PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu ^3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
i> -i O
Cr- > Ì2 O O C £
rs r-i m
-- x r o m x 3:
app®
m c
n
m
1
r_
i-i
bi:
Z
i—:
O
-si
X>
Cena 650 lir - Leto XLI. št. 254 (12.286)
Trst, torek, 12. novembra 191
Svečana seja mešane koordinacijske komisije v Beogradu
Osimo zgled urejanja meddržavnih odnosov in vezi med matičnim narodom in manjšinami
SANDOR TENCE
. BEOGRAD — Italija in Jugoslavija- pripisujeta osimskemu sporazumu zgodovinski pomen, kelr je dokončno rešil vprašanje meje v tem zelo delikatnem predelu Evrope in postal zgled sodobnemu svetu, kako naj se na nov način urejajo odnosi med državami z različnimi družbenimi in Političnimi sistemi. Osimo je tako poklal tudi sinonim za urejanje občut-fjivih vezi med matičnim narodom }n manjšinami ter pobudnik in pospe-sevalec gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ki ga bo treba v bodo-Ce še poglobiti in razširiti. To sta v Pradnih poslanicah ob 10-letnici podpisa sporazuma podčrtala zunanja Piinistra Italije in Jugoslavije Andreotti in Dizdarevič pred pričetkom svečanega zasedanja mešane italijan-Sa,>jugoslovanske koordinacijske ko-JPlsije, ki se je pričelo včeraj zju--"aj na beograjskem zveznem sekre-rariatu za zunanje zadeve. Ta organ, k* deluje v tesnem sodelovanju z o-Ponia vladama, neposredno sledi tako Ovajanju sporazumov samih, kot ''sem konkretnim problemom, ki so kakorkoli vezani z vsakdanjo prakso
italijansko-jugoslovanskih odnosov.
V italijanski delegaciji, ki jo vodi koordinator veleposlanik Stefano D’Andrea, niso samo funkcionarji zunanjega ministrstva, ampak tudi strokovnjaki iz drugih resorjev, posebno z, ministrstva za javna dela in z zakladnega ministrstva, ki ga je parlament ob ratifikaciji sporazuma zadolžil, da finančno podpre sprejete obveze. Jugoslovansko zastopstvo vodi koordinator Aleksander Mane-tovič, poleg funkcionarjev zunanjega ministrstva pa so v njem tudi izvedenci in predstavniki izvršnih svetov Slovenije, Hrvatske in Črne gore, torej tistih republik, ki so neposredno angažirane pri tem sporazumu. Posveta, ki poteka za zaprtimi vrati in ki je izrazito delovnega značaja, se udeležujeta tudi italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Castaldo in njegov kolega v Rimu Skataretiko, zasedanju pa sledi tudi namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve'Budimir Lončar, kar že samo po sebi potrjuje pomen, ki ga Jugoslavija pripisuje tem pogovorom in izvajanju sporazumov nasploh. Komisijo je v jutranjih urah sprejel tudi zunanji minister Dizdarevič.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
v sredstvih obveščanja SFRJ
BEOGRAD — Jugoslovanska občila so z razliko od italijanskih zelo dobro in poglobljeno obeležila 10-letnico osimskega sporazuma. Tanjug je že prejšnji teden objavil vtise in mnenje nekdanjega italijanskega zunanjega ministra Kumarja, ki js skupno s tedanjim jugoslovanskim ministrom Miničem podpisnik osimskih sporazumov. Rumor, ki je bil dolgo let predsednik demokrščanske evropske unije, se je v Rimu pogovarjal z akreditiranimi jugoslovanskimi dopisniki.
Veliko pozornost tej obletnici sta posvetila tudi radio in televizija iz raznih jugoslovanskih republik. Ljubljanska in koprska televizija sta tako predvajali daljšo reportažo o Osimu, ki ju je pripravil dopisnik Jure Pengov, sarajevski radio pa je v soboto inter-vjuval zunanjega ministra Dizdareviča. Zanimivo oddajo o pomenu in o izvajanju osimskih sporazumov pa je v nedeljo zvečer predvajala novosadska televizija, ki je posvetila veliko pozornost položaju in življenju manjšin ob italijansko - jugoslovanski meji. V Novem Sadu so posebno občutljivi za manjšinsko problematiko, saj prav tukaj živijo številne narodne manjšine in jezikovne skupnosti. Daljšo reportažo o Osimu s številnimi pričevanji tedanjih protagonistov objavlja tudi ugledni zagrebški tednik Danas, medtem ko je o obletnici Osima Mitja Ribičič napisal uvodnik v zadnji sobotni prilogi ljubljanskega Dela. (st)
04
ro
Spe
šikane
g
ro
S
CELOVEC — Predstojništvo občine Žitara vas je sprejelo sklep, po katerem naj bi prepovedali vaje glasbene šole v žitrajski ljudski šoli. Potem ko občinska FPo ni prodrla s svojo zahtevo, naj deželne oblasti odstranijo ravnatelja Franca Kukoviče iz ljudske šole, so zdaj sprejeli nov predlog: Kukovico naj tožijo zaradi poškodovanja imovine.
Zato namreč, ker je odstranjene dvojezične napise iz učilnic ponovno pritrdil. Na naslednji občinski seji v Žitari vasi bodo torej razpravljali o tem zadnjem predlogu svobodnjakov, ah tožiti Kukovico po paragrafu 125 kazenskega zakonika. Zanimivo, da na podobno idejo ni prišel nihče, ko so Slovencem sovražni krogi te zdaj sporne napise potrgah z vrat razredov in ostalih šolskih prostorov.
Najboljšo ilustracijo teze predsednika koroških svobodnjakov Joerg-haiderja, češ »ta dežela bo svobodna šele takrat, ko bo nemška dežela«, pa predstavlja sklep predstojni-štva občine 7. novembra letos, po katerem naj bi občinska seja prepovedala učencem glasbe, da bi hodih k pouku v prostore šole. Najbrž je odveč pripovedovati, kaj pomeni za
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Potrjen zaporni nalog za Abu Abasa
Še polemike KD-PSI o vlogi sedanje večine
Razprava o finančnem zakonu merilo za trdnost koalicije
V načrtu sestanek med Huseinom in Asadom
Jordanija in Sirija na pragu pobotanja
GENOVA — Ugrabitev ladje »Achille Lauro«, med katero je bil ubit ameriški jud Leon Klin-ghoffer, je započela in izvedla Palestinska osvobodilna fronta (PLF) pod vodstvom njenega šefa Mohameda Zajdana, bolje poznanega z bojnim imenom Abu Abas. To domnevo so včeraj posredno potrdili genovski sodniki, katerim je kasacijsko sodišče pridalo pristojnost sojenja organi-satorjem in izvršilcem terorističnega dejanja.
V pogovoru s časnikarji je genovski namestnik državnega Pravdnika Luigi Carli včeraj izjavil, da je doslej izdal 16 zapornih nalogov proti osebam, ki so osumljene, da so načrtovale °z- izvedle ugrabitev ladje ter nnior Klinghofferja. Povedal je, jja vsi pripadajo frakciji PLO, ki »bi lahko bila PLF«, posredno Pa je potrdil, da je med obtoženimi tudi Abu Abas.
RIM — Obnovitev razprave o finančnem zakonu v senatni komisiji za proračun po prekinitvi zaradi glasovanja o zaupnici vladi in polemika znotraj vladne večine med KD in PSI sta včeraj bili v središču politične pozornosti. Prav potek razprave o finančnem zakonu utegne biti v prihodnjih dneh merilo za oceno trdnosti večine, ki nikakor ni še premostila medsebojnih razhajanj.
Zakladni minister Goria je senatno komisijo seznanil z vsebino vladnega dokumenta, ki zaobjema vsa gospodarska vprašanja povezana s finančnim zakonom. Goria je poudaril, da je treba predvsem odpraviti razliko med dohodki in čistimi izdatki, torej brez upoštevanja obresti, zaradi česar on nasprotuje obdavčevanju državnih efektov. Minister je tudi zavrnil . predlog komunističnih senatorjev za ločeno obravnavanje vprašanj v zvezi z zdravstvom in socialnim skrbstvom.
Razprava v senatu se bo nadaljevala s pospešenim tempom, kar pa ne izključuje nevarnosti, da bi finam enega zakona ne odobrih pred potekom leta. Sklicujoč se na to zelo konkretno možnost, je Chiaromonte (K Pl) predlagal vsebinske popravke v dogovoru z opozicijo, kan bi lahko znatno skrajšalo parlamentarni postopek.
Polemika med KD in PSI o zvestobi sedanji večini, oz. dialogu z opozicijo, se je včeraj obogatila z dodatnimi izjavami. Galloni z glasila KD »II Popolo« opominja sociahste, da je dialog s komunisti vprašanje celotne petstrankarske koalicije, ki mora imeti kot vladna večina strateški in ne samo začasni pomen. Marianetti mu odgovarja, da se sociahstom o-čita razprava znotraj levice, kar še ne pomeni iskanja vladne alternative. »KD se za sedanjo večino poteguje bolj z besedami kot z dejanji,« pravi Marianetti in zvrača podobne očitke tudi na republikance.
AMAN — Jordanski ministrski predsednik Rifai odpotuje danes na enodnevni uradni obisk v Damask, kjer se bo sešel s sirskim kolegom Al Kas-mom pa tudi z državnim poglavarjem Asadom. Gre za prvi obisk nekega predsednika jordanske vlade v Siriji po letu 1978, kar pomeni, da je prišlo po sedmih letih do odtajanja odnosov med državama. Kaže, da ima Rifai nalogo zgladiti pot k vrhunskemu sestanku med jordanskim kraljem Huseinom in Asadom.
V tem oziru je značilno, da je Husein včeraj pismeno posvaril Rifaia pred nevarnostjo »muslimanskih bratov«, to je sekte, ki je v Siriji zakrivila zadnja leta vrsto pokolov; sirska vlada je vseskozi obtoževala Jordanijo, češ da daje teroristom potuho in Husein je zdaj javno priznal, da so ti našli varno zavetje na jordanskih tleh s pripombo, da so skvarih odnose med državama in da je sedaj treba to zapreko med njima odstra-
niti. Pripomnil je, da je mohamedanska vera bila za »muslimanske brate« le pretveza za »rušenje tvornih odnosov med Jordanijo in Sirijo«.
Bo »pobotanje« med Huseinom in Asadom prispevalo k rešitvi palestinskega vprašanja, ki pomeni srž bliž-njevzhodne krize? Odgovor ni lahek. Sirski tisk je še včeraj ostro napadel Arafata, češ da je privolil v »koncesije Izraelu«, ko je včeraj dopoldne v razgovoru z egiptovskim predsednikom Mubarakom potrdil veljavo »kairske deklaracije« in s tem obsodil vsako obliko terorizma izven meja teritorijev, ki jih je zasedal Izrael. Z druge strani pa je Mubarak izjavil, da je Egipt »pripravljen sprejeti v Kairu jordansko - palestinsko delegacijo in odposlanstvo katereko-11 druge strani, ki je zainteresirana za diplomatsko poravnavo bližnje-vzhodne krize«.
Arafat je za petek sklical izredno skupščino izvršnega odbora PLO
Danes na naših športnih straneh
Jadranovci prebili led

Jadranovi košarkarji so končno prebili led. V nedeljo so namreč v tržaški športni palači po petih zaporednih porazih v šestem kolu dru-gohgaškega itali-sj.	janskega prven-
:Ja	Premagali	moštvo Notrdice iz
to^tebelluna	in tako osvojih prvi
. *4	v	tej	ligi. Nedeljska košarkar-
ska
Predstava gotovo ni bila kaj pri-
<ja ■«'-usuava |
kakovostna, za jadranovce pa je s °. Predvsem pomembno, da so o-J'fi toliko pričakovani točki. Ta - P®« pa bo našim košarkarjem vlil
»ove.
'Sa poguma in samozavesti pred
nadaljevanjem tega zelo težkega in kakovostnega prvenstva.
Po gladki zmagi Krasovih deklet v soboto v prvi ženski italijanski ligi so za lepo zmago poskrbele tudi Krasove predstavnice v C Hgi. Premagale so namreč goriško Azzurro (5:3) in so tako na najboljši poti, da prestopijo v višjo ligo. Uspešne pa so bile tudi domovke.
V drugi nogometni amaterski hgi gre omeniti rekordno zmago kriške Vesne (7:1) in tudi Zarja je osvojila obe točki. V tretji amaterski hgi je bil v Repnu slovenski derbi med Krasom in Bregom, ki se je končal pri neodločenem izidu 1:1. Z novo zmago je Primorje še naprej na vrhu prvenstvene lestvice.
Stopnjevanje nasilja na stadionih
■ »Nogomet je vsakdanji kruh za Italijana. Popularnost te športne panoge v Italiji ne pozna meja. Zanj se navdušujejo mladi in stari, vsi! Nogomet je zato del, celo eden bistvenih delov italijànske družbe, katera se že vrsto let ubada s problemom, ki mu ni, kaže, najti rešitve — z nasiljem. Tudi nogomet se tako ne more izogniti tej rakavi rani,« je pred nedavnim dejal eden najboljših italijanskih nogometašev vseh časov, Gianni Rivera.
Toda ne moremo mimo spoznanja, da se je, žal, že »običajno nasilje« na italijanskih stadionih in izven njih v zadnjem tednu tako stopnjevalo, da so ljubitelji nogometa in športa sploh v Italiji upravičeno zaskrbljeni.
Že pokalno srečanje med Juventusom in Verono je sprožilo tolikšen val žolčnih polemik, da se je bilo dejansko bati za nedeljsko prvenstveno kolo. In bojazen je bila utemeljena: v Turinu so. kar pretepli predsednkia Rome Violo, v Milanu na derbiju med Interjem in Napolijem so lahko gledalci, ki so na igrišče metali razne predmete, videli pravi »lov na nogometaša« (osem rumenih kartonov, dva izključena, Buriani z zlomljeno nogo) itd. O receptih, kako bi preprečili to nasilje na stadionih, je bilo toliko pisanega in izrečenega, da je vsak komentar odveč. Eden od receptov pa bi lahko bil ta: dati mladini več športnih objektov, da bi se lahko s športom neposredno ukvarjala in ne da bi ob nedeljah le sedela na tribunah, (bi)
Spremembe v vodstvu partije na Poljskem
VARŠAVA — V vodstvu poljske politike je prišlo včeraj do pomembnih sprememb. Med zasedanjem plenuma CK partije je namreč izstopil iz politbiroja zunanji minister Stefan Olszowski, iz tajništva centralnega komiteja pa je odstopil tudi Kazimierz Barcikowski, podpisnik ščečinskih sporazumov iz leta 1980, ki pa ostane član politbiroja in je bil pred dnevi imenovan za podpredsednika državnega sveta. Na njegovo mesto je vstopil v tajništvo partijskega CK Marian Wozniak, prvi tajnik partije v Varšavi. Zamenjali so tudi direktorja partijskega glasila »Tribuna ludu« Wieslava Beka s 55-letnim načelnikom urada za informacije partije Jerzyjem Majko. Zahodni opazovalci razlagajo spremembe kot okrepitev Jaruzelskega, ki je postavil na najodgovornejša mesta mlajše voditelje, ki veljajo za njegove najzvestejše privržence.
• Osimo zgled urejanja odnosov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Kot je bilo mogoče izvedeti, sta delegaciji obeh držav najprej predali obračun 10-letnega izvajanja sporazumov ter se nato zaustavili pri vseh še odprtih vprašanjih. Obe strani sta soglašali, da je bilo realizirano predvsem glavno vprašanje, to se pravi nesporna in odprta meja. V pozitivno bilanco pa sodijo še ureditev državljanskih stanj in bivše italijanske imovine v bivši coni B, sporazum o medsebojnem priznavanju visokošolskih diplom, potrditev videmskega sporazuma ter zgrajeni cesti pod Sabotinom in na Kolovratu. V tem sklopu se pripravlja še ureditev nekaterih drugih vprašanj socialnega zavarovanja ter izpopolnitev dogovorov o skupnem boju proti toči in proti onesnaževanju okolja.
Jugoslovanska stran, kot je podčrtal sekretar za zunanje zadeve Dizdare vič, je spet odločno postavila tudi nujnost čimprejšnje odobritve za slovensko manjšino sprejemljivega globalnega zaščitnega zakona, ki bi enakopravno veljal za vse območje, kjer živijo Slovenci v Italiji. Beseda je tekla tudi o zelo kočljivem vprašanju zamrznitve realizacije me-
šane proste industrijske cone, ki se je kot znano zelo zapletla po volilni zmagi Liste za Trst, ki kot znano nasprotuje navedem in vsem drugim oblikam gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Italijanska stran ni doslej pokazala velikega zanimanja za alternativne rešitve tega vprašanja, kljub temu, da je Jugoslavija v teh letih nakazala nekatere možnosti za izrazitejšo gospodarsko sodelovanje, tudi v obliki skupnih vlaganj v nekatere panoge ali specifične gospodarske pobude. Italijanska delegacija je posvetila pozornost zamudam pri gradnji prometnih povezav s sistemom italijanskih avtocest, ki pomeni za Slovenijo in za vso Jugoslavijo velik investicijski napor, za katerega še iščejo primerne rešitve in v tem sklopu pričakujejo tudi pomoč italijanske strani.
Srečanje italijansko - jugoslovanske koordinacijske komisije se bo zaključilo danes, verjetno brez uradnega sklepnega dokumenta, a z jasno ob-veao, da se nadaljuje po začrtani poti in da se čimprej uresničijo vse obveze, za katere sta se pred 10 leti v Osimu sporazumela tedanja zunanja ministra Minič in Rumor.
SANDOR TENCE
Na seji predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije
Razprava o nekaterih pojavih z nacionalističnim obeležjem
LJUBLJANA — Predsedstvo CK ZK Slovenije je včeraj razpravljalo o vprašanjih nacionalizma v tej republiki. Temo so na dnevni red uvrstili tudi zato, ker je bilo v Sloveniji v zadnjem času več pojavov z nacionalističnem obeležjem, opaziti pa je tudi nasploh močnejše izražene težnje po nestrpnem in enostranskem obravnavanju nacionalnega vprašanja ter odnosov v Jugoslaviji.
O nacionalizmu ne razpravljajo zaradi številnih upravičenih, pa tudi zelo predimenzioniranih reakcij izven Slovenije, temveč predvsem zato, ker gre za težnje, ki so v nasprotju s pobtiko Zveze komunistov Slovenije, so poudarili na seji. Ne vzbujata toliko skrbi pogostost pojavov oziroma množičnost, bot dejstvo, da se konfliktne situacije spontano pretvarjajo v javne ekscese z nacionalističnim obeležjem. Pogostno so pri tem obsodili nacionalistične, huliganske izgrede na dveh športnih prireditvah v Ljubljani, pretep med domačimi mladinci in delavci iz drugih republik v Idriji ter pojavljanje napisov z nacionalistično vsebino.
Razpravljavci so opozorili, da so bile informacije o teh dogodkih nepopolne, da so zamujale in da so realno, objektivno analizo velikokrat prehitevale senzacionali-
stične reakcije v tisku izven Slovenije. Pri takšnih dogodkih ne zadostuje samo obsodba, treba se bo več u-kvarjati z odpravljanjem vzrokov, so dejali na seji. Več pozornosti ho treba posvetiti tudi javnim nastopom, v katerih se v Sloveniji velikokrat pojavljajo teze o ekonomski. in politični ogroženosti slovenskega naroda Seveda pa so na seji predsedstva CK obsodili tudi u-nitaristično-centralistične pritiske v Jugoslaviji ter poskuse, da b5 na teh osnovah spremenili odnose v federaciji. Prav tako se je treba odločno postaviti po robu poskusom ljudi, ki sleherno kritično oceno o položaju slovenskega naroda in SR Slovenije proglasijo kar za nacionalistični separatizem, so poudarili v razpravi, (dd)
□ BEOGRAD — Ob najnovejših dogodkih v Čilu j6 predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Lazar Djcdjič poslal čilskim sindikatom naslednjo brzojavko: »Odločno obsojamo najnovejši val nasilja vojaške hunte nad delavci in sindikati vaše države. Prejmite izraze naše popolne solidarnosti in podpore vašemu upravičenemu in junaškemu boju za svobodo, demokracijo, človekove pravice ter napredek ljudstva in delavcev Čila«.
• Spet nove
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mladega človeka, ki odrašča v okolju, kjer mu nenehno grozi asimilacija in temačna prihodnost, v kateri bo pozabil na svojo materino besedo, pouk glasbe.
Tm v peti predstavljajo žitrajskim svobodnjakom učitelji glasbe, ki prihajajo učit otroke iz matične domovine. Pretekli teden se je dogajalo, da je nekakšna »tajna policija« zapisovala registrske številke avtomobilov iz Maribora. Zaradi pomanjkanja domačih glasbenih pedagogov, hodita v Žitaro vas poučevat harmo niko in kitaro dva učitelja iz Raven na Koroškem. »Ven s tujci« je najbrž parola, s katero so se tisti, ki so se na Koroškem zaobljubili iztrebiti jezik in kulturo manjšinskega naroda. Slovensko prosvetno društvo »Trta« iz Žitare vasi, ki ima dovoljenje koroške deželne vlade za glasbeni pouk v ljudski šob, je v sodelovanju s »Koroško glasbeno šolo« organiziralo pouk glasbene teorije (domač profesor) in kitare ter harmonike (učitelja iz Raven).
Toliko bolj čuden sklep predstavnikov žitrajske občine, če pomish-mo, da se v tamkajšnji ljudski šoli shajajo k telovadbi socialistične ženske, ženske Ljudske stranke, večerna šola (Volkschochschule) in podobna združenja.
Kako bodo odločili odborniki na naslednji seji občinskega sveta: ali tožiti Kukovico, ker je »poškodoval imovino« in ali prepovedati otrokom hodit h glasbi v šolo? V Žitari vasi se ni mogoče več ničemur čuditi. Tako kot je bila očitno najbolj vsakdanja stvar 9. oktobra letos, ko sta dva poštarja zgodaj popoldne razobesila na šolo zastave v pozdrav deželnemu prazniku 10. oktobra (obletnica plebiscita), pa čeprav je Kukoviča snažilkam naročil, naj to storijo zvečer Kaj imajo pravzaprav poštarji iskati v neki šoli?
BARBARA GORIČAR
□ MADRID — Španska vlada se je konec letošnjega septembra začela pogajati z vodstvom baskovske politično - vojaške organizacije ETA in zdi se, da bosta obe strani našli sporazum, čeprav bo za to moralo preteči še precej časa. Na to so španski časopisi v zadnjih časih že nekajkrat namignili.
Včeraj začetek kongresa v dunajski Stadthalle
Avstrijski socialisti optimistično v bodočnost in bližnji volilni boj
DUNAJ — V dunajski Stadthalle so včeraj avstrijski socialisti začeli svoj 29. kongres in drugega, odkar jih vodi kancler dr. Fred Sinowatz. Za moto so si izbrali kitico državne himne: »Mutig in die neue Zeiten« (Korajžno v nove čase).
Zunanji minister Leopold Gratz je kongres, ki se bo iztekel v sredo, otvoril. »Bodočnost ni grožnja, ki se je je treba bati, temveč priložnost za socialiste in priložnost za ljudi,« je dejal in spregovoril o dejavnosti socialistov v drugi republiki, ki jo gradijo na tradiciji borbe proti avstro-fašizmu, v prizadevanjih, da doprinesejo k popuščanju napetosti v svetu in h graditvi prijateljskega sožitja z vsemi, zlasti pa še sosedskimi državami. »Ne bomo se nostalgično ozirali v preteklost,« je dejal Gratz, »temveč bomo graelili takšno bodočnost, kjer bosta gospodarstvo in tehnika v službi človeka, sredstvo, s katerim bomo naredili ljudi srečne.«
Oba sekretarja SPÒ — centralni Fritz Marsch in generalni Peter Schieder sta poročala o delu vodstva v preteklem dveletnem obdobju. Eden izmed aspektov 29. kongresa SPÒ je prav gotovo tudi priprava na volilni
boj za predsedniško mesto, za katerega je dejal Marsch, da »hočemo zmagati in tudi bomo zmagali«. Njihov kandidat dr. Kurt Steyer je bil pozdravljen z ovacijami, kakršnih na socialističnih kongresih ne pomnijo.
Delegati kongresa iz vseh zveznih dežel so predložili predloge za reisolucije, ki obsegajo tematiko od o-brambe dežele in energetike prek internacionalne solidarnosti do socialne politike in gospodarstva. Socialistične ženske so zahtevale, da jih sorazmerno z njihovim številom (med članstvom je več kot tretjina žensk), upoštevajo v vodstvenih organih in med parlamentarnimi poslanci. Mlada generacija SPÒ pa je predlagala, naj so izvrši glasovanje znotraj stranke, ali bodo socialisti ob prihodnjih državnih volitvah ponovno sklenili koalicijo z FPÒ (svobodnjaško stranko).
Po volitvah novega predsedstva bo danes imel glavni referat Fred Sinowatz. Z naslovom »Korajžno v nove čase«. V sredo, zadnji dan kongresa, bodo delegati razpravljali o strategiji socialistsov do konca tega stoletja, o programu, ki obsega 11 poglavij in 150 strani: »Perspektive 90«. (bg)
Ivo Margan predsednik
IS UNESCO
SOFUA — Jugoslovanski predstavnik, Ivo Margan je novi predsednik izvršnega sveta mednarodne organizacije UNESCO. Izvolili so ga na prvem zasedanju po 23. konferenci organizacije s 46 od 51 oddanih glasov.
Margan se je rodil pred 59 leti v bližini Reke, po poklicu je zdravnik. Poklicno dejavnost v reški bolnišnici je dolgo let združeval s političnim delovanjem v republiških organih SR Hrvatske. Bil je tudi član zvezne vlade, najprej kot podpredsednik in nato kot zvezni sekretar. Leta 1980 je predsedoval 21. konferenci UNESCO v Beogradu. V izvršnem svetu organizacije zastopa Jugoslavijo od leta 1983 dalje.
Začetek generalne skupščine FAO v Rimu
Zadolženost tretjega sveta poostmje problem prehrane
'RIM — »Vpričo dejstva, da na stotine ljudi v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki nima kaj za pod zob, lahko banke kar lepo počakajo.« To je polemično izjavil perujski predsednik Alan Garcia v govoru, s katerim je včeraj uvedel 23. generalno Skupščino Organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO, ki deluje v sklopu OZN in slavi letos 40-letnico obstoja. Jubilej bodo uradno proslavili pojutrišnjem s priložnostnima posegoma francoskega državnega poglavarja Mitterranda ter indonezijskega predsednika Suharta,
Garcia, 37 let, je ostro napadel Mednarodni denarni sklad in mu naprtil odgovornost za prehrambeno krizo
v državah tretjega sveta. Zahodni bančni sistem je obtožil oderuštva, ves industrializirani svet pa, da mimo vračanja k protekcionizmu izvaja »kmetijsko - živilski kolonializem« in z njim krši suverenost neuvrščenih. Perujski predsednik je dodal, da bo njegova država odslej namenjala povračilu dolgov (14 milijard dolarjev) največ 10 od sto iztržka od izvoza in da je ta sklep nepreklicen. Kmetijskim ministrom iz 156 držav je v isti sapi Garcia rekel, da bo Peru zaradi tega podvržen sankcijam.
Glavni ravnatelj FAO Edouard Saouma je udeležencem, skupščine predložil poseben načrt »za varnost v prehrani«.
V Abrucih priprti industrijci zaradi obsežnih davčnih utaj
PESCARA — V glavnem mestu Abrucov so karabinjerji v zadnjih dneh priprli šest vidnejših predstavnikov krajevnega gospodarskega in javnega življenja, ki so obtoženi, da so poneverjali fakture in utajili davke v skupnem znesku dveh milijard lir. V središču zadeve je časnikar in založnik Gianni Lussoso, ki je izdajal raznim podjetnikom in trgovcem lažne fakture, s pomočjo katerih so potem le-ti odbijali davek IVA. V zadevo naj bi skupno bilo v večji ali manjši meri vpletenih kakih 80 ljudi. Med tistimi, ki so bili priprti, izstopa proizvajalec testenin Filippo de Cecco, ki je med drugim tudi predsednik nogometnega društva Pescara. Njegovo aretacijo so karabinjerji izvedli takoj po nedeljski tekmi med Pescaro in Genoo, po daljšem zaslišanju pa je bil industrijec včeraj pripuščen na začasno svobodo.
Bolgarski predsednik vlade v SFRJ
BEOGRAD — Predsednik ministrskega sveta Bolgarije Griša Filipov je dopotoval včeraj dopoldne na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo na vabilo predsednice ZIS Milke Planinc. S tem vrača obisk Milke Planinc, ki je bila v Bolgariji julija lani.
Pričakujejo, da bosta predsednika bolgarske vlade med bivanjem, v Jugoslaviji sprejela predsednik SFRJ Radovan Vlajkovič in predsednik predsedstva CK ZKJ Vidoje Žarkovič. (dd)
Argentina preizkusni kamen za uspeh Bakerjevega načrta
NEW YORK — Kot izjavljajo predstavniki ameriške emisijske banke, bo Argentina prva država, ki bo dobila posojilo v okviru tako imenovanega Bakerjevega plana, po katerem naj bi zahodne banke v treh letih odobrile približno 20 milijard dolarjev novih posojil dolžniškim državam, ki naj bi bila namenjena predvsem pospeševanju gospodarske rasti v tej skupini držav.
Posojilo Argentini, ki je do pred nekaj meseci veljala za enega izmed najtežjih »dolžniških primerov«, naj bi postalo nekakšen test uspešnosti novega ameriškega načrta za lajšanje dolžniške krize, ki je dobil ime po ameriškem finančnem ministru Jamesu Baker ju. Vodilne ameriške banke sicer še naprej izražajo dvome v uspeh tega načrta, dokler ameriška administracija ne bo sprejela ukrepov za njihovo zaščito pred nekomercialnimi riziki. Nekatere iz kroga večjih ameriških bank utegnejo namreč poslovno leto končati z rdečimi številkami, oziroma vsaj z velikim padcem dobičkov, če nekatere izmed največjih dolžnic iz Južne Amerike, predvsem Brazilija, Mehika, Argentina in Peru, ne bodo odplačale svojih
anuitet, tako kot je bilo predvideno ob odobritvi posojil.
V okviru tako imenovanega Bakerjevega plana naj bi odobrili posojila predvsem skupini 15 dolžniških držav, za katere analitiki Svetovne banke in ameriških poslovnih bank sodijo, da so sposobne v relativno kratkem roku bistveno povečati gospodarsko rast. V to skupino je u-vrščena tudi Jugoslavija.
Namestnik ameriškega finančnega ministra David Mulford je po obisku v Buenos Airesu izrazil zadovoljstvo nad sedanjimi gospodarskimi gibanji v Argentini. Ker se je dolžniška kriza v Mehiki, ki je do začetka letošnjega leta veljala za »vzorčen primer« reševanja dolžniške problematike znova zaostrila, poskuša ameriška administracija sedaj na argentinskem
primeru dokazati učinkovitost tako imenovanega Bakerjevega načrta.
Po uvedbi radikalne gospodarske reforme v Argentini junija letos so se po podatkih Mednarodnega denarnega sklada gospodarska gibanja v Argentini obrnila v pozitivno smer. Inflacija je na primer iz rekordnih 25 do 30 odstotkov na mesec, padla na komaj 2 odstotka na mesec, gospodarska rast pa je začela naraščati po stopnji 5 odstotkov na leto. Nekateri ekonomisti sicer opozarjajo, da bodo ta gospodarska gibanja le kratkotrajna, zato ker je gospodarska rast naraščala predvsem na račun nadaljnjega padanja življenjske rami argentinskega prebivalstva. Po uvedbi reforme junija letos je 'življenjski standard na primer padel za 30 odstotkov, nezaposlenost pa je do-
segla 13 odstotkov, oziroma najvišjo raven v zadnjih 10 letih. Uspih argentinske gospodarske reforme bo po ocenah ameriških poslovnih krogov odvisen predvsem od tega ali bo vladi predsednika Alfonsina uspelo zadržati nadzorstvo nad cenami in naraščanjem proračunskega primanjkljaja. Čez nekaj dni bo vlada razglasila tako imenovano drugo fazo gospodarske reforme, v kateri bo poskušala v državo pritegniti več tujega kapitala
Kljub temu da se argentinska vlada ne drži v celoti »ortodoksnih navodil« Mednarodnega denarnega sklada za reševanje dolžniške krize, nekateri najbolj ugledni ameriški finančniki izražajo podporo sedanji gospodarski usmeritvi argentinske vlade. Naslednji teden bo v Argentino
odpotoval tudi predsjednik federali uprave ameriških rezerv Paul Vol-cker, da bi s podporo argentinski vladi na vodilne ameriške poslovne banke vplival, naj Argentini odobrijo nove kredite. V okviru tako imenovanega Bakerjevega plana naj b1 Argentini do pomladi prihodnjega le' ta odobrili 1 milijardo dolarjev novih posojil, ki bodo namenjena predvsem pospeševanju gospodarske resti. Predstamiki južnoameriških držav sicer podpirajo spremembe v reševanju dolžniške krize, ki jih P0-skuša izpeljati ameriški finančni sekretar James Baker, vendar pa P0', udarjajo, da dokler ne bodo sprejet1 ukrepi za olajšanje odplačevanja najetih posojil, oziroma uveljavljen# nižje obrestne mere, ni mogoče d0' variti o zmanjševanju dolžniškega bremena. Tudi če bo Bakerjev načrt za pospeševanje gospodarske resti uspel, ostaja odprto ključno vprašanje, namreč ali bodo največje P°' sojilojemalke v trenutku, ko v ZDA naraščajo protekcionistične zahteve, lahko povečale svoj izvoz na najbffo razvito tržišče na svetu in iztrže# dodatna sredstva za odplačilo dolg00-UROŠ LIPUŠČEK
Ob 10-letnici podpisa italijansko-jugoslovanske pogodbe
Protestni shod Slovenske skupnosti v nedeljo na glavnem trgu v Osimu
Številno predstavništvo volivcev in somišljenikov Slovenske skupnosti se je v nedeljo dopoldne zbralo na glavnem trgu v Osimu na zborovanju, s katerim so ti predstavniki manjšine izpričali predvsem negodovanje zaradi stalnega odlašanja z odobritvijo zakona za globajno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Pri manifestaciji je kot gost sodelovala nabrežinska godba na pihala, ki je ob koncu zborovanja priredila tudi koncert v splošno zadovoljstvo domačinov.
Na zborovanju samem, katerega so se s transparenti udeležili tudi mladinska sekcija Slovenske skupnosti ter pevska zbora Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin, sta spregovorila predsednik in tajnik deželne^ SSk Rafko Dolhar in Andrej Bratuš. Ker je bilo zborovanje namenjeno tudi približno dvesto domačinom, ki so se zbrali na trgu, kamor so jih privabili lepaki s popolnoma od-ktonilno vsebino, ki sta jih v Osimu izobesila tržaški in goriški odbor za obrambo italijanstva pa tudi lepaki nekaterih krajevnih organizacij, ki so izražali dobrodošlico gostom, je Bratuš spregovoril v italijanskem jeziku in obrazložil, da gre za manifestacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki na specifičen na-nin občuti pomen 10. obletnice osimskega sporazuma. Bratuš je poudaril zgledno sodelovanje med Italijo in ■Jugoslavijo in pri tem omenil, da je ze Giuseppe Mazzini večkrat govoril o sodelovanju med narodi na obeh obalah Jadranskega morja. Tajnik bSk je nato spregovoril o zahtevah slovenske manjšine v Italiji in o konkretni obvezi v zvezi s temi zahtevami, ki jo vsebuje osimski sporazum. Obenem je Bratuš poudaril potrebo po večjem uveljavljanju sožitja med nabodi, pri čemer pa je nujno potrebno Priznanje manjšinskih pravic, kot jih Predvideva republiška ustava.
Deželni predsednik SSk Rafko Dol-bur je nato v slovenščini dejal, da smo Slovenci pred 10 leti z zadovoljstvom sprejeli vest o podpisu osimskega sporazuma, njegovo vsebino pa smo sprejeli z mešanimi občutki; pozdravili smo dokončno določitev mete, čeprav smo jo smatrali za slovenski narod nepravično, ker je pulila na tisoče Slovencev izven mete matične domovine, vendar je predstavljala odstranitev jabolka spora teed sosednjima državama; pozdra-teli smo tudi predloge in predpise ? gospodarskem sodelovanju med državama, a smo odločno nasprotovali Predvideni industrijski coni na Kra-®u. »Določila o zaščiti naše narod-kostne skupnosti pa so nas že tedaj Popolnoma razočarala, ker nas je k mednarodna pogodba prepustila na milost in nemilost zakonodaje itali-tenske države, sicer na podlagi do-'teil že trideset let starega londonskega memoranduma, ki ga pa Ita-Pja sploh ni nikoli ratificirala,« je ®Jtel Dolhar in nadaljeval: »Zato je Popolnoma jasno, da SSk ni organizsala turističnega izleta za ogled kraja nesrečnega imena, kot bi detel naš Prešeren, temveč protestno Manifestacijo, da bi na kraju sa-Mem opozorili italijansko javnost na Nezaslišano krivico, ki smo je de-®zpi v državi, ki se smatra za demokratično in ki se v ustavi sami klicuje na ideale protifašističnega ■upora.« Ob koncu je Dolhar še spregovoril o pripravah na izdelavo za-°na za globalno zaščito in poudaril, a bi bila največja sramota za demokratično državo, če bi se stranke bale izgubiti nekaj tisoč volivcev teradi zakona o globalni zaščiti slo-ebske manjšine.
Db koncu naj še povemo, da so j^Pudinci SSk delili po Osimu leta-na katerih je bilo poudarjeno, ,a te bil namen nedeljske manife-■ Melje predvsem v tem, da opozori Jbo mnenje na politični boj slo-upske manjšine v Italiji,
BOJAN BREZIGAR
Uspešno poslovanje v idrijskem Kolektorju
Tudi ob obravnavi devetmesečnih zultatov gospodarjenja so v 720-član-delovnem kolektivu idrijskega „ tektorja beležili razmeroma dobre p^Pbdarske rezultate. Tj sc kažejo (j Nuvsem v visoki rasti celotnega pri-litv 3 Ju vseh elementov njegove de-0(j e- katerih rast je precej hitrejša K^opnjc inflacije, povečanju deleža («vertibilnega izvoza v celotnem pri-iari v Primerjavi z istim obdobjem ča?pega leta. V Kolektorju so pove-Ji'1 i-udj storilnost, vseskozi pa beie-ku° ra.s.t deleža akumulacije v dohod-sj .M čistem dohodku. Prizadevajo pa Ztn 6 izboljšati kvaliteto kolektorjev in
Slovenski socialisti pri sen. Castiglione ju
VIDEM — V soboto se je na sedežu deželne federacije Socialistične stranke v Vidmu sestala delegacija slovenskih socialistov iz tržaške, go-riške in videmske pokrajine s senatorjem Castiglione jem, ki ga je državno vodstvo stranke pooblastilo, da sledi v senatu pripravam za izglasovanje zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
V uvodnem posegu je sen. Castiglione povedal, da se je v zadnjem času predsednik vlade Craxi večkrat pozanimal, kako potekajo priprave za predstavitev vladnega zakonskega besedila in se zavzel za pospešitev de-
la. Slovenski socialisti pa so senatorju poudarili, katere so bile glavne značilnosti in minimalne zahteve zaključnega dokumenta Rizzane podkomisije, v kateri so kot znano sodelovali tudi predstavniki slovenske enotne delegacije, ki pa se niso povsem strinjali * zaključki.
V dolgi razpravi so tudi poglobili vsa bistvena vprašanja, ki jih mora besedilo zakona zadovoljivo upoštevati, sicer bi bil tak zakon preveč omejevalen in zato ne samo nepotreben, ampak tudi škodljiv. Sen. Castiglione je obljubil slovenskim socialistom, da jih bo sproti obveščal o svojem delu in o poteku razprave v senatu.
S seje občinske skupščine
V sežanski občini načrtujejo namestitev proste carinske cone
SEŽANA — Po dokaj obširni analizi uresničevanja družbenega plana razvoja sežanske občine v iztekajočem se srednjeročnem obdobju, je na zadnji seji občinske skupščine v Sežani predsednik izvršnega sveta te občine Ivan Vodopivec kratKo in jedrnato predstavil osnovne značilnosti razvoja te občine v naslednjem srednjeročnem obdobju. Delegati so osnutek družbenega piana razvoja do 1990. leta (po teh razpravah delegatov iz KS in ob molku delegatov v zboru združenega dela in DPZ) soglasno sprejeli.
Osnovno gibalo razvoja občine v naslednjem srednjeročnem obdobju bo, ob posodabljanju tehnologije v industriji in izboljševanju kakovosti dela v t.i. družbenih dejavnostih, nedvomno oblikovanje proste carinske cone. Zakon o tem, da je te cone moč med drugim ustanavljati tudi na kopnem, ne le v obmorskih pristaniščih, je bil pred dnevi sprejet in sežanska občina je s suhozemnim terminalom, s skoraj pet milijoni ton blaga, ki potuje prek mejnega prehoda pri Fernetičih in tudi zaradi izredne lege na poti med Zahodom in Vzhodom, nedvomno kandidat, da prosto carinsko cono tudi dobi. V tej coni bi se ob skladiščni dejavnosti opravljala še vrsta drugih. Po ocenah, ki sicer niso več povsem točne, bo treba samo za infrastrukturo in nekatere objekte proizvodno-skladiščne dejavnosti v
PCC v naslednjem srednjeročnem obdobju zbrati 3,7 milijarde din. Do leta 1990 naj bi se v coni na novo zaposlilo 200 ljudi, v letu 1990 pa naj bi v njej realizirali 2,3 milijarde din deviznega priliva. Druga pomembna zadeva, na katero so bili danes opozorjeni delegati, je nedvomno razreševanje problemov infrastrukture. Tako naj bi bili v naslednjem srednjeročnem obdobju zgrajeni odseki cest od Razdrtega do Senožeč, pa obvoznica pri Sežani, razen tega pa so v planu še odseki Kozina - Kastelec in Matavun - Kozina. Nadvse pomembna je temeljita prenova sežanske železniške postaje, ki je mesto dobila tudi v osnutku zveznega družbenega plana do leta 1990. Seveda na Krasu brez reševanja problematike na področju vodooskrbe tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo šlo in temu so delegati posvetih še posebno ■pozornost.
Četrta pomembna zadeva, ki je, ob številnih drugih, ki so dokaj pomembne, bila deležna več pozornosti v razpravi predsednika IS SO Sežana, pa je turizem. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo treba še veliko bolj razvijati in »prodajati« Lipico s Škocjanskimi jamami, ob čemer pa ne gre prezreti niti možnosti, ki se ponujajo z jamo Vilenico, Štanjelom in drugimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi v občini.
DUŠAN GRČA
DOMA IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
18. NOVEMBER ’85
CCT
Certificati di Credito del Tesoro
CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. Varčevalci privatniki jih lahko rezervirajo pri okencih kreditnih zavodov do 13.30 dne 14. novembra; plačilo se bo izvršilo 18. novembra 1985 po emisijski ceni 99,75%, brez kakršnekoli provizije.
Prvi šestmesečni kupon znaša 6,75%.
Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,30 točke.
Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Rezervacija občinstva pri kreditnih zavodih DO 14. NOVEMBRA
Emisijska
cena
Rok
Prvi šestmesečni kupon
Efektivni donos po stalni obrestni meri
99,75%	5 let
6,75%	14,03%
/CCT
'-■iter,,
'Mbmifìmmmìmmmnimi
V organizaciji Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje
v*
Ze letos tečaj za vzdrževalce računalnikov in tudi tečaj iz srbohrvaškega jezika
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje bo v kratkem organiziral še dva tečaja, ki nista bila v prvotnem programu. Potem ko je namreč zaradi premajhnega števila vpisanih tečaj za kamnoseke odpadel, je SDZPI zaprosil deželo, da naknadno odobri dva druga tečaja. Pri tem je treba priznati, da je dežela pokazala precej razumevanja, saj je izven rednih rokov odobrila tečaj za vzdrževalce računalnikov in tečaj iz srbohrvaščine.
Tečaj za vzdrževalce računalnikov odpira povsem novo področje izobraževanja na tem slovenskem zavodu. Z izredno naglim razvojem računalništva v zadnjih letih so se tudi na področju izobraževanja pojavile velike potrebe po izobraževanju te vrste strokovnjakov. Tako se je tudi naš zavod usmeril na to področje in v zadnjem obdobju organiziral nekaj izredno uspelih tečajev za programerje elektronskih računalnikov.
Tokratni tečaj pa zajema področje postavitve in vzdrževanja računalnikov. Nedvomno ima ta profil strokovnjakov široke možnosti, saj le v Trstu obstaja nad 50 podjetij, ki se ukvarjajo s komercializacijo računalnikov in ob tem moia tudi skrbeti za postavitev in vzdrževanje proda-
nih strojev. Nedvomno postaja računalnik danes množično sredstvo, ki ga ne najdemo samo v raznih podjetjih in uradih, temveč v vedno večji meri v družim. V obeh primerih pa ostaja še naprej odprto vprašanje vzdrževanja računalnikov.
Prav zato se je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje odločil, da ponudi mladini že v tem šolskem letu možnost, da si ustvari osnovno poklicno podlago, ki jo lahko kasneje v poklicu tehnika vzdrževalca hardwaera mini- in mikroračunalnikov, še bolj izpopolni.
Tečaj je namenjen vsem, ki so končali obvezno šolanje. Potekal bo skozi celo šolsko leto trikrat tedensko v večernih udah in bo obsegal skupno 250 praktičnih in teoretičnih učnih ur.
Učni program predvideva osnove elektronike, kratko osvežitev in dopolnitev elementov matematike in algebre, ki je potrebna za razumevanje delovanja računalnikov, osnove zgradbe ter delovanja računalnikov in sisteme za ugotavljanje in odpravljanje napak na teh strojih. Prvi del tečaja bo splošnega značaja, tako da bo omogočil tečajniku uporabo pridobljenega znanja tudi pri drugih e-lektronskih izdelkih (radio, TV, Hi-Fi, elektronski pisalni stroji itd.).
Pri tem je pomembno poudariti tudi možnost dopolnitve tega tečaja s tečajem za programerje, ki ga tudi prireja naš zavod.
Na zavodu so prepričani, da bo ponujeni tečaj, glede na zanimivo snov in vedno večjo uporabo računalnikov na vseh področjih, deležen velikega zanimanja med slovensko mladino, k; bi se rada poklicno usposobila na novem in perspektivnem področju.
Drugi tečaj, ki bo potekal v letošnjem letu, je začetniški tečaj iz srbohrvaščine. Predvidoma bo potekal v poznih popoldanskih in večernih urah (upoštevajoč razpoložljivi čas tečajnikov) in bo trajal 150 ur. Tečaj priporočamo vsem, ki bi se radi učili tega jezika, še posebej pa bj bil koristen za tiste, ki so zaposleni v izvozno-uvoznih podjetjih. Cena tečaja je 53.000 lir, vodila pa ga bo prof. Slobodanka Drobac Mahnič.
Vpisovanje v oba tečaja se je začelo že včeraj in bo potekalo do 23. novembra letos vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure za srbohrvaščino in od 9. do 13. ure za vzdrževalce računalnikov na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v Trstu, Ul. Carducci 8, (tel. 730210), kjer boste dobili tudi bolj podrobne informacije.
Ob 10-letnici postavitve spomenika
Prebivalci Grecane in Peska so se poklonili spominu padlih
Prebivalci Gročane in Peska so se v nedeljo popoldne z lepo in doživeto proslavo spomnili 10-letnice postavitve spomenika svojim padlim v NOB. Proslavo je organiziralo KD Krasno polje, pomagalj in sodelovali pa so vsi vaščani, ki so s svojo navzočnostjo, s polaganjem vencev pred lepo urejeni spomenik in s pripravo celotnega programa, pokazali svojo navezanost in spoštovanje do padlih, katerim so pred desetimi leti postavili ta spomenik.
Vreme ni bilo ravno naklonjeno, pihal je mrzel veter, vendar je pro slava stekla pred spomenikom tako, kot so jo organizatorji načrtovali.
V soboto zvečer v gledališču France Prešeren v Boljuncu
Večer italijanske narodnosti v Jugoslaviji za sožitje in odpravo pregrad med ljudmi
V soboto zvečer se je občinstvu, ki je napolnilo dvorano občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu, predstavilo pet umetniških skupin ita-lijanske narodnosti iz Jugoslavije. Po dveletnem premoru, od prve take priložnosti leta 1983, je občina Dolina s sodelovanjem vseh občanov v okviru kulturnih izmenjav med obema narodnostnima skupnostima tostran in onstran meje ponovno organizirala Večer italijanske narodnosti v Jugoslaviji.
Večer je otvoril MPZ Fran Venturini, vodi ga Ivan Tavčar, ki je s Pozdravom, zapetim v obeh jezikih, in z Vrabčevo Zdravljico podčrtal bratsko vez, ki zbližuje obe narodnostni manjšini. Takoj zatem je na odru nastopila tamburaški ansambel Lino Mariani iz Pulja. S tresočimi zvoki tamburic je zaigral venca neapeljskih, nato pa še italijanskih pesmi, v vmesnem delu nastopa pa je ob spremljavi že 40 let delujočega puljskega ansambla zapel bariton Vittorio Micovilovich.
Predsednik KD F. Venturini Marjan Spetič je nato izrekel dobrodošlico kulturnim soustvarjalcem italijanske skupnosti Jugoslavije. V imenu vseh KD dolinske občine je govoril o tem, kar ms veže: kri, prelita za svobodo, boj za napredek, želja po mirnem sožitju in ob plodnem kulturno gospodarskem sodelovanju. O-menil je še osimska pogajanja, pričakovanje globalne zaščite in uveljavitev pravic, ki jih po zakoniti poti zahtevata obe narodnostni skupnosti. Ugotovil je tudi, da je na obeh straneh močna volja, ki bo ustvarila širše dvojezično področje, kjer ne bo odvečnih pregrad in se bo prelivalo in raztezalo kulturno bogastvo obeh narodov.
Nato je spregovoril predsednik komisije za umetniško dejavnost Unije Italijanov za Istro in Reko Dario Scher. Podal je kratek, a izčrpen oris kulturnega življenja onstran meja. Dejavnost je živahna na izvajalski in tudi ustvarjalni ravni, zato so rezultati kulturnega dela Italijanov v Istri in na Reki več kot zadovoljivi. Po tem govoru so nastopili vsi trije mešani pevski zbori: najprej MePZ Andrea Patrizi iz Cresa, ki je zapel nekaj izredno melodičnih ljudskih pesmi, značilnih za otok. MePZ Francesco Papo iz Buj se je predstavi! z ubranejšim petjem in pestrejšim sporedom, poleg ljudskih pesmi so izvajali tudi polifonije. Nato še MePZ italijanske narodnosti iz Bertonigle, po svojem delovanju najmlajši zbor, ki je v svojem programu segel celo do Bacha in Mozarta, pa dc venčka ljudskih pesmi. Gotovo najboljša točka celovečernega kulturnega sporeda je bil folklorne pevski zbor Marco Garbin iz Rovinja. Ženski oktet, instrumentalna skupina, solisti in na koncu še tri »bitinade«, stara tradicija v tem obalnem mestu, da na-
pev spremljajo z glasovi, oponašajoč glasbila. Ta točka je prišla izredno do izraza prav zaradi njene pristnosti, občinstvo pa je nastopajočim ploskalo kar sredi izvajanja.
Ko se je kulturni program zaključil, sta spregovorila še župan občine Dolina Edvin Švab in predsednik italijanske Unije za Istro in Reko Silvano Sau. Švab je v imenu italijan-
skih in slovenskih občanov pozdravil narodnostno skupnost, ki živi in :-e bori v podobnih pogojih kot mi sami, spomnil se je 10-letnice Osima, njegovih obvez in še ne uresničenih obljub. Prav tako je tudi Sau izrekel nekaj priložnostnih stavkov, podčrtal važnost sožitja, kulture in vsestranske izmenjave, prav zaradi tega bo tretje podobno srečanja obeh manj-
šin predstavila dolinska občina Italijanom onstran meje. Po podeljevanju spominskih plaket nastopajočim skupinam se je Večer italijanske narodnosti Jugoslavije zaključil. Bil je dokaz, da je človek vendarle sposoben ceniti in sam nuditi prijateljstvo, nad vsemi umišljenimi pregradami, ki nam jih svet, v katerem živimo, vsiljuje.
Naj na koncu omenimo še to, da je bilo med občinstvom nekaj uglednih gostov: Tonel, podpredsednik Deželnega sveta F-JK, Turk, predsednik komisije za manjšine pri SZDL SRS, Hrvatin, predsednik komisije za manjšine pri SZDL Hrvatske, Degrassi, delegat v zveznem svetu skupščine SFRJ, Hartman, predsednik komisije za manjšine pri SZDL SFRJ, Vlasta Valenčič, podkonzul jugoslovanski v Trstu, Miglioranza, podpredsednik Zveze obalnih občin, predsedniki vseh italijanskih skupnosti, Štoka, deželni svetovalec SSk, Poli, pokrajinski tajnik KPI, in še drugi.
(dam)
Na sliki: predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau pozdravlja občinstvo. Ob njem dolinski župan Edvin Švab.
Nekaj uvodnih besed je najprej spregovoril predsednik domačega društva Igor Racman, za njim je moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela zapel pesem »Žrtvam«. E-nominutnemu molku in položitvi vencev je sledil nastop učencev domače osnovne šole: Diega Kariša, Viljema Ražma, Zaire Vidah, Adrijane Longo in Paola Sabadina, ki so, s pomočjo svoje učiteljice Nevje Vitez, pripravili kratko recitacijo.
Sledil je govor dolinskega župana Edvina Švaba, ki je na začetku poudaril, da pomeni tokratna svečanost pred domačim spomenikom padlim pomemben dogodek, ki kaže »na našo odločnost, da nadaljujemo vlogo borcev za naše pravice, kot so to nekoč delali kmečki puntarji, ko so se bo; rilj za staro pravdo, kot so to delali v času vojne naši partizanski borci, kot delamo vsa povojna leta tudi mi v boju za pravične in dostojne življenjske in delovne pogoje, za pravice in enakopravnost naše slovenske narodnostne skupnosti.« Potem ko je o-menil zavlačevanje in odlaganje rešitve vprašanja naše globalne zaščite, kar je »nesporno sramota za italijanski vodilni politični razred,« je svoj poseg župan zaključil s priznanjem prebivalcem Gročane, Peska in Drage, ki »poudarjajo z današnjo proslavo voljo in zahtevo po miru. Mir pa pomeni vse, svobodo, enakopravnost, sožitje, prijateljstvo — vse.«
Proslavo, ki jo je lepo napovedovala Vilma Abrami, je nato zaključil pevski zbor Vasilij Mirk, ki je, pod vodstvom Evgena Prinčiča, lepo zapel še štiri pesmi: Antona Halddina »Ja; dransko morje« Foersterja »Večerni ave«, Pimikovo »Smrt v Brdih« in Simonittijevo »Podgorski mornarji«.
Udeleženci proslave so se nato zbra-li v srenjski hiši, kjer so pridne domačinke pripravile prigrizek, ki so ga gostje zalili s kozarcem vina, pevci pa so družabnost popestrili že z nekaj pesmimi.	N. L.
Obvestilo dolinske občine
Uprava občine Dolina sporoča, da bo od danes dalje v Dolini zaprta prometu spodnja pokrajinska cesta zaradi gradnje nove občinske kanalizacije. Vas Dolina je tako dostopna samo po zgornji pokrajinski cesti.
pismo uredništvu
Devinsko-nabrežinski socialisti o sestavi novega občinskega odbora
Spoštovani urednik Primorskega dnevnika Odprto pismo skupine nabrežinskih komunistov v Primorskem dnevniku dne 6. novembra nam nudi možnost, da javnosti pojasnimo nekaj dejstev v zvezi z večmesečnimi pogajanji in s sestavo novega odbora v devinsko -nabrežinski občini.
Vsem je znano, da so bila pogajanja dolga in težka ne zato, ker bi predstavnikom političnih strank ugajalo zapravljati dneve in mesece pri pogajalni mizi, ampak zato, ker je politična in družbena situacija v tej občini obsežna in zapletena. Kot ena izmed političnih strank bi se obnašali neodgovorno in v nasprotju z osnovnimi. izhodišči svojega programa, če bi devinsko - nabrežinske situacije ne jemali resno in če bi podcenjevali ali kratkomalo zavrgli vrsto zahtev naših članov in naših volivcev.
Prva izmed teh zahtev je bila, da je treba v devinsko - nabrežinski občini izvohti večinski odbor, se pravi odbor, ki bo lahko resno in dolgoročno upravljal občino za celotno mandatno dobo. Druga zahteva je zadevala etnično ravnovesje, torej primemo predstavništvo odbornikov obeh narodnosti, ki živita na območju občine. Ob
tem se je postavljalo vprašanje narodnostne pripadnosti župana in stališča so si bila močno različna in izključujoča.
Od zahteve, da bi po 40 letih lahko prišel na mesto prvega občana tudi predstavnik italijanske narodnosti, do stališča, da je v sedanjem obdobju boja slovenske narodnostne skupnosti za globalni zaščitni zakon taka zamenjava najmanj primerna in zato škodljiva. S temi stališči smo se soočali tudi znotraj naše stranke, kar je povsem naravno in pravilno. Sociahsti smo tako pri pogajanjih zagovarjali mnenje, da je v narodnostno mešani občini, kot je naša, pomembno, da župan obvlada oba jezika in da je prav tako važno, da je na to odgovorno mesto izvoljen upravitelj, ki zelo dobro pozna vso problematiko občine in je v neposrednem stiku z vsemi občani. Kot stranka, ki je na volitvah zabeležila največji uspeh in dosegla enega svetovalca več, smo socialisti povsem razumljivo zahtevah, naj bo prvič po vojni župan iz vrst naše stranke, četrta težnja, ki se je javljala med pogajanji, je zadevala priporočilo pokrajinskega in deželnega vodstva stranke, naj pride v devinsko-nabre-
žinski občini do petstrankarske večine s sodelovanjem Slovenske skupnosti. Devinsko-nabrežinska sekcija si je glede tega zagotovila možnost samostojnega odločanja, vendar je priporočilo vodstva ostalo vseskozi prisotno pri pogajanjih.
če k tem izhodiščem dodamo, še vse normalne strankarske interese vrsto pritiskov raznih interesnih skupin ter tudi nekaj individualnih zahtev, potem ni čudno, da so pogajanja trajala pet mesecev, da so bila zelo obsežna in razčlenjena ter občasno tudi zelo dramatična. Rešitev, ki bi v veliki meri zadovoljha vse partnerje, je bila nemogoča, zato je bilo treba poiskati tak izhod, ki bi vsaj delno zadovoljil vse pohtične sile in upošteval vsaj osnovne teme za skupno sodelovanje. Pri tem je bilo treba vzeti v poštev tudi oblikovanje drugačne koahcije od dotedanje večine. Zato je socialistična stranka na seji sekcije 20. avgusta sklenila, da ugotovi in preveri vse možnosti za obhkovanje take koahcije, ki bi zagotovila večinsko in veljavno upravo.
Kakršnokoh seštevanje in preštevanje in kakršnokoh poigravanje z manjšinskimi rešitvami (kot ga predlaga 11 podpisnikov pisma), bi vodilo le v komisarsko upravo in do novih ter za sožitje zelo nevarnih predčasnih volitev. Tega smo se socialisti vseskozi dobro zavedah in v skladu s svojo tradicionalno politično odgovornostjo smo si vseskozi pri-zadevah, da se takemu poraznemu
zaključku pogajanj izognemo. Kot že mnogokrat v preteklih mandatnih dobah smoi popustili pri svojih prvotnih zahtevah in sprejeli sedanjo rešitev-Sociahsti smo prepričam, da bosta tudi sedanji odbor in nova večina sposobna pravilno in odgovorno upravljati devinsko-nabrežinsko občino ter dolgo vrsto njenih perečih problemov-Dobra uprava je odvisna prej od raz' položljivosti in sodelovanja raznih političnih sil in njihovih predstavnikom' kot pa od te ah drugačne politične barve. Pri tem pa bi radi poudarjal1 vlogo, ki jo lahko in mora imeti opozicija pri upravljanju devinsko-nabrežinske občine. Sociahsti upamo, da b° kot v preteklosti možno resno soočanje z opozicijo za konstruktivno del° in za napredek in razvoj celotne občine.
Pri tem pa odločno odklanjamo nedemokratično izsiljevanje med pob' tičnimi silami in poseganje v notranje odnose posameznih strank. Zat0 v pismu 11 komunistov iz devinsko' nabrežinske občine obsojamo tisti del;
kjer podpisniki skušajo podcenjevan včerajšnje zaveznike in se poigravat} s posameznimi občinskimi svetovalo1 in pri tem ne pomislijo, da gre za od' govorne ljudi s svojim dostojanstvo11} in z jasnimi pohtičnimi stališči. Tud na tem mestu bi radi poudarih, da 5 sociahstična stranka zavzema za sp° štovanje posameznika in njegovih čl0' večanskih pravic.
S spoštovanjem
Tajništvo socialistične sekcije P®.
v devinsko - nabrežinski obed1
Ob obisku beograjskih gledališčnikov
Veliko predlogov za kulturno sodelovanje Trsta s SR Srbijo
V okviru gostovanja Jugoslovenske--ga dramskega pozorišta pri Sloven-skem stalnem gledališču je prišlo tudi do zanimivih širših razgovorov o kulturnem sodelovanju. Predstavnike gledališča je namreč spremljala ugled-na delegacija srbskih kulturnih predstavnikov, v kateri so bili: Milutin Sumić, pomočnik direktorja zavoda mednarodno znanstveno, kulturno to tehnično sodelovanje SR Srbije, Nebojša Dragosavac, član predsedstva SZDL Beograda, in Mitar Mihič, smetar mestne kulturne skupnosti. Poteg upravnika Jugoslovanskega dramskega pozorišta Milovana Novčiča in člana vodstva gledališča Dušana Petroviča.
Ugledne goste je v dopoldanskih u-cah sprejel tržaški župan Franco Ri-chetti, s katerim se je razgovor razvil predvsem o nekaterih konkretnih ^olikah kulturnega sodelovanja, kot le bilo zadnje gostovanje glasbenikov gledališča Verdi, in razstava umetno-sti Srbije iz preteklega stoletja. Žu-Pari je poudaril primerno omembo srbske skupnosti tudi na sedanji raz-stavi o Trstu v Parizu. Srbski predstavniki so podčrtali velik prispevek sjovenske manjšine, kot avtohtone skupnosti, za krepitev kulturnih stikov in izrazili pričakovanje, da nje-da vloga pride povsod na primeren dačin do izraza, kot bi morala priti todi na pariški razstavi. Končno je od še govor o tristranskem sodelovanju treh gledališč: dveh manjšin-?kih, slovenskega iz Trsta in italijanskega z Reke, ter Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda. . podpredsednikom deželne skup-scine Claudiom Tonelom je razgovor 0 kulturnem sodelovanju dobil širše
razsežnosti, saj se je nanašal na že utrjeno kulturno in drugo izmenjavo med SR Srbijo in deželo. Razgovoru je prisostvoval tudi funkcionar deželnega odborništva za kulturo Mo-lea, ker je odbornik Barnaba že v v Parizu. Podpredsednik Tonel je napovedal, da bo v kratkem obiskal Beograd na vabilo tamkajšnje vlade, ko bo govor tudi o nekaterih konkretnih stvareh. Poudaril je veliko vlogo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot akterja pretakanja kulturnih in drugih dobrin in v tej zvezi tudi omenil vlogo dežele in njenih izvoljenih organov pri naporih za dosego globalnega zaščitnega zakona. Srbski predstavniki so bili konkretni in stvarni v predlogih za krepitev sodelovanja.
Srbske predstavnike je nato sprejel predsednik SKGZ Boris Race. Razgovor na sedežu zveze se je razširil na
razne oblike sodelovanja. Predsednik odbora za kulturo Klavdij Palčič je tako omenil možnost prireditve likovne razstave, ali sodelovanja naše zamejske galerije z eno izmed osrednjih beograjskih. Govor je bil tudi o sodelovanju glasbenikov in ustanove Glasbene matice. Predsednik Race je srbskim predstavnikom orisal položaj Slovencev v Italiji in poudaril velik pomen, ki ga ima njih podpora, saj zlasti v Trstu skušajo ločevati slovensko manjšino od Jugoslavije.
Na osnovi teh razgovorov je bil med SSG in Jugoslovenskim dramskim pozorištem dogovorjen datum in nekatere konkretne oblike gostovanja. Dogovorjeno je bilo tudi, da se ob tej priložnosti v Beogradu uredi razstava tržaških slovenskih likovnih u-stvarjalcev.
Na sliki: sprejem pri županu Ri-chettiju.
S konference Enotne družbe pristaniških delavcev
Razvoj tržaške luke ima perspektive le ob izkoriščanju vseh možnosti
Analiza zdajšnjega položaja in predlogi za ponoven preporod tržaške luke sta bili osnovni temi dvodnevne konference, ki se je na pobudo Enotne družbe pristaniških delavcev začela včeraj ob številni prisotnosti luških uslužbencev in predstavnikov krajevnega političnega življenja. Glavno gibalo konference je bil predvsem težak položaj, v katerem je že več časa tržaško pristanišče in ki ga v glavnem vsi poznamo. Veliko odgovornosti je v tej zvezi, po mnenju prirediteljev konference, treba naprtiti ravno upravnim pristaniškim organom, ki ostajajo vse premalo prožni, oz. pozorni do novosti v mednarodnem gospodarskem sistemu. Konkreten dokaz tega so skoraj sramežljiv odnos, ki ga tržaško pristanišče ima do vzhodnoevropskih tržišč in držav v razvoju, nenazadnje pa tudi nedavni dogodki v zvezi z ukinitvijo linijske zveze s Kitajsko, ki se zadnje čase predstavlja kot novo, še neizkoriščeno tržišče.
Pogoji za preporod pristanišča, kot je v osrednjem poročilu naglasil konzul Enotne družbe pristaniških delavcev, obstajajo. Perspektive, ki se odpirajo z nedavnim podpisom italijansko - avstrijskega dogovora o gospodarskem oz. trgovskem sodelovanju, so namreč precejšnje, ravno tako tudi možnosti razvoja, predvidene v osimskih sporazumih. Nakazane možnosti je treba izkoristiti, pri tem pa je neobhodno potreben organizacijski preustroj obstoječih upravnih organov pristanišča, ki so po mnenju delavskih organizacij vse preveč podobni togemu birokratskemu aparatu. Enotna družba pristaniških delavcev predlaga v tej zvezi ustanovitev nove delniške družbe, ki bi upravljala luko; hrbtenica nove družbe naj bi postala obstoječa finančna druž-
Slabo vreme letos zagodlo martinovanju na Proseku
Slabo vreme, Id je zajelo celotno Pokrajin«, je tokrat v največji meri skodovalo prizadevne Prosečane, ki r°.se že dalj časa pripravljali na vče-aJsnji praznik vaškega patrona sv. jtortina. Zaradi tega se je včeraj na , toseka zbralo manj obiskovalcev to druga leta, ko so ga dobesedno jto-plaviij. Dopoldne je v vasi stalo j 'togo bogato obloženih stojnic, zgo-A?! Popoldne pa so številni kramarji Zelo živahno je bilo predvsem j.. Uevinščini, kjer je bil sejem pra-Jtov: manjše za vzrejo (od 25 do 2 kg teže) so prodajali po 95.000 lir Prašiča, velike (težke okrog ene-
ga stota) pa po 2.800 lir za kg, to je v bistvu od 280 do 300 tisoč lir za vsakega štirinožca. Sejem si je o-gledalo veliko število obiskovalcev, med njimi so bili tudi otroci otroškega vrtca.
Kot po navadi je bilo tudi na letošnjem martinovanju dobro poskrbljeno za pijačo in jedačo. Pri Puntarju je bila odprta osmica ŠD Primorje: točili so novo vino, kot sicer tudi po drugih gostilnah; med raznimi jedmi, ki so bile na razpolago pa so prednjačile klobase z zeljem, ki so kar dobro zalegle, zalite z domačo kapljico, lačnim gostom.
Včeraj nova stavka v Aquili
Vsi delavci dnevnih izmen v rafineriji Aquila v žavijah so včeraj na poziv tovarniških sindikalnih organizacij za dve uri ustavili delo. Stavkali so od 10. do 12. ure in manifestirali pred tovarniškimi poslopji, tako da je bil v času stavke promet skozi Žavlje precej oviran.
Včerajšnja stavka, ki sodi v okvir sindikalne pripravljenosti, za katero so se delavci odločili takoj po dramatični vesti o skorajšnjem zaprtju rafinerije, je bila oklicana ob napovedi sestanka političnih in sindikalnih sil dežele in pokrajine na ministrstvu za industrijo. Delavci so zato delili mimoidočim pešcem in avtomobilistom letake, na katerih je izraženo odločno nasprotovanje zaprtju tako pomembnega proizvodnega obrata kot je žaveljska rafinerija, ki daje delo stotinam oseb in nima pomembnega mesta le v tržaški industriji, temveč tudi v pomorskem in komercialnem sektorju. Od pohtičnih sil in vlade zahtevajo konkretne odgovore, še posebno z ozirom na obljube o gospodarski in socialni prihodnosti mesta, ki so bile izražene ob najrazličnejših prilikah.
Delavci žaveljske rafinerije pričakujejo sodelovanje in razumevanje tudi od vsega prebivalstva, ki ne sme dovoliti, da bi Trst bil še ob eno strateško pomembno industrijo, ki poleg tega, da predstavlja enega zadnjih industrijskih polov v pokrajini, daje tudi gmotno jamstvo tisočim družinam.
Podrobni načrti za Križ, Prosek in Kontovel za 20 dni na ogled v tajništvu tržaške občine
V nedeljski številki smo objavili oglas tržaške občine, s katerim le-ta obvešča, da so podrobni načrti za kraške vasi Križ, Prosek in Kontovel za dvajset dni zaporedoma deponirani v občinskem tajništvu (na oglasni deski), in sicer od 10. do 30. novembra 1985. Zato pozivamo vse zainteresirane prebivalce omenjenih vasi, da si jih v omenjenem roku ogledajo in sicer ob delavnikih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9. do 12. ure. Zainteresirani prebivalci lahko namreč v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave pa do 20. decembra 1985, predložijo pismene pripombe in ugovore (na ustreznem kolkovanem papirju) na omenjene podrobne načrte.
• V gledališču Cristallo se bodo do 20. novembra nadaljevale predstave »Marionette in libertà« Giannija Rodarija. Predstavo je pripravila gledališka skupina La Contrada, delo pa režira Luisa Crismani.
Za podrobnejše informacije in rezervacije vstopnic je treba telefonirati na št. 948-471, 948-472, 741-475.
^adel je z vespo: ^avil se bo 30 dni
St^sec dni se bo moral 17-letni v ari(> Ciacchi s Korošcev, ki se je je "toieljo nekaj po polnoči ranil, ko Padel z vespe. Ciacchi je peljal po Ij]C1 Giulia, ko je na ovinku pri \,0	- Cilino izgubil nadzorstvo nad
ha 10111 ln 86 prevrnil. Sprejeli so ga ske I^yrokirurškem oddelku katinar-sj . bolnišnice, kjer so ugotovili, da je J® verjetno zlomil ramo in da se Ig ,rjirbl po obrazu. Njegov prijatelj kjil. "i Pierpaolo Romio, doma iz tiPri’-.k' se je vozil z njim, je ostal
Poškodovan.
tatovi imajo Sv°je letne čase : s®daj kradejo krzna
"ezn!? Uktoaj se je zvedelo, da so totci obiskali prejšnji četrtek sta-
novanje 42-letne Isabelle Cittar v Ul. Romagna 73. Ko se je ženska okrog 20. ure vrnila domov, je z zaprepadenostjo ugotovila, da je stanovanje bilo med njeno odsotnostjo kraljestvo tatov. Le-ti so se povzpeli do njega po balkonih, ki dajejo na vrt. Potem ko so preiskali vse sobe, so s seboj odnesli dva krznena plašča in več
draguljev, v skupni vrednosti 25 milijonov Mr. Očitno so bili na delu le nekaj sekund pred njenim prihodom, saj so na balkonu pustili še en krznen plašč in dragoceno vazo. Če bi o-kradena takoj pogledala na balkon, bi jih verjetno zasačila. Taklo pa je vse prepuščeno agentom letečega oddelka.
Leto dni zapora za vojaka, ki je nehote ustrelil svojega stanovskega kolego
Tržaško sodišče je včeraj obsodilo na eno leto zapora 26-letnega Paola Minosuja, ki je bil obtožen nenamernega umora 24-letnega Claudia Eletti ja iz Rima. Oba sta služila vojaški rok v kasarni Belleno v Ul. Revoltella. Do nesreče je prišlo junija leta 1981, ko sta bila na straži. Eletti je imel v dotaciji brzostrelko, s katero se je poigraval, ne da bi opazil, da nima varovalne zapore. Orožje je nato vzel v roke Minosu, ki je vedno igraje pritisnil na peteima, pri čemer je izstrelil rafal, ki je Elettija smrtno ranil v glavo. Sodišče je’ Minosuju priznalo le 70 odstotkov krivde, skupno z notranjim ministrom pa bo moral 'plačati odškodnino. ^
V proces je bil vpleten tudi 45-letm podoficir Danilo Bertocco iz San Dona del Piave, ki je bil obtožen nenamernega umora, češ da ni osebno izročil orožja. Sodišče ga je včeraj popolnoma oprostilo. Javni tožilec je zanj zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za Minosuja pa dve leti zapora.
Predstavitev knjige Sergia Turoneja
Sergio Turane, avtor knjige »Corrotti e corruttori, dall'Unità d’Italia alla P2«, ki je bila lansko leto v središču sodnih pripetljajev (zaplenili so jo na zahtevo odvetnika Ortolanija, desne roke Licia Gellija in jo nato spet dali v prodajo) bo ponovno v Trstu. Turane, novinar in univerzitetni docent, bo v soboto ob 17. uri, v Časnikarskem krožku na Korzu Italia 12, predstavil svojo novo knjigo »Partiti e mafia, dalla P2 alla droga«.
•	Predsednik deželnega odbora Bia-sutti in odbornika Renzulli ter Rinaldi so včeraj sprejeli v Vidmu ambasadorja Sovjetske zveze v Rimu Nikolaja Lunkova. V srečanju je bilo zaželeno, da bi se kulturni, gospodarski in trgovski stiki med SZ in deželo Furlanijo - Julijsko krajino v bližnji bodočnosti čimbolj okrepili.
•	Pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 18. in v četrtek, 28. novembra; na dnevnem redu ima vrsto ratifikacij in sklepov.
ba Finporto, določeno vlogo pa bi pri upravljanju morale imeti tudi delavske organizacije.
Konferenca se bo danes popoldne nadaljevala, v ospredju pa bodo zlasti zaključki, ki jih bodo podali v sklepnem delu zasedanja, (iv)
Prošnje
za socialno pomoč v zgoniški občini
Zgoniška občinska uprava bo najrevnejšim občanom, ki se nahajajo v težkem finančnem stanju, so brezposelni, oziroma imajo nizek družinski dohodek, dodelila ekonomsko podporo iz svojega proračuna. Interesenti lahko predstavijo prošnjo do torka, 19. t.m., in morajo izvajati, oziroma dokumentirati svoje redne dohodke.	B. S.
• Na otvoritvi pariške razstave Trouver Trieste bo tržaško avtonomno federacijo KPI zastopal evropski poslanec Giorgio Rossetti.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Mario Kos
Pogreb bo jutri, v sredo, 13. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Lojzka, hčeri Miranda in Nadja z družinama, vnuka Alessio in Vanessa ter drugo sorodstvo.
Boljunec, 12. novembra 1985
“f*	Po dolgi bolezni je premi-
I nil
Rudolf Caharija
(bivši šofer)
Pogreb bo jutri, 13. novembra 1985, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v nabrežinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Dana, hči Silvia z možem Teom, vnukinja Dorotea, sestri Olga in Emma in drugo sorodstvo.
Trst, 12. novembra 1985
(Pogrebno podjetje Ul. Zonta)
Nenadoma nas je v 92. letu starosti zapustil naš ljubljeni oče
Avgust Pertot
rojen v Nabrežini.
Plemenitega pokojnika se bomo vedno spominjali z ljubeznijo.
Dušan, Lea, Marjetica, Renato in drugo sorodstvo.
Ljubljana, Lugano, Nabrežina, Ka-tinara, 12. novembra 1985
Pavle Merku sočustvuje s prijateljem Dušanom ob izgubi dragega o-četa violončelista Avgusta Pertota.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Josipa Žuljana
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Vončini, cerkvenim pevkam', vaščanom, pevskemu zboru Slavec iz Ricmanj, nosilcem krste in darovalcem cvetja.
SVOJCI
Boljunec, 12. novembra 1985
V nedeljo v stolnici sv. Justa
Hvaležnica za slovenske vernike
Že peto leto zaporedoma se je tudi letos drugo nedeljo v novembru v stolnici sv. Justa zbralo veliko število slovenskih vernikov, članov katoliških organizacij, slovenskih skavtov ter otrok in deklet v naši lepi slovenski narodni noši, da prisostvujejo maši-hvaležnici, ki jo je daroval tržaški škof Lorenzo Bellomi. Prisotni so bili skoraj vsi slovenski župniki in duhovniki tržaške škofije, ki so se s škofom v procesiji podali do glavnega oltarja, kjer je škof Bellomi daroval mašo in pridigal v slovenščini. Mešani cerkveni zbori so pod vodstvom Dušana Jakomina peli mašo in razne slovenske nabožne pesmi. Med daritvijo so slovenski kmetje, otroci in mladina podarili škofu v zahvalo za letošnjo letino sadje, zelenjavo, vino, cvetje ter domače pecivo. Vsakemu darovalcu se je škof v našem jeziku prav prisrčno zahvalil.
jWjtefc SLOVENSKO -»^STALNO „ '■GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME
SLOVENSKEGA NARODNEGA
GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
PAVEL KOHOUT
MARIJA SE BORI Z ANGELI
Režija :
DUŠAN MLAKAR
V	četrtek, 14. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H in I (mladinska)
V	petek, 15. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A, D in E (premierski ter mladinski v sredo in četrtek)
V	soboto, 16. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B in F (prva in druga sobota po premieri)
V	nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri)
gledališča
VERDI
Danes, 12. t. m., ob 20.30 premiera Verdijeve opere »Simon Boccanegra« za red A/C.
V	sredo ob 20. uri zadnja predstava Puccinijeve »Tosce«.
ROSSETTI
Od danes, 12. novembra, ob 20.30 bo gledališka skupina Piccolo Teatro di Milano predstavila Strindbergovo delo »Nevihta«. Režiser G. Strehler. V abonmaju odrezek št. 3. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 12. t. m., ob 19.30: Orgelski koncert. Maks Strmčnik - orgle in Tomaž Lorenz - viohna.
Mala dvorana
Danes, 12. novembra, ob 19.30: Mladi mladim.
Jutri, 13. t. m., ob 19. uri: »čudovita Jugoslavija, ki je ne poznamo«. Predava Tomaž Kunaver.
Okrogla dvorana
V	petek, 15. t. m., ob 22. uri: Nočni program. Branko Miklavc »Pomaranč-nikovo prvo gostovanje« (prva izvedba), jubilej.
Srednja dvorana
Danes', 12. t. m., ob 17.30: Slobodan Miloševič »Beograd, danes in jutri«, javno predavanje.
V	petek, 15. t. m., ob 20. uri: Stefan Luchian, Slovenska premiera romunskega filma.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira v šolskem letu 1985/86 še dva dodatna tečaja:
tečaj srbohrvaščine (150 ur)
in
tečaj za tehnika-vzdrže-valca hardwara mini- in mikroračunalnikov (250 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 23. t. m. na sedežu zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8, tel. 040/730-210 (vsak dan razen ob sobotah od 9. do 13. ure).
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
vabi
DANES, 12. novembra, ob 20.30 na
OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.
Poročilo predsednika, blagajnika in nadzornega odbora 2.
Razrešnica in razprava
3.
Vohtve novega odbora in predlog programa
4.
Razno
Vabljeni!
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
priredi enodnevni izlet dne 8. decembra na' jugoslovanski Kras — k^ Severinu. Odhod ob 9. uri iz Oberdanovega trga. Informacije in vpisovanje vsak dan, razen sobot, ob 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 040/61011.
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »Festa di laurea«. Režija Pupi Avati.
Eden 15.30 — 21.00 »Caldo piacere sulla pelle« in »New York pomo dance«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »I pompieri«. Paolo Villaggio, Lino Banfi in Massimo Boldi.
Excelsior 17.45 — 22.15 »Ritorno al futuro«. Film za vsakogar.
Excelsior IL 17.15 — 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Turner.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »L’anno del dragone«.
Dvorana št. 2	15.20 — 22.00 »Fan-
dango«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.15 »Possiedimi intensamente«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.00 »Nel fantastico mondo di Oz«.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Miami Su-percops«. Bud Spencer in Terrence Hill.
Capitol 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia - IL«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Clair, lingua viva«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »48 ore«.
Alcione 17.00 — 22.00 »La fortezza na-scosta«
Radio 15.30 — 21.30 »Vogliose in calore«. Prepovedan mladini
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel/ 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
Berite
IVovi
Matajur
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Tabor - Prosvetni dom na Opčinah - Knjižnica P. Tomažič in tovariši priredi v petek, 15. t. m., ob 20.30 srečanje na temo »Italija v vrtincu bližnjevzhodne krize«. Sodelovali bodo Pavel Stranj, Drago Legiša in Vojmir Tavčar.
Sekcija VZPI-ANPI in KD F. Prešeren iz Boljunca vabita na proslavo 40-letnice osvoboditve, ki bo v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Spored: večer šansonov in kitare s skupino Bojana Adamiča in pevko Meri Avsenak. Slajvnost-ni govornik: Tone Pauček. V foyer ju gledališča bo razstava o NOB.
Odbor SKD Slavec iz Ricmanj obvešča vse vinogradnike, da bodo poverjeni odborniki prevzeh vinske 'vzorce od 14. do 16. t. m.
SKD Slavec iz Ricmanj vabi na ogled 7. razstave in pokušnje novih vin, ki bo 16. in 17. t. m. v Kulturnem domu v Ricmanjih. Za dobro počutje bo poskrbel ansambel Pomlad.
KD V. Vodnik priredi 17. t. m. ob 17- uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu 4. jesenski koncert. Sodelujejo: pihalni orkester Breg, godbeno društvo Nabrežina in pihalni orkester Koper.
KD V. Vodnik prireja v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri 4. JESENSKI KONCERT. Nastopili bodo trije pihalni orkestri iz Doline, Nabrežine in Kopra. Vabljeni ste vsi, ki tako glasbeno zvrst radi poslušate!
Društvo slovenskih upokojencev prireja predavanje o bolezni starih ljudi jutri, 13. novembra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. Predavala bo dr. Mašera. Vabljeni!
PD Slovenec Boršt - Zabrežec sporoča, da bo jutri, 13. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši Redni občni zbor. Vabljeni vsi vaščani!
KD Primorec - Trebče vabi na koncert harmonikarskega ansambla Glasbene matice Synthesis 4, ki bo v petek, 15. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vodi Claudio Furlan.
razstave
KD Rdeča zvezda prireja ob 40-let-nici ustanovitve razstavo ročnih del in fotografije, ki bo v Repniču. Otvoritev v četrtek, 14. t. m., ob 20.30. Razstava bo odprta v petek in soboto od 17. do 19. ure in v nedeljo od 15. do 17. ure.
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja kiparka Mojca Smerdu.
V	Tržaški kreditni banki v Ul. F. Filzi razstavlja svoje tapiserije Magda Starec Tavčar.
čestitke
Učenci, učitelji in starši osnovne šole K. D. Kajuh čestitajo učiteljici Sonji Caharija ob rojstvu hčerke JANJE, kateri želijo obilo sreče in uspehov v življenju.
Danes praznujeta 25. obletnico poroke MARIJA in GUIDO ZUDICH. še na mnoga skupna leta jima kličejo hči Orietta, sin Valter ter hči Giuliana z možem Manrom in malo Moniko.
Dobrodošla MAJA! Katja, Igor, Bruna in Marjan čestitajo Sereni in Aditu, mali Maji pa voščijo, da bi zrasla v pridno dekle.
Sereni in Suadamu se je pridružila ' mala MAJA. Svojemu predsedniku iskreno čestita društvo Ekonomist.
Dragi STOJAN! Za tvoj rojstni dan obilo zdravja, sreče in mnogo uspehov ti želijo vsi, ki te imajo radi. Monika in Manuel pa pošiljata stricu zvrhan koš poljubčkov.
STOJANU PETAROSU! Želimo vse najboljše za njegovih današnjih... mladih let. Prijatelji.
Ob rojstvu prvorojenke MAJE
iskreno čestita delovnemu kolegu Suadamu in ženi Sereni, mali Maji pa žeh. obilo sreče.
kolektiv SAFTI
Družino Serene in Suadama je osrečilo rojstvo
MAJE
Svoji tajnici iskreno čestita, mali Maji pa želi vso prečo v življenju
KD F. Venturini
Sereni in Suadamu se je pridružila mala
MAJA
Srečnima staršema čestita, no-vorojenki pa vošči vso srečo kolektiv SLORI
-J
Upravni odbor in osebje NŠK iskreno čestitata odborniku Suadamu Kapiču in njegovi ženi Sereni ob rojstvu prvorojenke MAJE
včeraj-danes
mali oglasi
Danes, TOREK, 12. novembra EMIL
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38 — Dolžina dneva . 9.38 — Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 16.27.
Jutri, SREDA, 13. novembra
STANISLAV
Vreme včeraj: temperatura zraka 14,1 stopinje, zračni tiak 1006,3 mb pada, veter 20 km na uro sevemovzhodnik, vlaga 95-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja
1	7 ofnr-iin 10
Plimovanje za danes: ob 2.29 najni-žja 32 cm, ob 8.38 najvišja 62 cm, ob 15.22 najnižja 66 cm, ob 21.41 najvišja 34 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Davide Risigari,
Matteo Bozza. Luca Pietrangelo, Stefa-nja Frezza, Tiziana Ardessi.
UMRLI SO: 86-letni Maurizio Battagli, 71-letni Umberto Centi, 84-letni Anseimo Santonocito, 85-letna Giuseppina An-novi, 90-letna Lucia Carpenetti, 88-letna Adele Cataneo, 4 mesece star Marco Proietti Bocchini, 87-letna Antonella Verginella, 92-letaa Gisella Vanni, 62-letna Luciana Della Valle, 87-letna Italia Castro, 75-letna Roma linardi, 84-letna Antonia Udovič, 56-letni Lucio So-rini, 88-letni Giuseppe De Marchi, 80-letna Maria Brugger, 74-letni Rodolfo Zaccaria, 45-letni Sergio Vio, 72-letni Mario Radovini, 81-letna Anna Maria Furlan, 72-letna Giuseppina Pipan, 80-letni Francesco Ferluga.	.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Korzo Italia 14; Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
razna obvestila
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa prireja v soboto, 16. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu plesni koncert z glasbeno skupino Faraoni. Vabila za ples so na razpolago v predprodaji na višjih srednjih šolah in v kriškem Ljudskem domu v četrtek in petek od 17. do 20. ure. Vabljeni!
Odbor TPPZ P. Tomažič obvešča ves ansambel, da bo v petek, 15. t. m., ob 20.30 vaja v Bazovici.
V petek, 15. t. m., bo ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje o transcendentalni meditaciji, o njenih mentalnih, fizičnih in socialnih efektih. Govorila bo psihologinja Branka Lovrečič iz Ljubljane.
Danes, 12. t. m., ob 18.30 bo v Novinarskem krožku (Korzo Italia 12) predstavitev knjige »Vito Timmel disegni dal labirinto«. Sodelovali bodo Giulio Montenero, Vincenzo Pema, Giorgio Pressburger in Franco Roteili. Risbe objavljene v knjigi pa bodo na ogled v umetnostni galeriji »Studio Bassa-nese« (Trg Giotti 8).
Slovenski dijaški dom S. Kosovel pod pokroviteljstvom odbora za doraščajočo mladino- SKGZ prireja 5-dnevno bivanje v Ljubljani, ki bo od 26. do 30. decembra za mlade od 13. do 17. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (3. nad.), tel. 040/744-249, do 15. t. m., od 9. do 12. ure in od 15.30 do 18. ure.
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča vse zainteresirane vzgojiteljice, učitelje in profesorje, da je na sedežu Sindikata (Ul. F. Filzi 8), na ogled MO z dne 15. 10. 1985, ki obravnava poverjenje začasnih in letnih su-plenc v šolah vseh vrst in stopenj za dveletje 1986-87 in 1987-88. Rok za vložitev prošenj zapade 2. decembra 1985. Prošnje za poverjenje letnih suplenc na srednjih šolah 1. in 2. stopnje lahko vložijo samo diplomirani prosilci (z laureo); nediplomirani prosilci bodo vložili prošnje za začasne suplence na slovenskih srednjih šolah, kot prejšnja leta, 20. junija 1986. Prošnje je treba priložiti na posebnem obrazcu skupno z osebno skedo. Zainteresirani bodo dobili obrazce prošenj in skede na sedežu SSŠ v sledečih dneh: vsak torek in petek od 15.30 do 17. ure. Zadnji teden v novembru pa vsak dan.
•Tel. 775-275
PRODAM leseno hišico za. psa. Tel. 226-577, razen v sredo, soboto in nedeljo.
IŠČEMO mladeniča z opravljenim vojaškim rokom, vljudnega, veščega elektronskih popravil za tehnično pomoč klientom. Tel. od 15. do 17. ure na št. 040/730-333.
ANGLEŠKA družina išče od januarja dalje opremljeno konfortno stanovanje na Opčinah ali v bližini za dobo 1 ali 2 let. Tel. ob uri kosila na št. 040/211-936.
OSMICO je odprl Milič v-Zagradcu. Toči belo in črno vino.
PRODAM dva para otroških smuči v dobrem stanju. Tel. 040/281-069.
PRODAM dve kompletni avtomobilski gumi 165 x 13 in 155 x 13. Tel. na št. 040/53775.
IŠČEM v najem podstrešno sobo po ugodni ceni za glasbeno skupino. Tel. 040/568-744.
HIŠNO POMOČNICO iščem enkrat ali dvakrat tedensko v jutranjih urah v Gorici. Prošnje pošljite na upravo Primorskega dneivnika, Drevored 24. maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Hišna pomočnica«.
IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA s prakso išče zaposlitev nekaj ur dnevno. Tel. 040/947-950 od 13. do 14. ure.
prispevki
V	spomin na Stanka in Branka Lu-pinca darujeta Draga in Drago Vremec
20.000	lir za SKD Tabor.
V	spomin na Valdota Valiča darujejo Draga, Drago ter Mirjam Vremec z družino 20.000 lir za SKD Tabor, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika na Opčinah in 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja.
V	spomin na Gizelo Sardoč darujejo učiteljice Livija, Magda, Jadranka in Sonja 40.000 lir za sesljansko in devinsko osnovno šolo.
V	počastitev spomina tov. Lojzeta Milkoviča darujeta Tončka in Lia od Banov 30.000 lir za zadrugo Ban.
V	spomin na Karolino Montagna daruje Josip Ota (Mižo) z družino 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Ob smrti dragega Josipa žuljana (Pepčeta) daruje žena Vida 200.000 lir za MPZ Slavec iz Ricmanj, kateri daruje omenjeno vsoto v sledeče dobrodelne namene: 50.000 lir za sklad M. Čuk, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Ricmanjih, 50.000 lir za mešani pevski zbor Slavec in
50.000	lir za KD Slavec.
V	spomin na Danila Škerlja daruje družina Meula 30.000 lir za TPPZ P-Tomažič.
Ob 15. obletnici smrti dr. Miroslava Legiše darujeta družini Legiša in Terčelj 100.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Adolfa Furlana daruje družina Milič (Salež 68)
10.000	lir za balinarski odsek ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Adolfa Furlana daruje družina Milič (Zgonik 14)
10.000	lir. za ŠK Kras in 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob 6. obletnici smrti Jožefa Miliča daruje žena Olga 10.000 lir za Center za rakasta obolenja in 10.000 Jir zn Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Adolfa Furlana daruje Vojko Simoneta z družino 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Alojza Milkoviča darujeta Milka in Danilo Ra" žem - Pouhavi 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Srečko Sedmak - Prosek daruje 10.00® lir za cvetje za spomenik padlim v NOB iz Križa.
Albino Tence (Ohčinov) daruje 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Križa.
V	spomin na Giuliana Košuto darujeta Fani in Ciril Sedmak 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
Namesto cvetja na grob Valdota Valiča daruje Vera Vremec z družin0
20.000	lir za vzdrževanje spomenika pa' dlim v NOB na Opčinah.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe
OUMVIC ft«1'
TRST — UL. DEL BOSCO 10/A — TEL. (040)773902
PUHOVKE PO CENI...
® GENERALI
Assicurazioni Generali S.p. A
appada
V CENI SMUČI JE VKLJUČENO ZAVAROVANJE R. C. ALI SKIPASS ZA SAPPADO
Slike, ki niso le spomin
Pred časom smo staknili serijo razglednic s posnetki ob prihodu Franca Ferdinanda na gorenjsko železniško postajo. Za kateri kraj gre in kdaj se je to točno dogajalo1, nismo mogli ugotoviti. Sicer to ni niti tako važno. Kar nas je pritegnilo, so bili živi prizori: zvesti Gorenjci so se še kar potrudili, da bi počastUi visokega gosta, svetlega in živega simbola slavne in močne domovine, simbola reda, ki mora biti.
Le glejte, kako čakajo na prihod vlaka bolj ali manj disciplinirano postrojem šolarčki z učiteljem v ospredju. Učitelj se zdi kakor iz Cankarjevega dela: oblečen je v svoj najboljši gvant (morda si ga je izposodil). Na za to priložnost postavljeni tribuni so kot golobice elegantne dame s pahljačami in parazoli, na levi slike, v ozadju pa se zablešči v soncu čelada vrlega gasilca.
Otroci so v gvantih z ogromno gum bi; slutimo, da se je še zarana odvijalo nekaj družinskih tragedij, ko je po končanem zapenjanju ostala prosta gumbnica ali gumb. Le občudujte tudi vsa tista dekleta v noši. Res lepi posnetki, fotoreportersko dognani e-stetsko premišljeni:	na fotografski
plošči naj bj ostalo le najlepse, najžlahtnejše, v našem primeru najpre-
ar spodrsljaj. Na skrajni le ;a deklet v noši se je »ujela« xlna kmečka družina, ki ni smela v ospredje, da bi ne .etskega čuta in radosti ve dam na postaji, imo kolikor se da povečali letih od posnetka poravna-xx; ki se je godila tisti m igim družinam.
radiotelevizija
italijanska, televizija
radio
Prvi kanal
10.30	La freccia nel fianco - po romanu Luciana Zuccolija
12.05	Halo. . . kdo igra? - opoldanski program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Halo. . . kdo igra? - zadnji poziv
14.15 II mondo di Quark - Le paludi di Bangevveulu
15.00	Kronike
15.30	Šola in vzgoja - Gozd: škoda novega tipa
16.00	I figli del Sol Levante - po romanu Osanghija Giroa
17.05	Smeh z Stanliom in Olliom
18.10	Odprti prostor
18.30	Parola mia - program Luciana Rispolija
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastico bis
21.00	Buon compleanno Bearzot -10 let plavega nogometa (1. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Buon compleanno Bearzot - 2. del
23.30	Temi della questione psichiatrica oggi - 2. serija
Drugi kanal
11.55 Cordialmente - Rotocalco quotidiano
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - Zaščititi handika-pirane
13.30	Capital - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
14.35 - 16.00 Tandem - zanimivosti
in elektronske igre
16.00	Evropski nacionalni parki -Francija
16.30	Pane e marmellata - vodi Letizia Solustri
med programom Squadrone tuttofare - risanke
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35 Danes in jutri - 2 dni kronike in aktualnosti
18.30	športna poročila
18.40 Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik 2 - šport
20.30	Ben-Hur - film
22.30	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.45	Dnevnik 2 - Dossier
23.50	Stazione Luna - film - režija Gordon Douglas
Tretji kanal
11.45	Televideo
14.20	šola in vzgoja - Francoščina
14.50	Šola in vzgoja - jezik za vsakogar - ruščina
15.20	2. mednarodni festival v Rimu
16.20	Šola in vzgoja: La scienza al cinema
16.50	Šola in vzgoja: Letteratura infantile
17.20	Dadaumpa - H signore ha suonato?
18.25 Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00 Dnevnik 3
19.30	Deželni program
20.05	Šola in vzgoja - Laboratorio infanzia
20.30	Dnevnik 3 - posebni
21.30	Posvečeno baletu - La magia della danza
22.30	Dnevnik 3
23.05	I Buđđenbrook - po romanu Thomasa Manna - 3. del
jugoslovanska televizija
Ljubljana
9.00,	10.35 TV v šoli 12.55 Poročila
16.25	Šolska TV
17.25	Poročila
17.30	Danica iz Podjune - glasbena reportaža
18.06 Miti in legende - biblijski miti
18.25	Severnoprimorski obzornik
18.40	Zgodba o slikanici - dokumentarni film za otroke
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.05	M. Pavlovič: Vzemi in dano ti bo - drama
21.05	Integrali 22.25 Dnevnik
Koper
14.20 Docteur Caraibies - TV film 14.45 Zanimivosti sveta
15.00	W. W. Dixi - film
16.30	Risanke
17.30	Pleme vran
18.00	Skrivnostna mapa - TV film
18.30	Pacific intemational airport -
TV film
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki:
TRST — Protest SKGZ zaradi razstave »Trouver Trieste« v Parizu DOLINA — Večer italijanske narodnosti v Jugoslaviji TRST — Srbski gledališčniki pri Tonchi
PROSEK — Tradicionalno martinovanje
TRST — Sovjetski ambasador pri združenju Italija - Sovjetska zveza TRST — Razstava mlade kiparke Mojce Smerdù
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Rokomet
20.30	V precepu - TV film
21.40	Raziskovalci - dokumentarna oddaja
22.40	TVD - vse danes
22.50	Galebov otok - TV nadaljevanka
23.50	Glasbena oddaja
zasebne
postaje
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše; Koledarček;
7.40	Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon; 8.40-
10.00	Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja : Giuseppe Verdi: Dva Foscarija (3. dejanje) ; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00; Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo! ; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mira Mihelič: »Svet brez sovraštva«.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 H. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Radijski koledar; 7.00 Dober. dan; 8.00 - 12.00 Cordialmente vostri; 9.03 I Nobel; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15.00 V gledališču; 15.45 Glasbeno popoldne; 16.00 Na odru; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.30 Famosi direttori d’orchestra: Otto Klemperer; 20.00-6.00 Nočni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6 00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.30	Pesem skozi čas; 11.10 Amico mio; 11.30 La storia di Emma Gold-mamn; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar;
16.00	II Paginone; 17.30 Jazz; 18.05 Odprti prostor; 18.30 II mito del tenore: Da Tamagno a Pavarotti; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih;
20.00	La pompa, radijska drama; 20.47 Glasbeni interval; 21.03 Poeti pred mikrofonom; 22.00 Danes zvečer tvoj glas; 22.49 Iz parlamenta; 23.05 Telefonski poziv.
CANALE 5
9.00 Peyton Place - TV film 9.50 General hospital - nadaljevanka
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Bis - vodi Mike Bongiorno
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri
14.30	La valle dei pini - nadaljevanka
15.30	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	II mio amico Rieky - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Dallas - TV film
21.30	Falcon Crest - TV film
22.30	Nonsolomoda
23.30	Premiere
23.50	Gilda - film
RETEQUATTRO
10.00	La vedova elettrica - filmska komedija
11.45	Magazine - ženska dnevna rubrika
12.15	Vicini troppo vicini - TV film
12.45	L’isola delle mille avventure
14.15	Destini - novela
15.00	Piume e paillettes - novela -
15.40	Questa donna è mia - filmska komedija
17.50	Lucy show - TV film
18.20 Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - nadaljevanka
20.30	Un contro l’altro praticamente amici - filmska komedija
22.30	Tre cuori in affitto - TV film
23.00	Alfred Hitchcock - TV film
23.30	Dick Tracy - TV film
ITALIA 1
8.30 Gli eroi di Hogan - TV film 9.C0 Quella casa nella prateria -TV film
9.10 Fantasilandia - TV film
10.40	Operazione ladro - TV film
11.45	Quincy - TV film
12.40	La donna bionica - TV film
13.30	Help : kviz
14.15 Dee Jay television
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim bum barn - risanka
17.50	Quella casa nella prateria -TV film
18.50	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy Days - TV film
20.00	Kiss me Licia - risanke
20.30	A-team - TV film
21.30	Simon and Simon - TV film
23.20	Sequestrato di persona - film TELEPADOVA
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Capriccio e passione - TV film
16.00	I nuovi Rookies - TV film
17.00	Risanke
17.30	II magico mondo di Gigi *- risanke
18.30	II ritorno dell’uomo tigre -risanke
19.30	Carmin - TV film	<,
20.30	II padrino n. 2 - film
22.30	Tutti gli uomini di Smile -TV film
TRIVENETA 9.30 Dokumentarec
10.00	Film
11.30	TV film
12.00	La figlia segreta - film
13.20	Horoskop
13.30	TV film
14.30	Indossatrici in vacanza - film
16.00	Filmski program
16.30	Risanke
17.00	TV film
17.30	Un giovane nobile - film
19.00	Rugby - šport
20.30	Film
22.00	TV film
22.30	Film TELEFRIULI
14.30	Košarka:
Pavia - Fantoni Videm
15.30	Risanke
17.00	Love American Style - TV film
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	I cercatori d’oro - TV film
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	II sindaco e la sua gente
21.30	Nogomet: Palermo - Triestina
RADIO 2
7.30,	8.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30,
10.30,	17.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.18 Ancora Fantastico 6; 8.45 Matilde - radijska priredba; 9.10 Si salvi chi può!; 10.30 Radiodue 3131;
12.10	Deželni program; 12.45 Disco-game; 15.00-18.00 Popoldanski program; 18.32 Ure ob glasbi; 21.00 Jazz na radiu; 21.30 Radio due 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stropnjo, Industrijske rastline - tobak; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki;
14.05	V korak z mladimi; 14.33 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.10	- 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Mladi ha glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra, Svetlana Makarovič: Vrbov fant, Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij.
V zadrugi je nad 40 članov
Člani zadruge bivših delavcev Inteco izdelali prvi vzorčni kontejner
Obnovitev proizvodnje v tovarni Inteco v goriški industrijski coni se je uresničila. Že nekaj dni je na delu v tovarni skupina delavcev, ki je v tem času že tudi izdelala vzorčni kontejner, ki ga bodo predstavili naročniku in, kakor je slišati, tudi najvišjim predstavnikom deželne vlede. Včeraj popoldne so bile urejene še zadnje formalnosti v zvezi z ustanovitvijo zadruge, ki bo prevzela naročilo za izdelavo približno 3 tisoč kontejnerjev, v prihodnjih desetih mesecih.
Po informacijah, ki smo jih zbrali, je v zadrugi nad 40 članov, bivših delavcev v podjetju Inteco, ki je, kakor znano, še zmeraj v stečajnem postopku. »Gre za strokovno zelo sposobne ljudi, ki so v zadrugo vstopili trdno odločeni, da proizvodnjo nadaljujejo tudi potem, ko bodo izčrpali prvo naročilo, za katero daje jamstvo dežela«, ugodno ocenjujejo pobudo pri pokrajinskem tajništvu sindikata kovinarjev FLM, kjer so v zadnjih mesecih vložili veliko naporov
prav s ciljem ustanovitve proizvodne zadruge med bivšimi delavci. To je bil pravzaprav tudi edini način za obnovo proizvodnje.
Prvi korak je torej storjen; ne bi smelo biti težav za zaposlitev v prihodnjem letu. Postavlja pa se vprašanje, kako se bo znala zadruga uveljaviti na širšem tržišču in si pridobiti nova naročila za drugo obdobje. To kar zadeva neposredno proizvodnjo, oziroma možnosti za delo. V tem času pa bo treba rešiti tudi vrsto drugih vprašanj, ki so vezana na stečajni postopek podjetja Inteco, ki se vodi pri goriškem okrožnem sodišču. Znano je namreč da so proizvodni prostori in naprave del stečajne mase in da je njihova uporaba dovoljena za omejen čas. Upati je, da se bo v prihodnjih mesecih našla ustrezna (in za zadrugo pozitivna) rešitev. Organiziranje proizvodnje na zadružni o-snovi predstavlja eno od zelo stvarnih možnosti za izhod iz hude krize večjih industrijskih podjetij in bi bilo
zato primemo tako usmeritev podpirati tudi po politično - upravni poti. O upravičenosti takih pobud na primer govori zadraga Isontex, ki deluje v nekdanji podgorski tekstilni tovarni in ki je v dveh letih dosegla u-speh, ki ga niso pričakovali niti največji optimisti.
Skupščina v tržiški ladjedelnici
Niti gradnja stotisočtonskega tankerja, ki naj bi ga naročila družba FNAM ne bo pomenila polne zaposlitve v tržiški ladjedelnici. O tem so razpravljali na včerajšnji skupščini delavcev ladjedelnice, ki so v dopolnilni blagajni.
Tanker naj bi predvidoma pričeli graditi šele proti koncu prihodnjega leta, ko bo v glavnem že dokončana ploščad Micoperi.
V soboto je bila v Gorici prireditev
Pomoč lačnim v svetu v pobudi mladih iz teh krajev
Žal je že tako da marsikatera dobrodelna pobuda rama učinka, ki bi ga morala imeti, če zanjo ne daš primerne reklame in si že vnaprej ne zagotoviš podpore tega ali onega. Zares hvalevredna pobuda občanov občine Romans in dijakov Zavoda združenega sveta iz Devina v podporo UNICEF, ki je bila v soboto v veliki dvorani UGG, je zato imela uspeh, vendar pa bi bil ta lahko veliko večji. Mladi iz Romansa in dijaki z vseh koncev sveta, ki študirajo
GLASBENA MATICA Gorica
vabi na
KLAVIRSKI RECITAL
SILVIE ZAZZARO
Kulturni dom
četrtek, 14. nov., ob 20.30
Upravitelji Romansa v Novi Gorici
Delegacija upraviteljev občine Romans bo jutri popoldne na obisku v Novi Gorici, kjer se bo sestala s prdstavniki občine in krajevne skupnosti Šempeter, že dalj časa namreč so v teku pogovori za sklenitev pobratenja med TO KS in občino Romans. Delegacijo furlanske občine bo vodil župan Mirio Bolzan.
Podjetna Milančana
Tri leta ne bosta smela priti na območje goriške pokrajine. Ukrep so na goriški kvesturi sprejeli proti 29-letnemu Sergiu Tressoldiju iz kraja Villacortese v pokrajini Milano ter proti 28-letnemu Duiliu Arcariju iz kraja Cerro Maggiore, prav tako v pokrajini Milano. Tressoldi je bil menda vpleten v protizakonito dejavnost organiziranja ilegalnega prehajanja meje med Jugoslavijo in Italijo državljanov neke vzhodnoazijske države.
Mrzlični posegi pred zapadlostjo 31. decembra
Čeprav šele v zadnjem trenutku zahteva po podaljšanju proste cone
Ne bo vsaj v tem trenutku novega zakona o prosti coni. Le podaljšali bodo za pol leta ali najbolj enostavno za leto dni sedanji zakon, ki mu 31. decembra letos zapade deseti (dno veljavno časovno obdobje. Za to so krivi' tisti goriški politični in gospodarski krogi, ki so stvar sprožili prepozno, da bi se o novem zakonu pravočasno razpravljalo. Nekaterim očitno ne prija, da bi bil zakon spremenjen v toliko, da bi več ugodnosti šlo industrijskim pobudam, ki bi zagotovile zaposlitev, to pa na račun ustaljenih, rekli bi skoro dednih zaslužkov peščice veletrgovcev. Sedanja vladna kriza in zakasnela razprava o paketu Gorica - Trst ter o finančnem zakonu povzročajo tudi zakasni-
VSE ZA SOLO
•	trenirke
•	telovadne copate
•	torbe za športno opremo
•	vse za nogomet
TR2IČ - Ul. Parini 5 Telefon 0481/45735
tev razprave o podaljšanju zakona o prosti coni.
Zaradi tega se sedaj mudi obnoviti sedanji zakon. Demokristjanski poslanec Rebulla se je o tem pogovarjal, kot povzemamo iz tiskovnega poročila njegove stranke, s podpredsednikom rimske vlade Forlanijem. Treba bi bilo izglasovati nov zakon, vendar, če čas ne bo tega dopuščal, vsaj začasno podaljšati sedanjega.
Foriani je s svoje strani obljubil zanimanje, potrdil svojo obljubo dano pri nas takrat ko je tu imel govor ob evropskih volitvah in obljubil, da se bo o stvari pogovoril z ministrom za industrijo Altissimom, ki ima za to pristojnost.
V prihodnjih dneh bodo tudi drugi zagovarjali v Rimu naše zahteve. Po sestanku s senatorjem Battellom in poslancem Rebullo je predsednik pokrajine Cumpeta zahteval sestanek o tem s podtajnikom pri predsedstvu vlade Amatom. Komunistična svetovalska skupina je zahtevala o tem razpravo v goriškem občinskem svetu. Prav tako so razpravo zahtevali socialisti.
Javna skupščina goriških upraviteljev
Okrog tristo občinskih upraviteljev vseh občin goriške pokrajine in spod-
njega dela Furlanije, pokrajinskih svetovalcev, deželnih svetovalcev, parlamentarcev, se je sinoči udeležila na pobudo sindikalne zveze CG IL - CISL - UIL, javne enotne skupščine v deželnem avditoriju v Gorici. Na dnevnem redu zasedanja je bila razprava o krizi tržiške ladjedelnice ter o težavnem gospodarskem položaju v pokrajini, pa tudi o predlogih, ki jih sindikalna zveza postavlja, vključno spremembe v osnutku finančnega zakona za leto 1986, za premostitev takega stanja.
Izčrpno uvodno poročilo je imel namestnik tajnika delavske zbornice CGIL in pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev CGIL- FIOM Giuliano Bon, ki je posebej naglasil potrebo, da se vendarle dokončno zagotovi bodočnost ladjedelnici v Tržiču, podjetju, ki predstavlja temelj celotnega gori-škega gospodarstva. Na skupščini so izglasovali skupni dokument.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Corso Italia 244, telefon 83-538.
razstave
V socialnem centru v Ulici Baiamon-ti v Gorici je do 25. novembra odprta razstava z naslovom »La pietra e l’uomo«, ki jo je pripravilo društvo naturalistov Alvise Cornei.
v Devinu, so namreč priredili lep kulturni večer. Odločili so se, da bodo izkupiček namenil v jond UNICEF za kritje stroškov za pomoč lačnim o-trokom v tretjem svetu.
Na odru so mladi nastopili s petjem, plesi, šaljivimi točkami v več jezikih, prikazali so običaje iz raznih dežel zemeljske oble. Potrudili so se da bi bilo dogajanje na odru najboljše. Publike je. bilo precej, vendar pa, kot že omenjeno, lahko bi je bilo tudi več. In seveda tudi zaslužek bi bil lahko večji. Saj je bil namenjen v človekoljubne namene.
Pirandello drevi v Verdiju
Pirandellov »L’uomo, la bestia e la virtù« bo danes na odru Verdijevega gledališča v okviru italijanske gledališke sezone. Nastopa skupina Compagnia Teatro e Società iz Rima. Nastopata znana italijanska i-gralca Ugo Pagliai in Paola Gas-sman, delo je režiral Luigi Squar-zina. Gre torej za izreden kulturni dogodek. Znan režiser, znana igralca, znano delo priznanega in že kar klasičnega italijanskega avtorja. Pričetek ob 20.30.
razna obvestila
V prostorih KD Jezero v Doberdobu
bo jutri, ob 15. uri, skupščina članov sindikata upokojencev CGIL. Govor bo o pripravah na pokrajinski kongres delavske zbornice CGIL ter o raznih vprašanjih, ki pobliže zadevajo upokojence (pokojnine, zdravstveno varstvo, življenjski standard ostarelih občanov itd.).
Občinska knjižnica v Doberdobu je odprta ob ponedeljkih od 17. do 19. ure in ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
Zveza slovenskih kulturnih društev priredi v četrtek, 14. t.m., ob 17. uri voden ogled razstave del Lojzeta Spacala. Zbirahšče v Attemsovi palači-Govoril bo profesor Milko Rener.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Se vuoi amarmi sarò tua«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Legend«. Film s festivala Benetke 85.
VERDI 18.00—22.00 »Uccelli d’Italia«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Nathalie story«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00—20.00 »Legenda o Tarzanu«.
SVOBODA 19.30 »Leto nevarnega življenja«.
DESKLE 19.30 »Zabava pri Larryju«-
V več naših krajih in društvih obujen star kmečki običaj
Ajdova poletna, ržen kruh, gos in zajec za Martinovo
Pred štandreško cerkvijo
V več krajih na Goriškem so slovenski in tudi furlanski ljudje v soboto in nedeljo martinovali. V marsikateri stari gostilni je kuharica pripravila stare jedi, staro gos, divjega zajca, ajdovo polento pa še domač kruh in še kaj takega za, pod zob kar je ob tem prazniku tipično. Tako je bilo tudi v marsikaterem domu, kjer se je gospodinja potrudila dati na mizo staro jed, pa čeprav mladim bolj teknejo jedi, ki jih dobiš v kaki piceriji.
Martinovali so seveda tudi v cerkvah, saj gre prvenstveno za cerkven praznik, pa tudi v nekaterih društvih. Pa tudi v cerkvah blagoslov kmečkega orodja ni bil povsod na isti dan. Kar se tiče naših vasi tak blagoslov bo šele v nedeljo v So-vodnjah in v števerjanu. V Štandre-žu pa je bil tak blagoslov že v nedeljo. Po maši se je veliko ljudi zbralo na vaškem trgu pred cerkvijo, tudi in predvsem za to, da bi pokusili kozarec vina domačih pridelovalcev in tudi kos rženega kruha. Pa tudi okinčan voz, obložen z dobrinami štandreške zemlje s katerim se Štandrežci ponašajo že dolgo let, naj bi bil predmet občudovanja. Letos pa temu ni bilo tako. Namesto velikega ŠKAL1RJA na katerem si lahko videl zares vsega smo letos lahko videli le majhen voziček (za kroniko lahko povemo, da gre
za voziček, ki ga je nekdo iz Štan-dreža našel zavrženega v smeteh na tržaškem trgu za zelenjavo, ga naložil na tovornjak in pa pripeljal domov) na katerem je bilo le malo zelenjave in nekaj klobas. Na razliko od velikega voza prejšnjih let do letošnjega vozička pa je opozarjal lepak iz katerega smo izvedeli, da je bila letošnja suša kriva za tako zmanjšanje kvelitete. Pa je bilo vseeno veselo.
V soboto popoldne so na svojem sedežu v Šolskem domu martinovali
tudi upokojenci, člani slovenskega društva. Nad sto se jih je zbralo. Pekli so kostanj, kuhali klobase, imeli na voljo ržen kruh in novo vino. Njihov zbor je veselo prepeval. Potem pa so si še ogledali dva filma o svojih izletih, ki jih je posnel Miladin Černe. Bila sta to filma o izletu k izviru Soče in o letošnjem septembrskem križarjenju z jadrnico vzdolž dalmatinskih otokov.
Tako kot na martinovanju upokojencev je bilo vzdušje veselo tudi v Budalovem domu v Štandrežu in v
Martinovanje upokojencev
Mrakovi gostilni na Jazbinah, kjer po, prav tako v soboto zvečer, martinovali člani in prijatelji društva O-ton Župančič in Briški grič. Ni manj-Icalo tradicionalnih jedi, domače glasbe in seveda veselja.
■ Seveda planinci niso mogli izostati. Njih martinovanje je že kar tradicionalno. Tudi tokrat se jih je nad dvesto napotilo v Ajdovščino, kjer so martinovali v hotelu Planika. Vzdušje je bilo martinovo, hrana pa ne, saj je bila dobra, vendar pa vsakdanja. Važno pa je biti skupaj
ob glasbi in s prijatelji. Pa še toijjf bola je bila poleg. Z dobitki, ki so ir prispevali goriški slovenski trgo^cl' Dobitnikov je bilo kar precej. NajP°f membnejše pa so dobili Nela BrdT nik iz Štandreža (pletenko s pet **' tri vina in eno konfekcijo ne), Emica Baša iz Gorice klobas in kožaric), Loreta Mikluš Gorice (trenirko) in Tamara BuikO' vič iz Sovodenj (žepni računalnik)-V nedeljo, kot že omenjeno, boa martinovali še v Sovodnjah in v &e' verjanu.
vrata01'.
(zaloga!
»
Z nedeljsko zmago v 6. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstmi proti Montebelluni
Jadranovci končno prebili led
JADRAN — NORDICA MONTEBELLUNA 73:67 (41:38)
JADRAN: Žerjal 4, Ban 28 (7:9), Rauber 13 (3:4), Zarot« 10, Čuk 12 (2:2), K. Starc 5 (1:3), Gulič 1 (1:2), Sosič, Klobas, Lokar.
NORDICA MONTEBELLUNA: Bocchi 14 (2:2), D’Ambrosio, Lamberti 14 (6:8), Possemato 4, Buiatti 9 (3:5), Moréllato 7, Volpato 4, Barai, Perussato, Binotto 15 (3:4).
SODNIKA: Cardullo (Firence) in Fabbri (San Giovanni Valdaruo). PROSTI METI: Jadran 14:19; Nordica 14:19. OSEBNE NAPAKE: Jadran 22; Nordica 26. PET OSEBNIH NAPAK: Ban (39), MoreUato (39). 3. TOČKE: Ban 3; Mo-rellato 1. GLEDALCEV: 1.800.
Jadranovi košarkarji so končno prebili led. V nedeljo so namreč v 6. kolu drugoligaškega italijanskega Prvenstva osvojili svojo prvo zmago. čeprav v okrnjeni postavi (odsotna sta bila obolela Robert Daneu >n Ivo Starc) so premagali moštvo Nordice Montebellune, in to po izenačenem ter ogorčenem boju.
Samo srečanje je bilo tehnično dokaj poprečno. Napak na eni in drugi strani je bilo še in še. Sicer pa je bilo za naše moštvo najpomembneje osvojiti prvi prvenstveni par točk. V želji, da bi končno razveselili svoje navijače, so se jadranovci odločno in Požrtvovalno vrgli v boj. Srčno so ^e borili, pri tem pa izgubili kar 14 2og in imeli so dokaj skromen odsto-tek pri metu (25:58). Z zvrhano me-ro borbenosti in požrtvovalnosti pa so nadoknadili tudi te pomanjklji-v°sti in tako premagali, sicer ne Preveč kakovostnega nasprotnika.
Tekma se ni pričela najbolje za naše košarkarje. Gostje so namreč v 4’ že vodili z 11:5, v 7’ pa so jadranovci izid izenačili (13:13) in v 10’ že vodili s 23:16. Gostje pa se
Jadran v številkah
. Meti. z TOČKI: k. Starc 2:3; Žer-2:5; Čuk 5:12; Zarotti 5:13; Gulič '•4; Rauber 5:10; Ban 6:11. 3 TOČKE: *erjai 0:1; Gulič 0:1; Ban 3:4. SKOKI: *>■ Starc 4 v obrambi, 1 v napadu; “erial 2, 0; Čuk 2,1; Zarotti 6,1; Gu-nč 2,1; Rauber 4, 1; Ban 4, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBUENE ŽOGE: K. Marc 3,1; Žerjal 2,1; Čuk 3,1; Zarot-n 1,2; Gulič 1,1; Rauber 0,4; Ban BLOKADE: Rauber 2. ASISTENCE: K. Starc 1; Žerjal 1; Ban 1.
niso predali, izkoristili so napake ja-dranovcev in v 14’ je bil izid zopet izenačen (26:26). Bil se je nato izenačen boj do konca polčasa.
V tem delu je sijajno igral Marko Ban. Dosegel je kar tri »trojke«, obenem bil zelo koristen v obrambi. Požrtvovalno je igral tudi Zarotti, v preveliki želji, da bi se izkazal proti svojim bivšim soigralcem, pa je
Jadranovi strelci
Ban 126 (21:25); Čuk 94 (10:15); Daneu 56 (15:24); Rauber 49 (12:17); K. Starc 48 (4:10); Zarot« 47 (10:19); Gulič 21 (5:12); Žerjal 16 (2:2); L Starc 2 (2:2); Sosič 1 (1:2).
v napadu zgrešil tudi nekaj »zanesljivih košev«.
V drugem polčasu se razpleti na igrišču v glavnem niso spremenili. Naši so sicer držali rahlo prednost (v 24’ - 48:42; v 30’ - 57:52; v 33’ le 61:58; v 35’ - 64:58). Naši pa so stisnili zobe in tako dosegli svojo prvo zmago.
Daleč najboljši od jadranovcev je bil Marko Ban, sicer pa gre pohvaliti tudi vse ostale, ki so dali vse od sebe, da so osvojili točki.
Gostje so se predstavili kot skromna ekipa, v kateri so nekoliko boljši kapetan Bocchi, Lamberti in Binotto. Da so v šestih kolih osvojili le dve točki, torej ni nič čudnega.
Jadranovoe čaka že v prihodnjem kolu izredno težko gostovanje v Veroni, kjer se bodo spoprijeli z moštvom Citrosila, ki se celo bori za prestop v višjo ligo. Nedeljska zmaga pa je našim fantom gotovo vlila novega poguma in upajmo tudi samozavesti. Led je prebit. Prvi prvenstveni točki sta tu. Sedaj pa od naših fantov pričakujemo boljšo igro In seveda še nekaj zmag.
(B. Lakovič)
Marko Ban (v prodoru) je bil v nedeljo najzaslužnejši za Jadranovo prvo
prvenstveno zmago
Gantar: »Z zmago nov kisik«
V Jadranovih slačilnicah so se seveda zelo veselih prve prvenstvene zmage. Jadranov pomožni trener Massimo Raseni je tako na najboljši način proslavil svoj 23. rojstni dan.
»Mislim, da smo bili tako v napadu kot v obrambi nekoliko boljši kot v zadnjih nastopih, čeprav je jasno;, da lahko zaigramo veliko bolje. Ključ naše zmage je bil ta, da smo telesno bolje pripravljeni od gostov, imeli smo boljši skok, tako da smo lahko imeli na razpolago več žog. Ta zmaga je za nas še spodbudnejša glede na to, da smo igrali v okrnjeni postavi,« je dejal Raseni.
Trener Andrej Žagar: »Trenutno je važen predvsem rezultat. Led je prebit. Z igro še zdaleč pa ne moremo biti zadovoljni, saj sta bila število izgubljenih žog in odstotek meta nekaterih igralcev še absolutno nezadovoljiva. Igrah pa smo pred velikim psihičnim pritiskom, da moramo absolutno premagati tega nasprotnika in da si pred svojim občinstvom ne moremo privoščiti novega spodrsljaja kot proti Vicenzi. Ta zmaga je za nas glede vzdušja v ekipi zelo pomembna.«
Trener Nordice Gianni Trevisan: »V takem srečanju, kot je bilo to, ko sta si ekipi povsem enakovredni in ko se bije ogorčen boj za vsako točko, je seveda usodna vsaka napaka. Proti koncu srečanja smo nekaj več napak storili mi, Jadran je to izkoristil, ušel nam je za nekaj točk in poraz je bil neizbežen. Ponavljam pa, da bi se lahko stvari drugače obrnile in bi sedaj mi proslavljali zmago.«
'ijKaj menite o Jadranu, ki je le v šestem kolu osvojil prvi prvenstveni točki?«
»Jadran plačuje davek prestopa v višjo kategorijo. Čudim se le, da je vaše moštvo izgubilo proti Vicenzi. Po mojem pa so bili ostali porazi pričakovani. Ne gre namreč pozabiti, da je letošnje prvenstvo izredno kakovostno. Za prvih šest mest se bo
borilo kar deset ekip. Ostale pa so odrezane od tega boja. Med le-temi pa mislim, da sta tako Jadran kot tudi moja ekipa. Sicer pa to jasno kaže tudi razporeditev na lestvici.« »Kaj pa Jadranovi posamezniki?«: »Marko Ban je najboljši. Sicer pa so me ugodno preseneti« tudi Čuk in hitri beki. Naš bivši igralec Zarotti je igral spremenljivo: nekaj dobrih potez, pa tudi nekaj naivnosti.«
Jadranov predsednik Drago Gantar: »Ta zmaga naj bo odskočna deska za pozitivno nadaljevanje v tem prvenstvu. Potrebovah smo nov kisik. Prepričan sem, da bomo v tej ligi še zmagovali.« (bi)
IZIDI 6. KOLA
Ferrara - Citrosil VR	74:73
Čelana BG - Maltinti	70:80
Facibà - Treviglio	80:90
Panapesca - Cagiva VA	93:76
Victors Monza Arese	70:73
Kidland PD - Cremona	55:60
Pordenone - Vicenza	115:75
JADRAN - Montebelluna	73:67
LESTVICA
Cremona	6 5 I	542:445	10
Citrosil VR	6 5 1	542:445	10
Panapesca	6 5 1	559:498	10
Cagiva VA	6 5 1	543:494	10
Treviglio	6 4 2	462:334	8
Ferrara	5 3 2	347:346	6
Pordenone	6 3 3	521:470	6
Maltinti	6 3 3	446:440	6
Arese	6 3 3	505:521	6
Victor Monza	6 2 4	396:398	4
Kidland PD	6 2 4	476:483	4
Vicenza	6 2 4	438:483	4
JADRAN	6 15	465:515	2
Čelana BG	6 I 5	481:549	2
Montebelluna	6 15	410:484	2
Faciba	5 0 5	339:431	0
PRIHODNJE KOLO (17. 11.)
Citrosil Verona - JADRAN; Vicenza - Panapesca: Ferrara - Monza; Arese - Čelana Bergamo; Cremona -Cagiva; Montebelluna - Faciba; Maltinti - Kidland Padova; Treviglio -Pordenone.
Z gladko domačo zmago proti Romi
Juventus vse bolj sam na vrhu
Po dveh zaporednih porazih dragocena točka v Palermu
Spodbuden napredek Triestine
V tem kolu je turinski Juventus spet Ppvečal svoj naskok nad drugouvršče-Mrn Milanom. Doma je namreč z goli inaura, Laudrupa in Serene gladko Pomagal Ramo, ki očitno ni bila Tu-uičanom dorasel nasprotnik. Derbi I °la je bil v Milanu, kjer sta se Inter j1 Napoli razšla pri neodločenem izi-ij 1:1, za Neapeljčane je bil tokrat Krasnim zadetkom spet uspešen Ma-adona. To je bila zelo trda tekma, . aJbolj p,a jo je skupil igralec Napoli-Ja Buriani, ki si je zlomil nogo. j y. Vidmu so si prisotni gledalci ogle-š®li še precej grdo in dolgočasno tek-I a med Milanom in Udinesejem. Mi-y^cani so igrah svojo običajno igro, etldar pa so bili v konici napada bolj Vami od nasprotnikov, ki pa so se hn ledili, da bi po dveh zaporednih ^ razih spet zmagah. Vendar pa je , mnese še precej povprečna ekipa, J se bo marala verjetno še boriti p'l izpadom.
r)0 lsa jo dosegla svojo prvo prvenstve-zmago z zadnjeuvrščenim Comom,
Lecce pa je v Genovi gladko klonil pred Sampdorio. Državni prvaki Verone igrajo vse boljše, vendar pa niso uspeh premagati previdne Fiorentine. Za Verono sta bila uspešna tujca Elkjar (ki je dokazal, da zna mojstrsko igrati nogomet in ne samo žaliti sodnike) in Briegei, za Fiorentino pa mladi Berti in Passarella.
IZIDI 10. KOLA: Avelhno - Torino 0:0; Bari - Atalanta 0:0; Inter - Napoli 1:1; Juventus - 'Roma 3:1; Pisa -Como 4:1; Sampdoria - Lecce 2:0; U-dinese - Milan 0:0; Verona - Fiorentina 2:2.
LESTVICA: Juventus 18; Milan 14; Napoli in Inter 13; Fiorentina 12; Roma in Torino 11; Atalanta, Verona in Avelhno 9; Sampdoria, Pisa in Udinese 8; Bari 7; Como in Lecce 5.
PRIHODNJE KOLO: Atalanta - Verona; Como - Sampdoria; Fiorentina-Bari; Inter - Juventus; Lecce - Avelhno; Napoli - Udinese; Roma - Milan; Torino - Pisa.
Palermo — Triestina 0:0
PALERMO :	Pintauro, Benedetti,
Guerini, Cecilli (v 55’ Piga), Gigliar-di, Majo, Pallanch, De Biasi, Sorbello, Ronco, Pellegrini (v 75’ Di Stefano).
TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Braghin, Dal Prà, Cerone, Menichini, De Falco, Strappa (v 66’ Bagnato), Cinello, Romano, lachini (v 76’ Di Giovanni).
Triestina se je podala v Palermo s trdnim namenom, da osvoji vsaj točko, če že ne obe. Njena uvrstitev je bila namreč po dveh zaporednih porazih vse prej kot spodbudna, zato se je skušala že v tej tekmi opomoči. Tekma je bila vseskozi še precej lepa s hitro igro na eni in na drugi strani. Obe ekipi pa sta pešali prav v konici napada.
Pravzaprav je bila nevarnejša Triestina, ki je v 40’ z De Falcom zadela drog, v 65’ pa z lachinijem vratnico. Tržaška ekipa je bila prav gotovo tehnično boljša od Palerma, vendar
pa je bil slednji bolj požrtvovalen, tako da je remi pravično plačilo za obe ekipi.
Vrh lestvice italijanske nogometne B hge je po tem kolu ostal v bistvu nespremenjen. Derbi v Rimu med Laziom in Ascolijem se je namreč zaključil brez gola, na drugo mesto pa se je povzpel lanski tretjeligaš Vicenza, Iti je kar na tujem premagal Arezzo. Družbo na lestvici mu dela spet bivši tretjeligaš — Brescia, ki med drugim uvršča v napadu »Tržačana« Ascagnija in De Giorgisa. Triestina deli peto mesto skupno s Ceseno in Sambenedettesejem in po igri, ki jo je v nedeljo pokazala v Palermu računa, da se bo še povzpela.
IZIDI 10. KOLA: Arezzo - Vicenza 1:2; Bologna - Cesena 2:1; Campobasso - Cagliari 1:0; Cremonese - Perugia 2:1; Empoli - Brescia 0:0; Lazio-Ascoli 0:0; Monza - Catania 2:1; Palermo - Triestina 0:0; Pescara - Genoa 3:0; Sambenedettese - Catanzaro 0:0.
LESTVICA: Ascoli 14; Vicenza in Brescia 13; Lazio 12; Cesena, Sambenedettese in Triestina 11; Pescara, Cremonese, Bologna, Empoh in Catania 10; Genoa, Monza, Catanzaro in Perugia 9; Arezzo in Palermo 8; Campobasso 7; Caghari 6.
PRIHODNJE KOLO: Ascoli - Arezzo; Brescia - Sambenedettese; Caghari - Monza; Campobasso - Vicenza; Catania - Empoh; Catanzaro - Palermo; Cesena - Lazio; Genoa - Cremonese; Perugia - Pescara; Triestina -Bologna.
Kvalifikcije za SP Paragvaj - Čile 3:0
ASUNCION — V prvi dodatni tekmi za uvrstitev na SP v Mehiki je Paragvaj premagal Čile s 3:0. Čilenci so igrali brez svojega najboljšega napadalca Patrizia Yaneza. Povratno srečanje bo v nedeljo, 17. t.m. Po visoki domači zmagi so Paragvajci praktično že kvalificirani.
Po sobotni zadnji partiji dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka
Garri Kasparov končno uresničil svoje sanje
MOSKVA — S sobotno zmago v 24. in zadnji partiji dvoboja z Ana-tolijem Karpovom, je Garri Kasparov postal najmlajši svetovni šahovski prvak vseh časov. Dvaindvajsetletni genij iz Bakuju je ta naslov osvojil navdušujoče, ob koncu meča, ki ga lahko uvrstimo med najlepše in najbolj borbene, odkar se pač šahisti borijo za najvišjo svetovno lovoriko
Naslov je osvojil po 72 (!!) partijah, če seveda štejemo 48 tekem dolgo maratona, ko so jo nato svetovne šahovske oblasti nerazumljivo (a-li celo preveč razumljivo . . .) razveljavile. V tem ponovljenem dvoboju je Garri gladko porazil svojega nasprotnika s 13:11 (v zmagah 5:3). Kasparov je osvojil 1-, 11-, 16--19. in 24. tekmo, prvak od leta 1975, ko je brez borbe premagal Američana Roberta Fischerja, Karpov, pa 4., 5. in 22.
Zadnja partija meča je bila spet
pravi biser novega svetovnega prvaka. Beli Karpov je moral napadati, a ni prav ničesar dosegel. Nestrpni Kasparov, kot da bi hotel dokazati, da je res močnejši, ter ponižati nasprotnika, pa je naposled začel žrtvovati kmete kot za stavo. Karpova pozicija se je naenkrat sesula v prah, saj se je predal v 42. potezi, ko mu je grozil mat ali pa izguba materiala.
Moskovska dvorana Čajkovski je takrat izbruhnila v pravo ovacijo novega prvaka, medtem ko se je ranjeni lev neslišno umaknil. Tuai promet po moskovskih ulicah se je takrat ustavil, saj so vsi hoteli proslavljati novega kralja in se pomešali med tisoče (!) ljudi, ki so stali pred prizoriščem dvoboja, ko pa niso dobili vstopnic. Skoraj kot da bi bila ta dva trenutno daleč najboljša svetovna šahista prava jilmska zvezdnika ali popevkarja.
Kaj sedaj? Svetovna šahovska zve-
za s Filipincem Campomanesom na čelu je odredila absurd, da se morata, v primeru zmage izzivalca, oba šahista spet spoprijeti v povratnem dvoboju, ki naj bi se začel februarja ali marca prihodnjega leta. Kaže torej, da je Kasparovova pot do trajnega svetovnega naslova, ki naj bi ga, kot po pravilnih, časovno imel prvak pač tri leta, vse prej kot lahka, predvsem pa dolga, saj bo ta dvoboj tako trajal . . . skoraj sto partij. Pred časom je sam Kasparov izjavil, da je ta dodatni dvoboj pravi nesmisel, predvsem pa zanj velika krivica ter še dodal, da ga sploh ne bo igral, saj mu zdravje še nekaj pomeni. . . Psihološki in psihični stres je seveda na takih dvobojih izreden.
Kakorkoli že, sedaj je Kasparov tisti, ki bo narekoval tempo in »navijal uro« ' šahovski zvezi, saj sedi sedaj on na prestolu. Če pa bo ta povratni meč res igral, bo to tudi
prav gotovo zadnja krivica, ki jo bo prenesel.
Kasparov je namreč svetovni prvak, ki bo dolgo kraljeval na najvišjem prestolu. Prej je prvak po svoji igri, kot po rangu, šah je zanj umetnost in estetska znanost, za Karpova pa le sicer izredno tehnična in natančna znanost. Vsaj tako oba svetovna genija sprejemata to igro za šahovnico. Nihče pač ne more oporekati temu, da je igra najmlajšega svetovnega prvaka vseh časov tudi najkepša in najbolj privlačna, kar so jo pokazali prvaki. Njemu se lahko približata morda Fischer in Talj, prav gotovo pa ne Karpov.
Karpov si sedaj kot ranjen lev liže rane in se pripravlja, na februarski obračun »na življenje in smrt« z »u-zurpatorjenu prestola. Toda kaj more ranjeni lev proti.. . zdravemu levu, ki je komaj začel svojo dolgo kraljevsko pot v šahovski džungli?
DUŠAN JELINČIČ
V prvenstvu ženske odbojkarske B lige
Meblo učinkovitejši, a brez zmage
TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
Za nami je prvo kolo ženskega drugoligaškega odbojkarskega prvenstva. Rezultati nekje potrjujejo pred-prvenstvene napovedi, čeprav so po svoje presenetljivi. S 3:0 sta zmagali le Mobilcatalogo Pordenon in tržaška Armes OMA, toda nasprotnika sodita med šibkejše šesterke. Najbolj presenetljiv je poraz Spinee doma s Fiesscon, zlasti zaradi delnih izidov, ki pričajo o katastrofalni igri lanskega A-2 ligaša. Toda vodstvo Spinee je že pred pričetkom tekmovanja opozarjalo, da ekipa meri letos le na obstanek. Najpomembnejša je tako zmaga Nervese na težkem igrišču v Padovi.
Med presenetljivimi rezultati je žal tudi poraz Mebla v Coneglianu. Tamkajšnji tisk je Meblo predstavil kot najresnejšega kandidata za napredovanje skupaj s Pordenončanki. »Nabite« domačinke so se tako borile zelo zagrizeno, dvorana je bila polna .navijačev in Meblo je padel v zanko. Poraza seveda ne gre dramatizirati, saj letošnji sistem tekmovanja dopušča obilne možnosti za nadoknadenje takšnih spodrsljajev. Po tekmi so bili v Meblovem taboru precej potrti, saj je na primer naša ekipa v petih setih zbrala več točk od Conegliana (64:57), a vseeno ni zmagala. Ta podatek jasno priča o tem, da je bil Meblo za gostiteljice nedosegljiv, .vsakič, ko je igral kot zmore. Očitno je torej našim igralkam zmanjkalo, rekli bi, psihične moči, da bi srečanje zaključile z zmago, denimo s 3:1 ali tudi v petem setu, ko so že vodile z 10:4 in morda mislile, da imajo točki že v žepu. Treba priznati, da se je Conegliano tedaj razigral, vendar samo zato, ker mu je Meblo to dopustil.
Sedaj čakata Meblo zaporedna domača nastopa z Moglianom in Vi-cenzo. Mogliano, ki je baje znatno pomlajen, ,je doma le s težavo u-gnal Fratte, ki naj ne bi sodil med močnejše ekipe v ligi. Verjetno je torej sobotni nasprotnik v dometu Mebla, zato lahko optimistično pričakujemo krstni nabrežinski nastop
IZIDI 1. KOLA
OMA Armes - Putinati Ferrara 3:0 (15:4, 15:9, 15:13); Mobilcatalogo Pordenone - Fiamma Vicenza 3:0 (15:0, 15:11, 15:7); Conegliano Veneto -MEBLO 3:2 (8:15, 15:12, 4:15, 15:9, 15:13); Mogliano Veneto - Fratte 3:2 (11:15, 15:2, 2:15, 16:14, 15:10); Trega-rofani Padova - Nervesa 1:3 (15:8, 13:15, 3:15, 2:15); Spinea - Volpe Fies-so 1:3 (15:6, 5:15, 4:15, 4:15).
PRIHODNJE KOLO (16.11.)
Fratte - Mobilcatalogo Pordenon; Putinati Ferrara - Spinea; Fiamma Vicenza - Conegliano Veneto; Nervesa - OMA Armes Trst; MEBLO - Mo-
MONTREAL — Tudi v nadaljevanju 23. svetovnega prvenstva so se najbolj izkazali telovadci in telovadke Sovjetske zveze. Potem ko so osvojih oba ekipna naslova, je postal novi svetovni prvak v mnogoboju Jurij Koroljev, nato pa sta si, prvič v zgodovini prvenstev, skupni naslov razdelili še Ok-sana Omeliančik in Elena šušunova.
Novi svetovni prvak je star 23 let, peti zaporedni posamični naslov za SZ pa si je priboril z naslednjimi ocenami: parter 9,90; konj z ročaji 9,70; krogi 9,85; preskok 9,85; bradlja 9,90 in drog 9,90. Uspeh telovadcev SZ je dopolnil z drugim mestom Vladimir Artemov, tretji pa je bil Vzhodni Nemec Sylvio Kroll.
Veliko presenečenje pa je bilo v ženski konkurenci: naslov sta si razdelili dve rezervi sovjetske ekipe. Vendar pa je sovjetski trener Radjonenko me-
gbano Veneto; Volpe Fiesso - Trega-rofani Padova.
LESTVICA
Mobilcatalogo	1 1 0	3:0	45:18	2
DMA Armes	1 1 0	3:0	45:26	2
Nervesa	1 1 0	3:1	53:33	2
Volpe Flesso	1 1 0	3:1	51:28	2
Mogliano	110	3:2	59:56	2
Conegliano	1 10	3:2	57:64	2
MEBLO	1 0 1	2:3	64:57	0
Fratte	1 0 1	2:3	56:59	0
Tregarofani	1 0 1	1:3	33:53	0
Spinea	1 0 1	1:3	28:51	0
Putinati	1 0 1	0:3	26:45	0
Vicenza	1 0 1	0:3	18:45	0
nil, da sta ti dve tekmovalki dovolj pripravljeni za start na najvišje mesto. To se mu je nato obrestovalo, saj sta blesteli na vseh orodjih in zasluženo osvojili sedmi zaporedni naslov svetovne prvakinje v ženskem mnogoboju za telovadke SZ.
Precej manj sreče od zmagovalk sta imeli veliki favoritinji za zlato kolajno Romunka Szabo in tretja sovjetska tekmovalka, svetovna prvakinja z zadnjega SP v Budimpešti, Natalija Jurčenko. Končni vrstni red mnogoboja:
MOŠKI: 1. Koroljev (SZ) 117,550; 2. Artemov (SZ) 117,550; 3. Kroll (N DR) 117,300 ; 4. Xu Zhiqiang (Kitajska); 5. li Ning (Kit.) 117,175. ŽENSKE: 1. Omeljančik in šušunova (obe SZ) 78,663 ; 3. Kersten (NDR) 78,325 ; 4. Fahnrich (NDR) 78,088; 5. Szabo (Rom.) 78,075.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Markovič in Maver 9; Žerjal in Kiemše 4; N. Grgič in M. Grgič 3; Kralj 2. (Upoštevajo se točke, ki jih s servisom, napadom ali blokom doseže posamezna igralka).
Svetovno prvenstvo v gimnastiki
Sovjetsko presenečenje
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
V1. ligi le zaostali tekmi Koper spet oškodoval sodnik
Jutri ob 14. uri Koprčani proti Jugoslaviji (mladi)
FRANCI BOŽIČ
V	prvi jugoslovanski nogometni ligi sta bili zaradi reprezentančnih težav za sobotno tekmo s Francijo v Parizu le zaostali tekmi Velež - Crvena zvezda (0:2) in Sutjeska - Partizan (1:4). Oba beograjska kluba sta tako naskok pred zasledovalci na lestvici povečala na 4 oziroma 6 točk, torej poleg njiju noben klub ne more več računati na jesenski naslov prvaka.
Pri Crveni zvezdi se je tokrat izkazal nekdanji reprezentant Milko Dju-rovski, ki je dosegel dva mojstrska gola, vendar pa tega igralca žal ni na seznamu zveznega selektorja Miloša Milutinoviča. Strelci za Partizana so bili čapljič, Bučičevič, živkovič, Varga, vendar pa je treba reči, da Beograjčani v Nikšiču niso igrali tako blesteče kot bi lahko sklepali po rezultatu, temveč so bili gostitelji izredno slabi. Partizan ima sedaj 23 točk, Crvena zvezda 21, tretjeuvrščeni Velež ja 17.
Igrali pa so drugoligaši. Nogometaši Kopra še niso, osvojili nobene točke na gostovanjih, tokrat pa šo računali na polovičen uspeh z Rudarjem v Prijedoru. Bili so na pragu uspeha, toda 10 minut pred koncem jim jo je spet zagodel sodnilc. Šlo je za prekršek pred kazenskim prostorom Kopra, toda sodnik ga je »videl« znotraj in pokazal je na belo točko. Tako je Rudar povedel z 1:0, do konca pa so si nato Koprčani (Mitrovič) zabili gol še sami. Koprčani niso igrali slabo, brez večjih težav so obvladovali položaj, Viler pa je imel celo nekaj priložnosti. Moštvo Kopra je prvič nastopilo z novim vratarjem Hadžičem in branilcem Mitrovičem, ki sta se pokazala kot močni okrepitvi.
V	Kopru pa se ta čas pripravlja
mlada nogometna reprezentanca Jugoslavije, ki bo v petek v Parizu i-grala s Francijo. Vodi jo Ivan Toplak, jutri ob 14. uri pa bo odigralo generalko z moštvom Kopra. V mladi jugoslovanski reprezentanci je nekaj zvenečih imen: Katanec, Saba-madžovič, Djukič, Varvodič, Jištva-nič...
V slovenski ligi je bil tokrat na sporedu derbi v Trbovljah, kjer sta se pomerila domači Rudar in Maribor. Mariborski vijoličasti so si sicer že za-gotovili jesenski naslov, toda tokrat so v nekoliko oslabljeni zasedbi dozi- j veli pravo katastrofo — izgubili so kar z 0:4. Najverjetnejši novi slovenski drugoligaš Maribora ta čas še nima moštva, ki bi lahko resneje poseglo v jugoslovansko konkurenco. Z 0-limpijo pa je še slabše. V slovenski ligi je doslej le štirikrat zmagala in enkrat izgubila in je na skromnem 10-mestu, res pa je, da zanjo igrajo sami mladinci.
REZULTATI 13. KOLA V DRUGI ZNL ZAHOD: Leotar - Novi Sad 3:1 (2:0), Kikindà - Šibenik 1:0 (0:0), Gosk Jug - Aik 2:0 (1:0), Iskra - Borac 1:0 (1:0), Rudar - Koper 2:0 (0:0), Jedinstvo (br) - Zadar 4:1 (3:0), Jedinstvo (Bi)' - Proleter 1:1 (0:0), Vrbas - Famos 1:1 (1:0), Split - Spar-tak 2:2 (2:1).
VRSTNI RED: Spartak 19, Leotar 18, Iskra in Šibenik 16, Rudar 15, Novi Sad, Proleter, Jedinstvo (Br) 14, Famos, Vrbas, Gošk Jug, Borac in Split 12, Kikinda 11, Aik in Koper 10, Zadar 9, Jedinstvo (Bi) 8.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (17. t.m.): Novi Sad - Famos, Aik - Vrbas, Proleter - Gošk Jug, Zadar - Jedinstvo (Bi), Borac - Jedinstvo (Br). Šibenik - Iskra, Spartak - Kikinda, Leotar - Rudar, Koper - Split.
Jugoslovanska košarkarska liga
V italijanski košarkarski A-l ligi
Cibona še nepremagana Smelt Olimpija v ZDA
Tudi Jugoplastik) ni uspelo prekiniti zmagovite serije zagrebške Gibone, ki je v nedeljski tekmi 7. kola 1. jugoslovanske košarkarske lige v Splitu slavila zmago z 82:93. Napori štirih neposrednih zasledovalcev (Crvene zvezde, Zadra, Budučnosti in Šibenke) so bili tako zaman, po porazu v beograjskem derbiju pa so se bistveno zmanjšale možnosti Partizana, ki je letos nekajkrat že krepko razočaral.
Ljubljanska Olimpija se še vedno nahaja v slabih vodah, kot znano pa ima skupaj s Slogo tekmo več in zaradi znane afere med tekmo z Zadrom . . . točko manj.
Osmo kolo bodo odigrali že danes, razen Ljubljančanov, ki so že odpotovali na turnejo po ZDA, odkoder se bodo spričo dvetedenske prvenstvene prekinitve vrnili šele po 23. novembru, v tem času pa bodo odigrali tekme z nekaterimi najboljšimi ameriškimi univerzitetnimi moštvi. Po nerodnih porazili v Kraljevu s
Slogo in na nevtralnem igrišču v Novem Sadu z Budučnostjo bo odmor gotovo ustrezal ljubljanskemu taboru.
LESTVICA PO 7. KOLU Cibona 14, Crvena zvezda, Zadar, Budućnost in šibenka 10, Partizan 8, Borac in Bosna 6, Smelt Olimpija 5, Jugoplastika 4, Sloga 2, Rabotnič-ki 0.
DANAŠNJI SPORED Rabotnički - Budućnost; Crvena zvezda - Šibenka; Bosna - Partizan; Zadar - Jugoplastika; Cibona - Borac.
Ljubljanske košarkarice odpravile tudi C. zvezdo
LJUBLJANA — Košarkarice ljubljanskega moštva Iskra Delta Ježica so v včerajšnjem petem kolu prve jugoslovanske lige odpravile še beograjsko Crveno zvezdo z 78:60 (41:23) in so tako še naprej nepremagane na vrhu prvenstvene lestvice.
Stefane! spet le z enim Američanom
Scavolini — Stefane! 102:90 (50:50)
SCAVOLINI: Gracis, Magnifico 16, Fredrick 38, Tillis 16, Zampolinj 17, Costa 9, Silvester 6.
STEFANEL: Francescatto 8, Fi-schetto 7, Bobicchio 3, Shelton 10, Terry 26, Riva 2, Vitez 17, Berto-lotti 10, Lucantoni 7.
Stefanel je tekmo izgubo v začetku drugega polčasa, ko ni znal dobiti orožja proti conski obrambi gostiteljev. Še enkrat pa prihaja v ospredje dejstvo, da tržaška ekipa potrebuje doprinos obeh Američanov, če želj kogarkoli presenetiti, saj drugače ni dovolj močna. Tokrat pa je odpovedal Shelton!
OSTALI IZIDI 6. KOLA: Simac -87:91; Bancoroma - Silverstone 82:80; Di Varese - Arexons 92:81; Viola -Berloni 67:69; Benetton - Granarolo 96:104; Riunite - Livorno 77:66.
LESTVICA: Simac 12, Bancoroma 10, Arexons, Berloni in Scavolini 8, Granarolo, Di Varese, Mobilgirgi, Riunite in Marr 6, Viola, Stefanel, Benetton, Silverstone in Livorno 4, Mulat 0.
PRIHODNJE KOLO: Berloni - Di Varese; Arexons - Simac; Granarolo - Bancoroma; Silverstone - Scavolini; Livorno - Viola; Mulat - Riunite; Marr - Benetton; Stefanel -■ Mobilgirgi.
A 2 LIGA
Seqàfredo - Filanto	93:84
(38:47, 78:78)
SEGAFREDO: Marušič 14, Ardessi 22, Jackson 24, Bullara 8, Cat-chings 10, Sfilifoi 9, Stramaglia 6.
FILANTO DESIO: Anchisi 4,'Motta lì, Deverauxs 32, Brambilla 6, Brown 16, Polloni 10, Beretta 6.
OSTALI IZIDI 6. KOLA: Annabella Pavia - Fantoni Videm 82:91; Li-bertas Livorno - Mister Day 107:77; Yoga - Rivestoni 108:79; Giorno -Fabriano 112:90; Jollycolombani -Ippodromi Rieti 87:93; Sangiorgese - Fermi 74:72; Liberti - Pepper 87:73.
LESTVICA: Libertas Livorno 12, Fantoni in Rieti 10, Filanto 8, Yoga, Giorno, Segafredo, Rivestoni, Sangiorgese in Fabriano 6, Liberti, Pepper, Mister Day in Jolly 4, Fermi in Annabella 2.
PRIHODNJE KOLO:	Fantoni -
Giorno; Ippodromi - Segafredo; Fa-
briano - Yoga; Mister Day - Annabella; Fermi - Livorno; Riveston1 - Liberti; Pepper - Jolly; Filanto " Sangiorgese.
STRELCI A-l LIGE: Oscar 2Oh Fredrick 171, Morse 150, May 14®-STRELCI A-2. LIGE: Dalipagić 206, Zeno 202, Bryant 187, Wright 184.
Janet Harris 53 točk Tržačanke po podaljšku
TRST — Košarkarice tržaškega moštva Latte Carso sc v soboto v prvem {»vratnem kolu A-l lige premagal® moštvo Spaghetti Sesto San Giovarm* po podaljšku z 78:75 (36:35; 67:67)-Najboljša na igrišču je bila Američanka tržaške ekipe Janet Harris, ki je dosegla kar 53 točk.
McEnroe si je opomogel
Po porazu v Anitverpniu z Lendlom-ki ga je zamenjal na čelu svetova, teniške jakostne lestvice, si je Amer* čan John McEnroe kmalu opornog6*: Premočno je namreč osvojil prestiža1 mednarodni turnir Švedske na P®” kritih igriščih. V finalu je z glam^" 6:1 in 6:2 odpravil domačina Jarryda'
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Alabarda že sama na vrhu lestvice
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Po treh kolih je v košarkarskem promocijskem prvenstvu nepremagana le še Alabarda, ki tako potrjuje vlogo favorita. Le za las je sicer premagala presenetljivi Intermuggia ob koncu tekme, ki je bila v znamenju premoči napadov nad obrambama.
Od slovenskih peterk je še brez točk Breg Adriatherm, ki očitno plačuje davek lanskemu napredovanju iz 1. divizije. Kontovelci so se z zmago v derbiju z Borom Radenska povzpeli tik pod vrh, borovci, pa ostajajo s točkama, ki so ju osvojili proti ekipi pristaniščnikov Lavoratori del Porto.
Čeprav še ni izoblikovana postaja lestvica čedalje bolj jasna, favoriti so namreč že v ospredju, med najpomembnejšimi tekmami prihodnjega kola pa je ludi Alabarda - Kontovel Electronic Shop.
IZIDI 3. KOLA
Kontovel E. Shop - Bor Radenska 79:72
Santos - Breg Adriatherm	69:60
Saba - Lav. Porto	99:63
Libertas - Ferroviario	69:65
Scoglietto - Fruttctna	69:62
Alabarta - Intermuggia	97:96
PRIHODNJE KOLO (17. 11)
Bor Radenska - Saba (16. 11) ; Ferroviario - Santos; Alabarda - Kontovel Electronic Shop; Fruttctna - Breg Adriatherm; Lav. Porto - Scoglietto; Intermuggia - Libertas.
LESTVICA					
Alabarda	3	3	0	289:254	6
Scoglietto	3	2	1	221:197	4
Ferroviario	3	2	1	226:210	4
Kontovel El. S.	3	2	1	241:229	4
Libertas	3	2	1	235:228	4
Santos	3	2	1	220:223	4
Saba	3	1	2	234:220	2
Intermuggia	3	1	2	245:247	2
Frattetna	3	1	2	239:248	2
Bor Radenslla	3	1	2	237:251	2
Lav. Porto	3	1	2	208:252	2
Breg Adriatherm 3		0	3	180:217	0
STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska) 65; Pieri (Bor Radenska) 45; Barut (Bor Radenska) 41; Štoka in Čuk (oba Kontovel Electronic Shop) 39; Starc (Kontovel Electronic Shop) in Zobec (Breg Adriatherm) 38; Mohorčič (Breg Adriatherm) 36; Race (Breg Adriatherm) 31; Korošec (Bor Radenska 27.
totocalcio
Bologna - Cesena	1
Padova - Modena	1
Sampdoria - Lecce	1
Pescara - Genoa	1
Lazio - Ascoli	X
Pisa - Como	1
Verona - Fiorentina	X
Juventus - Roma	1
Ternana - Taranto	1
Bari - Atalanta	X
Inter - Napoli .	X
Udinese - Milan	X
Avellino - Torino	X
KVOTE: 13 ( 2.268 dobitnikov) -	3.089.000 lir
i 2 (40.346 dobitnikov) -	173.000 lir
totip
1.	— 1. Lanfranco
2. Hisri
2.	— 1. Gianpaolo
2. Costantini
3.	— 1. Baguio
2. Acciaroli
4.	— 1. Baiser
2. Abitibi Gis
5.	— 1. Astro Pra
2. Ispano»
6.	— 1. Ambrosio
2. Bulawayo
X
Z
z
1
X
1
z
1
1
X
2
1
KVOTE:
12 (	53 dobitnikov) - 7.681.000 JjJ
11 ( 709 dobitnikov) -	555.000
10 (6.480 dobitnikov) -	60.000 1'*
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (17.11.)
Ascoli - Arezzo; Brescia - Sambenedettese; Cagliari - Monza, CampoOa5^0. Vicenza; Catania - Empoli; Catanzaro - Palermo; Cesena - Lazio; *-’en0£a-Cremonese; Perugia - Pescara; Triestina - Bologna; Piacenza - Parma; sarano - Barletta; Livorno - Monopoli.
Bearzot izbral »azzurre« za tekmo s Poljsko
Namizni tenis: z zmago proti goriški Azzurri v C ligi
Tudi trije novinci
RIM — Za prijateljsko nogometno tekmo v soboto v Chorzowu (ob 17.00) ie zvezni selektor sklical reprezentante, med katerimi so tudi trije novin-cR Vialli, Baldieri in Filippo Galli. Zbor je predviden za danes v Milanu, sklicani pa so: Altobelli (Hiter), Am celotti (Roma). Baldieri (Rsa), Ba-Sni (Napoli), G. Baresi (Inter), Ber-gomi (Hiter), Cabrini (Juventus), Col-tevati (Inter), Di Gennaro (Verona), F- GalU (Milan), G. GalU (Fiorenza), Massaro (Fiorentina), Nela (Roma), Scirea (Juventus), Serena (Juventus), Tancredi (Roma), Triglia (Verona), VialU (Sampdoria).
Košarka: med »azzurri«
♦udi Tržačan Tonut
MILAN — Zvezni trener itaUjan-reprezentance Valerio Bianchini •te sldical košarkarje za kvaUfikacij-sko tekmo proti Turčiji. Med le-temi
je tudi Tržačan Tonut, ki pa igra v Livornu. Ostali skUcani košarkarji so: Marzorati, Brunamonti, Gilardi, Sacchetti, Magnifico, ViUalta, Vec-chiato, Riva, Polesello, DeU’AgneUo in Della Valle. Kot rezerve pa: Bi-neUi, Costa in Premier.
Balinanje: drugo srebro
za Jugoslovane na SP
MELBOURNE — Potem ko je Se-žanec Jože Požar na svetovnem balinarskem prvenstvu v Melbournu osvojil srebrno kolajno med posamezniki, je Jugoslavija v igri dvojic dosegla še eno drugo mesto. »Plavi«, ki so v velikem finalu izgubiU proti Franciji z 9:15, so nastopUi v postavi; Jože Požar, Slavko Olič (Lovran) in Vlado Obrić (R. Benčič, Reka). Favorizirani ItaUjani so zasedb le tretje mesto. V polfinalu so jih namreč premagali Jugoslovani s 13:11.
Krasovke bližje drugoligaškemu prvenstvu
Kras Globtrade — Azzurra Gorica 5:3
Obad - Terrazzer 1:2 (20:22, 21:17, 6:21); Purič - Paganelli 2:1 (21:12, 12:21,	21:16); Škrk - Musina 2:0
(21:15, 21:15); Purič - Terrazzer 2:1 (24:26, 21:12, 25:23); Obad - Musina 1:2 (10:21, 21:18, 12:21); Škrk - Paganelli 2:0 (21:7, 21:17); Purič - Musina 0:2 (14:21, 19:21); Škrk - Terrazzer 2:0 (21:10, 21:6).
Zelo lepo zadoščeinje so lastnim navijačem pripravila dekleta Krasa Globtrade, ki so po zmagi nad neposrednim tekmecem Azzurro postala najresnejši kandidat za prestop v B Ugo. Krasova dekleta so v najvažnejšem nastopu doslej igrala v veUkem slogu in potemtakem ni Azzurri preostalo drugega, kot da je športno priznala poraz. Na papirju so imele rahlo prednost Goričanke, saj razpolagajo z zelo solidno drugokate-gornico Musinovo, ki jo na jakostnih
lestvicah lahko primerjamo Sedmakovi, in lansko državno naraščajniš-ko podprvakinjo Paganelli je vo. Uspeh krasovk je v teh okoliščinah toliko pomembnejši. (Z.S.)
Dom — Recoaro	5:1
Fabbro - Oberwanger 2:0 (21:13, 24:22); Vodopivec - Santifaller 2:0 (21:13, 21:8); Lutman - Filippi 2:0 (21:13, 21:13); Vodopivec - Oberwanger 2:0 (21:14, 21:17); Fabbro - Filippi 1:2 (21:18, 17:21, 19:21); Lutman - Santifaller 2:0 (21:17, 21:19).
Proti močni in homogeni ekipi Recoaro iz Bočna so domovke odigrale doslej najboljšo prvenstveno tekmo in nepričakovano, a prepričljivo slavile z visokim izidom 5:1. Pred tekmo so se naše igralke nekoliko bale nasprotnic, ki so pred sedmimi dnevi slavile v Gorici proti Azzurri, zanesljivo pa so zmagale in se tako povzpele na drugo mesto na lestvici.
Za ta lep uspeh zaslužijo pohvalo
vse tri igralke, ki so se tokrat res dobro odrezale in so pokazale, da so vehko pridobile na samozavesti in da postajajo počasi zares dobra in zanesljiva ekipa. (MAL)
MOŠKA C LIGA Kras Globtrade — Leoniana Vicenza 2:5
Bole - Rizzi 0:2 (14:21, 19:21); Štoka - Renso 0:2 (17:21, 13:21); Derganc - Broccardo 2:1 (21:12, 19:21, 21:7); Bole - Renso 0:2 (12:21, 23:25); Derganc - Rizzi 2:1 (19:21, 21:12, 21:10); Štoka - Broccardo 0:2 (17:21, 13:21); Derganc - Renso 0:2 (20:22, 20:22).
Nerazpoloženi krasovci so v nedeljo na domačih tleh nepričakovano prepustili obe točki zadnjeuvrščeni Leoni ani iz Vicenze. Derganc in tovariši so v nedeljo imeli res črn dan in so igrah daleč pod svojimi sposobnostmi. (Z.S.)
V 8. kolu 2. amaterske nogometne lige
VESNA IN ZARJA NE POPUŠČATA
NOGOMET: MEDDEŽELNA LIGA
Prvi uspeh Uorizie doma
Gorizia — Rovereto 3:0 (1:0)
STRELCI: Grop v 3’, Grillo v 74’ 'll-tnetrovka), Grimaldi v 86’.
GORIZIA : Brisco, Macuglia (v 83’ Grimaldi), Grazzolo, Lazzara, Gril-lo, Bertolutti, Brugnolo (v 57’ Gia-Uwnutti), Dreolini, Voljč, Beltrame, Grop.
GORICA — Vse kaže, da je nevar-fiost krize pozitivno vplivala na go-Usko moštvo, ki je vendarle dosego svojo prvo zmago na domačem jsrenu. Voljč in tovariši so tokrat Srali dokaj prepričljivo in pokazali, '■a se lahko kosajo z najmočnejšimi v Prvenstvu.
LESTVICA: Chievo 13; Valdagno j! Pescantina in Bassano 11; Opi-tefgina in Cittadella 9; Gorizia, Man-^nese. Fontanafredda in Tombolo 8; ^sirio, Vittorio Veneto in Benacen-7; Conegliano 5; Rovereto 3 in Uivignano 2.
.PRIHODNJE KOLO (17. 11.): Go-rizia - Cittadeha.
Vesna — Arrigosport 7:1 (3:1)
STRELCI: v 22’ in 55’ Pisani, v 34’ Bruno, v 36’ Lepre, v 45’ Kostnapfel, v 62’ R. Candotti, v 70’ Floridan, v 84’ Picchieri.
VESNA: Negrini, Tucci, S. Sedmak, Verbich, Penco, Pipan, Bruno (od 60’ R. Candotti), Potasso, Kostnapfel (od 60’ Floridan), Pisani, Picchieri.
Tokrat so poleg igrplcev samih pri-šli na račun predvsem številni navijači, za katere res ni manjkalo presenečenj. Vesna je takoj začela napadati in vsilila gostom svojo igro, ki se je odhkovala predvsem z dobro nastavljenimi akcijami. Priznati pa je treba, da so bih napadalci zelo razpoloženi in učinkoviti, za kar ima vehko zaslugo predvsem vezna vrsta z natančnimi in številnimi podajami. Križani so torej zadetke dosegh po lepo izpeljanih akcijah.
Tokrat gre predvsem pohvahti režiserja Potassa, a spodbudno je tudi
dejstvo, da sta oba mlada in perspektivna napadalca R. Candotti in Floridan takoj po vključitvi v igro dosegla lepa gola. Kot pravi »bomber« pa se je izkazal Pisani. Skratka, spod-bu fia, igra domačinov, ki nedvomno priča, da je Vesna tudi letos zmožna velikih presenečenj. (A. K.)
Zarja — Vivai Busà 3:2 (0:0)
STRELCI: v 53’ Borelh, v 63’ in 75’ Piščanc, v 70’ Sambaldi, v 81’ Mendeha.
ZARJA: Del Bello, Borelh, Grgič, Franko, Terčon, Tognetti, Egon Fonda, Bon, Piščanc (v 88. min. Kalc), Suliči, Sossi (v 85. min. Žagar).
Bazovci so spet dokazali, da bodo s tako igro kot jo predvajajo v zadnjih tekmah, za vsakogar zelo trd o-reh, saj so ponovno zmagah proti e-nemu izmed favoritov letošnjega prvenstva. Tokrat so bih odlični v na-
padu, kjer sta bila Egon Fonda in Piščanc skoro neustavljiva. Nekoliko več smo pričakovah od obrambne vrste, ki je na trenutke nekoliko zaspala.
Tekma se je začela s tržaškimi i-gralci v napadu, tako da so se morali zarjam v obrambi srčno boriti. Le proti polovici polčasa so se Bazovci končno otresli premoči gostov in pri-čeh diktirati svoj tempo ter izvedb nekaj atraktivnih akcij. Vendar se je prvi polčas končal brez gola.
V nadaljevanju so ponovno pritisni-h gostje, toda brez resnejših prilož-. nosti. V 53. min. so zarjani nepričakovano povedli s krasnim golom Bo-relhja in ko so podvojih s Piščancem, je zgledalo, da bodo zlahka odpravili goste, ki pa so zaostanek zni-žali. Bazovci so po izredni podaji E-gona Fonde do Piščanca povišah na 3:1, gostje so sicer dosegh še en zadetek, a kaj več jim ni uspelo. (Big)
V Repnu brez zmagovalca, naše ekipe same v vodstvu
Kras _ Breg	l;l (1.0)
STRELCA; v 8’ Granata, v 56’
p KRAS :	Mezzavilla, Purič, Šuc,
untar, Gnezda, Cinque, Milič (v 74’ Gn-čom), Vihalta (v 86’ Blažina), Posuta, Vidah, Granata.
BREG: Hrvatin, Germani, Peroša, r?vriha, Pavletič, Strnad, Tul (v . Albertini), Mondo, Sancin, Klun, uež (v 69’ Olenik).
RDEČI KARTON: Purič v 90’.
jjfbnji so pokazali lepo in napeto y0, tudi agonizem je bil na višku tenci ar ie v dovoljenih mejah. Točka k(.gotovo prav prišla Brežanom, ne-uko manj pa »rdeče-belim«, ki so v vettkeni slogu in že v 8’ po-v ~n z Granato po Mihčevem strelu kazenski prostor.
.^beh« narediii morda usodno da
JJ^Pako, gaj sq se preveč pomaknili tli . astno polovico igrišča in Breža-
jj so izenačih s Klunom. Tedaj so flv^a0Vc‘ sPet Prevzeli pobudo, celo to/krat zadeh prečko (z Vidalijem in tetem), a dò gola niso več prišli, i) a mnenje o srečanju smo vprašali p0 ka Škabarja, ki je že drugič za-čan- ^adi poškodbe na roki sre-JU sledil s tribun:
»Brez dvoma je bil to kakovosten derbi in je glede na prikazano igro sodil v višjo kategorijo. Tudi sodnik Botti je srečanje dobro vodil. Škoda, da so Brežani z enim od dveh strelov na naša vrata dosegh zadetek, a točk oso si zaslužih.«
Kako je bilo Sandiju Klunu, ki je že v predprvenstvenih nastopih branil barve Krasa, proti bivšim soigralcem?
»Moram priznati,« je menil Sandi, »da sem bil zelo sproščen, vehko bolj od soigralcev. Dobili smo zadetek že v uvodnih minutah, kar nas je nekoliko spravilo s tira. V začetku drugega polčasa pa smo odločneje pritisnili in zasluženo izenačili.« (Z.S.)
Campanelle — Primorec 1:3
(0:2)
STRELCI za Primorca: v 30’ Husu (11-metrovka), v 36’ Coppola, v 52’ E. Kralj.
PRIMOREC: Leone, Caretta, M. Kralj, Florean. lannarelh, Coppola, Canziani, E. Kralj, Milkovič (v 70’ Mauro Kralj), Husu, Facehin.
Žp iz začetnih udarcev je bilo razvidno, da domačini ne bodo kos razigranemu Primorcu. Toda za gol je
bilo treba počakati pol ure in na grob prekršek v kazenskem prostoru nad Facchinom: 11-metrovko je realiziral Husu. Nekaj minut kasneje je Coppola podvojil, in to neposredno s strelom s kota. Do konca polčasa so domačini izvedb nekaj napadov, a žoga je vsakokrat končala v rokah solidnega Leoneja.
V začetnih minutah drugega polčasa se je z lepim golom E. Kralja po osebni akciji tekma praktično končala. Primorec je kontroliral nasprotnika (ki je sicer prišel do častnega zadetka s pomočjo sodnika) in je tako še vedno brez poraza in sam na solidnem drugem mestu lestvice.
(Kralj)
Gaja — CUS	1:0 (0:0)
STRELEC: Alfieri v 55’.
GAJA: Zemanek, Maks Grgič, Kalc, Marko Rismondo, Gabrielli, Viviani, Dubani, Alfieri, Lenarduzzi, Pečar (v 46’ Dalla Riva), Pesa (v 60’ Boris Rismondo).
Gajevci so kljub zelo slabi igri zmagah proti sicer skromnemu CUS. Igrah so zelo nepovazano, ustvarjali so si izredne priložnosti za zadetek, a niso imeli sreče. Poleg tega, da žoga ni hotela v mrežo, je na-
sprotnikom pomagal še sodnik. Končno so »zeleno-rumeni« v 55’ povedli z lepim strelom Alfierija. Zgledalo je, da bodo gropajsko - padriški nogometaši še povišah, vendar je bil vratar gostov vedno na mestu. Naši so vseeno napadah in v 90’ jim je sodnik .nepričakovano razveljavil gol Lenarduzzi ja, češ da je tekma že končana. (Kalc)
S. Nazario —1 Primorje 1:2
(0:2)
STRELCA za Primorje: Livan in D. Olivo.
PRIMORJE: Micor, Lombardo, Milani, Manzin, Samese, Livan, Starc, Husu, D. Ohvo (Antoni), S. Olivo, Pa-scon (Rojac).
Prosečani so v prvem polčasu bih boljši od nasprotnika, imeh. več priložnosti in tudi dosegh res lepa zadetka, prvega z Livanom, ki je premagal vratarja z visokim, a natančnim strelom z dvajsetih metrov, drugega pa z Dariom Olivom.
V drugem polčasu je prišlo v vrstah Primorja do dveh zamenjav, in odtlej je pobudo prevzel S. Nazario, ki je po številnih napadih zmanjšal razliko v upanju, da doseže še drugi gol, kar mu ni uspelo. (M. š.)
Remija Mladosti in Juventine, smola Sovodenjcev
^adost
Cjte .Cemic, Devetak, Sclausero, Delutti,
Mossa 1:1 (0:1)
dO^ELEC za Mladost: Delutti v (11-metrovka).
ho^KApOST ; Zanier, Lakovič, Pani ’ Černič TVnro+aV Frandohč, Lavrenčič,
suiet.
je bila že od vsega začetka eJ hitra in živahna. Obe postavi igf^pPustih vsakršno taktiko in sta ltQk 1 °dprto. Gostje so se izkazah ?eč Ze ° strnjena ekipa, imeli so naj-ok PNložnosti ter tudi prvi povedh Hf. Polovice prvega polčasa. Ma-šgi^tevi varovanci so odločno re-yaj|’ a brez zaželjenih sadov.
delu srečanja so pobudo te j.i'y' krasovci, toda prav gostje bj ^ tes zapravili več priložnosti, da veliko še povišah. Mladost je iz j?rte izenačila s strelom Deluttija toetrov. Nasploh je rezultat
pravičen, če ne drugače, vsaj glede na pravilo, da kdor zgreši, tudi plača. Treba je sicer povedati, da nekateri igralci Mladosti niso še v popolni formi, zato se v bodočnosti obetajo tudi presenetljivi rezultati. (Z.F.)
Juventina — Staranzano 1:1
(1:1)
STRELEC za Juventino: Ohvo
JUVENTINA:	Kuštrin, Kerševani,
Travagin, Medeot, Chizzolini, Costa, Del Negro, Ohvo, Panico, Lauri, Cingerli.
Štandrežci so na blatnem igrišču igrah neodločeno proti solidnemu Sta-ranzanu. Po tem polovičnem uspehu so Vižintinovi varovanci obdržali 2. mesto na lestvici, čeprav je treba povedati, da se je skupina vodečih povečala, tako da bo borba za napredovanje še zahtevnejša.
Juventina je že v začetku igrala odločno in je v 11. min. povedla s svojim najboljšim strelcem, Olivom. V nadaljevanju, potem ko so gostje remizirali, se je igra odvijala na sredini.
V drugem polčasu je bilo razvidno, da ekipama zadostuje remi, čeprav je treba povedati, da je odlični vratar Kuštrin opravil enkratni poseg in rešil domačo ekipo pred porazom.
Italcantieri — Sovodnie 2:1
(0:0)
^'RGLEC za Sovodnje: Butkovič.
SOVODNJE: Uršič, R. Petejan, Vižintin, Marson, Bicciato, E. Petejan, Gergolet (M. Fajt), Florenin (Grilj), Butkovič, čeudek, A. Fajt.
Sovodenjci so proti solidnemu Ital-c autieri ju doživeh prvi poraz v le-tosnjem prvenstvu. Resnici na ljubo
je treba takoj povedati, da bi si »belo-modri« glede na prikazano igro zaslužih neodločen rezultat. Dvakrat so namreč zadeli vratnico, najprej z Marsonom in nato še z Butkovičem, enkrat je sodnik razveljavil sicer regularen zadetek in ni dosodil 11-metrovke zaradi prekrška nad Ger-goletom.
Omeniti je treba še smolo, ki se stalno drži Sovodenjcev: v nedeljo je spet nastopil E. Gergolet, ki ga dalj časa ni bilo zaradi hude poškodbe, a tudi tokrat ni imel sreče, saj se je prav ob koncu polčasa spet poškodoval in je moral predčasno zapustiti igrišče. Prav tako zaradi poškodbe je tokrat manjkal tudi vratar S. Gergolet.
Ob koncu treba še poudariti lep nastop bratov Fajt in vratarja Uršiča, ki je med drugim tudi ubranil 11-metrovko.
rezultati
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 8. KOLA
Foghano - Begliano	1:1
San Luigi - C.E. Prisco	0:1
Muggesana - San Sergio	0:1
Vesna - Arrigosport	7:1
Zarja - Vivai Busà	3:2
Isonzo - Libertas	1:1
Domio - Fortitudo	0:1
Opicina - Stock	0:2
LESTVICA
Domio - Fortitudo	0:1
Opicina - Stock	0:2
LESTVICA
San Sergio	8	4	3	1	12:7	11
Stock	8	4	3	1	12:7	11
Vesna	8	3	4	1	14:7	10
Muggesana	8	3	4	1	14:8	10
Zarja	8	5	0	3	11:9	10
Fortitudo	8	4	2	2	9:8	10
Fogliano	8	3	3	2	10:6	9
Opicina	8	4	1	3	8:8	9
Vivai Busà	8	3	2	3	11:11	8
Libertas	8	3	2	3	8:9	8
C.E. Prisco	8	2	3	3	7:8	7
Isonzo	8	2	2	4	9:12	6
Begliano	8	1	4	3	6:10	6
San Luigi	8	0	5	3	8:11	5
Domio	8	1	2	5	6:12	4
Arrigosport	8	1	2	5	10:23	4
PRIHODNJE KOLO (17. 11.) Fogliano - Muggesana, C.E. Prisco - San Sergio, Vesna - San Luigi, Zarja - Isonzo, Begliano - Arrigosport, Fortitudo - Vivai Busà, Libertas -Stock, Opicina - Domio.
3. AMATERSKA LIGA Skupina M IZIDI 7. KOLA
Gaja - CUS	1:0
Aurisina - Chiarbola	3:1
San Nazario - Primorje	1:2
Campanelle - Primorec	1:3
Kras - Breg	1:1
San Marco - Union	4:1
LESTVICA Primorje 12; Primorec	11; Kras
10; Gaja 8; Breg in San Marco 7; Chiarbola, San Nazario in Aurisina 6; Union in Campanelle 5; CUS 1. PRIHODNJE KOLO (17. 11.) Breg - Union, Primorec - Kras, Primorje - Campanelle, Chiarbola -San Nazario, CUS - Aurisina, Gaja - San Marco.
Skupina I IZIDI 7. KOLA
Poggio - Sagrado	2:2
Mladost - Medea	1:1
Juventina - Staranzano	1:1
Fossalon - Azzurra	3:0
Fincantieri - Sovodnje	2:1
Romana - Piedimonte	0:3
S. Lorenzo - Torriana	0:1
LESTVICA	
Tomana, S. Lorenzo in Poggio 10; Juventina in Staranzano 9; Sovodnje in Fossalon 8; Sagrado, Piedimonte in Medea 7; Mladost 6; Fincantieri 4; Romana 2; Azzurra 1.
PRIHODNJE KOLO (17. 11.)
Piedimonte - Fincantieri, Sovodnje - S. Lorenzo, Medea - Torriana, Staranzano - Poggio, Azzurra - Mladost, Sagrado - Juventina, Fossalon - Romana.
obvestila
JK ČUPA
obvešča člane, da bo društvena večerja v soboto, 16. t. m. Prijave se še sprejemajo pri Milku Malalanu (tel. 213-957) danes, 12., in jutri, 13. t.m., ob poslovnih urah.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo prvi krog šahovskega turnirja za osnovnošolce, ki bo veljal za osnovnošolsko olimpiado 1986, v soboto, 16. t.m., ob 15. uri v Borovem športnem centru. Turnirja se lahko udeleži poljubno število šahi-stov iz šol, ki so članice ŠŠT.
Prireditelji prosijo, naj vsak udeleženec turnirja prinese s seboj šahovnico.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poétnl tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 FP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tbc 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JziT
m tiska F' "^Trst
Òan Jacjansk*
zvu« Casoptorah zaioZnfcov F1EG
12. novembra 1985
V'
Kalvarija žrtev zastrupljenega repičnega olja v Španiji
Sodstvo, ki je počasno kot polž
Do kraja solidarni s svojo krvjo
MADRID — Osebe, ki so uživale zastrupljeno repično olje, in svojci umrlih, ki so bili žrtve tega olja, izgubljajo potrpežljivost, ker špansko sodišče še ni obsodilo 42 trgovcev, ki so prodajali to olje in povzročili smrti 360 oseb in stalno obolelost zaradi zastrupitve kakšnih 20 tisoč oseb.
Dogodek je zbudil maja 1981. leta v Španiji, in tudi po vsem svetu, pravo senzacijo, saj se kaj takšnega v sodobni zgodovini zlepa ni pripetilo. Takrat se je namreč dogodilo, da je 42 trgovcev v delavskem predmestju Madrida za jestvinsko olje prodajalo v industrijske nameve izdelano repično olje in s tem povzročilo množično zastrupitev.
Žrtve so ustanovile svojo organizacijo in tožile brezvestne potujoče trgovce, vendar vse doslej brez uspeha. Iz svojih žepov so zbrale kakšnih 90 milijonov lir za odvetniške stroške, nekaj pa je primaknila tudi država. Sodstvo je proti njim vložilo obtožnico, ni pa jih še obsodilo, ker obramba spretnoi izkorišča svoje argumente, češ da ne gre za zločin proti javnemu zdravju, za sleparijo in potvarjanje dokumentov.
Celotni fascikel šteje sedaj že 200 tisoč strani. Odvetniki zavračajo izvid ankete in zavlačujejo, da se sodni postopek ne bi pričel pred junijem 1986. leta. Na zahtevo obrambe so dvakrat pričeli ugotavljati možno krivdo zdravstvenih teles.
Odvetnik žrtev Jose Mohamedo pravi: »Sodstvo noče ugotoviti vladnih pomanjkljivosti. V vsaki evropski državi bi ob takšnem škandalu vlada padla prvi dan, le pri
nas ne poda ostavke niti minister za zdravstvo.«
Medtem pa preživeli potujejo iz bolnišnice v bolnišnico. Neka ženska je povedala, da ji zdravniki ne po-rejo več poiskati niti ene žile za transfuzijo, njen mož pa je postal umsko bolan.
»Očistili« bančni trezor
RIM — Vlomilcf so prejšnjo noč »očistili« trezor trgovske banke v Rimu. Kot je povedala policija, so neznanci s ključi odprli stopniščna vrata, skozi katera so prišli v spodnje bančne prostore. Od tam so se spustih v klet, kjer so s ključi spet odprli dvoje varnostnih vrat in vhod v trezor. Odnesli so milijardno vrednost. Koliko, to sedaj raziskuje bančni notar. Že ob 7.10, ko je radio objavil vest o vlomu, je pred banko veliko klientov spraševalo za usodo svojih varnostnih kaset. Vanje so nekateri {»ložili vse svoje imetje.
Krojač Daniele Perla, ki je imel v kaseti kakšnih 300 milijonov, je izjavil: »Vse življenje sem delal za nič.« Nekdo je dodal, da so že poskušali vlomiti, pa niso okrepili varnostnih naprav. Ženska, ki ni zaupala blagajni v notranjem ministrstvu, je svojo zlatnino prinesla v bančni trezor. Nekemu trgovcu so prav tako odnesli ogromno vrednost; zanjo bo dobil milijon lir odškodnine od zavarovalnice.
JOHANNESBURG — Južnoafriški črnski boksarski prvak Arthur Mayisela vodi skupino 300 črnskih boksarjev na pogrebu svojega prijatelja Jakoba Moraka, ki je umrl v boksarskem dvoboju z belcem.
Italijani neodporni za gripo
MONTECATINI — Dve tretjin; italijanskega prebivalstva sta brez telesne obrambe pred nevarnostjo gripe. Potrebno bi torej bilo množično cepljenje. Ta zaključek obširne raziskave italijanskega medicinskega združenja je na kongresu v Montecatiniju posredovala prof. Maria Luisa Profeta.
Povedala je, da bi morala letošnjo zimo gripa razsajati predvsem januarja. Šlo na bi za »filipinski« virus in ne za »švicarskega«, kot so doslej predvidevali. Virus so odkrili leta 1982 in proti njemu izdelali učinkovito cepivo.
Uspehi Romunije v izvajanju zelenega načrta
L namakanjem spremenili pustinjo v najrodovitnejši predel države
»Za najbolj izpostavljene subjekte je cepljenje priporočljivo in potrebno« je dejala prof. Profeta, »nasploh pa bi bilo treba posvečati, večjo pozornost tej socialno tako pomemebni infektivni bolezni, ki jo vse prevečkrat podcenjujemo«.
CiMosporina se ni povsem obnesla
PARIZ — človek, ki se je zdravil za aids s ciklosporino v pariški bolnišnici Leannec, je umrl. Vest je sporočil prof. Philippe Even, eden izmed treh zdravnikov, ki so pred tedni napovedali »čudežno« moč ciklosporina, učinkovitega proti bolezni aids. Pacient, ki je bolehal na hrbtenici in pljučih, je umrl, čeprav je na zdravilo dobro reagiral.
Prof. Even je povedal, da so ciklosporino sprva uporabljali pri vsaje-vanju organov, da bi preprečili njihovo zavračanje, sedaj pa z njo zdravijo osebe, ki so obolele za aids.
Odkrili povzročitelja mišične
NEW YORK — Ameriški raziskovalci iz Los Angelesa in švedski raziskovalci iz Lunda so odkrili v krvi in mozgu obolelih za mišično distrofijo (sclerosi multipla) novo vrsto virusa, ki bi utegnil biti eden izmed vzrokov te doslej neobrazložene bolezni. Virus je podoben, a ne enak tistemu, ki povzroča neobičajno vrsto levkemije. Genetski material novoodkritega virusa so našli v celicah »T«, se pravi v eni izmed vrst belih krvnih telesc. Podrobnosti tega odkritja bo v kratkem objavila britanska znanstvena revija »Nature«.
DABULENI — Kjer so se poprej na površini 40.000 hektarov nepregledno vrstile sipine, ki so jih pometali siloviti peščeni vetrovi, se zdaj bohotijo sadovnjaki, vinogradi, cvetličnjaki in vrtovi. Ne gre za sinajsko, mar več za romunsko pustinjo kakih 300 kilometrov zahodno od Bukarešte ob sotočju rek Jiu in Donava, blizu meje z Bolgarijo, torej za ozemlje, ki je od vselej veljalo za nerodovitno in katerega prebivalci so prestajali neverjetne žrtve za obstoj, a kj sodi danes med najrodovitnejše predele Romunije. Za to se gre zahvaliti posebnemu državnemu preskusnemu programu, ki velja sedaj za kažipot gospodarstvenikom pri snovanju načrtov za bonifikacijo še številnih drugih puščavskih ozemelj v državi. Kakor v južnem delu Oltenie, kjer je bil izveden omenjeni poskus, tako je tudi za druge romunske pustinje značilno, da jih prekrivajo naplavljene peščine kot posledica povodnji rek Jiu in Mures v sevemozahodnem delu države.
V Dabuleniju (upravna regija Dolj v južni Oltenii) so že v začetku petdesetih let odprli raziskovalno postajo za obdelovanje peščenih tal, ki jo vodi prof. Banitza z univerze v Craiovi.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Kril Gale

Tu je vrsta laboratorijev za specialistično proučevanje značilnosti tal, optimalnega načina za njihovo gnojenje in namakanje ter rastlinja, ki je naj-prikladnejše za pustinjski habitat. Rezultate, do katerih so prišli raziskovalci v Dabuleniju, izkoriščajo pristojne oblast; po vsej državi, oziroma u-strezne izsledke aplicirajo na drugih ozemljih s podobnimi, čeravno sprejemljivejšimi naravnimi značilnostmi.
V južni Oltenij so z rineži zravnali 36.000 hektarov pustinje in jo nato pognojili, tako da je danes to območje na moč plodovito. Tu preizkušajo
najboljše hibridne sorte žita, dobesedno ustvarjajo nove vrste sadnih dreves z visokim donosom, obdelujejo največji romunski vrt, gojijo najpro-stranejši romunski vinograd, tu pridelano cvetje pa izvažajo na vse strani sveta.
»Čudež« botruje velikanski namakalni sistem Sadova - Corabia: gre za vodovod z več kot tremi metri premera, ki iz Donave dovaža vodo dvema osrednjima namakalnima kanaloma in ceh vrsti stranskih kanalov v skupni dolžini 350 kilometrov. Skratka, romunska pustinja ni več žejna-
Botha grozi z odpustitvijo tujih črnskih delavcev
JOHANNESBURG — Vlada Južne Afrike bo zmanjšala število zaposlenih tujih.črnskih delavcev v rudnikih, če bodo ZDA in Evropa uvedle sankcije proti njej zaradi rasnega ločevanja. Na prvi strani je gospodarski list Business Day zapisal, da je takšno odločitev sprejel svet za varnost držav® na podlagi večkratnih opozoril predsednika Pietra Bothe in drugih ministrov, ki so. mnenja, da bi Južna Afrika s takšnimi ukrepi odgovorila na gosp0; darski bojkot. Kakor so zapisali, je v rudnikih zaposlenih okoli poldrag1 milijon črnskih delavcev iz sosednjih držav, ki letno zaslužijo 222 milijon0'' randov, okoli 160 milijard lir, ki jih prinesejo v svoje države.
Predsednik Botha je že julija letos izjavil, da bi njegova vlada bil3 prisiljena odpustiti nekaj tujih delavcev, če bj sankcije kvarno vplivale a3 nacionalno gospodarstvo. Pristavil je, da to »ne bi bil povračilni ukrep, ampak nujna posledica kazni, sprejete proti njegovi državi.«	.
Medtem se v Pretorii nadaljujejo spopadi s policijo, ki je aretirala oseb. Dve beli redovnici in 30 črnk pa je pričelo z gladovno stavko v z3' poru v Pollsmoru; terjajo svobodo zase in za 400 pripornikov, ki so v z3' poru zaradi poostrenih vladnih ukrepov na tem območju.
svetovna novost SONY
1 kg
Najmanjši in najlažji prenosni videoregistrator na svetu tehta samo en kilogram.
Telekamera ima vgrajen mehanizem za videoposnetke ih mikrofon. Vse skupaj meri 10,7 x 10,9 x 21,5 cm.
Izreden izdelek firme SONY, ki omogoča cele tri ure snemanja.
UNIVERSALTECNICA nudi odplačila v 12 mesečnih obrokih BREZ OBRESTI (pobuda »CRT prestito amico«) in triletno SUPERGARANCIJO.
UNIVERSALTECNICA
TRST — Trg Goldoni 1 - Ul. Zudecche 1 - Korzo Saba 18 Center avtoradio: Ul. Machiavelli 1