Poštnina plačana v gotovini. fchaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7 —, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova Doba Cena 1 Din. Redakdja in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 36. Celje, pondeljek 5. maja 1930. Leto XII Stabilizacija naše valute »Trgovski List« objavlja naslednje zanimivo poročilo iz Beograda o na- nieravanih ukrepih za stabilizacijo jugoslovenske valute: Leto 1929. je bilo za Jugoslavijo leto finančne konsolidacije. Z Youngovim načrtom je bilo urejeno reparacijsko vprašanje in z dogo- vorom s Francozi tucli vprašanje predvojnih dolgov. Vojni dolgovi Aineriki in Angliji so bili žo prcj urejeni. Tudi v Jugoslaviji sami so bile iz- vedene reforme, ki pomenijo priče- tek notranje konsolidacije financ. V prvi vrsti je omeriiti poenotenje davčnega sistema in določitcv nepo- srednih davkov kot glavni vir dr- žavnih dohodkov. DaJje je bila izde- lana vrsta zakonov, ki urejajo dr- žavno kreditno politiko in ki sprav- ljajo v red notranje obveznosti drža- ve, ureditev takozvanih tekoeih dr- žavnih dolgov itd. Jugoslovenska va- luta, dinar, je prestala vse te refor- me in ureditve brez vsakršnega pre- tresljaja. Faktično je dinar že tri leui stai>i- liziran; v preteklem letu je bil polcg švicarskega franka najbolj stabilna valuta v Evropi. Ker se more linanč- no gospodarstvo Jugoslavije smatra- ',; scnlnj kot urejena, so pričeli s pri- pravami, da izvedejo tudi zakonito stabil izacijo dinar ja. V letnem poročilu Narodne banke, i i je pred kratkim izšlo, se obrav- nava tudi to vprašanje. Tam bere- n'jö, da bo urediivi vprašarija pied- vojnih dolgov Franciji sledila takoj tudi zakonita stabilizacija dinarja. Banka je s preddeli že pričela in bo mogla stabilizacijo tudi tehniško iz- vesti, čiin bo vlada izvedla zakonito stabilizacijo. Stabilizacija naj se iz- vede na višini sedanjega dinarjeve- ga tečaja, torej v razmerju do Svi- carskega franka 100 proti 9.1275. Fi- nančni temelj stabilizacije bo poso- jilo, najeto v Franciji kot jugoslo- vensko stabilizacijsko posojilo, z jamstvom francoske Narodne banke. Od zaključka in pogojev tega poso- jila zavisi določitev roka za zakonito stabilizacijo Jugoslovenski finančni krogi so mnenja, da bo stabilizacija izvršena že v tekočem letu. DCMACE VEff I d Sportuiki pri kralju. V petek 2. t. m. ob 11. dopoldne je bilo spreje- tih 58 zastopnikov Zveze sportnih društev Jugoslavije iz vseh pokra- jin v avdijenci od Nj. Vel. kralja v starom dvoru. Predsednik zveze dr. Hadži je pozdravil kralja z nasled- njimi besedan^i: Vaše Veličanstvo! Vsi sportni savezi kraljevine Jugo- slavije vam pošiljajo, Veličanstvo, svoje zastopnike in prvake, da se po- ; klonijo Vašcmu Veličanstvu in izra- zijo svojo neomajno zvestobo in ob- enein svojo zaJivalo za vsc, kar ste, VoliCanstvo, doslej izvolili storiti za nas. Pri tej priliki hočejo sportniki kraljevine Jugoslavije izraziti svoje- liiu najvišjemu zaščitniku, VaSemu Veličanstvu, svoje želje in načrte v poscbni spomenici.« Nj. Vel. kralj so je zahvalil predsedniku in članom za izjavo zvestobe in vdanosti. Izra- zil je svoje priznanje vsem savezom | in njihovim zastopnikom za veliki trud in skupne napore za bratsko slogo vseh naših sportnikov v raz- voju sporta in viteškega duha, ki ga širijo v Jugoslaviji. Želel jirn je, da nadaljujejo delo z istim poletom in cbljubil, da bo pri tern delu podpi- ral sportnike in njiliove organizaci- je. Nato je dr. Hadži predstavil Nj. Vel. kralju vse prisotne zastopnike i sportnih savezov. Kralj se je živo za- nimal za stanje in razvoj posamez- niii- sportnih organizacij. d Kraljica Marija s prmci v Dal- r.iaoijir V svedo 30. aprila je prispe- ia Nj. Vel. raljica Marija s prestolo- | naslednikom Petrom in prinqema | Tomislavom in Andrejem v Split. i Prc-bivalstvo jc priredilo kraljev- skim gostom veličasten sprejeni. KirJjica ostaner v Splitu mesec dni. (I Ministrski predsednik o znižanjn davkov. Včcraj je odpotoval mini- strski predsednik general g. Peter Živkovic na inspekcijsko potovanje po dunavski banovini in bil povsod burno pozdravljen. Ministrski pred- sednik je v Adi na pritožbe selja- kov zaradi previsokih davkov izja- vil: Kakor vam je znano, je bil v fe- bruarju leta 1928. sprejet zakon o nc- posrednih davkih. Efekt nove davč- ne reforme se more presoditi šele te- daj, kadar se pokaže ta zakon v praksi. Jaz sem v prvem početku iz- vajauja tega zakona ugotovil, da jc (iopolnitveni davek na zemljarino, kakor je predviden z odredbami tega zakona, pretežak ter je bil lani mar- ea ineseca ta davek znižan i)d 17 na 12%. Rezultat izvajanja ten davčnih reform kaže, da je treba šo bolj ubla- žiti ta davek in zato smo odobrili r.iinistru financ znižanje te davene stopnje od 12 na S%. S tem seje bre- nie naroda znatnc olajšalo. Razen t?ga bo vlada olajšala tudi še neka- tere drugc davke. d Telefonska zveza žalec—Praga. Dne 1. t. m. je bil otvorjen telefon- ski promet med Žalcen; in Prago. d Zračna proga Beograd—Solun je bila v četrtek 1. t. in. slovesno otvor- jena. Prvi avijon, 'ki ga jc vodil šef pilot Stiiževski, je bil v Skoplju in Solunu sprejet zelo svečano. d Strašna žclezniška uesreča pri Trbovljah. V netleljo 4. t. in. se je do- godila na železniški progi med Tr- bovljami in Zagorjem stražna nesre- ča, ki je zahtevala dvoje človeških 7(ivljenj. Z dopoldanskim maribor- skim vlakom, ki vozi okrog 9. iz Tr- bovelj v Zagorje, sta se peljala usluž- benca v železniški delavnici v Mari- boru Kmetic in zidarski polir Rudolf Spindler iz Maribora. Oba sta se ?mcd vožnjo nagibala preko stopnišCa in se nista zmenila za svarila ostalih potnikov. Na progi med Trbovljami in Zagorjem se je srečal mariborski v!ak z ljubljanskim. V tem trenutku .<'¦> je eden obeli potnikov zopet sklo- nil cez stopnice. Stroj mirno vozeče- ga vlaka ga je udaril v glavo in oba potnika sta odletela s stopnic med oba tira. Strojevodja mariborskega vlaka seveda ni opazil nesreče in je nadaljeval vožnjo, strojevodja Ijub- Ijanskega vlaka pa je takoj ustavil vlak. Enemu obeh potnikov je ploči- šče stroja odtrgalo vrh lobanje, dru- gi pa je dobil težko rano po sredini glave. Oba sta bila takoj mrtva. Obe trupli so prepeljali poznojo v zagor- sko mrtvašnico. d Samomor z dinamitno patrono. V petek je izvršil rudar Erman v gorski vasici Kalu pri Hrastniku grozen samomor. Vlegel se je na di- namitno patrono in prižgal vžigal- no vrvico. Dinamit je iztrga! Erma- nu prsno votlino in celo telo razme- saril. Vzrok samomora ni znan. (I firnrt otroka v gnojnici. Pred dnevi se je igral v vasi Oklukova gora pri Sromljah 2-letni sinček po- sestnikr. Liparja na doniačem dvo- ] iScu. Oče leži težko bolan, drugi do- mac'i pa so kopali v bližnjem vino- gradu. Otrok je med igranjem zašel v gnojnico in utonil. d Nova razvrstitev državnih post. Z odlokom ministra javnih del se je izvršila nova uvrstitev državnih post, telcgrafov in telefonov v rede. Odslej spadsjo v dravski banovini v I. red Celje, Ljubljana 1, Ljubljana 2, Alnri- bor 1 in ^Maribor 2 ; v II. red Jese- nice, Kranj in Ptuj; v III. red Bled 1, Brežice, Dolnja Lendava, Domžale, Gornja Radgona, Kamnik, Kočevje, Laško, Ljubljana 3, Ljubljana 4, Ljub- ljana 7, Ljutomer. Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Radovljica, Slo- venjgracicc, Skofja Loka, Trbovlje. Tržič, Zidani most in 2iri. V IV. red so uvrščene vse ostale državne pošte. d Uradne ure pri gSavn3 carinarki v Ljubljaul. Zbornica za TOI opozarja interesente, da posluje glavna carinar- nica I. reda v Ljubljani od 1. rnaja oh delavnikih od 7.30 do 12.30 in od 16 do 18., ob sobotaii pa od 7.30 do 13.50. d Peiilo X'i, tanke in fine tkanine je danaänja moda. Da očuvamo pe- rilo pred prehitnim propadanjem in ga obdržimo v dobrern stanju, moramo nanj paziti čim skrbneje, ker zahtcva današnje perilo več pažnje nego sta- romodno perilo, ki je izdelano iz grobo tkanega platna. Ohranitev finega pe- rila je zato t.ako težka, ker sc rnu n;ora pri pranju posvetiti posebna pažnja. Močno drgnjenje in dolgo ku- hanje je škodljivo, zlasti pa se je treba čuvati uporabe takih pralnih sredstev, ki vsebujejo umetni materijal za be- ljenje. Gotovo je vsakomuf znano, kako škodljiva je- uporaba pralnih sredstev, ki vsebujejo belilo in oksigen. st tudi najblažje sredstvo za beljeuje, solnčni žarki, istotako škodujejo. Iz lastne iskušnje vemo, da zastori na oknih n-izpadajo, če so stalno izpostavljcni solncu. Čisto milo dobre kakovosti je za perilo neškodljivo. Samo dobro milo je idealno sredstvo za pranje, ker odstranjuje nesnago. Umema pral- na sredstva samo belijo nesnago, a je ne odstranjujejo iz tkanine. Popolnoma čisto milo je Albus Zvono milo, ki se izdeluje iz skrbno izbranih masti in olj in ne vsebuje nikakihumetnih sred- stev za beljenje. 170 d Dunajska vremenska napoved za torek 6. maja: Jasno vrome, nara- ščanje temperature, lokalni vetrovi. Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 66 »Vem, punca, da se na vas lahko zanesem. Zatorej ne pozabite: Ka- il arkoli gospod odide, vselej za njim zaprite. Ako pride kdo, poglejte prej skozi okence, kdo je, pred no odprete. In vprašajte za vrati, kaj hoCe. No- benega tujega človeka ne pustite v stanovanje, da, niti v kuhinjo — raj- si govorite z njim med vrati. Niko- mur ne pravite, da sem šla proč in da se dolgo časa ne povrnem. In ne pravite, da je šel gospod proč in da se vrne šele opoldne ali zvečer. Ne- pošteni ljudje znajo uporabati vsako priložnost. .Takoj pride, takoj', reci- te rajši, da bo vsak spoznal, da niste nikdar dolgo sama doma. Pa zopet, da ne boste koga pustili čakati, da se gospod vrne, da tu ne sede. To ne, Katinka, ubil bi vas lahko . . .« »Jezus, Marija, milostljiva gospa!« je ihtela Katinka. »No, ne bojte se, Katinka, nič se vam ne bo zgodilo«, jo je mirila zo- Pet gospa Kondelikova, »to samo ta- ^0 pravim. Posebno zvečer hitro vse Poje-jte in nikjer ne ostajajte. Ako , kdo pride zvečer, ta gotovo noče nič I dobrega in če se bo tikalo slikanja, ! to boste že spoznali. Ampak tako, če ' bi prišel kak postopač — takoj pri- mite burklje, ne, rajši mokro cunjo, s katero sc umivajo tla, tega se vsak boji. Gospoda ne smete pustiti, da bi spal čez določeno uro, in če bi mu bilo slabo — Cesar naj ga Bog obvar- je — takoj tecite k mladi gospe, ako bo še ;doma. Sploh, Katinka, vse vam izročam, Bog vas obvaruj, pišite mi tudi, jaz vam bom pisala vsak te- den . . .« »Tak Beti!« se je oglasil s hodnika mojster Kondelik. »Bodite — tu — zbogom«, je kon- Cala gospa pretrgano. Katinka se je spustila na kolena, brada se ji je tresla in poljubljala je gospodarici obe roki. Hišnik je že bil tu, vzel koše in drugo prtljago, rodbina je hitela po stopnjicah, Cez nekaj časa sta dr-,1 drala oba vozova proti Štefanovi ulici. Na peronu so zvonili drugič, ko je mojster pristopil k Vejvari in mu je rekel s hripavim glasom: »Fran, zvečer bom zopet doma, ta- kole ob devetih. Ako ne bi kam šla, vi in Pepica, pridita k nam, da ne bom sam kakor v rakvi.« »Prideva, oče, prideva«, je zago- tavljala Pepica in jc brisala nos, ki je plakal z ot-mi kakor za stavo. »Mati, poslovi se, da zlezemo v voz«, je spodbudil mojster ženo. Mati in hči sta si padli na prsi, objeli sta se, poljubljali in v tem tre- nutku je bilo obema jasno, da si ni- sta mnogo, mnogo povedali, da sta si marsikaj zamolčali. Toda vratar je zvonil tretjič — vsi trije popotni- ki so hiteli v voz. Pihanje, pisk, dr- dranjc, v oknu voza sta se pojav.ila objokana obraza gospe Kondelikove in Katinke, za njima turobno oblič- je gospoda Kondelika — in Cez ne- kaj sekund je Intel vlak kakor veter proti Žižkovu. Jutro je bilo zelo hladno, Pepica se je privila k Vejvari in je gledala za vlakom, dokler ni zginil. »Vejvara«, je zašepetala sedaj in se je še vedno solzila, »taka ločitev je žalostna stvar . . .« »Da, da, Pepica«, je pritrdil Vej- vara zamolklo. »Meni se vedno zdi, kakor da bi šla mamica v prognan- stvo.« »Saj ji ni bilo treba iti«, je vzklik- nila naglo Pepica v novem potoku solz. »Tole, kar se je zgodilo pri j nas, se ni zgodilo v drugih rodbinah niti prvič niti zadnjič. Kaj pa. nas l)rigajo ljudje ... !« Vejvara je privil Pepico tesneje k sebi in mlada zakonska sta se vra- čala skozi prazno čakalnico k svo- jim vsakdanjim dolžnostim. Pepica je spremila Vejvaro do mestne hiše, potem pa je šla na trg, da kupi kaj dobrega očetu za večerjo. XXVIII. Kak čaj je skuhal Vejvara. Bilo je v polovici hladnega in de- ževnega junija, v soboto zvečer. Moj- ster Kondelik je sedcl doma v obed- nici in je imel gosta. Zeta Vejvaro. Prišel je danes brez Pepice. Vej- varov predstojnik, magistratni svet- nik gospod Vonasek je imel abonma v gledališču na drugem balkonu in včasih je ponudil vstopnico Vejvari. To se je zgodilo tudi danes po dol- gem času in Vejvara je poslal tja Pepico, kakor vselej. Sam se še ni upal predplačati, Ceprav je ljubil gledališče in čeprav je Pepica rada vanj hodila. Prvič še ni imel izkuš- nje, koliko bo stalo vse življenje do Stran 2. »Nova Doba« 5. V. 1930. štev. 3G. Iz Celja in okolice c Autobnsno podjetje mesta Celja izda skupen pregleclen vozni rcvl vseh svojih prog po novem voznera redu in razporedu počenši s 15. ma- jem 1930. Poleg velikega stenskega pregleda vseh celjskih prog izda av-, tobusno podjetje za vsako progo še posebne vozne rede in priročno žcp- nc knjižico z detajlnim voznim re- dom vseh celjskih avtobusnih linij. Veliki stenski vozni redi in žepni vozni redi bodo prinesli tudi insera- te kopališč ter domačih industrij- skih, trgovskih in obrtnih podjetij in denarnih zavodov. Prieakovati je in toplo priporočamo, da bi bilo zla- sti Celje z inserati odlično zastopa- no, ker to pač mora vsakdo danes že pripoznati, da ima mesto Celje od avtobusnega prometa vidne gospo- darske koristi. Upravni odbor na- šega avtobuspodjetja zasleduje pred- vsem to tendenco, da kraje in okoli- še, ki gospodarsko in upravno teži- jo v Celje, z dobrimi zvezami prikle- ne na Celje kot gospodarsko in kul- turno središče. Na drugi strani pa sku^a naže avtobusno podjetje dvig- niti in poceniti tudi tujski promet iz Celja kot naravnega izhodišča v ko- pališča Dobrno, Rogaško Slatino, Las'ko in Rimske toplice ter omogo- Citi hiter in cenen dostop v Mozirje, Gornji grad in divno Logarsko doli- no. Z otvoritvijo prog, ki so s tern označene, bo program avtobusnega podjetja močno izpopolnjen in po preteku prvega leta obstoja tako pri- merno usmerjen, da more javnost vse to delo le pozdravljati. Celjsko avtobusno podjetje pa ne namerava otvarjati prog izven svojega narav- nega gospodarskega območja, ker stoji na stališču, da je to stvar pri- vatne inicijative odnosno zadeva, ki spada v kompetenco dotičnih večjih krajev samih. Izhajajoč s tega za ob- činska podjetja edino pravega in možnega stališča pa tudi ne more- mo razumeti, kako je mogoče, da mestna občina mariborska pred pra- gom Celja vzdržuje lokalno progo Vojnik—Celje in dela s tern ne- umestno konkurenco celjski liniji Celje—Vojnik—Dobrna, ki jo celjsko avtobusno podjetje zaradi važnosti tujskega prometa iii poštne dostave vzdržuje s težkinii žrtvami. c Iz občinskega sveta. Obč. svet- nik g. Ivan Prckoršek je obvestil g. mestnega župana, da je predložil kraljevski banski upravi vlogo za razrešitev mandata obCinskega svet- nika. c Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 10. t. m. v mestni o^novni šoli s pričetkom ob pol 9. dopoldne. Na dnevnem redu so važ- ne šolske in društvene zadeve ter zelo zanimivo predavanje urednika g. Davorina Ravljena »O Vestfaliji in vestfalskih Slovencih.« c Sprejem češkoslovaških. gostov v Celju. V petek 2. t. m. proti veeeru se je vozilo skozi Celje 215 češkoslo- vaških strojevodij, ki so priredili ekskurzijo po. Jugoslaviji. Na celj- skem kolodvoru, ki je bil okrašen v. državnimi zastavami, je priCakovalo goste številno občinstvo in celjska železničarska godba. Po govorih za- stopnikov naših železniearskih orga- nizacij in češkoslovaških strojevod- skih organizacij je nadaljeval vlak med sviranjem siocjlej- .JmÜüsbs^^""^ te zalogo Veietrgovine ß. Stermecki, Celje kjer bodete dobili: lasostrižnik po Din 35, 42, 84, brivni aparat po Din 12, 21,34,68, britve 11, 21,32,45, 62, škar- Ije za läse 12, 14, 20, in vse ostale po- trebščine za britje, puder, pomade za negovanjc las in kože, parfume in ne- broj drngih predmeiov po zelo nizki — ceni. Nakup neprisiljen. s novega leta, drugič pa se je tudi bal igrati tako hitro »bastanta«. Zakaj če bi si vzel že kot koncipist abon- ma v glcdališču, kaj bo pa delal šele potem, ko ga napravijo za tajnik^ in navsezadnje celo za svetnika? Za- piti kje v gostilni desetak ali ga iz- gubiti pri kartah, to bi šlo. To je ta- jen greh in malodo se briga zanj. Toda če poseda gotove dni v gleda- lišču, ali če pride celo v gledališčni koledar, je to preveC očitna, izziva- joca potrata. Tretjič pa, kadar je Pepica od da- leč namignila, da je le lepo hoditi v gledališče — je Vejvara zopet pre- vidno dokazoval, da ne bi delalo to sicer nobenih težkoč, toda ko pri'Je malček na svet, bi bilo težko mladi mamici hoditi tja. Da, pozneje, ko oui malček malo zraste, potem moi1- »la. »Da, ko zraste!« je zagodrnjaia Pepica nejcvoljna. »Potem pa pride zepet drugi . . .« Ker ni mogel Vejvara povedati go- tovo, da ne pride, ker je bilo re.s lež- ko pr'erokovati bodočnost in se po- gajati z usodo, je rajši molCal. Danes je šla Pepica tem rajši, ker je bila za sedaj to njena zadnja predstava. Pojutrišnjem namreC pojde tudi ona sama na kmete. Oba moža sta sedela pri mizi, ki se jima je zdela neznansko velika, ker sta bila sama, in sta večerjala salame. Besede so äle nerade iz ust. Mojster Kondelik je sploh izgubil svojo nekdanjo zgovornost in na i Vejvaro je padala teža bodoče osa- ! melosti. j Mojster je pojedel, odrinil krožnik, j obrisal si usta in precej pošteno po- tegnil iz vrčka. Potem je pogledal Vejvaro, ki je jedel zadnji kos in je I rekel: »Sedaj ti bodo tudi mrzla jedila dobra, Fran, ko odide topla kuhinja, kaj?« »O, oče«, je odgovoril Vejvara, »to bi bila najmanjša stvar. Saj sem ži- vel dolgo let tako, ko sem bil sa- mec.« Mojster se je ozrl na svetiljko. »Pogiej, Fran«, je rekel ves žalo- sten sam nad seboj, »štiri tedne že živim takole, kakor na rešilni posta- ji . • •« »Čas poteka, oče, zelo poteka.« »Poteka, Fran«, je prikimal moj- ster z glavo, »in vendar se mi zdi, da traja to že neizrečeno dolgo. Po- misli, da se nisva dvajset let ločila z materjo več kot za dva dni!« »Še vedeli ne boste, kdaj bo vse minilo in mamica bo tu«, je menil Vejvara, da ne bi tast postal preveC žalosten. »Sicer pa niste sami; po- jutrišnjem odpeljem Pepico, vrnem se in born tudi cel mesec zapuščen. Jaz dobim dopust šolo dvajsotega julija.« »Ti si mlajši, Fran«, je ugovarjal mojster, »in se lažje privadiš. Toda jaz še nisem nikdai' na to pomislil. Da se vozijo prezidenti na letovišče in svetniki in tovarnarji in bogati židje, to sem vedel — in bil sem ve- sel, da smo lahko slikali. Toda mi!« »To je le slučaj, oCe«, je odvrnil Vejvara, da je le sploh kaj rekel. »To je proklet slučaj!« je zamr- mral mojster in je umolknil. Cez ne- kaj Casa se je sklonil Cez mizo in je rekel polglasno: »In vse je tu živo, Vejvara.« Vejvara je pogledal tasta vpraSu- joče. Ni ga razumel. Mojster se je priinaknil s stolom bližje k Vejvari in mu je začel praviti z zamolklim glasom, kakor bi se bal, da koga ne zbudi: »Ves, Fran, ako sedim včasih tu zvečer sam, ko gre Katinka po ve- čerjo ali pa kontrolira ognjegasce, ko gre k nauku, in ležem za nekaj časa, takrat je celo stanovanje polno duš. — Sedim, sedim tukajle pri mi- zi in naenkrat — prask! — ti poči v kuhinji, kakor bi na vrata udaril. Zagrabim, kjer kaj leži, hitim v ku- hin jo — nikogar ni tam, tiho. Zopet sedem, toda kakor na trnje, in čez nekaj časa zopet prask — zopet v spalnici, kakor bi naenkrat zaškri- pala tarn postelja. Zgrabim luč, le- tim tja, posvetim v vse kote, pogle- dam pod posteljo, razume sc, nikjer nie. In ko sem, z vsem gotov in napra- vim dva koraka — prask! — Zopet | nekje zadaj v sobi*. PonoCi ležim, ne | morcra takoj zaspati in naenkrat začne pokati za vrati na desno, za ! vrati na levo, v kotu pri oknu -— iz- buljim oči, gledam v temo, potim se, da sem ves moker in čakam, da se odpro vrata in da se prikaže kak razbojnik . . .« Malinovec pripravljen i?- aromatičnih gorskih ma- lin in vkuhan z čistim sladkorjem i kg Pin 18 - Stara lekarna »Pri orlu« Mr. Ph. Ivo Tončič -CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica Oglašujte! Štev. 3G. »Nova Doba« 5. V. 1930. Stran 3. c Nesreča v gozdu. 18-letni Vid Pavlovič iz Križpolja v savski bano- vini, ki je bil kot gozclni delavec za- poslen v gozdu na Belih vodah pri Šoštanju, ki je last zagrebške tvor- nice papirja Bratov Rabi, je pred dnevi sekal smrečje. Pri delu se je po nesreči vsekal v stopalo desne noge in se liudo poškodoval. Pavlo- viča so prepeljali v celjsko bolnico. c Tatvina v trgovini. Trgovka ga. Mar. Šribarjeva v Aleksandrovi uli- d je opazila v soboto 3. t. m., da ji je zmanjkalo iz njene trgovine več ple- tenin in drugih ročnih del v približ- ni vrednosti 3.000 Din. Osumila je takoj 29-letno Antonijo Vanovo, do- ma nekje z Dravskega polja. Vanova je bila nekaj časa nameščena pri ge. Šribarjevi in je skoro vsak dan iz- mikala blago. Vanovo so aretirali. v soboto 3. t. m. na njenem domu in jo začasno odvedli v zapore okrajncga sodišea v Ptuju. Pri njej so našli še blaga v vrednosti 1.800 Din, ostanek pa je prodala v Celju in drugih kra- jih. Vanova je bila že 13-krat ka/.no- vana zaradi tatvine. c Uro je izmaknila. Že v torek 29. aprila dopoldne je ustavil stražnik na Kralja Petra cesti 16-1 etno Mari- jo Verbnikovo, ker je prodajala sre- brno enopokrovno uro s srebrno ve- rižico in zlat del verižice. Verbniko- va je rekla stražniku, da ji je ime Marija Križnik in da je te predmete podedovala po nedavno umrlem oče- tu na Ljubečni. Verbnikovo so izpu- stili, kmalu pa se je izkazalo, da je ukraclla navedene predmete 29. apri- la iz stanovanja Franca Knapa v Bukovem žlaku. Ko je bil Knap od- H'oten, je vdrla v stanovanje, vlomila v omaro in izmaknila onienjene predmete. Verbnikova je bila areti- rana v noči od 2. na 3. t. m. in odda- na v sodne zapore. c Osem mesecev ne sme v gostil- no. Okrajno sodišče v Celju je v smislu § 55. k. z. izreklo očuvalno odredbo s prepovedjo pohajanja v gostilnc za 8 mesecev proti 50-letne- mu brivskemu mojstru Matiji Bu- kovcanu v Celju. Gostilničarje opo- zarjamo na to odredbo. c Rekrut acij a nabornih obvezni- I:ciV Uijiii vojaiih okrožij. Most no iia- čelništvo v Celju (vojaški oddelek) razglaša: Vsled naredbe ministrstva vojske in mornarice Dj. br. 3G819 z dne 4. XI. 1927 (SI. voj. list br. 4-7 iz lfita 1927, stran 2140) pozivan> vse v ruestu Celju bivajoče naborne obvez- nike in one, ki so bili dosedaj začas- n.o nesposobni, to je od rojstnega let- nika 1905. do 1910., ter ne spadajo pc pristojnosti pod voj no okrožje Cclje in želijo iti kot taki na nabor v Celju, da se zadevno osebno zgla- .-.i.jc do vkljueno 17. majnika (iz- vzemši nedelje) pri omenjcnem uradu v sobi St. 2. I. nadstropje med navadnimi uradniini urami, to je od Ji. do 12. dopoldne. Zadevno se more- jo do določenega časa zglasiti tudi oni obvezniki zgoraj omenjenih let- nikov, ki spadajo po pristojnosti pod vojno okrožje Celje in bi se iz kate- regakoli vzroka ne mogli udeležiti nabora z obvezniki pristojne občine. Vsak v poštev priliajajoči niora pri- nesti s seboj kolek po 5 Din. Neved- nost o tern razglasu ne opravičuje. — Mestni naCelnik: Dr. Goričan s. r. c Dražba košnje. Mestno načelni- štvo v Celju razglaša: Mestna obCina celjska odda dražbenim potom koš- njo za leto 1930. in sicer: Dne 2. ju- nija, to je v pondeljek ob 1). pri mest- nem pokopališču, istega dne ob 11. pa pri Sedlovem studencu. Intere- senti se vabijo, da se ob navedenem času udeleže predmetne dražbe. Iz- dražbano košnjo je treba takoj na kraju dražbe plaeati. c Dve najdbi: Železen poliran po- ročni prstan in staro obrabljeno ko- lo. Oba predmeta sta shranjena v pclicijskem uradu v Celju. c Dijaški kuhin ji v Geljn sta da- rovali gdß. Milka in Hilda Pfefferer- jeva 100 Din namesto vcnca na grob njunemu bivšemu učitelju g. Mirku Skrbcu. c. Ko se začno krvne cevi poapnje- vati, deluje uporfiba naravne »Franc Jožefove« grenčice na redno izpraz- nenje črevesa in zmanjša visok na- val krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih razlicne vrste »Franc Jožefove« vo- de, ker odpravi zastajanje v želode- nem črevesnem kanalu in leno pre- bavljanjc ter omili dražljivost živ- cev. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogcrijah in spe- eerijskih trgovinah. Gledališče Troje precEstav v celjskem gledališču (Gostovanje mariborskega Narodne- ya gledalisca 3. in 4. niaja.) »Herman Celjski«. Pisatelj Anton Novačan je s pr- vJm delom svoje t.rilogije »Herma- nom Celjskim« ustvaril dramo, ki ima elenicntarno silo in je vsebin- sko tako razgibana, da priklene i či- tatelja i giedalca nase z močno su- gestivnostjo. Novačan je zajel tragi- ko Celjskih s temeljito koncepcijo in uiuetniško tvornostjo. Zamislek in karakterizacija ulog je svojevrstna, krepkii in prepričevalna. Dejanje se siopnjuje od scene do scene in dose- že glavni višek v zgoščeni dramati- ki tretjega dejanja. Jezik je klen in originalen. Drama je pisana reali- stično, z nialo primesjo simbolike. »Herman Celjskivc je eden najboljših in najbolj naturnih plo'dov naše li- terature in moramo l)iti nanj ponos- ni. Mariborsko gledališče, ki je go- Ktovaio z dramo v soboto 3. t. m. zvečer in v nedeljo 4. t. m. popoldne v Celju. si je nadelo z uprizoritvijo tega oc'rskega dela težko nalogo, ki jo je v splošnem rešilo prav častno. Hežija g. Jožeta Koviča je Črtala če- trto dejanje, vendnr pa ni bilo opa- ziti večje vrzeli. Gosp. Jos. Kovič se je poglobil v delo in njega ambijent, pogodil je reprodukcijo snovi tudi v d.ctajlih in oskrbel okusen scenarij. Hermana II. Celjskega je podal gosp. Skrbinšek z močno dramatiko in enotno ustvarjajočo linijo. Izredno učinkovita je bila njegova igra v 3. dejanju, ki zahteva od giedalca mnogo zmožnosti in znanja. Še izra- zitejša maska pa bi ne bila Škodova- la. Gdč. Kraljeva je reproducirala lik Veronike Deseniške brez sentimen- talne navlake, z notranjim doživet- jem, prijetno toplino in učinkovito dramatsko gradacijo; njena kreaci- ja je bila absolutno umetnižka. Zclo dobra sta bila tudi gdč. Starčeva kot kraljica Barbara in g. Grom kot Fri- • lerik. Pohvalno so igrali tudi gg. HUMANIK RUIAVA- ČRNA 2/f , . PLATNEIMA /*5 NAJBOLjil INVENDAR CENENf j Danes (pater Melhijor), Blaž (Picco- j lomini), Pavle Kovič (Jošt Soteški), Harastovič (Aron), Na'krst (Herman mlajši), Rasberger (vitez Herič) in Furijan (nemi hlapec) ter ge. Za- krajškova (jetmčarka) in Savinova , (Blažena). Gledališče je bilo v soboto zvečer in nedeljo popoldne nabito pol no. Sobotni predstavi je prisostvoval tu- di gospod avtor, ki je bil deležen vi- harnih ovacij in prejel krasen lo- vorjcv vonec, darilo mcstnc občine, in dvoje šopkov. NovaCanov »Her- man Celjski« je zmagal tudi v Celju. »Garičine Amazonke«. V nedeljo zvečcr je bila uprizorje- na Parmova »najboljša slovenska« opereta »Caričine Amazonke«. Ta operota spada mod staro šaro, je vse- binsko šibka in tudi inuzikalno dol- goüasna. Trud, ki so ga imeli Mari- borčani z opereto, se pač ni izplačal. Režija g. Rasbergerja je bila skrb- na in si je mnogo prizadevala, or- kester pod vodstvom kapelnika g. L. Herzoga je bil siguren in točen. Izmed igi-alk in igralcev je najbolj ugajala gdč. Utlovičeva kot Helena. Gosp. lvelja kot Feodor igrasko ni povsem zadovoljil, pevsko pa sc je uveljavil. Posrečeni so bili gospa Savinova (Olga), ga. Gorinškova (Anastazija), gdč. Renčljeva (Mavu- ša) in gdč. Starčeva (carica Katari- na II.) ter gg. Pavel Kovič (Galga- nov), Tovornik (Cirkulak), Grom (ce- sar Jožef II.), Blaž (korporal) in Ha- rastovič (Potemkin). Gosp. Rasber- ger je igral žida Moška z rutino, a njegova komika pa je bila le po- vprečna. Zbor se je potrudil. f Gledališče je bilo dobro obiskano. Publika se je kljub vsemu zabavala. — rp — Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 5., torek G. in sreda 7. maja: »Dvoboj v Sahari«. Fiimska senzacija v 7 de- janjili. V glavnih ulogah Mady Chri- stians, Gabi-iel Gabi'io, znan iz vele- tilma »Ivangorod« in Jean Murat, znan iz filma »Beg iz pekla«. Obupen boj dveh avijatikov v zraku zaradi ženske. Kot dodatek se predvaja film avtomobilske tovarne »Tatra«. Or- kester. Sokolstvo Iz uprave Celjske sokoiske iupe Sokolska razsfava. V času I. vse- sokolskega zleta v Beogradu se bo v okviru ostalih prireditev priredila tudi sokolska razstava. Vodil jo bo posebno razstavni odbor, sestojcč iz preizkušenih sokolskih delavcev, ki so že od nekdaj delovali na zbiranju sokolskih podatkov za sokolsko zgo- dovino in na tern še danes delajo. Razstava je zamišljena v velikem obsegu, tako da bi pokazala celotni razvoj našega Sokolstva od njegove- ga obstoja pa do današnjega dne. Pokaže naj, kako se je Sokolstvo je- lo razvijati pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, kaj vse se je na sokolskem polju storilo, izdalo in kakšno je bi- lo živ^jenje in razvoj vsega tega So- kolstva tekom tolikih desetletij. Raz- stava bi bila razvrščena po župah. dočim bi bilo predvojno Sokolstvo posebej zastopano in Savezi zopet posebej. Priprave morajo biti konča- ne že začetkoin junija, tako da si bo mogel naš naraščaj, ko pride v Beo- grad, ogledati razstavo. Brez dvoma bo naraščaj iz te razstave črpal mnogo koristnega in poučnega, ne- pregledne važnosti bo pa tudi za vse tisoče in tisoce udeležnikov zleta, ki si bodo razstavo gotovo ogledali. Y poštev pridejo razne slike, fotogra- fije, edicije, plakati, plakete, spo- minska darila, diagrami, diplome itd. V Celjski sokolski župi je mno- go starih sokolskih borcev, ki imajo iz prejšnjih desetletij različne pred- mete, nanašajoče se na naše delo v preteklosti. Udeleževali so se sami raznih sokolskih pohodov in priso- stvovali velikim javnim nastopom. Posegali so tudi sami aktivno v so- kolsko delovanje. Sokolska župa Cc- lje prosi društva kakor tudi posa- meznike, da ji pošljejo do 20. maja predmete, ki bi prišli v poštev za na- vedeno razstavo. Društvene uprave naj posredujejo pri članih, o katerih vedo, da imajo primerno razstavno gradivo, s prošnjo, da ga odstopijo za zletno dobo župi. Župa bo prejem (eii predmetov potrdila, prevzela za nje popolno jamstvo in jih skupno odpremila v Boograil. Jamstvo za redno vrnitev razstavnega materija- K bo provzol tudi beograjski raz*- LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniftka glawnlca Din« 5O,OOO.OOO'— Rezervni zaklad okoli Din IO,OOO.OOO-- Centrala: Ljubljana, Dunajskac« PODRUŽNICE: Brežlce, Celje, Črnomelj, Kranj, Rlaribor, Mntkovičf Novi Sad, Novo mesto, Ptujp Rakek, Sarajevo, Slovenj- ------ gradec, Split, šibenik, Zagreb. — — Brzojnvni naslow i Banka Ljubijana Telefon st. 261, 4<3,5112,503 in 504 se priporoca za vse Y bančno stroko spadajoče posle. Stran 4. »Nova Doba« 5. V. 1930. Stev. 30. stuviii otlbor. ^Na vsakem predmetu naj bo nalepljen listek s točnim na- j slovom lastnika. Pričakujemo, da bo j na. sokolski razstavi v Beo;-rradu i Celjska sokolska Župa dostojno za- ; stopana. | Zletni kolki. Zlotni odbor .' ;SKJ jc , izdal poscbnc zlelne kolke, ki stane- ! jo 50 par komad in se naročajo pri Sletskem odboru, Beograd, Terazi- je 7. Stroški zleta so ogromni. Trcba J je iskati virov, ki bi naj pripomogli, ila bo zlet tudi i'inancno uspel. Sma- tramo, da je dolžnost vsakega zaved- noga Sokola, da sc vsaj do vsesokol- skega zlcta v svojcm zasebnem dopi- sovanju poslu/Aije zletnih kolkov. Save/ je odredil, da morajo do zleta vsa društva in župe na svoje dopiso nalepiti kolek in sicer med podpisi- ijia starešine in tajnika, tako, da se v. društvenim žigom uniči. Bratska društva prosimo, da si kolke takoj J nabavijo in priporočajo nabavo in i razpečevanje tudi med svojim član- | st.vom. Zlet je naša skupna priredi- i tov, h kateri mora vsak posameznik prispcvati po svojih močeh. Sokolski tisk. Po poročilih, ki jih je župa v smislu naredbe SSK.T do danes prejela, opažamo, da nekatera društva 7A\ sokolski tisk zelo raalo slorijo. Ponekod društvene uprave ! niso naročene na »Sokola« (doseda- n ji naziv »Prednjak«). Morda jih je prcmotila sprememba naziva, da ru- brike »Sokol« niso izpolnila. Težko si je misliti društvo, ki goji telovad- bo in bi na strokovni list ne bilo na- roeeno. Ko bodo zbrani vsi podatki, bomo objavili statistiko s potrebno primei-javo društev. Pogrešamo še poročil iz Mozirja, Radeč, Šmarja, št. Petra, Trbovelj in z Vranskega. N'avedena društva prosimo, da izka- ze takoj vrnejo. Društvom smo jih poslali 3. aprila, rok je potekel 25. aprila. Savezu ne moremo predložiti nepopolnega poročila. Zdravo! župno starešinstvo. Sport t SK Rapid Maribor : AtleUk SK Celjc 4 : 4 (3 : 2). V ncdeljo .4. .t. m. ob 10. se je vršila na sportnem igri- šču pri »Skalni kleti« v Celju nogo- metna tekma med mariborskim SK Flapidom in celjskim Atletik SK, ki je končala neodločeno z rezultatom 4 : 4. Rapid je nastopil z rezervo, po- jačeno z dvema igralcema prvega moštva. Igra obeh moštev je bila raztrgana, tehnično slaba, oba na- pada sta pred goli odpovcdala. Mo- štvi sta bili nedisciplinirani. V pr- vem polčasu je hotelo moštvo Rapi- birn iz- I idom!« i. A Ko je Friderik Veliki spoznal svo- jega poznejšega telesnega zdravnika dr. Zimrnermanna,je bilo njegovo prvo vprašanje: >Koliko ljudi ste v svoji praksi že spravili na drugi svet?« »Toliko ne kot Va5e Veličanstvo,« se je glasil odgovor, »in tudi ne s tako slavo.« Dva frpsks pomočniha zmožna slovenščine in nemščine, se sprejmeta s 1. julijem. Refiektira se le na prvovrstne moči. Ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod »Špecerija«. Sfelaža 3 m visoka, pripravna za trgovino ali skladišče ter železni štedilnik se prodata. Kranjc, Aleksandrova 7/1. Pro*iajo se 2 politirani postelji, 1 umivalna miza. 2 nočni omarici z belimi marrnornatimi ploščami in 1 hrastova omara za obleke za skupno ceno 2000 Din. Po- gleda naj se pri g. Sucherju, Zavodna 61. Monti^anje sencnikow im blazin vezenje monogramov. Pavla SLUGOVÄ, Celje, Vodnikova ulica. USTANOVUENA LETA 1881. Celjsba posojilnica I v Celju Celje v lasini hisi Narodni dom Sprejema hnniilne vloge od vsakogar, jih obre- stuio najugodneje, nudi popolno varnost in iz- placuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdiija Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000"—. PODRUiNKI: MARIBOR iOlYANJ nieksandrova cesta §t.11. (u lastni hiši) Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije strelovodne naorave. CELJE, ZA KRES1JO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-42 KO&ESA.RJI - POZOR! Prispeli so najnovejši modeli koles znamke „Waffenrad" in „Puch" Največja izbira, najnižje cene, tudi proti plačilu na obroke. Parna vulkanizacija in protek- tiranjc. Zaloga »Semperit« Največja reparadiska avtopnevmatik. delavnica, velika zaloga scstavnih deiov. Glavno zastopstvo: N. NEGER, CELJE, Gosposka ulica 32 ^SlmS. Santo na veSiko! fl^J^W^ft Samo sia veliko! praženo in i-urovo, od najcenejše do najf'riejse vrstc nusSi po .*«sjtr*ižjih konku«*cnčnfh ceeiaDi CK2L.JTS, ^FTÄLcTÄ PETRA C, 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna pražarna kave IVilin za dlišeb^re Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavcdu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov u Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišža ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posueča • posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča p0 najnižji obrestni meri. Use prošnje rešuje brezplacno. Za hranilne vloge jamči poleg 2q mAcin foils) z vsem premožcnjem premoženja hranilnice 3C llltSdlU VCIJC in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. ~ Oba v Celju.