109. številka Ljubljana, v četrtek 14. maja 1903. XXXVI. leto. • Iehaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje ;in praznike, ter velja po poitl prejeman za avatro-ogreke dežele za viie leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja [za celo leto 22;K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrete po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ca ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v npravnistvo pa s Kongresnega trga fit. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. u1 Kako se delajo pri nas afere. Ravnokar smo doživeli slučaj, ki je prav klasičen izgled za način, kako se delajo pri nas aiere. »Slovenec«, ki ni samo glasilo ljubljanskega škofa in duhovščine, nego tudi verno zrcalo katoliškega klerikalizma, je priobčil notico, da letajo nemške gospe in gospodične po Ljubljani in nabirajo prispevkov za slavnost nemškega turnvereina. In z debelimi črkami je dostavil, da je med darovalci za slavnost nemških turnarjev mnogo imen slovenske inteligence. »Slovenec« je notoričen lažnjivec in obrekovalec, častikraja pa je njegova specijaliteta in zato porabi vsako priliko, da zleze prav hudobno laž. Tako je storil tudi sedaj. Njegova obdolžitev je bila od konca do kraja zlagana, a vedel je dobro, da je ni tako neumne laži, da bi je klerikalci ne verjeli, in zato se je upal tudi s to lažjo na dan. In zdaj je bila afera gotova. Kakor lačni psi so planili na to kost vsi odkriti in prikriti klerikalci. Prišla je »Edinost« in je z nekaterimi previdnimi opazkami — ki pa nikogar ne preslepe — zabeležila grozno vest, da slovenska inteligenca v Ljubljani denarno podpira nemške turnarje. Pricapljala je »Gorica«, glasilo Pajerjevega lakaja dr. Gregorčiča in ponatisnila »Slovenčevoa notico ter jo prodala svojim čitateljem kot suho, dokazano resnico. In prihrumela je celjska »Domovina«, in pro glasila, da verjame to vest, da se vse s studom odvrača od takega središča kakor je Ljubljana in pozvala ves slovenski svet, da javno v časopisih izreče zaničljiv fej. In tako gre stvar iz lista v list, od ust do ust in končno bodo prišli še božji namestniki in s prižnic naznanjali, da slovenska inteligenca v Ljubljani podpira demonstracije nemških turnarjev. Pozvali smo »Slovenca« opetovano, naj pove imena tistih, ki so kaj dali za nemške turnarje. Če ve, da se med darovalci za nemški turn-verein nahaja mnogo imen slovenske inteligence, potem bi bila vendar njegova dolžnost, da ta imena pove\ Poživljali smo ga, izzivali ga, imenovali vse njegove redakterje laž njivce, obrekovalce in šufte, če svoje trditve ne dokažejo, a vendar ni imenoval nobenega imena, ker ga ni mogel imenovati, ker sije svojo obdolžitev na suhem izmislil, kerje njegova trditev od konca do kraja zlagana. Na naše pozive je »Slovenec« šele včeraj odgovoril z notico, v kateri se zvija sem in tja, kakor po-hojena krota, v kateri besedici o tem in onem, imen pa ne imenuje nego indirektno prizna, da je lagal. Lažnjivci, obrekovalci in šufti, ki smo jih nanj zagnali, so torej obvi-seli na njem ! Ali nismo bili opravičeni reči, da je ta slučaj klasičen vzgled, kako se pri nas delajo afere? V tem slučaju se zrcali vsa brezmejna lažnjivost blagoslovljenih poštenjakov in vsa tista hudobija, ki je lastna klerikalcem Ta slučaj pa ni morda kaka izjema. Tako delajo klerikalci sploh, tako delajo vedno. Ta slučaj pa tudi kaže, kako težaven je položaj narodno napredne stranke. Ker nam drugače ne morejo do živega, ker nas z argumenti, z uma svetlim mečem ne morejo premagati, izmišljajo si laži in vsakovrstne podlosti, jih razširjajo po svojem Časopisju in jih oznanjajo s prižnic in afera je gotova. To je od nekdaj taktika klerikalcev, ta zalega deluje od nekdaj s tem, da zastruplja javne studence. Nam se tak način političnega bojevanja studi, kakor se mora studiti vsakemu količkaj dostojnemu človeku. Žalostno pa je, da je tak način bojevanja pri nas sploh mogoč in da občno zaničevanje ne zaduši stranke, ki se ne zna boriti z drugimi sredstvi, kakor z imfamijami. Vseučiliške reforme v Avstriji. L »Naše javno življenje je bila napadla znana slovenska bolezen: letargija, ki se nas loti vsakikrat po dnevih velikega navdušenja, kakor pride zaspani maček po šumnem pivovanju. Kdo ve, koliko časa bi še spali, da nas niso vzbudili — Italijani in Nemci. Hvala jim zato!« Italijanskega profesorja na vseučilišču v Inomostu nemški študenti in profesorji niso pustili habilitirati. Vsled tega je nastalo veliko razburjenje v italijanskem in nemškem taboru. Naučni minister Hartel je takoj priskočil zatiranim Italijanom na pomoč s tem, da jim je obljubil v enem italijanskem mestu izven Tirolskega vsaj italijansko pravno akademijo. Vedno ista stara pesem. Te besede Aškerčeve, katere je napisal lani pričetkom nepozabne vseučiliške akcije v »Ljubljanskem Zvuiiu«, mogli smo kot čisto aktuvalne prepisati skoro doslovno po poldrugem letu. Popolnoma zaspali pa to pot vendar nismo. Lanska akcija predočila nam je preživo našo potrebo, vedno hujše zatiranje naše mladine na vseučiliščih od strani profesorjev in buršov je preobčutno, vedno drezanje naših žilavih sosedov na jugu in nič manj energičnih bratov v češki Moravi za svoje visoke šole, nam je vedno bolj očitajoče se glaseč »memento«. Vprašanje narodnih univerz v Avstriji je namreč postalo sila pereče; rešiti se mora resno in ne le z nekaterimi praznimi, lepo donečimi frazami in obljubami ter s pokloni slovanskemu talentu raz ministrski fotelj. Narodi, ki so se pribojevali vsaj kolikor toliko do svojega srednjega šolstva, zahtevajo naravno kot krono svojega prizadevanja svojih lastnih visokih šol, dobro vedoč, da ljudstvo brez popolno narodnega šolstva, pri čenši pri ljudskih šolah pa gori do univerz, je nepopolen hirajoč orga nizem. Radi tega tudi klic po narodnih vseučiliščih v Avstriji od lanskega leta ni prav nič potihnil; odmeval je od najrazličnejših narodov in delov naše obširne države. Italijani niso za trenotek mirovali. In ne le naši državljani, marveč predvsem »regnicoli«. Ti pač dobro vedo zakaj »Tribuna« je pred nekaterimi meseci, ko je baje ekscelenca Hartel poslancu Polesiniju obrazložil nemožnost ustanovitve univerze v Trstu, nasvetovala pravne akademije v Tridentu, Trstu, Gorici, Zadru in Inomostu. Originalna ideja, katere tendenca je jasna kakor beli dan, kajti skrivati je niso mogli niti Italijani sami. Senator, profesor Ascoli v Flo-renči pa je celo na vsa usta povedal svojim rojakom v reviji »Nuova An-tologia«, da se univerze ustanavljajo v znanstvene in ne v iredentistične svrhe. Sempatja se je tudi šepetalo o italijanskih predavanjih v tem ali onem mestu, dokler ni nova habilitacija drja. Lorenzonija v Inomostu tega vprašanja privedla v tir, o katerem smo te dni pisali. Seveda tudi Čehi in Rusini med tem niso molčali, zlasti prvi stavljajo češko vseučilišče v Brnu na čelo svojih zahtev. In celo pri nas je enkrat, ni še dolgo tega, prav glasno gromelo iz štirskega Gradca. Večini pa je še popolnoma neznano, da je celo naša osrednja vlada poskušala rešiti jugoslovansko vse-učiliško vprašanje. In kako! Z odredbo od 10. oktobra 1902 dovolilo je namreč naučno ministrstvo, kakor se nam poroča iz najzanesljivejšega vira, dijakom hrvatske narodnosti iz Dalma cije in Istre, polagati izpite v Za- grebu, katere pa je treba le izpopol niti pri naučnem ministrstvu na Dunaju, pred posebno, v to svrho sestavljeno komisijo v hrvatskem jeziku iz civilnopravdnega reda in upravnega prava. Do danes se vendar ta naredba, ki je za Slovence ravno tako ponižujoča, kakor za brate Hrvate nezadostna, iz neznanih nam vzrokov ni izvršila, ker menda sploh ni bila resno mišljena. In ravno ta odredba, katero so priobčili tudi nekateri hrvatski listi in pa varšavska »Prawda«, komentirana po veleuglednem slovanskem učenjaku, ta je došla tudi uradno vsem profesorskim zborom, izpričuje, kako malo razumevanja so našle naše lani tako podrobno, vsestransko in temeljito obrazložene potrebe vseučilišča v Ljubljani, katere bo treba visoki vladi poklicati še vedno in vedno v spomin, kojo smo pa na tem mestu že tako od vseh strani osvetljevali, da bi bilo to po kratkem času nekaterih mesecev ros že odveč. Ali ko bi tudi narodnostno vprašanje v naši monarhiji državni, geografični in ekonomični momenti ne zahtevali že takooblastno narodnih univerz, zlasti vseučilišča v Ljubljani, bi v kratkem doglednem času terjala rešitev tega prevažne g a vprašanja nujna potreba preosnove avstrijskih vseučilišč. Na to prevažno okolnost pa, ki utegne bi t i v z g o d o v i n i ljubljanskega v s e u č i 1 i š č a o d-ločujočega pomena, opozarjamo prav posebno naše mero-dajne može. V zadnjih letih opažamo namreč v naši državi, žalibog, da med Slovenci manj, neko prav intenzivno zanimanje za šolska vprašanja, kakor je v zgodovini šolstva le redko najdemo, ne le med pedagogi, marveč v splošnih krogih, ki vedno bolj čutijo, kako velika potreba je, da se presnu- Pismo. Spisal J. N. Potapenko. L To je storjeno, to je gotovo. Pred petimi minutami so se zaprla vrata, za katerimi je izginil služabnik. Zapovedal sem mu, naj spravi pismo v svoj najskritejši žep. Zdelo se mi je, da bodo vsi, ki ga srečajo, bulili v to pismo, ako ga bode nosil v rokah, in po vražje se trudili, da izvedo vsebino. In tisočkrat sem ponovil služabniku: »Dalje, dalje!« . . . Uprav od onega časa, odkar je odšel, sedim v naslanjaču nasproti peči, iz katere se oblizujejo in od-letajo Bog zna kam ognjeni jeziki najčudnejših, najneverjetnejŠih oblik. Glavo sem sklonil na prsi in težko diham. Moje stanje se more primerjati z onim, kot da ste uprav došli iz stranske sobe, kjer ste koga umorili . . . Vi se že kesate, že spoznavate vso veličino svoje brezumnosti, in vsak hip pričakujete, da zdaj in zdaj pridejo, pa vas primejo. No to je storjeno, to je gotovo . .. Jaz nisem učinil umorstva. P>og varuj! Miren človek sem, skromen dijak drugega semestra, ki je prav neumno sramežljiv, z eno besedo — mlad sem, naivno mlad, premlad . . . In jaz nisem učinil umorstva, nego sem samo poslal pismo. No treba, da veste, kako je bilo to pismo. II. To se je dogodilo povsem neverjetno. Predstavili so me njej baš pred osmimi dnevi. Bilo je to v gledališču. Privedli so me k njej v ložo pa jej rekli, da bode iz mene — nekoč glasovit matematik. Podala mi je roko, nekaj govorila in se mi smehljala, a jaz sem rdel, tako rdel, da se je rdečica moje sramežljivosti odbijala na belem ovratniku mojega dijaškega mundirja, osvetljujoč ga s pođolgastim svetlom. Divna lica! Oči, obrvi, ustne, nos, podbradek, zlati lasje, čarobni smehljaj, biserni zobje! V tem trenutku sem se zaljubil vanjo, da, v istem trenutku sem se zaljubil tako glupo, kakor ae to more samo dvaindvajsetletni matematik, ki bo nekoč glasovit (čemu, to takoj povem, saj nisem nikdar postal.) Samo po sebi se razume, da sem se zato vedel kot pravi glupec, odgovarjal zmešano, spuščal se v stvari, ki so mi došle pred roke, zgodilo Be je tudi, da nisem znal niti blek-niti, ko me je vprašala, je li teta zdrava, ker sem bil v tem trenutku povsem pozabil, da imam teto. V teku tedna nisem ničesar drugega delal, nego samo iskal prilike, da jo vidim, a zato sem bil na dveh koncertih, zvesto poslušal od početka pa do konca, dasi se, to priznavam iskreno, prav nič ne razumem na glasbo in da je niti trpeti ne morem, — bil sem pri zornici in dveh mašah in spremljal na pokopališče telo nekega starega uradnika, dasi se me ni nimalo tikala njegova duša. Pri vsaki tej priliki sem izpregovoril ž njo po dve besedi in pokvaril sebi po dva funta krvi, ljuteč se in besneč, ker nisem nikakor mogel biti pameten vsled vznemirjenosti, nego sem neprestano rdel in rdel.. . No, mojemu čuvstvu je bilo to vsejedno. To je vedno raslo in raslo, dokler ni končno t. j. koncem tedna tako naraslo, da nisem mogel dalje strpeti, pa sem ... pa sem napisal pismo. Vsakdo bo videl, da je to bedasto, in v resnici j« to tudi klasično bedasto. Zdaj pojmim to, ali tedaj . . . Ob, moj Bog! ... Mi je li bilo tedaj kaj na tem ležeče? . . . Dvaindvajset let imam, ona pa štiriintrideset in moža, pametnega, izobraženega, lepega, brkatega, ki je posestnik bogatih ogljenic. In nika-kih razlogov nisem imel misliti, da ga ne ljubi. Ali kaj sem jaz maral zato? Bil sem slepo zaljubljen, pa sem jej poslal pismo. Poslal sem jej pismo zato, ker nisem mogel nositi tajne v svojem srcu. O, to je nekaj žalostnega — tajna, neizpovedana ljubezen! Ali to je storjeno, to je gotovo, vrnitve ni. III. Služabnik koraka zdaj po Vla-dimirskem prospektu; zdaj je prekoračil Novski in gre po Litejnonu. Sedeč pri peči, čutim vsak njegov korak, zdi se mi, da čujem, kako vdarjajo veliki težki črevlji ob hladni, zmrznjeni tlak . . . Zdaj hiti po Li-tejskem prospektu, — saj sem mu dobro plačal ... V daljavi se vidi Sergijevska cerkev, došel je do nje in krenil na desno . . . Prva hiša na levi, druga, tretja, četrta, peta . . . Vhod . . . Zvoni . . . Surovi vratar ga gleda nezaupljivo in zahteva, da odda pismo njemu. Končno, končno čujem njihov razgovor, — ta prezirni ton vratarja, ki služi v bogati hiši in gleda z visokega ves ostali svet, in ponižni, vztrajni služabnikov glas, kateri hoče na vsak način zvesto izpolniti gospodov ukaz, kateri mu je bogato plačal. Saj čuti, da nosi na srcu, to je v svojem žepu tajnost, to čuti gotovo. In glej, njegova vztrajnost je premagala veli-čino stopničnega olimpljana, dovolijo mu v stanovanje, a on išče gospo, na vsak način jo mora videti. In ona pride k njemu in vzame pismo. Jako pomembno z naglašujočim glasom pripomni sluga: »Zapovedali so, da cddam vsekakor v vaše lastne roke.« — Gotovo mora biti ničvred-niča, take slabe misli ima o njej. No, glejte ... to je že gotovo. Vzela je pismo. A potem? Potem? — V čakalnico ali obednioo gre. Prav v tem času sedajo za mizo. Mož sedi v naslanjaču. Morebiti tudi kak znanec . . . Ona stopi k svetil-nioi in prične čitati . . . Srce mi bije kot kladiva v kovačnici, ko dva junaka od dveh stranij kujeta kos razbeljenega železa . . . Dvigam glavo, kot da bi nekaj prisluškoval ... V resnici čujem šepet, kako mi šepeta na uho besede mojega pisma. Bvo jih, teh besed: »Začudili se bodete . . . Morebiti jtejo naše šole in postavijo iz zastarele podlage na čvrst temelj novega praktičnega življenja, novih razmer in potreb. Prizadevanje za preosnovo naših ljudskih šol je že staro in obče, glede srednjih šol se bije že dolgo ljut boj med avstrijskimi mejami, kakor je dokazal zadnji velikonočni shod nemških srednješolskih profesorjev; še bolj pa moremo to gibanje opazovati v inozemstvu, zlasti v Nemčiji. Letos o veliki noči so pa zborovale na Du naju tudi enkete za reforme meščanskih in državnih obrtnih šol, pri zadnjih s posebnim ozirom na projektirane kanale in vodne stavbe. Zanimivi problemi, za katere se Slovenci le premalo brigamo! O razmerah na avstrijskih vse učiliščih, zlasti na dunajskem — se pa od univerzitetnih profesorjev samih ▼ zadnjih letih mnogo toži. Odhod najboljših učnih moči, ka kor Marxa, Boltmana, Ehrharda, Mitt-eisa in drugih v Nemčijo, kakor tudi mnogo odklanjajočih odgovorov na vladine in fakultetne pozive še celo od strani profesorjev, službujočih na malih nemških vseučiliščih, na poprej tolikanj slavljeno dunajsko vseučilišče, pa je v zvezi z vednimi demonstracijami obrnilo občno pozornost na naša vseučilišča, ki je postala še tem intenzivneja, ko je predložila dunajska modroslovna fakulteta naučnemu ministrstvu znano spomenico, v kateri je obrazložila vladi obširno svoje težnje, tičoče se dotacije raznih univerzitetnih inštitutov, plače profesorjev in preuredbe vseučiliške knjižnice. Razni nemški časopisi pa so temu še pristavili, da so glavni vzrok pro padanja avstrijskih vseučilišč narod nostna vprašanja, zahteva Slovanov, ki ae hočejo udeležiti tudi nekoliko idealne konkurence v raznih, od Nemcev v zakup vzetih znanosti. In ta argument nima mnogo res ničnega na sebi! Kajti nepobitna resnica je, da avstrijske univerze še prav posebno propadajo, odkar so glavna torišča nemškonacionalnega gibanja, odkar za »venia legendi« ni odločilno znanje in sposobnost, marveč »deutsch-nationale Gesinnungstiichtigket«, odkar je Slovanu, ki je preje zavzemal tako odlično mesto med avstrijskimi vseučiliškimi profesorji, zaprta pot na katedro takozvanih avstrijsko-nemških univerz. Dolinar, Krajne, Kopač, Štefan, Miklosich, Luschin, Philipovich, Gumplowicz, Randa, Ott, Strohal, Canstein, ki so skoro jedina lumina avstrijskih univerz v preteklem stoletju, so slovanske gore listi, akopram se vsi svojega pokolenja ne zavedajo. Vendar tiči vzrok propadanja na ših vseučilišč še mnogo globlje; naše univerze bolehajo za neozdravljivim marazmom, izgubile so stiko z dejanskimi življenskimi razmerami, treba Vas bodo te vrstice razljutile . . . Ali prosim Vas, ne mislite o meni zlega! Ne morem, da še dalje skrivam svoja čuvstva. Vsakdo ima pravo, da se klanja svojemu božanstvu ... in jaz prosim Vas samo te edine pravice — da se Vam klanjam in da Vam k nogam prinašam svoj čisti zanos. Največje blaženstvo bi mi bilo, dati za Vas svoje življenje. Brezkončno Vam udani . ..« In tu je stalo moje popolno ime. Naenkrat sem sem se prijel za glavo in odskočil z mesta. Moja domišljija, ki je v tem času strahovito delovala, nacrtala, mi je celo sliko. To mora biti vsekakor tako, drugače ni mogoče biti . . . Komaj je pročitala pismo do konca, mučil jo je silen smeh. Osobito, ko je prečitala moje ime. Ta mladič, ki neprestano zar-deva! Ta matematik, ki hoče biti glasovit?! Histerično se smeje, a k njej prileti mož. »Kaj je?« Ona mu more samo izročiti pismo. In on čita, pa se smeje, in znanec, ako je tam, čita, pa se smeje, ▼si postanejo vrlo veseli, sedejo za mizo in se smejejo neprestano. (Konec prih.) jim korenite, vsestranske preosnove in capite et membris. Reforma tiskovnega zakona. Ni še sicer zakon načrt o pre-osnovi tiskovnega zakona, kajti .preiti mu še bo odsekovo in plenarno razpravo, a že to, kar se je dosedaj v pododseku o njem sklepalo in sprejelo, da soditi, da ne dobimo nič boljšega od zastarelega tiskovnega zakona. Kajti večina, ki se je kakor na nevidno povelje našla v pododseku, dobila se bo tudi v odseku in v plenumu. Il dosedaj sprejetih paragrafov se kaže, kakor da so stranke *kar tekmovale, da nastavijo časnikarstvu tem več zaprek. Razmere postanejo pri kazenskem postopanju proti ča sopisju še bolj zamotane, kakor so bile sedaj. Tiskovne pregrehe bo sodil en krat senat, drugič porotniki, a pre stopke pa celo policijske oblasti. Vse to se ravna pač po osebah, ki bodo tožile. S tem pa je prišel novi tiskovni zakon v navskrižje z državnim osnov nim zakonom, tako glede sodnikove oblasti, kakor tudi glede pravic državljanov. V članu II. drž. osnovnega zakona se namreč glasi: »Pred zakonom so vsi državljani ednaki«. Novi tiskovni zakon pa pozna tri kategorije državljanov. Prva kategorija se začne pri urad nem slugi ter neha pri ministrskem predsedniku. Za te bodo smeli soditi le porotniki, ako se bodo čutili žaljene po časopisih. Druga kategorija obsega zastopnike ali funkcijonarje, ki jih k temu povzdigne ljudska volja, to so razni poslanci in odborniki od ob čine do najvišjih korporaoij. Za teh čast se bodo morali potiti porotniki le začasno, namreč za čas, da so izvoljeni. V tretjo kategorijo pridejo končno ostali državljani, t. j. plebs, za katerih čast že zadostuje navadni senat. Zakaj pač ta delitev časti državljanov? Vsekakor se je hotelo doseči, da se časopisje ne bi upalo posegati v politične afere v strahu pred porotniki. Edina zdrava in moderna dr. Korberjeva ideja je bila, da se napravi konec korumpiranomu in hu doželjnemu popravkanju. Hotel je doseči, da bi smeli časopisi vsaj tedaj popravek odkloniti, ako so uver-jeni o njegovi neresničnosti. A še ta predlog je propadel. Kaj bi pač preostalo potem katoliškim obrambnim društvom, ako bi ne mogla popravljati svoje lumparije in laži. A tako je zloglasni § 19. zopet od mrtvih vstal v § 25. novega načrta v posmeh kulturi in resnici. Jako nazadnjaška je tudi do oba glede imunitete parlamentarnih razprav. Dosedaj so se smeli govori in razprave iz ogrskega državnega zbora, iz ogrske kvotne deputacije in iz hrvatskega sabora v naših listih doslovno priobčevati. Sedaj je ta svoboda minula. V bodoče bodo tranBlitvanski poslanci in vlade uži vali pri nas večjo avtoriteto, kakor jo uživajo doma, ali kakor jo uživajo naši poslanci. Ogrsko in hrvatsko časopisje pa bo imelo to dvojno svobodo; ravno tako smejo onostranski listi poročati o vojaških operacijah, dočim se obesi našim listom v tem oziru ključavnica. Ako poči tam doli na Balkanu enkrat za resno, ne bomo niti smeli poročati o podrobnostih. Ali je določba, da se odgovorno uredništvo ne da spojiti s poslani škim mandatom, posebna liberalna, niti nečemo raziskovati. bolgarski vstaši z vednostjo bolgar ske vlade čez mejo, da jih Bolgar ska oborožuje ter jih celo bolgarski častniki urijo v orožju. Posebni strah dela Turkom to, da so vstaške čete, ki so prvotno štele le 5—30 mož, sedaj narasle na 200, marsikje celo na 3—4000 glav. Tako se je ustanovila nedavno pri Džuma Bala iz manjših čet 240O mož broječa vstaška četa, kateri so zapovedovali eden podpolkovnik, dva majorja in več stotnikov. Ta četa je imela 28 m. m, pravcato bitko s turškim vojaštvom, ter sta padla oba majorja, trije stot niki, eden poročnik in 75 mož. Turki so imeli baje le 15 mrtvih. Pri Ma lešu se je vršila druga bitka z 800 mož broječo četo, ki je z bombami ubila 40 Turkov, z orožjem v roki pa 60 Turkov. Vstasev je baje padlo 150. Nadalje dolži Turška Bolgarsko, da je izpustila več sto hudodelcev, jih oborožila ter spustila prek turške meje. Tudi bolgarski dijaki sestav Ijajo prostovoljne Čete. Nedavno je taka dijaška četa imela pri Ribnici boj s Turki ter je padlo 180 dijakov in 17 (!) Turkov. V Kosovem je izišla turška odredba, da je vse krist jane, pri katerih se najde orožje, takoj usmrtiti. Srbi, ki se v začetku niso družili z vstaši, so začeli k njim pristopati, ker so turški vojaki postopali pri hišnih preiskavah proti njim grozovito. Posebno veliko preglavic dela Turkom Marko Kouli, ki ima nekako trdnjavo v Keteli. Nedavno je bil poslan proti njemu poveljnik turške žendarmerije, E s s a d paša. Marko Kouli je šel sam k Essad paši, ki mu je povedal, da ima nalog, ga prijeti, vendar mu je predlagal, naj gre ž njim v Skutari, kjer bo pemiloščen ter postane žen-darmerijski stotnik. Marko pa je ponudbo odklonil, češ, da hrani svoje moči za plemenitejše in pravičnejše stvari. In paša ga ni upal prijeti. Dogodki v Macedoniji. Bolgarski knez Ferdinand se je vrnil iz Pariza naravnost v Sofijo, ne da bi obiskal našega ee sarja, kakor se je prvotno nameravalo. V Parizu je imel razgovore s predsednikom Loubetom, ministrom Delcassejem in ruskim poslanikom. V Maeedoniji se vodi pravcata vojna Bolgarov proti Turkom, dasi ista ni napovedana. Turška dolži Bolgarsko, da prihajajo Politične vesti. — Iz odsekov državnega zbora. S o c i a 1 n o-p o 1 i t i č n i odsek je začel podrobno razpravo o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov ter je sprejel 1 do 5 brez spremembe. — V nagodbeuem odseku je govoril tudi posl. dr. Žitnik o konzularstvu. Prosil je vlado, naj skrbi, da se bo izseljevanje uredilo preko Trsta ter se naj tam napravijo najpotrebnejše uredbe o izseljevanju. Član X. se je potem sprejet z resolucijo, v kateri se zahteva zakon o izseljevanju. — Železniški odsek se je bavil s prioritetami južne železnice ter je želez, minister Witte k pojasnil, da državna uprava nima pravice, se vtikati v finančne zadeve južne železnice. — Proti praškemu nadškofu in njegovemu višjemu duhovništvu so zaceli nižji duhovniki v „Narodnih listih" priobčevati zelo ostre članke, kakor na Moravskem zoper dr. Kolina. Isti kanoniki, ki so že davno vedeli za Droz-d o v e sleparije, obsojajo mlajše duhovnike zelo kruto ter jih prestavljajo na najslabše fare, češ, da živijo pohujsljivo. Višji duhovščini se očita, da je na zgoraj pasje ponižna, na spodaj pa brutalna, ki dela edino le na to, da se jim dohodki množijo ter da se pri razkošnih pojedinah bratijo s posvetnimi mogotci. — O dogodkih Jna Hrvaškem so jugoslovanski poslanci sklenili, izvoliti odsek 5 članov, ki naj preskrbi vse potrebno zoper vplivanje z ogrske strani na avstrijske oblasti. V tej zadevi se vloži najbrže nujni predlog. Vršijo se že pogajanja z mladočeškim klubom, da podpira akcijo. — Položaj na Ogrskem. V parlamentarnih krogih se govori, da bo cesar pri današnjih dvornih sprejemih v Budimpešti prišel v dotiko z liberalno stranko. Neodvisna stranka je vsled tega sklenila, da se ne udeleži dvorne soareje. — Nemški cesar zaščitnik vojaškega trpinčenja in pijančevanja. Dedni princ iz Meininga Bernhard, svak nemškega cesarja, je izdal kot vojni poveljnik Šlezijskega voja dve naredbi proti trpinčenju vojaštva in proti pijančevanju v [armadi. Cesar se s temi naredbami ni strinjal ter je prišlo med njim in princem do napetosti, vsled česar je princ odstopil. — Boji v Maroku. Cesarske čete zmagujejo na vseh krajih. Pred mestom Tetuanoui se je vršila celodnevna bitka ter se je morala prekiniti, da so pokopali mrtve, katerih je bilo nad 300. Angleški konzul v Tetuanu poroča, da je položaj skrajno resen za tujezemce. Tudi pri Fezu so cesarsko čete pobile vstaše. — Nenavaden železniški štrajk je nastal v državi Viktorija v Ameriki. Na dogovor so vsi strojo vodje točno o polnoči od petka na soboto vstavili vlake kjer so se ravno nahajali. Vsi uslužbenci do zadnjega so vstavili delo, med njimi tudi do 10.000 uradnikov. D op: usi. Iz Zagorja ob Savi« Slučajno mi je iošel v roke listič »Rudeči Prapor« štev. 18 z dne 30. m. m., v katerem se neko šepavo dopisunče brez povoda zaletava prav gorjansko podlo v vse tukajšnje narodnjake. Na vse te psovke le nekoliko odgovora. Kakor dopisunček sam prizna, ni imela sooialno-demokratična stranka nade zmagati pri volitvah v občinski za-stop, iz tega se razvidi, da ta stranka strahovito hira, kajti še pred tremi leti je vodja te stranke, kakor je vsakemu Zagorjanu znano, silno agitiral in se bahal, da bodo v tretjem razredu gotovo zmagali. Torej jo je Miha tako korenito zavozil, da mu ni kazalo drugega, kot vreči puško v koruzo. Da bi zagorski narodnjaki pre-klicevali psovke »nuslarija« itd., katerih se niso posluževali, je tako otročje, kakor je otročji Linhartov Korlček, ki je menil, da mu bode za njegove psovke in napade uredništvo »Slovenskega Naroda« še nadalje dajalo zaslužka. Odtod tudi onemogla zelena jezica in zabavljanje na shodu na Lokah. Kako resna in trezna je tukajšnja soc. demokratična stranka, kaže dejstvo, da so sodrugi pri priliki nekega pirovanja u pili: »eviva teljan — krepo Zagorjan!« — Delavci sicer počasi, toda vendarle spoznavajo, da ima pri vsem tem največ koristi le Miha, kateri je nekega lepega dne prav tihotapsko, spufan kot cerkvena miš, v Zagorje privandral, a ima sedaj že toliko krone, da jih kmetom kar na tisoče posoja. Zares, prav dobro jo je pogodil premogar S, ko se je izrazil, »ko si Miha nabere dovolj krone, vam bo pa figo pokazal«. — V tretjem razredu je volilo tudi več steklarjev, in ti so: Mihatovo izvoljeno ljudstvo, ker psujejo Slovence s »Krai-ner Hund« itd., in tudi drugih de-lavcev-socialistov, a vsi ti so volili kandidate, katere je postavil kapitali st-premogokop. Miha, zakaj pa tega niste Korlčku povedali? Hoteč pri premogokopu kot »izvestna narodnjaka« denuncirati dva tukajšnja uradnika, ste jih kar imenoma navedli. Tako delajo, da se po dopisunčetu izrazim, le stare babe, ne pa pošteni in s težkim delom preobloženi soci alisti. Da, Miha s tem, da branite bogatine in zabavljate narodnjakom, prikupili se bodete rudniški vreči in drugim denarnim mogotcem, posebno pa novemu žup. Miheltschitschu, katerega bi, ako Vas na Vaših tajnih sestankih lepo pogleda, najrajše kar objeli in mu v hvaležnost vse narodnjake uničili. Tako se jim boste prikupili, da Vas bode, sporazumno z rudniškim vodstvom, za nagrado gotovo za kakega biriča postavil. Da imate sposobnost za to, kažete že s tem, da trgate kjer le morete bolnikom okrajne bolniške blagajne bolniške šihte. Toda svitati se je začelo med delavci, in sicer tako, da Vam zdajpazdaj kateri prav kako robato zasoli, potem pa hrbet pokaže. Toda tega niso krivi ti preklicani narodnjaki, kriva je le Mihatova lokavost in njegova našpičkana milostljiva, kateri poštene delavske žene po premogu smrde. Katoliški uzori. (Dalje.) Teoretično znanje samo na sebi je cerkev silno prezirala. Le v zvezi s cerkvenimi nameni je imela znanost pomen in eksistenčno pravico. »Znanje vseh vednostij je brez koristi, če ostane brez spoznanja Boga« je trdil Vincencij de Beauvais in največji dogmatik srednjega veka. Tomaž Akvinski je, sklicuje se na sv. Avguština, učil, »da poučevanje stvarstev se ne sme delati iz min Ijive in nečimerne vedoželjnosti, marveč je s tem iskati zbližanje na neumljive in večne stvari« Ker je bila cerkev nazora, da |i Bog izven nature, zaradi tega tudi ni bil namen narovoslovja spoznanje nature same. ampak je bil namen izven te znanosti. V tem se najbolje spozna veliki razloček med pagan-skim in kristijanskim naziranjem Pagani so nekdaj mislili, da bogovi oživljajo vso naturo, da so bogovi v vsaki stvari, v tem ko je srednjeve ška cerkev smatrala naturo le za nekako podobo Boga. Po cerkveni metafiziki je bilo od začetka sklenjeno, da je človek končni namen vsega stvarstva. Č vek je bil pravi in glavni predmet božjega vladanja. Tudi božji nasprot nik, hudič je hrepenel po tem, da bi vladal človeka, sploh pa je bila usoda človeka najvažnejša zadeva vsega sveta. Da se reši vprašanje o človekovi usodi, se je Bog včlovečil in prišel na zemljo, da s bvojo smrtjo otme človeštvo greha ter premaga pekel. Umljivo je torej, da je frančiškan Bonaventura iz vsega tega sklepal, da si sveta brez ljudi sploh ni mogoče misliti, ker bi svet brez ljudi ne imel nobenega namena. Iz teh verskih nazorov je cerkev konstruirala neko soglasje med religiozno idejo in med naturo in to soglasje je bil edini predmet srednje veškega naravoslovja. (Dajje prih.i Dnevne vesti. V Ljubljani. 14 maja. — Tržaška „Edinost", ki je nasproti Lahom postala tako strašno ponižna, da zamolči malone vse, kar se zgodi v laškem taboru, si je ohranila svojo staro za to pa še vedno nelepo navado, da radii pograbi kako besedico, ki se da zaviti in potem nanjo obesiti vse orre stare fraze, kar jih ima v svoji zalogi Teko je zadnjič pograbila besede, da je cerkev važen faktor v narodnem življenju in iz teh besed izvajala, da smo mi nekonsekventt . češ, zdaj zahtevamo, da naj bo duhovnik naroden, zdaj pa ga podimo v cerkev. Mislimo, da ni prav pametno, če govori »Edinost« o nekonsekvenci, kajti s tem opozarja ljudi na svojo lastno nedoslednost. »Edinost« je namreč ustanovljena za boj proti Lahom, pa je ta boj že davno opustila. Samo pritožuje se še časih, sicer pa se je popolnoma posvetila — nerganju. Kar pa se nas tiče, naj bo »Edinost« le pomirjena. Mi smo cstali le sami sebi dosledni. Tega nismo nikdar tajili, da je cerkev važen faktor, s katerim se mora računati, in da bi mogla biti koristen faktor, zakaj ko bi tega mnenja ne bili, bi že davno oril po Slovenskem klic »Proč od Rima«. S tem pa, ker načeloma priznamo, da je cerkev važen faktor, še nikakor ni rečeno, da je delovanje sedanje duhovščine narodu koristno. Saj smo omenjene besede rabili o priliki, ko smo pribili nov Škandal te duhovščine. Delovanje sedanje duhovščine je narodu v pogubo in zato je bomo slej, kakor prej pobijali in slej, kakor prej to duhovščino podili v cerkev, naj že »Edin * nerga, kolikor hoče. — Revizija posojilnic. Z Dunaja se nam poroča: V zadevi uveljavljenja revizijskega zakona posojilnic in drugih zadrug se je vršila včeraj pri pravosodnem ministerstvu enketa v svrho določitve revizijskih naredb. Zastopnikov raznih zvez in deželnih odborov je bilo navzočih iz vseh dežel kakih 30. Predsedoval je sekcijski šef dr. Klein. Razprava, katere so se vdeležili tudi zastopniki slovenskega posojilništva in zadružništva in ki je bila jako podučljiva in važna, posebno še z ozirom na razmere med slovenskim zadružni štvom, je imela za posledico, da se bodo spremenili nekateri paragrafi od vlade predloženih revizijskih naredb. Iz izjave zastopnika c. kr. vlade je posneti, da se bode vlada na vso moč potrudila da vstreže izraženim IV Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 109, dne 14. maja 1903, Željam raznih revizorjev, da se uveljavi revizijski zakon in ž njim vred revizijske naredbe v najkrajšem času, sigurno pa v teku tega leta. To zagotovilo zamoremo pozdraviti iz stahšča našega slovenskega zadruž ništva z veseljem, kajti skrajni čas je, da se upelje obvezna revizija za vse zadruge brez izjeme čim najprej mogoče. Gotovo bode torej v interesu vseh onih posojilnic in zadrug, ki se dosedaj niso še prostovoljno pridružile katerikoli zvezi, ki izvršujejo tudi revizije, da svoj pristop Čim najprej mogoče prijavijo. Glede naših slovenskih razmer se sme z vso zanesljivostjo pričakovati, da bodo dobile koncesijo pravice revidiranja od vlade tri zveze, namreč »Zveza slovenskih posojinic v Celju«, ki je najstarejša slovenska zveza, potem »Gospodarska zveza v Ljubljani« in gotovo tudi ravnokar osnovavša se »Gospodarska sveza u Puli«. Kot zastopnik »Zveze slovenskih posojilnic v Celju« je bil povabljen od pravosodnega ministrstva in navzoč pri tej enketi gospod revizor Franjo Jošt. Nadalje je zastopal »Centralno posojilnico slovensko v Krškem« pri enketi njen načelnik gospod šolski ravnatelj Ivan Lapajne. »Gospodarska Zveza v Ljubljani« je odposlala svojega uradnika, bivšega revizorja nemške zveze v Gradcu, gospoda Ivana Rozmana. Kakor hitro bode uveljavljen zakon o obligatorični reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug, bodemo imeli priliko o istem še govoriti. Priporočamo pa že sedaj zlasti vsem onim zavodom, ki sedaj še ne pripadajo nobeni zvezi, da si tako Članstvo čim prej pridobe, sicer se podrede c. kr. vladnim revizorjem. — Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Piše se nam: Sobotni Slovenec« je priobčil kurijozen dopis od tod. Na ta dopis hočemo vsaj nekoliko odgovoriti. Pričnimo pri »naših izseljenciha. — »Slovenec« piše med drugim, da odhaja od nas ljudstvo radi oderuštva v Ameriko. Res čudno! Že toliko let obstoji klerikalna hranilnica in posojilnica v Trnovem in vendar ne morete rešiti kmeta iz oderuških rok! Povejte nam vendar imena tistih, ki so radi liberalnega oderuštva — od rinili v Ameriko! Gosp. OraniČ, ne bodite no tako presneto naivni. Saj vendar že vrabci na strehah vedo, da se je moral načelnik katoliškega konsuma s svojim pajdašem radi dolga izseliti v Ameriko. Na njegovem premoženju je še danes ka-cih osemnajst tisoč uknjiženega v koriet konsumnemu društvu, oziroma »Ljudski posojilnici« v Ljubljani. Pač res, prokleto prefrigano je vaš dr. Šu-steršič uboge kmete ulovil v svoje zanjke. Ker je »Sloveneca pisal, da se vsekakor premoženja Ovčanca in drugih zaveznikov razbremeno, vprašamo »Ljudsko posojilnico«, zakaj ne da niti na priporočena pisma, ka tera je dobila v tej kočljivi zadevi, nikakršnega odgovora ? Kakor znano je vsa klerikalna organizacija jetična. Zato si misli »Ljudska posojilnica«: drži se tam, kjer kaj dobiš, čeravno je goljufija vmes! Ovčanec in njegov pajdaš sta šla po navodilu Ora-niČevega žlahtnika v Pueblo, kjer sta morala v rudnikih delati kakor živina. S tem je bila tukajšnja klerikalna stranka rešena dveh popred dobrih, a sedaj po klerikalni sokrivdi uničenih kmetov. Zato je, kakor Btrela z jasnega zadela v klerikalno gnezdo vest, da se je Ovčanec vrnil. Sam pravi, da ga je ta »špas« veljal dvatisoč kron. Za razdejanega kmeta pač ogromen znesek! Ako nam da »Slovenec« priliko, popisali bodemo tudi res odurne nastope tu-kajšnega dekana proti OvČancu in njegovi ženi, katera sta ga prosila za razbremenjenje gori navedenega dolga. Ne rečemo dvakrat, da bodo gledali klerikalci, Ovčanca nazaj v svoj brlog spraviti; ako se jim pa to posreči, je zelo dvomljivo, tembolj ker mož pozna sedaj klerikalce na obe strani! Sicer bodemo pa o tem še pisali. Kar se tiče občinskih volitev, vam bode vrli, obče priljubljeni gosp. župan R. Valenčič — ako ae mu bode sploh vredno zdelo — sam odgovoril. Pribito je, da je ravno sedanji gosp. župan pri obeh strankah, radi svoje vljudnosti in dobrotljivosti obče prillubljen. — S Ptujske gore se nam poroča, da je namestništvo v Gradcu razveljavilo zadnje občinske volitve. Ptujski Nemci in nemčurji se trudijo na vse kriplje, da bi dobili Ptujsko goro v svoje roke, ker bi b tem dobili tudi večino v okrajnem zastopu. Da se to ne zgodi, bodo že skrbeli Šent Lovrenčani. Ne veselite se torej prezgodaj, gg. Ornig in Repa! — Hrvatske visokošolce V Gradcu opozarjamo, da se za grebški detektiv, ki se je mudil v Ljubljani in tu iskal Marjanovića in Sirovatko, sedaj mudi v Gradcu. Pred vsem išče seveda imenovana dva »veleizdajalca« brez dvoma pa se bo skušal vtihotapiti tudi med hrvatske dijake, ker leti na dijake sum, da so razposlali »revolucionarne« oklica. — Taki narodnjaki so katoliški duhovniki ! V slovenskem trgu Šoštanju so odprli v nedeljo ondotni nemškutarji s pomočjo pru skih mark nemško šulverajnsko šolo. K tej pangerrranski in izzivajoči slavnosti je prišel tudi župnik Goved i Č. Nemški listi poročajo o tem »narodnem« svečeniku: »G župnik Govedič je imel po blagoslovu v dovršeni obliki kremenit govor, v katerem je omenjal prvaka nemških pesnikov Sohillerja (najbrže zadnji ostanek njegovih literarnih študij na gimnaziji!) ter je prosil za blagoslov z neba na to novo poslopje ter na tiste, ki bodo noter in ven hodili « Tudi se je župnik GovediČ rade volje oglasil, da bo poučeval vero-nauk na novi šoli. Župnik s tem svojim postopanjem ni le prodal svoje narodnosti, temuč tudi — vero. Ustanovitelji nemško šole v Šoštanju namreč ne verujejo v pravega Boga. V stavbo so namreč vzidali sledeče ustanovno pismo: »Da dokažemo svojim poznim rodovom, da je za našega časa peščica (to je pravi izraz!) pogumnih mož in žena žrtvovala za nemstvo svojo last in imetje, da se ohrani nemštvo v tem kraju, in da se ubranimo slovenske (vvendisch) ošabnosti, smo sklenili, zidati nemško šolo z lastnimi darovi in darovi svojih rojakov (Pru sov!). Naj ohrani to stavbo stari bog Germanov ter podeli našim potomcem, kar je bilo nam zabranjeno, zastaviti pot slovenski oholosti« In stavbo s takim na menom je blagoslovil slovenski duhovnik ter prosil za njo nebeškega ble goalova! — župnik Perinčič in njegova Perpetua* Preiskovalni sodnik je odredil preiskavo v stanovanju PerinČičevem, da bi našel samokrc s katerim je grozil zapeljanemu dekletu. Dekle je namreč izpovedalo, da jo je posilil s samokresom v roki, ona se mu je vdala iz strahu. S}dna komisija je res našla samokres tam, kakor je povedalo dekle. Umeje se, da so tudi po tej preiskavi obdržali dalje v zaporu PerinčiČa in njegovo vrlo Perpetuo, izšolano kan-kan prima-ballerino. OČe Perinčičev, ki je bil pri sinu v Gorici in jo videl in vedel veliko preveč, je urarl pred par meseci. Pred smrtjo je imel često v mislih svojega sina Korla, in govoril je: »Boste videli, boste videli, moj sin Korel ne naredi dobrega konca!« Enako je zdihovala mati po tem, ko jo je bil v Soči izgnal iz farovža. Revica se je bila z vso silo oklenila farovških vrat, ali vrli sinko Korel, katoliški pastir v Soči, jo je z nogo brcnil Čez prag; vrata, katera je z vso silo zaloputnil, so vjela kos materinega krila, in mati je krilo raztrgala, da je šla pod streho k sosedu, kjer je ostala več tednov. In Korle je vkljub temu hodil vsak dan v cerkev darovat Bogu nekrvavo daritev! Za velikonočno spoved je došlo več sosednih duhovnov v Sočo pomagat. Korle je bil poslal svojo kuharico malo prej »zrak menjat« na Koroško, zato je pa bil on za kuharja. Da bi oče in mati ne prišla v dotiko z ostalimi duhovniki, ju je zaprl na kaščo in jima grozil z vsem možnim, ako mu bosta delala sramoto. Duhovniki pa niso marali njegovega kosila ter so šli po spovedi raje v gostilno. Vkljub vsem takim škandalom je bil Perinčič per-sona gratissima pri »Primorskem Listu«. In ko je »Soča« nekaj malega omenila, so prihruli nad njo s kričanjem: »Soča« laže, obrekuje nedolžne duhovnike! Namen »Soče« je bil, odpraviti Perinčiča kam na varno, kjer bi ne bil v pohujšanje in v nesrečo ljudstvu, a zaman se je trudila. Po dolgem obotavljanju so ga le premestili v Piiskovico. In koliko napora je bilo treba, da so ga tudi od tam odslovili. O kaznih in suspen diranju Perinčiča pa ni v Gorici prav nič znano. Tam vedo le toliko, da je ta nesrečni človek po 24 ur na dan Bogu in ljudem čas kradel, brezskrbno živel in — klerikalno politiko uganjal! Svoj čas so tudi v »S )či« rezko grajali, da so takemu človeku dajali v razdelitev med revno ljudstvo državne in cesarjeve podpore. Samo zato, ker je PerinČiČ župnik, ni mu bilo treba podajati ntkakega računa. Blo je že popisano, kako je Perinčič razdeljeval tiste podpore in na liolškem je prepričan vsakdo, da je večina ostala v Perinčičevi bisagi. Denar, na me njen za reveže v Soči, so pojedle farovške pri-ležnice! Tako se gospodari z jav nimi zalogi, tako se zapravlja denar in ga meč^ skozi okno!! — Ljubljanskega gasil« nega društva občni zbor no dne 17 maja t. 1. ob 9. uri dopoludne v veliki dvorani »Mestnega doma«. — Društvene godbe izredni občni zbor se vrši v soboto, dne 16 t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu Štrukelj. Na dnevnem redu je tudi predlog in sklepanje zaradi razida društva. Radi važnosti predmeta pričakujemo mnogobrojne udeležbe. — Razstava ženskih ročnih del. Otvoritev te razstave, za katero vlada v ženskih krogih jako veliko zanimanje, je definitivno določena na dan 2O junija. Razstava se na noben način ne da več prenesti. Zaradi tega je nujno potrebno, da se za razstavo namenjena ženska ročna dela dopošljejo v s a j do 10. junija. Oziraje se na to, da pregleda posebna jury vsa dela, predno se sprejmejo v razstavo in ker mora cdbor vendar imeti nekaj časa, da razstavo priredi in uredi, je pač potrebno, da se p o-žurijo tiste dame, ki so namenjene, se razstavo udeležiti. — SVlatura v Kranju. Pis mene zrelostne skušnje na gimnaziji v Kranju se začno 8. junija, ustmene pa 24 julija. — Postojinska čitalnica in postojmskš 9l5oko&" nameravata meseca junija skupno razviti svoji društveni zastavi in sta na to slavnost povabila vsa narodna društva. Udeležniki naj se oglase čim prej. — Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja je imelo svoje glavno zborovanje dne 7. t in. v Ribnici. Predsednik F. Gregorač je v svojem nagovoru med drugim posebno zahvalo izrekel tovarišema J Pavčiču in Št. T o niši ču, ki sta si za izvrstno vspeli lanski koncert, prirejen v čast našemu obče simpatije uživajočemu nadzorniku g. A. Jr?ršinoviću, pridobila posebnih zaslug. Po poročilu gospe blagajničarice Kobler-Fleš, ki izkazuje 00 K 95 h (brez letošnje članarine) društvenega premoženja, je referiral tovariš J. Zupančič o praktičnem pouku po formalnih stopnjah tor o deljenju in merjenju na nižji in srednji stopnji. Nazornemu in zelo poučnemu predavanju je sledilo v lepem številu zbrano učitelj-stvo z živim zanimanjem. Žel je v obče priznanje in zahvalo. Iz razgovora, nastalega potem, je bilo spo znati, kako resno misli učtteljstvo pretresovati aktuvalna šolska vprašanja in kako želi napredovati v svoji stroki. Nazadnjakov ni v naši vrsti. (Slomškarji že dolgo niso člani.) Dokaz temu je tudi z veseljem sprejeti predlog, da naj društvo 18. junija zopet zboruje. Vsi navzoči se ob jednem zavežejo, udeležiti se ga. Na dnevni red pride konferenčna razprava (poročevalec V. Engelmann) in pa »tretja formalna stopnja v praktičnem življenju učiteljevem«. (Poročevalec F. Stefančič.) Vabljen je tudi oni, ki se naših zborovanj »principijelno« ne udeležuje. Na te principe smo nam reč zelo radovedni. Zborovanje bo v Dolenji vasi ob polu 11. uri. — Odbor za bližnjo dobo: Št. Tomšič, predsednik (na željo dosedanjega predsednika); F. Gregorač, njega namestnik; Fr. Stefančič, tajnik; gospa KoblerFleš, blagajnica rica; A. C v ar, odbornik. — Akadem. tehn. društvo Triglav" v Gradcu priredi dne 16. t. m. v društvenih prostorih prvo redno občno zborovanje za letni tečaj 1902/3. — Pod vlak se je vrgel včeraj zvečer v Višnji gori knjigovez I. Žagar. Strojevodja ga je opazil in vlak pravočasno ustavil. Žagarja, ki je bil pijan, so prijeli in zaprli. — Zaprli so postopača Ivana Pleskota, po domaše Jureša iz Lukovice, občina Log, ker je grozil, da bode posestniku Antonu Gregorinu v Lukovici podžgal. — Ogenj v Stepanji vasi. Včeraj popoludne ob pol 6. uri je začelo pod kozolcem posestnika in mesarja Štefana Mojškerca v Stepanji vasi štev. 40 goreti. Ogenj je to poslopje takoj uničil in se tudi razširil na kozolec gostilničarja Jos. AnžiČa. Zgorel je tudi ta kozolec* Štefan Mojškerc ima škode 200 K. Bil je zavarovan. Josip AnžiČ ima škode 2000 K in ni bil zavarovan. Na lice mesta so došle požarne branribe iz Stepanje vasi, Bizovika in Fužin. Ogenj je zanetil najbrže petletni sin Štefana Mojškerca. — Koze cepile se bodo pri-čenši s 28. majem t. i. vnak četrtek ob 3. uri popoludne brezplačno v veliki dvorani »Mestnega doma«. — Mrtvo so našli danes dopoludne v svojem stanovanju v Sa-lendrovih ulicah št. 3 Ivano Schwitz. B:la je v sobi zaklenjena, in ker je več dni ljudje niso videli, so slutili, da je umrla. Danes so dali stanovanje odpreti in res našii žensko mrtvo. Bila je tri ali štiri dni mrtva v sobi. Kako kaznivo dejanje je izključeno. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Kr.štofu. — Nezgoda. Franc Žabnikar, delavec v skladišču na južnem kolodvoru, stanujoč v Kolodvorskih ulicah št. 28, se je pri nakladanju nekega zaboja na žeblju zbodel pod noht na prsLancu in se precej poškodoval. — Pobegel vol. Včeraj popo ludne so šele na Škofeljci uj^li vola, ki je bil predvčerajšnjem ušal na južnem kolodvoru. Vol j(j preplaval Gra-dašeo, Ljubljanico in Ižco. — Izgubljene reči. Na poti od hotela »pri Maliču« po Frana Jožefa cesti in po Lattermanovem dre voredu do Švicarije je izgubila včeraj popoludne neka dama dolgo, tanko zlato verižico z naočnikom. * Najnovejše novice. Štrajk pekov je nastal v Šopronju, Peki so sprejeli vojaške peke. — C i n o b e r so zasledili v Kanalski dolini na Tirolskem pri Primieru. — Zaradi runa na nemško hranilnico v Pragi je bil obsojen 201etni kompto-arist Pokornv v 6 mesečno ječo. Po-kornv je s podpisom namestnika razpošiljal vlagateljem pisma. — Smod-nišnica se je razletela v AVis-zenki v Galiciji. Trije delavci so mrtvi. — Za zgradbo stolpa s v. M a r k a in za renoviranje benečanskik spomenikov je dovolila italijanska vlada 800.000 lir. — Nesreča v tovarni. V tovarni za celuloze v Piedemontc na Goriškem je zmečkal stroj 271etnega delavca Bressau-a. — T o ž b o p r o t i c e s a r j u Vil j c m u je začela neka železniška družba zaradi zabranjenega pota čez cesarjevo posestvo v Kardi-uavu na Westfalskem. Sodišče je dalo cesarju prav. — Šolo za žurna-liste je sklenilo ustanoviti društvo poljskih časnikarjev v Lvovu. — Metropolitom v Monastiru je imenovan konzistorijalni svetnik Petar Zi-monie, sin vojvode Bogdana Zimonića. — Preganjanje z a m o r c e v se je začelo v južno ameriških pokrajinah. Vsak dan linča ljudstvo več zamorcev, ne da bi oblasti kaj storile v obrambo črncev. — Najstarejši aktivni žurnal is t je vsekakor urednik „Ber-lingske Tidcuge" v Kodanju, ki je te dni obhajal 801etnico svojega rojstva. — Obesil seje ravnatelj bozansko-hercegovskih železnic v Sarajevu, dr. vitez Kautseli. * Žrtev igre. Na obali med Mentone in Villafranke so pred kratkim izvlekli ribiči truplo elegantno oblečenega človeka Pri njem so našli vstopnico za plesno dvorano v Monte Carlo. Po tej vstopnici, ki je datirana s 30. aprilom t. 1. se je spoznalo, da je nesrečnik Josip Bruck in da je prišel iz Kolna ob Reni. Ta dan je izgubil pri igri ves svoj imetek 80 000 mark. Vsled tega je obupal in skočil v vodo. * Dogodki prihodnjih let. Angleški prorokovaleo Kymry napo veduje za bodoča leta sledečo dogodke: Leta 1903 bo prišel Balfour v veliko nevarnost, v maju se bodo pripetile velike narodnostne spremembe. Junija bo londonski dvor oblekel žalne obleke. Car umrje. Rusija in Francosko napadeta Angleško in Japonsko; zadnja dva zrna gata, Leta 1904. Meseca sušca se sklene časten mir. Sultan in kralj belgijski bodeta pregnana. V Rusiji, na Francoskem, Turškem in morebiti tudi v Španiji se bodo zgodili veliki prevrati. Novembra bo padel predsednik Roosevelt. Leto 1905. Avgusta bodeta umrla lord Salis-bury in feldmaršal Wolseley. Novembra bo londonski dvor zopet žaloval. Pozimi se bo nemškemu cesarju nekaj hudega zgodilo. Leto 1906. Južna Afrika se bo vzdignila oborožena ter bo sledilo slabo leto. Leto 1907. Junija in julija se vzdigne Kitajska. Novembra bo umrla Sarah Bernhardt. Loto 1014. Sušca se bodo dogodili veliki preobrati na Ruskem. Leto 1921. Avgusta umrje japonski cesar. Leto 1926. Avgusta se proglasi Angleška za republiko. Leto 1929. Decembra se srečata lord Roberta in lord Nelson (v nebesih?). Nemiri na Hrvatskem. V javnost prihaja čedalje več detajlov o nemirih zadnjih dnij, dasi se hrvatski ban na vse načine trudi, da prepreči vsako demonstracijo, ali da jo vsaj utaji. Značilno je, da so bile demonstracije posebno srdite v Slavoniji. V Oseku samem so s Hrvati demonstrirali proti banu in Madjarom tudi Nemci. Železniški uradniki v Slavoniji, sami semkaj privandrani Madjari, so pri prometnem ravnateljstvu v Sze-gedinu zahtevali, naj se jim da revolverje, češ, da je njih življenje v nevarnosti. V Vukovaru so nekateri hrvatski reservisti na ladji zahtevali, naj se sname madjarska zastava, ker je na Hrvatskem umestna samo hrvatska zastava. Vsled tega je prišlo do boja z drugimi rezervisti, ki so se zavzeli za madjarsko zastavo. Eden mornar je bil težko ranjen. Hrvatske rezerviste so vrgli v ječo. V Požegi so bili razbiti različni madjarski napisi. Demonstracije proti banu in proti Madjarom se bile tako resne, da je bila poklicana ena kompanija vojaštva iz Broda, ker domači policaji in orožniki niso mogli vzdržati reda. V Sunji so demonstrantje, kli-čgč »Dolje s Khuenom«, razbili ma-djarske napise in okna na kolodvoru. Orožniki niso mogli razgnati naroda ter so poklicali na pomoč finančne stražnike in železniško osobje. Eden demonstrant je bil aretiran, a izpustili so ga takoj, ker so se bali, da se sicer zgode še večji izgredi. V Fužinah so razbili vse ma-djarske napise, v Vratih so te napise zamazali s črno barvo. V Zagrebu so neznani demonstrantje pobili pri madjarski šoli tik državnega kolodvora vsa okna in poškropili s tinto vse poslopje ogrskih državnih železnic. V V e 1. G o r i c i so demonstrantje razbili okna predstojniku okrajne oblasti in strgali z javnih poslopij madjarske grbe. Ker se je bilo bati še večjih izgredov, je prišlo vojaštvo v Vel Gorico. V Bakru so bili v torek ponoči veliki izgredi. Narod je naskočil železniško postajo in jo bombardiral, potem pa strgal in polomil vse madjarske table, grbe in napise. Tudi stanovanje postajenačelnika je bilo hudo poškodovano. Iz Sušaka pri Reki. V torek zvečer so bile tu zopet jako velike demonstracije. Zbralo seje na tisoče ljudij, domačinov in iz sosednih krajev, ki so viharno demonstrirali proti banu in proti Madjarom. Orožniki in policaji niso mogli ničesar opraviti. Na brzojavni poziv je došlo še sedem orožnikov, ki so takoj stopili v službo, ali opraviti niso mogli ničesar. Demonstracije so se nadaljevale. Ker so demonstrantje pogasnili vse plinove svetilke, so poklicali z Reke vžigače, ki so ob žandarmerijski asistenci svetilke prižigali. Komaj so pa vži-gači in žandarji odšli, so demonstrantje svetilke zopet ugasnili. Žandarji so odgnali toliko ljudij v zapor, da je morala okr. oblast prositi dovoljenja, da aretovance prepelje v ječo na Reki. Brezobzirno postopanje politične oblasti je ljudi Še bolj raz-kačilo. Bombardirali so s kamni večerni osebni vlak in pri stanovanju policijskega kancelista Gukovića pobili vsa okna. Ob polu 11. uri zvečer se je kazalo, da ponehavajo demonstracije in da se ljudje razhajajo. A to je bil le manever. Ljudje so se razdelili in nakrat s kamni na padli orožnike, Mnogo orožnikov je bila poškodovanih. Tolefoničn.o poklicano vojaštvo se je razdelilo na manjše čete in zaprlo vse ulice. Ker se demonstrantje sedaj niso mogli več zbrati, so se razšli. Telefonska in brzojavna poročila. Selce 14. maja. Pri četrti seji novega obe. odbora se zopet ni izvršila volitev starašinstva in župana. Klerikalna večina 14 odbornikov se ni čisto nič ozirala na opravičene želje manjšina 10 odbornikov. Sturi odbor posluje dalje. Dunaj 14 u.aja. Dvorni svetnik pri najvišjem sodišču Fran Z o h ar je imenovan senatuim pred sednikem, višjesodni svetnik Matevž Trnovec pa dvornim svetnikom pri tem sodišču. Dunaj 14. maja. Sekcijski šef v železniškem ministrstvu vitez Pichler je odstopil; na njegovo mesto pride Ceh Stančk. Dunaj 14. maja. rNeue Free Presse" in „Neues Wiener Tag blatt" sta priobčila očividao cd vlade inspirirano preganjanje, naj carinski odsek hitreje dela. Proti temu je v današnji seji tega od seka protestiral posl. K o 1 i s c h e r, češ, da se poslanci ne dajo terorizirati ne od Sze la ne od Korberja. Dunaj 14. maja Naučni minister Hartl je poslal akademič-nemu senatu v Inomostu nov odlok, v katerem je rečeno, da se italijanski tečaji kvečjemu tekom treh semestrov premesto kam drugam. Dunaj 14. maja. Pet tehnikov je bilo zaradi zadnjih izgredov rele giranih in szc;r eden za vedno, eden za tri semestre, trije pa za tekoči semester. Dunaj 14. maja. „Deutsches Volksblatt" prijavlja neverjetno vest, da so v Križevcu na Hrvatskem že obesili dva kmeta, ki sta bila obsojena od naglega sodišča. Ta vest ni nikjer potrjena. Beligrad 14. maja. Turška sodnija je dala v Strumnici are-tovati bolgarskega metropolita Gerazima. Sofija 14. maja. ..Dnevnik" trdi, da obstoji med Rusijo in Italijo tajen dogovor glede Balkana. Ta dogovor določa, da v slučaju intervencije velesil v Macedoniji zasede Italija s podporo Rusije Albanijo, Rusija pa bolgarske pristane na Črnem morju. Gospodarstvo. Kranjska čebela. (Poročilo iz mednarodne čebelarske razstave na Dunaji.) (Konec.) Ker se ravno sedaj v odseku državnega zbora razpravlja o carinski tarifi glede čebel in njihovega produkta in je g. drž. poslanec Povše referent, naj navajam nekaj statističnih podatkov. Pred dobrimi petdesetimi leti je bila Kranjska najbolj čehelorodna dežela v celi državi. Nove prometne zveze, največ pa nepoštena obrt v zvezi z uvozom slabega, cenega, večkrat ponarejenega medu in voska je kranjski čebeloreji in domači kmetski obrti prizadela najhujši udarec. Cena vosku je pred 30 leti za polovico padla, a v zadnjem času se zopet vzdiguje, ker je v tehnični industriji in tudi drugod neobhodno potreben. V Avstriji štejemo 16 0.000 čebelarjev , ki z enim milijonom panjev na leto 6 0.00 0 met. centov medu in 4000 met. centov voska proizvajajo, kar daje 10 milijonov kron dobička. Uvaža se pa iz inozemstva 17.000 met. medu in 186 7 met. centov voska, torej imamo čebelarji se dosti dela, da le domačo potrebo pokrijemo. Na delo torej čebelarji! Seveda nam mora pri tem državni zbor iti na roko. K nam se uvaža iz Cile, Meksike in Kube, posebno ponarejen med pa iz Nemčije. Sedaj predložena avtonomna tarifa 28 kron za 100 kg pristnega ali umetnega medu je prenizka. V Švici so ravnokar sprejeli tarifo 40 frankov in 40 kron se mora nastaviti tudi v Avstriji, da bomo mogli nele konkurirati s tujim, ponarejenim blagom , temuč čebelorejo tudi povzdigniti. Pri zadnjem štetju 1. 1900 je izkazala Kranjska okroglo 41.000, Koroška 6 7.000, Štajerska 107.000 in Primorska 1 o.OOO panjev. Kranjska eebeloreja se je v zadnjih 3 0 letih zboljšala za 65%. Na 1 00 prebivalcev na Kranjskem pride 8*21 panjev, na 1000 prebivalcev v posebno dobri letini 1 0 met. centov medu in voska, na panj 12*5 5 kron letnega dohodka (v Šleziji v istem letu le 0.6 2 kron). Z ozirom na razširjenje Čebeloreje pri okrajnih glavarstvih je tudi dandanes JanŠova ožja domačija Radovljiški okraj z 25*7 2 panji na 100 prebivalcev na prvem mestu. Presegata v celi Avstriji le Spittal in Celovška okolica z 34 oziroma 27 panji. Radovljici sledi na Kranjskem Litija z 1 0*7 0 in Krško z 9*12 panji na 100 prebivalcev. Pov-darjati moram, da se je te panje štelo 31- decembra, torej le one, ki prezimu-jejo, v ajdovi paši bi se jih naštelo 3 krat toliko ali še več. Po statističnih podatkih je bilo leta 1900 na Kranjskem nad pol milijona kron dohodkov od čebeloreje. Za malo deželo velikanska pomnožitev narodnega premoženja. Seveda je ta vsota jako nestalna, suhe in debele letine so pri čebelah nekaj navadnega. Zato pravi kmet: da čebela rada vkolje. Pa s takimi momenti se pri gospodarstvu vedno računa. Čebela je prekosila človeka tudi v izdelovanji stanic ali celic. Arbitekto-ničui in geometrični problem, kako se da v najmanjšem prostoru največja votlina napraviti in prostor ter gradivo najbolj pristediti, je čebela sijajno rešila : Rombične ploskve s kotoma 109*28' in 7 0"3 2' torej skupaj 360". Morda se posreči rešiti tudi problem človeške družbe s pomočjo čebelne socijalne organizacije. Čebela je kosmo-politinja, kjer je človek, najdemo večinoma tudi njo. Ubi bene, ibi patria. V primeri s človeško družim je njena socijalna drŽava mnogo bolje razvita. Socijalni politiki se trudijo, kaj bi napravili z nepotrebnimi člani človeške družbe, kako bi odmerili vsakemu in-dividiju njegov delokrog. Ko še ni bilo sledu o človeškem življenju na tej zemlji, so imele čebele vse to že po polnoma urejeno. Vsako bitje v panju ima svoj natanko določen delokrog, če ni več potrebno ali naravnost škodljivo, se odstrani — Čebelarji pravijo, da je nastala trutova vojska. Zemljišča so jim komunistična, nekak ruski mir ali gmajna, za svojo pašo ne potrebujejo katastralne mape ne komplicirane zemljiške knjige, ne služnostne pravice na travnike in polja, kajti vse to so si že ne pred 30 ampak milijoni leti pripo-sestovale. One ne potrebujejo notarskih ženitnih pisem in poročnih listin posvetnih in duhovnih gospodov — mej solnčnimi žarki in duhtečim cvetjem je njih svatba in raj, neomejena prosta plemenitev. Pri čebelah je vpelana milica brez kasarn in gneneralov, vsak bojevnik pride že z bajonetom in municijo na svet, nalik Ateni iz Cevzove glave, brez korporalskega „drilla- stori vsak svojo dolžnost. In poleg tega so čebele nei/ nemo bogate, kajti godi se jim kot pesnika: Koder se nebo razpenja V njem zlatnina Čista zarja Srebrnina rosa trave. Fran Gabrovč^n. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. maja: Josip Bruckner, pri-siljenec, 41 let, Poljanski nasip št. 56, jetika. Borzna poročila. Ljabftjanska „Kreditna banka11 v LJubljani. □radni kurzi dunaj. borzo 14. maja 1903. Naložbeni i>H|»frjt 4'2°/l majeva renta . i'i50/0 srebrna renta . . . Z°i0 avstr. kronska renta . 4°/0 „ Blata 4°/0 ogrska kronska „ |% „ zlata „ 4% posojilo dežele Kranjske 44/i% posojilo mesta Spijeta •*/••/• » »> Zadra !*/»*/• bos.-herc. žel. poa. 1802 i ■ !0 češka dež. bauka k. o. ž. o. 41/ o/ * /8 /0 li o; * >s /o Al/ 0/ Al/ o/ V it J »*/■ /o It' 01 * t • o zast. pis. gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z iu°/0 pr. . . . • zp.et. pis. In*jeret. hr. „ „ ogr. centi-, deželne h rani ini ca zaiit, pis. ogr. bip. b obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . češke ind. banke I ,. prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 „ dolenjskih železnic 3,o „ juž. žel. kup. % a av. pos. za žel. p. o. Srečke o3 leta tizske 1854 1860V 1864 Zfcmlj. kred. I. emisije Ogroks hip. banke . srbsko a trs. 100*— tur&ke ..... erečke . . l>asiKka Kreditna , hiumoska „ » - Krakovske „ • • Ljubljansko „ ... Avstr. rud. križa „ , . . Ogr. ft „ . . . Ra-lcifcvo p . . Salcbar&ke „ Dunajske kom. „ Jnžne železnice; • . . Državno železnice .... Atfstro-o^ske baućue del avstr. kreditne banke . . &i?no6Cen3ke „ • . Premogokop v Mostu (Brliš) Alpinske moman . . . . PraSke želez, ind. dr. . . Kima-Mur-inji .... Trboveljsko prem. družbe . Avstr. orožne tovr. dro&be Češke sladkorne uruii^ C. fcr. cekin...... 20 franki....... 20 marke ....... Sovc-reigris . . . , . , •Marke........ La£ki baskovci..... i-tubiji........ l>6'iar 100 70 100 50 101 10 121-16 12115 9975 100 — 100- — 101- 99 60 99 60 101 — 1/7 60 101*28 100 80 100- 100*— 100*— 99 ro 309 65 ior- 171 1«3 26 249 -156 279 — 273 — 258*— 118 50 1885 4c8 8125 74 — 69-54 90 27-68 -73 441 - 57 — 683 2."> 16*8-672 50 729-— 2p2-— 6^0 -3H6- 1660-— '178*— 3^5 — 346 50 153 — 11H2 1906 2341 83 94 117 05 95 25 253 — Blago 100 90 10070 101-30 121*86 9975 721 35 102 — 10060 1(.5«Kc sebete točenje uaonakovskega frančiškanskega • Priporočam tudi izborno Koslerjevo carsko pivo, koje tudi še nadalje točim in pristna štajerska, dolenjska in istrijanska namizna Vina. Priznano «S*»R»*-ia kiAlaiiuga! r,-: Za obilni obisk se najvljudneje priporočam z najodličnejsim spoštovanjem r 1331-D "fric Jfovak. <4 rrrr Mm ... ) mm S'AV.V.' pl te Trgovina z železnino „MERKUR" PETEi MMMG •V O^lju, Oradka oesta štev. 153 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega ialaza In jekla, pločevine, žice, kakor žioo za ograje, lite železnino, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja In sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih Izdelkov ter okov za vrata In pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske pi . tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavblnsklh potrebičh i vr vsega druzega blaga za stavbe, hise, vrte Itd. Traverze, oement, strešna lepenka« trsje za obijanje stropov (stolt"M lončene cevi, samokolnioe, oprav za strelovode, ter vse v stroke Železne trgovine spadajoče predmete. IV Tozao-aie-sra žlindra, z>.a41ool4ie \xzxLetz*io §rz3LOjllou. ^ Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih krlžev. * L mm il Postrežba točna. Cene nizke. JU ! Postranski zaslužek! Brez oLcictAnra v in izven sredstev enblOlCIlUd hiSe. Dame in gospodje vsacega stanu dobijo takoj 100 ponudb. (1316-2) K. S«'linr. ISoiIriitMM-li .»?>. Oe&ko Blagajničarko sprejme manufakturna trgovina v Ljubljani. (1299-3) Vpraša so v upravništvu »SI. Nar.«. Učenec 14—15 let star, krepak in zdrav, poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Naslov pove upravniStve »Slov. Naroda«. (1242- ; )vski pomočnik sprejme se v ljubljansko špecerijsko trgovino. Zmožen mora biti sloven-skega in nemškega jezika. Ponudbe na glavno pošto v Ljub Ijani pod „P. P.«1. (1302-2) Prodajalnica I za špecerijsko blago s skladiščem in kletjo, 86 za novembrov termin od Vodinat, Bohoričeve ulice št. l^f. Dobro idoća -rjw S9 rgovma se vzame takoj v najem bodisi na 91 JB deželi ali v mestu. (1328-d VI Ponudbe prosim pod fTrgovina I.*, posta restante, Ljubljana. Nobeno ceneno bazarno blago, edino le precizijske fabrikate in odlične novosti ima katalog iz leta 1903 s 600 slikami. Dobi se na zahtevo takoj zasi in poštnine prosto podnaslov« :. M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3, ESF" kleparske pomočnike sprejme taUoj Ivan Rojina (1330 1 kleparski mojster v Spod. Šiški. lanova^ obstoječe iz 2 sob, se odda za avgustov termin. Natančneje se poizve na Tržaški cesti štev. 4. (1318-l;i Ki jigovodkinja (začetnica) vešča eno- in dvostavm. knjigovodstva, slovenske in nemfib stenogratije, s krasno pisavo, išče službe. (1329-1) Ponudbe pod ,,Knjigovodkinja se prosijo na upravništvo „Sl. Naroda . 3(upim za mojo zbirko star zlat denar in stare kolajne o^u Nadporočnik Novvak garnizijska bolnica, Ljubljana. na prodaj v Zgor. Logatcu, tik glavne ce«te, l(4 ure od kolodvora, nasproti okr glavarstva poleg farne cersve. Obstoječa i jednajsLih sob, treh kuhinj in ene kleti V hiši se nahaja tudi vodovod, poleg hifie je hlev in svinjak ter lep vrt za zelenjavo. HiSa je pripravna tudi za kako obrt. — Ve: se izve pri upravništvu „S1. Nar.-. 11903 Preklic! Ker sem bil radi lažojivosti svojega vajenca slabo poučen, da eem obdolžil svojo prodajalko Jozefo Odar kot tatico, preklicem toraj moje v naglici rečene besede. Ona je poštena ter jo lahko vsakemu najtopleje priporočim. (1320) Rudolf Zore trgovec, Jesenice, Gorenjsko* ,Skioptikon' <8> jako dobrin) objektivom in 320 do 00 sveč močno lučjo, se proda, a skioptikon bi bil jako primeren a šolo ali kako društvo. (1266—3) Ponudbe pod s fro Skioptikon 00" sprejema upravništvo SI. Nar.1, išna oprava e vsled odpotovanja ceno proda. a3ii-2) rije Terezije cesta št, 6, Sprejme se takoj dobro izvežbana prodajalca špecerijskega blaga proti dobri plači kot voditeljica neke podružnice na deželi. Natančneje pove upravništvo »^lov. Naroda«. (1319—2) Na Dunajski cesti štev. 60 v Ljubljani odda se slepih stanovanj ZZZZ za avgust-termin ZIZZ oziroma se jedno lahko odda tudi s 1 junijem Vpraša naj se tam. (1303—2) lice se pod dobrimi pogoji spretnega brivničnega pomočnika in sicer na deželi v obližju Trsta v starosti od 20—25 let. Placa se po dogovoru. (1285—5) Pismeue ponudbe z dokazili o zmožnosti naj se pošljejo pod naslovom i. H. IOOO. Poste restante v Sežano. Primorje. K 3(rep£ajte se s ulmbaškim re-dilnitn pivom katero se dobi v Mleklenietih pri Edmund J(avčič-u v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glavne poŠte. (11—109' Išče se velika vinska klet v bližini Ljubljane, najraje v Sp. Šiški, na Viču ali pa v Vodmatu Ponudbe z letno najemnino naj se peš Ijajo do 15. maja 1903 pod ,,Vinska klet" na upravništvo »Slov. Nareda«. (1271-3) Išče se TO lil zanesljiv samostojen delavec, ne premlad ; biti mora vešč slovenskega, nemškega event. tudi hrvatskega jezika ter spreten občevalec s strankami. Oženjeni in male kavcije zmožni, katerim bi se prepustilo poleg pisarne že lepo stanovanje, imajo prednost. Pismene obširne ponudbe naj se naslove pod: pisarniški vodja", poštno predalo št. 49. (1265-3) ^ Aleksandrov ^ ?esmi in romane« Elegantno opremljena knjiga s portretom in autografom pesnika in uvodom is peresa dr. Jvana Prijatelja- Cena : l{ku2no broš* -Y 3'50t po posti jf 3"70t v izvirni platneni ve^bi Jf 5—, po pošti Jf 5'20. Zalomil : (120) Lau. 5cr)u>cntner Ljablj oni, ff LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA 4Š Akcijski kapital K 1,000.000- 14 u p u Je In prodaj* vse vtHte rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in S5st-v-a.r-u.3e srečke jsroti vnovčuje zapale kupone. k-orzal izg-\xbl. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. a^sT Eskompt in lakiuiHO nienle. "itJJ (j^f Bonna naročila. Podružnica v SPLJETU. (2Z<ž= llrnarne vlo^e Mprejeiiin =^S> v tekočem računu ali na vlo^ne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložfni dinar obrestuje od dne vloge do đn) vzdiga. (2975 69) Promet s čeki in nakaznicami. „The Gresham" zavarovalna družba za življenje v Londonu, _Jim Filijala za Avstrijo s Dunaj, I., Giselastrasse št. \ v tilA1 «lruit%tt. Društvena aktiva dne" 31. decembra 1901........... kron 190,871.731*— Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1901 ...... „ 31,555392 — Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd od obstajanja družbe (1848)............... . 426,999 043 — Med letom 1900 je društvo izpostavilo 5718 polic z glavnico ... „ 60,727 262*— Za Specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do dne* 31. decembra 1901 založilo vrednostnih papirjev v znesku (1282—1) pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani pri G. Zeschko vila nasproti „Narodnomu domu". Razpis službe. Pri okrajni hranilnici in posojilnici v Šltofjlloki razpisuje se (1257-2) služba hranilničnega uradnika ki je vešč hranilničuega poslovanja v obče in knjigovodstva. Plača in visokost kavcije po dogovoru. Prošnje je vložiti pri naćelstvu okrajne hranilnice in posojilnice v Škofjiloki do dne 1. junija 190:i. E 61/3-2 Dražbeni oklic. U194—3) (1205-8) Izvolite ogledati mojo novo urejeno sukneno zalogo v kateri se nahaja blizu 1000 raznovrstnih vzorcev xa ocf Šle/. /. 50 do s R. MIKLAUC Špitalske ulice štev. 5 Pošiij 3/rj na za Vsled sklepa z dne 29. aprila 1903, opravilna številka E 61 3-2 se pro-dado tlne tO. in $0. maja I90!K dopoldne ob 9. uri na javni dražbi: štacnnsko blago, živina in les v Dragi, št* 30, 118 švelerjev na kolodvoru v Zalieini, 62 smrekovih tramov v Lavrinovi kosti pri Glogovci, vee hrastovih hlodov in švelerjev na kolodvoru v Kadohi*asi, 4200 ?n3 smrekovega lesa in lubja v Simanovi bosti in v hosti „Grmu pri Radohi-vasi ter na Koneinovi žagi v Gorenj i vasi ležeči les in parketi. Reci se smejo ogledati dne 19. in 20. maja 1903 v času med 8. in 9. uro dopoldne v Dragi, št. 30, na Zatižkem kolodvoru, v Gorenjivasi in v Radobivasi. C. kr. okrajna sodnija Višnjagora, oddelek II. dne 29. aprila 1903. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga cez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifiing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein Reifiing v Šieyr, Line, Budjevice, Pizeu, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce - Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja — Ob 3- uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direrstni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. t Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Eočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi 1 in II. razreda*, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 1L. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (.direktni vozovi I in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reifiing iz Stevr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega — OD 8. uri 38 m zvečer osobni viak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Izubijano drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6 uri 49 m ziutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (lj Največja in najcenejša zaloga, na drobno in na debelo pravih švicarskih ur, ter zlatnine in srebrnine. - *i 0) m o 03 z Št. 379. Srebr. obesek gld — 40, zlati z ametistom gld. [4—5. Št. 298. Zlata cil.-rem., z 10 kamni in dvojnim pokrovom gld. 24'—, 2i — Št. 438£Zlati double-uhani, mali 70 kr., srednje veliki fcfclNI gld- 1—, veliki gld. 120; zlati, 14 kar., mali gld. 1 90, srednje veliki 260, veliki 340. Št. 234. Srebrna cil.-rem., 8 6 kamni gld. 4 70 do 6 5o. Št. 391. Srebrni obesek, močan gld. —'70., Št 295. Srebrna cil.-rem. z 10 kamni in dvojnimi pokrovom gld. 650—750. (1210-4) Št 434. Zlati double-uhani, 90 kr, večji gld. 120. Zlati, 14 kar., gld. 2 50, večji gld. 2 80. lflff'lfAtijfe Št. 418. Srebrna broška, golobček na vejici gld. —85. Št.£333^ Srebrna verižica za dame gld. 1E0. Double-zlato gld. 2 50. Zlata, K14 kar., gld 10*—, 20—, Št. 411. Zlata double-broška gld. 1 40 i do 3—; zlata, 14 kar. gld. 3 — do 9 < 0 N 9 i 9 9 0 Št. 469. Novo zlato gld. 1 70-280. Št 454. Novo zlato gld. 3 20 do 4 — i Novi veliki ceniki tudi po pošti zastonj Jrsm Čuden Vljudno vabim in se priporočam za obilni obisk urar, trgovec in posestnik, ud švicarskih tovarn ur in založitelj c. kr- avstr. drž. dol. želiznic. iTodno ^cla^f»vili*« Kopališče Kamnik na Kranjskem. N^M^oWSlta'1,i, Popolno vodno zdravljenja, Noliune Itopfll, suhovroča zračna zdravljenja, kopeli z ogljenCevo kislino, masaže, gimnastika in elektr zdravljenje. Zmerne cene. Začetek sezije 15. maja. Navodila daje ravnateljstvo zdravilišča. (1009—6) Zdravniški vodja: l . «lr. Hudolf Kaub«. Julija Schaumanna deželnega lekarnarja v Stockeravi. Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanja pre-bavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjanje dobrega prebavljanja. Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah avstr.-ogrske države. Cena 1 sltatljlee 14 !•.»«». Razpošilja se po poštnem povzetju če se naroČita najmanj 2 škatljici. davna zalo«|az b (61-3) Deželna lekarna Julija Schaumanna v St očke navi. Pred ponarejarjem se brani z vzorcem in znamko. I ' « C . U ii I \ y r r" (1325 -1 Za pomlad in poletje. Cjubljana | Mestni trg št. 17 % JVloj novi ******** i; m m ilustrovani cenik r r r klobukov s£&m razpošiljam brezplačno. Izdelovanje in popravljanje točno in po najnižji ceni. ******** JCeitrik 3f(enda, Cjubljana, jttestni trg 17. 1 4 m Otvoritev nove trgovine. Vljudno naznanjam, da sem z dnem 11. t. m.^otvoril v Šiški ob glavni cesti poleg cerkve h. št. 2 špecerijsko trgovino in prodajo moke na drobno 1 n debelo. Ker mi je na tem, da p. n. odjemalce vseskozi zadovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi irlede nizkih cen upam, da bode spoštovano občinstvo mojo dobro voljo upoštevalo, ter moje prizadevanje, postrezati z najboljšim in najfinejšim blagom podpiralo z najmnogobrojnejšim obiskom. V prijetni nadi, da mi izkažejo p. n. odjemalci svojo naklonjenost, bilježim z odličnim spoštovanjem (1273—2 Makso Lavrenčič. ISTedcsežne TBB£J po svoji lepoti in natančnosti so moje pristae Švicarske briljantne črne jeklene Savonnet-remontoir ure, dvojnato krite s trojnimi bri-Ijant-črno-jeklenimi pokrovci, z jako finimi, tečnimi kolesi triletno reelno jamstvo), s patent notranjo uravnavo kazalnikov, s kakor opal se bliščečo fodant-cifrenico, okraj, kazalniki, obod in kronica so iz prlMtnesa ^-?'.y fiouble-/Jata. Te ure so vsled Bvoje elegantne opreme jako priljubljene in vsakdo jih rad nosi. Cena x zavitfem «§ 1 «1 • €5»—• Briljant-črne-jeklene damske ure, odprte, v jako fini izpeljavi, gld. 7'—. 14 tem uram p rž merne «ro--l»o<*U«* in daniMke verižice ix doulile-zlala w. «»!>*■*■ I*o m i*.»0. Pristna niklasta remontoir- ura gld. 3—. Pristna silberin-remontoir-ura z dvojnim pokrovom gld. 5 50. (132(5 Razpošilja se po postnem povzetju. Neugajnjoče 8e zamenja ali se denar vrne, zatorej ni rizike. , Dunaj, Postgasse št. 2 w. Velik ilustrovan cenik ur, verižic, prstanov itd gratis in tranko. Krščanita trrdka. 1'sfanoTlitna I. IS60. Na najvišji ukaz Njego-ega c. in kr. apostol. Veličanstva. XXXV, c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija edism v Avstriji postavno dovoljena == ima 18.397 itl*ov v g-otovini z= v skupnem znesku 506.880 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje je nepreklicno dne 18. junija 1903. MT Ena srečka velja 4 krone. ""•R Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijab, trahkah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. (1288 -2) Oddelek za državno loterijo. Mehanik Ivan Sterl stanuje samo Opekarska cesta št. 38. NI % al til m troj I po ni^|iilxjl r**nl. Hlelltl«- in v to stroko spadajoča |»o-l»ra%ila ižvrSuje dobro In •eno. Pnenntatlk gld. 4 A. KUNST Ljubljana Židovske \ilice -i. Velika naloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakerfsna naročila izvršujejo «e točno in no nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in >.apsnamenujojo. Pri zunanjih naročilih blagovoli aaj se vzorec vpoBlati. TVVVVTTVTVVVT* Ign. F schng-a vdove ključavničarstvo Poljanski nas p št. 8 (Re ch va hiša) priporoča svojo bogato zalogo jj &tociilzil2bt ognjica JJ n&jprlprostejših kakor tudi najfinejših, ^ z žolt- medjo ali mesingom montira % n nih za obklade i sečnicami ali kahiami. n jj Popravljanja Irtro in po coni. Višanja g % naručila hitro isrvrSđ. s. * * n n % n n n * n n * % % n AlO r i predaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev Ljubljana Sv. Petra cesia 6. Najieeja zaloga glasbenega crodje. Lastna delavnica za popravljanje. Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev: M^m MS osendor JFm*. Ubiralec .glasovirjev v glasbenih zavodih »Glasbena Matica" in „Filharmonično društvo"v ijuhliani za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča R. Miklauc JO Ljubljana j Špit ilske ulice štev. 5. | Jako zabavni 80 koncertni aparati s ploščami. Aparat kakor kaže podoba stane 75 T[. Večji aparati, kakor tudi automati za gostilničarje dO 240 K. (732-2; Prodaja tudi na obroke. * gOVOn, VrllUa Iziicru se smeje, gramofonskih plošo, poje in Zamenjava starih plošč, zvizga. . Ceniki, zastori* • "arar -clIoIj3.3^.1, Stari trg* šte-v. 1©. Mannesmann-ove cevi varilne In plinove cevi vsako obsežnosti in vse drugovrstne cevi razpošilja po konku- ^EEEEEE^^^^^ renčnih cenah Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi v 3(ontotavi9 na Češkem. (437-14) Zastopniki v vseh večjih mestih. i ji ava rovanja zoper škodo po toči sprejema po najnižjih cenah Glavni zastop v Ljubljani Mestni trg štev. 25 ogrsko-fratteoske zavarovalnice —£ „3Franco ^Congroise^ (XJ"sta-23-o-^1*32^lo 1. 1879.) (13..; Škode se kulantno likvidujejo in točno plačujejo. AAA- Iščejo se spretni in marljivi zastopniki in potovalci. w |[ t t t t i > »Ura •sip »4» #w» •jt* *** *B* *W* *W* *H* *H* *1* *T* *■* *W* *H* *1* *■* *l Usled izpraznjenja polovice - u 'H trgovinskega prostora. Z ozirom na moje, v tem listu začetkoma t. m. pod go-renjim naslovom priobčeno prednaznanilo, dovolim si naznaniti, da iz istih vzrokov oddam po zelo znižanih cenah izredno veliko zalogo začetih vezeninskih predlog na platno, sukno in svilo ter na najrazličnejši način predtiskanih ročnih del »d. »d. ^,•8v;|^,- Za naklonjeni obisk proseč se priporoča z velespoštovanjem i: (1321—1) poprej Karol Karinger Ljubljana, Mestni trg št. 8. F". ' •fc; . ■ * i.« • • c|U «|* **• «|U *jU «|U «.|* c^a J^m «9* *J^a «J^* e|U c^a * V>. i5* Jutri žrebanje! Loterija za vojaški spomenik Deutschmeister- pešpolka pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti visok orodne ga prevzvišenega gospoda nadvojvode Evgena. kron kron Ena srečka 1 krono. Dalje dobitki v vrednosti po IO.OOO. 5