaj, da se je sešel s svojo ženo. Na pripombo nekega potnika, zakaj tako, je šofer Š. takole odgovoril: >Kaj meni mar potniki? Jaz moram doseči vlaklc V tistem času je imel šofer še 35 minut časa, od pošte Brestanice do postaje pa je pičlih 5 minut vožnje. Za V počastitev 10-obletnice usta. I govorilo in skušalo vanj priteg-' lili novitve pevskega zbora v Nazar- nitijudi mladino, S Ob vznožju bujno zelenega Bohorja je ravninica, kjer raste malo Koruze, ostalo so pa travniki. Večji del gričevnate kozjanske pokrajine pa nudi povsem drugo sliko. — Prva slika je posneta v bližini vasi Sonovo, nedaleč od Kozjega, drugi motiv je iz okolice Prev or ja K. 4 V Nazarju bo v nedeljo / nastopilo 170 pevcev JU. bo v nedejo, 9. septembra veliki pevski koncert pevskih zbo-5°v mozirske občine. Pevski zbor šteje 23 moških in 12 žensk. V sv°jem 10-letnem delovanju je lrnel okrog 30 nastopov. Gosto-je tudi v Slovenskih Konji-,an, Vranskem, Braslovčah, Fran-i.° .y,em in še v nekaterih drugih t ^ Pevski zbor je sodeloval V5*1 na vseh partizanskih mitin-ft V. njem pojejo v glavnem *reiši ljudje, 5 moških in 3 žen-401 s6deluiei° v njem celo že , »et. Pomanjkanje mladine v se pa utegne sčasoma maso Zato bi bilo prav, da bi prosvetno društvo o tem po- Na pevskem koncertu, v nedeljo 5. septembra, bo sodelovalo razen domačeg'a pevsUeg« zbora še 6 moških zborov in tri' Mislimo, da bi bilo pravilno, da bi vodstvo avtobusnega podjetja v Celju dalo svojim uslužbencem navodila, kako naj ravnajo s potniki. Vozni red naj bo pa tak, da bo na vsakem postajališču obstal avtobus, kjer pa je večji izstop in vstop potnikov, pa naj avtobus počaka toliko časa, da lahko vsi izstopijo. Avtobus naj pravočasno odpelje s prve postaje, upoštevajoč postanke na določenih postajališčih. Upamo,, da bo avtobusno podjetje v Celju,- to stvar uredilo v zadovoljstvo potnikom. A. K. Razen tega bi morali prebivalci v manjših krajih, ki postavljajo želje po železniikih postajališčih, pomisliti ne samo na gradbene stroške, ampak tudi na nadaljnje stalne vzdrževalne stroške, ki so v zvezi s postajališči in sploh s postajanjem vlakov. Že sedaj se splošno pritožujemo, da naši vlaki počasi vozijo, da z njimi človek nikamor ne pride itd. Kajpada, še počasneje se bomo vozili, če bodo postaje in postajališča na vsaka dva, tri kilometre. Od Brežic do Dobove vozi vlak le nekaj minut, komaj se dobro požene, že se mora ustaviti. Kako bi šele bilo, če bi bila vmes še ena postaja? če pa želimo Čateške toplice približati tudi očem ljudi, ki se vozijo z vlaki, no, kaj je bolj preprostega, kot napraviti v Dobovi lep velik napis na železniški postaji >Dobova— čateške toplice« ali pa »Brežice—čateške toplice«? Neprimerno bolj važno in resnično potrebno pa je, da bi se že enkrat rešili sramote, ki j$ razkazujemo z našo republiško obmejno postajo v Dobovi. Razpadajoča baraka, to je vse, kar na tej postaji vidijo potniCi. Dobova, ki bo po otvoritvi železniške proge do Kumrovca in kasneje dalje do Rogaške Slatine postala važno železniško križišče, kričeče terja lepo železniško postajno poslopje in urejeno okolico. Ali ni torej bolj umestno in neogibno potrebno nameniti vsa razpoložljiva sredstva za ureditev Dobove? S tistimi milijoni, ki bi jih terjalo nepotrebno postajališče v Bukovšku, bi že lahko izdatno prispevali za ureditev Dobove in s tem k6nčno le. postavili na vzhodna vrata brežiške komune lepo železniško postajo. (ž) - Letos je bilo premalo denarja za obnovo šol V celjskem okraju so predvidevali, da bodo v letošnjih šolskih počitnicah obnovili vsaj vse najnujnejše šole. Večina šolskih poslopij je namreč starih in potrebnih popravil. Vendar finančna sredstva v občinskih proračunih niso zadostovala za najnujnejše. Na območju okraja so obnovili samo učilnice v 25 osnovnih šolah in nižjih gimnazijah. Nujna popravila pročelij nekaterih šolskih poslopij pa so morali odložiti za prihodnje leto. Pričakovati je, da bo naslednje leto več sredstev za take namene. Ptujske drobnjarije IV. okrajno gospodarsko razstavo ▼ Ptuju je v soboto zvečer in v nedeljo obiskalo okrog 15.000 ljudi. Največji obisk je bil zabeležen v nedeljo, ko so si razstavo ogledali ljudje s podeželja. Prišle so tudi večje skupine obiskovalcev iz Varaždina, Čakovca, Ruš, Celja in Trbovelj. Ljudje so pokazali največ zanimanja za kmetijski del razstave, ki je letos izredno pester in zanimiv. * Ptujska akademska slikarja Jan Oeljtjen in Janez Mežan sta v nedeljo, 26. t. m. razstavila svoje slike v Mestnem muzeju. Oba slikarja. ki jima dajeta snov pestri ptujski motivi, sta med občinstvom zelo priljubljena. Na tokratni razstavi sta imela nekaj izredno lepih podob Ptuja in okolice* Na razstavi prevladujejo akvareli. * udeležilo 13 šahovskih moštev iz sosednjih okrajev. Na turnirju je zmagalo moštvo »Železničar I.« iz Maribora, drugo mesto je zasedlo moštvo šahovskega kluba iz Celja, tretje mesto pa ptujski šahovski klnn. Ptujski šahisti so s tem plasmajem izredno zadovoljni. ★ Posebna komisija občinskega ljudskega odbora v Ptuju je pregledala po-, rušeno poslopje bivše usnjarne na desnem bregu Drave in sklenila, ruševine na tem mestu končno odstraniti, glavni Še dokaj ohranjeni prostor pa bo dan v uporabo za gospodarsko dejavnost. Nekatere prostore tega porušenega poslopja so letos pomladi popravili in jih sesaj uporablja alkoholna industrija >Pe-tovia« iz Ptuja. mr Mariborska mala kronika # V novih prostorih Dečjega dispanzerja montirajo prenosni rentgenski aparat. Nabavil ga je iz preventivnega fonda Zavod za socialno zavarovanje. Aparat bodo uporabljali Ambulanta za foklicne bolezni, Transfuzijska postaja, portna ambulanta in Dečji dispanzer. Nakup novega aparata je bil potreben tudi zato, ker je naval na rentgen Poliklinike že kar nevzdržen. % Občina Maribor Center je letos zelo podprla zdravstvene kolonije Rdečega kriza. Iz proračuna je dala v ta namen 1 mifijon 120 tisoč dinarjev, tri sto tisoč pa še iz sklada za varstvo otrok. Tako je lahko preko 300 otrok preživelo počitnice na morju in v planinskih krajih. # Na živinslcem sejmu v Mariboru te vedno velik promet. Ta teden so metje iz okolice zlasti Dravskega polja in Slovenskih goric pripeljali okrog 300 Slav goveje živine. Živinski sejmi so vakrat mesečno. Nakupovalci prihajajo iz vseh krajev Slovenije in tudi iz dru-ffih republik. Tokrat kupčija ni bila najboljša. Ojačevalnica v Slivnici pri Celju Vzdolž mednarodnega podzemnega telefonskega voda, ki drži tudi skozi celjski okraj, so v Slivnici pri Celju ln v Kozjem zgradili dve novi ojačevalnici. Prav tako so na odseku Šentjur—Kozje v teku obnovitvena dela. | MAKS PIVC | i y • . zanimivosti kraškega podzemlja pri domačega pevskega 7V„. Tolminatp Škocjanu, ki po lepoti prav ni« ne Tioških zborov in tri- ^ ajKrajsa zveza lOlminSKe zaostaja za Postojnsko jamo. *z Mozirja, Šmihela nad Mozirjem, Šmartnega ob raki, Rečice ob Savinji, Gornje* ga grada in Ljubnega ob Savinji. Skupno bo nastopalo okrog 170 pevcev. Kot sta z Ljubljano Nedolgo tega je umrl upravitelj osnovne šole v Žalcu Maks Pivc. Udeležba ogromnega števila ljudi na pogrebu je dokazala spoštovanje do dobrega vzgojitelja in neumornega sindikalnega delavca. Maks Pivc se je 'rodil 26. 8. 1900 v Ribnici na Pohorju kot kmečki sin. Učiteljišče je končal v Mariboru ter nastopil prvo službeno mesto v Marenbergu. Leta 1925 je bil prestavljen v Žalec kjer je služboval vse do smrti. Čas izgnanstva je preživljal v Paračinu in Zaječaru. Ta skromen življenjepis je pokojni Maks napisal kot prilogo za službeni list, medtem ko o svojem vsestranskem plodovitem šolskem, kulturno prosvetnem in političnem delu ni črhnil niti besedice. In vendar je bilo njegovo šolsko in izvenšolsko delo vsebinsko bogato in tudi upoštevano. Ni bil le član, temveč tudi agilen funkcionar SZDL, ZB, RK, Partizana, Svobode, dolgoletni tajnik obč. sindikalnega sveta, član OSS itd. V vseh organizacijah je vztrajno in neumorno deloval, celo v dobi ko je hudo obolel. Njegova Jutri bo na dresurnem prostoru Lipice in velikega jahalnega turnirja Sirom po vsem svetu znane lipiSke ter Škocjanskih jam, so turistični iztekla, toda namesto v zasluzeni kobilarne II. Jahalni turnir konjskega uradi v zahodni Sloveniji in Trstu pokoj smo ga spremili k zad-Sporta. Udeleženci te velike priredit- poskrbeli za organizacijo skupinskih j nočitku ve si bodo mogli ogledati tudi izredne izletov. Tako bo blejska potovalna j £ . u :7vpn - ■ agencija »Triglav« omogočila avto- JvlJUD \ scstransKemu lzven- busni prevoz udeležencev iz področja šolskemu delu je vedno vzorno zgornje Gorenjske, ljubljanski »Turist , na osnovni šoli v Žalcu, “ a-t:tssr i te' polnil ji i«. Velika jahalna prireditev v Lipici —•'----" jrpoill_ ‘ •___________* hnrfn »Kocjan ler nazaj, v ; ‘-j-* Avtopodjetje »Transturist« iz škofje sledile vaje d^oVpreg, eetve^ovpreg ^oU^an^in P^r-' ^ uPravlteJj. *>!« Je ® ^ojp Loke je letos uvedlo novo avtobusno in peterdvpreg, preskakovanje zaprek V0£”£5“.’ "“"j .AdriaJ Prav bogatim splosmm in pedagoškim progo na Tolmin - Most na ter zahtevno in hkrati kaj pestro dre- j b poskrbljeno za avtobusni pre- \ znanjem bil odličen mentor osta- Poilri?.--?!troT?iL^- Ž£ olimpijskem pro-1 vo2 , d£aike ln sežanske železniške j lim tovarišem na šoli in vsem, ki lezniki — Škofja Loka — Ljubljana. Za “ ‘ in Bašk. | Tolminsko in BUko grapo je to najsi zamislila Svet za zveza z Ljubljano, saj vozi av- prosveto in kulturo pri občin- (obu» iz Tolmina v Ljubljano komai tri i 1 ■ J_1________J, f „ .-r ure, medtem ko traja vožnja z vlakom skem ljudskem odboru Mozirje iz Mosta na Soči do Ljubljane le nekaj in občinska zveza prosvetnih I mal>i kot pet ur- Vožnja s tem avtobu-društev naj bi odslej bili taki koncertl vsako leto v drugem ske in Gorenjske, kraju. Tako bi poživili pevske , Avtobus odhaja iz Tolmina vsak zbore v mozirski občini. R. Z. I dan — razen nedelje — ob 4.50, vrača pa se zvečer ob 18.20. škoda le, da bo morala biti ta avtobusna proga v zimskem času, ko zapade v hribih sneg, začasno ukinjena. bombažna predilnica in tkalnica trziC izpisuje naslednja delovna mesta za: ANALITIKA z najmanj dovršeno srednjo ekonomsko šolo. Prednost imajo kandidati s prakso POGONSKEGA INŽENIRJA Pogoj: Tehnična fakulteta,• strojni ali elektro oddelek, z najmanj 5-letno prakso STROJEPISKE (perfektne) prednost imajo prosilke z znanjem stenografije ^ dogovoru, stanovanje preskrbljeno. Nastop službe “Ucoj. — Ponudbe na gornji n&slov do 10. septembra 1956. gramu. Tekmovaj se bodo razen do-! »ostale do Lipice in nazaj za vse tiste • i i- udeteiili piani klubov za SSeltžence velikega turnirja, ki bodo SO iskali pri njem nasvetov *P°rt v .Mar ??r“' Krškem n I potOVall z vlakom. VJ. K. I M. P. TumiSfu ter zastopniki ljubljanske in tržaške jahalne šole. Sodijo, da bo nastopilo skupaj kakih trideset lipicancev ln drugih izurjenih konj. Da bi člmvečjemu številu ljudi omogočili kar se da bolj cenen ogled POPRAVEK licitacijskega oglasa industrijske STEKLARSKE ŠOLE ROGAŠKA SLATINA ■a) Varščina pri licitaciji ne znaša 2%, temveč 0,5%. b) Projektni elaborat in splošni pogoji so že na razpolago. ____________________ 3291 Vozil je s pokvarjenim vozilom V vasi Hruševec pri Šentjurju se je pred dnevi pripetila avtomobilska nesreča, ker je Šofer vozil proti Celju s pokvarjenim lahkim tovorninS avtomobilom. Avto ie nenadoma zavil po nasipu na travnik in to 5 metrov globoko ter se prevrnil čez streho. Na avtomobilu je odpovedalo krmilo le-to pa je bilo pokvarjeno že 10 dni pred nesrečo. Na vozilu je četrt milijona škode. K. Smrtni padec Pred nedavnim se je močno vinjeni kolesar Jože Gobec iz Cerovca vozil s kolesom skozi Rogaško Slatino. Ko je peljal iz smeri zdraviliškega doma proti Cerovcu je zavozil med tračnice industrijskega tira, ki drži do nalivalnice kisle vode. Industrijski tir drži čez cesto. Pri padcu s kolesom si je zlomil vrat in na mestu obležal mrtev. Naš največji plovni žerjav dviga tritonsko dvigalo, ki ga piranski luki potopilo močno neurje KULT0BN1 OBZORNIK Ohraniti kulturne lepote preteklosti za prihodnost POGOVOR S TOV. EDOM TURNHERJEM, RAVNATELJEM ZAVODA ZA SPOMENIŠKO VARSTVO LRS Je že tako, da so problemi spomeniškega varstva še vedno premalo znani, čeprav bi jim bilo treba posvetiti tudi v časnikih mnogo več pozornosti. Medtem ko druge kulturne ustanove poleti bolj ali manj počivajo, to ni tako z Zavodom za spomeniško varstvo LRS, saj ima le-ta ravno sredi sončnih dni svojo glavno sezono, vsaj za zunanja dela. Izkoristili smo priložnost trenutnega zatišja pred novo kulturno sezono in stopili k ravnatelju tov. Edu Turnherju. Našli smo ga v tesnih uradnih prostorih Zavoda za spomeniško varstvo LRS v Prežihovi ulici in ga takoj naskočili z vprašanji. Poletje gre h kraju in Daš Zavod je sredi živahnega dela. Ali bi mi mogli kaj povedati o letošnjem programu in njegovi uresničitvi? Delo Zavoda za spomeniško varstvo LRS upošteva tako ogro- dostopne dragocene izkopanine1 rimske umetnosti v Šempetru v Savinjski dolini. Ta dela bodo izvršena prihodnje leto. Zelo obsežne in težke so Zavodove naloge j pri skrbstvu za umetnostne spo-i menike, ki jih ogrožajo zlasti "vlaga, preperevanje materialov in nepazljivo ravnanje njihovih upraviteljev. Za ohranitev srednjeveških arhitektur nadaljuje \ Zavod obranjevalna dela- na Ptuj-j ski gori, pri gradu Otočcu, Hra-i stovcu, nadalje že več let traja-! joča obnovitvena dela v Kostanje-j vici, obnavlja pa tudi izredno važno zgodovinsko lekarno v Olimju. Lepe uspehe je dosegel Zavod pri odkrivanju srednjeveških in kasnejših stenskih'slik Srednjeveški okrogli stolp s prvotnim pritličjem — — Mali grad (Kačja vas pri Planini pri Rakeku) tiskarna Slovenija na Vojskem, baza 20 in bolnišnici Jelendol in Zgornji Hrastnik na Rogu. Skoraj vse leto smo se trudili, da bi' ohranili trajno ogrožene lesene spomenike NOB. Pri skrbi za pri-rodne znamenitosti so bili zlasti parki od Primorskega do Pomurja in planinsko rastlinstvo. Kateri so poglavitni spomeniški objekti, s katerimi ste se letos posebno bavili? Poleg naštetih glavnih del je opravil Zavod za spomeniško varstvo še vrsto drugih; tako je pomagal družbenim organizacijam z iniciativo, strokovnimi nasveti in operativnim sodelovanjem pri načrtih, izvajanju zavarovalnih in obnovitvenih del, znanstveni dokumentaciji, pri povezovanju za varstvo spomenikov odgovornih ali zadolženih orga- nizacij in organov oblasti. Pri tem se je pokazalo, da Zavod sam vseh spomeniškovarstvenih ženost posameznega spomenika kot njegovo pomembnost za našo znanost, prosveto in izgled posameznih krajev in krajin. Cim bolj pomemben je spomenik, toliko večjo važnost mu Zavod poklanja. Izhajajoč iz teh gledišč je Zavod vedno posvečal pozornost vsem vrstam spomenikov in to tako arheološkim, umetnostnim, etnografskim, tehniškim, domovom naših velikih mož, spomenikom NOB, prirodnim znamenitostim, skratka negi naše prirodne in kulturne pokrajine. Z zajetjem vsega pozitivnega likovnega izročila poizkuša Zavod ohraniti zvezo med ustreznimi panogami znanstvenih dejavnosti, ljudske prosvete in naših pokrajin. Zaradi tega je pripravil za to jesen posvetovanje slovenskih konservatorjev, organizacij in oblasti, ki s spomeniškim varstvom sodelu- Žejo, in sicer v Murski Soboti. Tu iomo obravnavali vsa vprašanja, ki so spomeniško važna za Pomurje. Po programu pripravlja Zavod za spomeniško varstvo na področju arheoloških spomenikov načrte za trajno zavarovanje, ki bo ohranilo in napravilo splošno r Šoštanju, TupaJčah, Bohinju, sli- na Blejskem gradu in pri lepotno nad vse učinkujočih stenskih : kah v istrskem Hrastovlju, kakor tudi pri celotni obnovi romanske, gotsko slikane rotunde v prekmurskem Selu. Etnografske spomenike evidentira Etnografski muzej na Dolenjskem v področju Kostanjevice. Zavarovalna dela v gradu Bistri pripravljajo depoje Tehniškemu muzeju in razstavne prostore za gozdarstvo, les in lovstvo. Ta dela so odkrila izvrstno ohranjen križni hodnik ter slikan obrambni stolp. Nadaljnji tehniški spomeniki, ki so s svojim zavarovanjem pred zaključkom, so bakrarske peči v Hublju nad Ajdovščino in ostanki zgodovinske železolivarne na Dvoru ob Krki. Kot je Zavod za spomeniško varstvo lansko leto obnovil dom Josipa Jurčiča, tako je letos sodeloval ob proslavi 100-letnice Aškerčevega rojstva in uredil spominsko sobo v njegovi rojstni hiši v Senožetih nad Rimskimi Toplicami. Trajne in posebne pozornosti pa so bili deležni spomeniki NOB, predvsem bolnišnica »Krvavicec nad Iškim Vintgarjem, bolnišnica »Franja« nad Cerknim, nalog ne zmore in da je potrebna delitev dela; to je tudi v skladu z decentralizacijo naše uprave. V zvezi s tem je dal Zavod že pred leti pobudo za ustanavljanje spomeniških komisij in spomeniških referatov pri okrajih. Poudaril bi, da je bil posebno uspešen spomeniški referait pri okraju Ljubljana; ta seje učinkovito uveljavil pri spomeniških delih v Ljubijani in razširil svoje delo tudi na ves ljubljanski okraj. Ker pa obsega Zavodova dejavnost vse vrste spomenikov, sodelujejo z njim poseben referat za arheološke spomenike pri Narodnem muzeju, za etnografske pri Etnografskem, za tehniške pri Tehniškem in za spomenike NOB v muzeju NO. Ali ljudje vaše delo poznajo in z vami sodelujejo? Ugotoviti je treba, da je spo-meoiškovazstvena zavest prodrla med naše ljudstvo in da je razmeroma na visoki ravni. To zavest smo vidno opaizili v Novem mestu, v Šempetru v Savinjski dolini, na Otočcu, v Škofji Loki, v Tržiču, Idriji, na Ravnah, Ptuju, Murski Soboti, Slovenskih Konjicah, Celju, Kopru, Piranu, v Kropi, Kamni gorici, Kranju in drugod, težave pa nastajajo, ker krediti v posameznih okrajih ne ustrezajo potrebam in ker je še pogosta miselnost, da je spomeniško varstvo samo zadeva prosvete in kulture, ne pa celotne družbe. Kakšen je turistično kulturni pomen zavarovalnega dela? Ali so pri tem pomanjkljivosti? Turizem temelji predvsem na kulturnih spomenikih in prirod-nih lepotah. Brez rimskih izkopanin bi bilo težko govoriti o zanimivosti Šempetra v Savinjski dolini; podobno je s kovaškimi spomeniki v Kropi, s parki in bližnjo Lipico v Sežani. Ptujski turizem je zvezan z rimskimi najdbami in zgodovinskimi arhitekturami, da ne govorimo v lepotah zavarovanega Bohinja, okolja Triglavskih jezer, Rakove kotline itd. Če pa se turizem pri vsem tem ni mogel bolj razviti, je več vzrokov; med temi vzroki so brez dvoma tudi slabe prometne zveze, n. pr. do Novfega mesta, Idrije, Tolmina, bolnišnice Franje, do Kočevskega Roga, Pomurja itd. Kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno za popularizacijo vašega dela? K popularizaciji spomeniškega varstva bi prav gotovo pripomogle redne radijske oddaje, dokumentarni filmi, boljša; povezava z znanstvenimi in prosvetnimi organizacijami, zlasti z društvi Svobode, čim številnejša predavanja o naših prirodnih znamenitostih in kulturnih spomenikih, pa tudi naše šole, v katerih naj bi se zlasti zgodovinski pouk naslanjal na domače spomenike. In drugi problemi? Osrednja problematika spomeniškega varstva je v tem, da bi zainteresirali zanjo čim širši krog. Varstvo prirode n. pr. ni samo zadeva referata v Zavodu, ampak tudi zadeva naših gozdarjev, agronomov, hidrotehnikov itd.; vprašanje ohranitve ostankov viadukta v Borovnici ni samo zadeva tehniškega referata v Zavodu, temveč tudi zadeva naše železnice; vprašanje stenskih slikarij n. pr. v Hrastovlju, je zadeva Zavoda, pa tudi turizma koprskega okraja; obravnavanje naših historičnih mest je tudi zadeva sodobnega urbanizma itd. Zaradi tega je bistveno važno, da se vprašanje' kulturnih spomenikov na Slovenskem čim ožje poveže z vsemi dejavnostmi, ki so s spomeniki kakor koli povezane. Potrebo po tem sodelovanju bo moral upoštevati tudi novi zakon o kulturnih spomenikih in prirodnih znamenitostih. I ■*•*??.v V:V ' • ■ «£ V.-J Grajski park z vrtno plastiko Iz prve polovice 18. stol. v gradu Attemsov v Dornavi Likovne razstave v tem tednu v Ljubljani Kot obetajoč uvod v novo kulturno sezono je bila v Moderni galeriji odprta Razstava sodobnega jugoslovanskega slikarstva in kiparstva, ki bo v okviru kul- turnih izmenjav z Italijo na jesen prenesena v Rim, Milano in Bari. V istem, času bo pri nas razstava i sodobne italijanske likovne ■ umetnosti. I Razstava, kakršna je bila te j dni odprta v Moderni galeriji, še | ni dokončno urejena,- pred njenim j prenosom v Italijo jo bodo izpo-i polnili še z nekaterimi novejšimi deli naših slikarjev, ki jih je otvoritev v Ljubljani nekako prehitela oziroma nekatera dela niso bila pravočasno dostavljena prirediteljem razstave v Moderni galeriji. Vendar tudi taka, kakršna je, daje razstava dovolj jasen vpogled v delo in prizadevanja | sodobne jugoslovanske umetnosti. Otvoritev razstave Mire Pregelj V četrtek je bila v Jakopičevem paviljonu odprta slikarska razstava akademske slikarke Mire Pregelj. Umetnica je razstavila 17 olj in 53 gvašev v svojem zna- Romanska rotunda v Selu v Prekmurju med restavracijo čilnem stilu. Otvoritve so se udeležili številni javni in kulturni^ delavci Ljubljane. 4 France Godec v Mali galeriji Vso prvo polovico septembra bo v Mali galeriji na Titovi cesti odprta razstava slovenskega slikarja Franceta Godca. Pod naslovom »I.oparske impresije« bo slikar razstavil svoja najnovejša dela, ki mu jih je inspirirala naša jadranska obala s svojimi številnimi in prav tako čudovitimi otoki. France Godec je eden med najbolj živahnimi slovenskimi slikarji, njegove razstave so dokaj pogoste, večkrat je razstavljal tudi v tujini, samostojno in skupinsko. Za sedanjo razstavo je odbral 50 gvašev, pretežno pej-sažev. "Gostovanje kulturno umetniške skupine slepih v Idriji V okviru proslave ob 10-let- nici Združenja slepih je konec avgusta obiskala skupina slepih iz Doma pri Škofji Loki Idrijo. Idrijčani, predstavniki Ljudskega odbora in delavsko prosvetnega društva Svoboda v Idriji so nastopajoče nad vse prisrčno sprejeli. Na večerni prireditvi slepih je najprej govoril o pomenu im razvoju organizacije slepih profesor Peter Konfidenti, po njegovem govoru pa je bila pestra kulturna prireditev. Slepi so izvedli okrog 15 točk recitacij ter narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Zlasti je navdušil poslušalce pevski zbor slepih pod vodstvom dirigenta tov. Curiča. Program prireditve kakor sama turneja slepih iz Škofje Loke kaže, •da je kulturno življenje v Domu slepih v Škofji Loki razgibano in pestro. Celovec, v avgustu — Znamenitim slavnostnim igram v Salzburgu se v raz-nih krajih Avstrije pridružuje vsako leto čedalje več gledaliških in glasbenih festivalov. Za Dunajem in Grazem, ki imata že več let svoje umetniške festivalske tedne, in za Bregenzem ob Boi demskem jezeru, ki že deset let streže domačemu in tujemu svetu z lažjim, večinoma z operetnim sporedom, se je letos začela uspešno uveljavljati tudi Koroška. Medtem ko je v solnograškem glavnem mestu umetniška raven slavnostnih iger, ki so letos na priliko vseskozi posvečene Mozartu* tako rekoč stvar svetovnega merila in veljave, se drugod, zlasti v manjših krajih, poletni umetniški festivali in poletne gledališke sezone šele prebijajo med publiko, pri čemer prireditelji v precejšnji meri računalo tudi na številne tuje goste, ki se v poletnem Času mude v avstrijskih le- razvoi poletnih gledaliških iger že sedaj v tolikšnem vzponu, da vse kaže na najširši razcvet gledališke umetnosti. V Bregenzu so značilne »igre na jezeru« stalno povezane tudi z velikim tekstilnim velesejmom, tako da ima tu slav« nostni festival v marsičem tndl izrazit turistični in komercialni nadih. Bregen-ški festivali že nekaj let v glavnem obsedajo lažji spored iz oiperetnega sveta, kajpada prikazan v sijajni inscenaciji na jezerskem mostišču in tehnično ožarjen s čudovitimi svetlobnimi efekti. Vendar je letos ob operetnem sporedu v Bregenzu poskrbel dunajski Burgtheater za prijetno izjemo s krstno predstavo »Jeanne d'Arc«, dramo znanega avstrijskega pesnika in dramatika Maxa Mel-la. Balet berlinske mestne oper * toval s Čajkovskega »Trnuljči terdamski oratorijski zbor pa i« _ ajal Berlioza »raustovo pogubljenje« Kak or si v Bregenzu, kjer tečejo festi- la. Balet berlinske mestne opere j stoval s Čajkovskega »Trnuljčico«, sterdamski oratorijski zbor pa je pred- Berlioza valske igre že deset poletij, prizadevajo, da bi z dopolnitvami dvignili umetniško * ’ ' " žiti w ____________________________ umetni raven, tako je moč opaziti tudi na Ko- roškem, kjer poletne gledališke sezone in festivale šele začenjajo, da skušajo že v začetku ubrati bolj ali manj Samostojno pot, čeprav si vsaj sprva žele s kompromisnimi sporedi pridobiti čimveč domače in tuje publike. V tej smeri je posebno zanimiva pobuda novega direktorja celovškega Mestnega gledališča Fritza Klingenbecka, po kateri sta Mestno in Komorno.gledališče letos prvič odprli dvomesečno (julij— avgust) poletno gledališko sezono. Razen A« odrih obeh gled^išč se je spored po- s Razgibano poletje v Celovcu TEATER NA JEZERU, V PARKU IN NA RIBNIKU - SIJAJEN BALETNI VEČER V MESTNEM GLEDALIŠČU RAZSTAVI »50 LET FURLANSKEGA SLIKARSTVA« IN »KOROŠKO SLIKARSTVO V XX. STOL.« letne sezone odbijal n« prostem odru v Schubertovem parku, ki obdaja poslopje Mestnega gledališča. To so v sijaja žarometov postavili deloma v parku in deloma na obrežni gladini ribnika razkošno, nekoliko romantično nadahnjeno sceno, pravcati svileni gledališki šotor. Vanjo so postavili premiere Molierove komedije »Skopuh« in Snppeieve operete »Boecaccio«. Torej ie tn kompromisni spored, ki je prirediteljem prinesel obilen obisk zlasti a »Boccacciom«. V Mestnem gledališču sta doživeli premiero in nekaj reprii Hebblova tragedija »Gyges in njegov prstan« ter pester »Baletni večer«, medtem ko je bila premiera Ver nenilove komedije »Sola za davkoplače valce« v Komornem gledališču. Iz stare ga repertoarja so na prosti sceni in v ' b gledali«.................. o nevestoi gostom in Flotova »Marto« ter Lebarjevo obeh gledališčih Igrali Smetanovo »Prodano nevesto« i Jernejem Plahnto kot " to« »Deželo smehljaja« In Zlehrerjeve »Va- Sabunde«. V obeh poletnih mesecih so ali v celoti n predstav, pri čemer od- Sade U predstav na komedijo »Sola za avkoplačevalee« In f predstav na »Boc-caecla«, medtem ko je bil »Skopuh« na odru le štirikrat. Največji obisk so razumljivo doživele predstave na prosti sceni, kar kaže na to, da pobudnikom in sodelavcem prve poletne gledališke sezone v Celovcu ne bo treba ostati samo pri letošnjem poskusu, ampak bodo mogli uresničiti zamisel za prihodnja leta. 'V gledališkem listu namreč pravi di- rektor F. Kllngenbeck, da so že do podrobnosti izdelali načrte po katerih bodo v poreškem zaliva na Vrbskem jeze- ru zgradili veliko jezersko poletno gledališče In ondi v juliju ln avgustu predvajali opere, operete in balete. Na Koroškem se med gledališkimi _aj< m .. ________________________ . - kjer so amaterski igralci letos s poselili festivali prikupno uveljavljajo slavnostne /Igre na gradu v Frežah (Frlesach), so uspi„^_ __ _ dijo »Wallenstelnova smrt« In Molierovo nim uspehom Igrali Schillerjevo _ tragedijo »Wallenstelnova komedijo »tartutfe«. Med prireditvami v celovški poletni gledališki sezoni velja posebei omeniti sijajno uspel »Baletni večer« v inscenaciji F. Klingenbecka in koreografiji plesne mojstrice Liselotte Mrack. Občinstvo in kritika sta ugotovila, da Celovec takšnega baletnega večera še nista doživela. V zadnjem letu, odkar je začela v celovškem Mestnem gledališču nastopati nova plesna mojstrica v koreografiji in Solo plesu* Je mladi baletni ansambel v stalnem vzponu. V poletnem »Baletnem večeru«, ki pomeni najboljše dosedanje delo mestnega baleta, so z vidnim uspehom sodelovale tjidi gojenke iz plesne šole Haslinger. V klasičnem baletnem stiln so skupine in solo plesalci izvajali K. M. Webra »Povabilo na ples«, J. Straussa »Kraljevski valček« ter Rossini- Re-spighijevo »čarobno izložbo« v zamisli znamenitega plesnega režiserja Diagbi-leva. Kot odlična Koreografinja se j® Mrackova uveljavila zlasti v Brahmsovih »Madžarskih plesih« Štev. 5 in 6. S tem, ko^ je zamenjala vrstni red obeh filesov, je iz čistih plesnih nastopov iz-uščila povezano ritmično skladbo, v kateri se iz naivneffa in otroškega plesa štev. 6 požene troje deklet v erotični in strastni ritem plesa štev. 5. Nadvse prikupno se je celovški balet predstavil v modernem stilu »Plešočih ameriških vtisov«. Po glasbenih motivih Gershwina, Coplanda in Berlina je plesna umetnica R. Chladkova sestavila plesno parodijo »From morning to midnight« (Od jutra do polnoči), v kateri je v modernem baletnem stilu prikazano življenje newyor-škega dekleta. To je pravzaprav drobna življenjska zgodba, ki v plesnem ritmu izraža vsa dnevna opravila mlade Amerikanke. Skratka, blesteča plesna sklad- Pofllopje Mestnega gledališča v Celovcu ba. prepolna humorja, satire in ironije ter kajpada tudi dnevnih bridkosti. V Mestnem gledališču so v poletni sezoni dobili prav posebno' priznanje »Dumtjski mali pevci« (Wiener Sanger-knaben), ki so pod taktirko Gerharda Tracka znova dokazali, da ne uživajo zaman svetovnega slovesa med najboljšimi mladinskimi vokalnimi zbori. Kazen religioznih skladb Jakoba Galusa, Mozarta in Htindla so z neverjetno spretnostjo izvajali komično enodejansko opero Josefa Haydna »Lekarnar«. Po nekaterih skladbah Schuberta in Schumanna so pokazali svojo virtuoznost z drobnimi skladbami raznih narodov, ki so jih peli v originalnem jeziku, zaključili pa so svoj nastop z zborom in soli iz jazz-opere »Porgy and Bess« Georga Gcrsh-wina ter Straussovimi »Zgodbami iz dunajskega gozda«. V pestro Jn bogato gledališko življe- .. m ____ Celovčani obiskovali z velikim zanima' nje se je v Celovcu ko^ po končani razstavi slovenskih impresionistov, ki 60 jo njem, prikupno prilegla slikarska razstava »50 let furlanskega slikarstva«. V prostorih «Doma umetnosti« je pripravil predsednik videmske Moderne galerije prof. Someda de Marco razgled po likov-ni ustvarjalnosti furlanskih umetnikov zadnjega polstoletja. S to razstavo sta Koroška in Furlanija proslavili petletni jubilej kulturnega sodelovanja. Z 61 deli se je koroški javnosti predstavilo 51 furlanskih likovnih umetnikov. Le nekaj umetnikov razstavlja po dvoje del, v Slavnem pa so zastopani samo z enim elom, tako da na razstavi ni mogoče dobiti popolnega vtisa in sodbe o posameznih predstavnikih furlanske likovne umetnosti. Vsekakor pa daje/ razstava vsaj bežen pogled v glavne umetnostne smeri, ki so se v zadnjih petdesetih letih uveljavljale v furlanski likovni umetnosti. Pri slikarjih iz prvih dveh desetletij je močno viden vpliv bene sli! ............................... i predst igiao I nega portretista Tita. Na delih is *e de- škega slikarstva, ki je takrat imelo svo- Je glavne predstavnike Milesija, Ciardi-a, Nona in Fragiacoma ter dekorativ- be je očiten tudi pri furlanskih umetnikih sentimentalni verizem s svojskimi barvnimi in motivičnimi značilnostmi. Dela furlanskih umetnikov iz zadnjih treh desetletij pa že kažejo najrazličnejše umetnostne smeri, med njimi zlasti očitno folklorno, kjer se je umetnik poglobil v domačo pokrajino in vanjo postavil človeka Furlanije in Benečije. Furlanska likovna umetnost ima že staro, tradicijo; izza 16. stoletja je znana »Tu« meška slikarska šola« (Tolmezzo), po njej so se skozi stoletja uveljavili v ita-tudl jimi najt) ni Pordenone, Giovanni da Udine, Cor- lijanski umetnosti tudi mnogi furlanski likovni umetniki, med njimi najbolj zna- neo in Bombelli, Grassi in Chiarottini ter Politi in Grigoletti ter slednjič po XIX. stoletju v. zadnjih SO letih cela vrsta sodobnih slikarjev, grafikov ln li-norezccv. Na celovški razstavi kažejo dela starejših furlanskih umetnikov še v marsičem vpliv iz prejšnjega stoletja, medtem ko so mlajši umetniki izrazitejši •....................................,_y ečenja. —, __________________________________ I. lisa, G. da Pozza, M. Dava modernisti, med njimi celo takšni, ki tvegajo avanturistična presenečenja. Do* kaj konservativno vplivajo dela J. inza, IX Pel- ........................... , _. So* meda in Bortoluzzija. Precej boli sproščeni so že v barvah L. Bondi, U. Martina, L. Nono in M. Ippollti, čeprav s« še deloma zvesto oklepajo starih form* Barvna monotipija T, Silvestrija pa žc kaže značilen prehod od verizma v so' j dobno slikarsko umetnost. Ta prehod j® še bolj očiten pri Saecomanijevih lito* S grafijah, Bulfonijevi črno-beli podobi i »•Partizanska komanda« in temperah A* Gianellijeve. Ti trije umetniki ust var' jajo z najskromnejšimi sredstvi, hre® vsake odvečne poteze in barve, žare* s mpčne vtise. Med furlanskimi grafiki so , na tej razstavi v ospredju posebne F« c Mauroner, T. Marangoni, C. Schlavi it> V. Tramontin. Skoraj istočasno kot razstavo fuT' j lanskega slikarstva v Celovcu so od' prli v gradu Porcia v Spittalu likovni n razstavo »Koroško slikarstvo XX. stolet' ja«. Z malenkostnimi izjemami »n dopol' nitvami je to prav ista razstava, ki j* > bila pred nedavnim v Ljubljani. Me0 zmagala v I. skupini Nemčija, SZ y n. ln Švica v ni. skupini. Potemtakem bi bile y finalu naslednje države: Finska, Italija, Danska, Nemčija, SZ in Švedska. SZ ln Jugoslavija. Po rezultatih prvega dneva sodeč imajo največ možnosti za plasma v finale.NemčiJa, SZ in Poljska. . ' Četverec brez krmarja, v tej disciplini smo mnogo pričakovali od našega čolna. Toda plasma v finale v boju z zares odličnitna čolnoma Romunije,, in SZ, beograjskim študentom ni uspel. JutEt imajo drugo priložnost, skupine v repesažih: I.: Danska, Jugoslavija; -Belgija, Ma-DVOJKA BREZ KRMARJA. Ze v džarska; II.: Francija, SVlca, Finska; Ervi disciplini smo občudovali'Fince. III.: Romunija, Nemčija, NOrveška, e večje priznanje pa-zaslužijo Finci j Jugoslovani so v svoji skupini faza svojo zmago tudi v tej disciplini, ] voriti. r • et-mi ml. jih lič- isti po- po- ije. aro, Tu- po lta- iski tna- Cor- ftini po cel* [» ližejo še v etj«» nt Do-Pel-. So* spro-Mar-iv »e form->a že V iO' od j* lito-►odobi »h A* stvar-hre* 7.are§ iki inf- P* avi it» Rezultati ČETVEREC S KRMARJEM I. skupina: Finska 6:41,3, Nemčija 6:47,5, Jugoslavija 6:54,1, Romunija 7:12,6, Turčija 7:18,5. II. skupina: Italija 6:40,6, SZ 6:45,9, Švedska 6:47,3, Švica 6:54,8, Madžarska 8:40,7. III. skupina: Danska 6:47,1, Francija 6:53,1, Grčija 6:55,4, Norveška 7:13,5. SKIF I. skupina: Nemčija 7:23,4, Italija 7:24,4, Nizozemska 7:29,6, Madžarska 7:30.4, Danska 7:53,2, Bolgarija 8:10,3. II. skupina: SZ 7:19,8, Jugoslavija 7:23,1, ČSR 7:44,0, Romunija ?:4?,9, Francija 7:50,4, Finska III. skupina: Poljska 7:32,5, Avstrija 7:34,2, Anglija 7:44,7, G*čija 8:10,0, Turčija 8:29,0. ČETVEREC BREZ KRMARJA !• skupina: Poljska 6:34, Danska 6:35,3, Švica 6:55,4, Norveška ‘•'06,4, švedska je odstopila. II. skupina: Italija 6:31,4, Fran- Nemčija 6:43,5, Belgija Madžarska 7:45,2. III. skupina: SZ 6:37,2, Romu. ska* 7-04 s’ J“*oslaviJa *:39,9, Fin- . - NOGOMET Brez Madžarov na plimpiadi Laussane, 31. avg. (AFP) Sekretariat mednarodne nogometne federacije FIFA je prejel brzojavko naadžarske nogometne zveze, v kateri le-ta sporoča, da nogometna reprezentanca Madžarske ne bo sodelovala na letnih olimpijskih igrah novembra v Melbournu. Madžarski olimpijski komite je pojasnil, da je ta skep zaradi sprememb v vodstvu madžarske nogometne zveze in nezadovoljivih letošnjih rezultatov na tekmah. Namesto nogometašev bodo v Melbourne odpotovali veslači, ki so trenutno na Bledu. 10 din Uprava »LJUDSKE PRAVICE« Ljubljana" Kopitarjeva ulica 2 Poštni predal 42 Odrežita ln nam pošljite DELOVNI ZBOR OKRAJNIH FUNKCIONARJEV »PARTIZANA« SLOVENIJE Predvsem prednjaki Kranjska gor*. 31. avg. Porentov dom t Kranjski gori je danes sprejel pod s-vojo streho okrog St funkcionarjev okrajnih avez »Partizana« Slovenije. Zbrali so se na skupnem delovnem zboru Zveze »Partizana« Slovenije, o čigar namenu je v uvodnih besedah spregovoril predsednik, tov. Mitja Ribičič. Dejal je, da je osnovni namen zbora pregled stanja v društvih »Partizana« in nakazati jasno pot za delo v prihodnje. Poročilo in razprave na tem zborn naj pokažejo, kako vskladiti telesnovzgojno dejavnost z našim družbenopolitičnim življenjem. Zbor naj pokaže, Itako bi bilo treba sodelovati v prihodnje s,Sveti za telesno vzgojo po okrajih in občinah, kako izboljšati gmotni položaj društev, poskrbeti za tesnejšo sodelovanje z ostalimi organizacijami, rešiti vprašanje kadrov, izboljšati propagandno dejavnost itd. DOUBLE-SCULL i *.£ UPiSai *>«.*• Svl- 7*113 a n ?el5lJJ ‘:,‘*5* Francija 7.03,6, Finska 7:15,7, Turčija 7:28,3. ,T •‘'upina: SZ ' — — adži SZ ČŠR i?’i Madžarska 6:57,6, Jugosla-vija 7:01,1, Danska 7:03,1. DVOJEC BREZ KRMARJA I. skupina: SZ 7:11,0, Madžarska 7:17,6, Poljska 7:18,9, Anglija 7:23,6 (diskvalificirana zaradi spremembe smeri), Francija 7:25,2, II. skupina: Avstrija 7:13,4, Svt-*• D20.0, Jugoslavija 7:25.0, Italija 7:33,8, Švedska odstopila. III. skupina: Finska 7:10,3, Nemčija 7:11,1, Belgija 7:29,3, Danska 7:42,3. DVOJEC S KRMARJEM I. skupina: Finska 7:30,1, Nemčija 7:38,8, SZ 7:39,0, Poljska 7:39,2, Jugoslavija 7:52,2, Danska 7:57,9. II. skupina: Avstrija 7:39,3, Belgija 7:49,4, Francija 7:58,2, Bolgarija 8:29,4. Turčija 8:29,6. III. skupina: Švica 7:40,4, Madžarska 7:43,5. Italija 7:50,4, Nizo-zemska 7:53,7, Grčija 7:34,5. OSMEREC I. skupina: Madžarska 6:00,8, Francija 6:81,4, Anglija 6:10,2, Finska 6:12,7, Švedska 6:13,3. II. skupina: Italija 6:02,3, CSR 6:02,5, Švica 6:17.0, Jugoslavija «:19,6, Danska 6:19,8. III. skupina: SZ 6:09,3. Nemči-Ja 6:09,3, Grčija 6:26,0, Romunija 6:32.3. Zastave 21 držav plapolajo na obali Blejskega jezera saj ata nastopila ista veslača (Pouta- nen in Hanriineh), ki sta veslala v zmagovitem četvercu. V tej disciplini so Finci celo dosegli najboljši rezultat, boljši od lanskega evropskega prvaka SZ. V finale so se uvrstile SZ, Avstrija in Finska. Jutri bodo v repesažih veslale naslednje skupine: I — Švica, Belgija, Francija,.Velika Britanija; II —- Madžarska, Jugoslavija Predsednik komisije za vzgojo pred-njakov prof. Janez Bergant je nato poročal o prednjaških tečajih, v času od oktobra 1955 do avgusta letos. V tem obdčbju je republiška zveza organizirala 21 tečajev, izmed teh 15 predn jaških, dva predn jaška za učite-tjiščnike, štiri ‘tečaje za vaje na Orodju •in tečaj za zvezne prednjake. Te 'tečaje je obiskovalo 258 tečajnikov, in sicer v finale: Ostale posadke se bodo jutri i 150 mogkih jn 128 žensk. Povprečna sta-potnerile v dveh skupinah, ki imajo j rost udeležencev je bila 23 let. Mimo DOUBLE-8GULL; Sovjetska zveza in Nemčija sta si* danes priborili vstop v njih po dve prvoplaslrant moštvi pravico nastopa v nedeljskem finalu. Skupini sta taki: I.s Švica, Madžarska, Francija, Danska;:IT.: CSR, Belgija, Jugoslavija, Finska,-Turčija. Švica ln Madžarska sta favorita v prvi Danska; III — Nemčija, Poljska, Ita- | skupini, Jugoslavija-, pa je- približno lija. Favoriti v posameznih skupinah enake vrednosti kot CSR-in Belgija, so Belgija, Madžarska in Nemčija. | Z malo sreče lahko naš čoln uspe. Tudi v tej disciplini naš čoln nima OSMEREC. Tu smo videli mnogo preveč upov za plasma med najboljšo izenačenih reprezentanc. Madžarska, šestorlco. Italija in SZ so žc finalisti. V repe- | SKIF. Največ zanimanja je hiin sužih bodo jutri veslali takole: I. SRU- teh pa je obiskovalo prednjaški tečaj še 18 učiteljiščnikov in 27 učiteljiščnic, z ndmenom da bodo po svojem konča- ^Brzojavke— nem študiju, na službenih mestih v kateremkoli kraju skrbeli ra pravilno te^-lesnovzgoino dejavnost mladine. Vsi ti republiški tečaji za prednjake so bili v prednjaški šoli t Ljubliani, gozdni šoli ▼ Mozirju ter v Kranjski gori. Republiška sveža je imela v svojem frogramu tudi tečaj za^ prednjake v ko-arki, odbojki, plavanju in taborjenju. Žal pa so ti tečaji zaradi premajhnega števila prijav odpadli. Sedaj imamo v Sloveniji okrog 1700 prednjakov. in prednjakinj. To število pa še ne zadostuje potrebam društev nih in celo gre za izbiro političnih forumih, kadat gg« a. Kandidatov za predajaške tečaje. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi društva na terenu imela olajšanje svojega dela s tem, da bi okolica, v kateri sodelujejo, pravilno ocenila vlogo prednjakov in sploh telesnovz^ojne dejavnosti. V času pbročanja ie referat o po-škodbenem skladu, nakar bodo udeleženci delovnega zbora poslušali predavanja o telesni vzgoji na Kitajskem. E. Glavič Odred : Rudar i Danes bo na stadionu Odreda ob Titovrl cesti prijateljska nogometna tekma med prvim moštvom Rudarja lz Trbovelj in prvim moštvom Odreda. Pričetek tekme ob 17. Pred tekmo ln v odmoru lahkoatletske discipline. Vstopnina običajna. »Partizana«, posebno še zaradi tega, ker dosedanjih prednjakov 60'/» skušnja za pred- Že od vseh dosedanjih rez skušenj, 30 •/.. njake III. razreda, 8*/» za prednjake II. razreda in 4•/• za .prednjake I. razreda. Ta razčlemba nam dovolj jasno pove, da je potrebno vzgojiti še veliko večje število prednjakov. Po končanem referatu je bila raz- 1 i _ * ' _ J — 1—»k 1 . IšamIImI ■ a. PARIZ Sl avg (AFP) Na sve- PraTa* T kateri'so sodelovali številni za- dopoldne za^n^tornamolj^i^skifi- PTNAr^aneTja, ^Stja, Jugoslavija tovnem odbojkarskem prvenstvu v ^^Mnih^zve^ ki^poud.ri^, stov. Za Jugoslovane je bil posebno J*1 ^^8ka’.II# ^KUP1.^A: ^eli- uvrittii % finale CSR Je premagala 2uiei° dovolj razumevanja pri družbe- zanimiv dvoDoj med našim prvakom kj» vzhodno Ncm“jo a 2:0, Madžarska pa Vlašičem in Rusom Ivanovom. Sovjet- IH._ SKUPINA: Nemčija, Finska in pri- v lasicem in nusuin ivcuiuvum, ouyJcv a - Ni7nT«miko z Istim rezultatom* Vlašičevi Esenci, Vendar *ga^fe SSSbjI |“M* je prižel v dokaj težko. « V ?erehmi^ajNna3Sd°^eV^ Z von Fersen k te nremSčno zniMal v letošnji regati v Henleyu. To bo ne- Dinamo Igral * Galato Saraj lz Carl-Y°n, F,?.r.ie,“’, dvomno zelo hud bol. V drugi sku- grada neodločeno 1:1 (0:0). __ Danes: modelarji na Trgu revolucije Gradbenega tehnika ali Inženirja s pooblastilom sprejmemo za MESTO ŠEFA gradbišča Samsko stanovanje zagotovljeno. — Nastop službe s 1. novembrom. Vloge z izčrpnim življenjepisom pošljite na GP »GRADBENIK«, IZOLA. 3257 Fe 'b rezgeči ih* teža v ^os ved uVrvo me- pmT^na^tertUMrnl izenalienf Mni, " • SOFIJA, 81 avg. (AFP). Kolar- Ito v in skupS. °8V03U PrV° me | v tretji pa j. favorit Nemčija. 5ESST& Soflj^^M:^ V finale so se tako že plasirale VSI REKORDI BLEJSKE PROGE (32:29). Nemčija, SZ in Poljska, ostali tekmo- PORUŠENI I S MOSKVA, 31. avg. (Tanjug). V - . . - valci pa se bodo jutri pomerili v re- Tudl popoldne so v vseh discipli- Moskvi je končal delo kongres Med- hitrostnih n,j®i»*v.i0 . pesažih. I. SKUPINA: Italija, Velika nah porušili rekorde blejske proge. narodne šahovske federacije FIDE. Jntrl se bo lekMovanje nadaU,»valo * Britanija, Romunija in Franclja: II. Novl rekorderji so: dvojec s kr- Sprejeli so novost — odslej bodo jadralnimi modeli A/I In A/II. pr l SKUPINA: Jugoslavija, Nizozemska, marJem: Finska 7:30,1, četverec brez oltapiade tudl^a ženske,_lnL sicer na ^°mideU?J| - meinarodnf Ltego- Ljubljana, 31. avgusta. — Danes se je pod Cekinovim gradom začelo X. slovensko prvenstvo letalskih tnodelarjev. Nastopa nad 100 modelarjev s okrog 1J0 modeli raznih kategorij. Po dopoldanski otvoritvi je bilo popoldne tekmovanje Belgija, Turčija, Bolgarija! III. SKU- krmarja: Italija 6:31,4, double-scull: dveh deskah. Prva ženska olimpiada rejši modelarjiI — ^e. J Tr»« revol PINA: Avstrija, CSR, Madžarska, Fin- sovjetska zveza 6:39,3, osmerec: Ma- , bo na Nizozemskem prihodnje leto. rija. Jutri ob 17. iJfJJ Ji ska in Danska. VlašiČ ima za nasprot- džarska 6:00,8. C>b koncu zasedanja je bil podpred- Ju«je propi ^ n?Venstva na leta^ nlka Nizozemca Van Mesdaga, hi je pQ prvem dnevu tekmovanja mo-lanl bil na evropskem prvenstvu tretji, ramo priznati, da so nas jugoslovan-Po današnji vožnji sodeč pa bo Vlašič posadke precej razočarale. Priča-tega svojega tekmeca gotovo prema- Kovali, smo, da se bosta vsaj eden ali gal. ." dva , jugoslovanska čolna že danes 2e dopoldne so bili v vseh treh dis- .uvrstila v finale.- Vsi naši veslači pa clplinah sporeda postavljeni tudi novi so ostali brez uspeha in se tako lahko rekordi blejske proge. Novi rekorder- tolaiimo ie z mislijo, da bo Jutri bolje, ji so sedaj: Ivanov (8Z) 7:19,1», dvojka sednik Szj Ljubanj Jakše izvoljen za ijo ph ho zaključek prvenstva n* leta- člana centralnega odbora FIDE. 1 lišču. brez krmarja: Franclja 7:10,5, četverec s krmarjem: Italija 6:40,6. Tudi v popoldanskem delu tekmovanja so želi največ uspeha Finci, Rusi in Italijani. Kot je bilo pričakovati, je po tretji zmagi, ki jo je. dosegla finska dvojka s krmarjem, Skandinavcem naposled vendarle zmanjkalo moči in so v preostalih dlsci- - EVgen Bergant ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Drevi v šiški: »Ljubljana« : Mladost --------- — — - - : ,, Danes in jutri bodo 'v Beo- plinah, ki so v njih vedno nastopali! t 4„v,i,nn; ir .»ki In 7a. z istimi tekmovalci, zasedli slabša gradu, Ljubljani, Kreki ln i*a mesta. Ruski čolni so se skoraj vsi grebu tekme XII. kola zvezne ko-plasirall v finale, zelo dobro pa so se i šarkarske lige. uveljavili tudi Italijani, ki že imajo ™ ” t . , . . . v finalu oba četverca in osmerec.. -V Ljubljani bo\ gostovala za- Skupno so države prvi dan dosegle ! grebška Mladost proti »Ljublja-tollko mest v finalu: SZ 6, Finska in nj„ Tekma bo ob 20. uri na sta-Italija 3, Avstrija, Nemčija in Polj- .i „ diski nilm- ska 2, Danska, Svlca ln Madžarska , utonu »Ljubljane« V. Siskl. Olini po eno. | pija je odpotovala v Tilzlo, kjer dvojec s krmarjem. Zelo pre- j bo igrala s Slobodo, Danes igrajo prlčljivo so veslali Finci; izkazali pa - partizan proti Radničkemu, sta se tudi posadki Avstrije in Sovjet- k ske zveze. Zasedba v repesažih bo na- ; Ctven.a zvezda . Montažno, jutri slednja: I. skupina: Nemčija, Italija, pa gostuje vodeči na lestvici — Bolgarija, Turčija; II; skupina: Bel- - » .- _ v Zagrebu• proti Lo-gija, Poljska, Nizozemska; Danska, O-- v r™ 4iJa; m. skup.: Madžarska, Francija, komotivl. ' ■-» • ^ •*'<> Štirje pari rok go se zagrizeno u prli v vesla. Vendar zaman, francoski četverec brez krmarja (v os predju) bo moral danes še enkrat nastopiti, če se bo hotel uvrstiti med 6 najboljših PODJETJE PTT PROMETA V BEOGRADU razpisuje i1 j. NATEČAJ ZA PODELITEV Štipendij ln sicer: 1. desetim absolventom elektrotehnične ‘fakultete — odsek za telekomunikacije, in 2. enemu študentu četrtega letnika gradbene fakultete Višina štipendije bo določena po odloku o višini štipendij. Prošnji priložite življenjepis, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o višini otroškega dodatka in dokazilo, da ne prejemate od nikogar štipendije. Prošnje pošljite na zgornji naslov do 30. sept. 1956. 3187 HANS FAL2LADA JCaj tedaj, FANT Pinneberg je sedel in se razgledal. Vsepovsod police in omare 2 akti v modrih, zelenih, rdečih mapah. Iz vsake mape visi trak s Ploščico. Pinneberg bere, najprej prebere Fichte, nato Filchner 111 tez čas Fischer. To bodo imena kolegov, je razmišljal Pinneberg. Osebni papirji 50 v teh mapah. Nekatere drobne, druge srednje debele, prav de-e*e Pa ni nobene. Starikava osebna tajnica je stopala zdaj sem, zdaj tja. Vzela ,n 36,maPo, jo pogledala in vzdihnila. Potem je pobrala z mize dvoj-'itoiet* 311 ilh vlagala v različne mape. Odpoved ali zvišanje plače. ,'kTj« 5 Morda bo morala tale starikava gospodična že jutri, mogoče i- M«Ž e danes popoldne vložiti novo nameščensko mapo, je razmišlja Arnol* mneberg. Johannes Pinneberg bo napisano na njej. — Zapel je S si b°y . n je pel. tajnica je položila mapo na prejšnje mesto, telefon p «mbod ^ ^Pet zapel. Tajnica je vzela v roke slušalko in se oglasila z turti l- glasom, -*i se je sklae-Zbe D(ZINFICIRA IN DEZODORIRA / T O A 1 t t N Q M uQ DBOBNl OGLASI RADIO LJUBLJANA KINO »ŠIŠKA« Ameriški barvni film Ujetnik dvorca Zenda V glavni vlogi: Stewart Granger in Deborah Kerr. Predstave ob 16 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20— 6.25 Naš jedilnik — 8.30—6.40 Reklame — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Malo od včeraj in malo od danes — 11.45 Pionirski kotiček — 12.00 Opoldanski ipored slovenske narodne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti; Jože Kregar: Vrt v septembru — 12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel — 13.15 Zabavna glasba — 13.35 Slavne arije s slavnimi solisti — 14.30 Tedenski športni pregled — 14.40 2eleli ste, poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — j 15.35 F. Chopin: 5 nokturnov — 16.00 I Utrinki iz literature; A. P. Cehov: ! Zapustila ga Je — 16.20 Koncert po \ željah — 17.15 Zabavna in plesna glas-i ba — 18.00 Zininfivosti iz znanosti in j tehnike — 18.15 Pojeta moški in ženski | zbor »France Prešeren« iz Kranja P-v. Petra Liparja — 18.45 Okno v svet: i Japonska danes in jutri — 19.00 Reportaža z evropskega prvenstva v veslanju na Bledu — 19.15 Zabavna glasba. vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Veseli večer — 21.00 Zabavna in plesna glasba — 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence, na valu 327,1 m — 22.15—23.00 UKV program,: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino, na valu 327,1 m (prenos iz Za-I greba). Razpored nedeljske zdravniške dežurne službe — september 1956: Dne 2. 9. 1956 dr. Fišer Jože, Celje, Gregorčičeva ul. 7. — Dne 9.9. 1956 dr. Čerin Jože, Celje, Cankarjeva ul. 9. — Dne 16. 9. 1956 dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska c. 36. — Dne 23.9. 1956 dr. Čerin Jože, Celje, Cankarjeva ul. 9. — Dne 30. 9. 1956 dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ul. 11. — Nedeljska dežurna zdravniška služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Naročajte, kupujte in širite ljudsko revijo Prešernove družbe »OBZORNIK«! AVTOLIČARJA sprejme takoj tovarna »Indos«, Ljubljana-Moste. 3276 a 3 SLIKARJE IN PLESKARJE, kvali-j ficirane, sprejmem takoj.’ Ponudbe pod »Ugodni pogoji«. T 122 50 m ELEKTRIČNEGA KABLA, 3 X 10 , kvadrat, prodam po nizki ceni. Na- ! slov v oglasnem odd. LP. 2076- MAGNETOFON znamke »Geloso« * mikrofonom za snemanje, skoraj nov, ugodno prodamo. Ima vgrajen zvočnik za reprodukcijo. Naslov 7 j upravi LP. 3295 8 NORMALNOTRACNI KINOPROJEKTOR v zelo dobrem stanju, z vsemi pripidajočiml deli, prodamo. Cene ugodna. Naslov v upravi LP. 3295 9 OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, kro-' miran, športni ln globok, prodaim Mihael Cengle, Ljubljana, Parmova 48. Ogled od 8.—18. ure. 3301 SPREJMEMO VAJENCE: za mehanič-no-ključavničarsko stroko, mizarskega vajenca za specialna dela v mlinih — sedež mesta učenja je 7 Ljubljani, zato imajo prednost interesenti iz Ljubljane ali neposredne okolice — in mlinarskega vajenca za obrata Fužine in Vič, — Z® sprejem je potrebna dovršena osemletka ali 2 razreda gimnazije, interesenti naj se zglase na naslov: Mlinska industrija Ljubljana, Liko-zarjeva 8 . 329< CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 2. sept. 1956 ob 20; Fon-vizin: »Brigadir«. Gostovanje v Laškem. film KINO »UNION«: ameriški barvni »Poslednjič sem videl Pariz«. »METROPOL«: Jugoslovanski film »Pod slmnjo«. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA - TRBOVLJE II«; ruski barvni film »Cvrček«. IZ ŽALCA KINO Ameriški film »Ona išče srečo«. Predstava ob 20. V glavni vlogi John Wayne ln Jean Arthur. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: ameriški barvni film »Fant iz Oklahome«. V glavni vlogi Bill Rodgers in Nancy Olson. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Madžarski barvni film »Glavo kvišku«. Predstava ob 20. Komisija za volitve in imenovanja OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ŽALEC razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. referenta za pravne zadeve 2. agronoma 3. ekonomista 4. referenta za skrbniške zadeve Pogoji so naslednji: Pod 1. pravna fakulteta z večletno prakso v upravni službi; pod 2. agronomska fakulteta; pod 3. ekonomska fakulteta; pod 4. pravna fakulteta ali 3 leta potrebne prakse. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjih službenih mest vložite pri tajništvu občinskega ljudskega odbora Žalec do 15. septembra 1956. Nastop službe možen takoj. Družinsko ali samsko stanovanje zagotovljeno. C-219 Komisija za volitve in imenovanja & ELEKTRARNA VELENJE — VELENJE TELEFON 13 ugodno proda 6-tonsko prikolico znamke »ADIGE« v brezhibnem stanju Cena po dogovoru in ogledu 3279 2ELEZARNA JESENICE sprejme v službo 1 knjigovodjo za finančno računovodstvo 3 knjigovodje za obratno knjigovodstvo Pogoji: Srednja ekonomska šola in nekaj let prakse. Samsko stanovanje preskrbljeno, družinsko pa v doglednem Sami. Plača po taiiinem pravilniku. Nastop službe je možen takoj. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na personalni oddelek 2elezame Jesenice (Gorenjsko). J-138 i JUGOSLOVANSKA BANKA ZA ZUNANJO TRGOVINO as Natečaj za sprejem uslužbencev za kreditne posle Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino razpisuje nate-j§ čaj za sprejem uslužbencev za posle: — kratkoročnega dinarskega In deviznega kreditiranja — srednjeročnega kreditiranja (kreditiranja izvoza opreme, izvedbe investicijskih del v inozemstvu in drugo) — kreditiranja racionalizacij, s katerimi se povečava H izvoz oziroma zmanjSa uvoz Kandidati morajo imeti končano srednjo ekonomsko šolo j oziroma ekonomsko ali pravno fakulteto. Prednost imajo j kandidati, ki poznajo knjigovodstvo gospodarskih organizacij, H kakor tudi kandidati s prakso v zunanji trgovini oziroma v 1 proizvodnih podjetjih ali bankah. Kandidatom, ki ne znajo tujih jezikov, bo omogočeno g učenje le-teh. Osnovna plača po uredbi, dopolnilna pa po H bančnih pravilnikih. Rok za vlaganje prošenj z življenjepisom je 20. septem-g ber 1959. Za natančnejša pojasnila se obrnite na personalno = službo Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, Beograd, 1 Ulica 7. jula 21-1, soba 18 — telefon 24-218/27. 3196 S | ■ I I UPRAVNI ODBOR Tovarne volnenih izdelkov »BAČA« — Podbrdo razpisuje mesto za računo vod j o-kinj o Pogoji: Srednja ekonomska šola s 5-letno prakso ali nepopolna srednja šola z ustrezno večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku, ostalo po dogovoru. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite upravi tovarne. — Nastop službe možen takoj! 3290 Oglašujte v »Ljudski pravici!« Razpis licitacije Vojna pošta 7250/27 Zagreb bo Imela v svojih prostorih prvo javno licitacijo objekt visoke gradnje Brdovec (dograditev) ROK DpORADITVE 31. NOVEMBER 1956 PRORAČUNSKA VSOTA 4,000.000 DIN Udtadja bo 14. septembra 1956 ob 9. uirl Elaborat je na vpogled v Vojni pošti 7250/27, Zagreb, Dom JLA, Ulica socialističke revolucije, kjer lahko dobite tudi navodila. Pri prevzemu navodil o dajanju ponudb morajo imeti podjetja predpisana pooblastila. Licitacija bo določenega dne in ure na navedenem kraju. 1202 Iz pisarne V. P. 7250/27, Zagreb Pozor! Pozor! IZŠLE SO NAJNOVEJSE IZDAJE IMENIK KRAJEV FLRJ n• ?i*ek kr?ieT T FLRJ’ Ufejen po abecednem v p™ °JA? občino, okrajem, republiko in najbližjo pošto. DubPl ka” ™„V”rka je 0p!S Peh okrajnih* ljudskih odborov /o re-puMikah, popis okrajev a pripadajočimi občinami in popis vseh občin t i!* ureJen P° abecednem redu. flednos? TS^maVlJen imenik krajev bo omogočil pravilno in hitro pre-fetia liud5k?’orfLg® ”0raj0 “Pobijati kakor n. pr.: gospodarska pod-lociaino “ k 1®-P • v.drzavi' .uradi in ustanove, zavodi za podjetja Ud bolnišnice, zdravstveiii domovi, sodišča, transportna Cena 1800 dinarjev. ZAKON 0 ORGANIH NOTRANJIH ZADEV Z' uvodom Aleksandra Rankoviča zakon v celoti zajema osnovne službe notranjih zadev — državno Javno varnost in Ljudsko milico. S tem zakonom so urejena tudi ara vprašanja, ki se tičejo uslužbencev notranjih zadev, njihove strokovne izobrazbe, odgovornosti, zdravstvene in materialne zaščite, kakor tudi socialnega zavarovanja. ter LjudskiDmi?ic?°tre^en Vsem or&anom in uslužbencem notranjih zadev srbskem, hrvatskem in slovenskem jeziku. Cena 90 dinarjev. ZAKON 0 SANITARNI INŠPEKCIJI z izčrpnimi pojasnili dr. Nikole Dilbera Zakon o sanitarni inSpekciji vsebuje zakonska besedila in izčrpna £,,0T 0! ®rea“!;«ciii sanitarne inšpekcije, pristojnosti, de-preho”na dMočlla p 11,11 111 P°»topku sanitarnih inšpektorjev in Ta zakon je potreben vsem ljudskim odborom občin in okrajev: natanovam in drugim laintereairanim organizacijam. Cena 120, dinarjev. REGISTER PREDPISOV, ODJAVLJENIH V »SLUZBE-N0M GLASNIKU« LJUDSKE REPUBLIKE SRBUE 1945 DO 1955 M,e5ni T .»X G”?lv0 je razporejeno na pregleden in sistematičen način ter omo-aktov)° preglednost v velikem številu predpisov (okrog 3500 pravnih Cena 750 dinarjev. Naročila sprejema komercialni oddelek »SLUŽBENOG LISTA FNRJt - BEOGRAD, Kraljeviča Marka 9. Te-koči račnn 1032-T-220 — Zahtevajte katalog naiih izdaj. 3174 poj lov IZŠLA JE NAJNOVEJSA VELIKA IZDAJA »Zbirka vojaških predpisov« s pojasnili in registrom posameznih predpisov Avtorja: RADOSAV J. PERUNOVIČ, polkovnik v pokoju, in major LJUBOMIR KOVIJANIC IZDAJA V LATINICI, 540 STRANI, CENA 750 DINARJEV Zbirka vsebuje razen temeljnih zakonov o JLA še nad 30 drugih zakonov in zakonskih predpisov, s katerimi so urejene pravice in obveznosti aktivnega in rezervnega sestava JLA: Najnovejše predpise o disciplinski odgovornosti aktivnih in rezervnih podoficirjev, oficirjev in vojaških uslužbencev; o disciplinski odgovornosti ostalih vojaških to civilnih oseb v službi v JLA; predpise o socialnem zavarovanju vojaških oseb; o materialnem in finančnem poslovanju v JLA; o materialni odgovornosti vojaških in civilnih oseb v službi JLA; o potnih in selitvenih stroških vojaških oseb; o mirnodobskih vojaških invalidih; o odlikovanjih; o pomoči družinam vojaških oseb, ki so izgubile življenje pri opravljanju službe; o pomoči družinam, katerih redniki so na odsluženju obveznega vojaškega roka itd. ZBIRKA JE NUJEN PRIROČNIK NE SAMO ZA POVELJSTVA IN USTANOVE JLA, AMPAK TUDI ZA VSE USTANOVE IN DRŽAVLJANE. Naše izdaje prodajajo vse knjigarne v FLRJ! Izvršujemo tudi posamezna naročila po povzetju, brez plačila poštnine! Naša prejšnja izdaja: »Zakon o javnem tožilstvu« dr. M. Brkiča — Cena 120 dinarjev Naša prihodnja izdaja: »Zbirka vseh predpisov o taksah« J. M. Raduloviča — Cena 950 dinarjev »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« ZAL02NISK0-TISKARSK0 PODJETJE — BEOGRAD Prizrenska 6 — Poštni predal 479 3223 NOVOSADSKA TOVARNA KABLOV OBVEŠČA VSE SVOJE KUPCE DA BO NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU V CASU OD 7. DO 20. SEPTEMBRA 1956 sprejemala od vseh svojih kupcev specifikacije potreb za leto 1957 iz panog 115, UZ in 119 RAZSTAVNI PROSTOR BO NA NOVEM SAVSKEM SEJMISCU V PAVILJONU VI. '^^IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIPillllIllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij 3297 »Planika« — Tolmin ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO Z MLEKOM IN MLEČNIMI PROIZVODI proda poltovorni avto znamke Fiat 514 V VOZNEM STANJU — CENA UGODNA INTERESENTI NAJ SE OBRNEJO NA UPRAVO PODJETJA OSEBNO ALI PISMENO 3296 ueevi T0VSRNA PLASTIČNIH MAS IN KEMIČNIH IZDELKOV KAŠTEL SUČURAC obveSča industrijska to predelovalna podjetja, veletrgovine, trgovska podjetja in obrtniške zadruge, da bo na Zagrebškem velesejmu od 7. do 20. septembra 1956 sklepala pogodbe za vse izdelke iz polivinila za leto 1957. OBIŠČITE NAS V NAŠEM RAZSTAVNEM PROSTORU V PAVILJONU RG 180! V 3288 milllMlI# te*upi*no MloinlSko podjetje .Ljudska pravica«, LJublJaiui Kopitarjeva ulica MII. tele 'od St 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrtka telefon štev 21-613 ln kulturna rubrika 21-887 Nazorjeva ulica 10/11 - Uprava Kopitarjeva uh« 2, telefon 39-181 - Telefon » narotelno in oglase 31-030 - Telefon »oslova Inice na Tito ™ cest, 22 322 - Meseino na^Sl 250 din, ta tujino 600 din - Tekoči raCw> 60-KB-6-Z-1393 — Poštni predal 42 - Tisk Tiskarne Ljudske pravice - Poitnina DlaCana v eotovinl - Rokom.« n« m-a&Hn VIKTOR E: GRAD DRAGO-E:ROTVIK STORKI naKave, 9 9 Otočje Far Oer — eno najbolj nedostopnih # področij, kjer pa vendarle živijo ljudje Narava se pogosto neusmiljeno slednjem koraku in jim daje le pošali s svojimi otroki. Medtem ko je ene postavila v rodovitne kraje, ki jim nudijo v okolici svoje darove, pa dTuge stiska na Vesel ln hkrati nekoliko zagoneten nasmeh petnajstletnega pakistanskega dekleta Shamime Akh-tar, ki jo prikazuje naša slika, ne kaže nobenega sledu težav, ki jih mora premagovati v angleški gospodinjski šoli, kamor jo je poslala pakistanska vlada malo, pa še do tega je moč priti le z napornim delom. Eno najbolj nerodovitnih in pustih področij na svetu so nedvomno otoki Far Oer. To otočje je daleč na severu od Škotske in pripada Danski. Narava je na tem področju zares mačehovska. To je skupina večjih in manjših ba-zaltnih sikal, ki strmo padajo v morje. Povsod kamen in puščava, le tu in tam v notranjosti je mogoče najti košček zemlje, kjer uspeva tž. Ce bi našemu človeku pokazali te otoke, sploh ne bi mogel razumeti, kakšna sovražna sila je pripravila te ljudi, da živijo na tem skalovju. Toda prebivalce * Far Oera je pripravila nuja do tega, da se na tem kamenju ubadajo za svoj vsakdanji kruh. Na j več je bogastvo tega otočja so ovce, po njih pa so otoki tudi dobili ime, ker Far Oer pomeni »Ovčja dežela«. Na otokih uspeva nekaj borne trave in tu si ovce najdejo skromno pašo. Pogoji so seveda težavni Sleherno, tudi prav najmanjšo površino pašnikov je treba izkoristiti Vendar pa je tu tudi mnogo manjših skalnatih čeri, ki skorajda navpično padajo v morje, toda na njihovih vrhovih je le nekaj trave, ki jo je treba izkoristiti na vsak način. S čolni prepeljejo ovce do skalnatega otoka, nanj se najprej povzpne pastir in nato z vrvjo dvigne iz čolna ovco za ovco, da bi jih pozneje, ko so popasle vso travo, na isti način spet spustil v čoln. Drugi vir dohodkov je ribištvo. Love v glavnem polenovke. Ribe so sploh osnovna prehrana prebivalstva, višek pa izvažajo v zameno za druge pridelke in izdelke. Lovijo pa tudi ptice in iščejo njihova jajca. Vendar je Letalski miting Letos bo velik letalski mitingi in posebna razstava v angleškem mestu Farnboroughu nedvomno največji dogodek v koledarju svetovnega letalstva, saj bosta obe prireditvi znatno večji kakor kdajkoli doslej. Večina priprav je že dokončanih. Prostrani razstavni paviljon, ki bo v njem pokazalo dosežke in izdelke 338 razstavljalcev, je mogoče videti iz daljave več kilometrov. Tudi graditev posebnih teras za boljšo razporeditev manjših razstavnih prostorov je že skoraj popolnoma končana. Prav tako so zelo napredovala dela pri gradnji pomožnih prostorov, kakor so kuhinje, bari, restavracije, bifeji, pozabili pa niso niti na obsežni prostor za parkiranje avtomobilov itd. Prvega dne velike letalske prireditve v Farnboroughu bo obisk omejen le na letalske tehnike, oziroma strokovnjake in zastopnike tiska, naslednje tri dni pa bodo posvetili gostom iz države in tujine. Lani je društvo, ki prireja to razstavo in letalski miting, povabilo na obe prireditvi nad 6000 gostov iz 106 držav, kar je v takšni zvezi vsekakor rekordno število. >\\\\\\\\\\\\\\\\\\V.\\'\\\\\\\\W\\\W\\v\\\\\ do jajc pogosto zelo težavno priti, ker ptice gnezdijo v razpokah skalnatih sten, tako da mora nabiralec jajc pogosto, privezan na vrvi, izvajati dokajšnje vratolomnosti, če hoče priti do gnezda. Vsi naravni elementi so do te dežele neprijazni, tako tudi veter. Drobne ZANIMIVOSTI FRANCOZI PREPLULI OCEAN NA SPLAVU Pred tedni smo pisali, da se je izgubila vsaka sled za splavom kanadskih Francozov, ki so se odpravili na nevarno pot čez Atlantski ocean. Polnili 15 dni njihov radio ni dajal signalov, tako da je bila upravičena bojazen za njihovo usodo. Pred dnevi pa so sporočili, da je srečala neka trgovska ladja mali splav s tremi Francozi približno 200 km daleč od pristanišča Brest. Vsi člani posadke se dobro počutijo in upajo, da bodo v tednu dni ugledali francosko obalo. NI PROSTORA ZA ZVERI V VZHODNI AFRIKI Afrika postaja čedalje manj Afrika v tistem pomenu, kakor sl jo zamišljajo belci m kakršno podobo dobijo tisti, ki spoznavajo Afriko iz pustolovskih knjig in iz domišljije lovcev. Tako so ugotovili ob nedavnem popisu zveri v Vzh. Afriki, da so v deželi tako rekoč popolnoma izginile divje zveri in da jih je zdaj mogoče najti le še v nacionalnih parkih. Hkrati s tem so zahtevali omejitev lova na nekatere najznačilnejše zveri, ker bo sicer Vzhodna. Afrika popolnoma brez levov in drugih zveri. — DROBNE ZANIMIVOSTI VITAMIN C V JABOLKIH V raznih vrstah jabolk je različna količina vitamina C. Tako je v slabših vrstah le 50 do 80 miligramov tega vitamina na kilogram. Boljše in najboljše vrste ga imajo znatno več: 250 do 290 miligramov na kilogram. Toda strokovnjaki si prizadevajo, da bi z medsebojnim križanjem povečali količino vitamina C v posameznih jabolčnih vrstah. Največje uspehe so dosegli na primer pri paradižniku, kjer so v štirih generacijah povečali količino vitamina A dvajsetkratno, to je od 5 miligramov na 100 miligramov y kilogramu. Večine zgradb na otočju ne uporabljajo za stanovanje, marveč v obrambo pred vetrovi. Veter je pogosto tako močan, da odnaša ovce v morje. Te pa so največje bogastvo prebivalcev, zato so zgradili dolgo vrsto kamnitih vetrobranov. Brž ko se dvigne močnejši veter, pastirji naženejo ovce v zaklonišča, da bi jih zaščitili. Toda kakor so tla slaba in kamnita, vse rastline pa slabotne in pritlikave, tako so ljudje na teh otokih lepi, kremeniti in močni. Ti ljudje pa so tudi zelo pridni, neredko je mogoče videti starca, kako nosi na hrbtu težko breme. Pri nošnji bremen uporabljajo posebne pasove, ki jih nataknejo preko čela. Vsi prebivalci so zelo zdravi, le redko zbolijo, doživijo pa visoko starost. Vendar številni med njimi ne umro v postelji, marveč zunaj na morju — v boju z naravnimi silami. Zmotili so se Upokojeni sodnik Eduard Blac-kwell iz ZDA je nedavno praznoval stoti rojstni dan. — Ko mu je bilo 22 let, ga neka zavarovalnica ni hotela zavarovati, ker je njen zdravnik menil,.da bi bilo to preveč »tvegano« delo, češ da Blackwell po njegovem mnenju ne bo doživel visoke starosti. Živalski hotel Prav kot Američani na Floridi so si tudi Angleži kot ljubitelji živali uredili letališče za živali. Prvi začetki segajo štiri leta nazaj, v teh letih pa se je v bližini londonskega letališče razvil pravi »živalski hotel«, ki v njem najdejo primerno zavetišče do nadaljnje letalske zveze najrazličnejše živali od opic, ptičev do večjih zastopnikov živalskega sveta za evropske zoološke vrtove. Na enem izmed posnetkov vidite »živalski hotel«, na drugi pa drobceno opico, ki ji strežnica daje za kosilo lepo banano Ladje šeste petlet V Sovjetski zvezi bodo v teku šeste petletke zgradil! ledolomilec na atomski pogon. Na vsezvezni industrijski razstavi so razstavili v paviljonu ladjedelniške industrije njegov model. To bo zelo močna ladja, ki je določena za spremljevalca transportnih ladij, ki plujejo po severnih morskih poteh in za ekspedicijske plovbe v Arktiko. Novi sovjetski ledolomilec na kakovostnega jekla. To bo za-atomsiki pogon bo dolg 134 me- ! gotovilo, da bo varno plul v te-trov, širok 27 metrov, imel pa žavnih podnebnih razmerah Ark-bo 16.000 brt. Na mirni površini i tike. Paro za osrednje in pomož-vode bo dosegel hitrost nad 33 km ne strojne naprave, prav tako pa lahko dosegla hitrost okoli 30 kilometrov na uro, plula pa bo lahko na vseh področjih. Posadka te ladijske tovarne bo štela okoli 500 ljudi/ Med novostmi sovjetskega ladjedelništva *v novi petletki bo tudi tanker s 25.000 tonami za prevoz bencina in naftinih derivatov. Jekleni trup te ladje je dolg skoraj 200 metrov. Tanker je opremljen z napravami za ga- na um. Ladja bo lahko plula s tudi za ogrevanje ladijskih pro-: ZZ voterov r£lj ikwo ttsli pomočjo atomskega| gorra leto štorov bodo pridobivali s toplot- . no> zmesjo stisnjen6ga zraka> dni, ne da bi ji bilo treba pri- no energijo, ki nastaja'pri raz' stati v pristanišču. Ledolomilec bodo zgradili v enem kosu iz posebnega visoko- pada.nju atomov. Vsi najvažnejši peno, paro in vodo. Tatinski konj Nameščenec velike mestne pekarne v Liibecku Klaus Miin-del dolgo ni vedel, kako da mu vsakega dne kljub pazljivosti zmanjkajo trije hlebi kruha. S pravcato detektivsko vnemo je začel iskati skrivnostnega tatu in ga je kmalu tudi odkril. To je bila Rosinanta, kobila nekega mlekarja. Voz tega mlekarja je vsak dan stal pred mlekarno, ki ji je tudi Klaus vozil kruh. Medtem ko sta oba voznika nosila v prodajalno mleko oziroma kruh, si je domiselni konj vselej po-' stregel s tremi celimi hlebcu Toliko časa je namreč vsak dan stal pred lokalom. »Dvojna« kokoš Kokoš nekega farmarja iz Južne Anglije je znesla pred dvema letoma v 223 dneh 421 jajc, kar pomeni, da je znesla skoraj vsak dan dvoje jajc. Pred tem »rodovitnim« obdobjem' je kokoš nesla normalno, po »rekordu« pa je poginila. Atomske strežajke Ni treba takoj pomisliti na Marilyn Monroe s čepico neke letalske družbe na nakodrani glavi. To bi bilo napačno! Gre za novost, ki jo je uvedla letalska prometna družba na progi Texas—Colorado: vse strežajke te družbe so opremljene z Geigerjevimi števci in s trohico uranskega prahu. Na željo potnikov prirejajo predavanja o tem, kako je treba iskati to dragoceno rudo. Po potovanju si lahko potniki kupijo števec, vendar jim družba ne jamči, da bodo uran tudi zares našli. »Vse kaže, da se kar dobro razumeta čedni pujs in njegova gojlteljica«, je pred kratkim zapisal h gornjemu posnetku neki angleški list — Tako namreč Angleži delajo reklamo za to, da bi kmetje redili doma čimveč prašičev, ker bi s tem vsaj malo znižali precejšnje izdatke za uvoz masti ln mesnih izdelkov. stroji bodo delovali svi^omaitiSxio.^ni){||||||||ii||gu||inii|g|||]ningggiRniig|gniiinggiiimi^iiBHiiiiRiiHii!!iiiiiinntiiiiHniniiii Mimo tega bo ledolomilec imeli dva helikopterja, ki bosta olaj-1 šala izvidniško delo na ledenih _ področjih in stike s posameznimi® ekspedicijskimi skupinami g Na isti razstavi so tudi mo-g deli nekaterih drugih ladij, ka-m terih gradnja je določena s še-g stim petletnim načrtom. NajvečJ zanimanja vzbuja model nove la-J dijske tovarne za predelavo ki- s tov. To je ladja s tremi palubami g ter je namenjena za prevzemanj e % ulovljenih kitov in njihovo pre-i delavo, hkrati pa bo oskrbovala jp manjše kitolovce z gorivom, pit-% no vodo, hrano in potrebnimi na-® pravami za lov. Ladja bo dolga Jf nad 200 metrov, imela pa bol 43.800 brt. Posebno ponosni so na-1 Srtovalci zategadelj, ker doslej g v Sovjetski zvezi š? niso zgradili 1 ^velike ladje. »Jutri me boš ugrabil, dragi! Kljub svoji velikosti bo ladja |Veš> mama bo nocoj spekla čo. tfkoladno torto...« 1 »Kako naj vsjs strižem?« m »Brez govoričenja...« 19- Bilo je vroče poletno jutro. Ljudje so se radovedno ozirali za svojevrstno skupino, ki je zavila na pomol. Spredaj sta se potila postrešček in Barba okoli visoko naloženega ročnega voza, za njima pa so v gosjem redu stopali Danilo, Maks in doktor Plavnik^ vsak z oprtno tricilindrsko dihalno aparaturo. Kovinski rezervoarji za zrak so se podjetno pobliskavafli v soncu. »Stoj!« je zaklical Barba. Prispeli ■mo. Tu je zasidrana naša »Biserka!« 20. »Biserka« Je bilo ime vitki jadrnici, ki je skoraj popolnoma mirno ležala na motni pristaniški vodi. Le vrh njenega visokega jambora je komaj opazno nihal. Doktor Plavnik jo je strokovnjaško ogledoval. »Saj to je prava jahta!« je naposled vzkliknil. »In motor ima tudi.« Barba je zadovoljno pokimal: »Športni kuter. Grajen je tako, da lahko kljubuje vsem viharjem. Seveda le, če ima pravo posadko. Ali znate jadrati?« se Je obrnil k Plavniku. 21. »Moral bi znati. Dovolj kože sem odrgnil na ladijskih vrveh,« se je namuznil ta. »Midva sva predlanskim obiskovala jadralni tečaj,« se je hitro postavil Maks. »Potem bo pa že šlo,« je menil Barba in hudomušno dodal: »Posebno, ker danes sploh ne bomo dvignili jader. Ni vetra.« Končno Je bila prtljaga vkrcana in vse pripravljeno za odhod. Barba Je pognal motor in odvezal vrvi. »Biserka« se je stresla in ubogljivo zavila iz pristanišča. Govorica brez besed