-- Izhaja vsaki čclrlt-k oli 11. uii dopoldne. IJokopisi se ne vra-i'.ijo. Neliankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 ktoni. Za m a 11 j premožne za celo lelo 3 krone, za ool lela K 1 Za Nemčijo je vena listu 5 K, za druge dežele i/ven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Oorici, , vorišče »v. Hilarija štev. 7. lovensKo xa vero dom Naročninu in na ztianila sprejema upravniStvo v (lutlci, Semeniška ulica 5. 1f> Posamo/ne številke se prodajajo v loba karuah v Sulski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bre^u (Kiva Como) št. 14 po K vin. Oglasi in poslanice se računijo po petil vrstah, in sicer: če se liska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) y Gorici. Družba treznosti i. Prepričanje, da socijalna preosnovn, t. j. zboljšanje družabnih razmer ni mogoča brez treznosti, je privedla slovenske rodoljnbo do sklepa, naj se nslanovi za vse' slovenske dežele „l5ružba treznosti“, ki se bo z naravnimi in nadnaravnimi sredstvi bojevala zoper nezmernost, ki mori najboljše moči slovenskega ljudstva. Ko je ministerstvo potrdilo pravila, povabil je č. g. Janez Kalan, biolni viknr v Ljubljani, vse prijatelje slovenskega ljudstva na ustanovni shod družbe dne 26. oktobra t. I. v knezoškofijsko dvorano v Ljubljani. Premilostljivi, za vse dobro vneti knezoškof Anton Bonaventura je gostoljubno dal v svoji hiši prostor za tako bogo- in človekoljubno delovanje, ter je s svojo vedno navzočnostjo, s pritrjevanjem in s pristopom k ustanovljeni družbi dal najlepši izgled. Sklicatelj Janez Kalan je pozdravil navzoče iz raznih stanov, ki so se sedli v številu nad 100 mož ; veliko jih je bilo vmes kmetov in delavcev. Predsednik kanonik Andrej Kalan je vodil zborovanje. Poslanec P o v š e je pozdravil shod, ter povdarjal, da je treznost potrebna v verskem, gospodarskem in narodnem pogledu. Državni zbor obravnava postavo zoper pijančevenje. Poljski grofje in kapitalisti pa ovirajo tako postavo. Kriminalna statistika dokazuje, da se dve tretini hudodelstev, posebno umorov, zgodi ob nedeljah v pijanosti. Kmet propada deloma tudi radi pijančevanja in zapravljivosti. Vsi delavski stanovi bi lahko boljše izhajali z malimi prihranki, lahko bi se zavarovali, namesto tega pa se morajo izseljevati. Vse resne stranke, ki se trudijo v blagor ljudstva, so se poprijele gibanja zoper nezmernost; mali narodi bodo vstrajali zoper nasilstvo ve- L1STEK. Zadnji korak. Črtica. Nad morjem je snivala večerna zarja, valovi so iskrili v rumenem zlatu, zakrivajočem morsko globino, odbijajočem se od kristalnega zrcala na mehko vr-bovlje in trsje, rastoče ob obrežju. Tam daleč, kjer sta se zagrinjala in izgubljala v eno morje in nebo, zrl si bela krila ribiških ladij. Da nisi pazil dobro, ali da je bilo tvoje oko oslepljeno od svetlobe, odbijajoče se od morskega površja, zamenjal bi jih z belimi labudi, ko jadrajo za svojimi skritimi težnjami, nikdar izraženimi željami. Na obrežju je sklanjalo trsje svoja telesa, vitkejša od gorskih jelk; tajen veter je šuštel skozi vrbe, da sta mislila mlada moža, vozeča se v čolnu ob obrežju, da slišita nekako čudno šepetanje iz dalje, nekako tiho izpoved, ne kako pritajeno klicanje na pomoč............. Mlada moža sta zrla molče pred se v valove, vesla so zastala v njih rokah, čoln je obstal zibajoč se v naročju šum-Ijajočih valov .... „Kako krasno“, šepnil je mlajši dragu, ki je kazal sicer mlado, r od bolesti ostarelo lice. Da si ga opazoval natančneje, spoznal bi bil na njegovem obraza izraz brezkončne bolesti, izraz, ki i čili narodov, le ako bodo krepki in možati, kar pa je mogočo le, ako bodo trezni. Slovenski narod je v hudem položaju. Nesrečen, kdor nasprotuje namenu ,.Družbe treznosti". Župnik Trunk s Koroškega po-jasnuje versko stran zmernostnega prizadevanja. Alkoholizem združuje v sebi duševno in telesne hibe; tedaj so da zdravili z naravnimi in nadnaravnimi sredstvi. Vsak se mora zavzeti za boj zoper pijančevanje. Alkohol ni ne klerikalen ne liberalen. Ako se brezverci, so-cijalisti in proteslanti toliko prizadevajo, se mora posebno potruditi katoliški duhovnik, da se to zlo ukroti. Kjer je pi-janrsl, tam je hudič, tam se zanemarja služba božja, se skrunijo prazniki, se širi nenravnost in hudobija. Otroci, ki se udajo pijančevanju, »o šiba starišev. Sta-riši pijanci so dvakratni morilci svojih otrok. Pijanec nima uzorov, je sebičen, nezadovoljen, neznačajen, nima več proste volje, ne pozna več dolžnosti. Ka-koršno življenje, taka smrt. Kdor le eno dušo reši pijančevanja, ni zastonj živel. Zdravnik dr. Brecelj je razložil, kako je resna veda prišla do istih resnic, kakor pamet in vera. Med ljudstvom vladajo škodljivi predsodki o lastnostih in učinkih alkohola, ki je v raznih merah v vseh opojnih pijačah Škodljiv ni le škrobni cvet ali špirit, ampak tudi vinski cvet; razloček je večinoma le vsled kolikosti. Alkohol preide iz želodca v kri in tako v vse ude telesa in tam dela škodo. Ne greje, ampak hladi, ni hranilo ali živilo, ter ne daje moči. Vsi predsodki o dobrodelnosti alkohola so le navidezni. Alkohol tudi slabo upliva na zarod. V malih merah sicer pospešuje prebavljanje, v množini pa zadržuje. Za stare ljudi je alkohol kakor mlpko za mlade. Govornik meni, naj se le rabijo opojne pijače, ker so sedanje življenjske razmere nenaravne in človek potrebuje poživila in razvedrila; vendar naj se jim zaznamuje nje, ki so odmrli vsemu, odkar jih je pahnila nesreča v ono du-homorno stanje, ko človek tako lahko zaide v pogubo — v sam amor . . . Nagovorjeni se je samo bridko nasmehnil in dejal: „Nekdaj sem jo tudi jaz užival to lepoto, a zdaj.. .." Prijatel je videl bolest njegovo in ga tolažil: „Pozabi, in dasi ti je bila nad vse; Bog, kateri ti jo je dal, jo je tudi vzel! Njegova volja —“ „„Molči mi o njem, ker On je krut, krut, Milan, da veš,““ prekinil je Teodor prijatelja, in njegova desna je krčevito stiskala držaj vesla. Ljubil jo brezmejno svojo ženo, a umrla mu je nenadoma, zato je skoro obupal. Edina tolažba mu je bil prijatelj Milan, na njegov nasvet je šel z doma. Prijatelj ga je vedel v znano kopališče, odlikujoče se pred drugimi z romantično lego in krasoto narave. A naravni časi, ki so vselej učinkovali dobro na Teodorja, niso pregnali zdaj, onih temnih misli Teodorju, onih misli, katerim se je vdajal vedno bolj, vedno bolj .... Milan, boječ se za prijatelja, se ni ganil od tega, no Teodor se je bolj in bolj vdajal svoji bolesti. Bil je mož jeklen, bal se ni bolesti, a njo, ženo svojo je preveč ljubil, zato mu ni bilo obstanka... Kaj vse je zgubil v teh bojih! Iz prej prepričanega, v vesoljstvu Boga spoznavajočega moža, moža zaupajočega v voljo ne pripisuje lastnosti, katerih nimajo. Hvalevredno pa je, ako se kdo popolnoma odpove vsem opojnim pijačam, ter dokazuje, da jo mogoče srečno živeli tudi brez njih. Duša krščanske družabne preosnove, semeniški profesor dr. Krek je govoril o razmerah delavnega ljudstva do zmer-nostnega gibanja. Pomilovalno zre svet na tisle, ki se postavijo v bran proti nezmernosti, češ, norci so, ker hočejo nekaj, česar ni mogoče doseči. Slovensko občinstvo sodi o zmernostnem prizadevanju tako, kakor nesrečna žena delavca pijanca, ki je odgovorila človekoljubu, priporočujočemu njenemu možu, naj se vpiše v družbo treznosti: „No, še te sramote je treba 1“ Ljudstvo izdaja ogromne svote za pijačo, za potrebne reči pa nima denarja. Gosposki ljudje so večinoma nravno izprijeni, njihovo mišljenje je tako popačeno, da ni več mogoče njihove pozornosti obrniti do viših ciljev. Mestno prebivalstvo hira, ter se le s krvjo kmetskega in delavskega ljudstva prenavlja, če se še ljudstvo na deželi zastrupi z nezmernostjo, tedaj je slovensko ljudstvo izgubljeno. Kdor ljubi svoj narod, naj se strežne, dokler je še čas. Ljudstvo, ki ne pozna druge potrebe, kakor se opiti, ni za nobeno rabo. Z nezmernostjo se množi neznačajnost; nekatere politične stranke računajo ravno na nerazsodnost ljudstva, ki izvira iz pijančevanja. Iz treznega ljudstva pride rešitev. Zjutranje zborovanje je trajalo tri ure. Popoludne je raziagal učitelj Štrukelj uzroke pijančevanja, posebno nevednost o lastnostih in učinkih opojnih pijač, razne priložnosti, katere dajejo premnoge gostilne, pivski običaji, katerim se človeška družba pokori. Treba je ljudi podučiti v šoli, v društvih, na shodih, s spisi in knjigami; število pivnic omejiti na potrebno, ustanoviti gostilne tudi za pijače, ki ne upijanijo. Ustanavljati je nebes, postal je Teodor po smrti svoje žene, mrzilec, črtitelj Stvarnika — ^Prijatelj, kaj ne, lepo je tu! Ha, a meni je vzel njo, ko je vendar vedel, da mi je ona vse. In Njemu naj se klanjam, naj Ga molim? Nikdar! Ne bo me videl klečočega pred Seboj, ne bom Ga prosil tolažbe miru. Tu notri", in pokazal je v globino morsko, „tu notri pojdem iskat miru, tu notri me povede moj zadnji korak!11 Prijatelj je molčal in drgetal, čakajoč, kdaj naj plane za obupanim prijateljem. No, Teodor se je umiril, solze so mu zaiskrile v očeh, ko je opazil skrb prijateljevo. S tihim glasom je rekel: „Vrniva se!" Na morje je legal mrak, prijatelja sta dosegla breg in izstopila. Na nebu so se vžigale prve zvezde, prijatelja sta jih zrla vzhajati, a vedela nista, kaj pravijo, umela nista, ko so šepetale: „Nemirno je srce človeško, dokler ne po-čije v Njem!“ — Bilo je par dni pozneje. Prijatelja sta se vračala iz šetnje. Bila sta že blizu svojega bivališča, ko ju sreča tolpa delavcev, vračajočih se iz bližnjih kumenolomov. Četvorica mož je nesla nekako truplo na deskah. Ob mali hišici so se vstavili; prijatelja sta zrla grozno žrtev dela — zmečkano, krvavo, oskrunjeno in onesnaženo truplo je ležalo pred njima. Za hip pozneje se je pojavila na vratih male hiše žena, mlada in lepa, treba zdravišča za pijance; proti grd:m vsiljivim pivskim razvadam in običajem se je treba krepko v bran postavili. Naj-vspešnejše sredstvo v boju zoper nezmernost pa je popolna zdržnost. Nobene reči se pa ljudje toliko ne bojijo in čez nič nasprotniki ne zabavljajo kakor čez popolno zdržnost glede opojnih pijač ali abstinenco. Župnik Avsec od Sv. Jurja pa je v izvrstnem osoljenem govoru pojasnil, da abstinenca ni nič hudega. „Družba treznosti" nima namena vzgajati samih abstinentov, ampak hoče le trezne, zmerne ljudi; nekateri pa morajo vendarle biti abstinenti. Do zdaj se je pri nas vedno le priporočalo: „Zmerno pijte"! Ljudje pa so slišaii le zadnjo besedo: „Pijte!“ Zato se je vkljub vsemu pridigovanju o zmernosti, von-darle širila nezmernost. Treba tedaj rabiti orožje, ki je drugod doseglo najboljše vspehe, namreč abstinenca. Dobra je zmernost za tistega, ki je zmeren, nezmernemu pa nič ne pomaga. Abstinenca je VBaj nekaj gotovega, ker je „nič"; zmernost pa je tako negotova, kakorgu-milastika, vsak jo potegne po svojem do-padajenju. Abstinenca je potrebna za otroke, za pijance, ki se hočejo spreobrniti, in za prijatelje pijancev. Prijatelji pijancev bo seveda tisti, katerim se pijanci smilijo in jih hočejo rešili. Tistih nesrečnikov, ki so popolnoma v oblasti pijanske strasti, še ne more drugače rešiti, kakor v zdraviščih, kjer se jim odvzame vsaka prilika glede opojnih pijač; zato morajo biti tam vsi popolni abstinenti, ter z izgledom in podukom nesrečne pijance prepričati, da se lahko zdržijo opojnih pijač. Ko pridejo iz zdravišč ozdravljeni, najdejo oporo le pri prepričanih abstinentih; zmerni pivci jih le zapeljejo v staro razvado. Uzroki nezmernosti so nevednost, pivske razvade in kapitalizem. Proti tem se borijo uspešno le abstinenti. Abstinenti niso nevarni vinogradnikom, ker ko bodo ab- vsa bleda, preplašena, in z obupnim krikom je padla na truplo svojega nesrečnega moža — nesrečna žena.... „Milan, glej to je Tvoj dobri Bog!" Milan je čui prijatelja škripati z zobmi. Uboga žena se je med tem zavedla in plakala tiho, da si mislil, da jo bolečina umori A neko blago bitje jo je moralo ta čas vtolažiti, sicer bi si ne bila otrla solz in padla na kolena: „0 Bog, Tvoja volja naj se zgodi!" Teodor je zgrabil prijatelja za roko. Vedel ni, kaj mu jc, vede! ni, ali sanja ali je resnica, a neumljivo mu je bilo, ko je čul ženo moliti... „0na moli!" Prijatelj ga je pogledal s tihim veseljem in mehko očitajočim pogledom, vedoč, kaj čuti Teodor. „Ona je žena, in ni obupala, uboga je, mož ji je bil edina opora, a vere v Boga ni izgubila !" Teodor ga je pogledal osramočen ... „Idiva", šepnil je in krenil premagan naprej — Drugo jutro je uvidel Milan, da je prijatelju odleglo .,. A čudil se je, ko se je temu nekam mudilo... „Kam greš?" „„Po mir!““ Milan ni dvomil niti trenutek, stisnil prijatelju desno, in krenila sta proti cerkvi Teodor je začel živeti z nova, in njegovega težkega, bolesti polnega življenja zadnji korak, gani vedel v smrt, povedel ga je do miru in tolažbe, do — spovednice. L M o h o r o v. stinenti dosegli svoj namen, namreč da bodo vsi ljudje zmerni, tedaj bo zadostoval naraven pridelek, fabriciranega blagu ne bo nobeden rabil, zato bodo fabri-kanti nehali proizvajati blago, ki izpodriva naravno kapljico; sicer pa bodo takrat tadi abstinenti začeli piti, ker ne bodo več potrebni. Vsi govori na ustanovnem shodu „I)ružbe treznosti1' bodo natisnjeni v posebni knjižici, katero naj somišljeniki in prijatelji ljudstva širijo med ljudstvo. Kakor velja na splošno Kristusov izrek: „1. ica vas bo oprostila1* tako tudi glede tega. Na dnevnem redu shoda je bila Se revizija pravil, razni nasveti, resolucije, o trm sporočim prihodnjič kaj več, volitev odbora, v katerega je izvoljenih 20 mož, ki sicer niso vsi abstinentje, pa vendar za dobro stvar vneti. Začasnim predsednikom je izvoljen župnik Fr. Avsec v Št. Jurju pod Kumom na Kranjskem, tajnikom stolni vikar v Ljubljani, Jan. Kalan; odborniki za Gorita) so: zdravnik dr. Ant. Brecelj v Gorici, stolni vikar v Gorici dr. And. Pavlica in župnik v Kamnjah na Vipavskem Jož. Kosec; za Tržaško ekspozit v Boljuncu Jož. Budin. K sklepu shoda je premilostljivi knrzoškof priporočal, naj društveniki ne pozabijo poleg zatajevanja tudi molitve. Posebno v „Marijinih družbah11 in »Izobraževalnih društvih” naj se goji treznost. Podelil je tudi sv. blagoslov. Tako je po 6-urnem zborovanju narejena stopinja v prepotrebnem, pa težavnem prizadevanju. Javni ljudski shod na Križadi v Neblem. (Izvirno poročilo.) (Konec.) Vzpodbudil je nadalje govornik svoje farane, naj le še nadalje pošiljajo svoje otroke v dosedanjo ljudsko šolo v Hru-ševlji, le tako — je rekel — bodo Vaši otroci, kakor Vi, ostali zvesti Avstrijci, zvesti in zavedni rojaki in dobri katoličani; kajti otrok, ki je prisiljen pohajati v šolo, v kateri ne sliši govoriti svojega materinega jezika, dčre vsigdar v svojo duševno, mnogokrat tudi v svojo telesno pogubo. (Klici: Prav res!) Prvi princip v vzgojeslovju velja, da se mladež uči na podlagi materinega jezika, kojega govorita oče in mati doma, če hoče poduk doseči zaželjeni vspeh. Zatorej se stariši močno, da, izdajalski nad svojimi otroci in nad njihovo duševno pa tudi telesno srečo pregrešijo, če jih silijo pohajati v šolo s tujim jezikom. Iz takih otrok je malokedaj kaj prida. Kajti šola s tujim jezikom je otroku to, kar je cvetlici — slana. Taka šola ugonobi otroku pravo, srečno in veselo življenje. Mesto da mn je dobrotna učiteljica, mu je v resnici le trda mučilnica. Priznano namreč je, da teže napredujejo učenci v šoli s tujim jezikom, kakor z maternim jezikom in naravno! Predno zamorejo nauke sprejemati, v vednostih napredovati, morajo težave tujega jezika premagati. In če ima taka šola še namen in nalogo otroka raznarodovati, umori v otroku vže v nežni mladoiAi čut do nravnosti in do vsega lepega, ga uči zatajevati lastni materin jezik, da, še več — cel£> zaničevati, sovražiti in preklinjati lastnega očeta in lastno mater. Kedar pa človek izgubi spoštovanje do očeta in mater — auto-toriteto — ktero je sankcijoniral, postavil sam Bog, — tak človek je izgubljen, tak ne bode spoštoval tudi svetne antoritete in tako zdrči na pot propalice skoz in skoz, postane sam sebi nearečen, svoji družini sramota, a največja t— lastnemu narodu. (Klici: Bes je) — Omenjujoč vzpodbudni klic družbe sv. Cirils in Metoda, naj bi poverjeniki družbe sv. Mohorja pfi vpisovanju udov pobirali tudi za družbo sv. C. in M., končal je govornik z besedami: Predragi rojaki! Na meji smo, na meji svoje širše in skupne domovine ljube Avstrije, na meji svoje ožje domovine prelepe Slovenije, ki je v veliki nevarnosti, da nam jo Lega kos za kosom potujči in odnese. Pokažimo svojim zakletim narodnim sovražnikom, da ljubimo svojo domovino, da nam je mila in draga nad vse, da se ne sramujemo svoje lepe govorice. Kakor močna trdnjava kljubujmo sovražnim napadom, kakor neprodiren jez branimo tujim navalom, z vso nav-dušerostjo kličimo sovražnikom: „Grom in peklo, prazne Vaše proti nam so steke lu (Pevski zbor pod vodstvom g. Ant. Toroša, učitelja v Hrušovlji, zapelje slov. narodno himno: *Hej Slovenci....“ Preberejo se na to 3 resolucije, katere so se navdušeno sprejele in potrdile. Resolucije so sledeče: I. Z ozirom na silno slabo letino, ki je letos zadela naše briške občine in silno bedo, ki je vsled tega nastopila med našim ljudstvom, in z ozirom, da nam pomanjkujejo v Brdih dobre poti in cestne zveze in ker glavno zlo Brd je tudi pomanjkanje pitne vode, in da se da ljudstvu zaslužek — poživlja se c. kr. vlada, naj bi z izdatnimi podporami iz zaklada odločenega za po ujmah prizadete dežele odpomogla preteči revščini in Bicer s tem, da bi revnim družinam porazdelila enkratno podporo v živilih ; drugič naj bi c. kr. vlada v sporazumu z deželnim odborom oziroma zborom takoj in nemudoma poskrbela za zgoraj označene nujno potrebna dela. II. Delovanje c. kr. kmet. društva goriškega je po dosedanjih Bkušnjah omejeno le na furlanski del dežele. Dobrot tega društva slovenska večina dežele ne vživa, predsedništvo dela zapreke Slovencem in vsled tega še pravim udom ni mogoče vzdržavati svojih dobrih namenov in društvenih dolžnosti. — Ker vsled tega kmetijsko blagostanje med slov. posestniki in kmetovalci ne vspeva, in ker bi moral slov. del naše dežele v sadjereji, vinoreji in živinoreji zavzemati prvo mesto v celi državi — poživlja se c. kr. vlada, naj na primeren način ukrene, da bode slovenski del naše dežele v prospeh kmetijstva sploh dobival državne podpore izven kmetijskega društva goriškega in brez posredovanja njegovega. III. Z ozirom na to, da je društvo ..Lega Naz.“ zasnovalo v čisto slov. vasi v Noblom obč. Dolenje privatno mešano šolo in ker v tem kraju bivajo edino lo Slovenci, je namen lega društva očividen — raznarodovali našo deco; ker s to šolo se kali mir med obema narodnostima v občini Dolenje, zlasti s tem, da se silijo ne samo za šolo godni, marveč tudi otroci pod 6 leti iz druge duhovnije pohajati v to šolo (Butarje) in ker je dolžnost c. kr. vlade skrbeti za mir med svojimi podložniki in čuvati, da se ne vrše po državnih zakonih prepovedane krivice — poživlja se c. kr. vlada, da zapre Legino šolo v Neblem in zapovč, da hodijo do-tični otroci v svojo domačo ljudsko šolo. Predsednik je na to sklenil zborovanje in se zahvalil v imenu zborovalcev govornikom za njih velevažni pouk ter jim zaklical: „Bog jih živi!1* (Gromoviti živio so je odmeval od sten prostrane dvorane.) Po dokončanem zborovanju se je vršila v prostorih A. Kocjančiča domača zabava. Pevski zbor šlovrenski — vsa čast mu —je proizvajal lepe skladbe v občo zadovoljnost. pred vsemi čoškimi predlogi. Iz Slavila nujnih predlogov je pač razvidno, da zbornica v tem zasedanju do dnevnega reda niti ne pride, ako se med tem časom ne zgodi kak čudež. O taktiki čeških poslancev v državnem zboru piše sobotna „Politik“ in nasvetuje poslancem, da nadaljujejo začetno složno delo in da v ta namen postavijo skupni eksekutivni odbor in mu prepuste tudi odločitev o taktičnem postopanju. Poslanci naj vsekakor prevda-rijo, kaj je za češki narod večje važnosti, eli da jim vlada dovoli materijelnih koncesij, ali da delujejo za odpravo sedanjega vladnega sistema. Vest, da se na Moravskem ustanovi s češko univerzo tudi nemška, da pa so češko vseučilišče postavi v kakem manjšem mestu, in ne v Brnu ali Olomucu, ne moro in ne sme postati nikdar dejstvo Da se sedanji vladni sistem odstrani, to je tudi v interesu drugih strank; Cehi naj torej s temi stopijo v dotiko, da vidijo, kako daleč menijo te poseči, da strmoglavijo sedanjo vlado. To naj češki poslanci poskusijo, predno stopijo v najstrožjo opozicijo. Trgovinske pogodbe. — Kor je malo upanja, da bi ogrski kakor avstrijski parlament kmalu začela redno poslovati, dobil je baje minister Go-luchowski naročilo, da sklene trgovinske pogodbe s sosednjimi deželami na lastno odgovornost, da ne pride do carinske vojske. Istcrski deželni zbor se je, v petek zaključil. Iz te zadnje seje po-vdarjamo lo zanimivo politično debato, kateri je dalo povod poročilo poslanca Bartoli-ja o proračunu. G'avni govornik s slovanske strani jo bil dr. Laginja, ki je opozarjal večino, naj vendar odneha od krivice, ki jo prizadeva manjšini zbornice in obenem večini prebivaUlva. Stavil je paralelo med ital. manjšino v Dalmaciji in slovensko večino v Istri ter predočil, kako vse drugače, kako pravično se tam postopa z manjšino. Naj važnejša točka njegovega govora je pa bila, ko je opozorjal Italijane, kako dobiva nemški živelj premoč v Trstu samem, kjer stoje na čelu vseh oblasti Nemci. Vtis tega govora je bil silen ; vsi ital. poslanci, ki ro mu odgovarjali, so zabredli v konfuznost ter je posl. Cleva celo zahteval, naj Slovani priznajo Istro za ital. deželo, čeprav ste tam dve tretjini slov. prebivalstva. Združenje dalmat. Hrvatov in Srbov. — Proti vladinim jezikovnim predlogom so se Hrvati in Srbi popolnoma zjedinili. Hrvatski in srbski poslanci so imeli po 35 letih prvikrat skupno sejo, v kateri so sklenili trajno združenje. Lahi postanejo tako neznatna manjšina. Bolgarsko sobranje jo otvoril v soboto popoludne bolgarski knez Ferdinand s prestolnim govorom. Napovedal je, da predloži vlada sobranju načrt zakona glede reorganizacije bolgarske vojske. Avstrija zasede Novi Bazar. — Srbski list ,.Velika Srbija11 priobčil je te dni z debelimi črkami tiskano vest, da je že vse pripravljeno, da Avstrija zasede Novi Bazar. Omenjeni list svari Srbe ter jih pazivlje, naj pazijo pravočasno na lo, da bi Avstrija preveč ne razširila svoje moči na Balkanu. Dopisi. Iz kanalske uoline. — Po naši dolini je vedno živahnejo življenje. Po cesti gro truma za trumo delavcev, ki iščejo dela pri zgradbi železnice. Slovenci, Nemci, Lahi, Hrvatje, Črnogorci, Macedonci hodijo drug za drugim iska-joči dela. Večina njih se pomakne višje k Sv. Luciji, le .Italijani se ustavljajo po naši dolini. Od Solkana do Kanala je delo že precej napredovalo, in od dne do dne raste število delavcev, katerih pretežna večina so Italijani iz kraljestva. In kako no' ? Podjetniki so Italijani iz kraljestva in podpovzetniki so sami Italijani onkraj luže. Podjetništvo je sicor po pogodbi zavezano, jemati predvsem Avstrijce na dolo; a ono tudi dobro ve, da se na take pogoje v Avstriji ni treba posebno ozirati. Zato posamezni pod-vzetniki vabijo ljudij iz svojih rojstnih krajev onkraj luže, ki so začeli tudi trumoma prihajati, ter jih sprejemajo na delo, dočim domačine pošiljajo od jed-nega do druzega, češ, da nimajo še dela. Pogosto je že moral stavbeni komisar poseči vmes, da so domačine, ki so so pri njem pritožili, sprejeli na delo. Izgovor, da ni domačih delavskih moči, je jalov. Ako dobi podjetje Bedlich in Berger dovolj domačih delavskih moči, morejo jih dobiti tudi podpovzetniki podjetja Sard - Lenassi. Seveda bi morala vlada nekoliko ostreje nastopiti, da tudi to podjetje natančno spolni prevzete pogoje. ' Delavci tudi tožijo o nizkih mezdah. Navadne delavce plačujejo od 2 K do 2 K 50 vin. To je za delavca, ki mora sedaj vse drago plačati, res majhna plača. Ako pripomnim, da je neki krčmar za-računil vsakemu delavcu za prenočišče in hrano po 1 K 60 vin. na dan, mora vsakdo pripoznati, da ubogi delavec ne inore izhajati. Tožijo pa se tudi delavci-domačini,dapodpodvzetniki Italijane bolje plačujejo od njih. Koliko je na tein resnice, ni mogoče dognati, ker Italijan ne pove, koliko služi na dan. A verjetno je. Tako smo avstrijski državljani celo na domačih tleh le „n« Klanjcuu, tiijec pa se redi z našimi žulji. ( Iz Tolmina. — Pod Tolminom kraj Soče na „strelišču“ napravila je tvrdka Bedlich-Berger dve bolnišnici. Eno malo leseno, katera se bo rabila za kužne .bolezni in eno precej obširno in prostorno, v kateri najdejo zavetja delavci, ki se za časa železniškega dela na progi ponesrečijo ali oslabijo. Omenjena tvrdka je po dogovoru z tolminsko občina predelala in prenovila prejšnjo staro hišo v lepo prijazno poslopje. Po zgradbi železnice pripade vsled pogodbe to poslopje kot lastnina tolminski občini in bo služilo tudi nadalje kot bolnišnica za tolminski okraj. Ta teden so toliko pričakovano bolnišnico dokončali. V pondeljek 16. t. ra. jo je slovesno blagoslovil veleč, monsig. Josip Kragelj, dekan tolminski ob azi-stenciji obeh kaplanov v navzočnosti uradništva in mnogo druzega ljudstva. Po „Veni Creatoru pred blagoslovljenem z zastavami in zelenjem okusno okinča-nega poslopja imel je kratek, a jedornat nagovor, v katerem nam je razložil pomen cerkvenega blagoslavljanja, opozoril na neprecenljive dobrote bolnišnic ter se zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je v naši fari sezidala bolnišnica. Med blagoslovljenem so peli pevci s spremljanjem harmonija slovesnosti primerne psalme. Po blagoslovljenju obeh bolnišnic nastopil je naprej velerod. gosp. glavar Prinčič, ki je v zbranih besedah govoril o velikem pomenu bolnišnice za tolminsko glavarstvo, se zahvalil tvrdki Bedlich-Berger ter castital tolminski občini ki je po svojih skromnih močeh pripomogla, da se je sezidala bolnišnica v Tolminu. V imenu starašinstva govoril je g Vrtovec. Nadinženir g. Marek se je zahvalil duhovščini za blagoslovljene Politični pregled. Državni zbor. — Prva seja poslanske zbornice bila je v torek, dne 17. t. m. Vlada je predložila poleg raznih drugih zakonskih načrtov tudi proračun za leto' 1904. Stroški, katere izkazuje ta proračun, znaš njo 1.734,771.291 kron, dohodki pa 1.737,509.991 kron. Prebitek tega proračuna znaša toraj 2,738.700 kron. Kakor po navadi, je tudi letos finančni minister predložil proračun spremljajoč ga s svojim ekspozejem. V svojem govoru je finančni minister povdarjal, da je bila cela Evropa zadnja leta pod uplivom nekake splošne gospodarske krize. Ta kriza, rekel je govornik, približuje so svojemu koncu in njena rešitev bode ugodna tako, da se je nadejati že v najbližjem' času splošnega gospodarskega obrata na bolje. Za finančnim ministrom je govoril ministerski predsednik dr. Koerber, za katerega so radikalni Cehi z grdimi opazkami v začetku govora in med govorom apostrofirali. Dr. Koerber hvalil je v svojem govoru samega sebe in svojo vlado. Poživlja stranke k složnemu delovanju ter jih svari pred obstrukcijo, ker bi zamogla ta spraviti v nevarnost ustavo. Koerberjev govor je bil vsprejet jako hladno, niti njegovih tesnejših somišljenikov ni navdušil. Zbornica je sklenila, da se odpre razprava o Koerberjevem govoru. Poleg mnogih interpelacij priglašenih je bilo 97 nujnih predlogov. Največ so jih naznanili čehi v svrho ob strukcije. Med temi nujnimi predlogi nahaja se tudi oni posl. dr. Ferjančiča in tovarišev glede preganjanja slovenskega jezika na koroških sodiščih. Cehi so privolili, da pride ta predlog v razpravo V ogrskem državnem zboru se je konečno vendarle začelo razpravljati o rekrutnih predlogih. Bazpravljalo se je o njih v petek in soboto. Seje so trajalo pozno v noč. Temu so krivi dolgotrajni obstrukcijski govori. Obstrukcija se torej nadaljuje. Ne da se pa še danes trditi, ali se ima smatrati to obstrukcijo za resno, to pa posebno zaradi tega ne, ker se voditelji opozicijonalnih strank kakor Kossulh, Justh in Komjatby navadno vedno oddaljijo iz sej, ko začno spuščali govorniki svoje dolgočasne obstrukcijsko govore. Brambovski minister Nyiri jo izjavil, da smatra za svojo dolžnost, da se vojaške reforme, ki jih je vlada sprejela v svoj program, tudi res izvedejo. Povedal je tudi, da namerava vlada odpustiti pešce-tretjeletnike še pred božičem, dočim bo moralo topničarstvo služili še. do konca tega leta. PijX. o kulturnem boju na Francoskem. — Francoski publicist|Houck,katerega je sprejel papež v avdijenci, poroča, da seje sv. Oče o kulturnem boju na Francoskem izjavil tako-le: Francosko politiko se mora imenovati brezbožno. S tem, da se verniki zatirajo, skušajo ponižati Krista samega. Zato se morajo verniki trdno okleniti Krista. Z vsako najmanjšo napako dajo brezbožnim nasprotnikom priložnost za nove napade. Cerkev ne pripada nobeni stranki. Saj so tudi republike, v katerih imajo katoličani popolno prostost in pravico. Kardinal nadškof iz Baltimora mi je nekdaj pripovedoval, kako prijazno je bil sprejet od predsednika Roosevelta, da-airavno jo ta protestant. Kako boljše je stališče katoličanov na Angleškem in na Nemškem v primeri s francoskimi katoliki? — in izročil bolnišnico v oskrb okrajnemu zdravniku g. dr. K. Meior-jn, kateri ho jo zahvalil za p »vorjono mu službo in nam šo nekoliko povedal o blagem delovanju bolnišnic v prid človeštvu. Na to smo si ogledali obe bolnišnici. Popoludne so prepeljali oziroma prenesli v blagoslovljeno bolnišnico bolnike, ki so bili začasno v zasebnem stanovanju v Tolminu. Kakor smo čuli iz govorov bodo oskrbovale bolnišnico tri sestro redovnice ki nastopijo v kratkem. Dal Bog, da bi vsi, ki bodo v tem poslopju iskali pomoči, našli dušnega in telesnega zdravja. Da pa no bodo v novo bolnišnici prevažali železniških bolnikov am-zi Tolmin, naorarijo tik pred izlivom Tolminke v Sočo čoz prvo lesen mostiček v širokosti 120 m. Ta mostiček bo dobro došol tudi vsem, ki pridejo iz Sv. Lncije v Tolmin in obratno, ker prihranijo dober kos poti. Roka pri Cerknem. — Težko je priromal že kak dopisič iz naše male vasice v goriški list. Toda pomenljiva Blavnost, ki se je tukaj vršila dne 12. t. m. je vredna da jo objavimo cenjenim bralcem „Prim. Lista1*. Blagoslovil se je namreč tega dne prekrasni novi most sezidan na cesti, ki pelje iz Reke v Cerkno. C. kr. državna cestna uprava je spoznala potrebo, da se na nekaterih krajih izboljša cesta od Tolmina oziroma od Bače do Sv. Lucije, in da se odstranijo posebno nekateri hudi klanci, ki so kazili to inače še dovolj ravno cesto. Bila sta to posebno klanca pri Reki in pred Želinom. Začelo se je v popravo te ceste že pred letom, a danes še niso odstranjeni klanci, vendar napravil se je lep most, ki bo na novi cesti od Reke proti Želinu. Delo pri mostu je vodil Btavbinski voditelj g. Eichholz v imenu neke graške tvrdke, ki je delo prevzela in priznati moramo, da je to delo v čast trvdki in njenemu zastopniku. Most je tak, da takih pri nas še nismo videli I In ker je prav, da se, kakor je preč. g. dekan cerkljanski pri blagoslovljenju mosta omenil, da se vsako delo z Bogom začne in z Bogom tudi konča, priredil je g. voditelj dela, da se je opravila pred blagoslovom mosta na istem tudi sv. maša, katero je daroval preč. g. dekan cerkljanski. Napravil se je na mostu samem mal oltar in med pokanjem topičev vršila se je na prostem služba božja, katero je še posebno povzdigovalo ubrano petje cerkljanskih pevcev pod spretnim vodstvom g. G. Bevka. Ljudi je bilo prisotnih kakor cenimo krog 300, število, kateremu se je čuditi glede na to, da je bilo istega dne krasno vreme in so bili kmeti večinoma zadržani po opravilih na polju. Toda zanimanje in radovednost je mar-sokoga privabila. Po sv. maši se je odpela cesarska pesem, priča, da smo Slovenci še udani našej cesarski hiši, dasi se moramo večkrat britko potožiti proti vladnej stranki. Na to je blagoslovil preč. gosp. dekan most, gosp. višji inžener Mahnitz je nekaj govoril, česar žal nismo razumeli, ker je govoril le v nemškem jeziku, g. c. kr. okrajni glavar je v slovenščini izrekel nado, da bi novo delo bilo v korist dežele in nagovoril zbrane, da bi se odzvali z „živio“ klicem presv. vladarju, čemur se je takoj zbrano ljudstvo odzvalo z urnebesnimi »živio" klici in slavnost na moBtu je bila končana. Zatem je povabil g. inžener Eichholz nekaj navzočih gg. na malo kosilce, a delavci so bili tudi pogoščeni v obeh reških krčmah, tako da je tudi v teh prostorih zlasti popoldan zavladala veselost. Razšli smo se dobre volje in z nado, da bi se kmalu vozili po novem moBtu a .udi po novoj cesti od Reke do Želina. Vesele se in pričakujejo to cesto posebno vozniki, ki dan za dnem vozijo z težkimi vozovi po strmih in nevarnih klancih. Želimo si nove ceste a še bolj nove železnice! Novice. Obletnica po pokojui naši cesarici Elizabeti. — Danes se praznuje obletnica po ranjki naši cesarici Elizabeti. V ta namen imajo vsi tukajšnji šolski zavodi sv. mašo po nesrečni pokojnici, in potem prosto. f Monsignor Matija Kravanja. — V petek popoludne ob 3'/a je umrl po zelo kratki bolezni na svojem stanovanju v ulici Ascoli v Gorici monsignor Matija Kravanja, častni kanonik goriškega stolnega kapitelja, časni komornik sv. Očeta, konzistorijalni svetovalec in vodja knezonadškofijske pisarne. Tri dni pred smrtjo je Se maševal. Bolohon jo bil sicer volno, a je kljubu temu marljivo deloval. Tudi sedij se je mislilo, da mu bolezen v kratko n odleio, k ikor drug« krati. Žil, da se upanju ni izpolnilo. V potok ob Š'/a pop. ga jo nenadoma zadel mrtvoud, ki mu jo v hipu prostrigol življenje. Monsignor Kravanja so je rodil v Bovcu dno 24. fobruvarja 1832. V mašnika posvečen je bil 21. sept. 1856. Šol jo najprej za kaplana v Zgonik in od tam prišel je leta 18G5 za pisarja v knezo-nad-škofijsko pisarno. Tam je postal kancelist, potem tajnik, kancelar in I. 1900 vodja knezo-školijske pisarne. Bil je več let pregledovalec cerkvenih računov in ključar svetogorske cerkvo. Njegov pogreb se je vršil v nedeljo popoludne cb 2Va- Vodil je sprevod preč. g. župnik Kokošar ob azistenciji šest drugih duhovnikov. Pogreba se je udeležil tudi premil, knez-nadškof Andrej. Poleg oo. frančiškanov in kapucinov ter bogoslovcev, udeležili so se pogreba tudi razni zavodi. Udeležilo se ga je pa tudi vse polno druge duhovščine ter mnogo uradnih dostojanstvenikov in druge odlične gospode iz mesta in z dežele, in sploh vse polno pokojnikovih znancev in častilcev. Prišel je k pogrebu ludi njegov veliki prijatelj preč. g. Anton Hajšek, častni korar in veleznani dekan v Slov. Bistrici na Štajerskem, ki, da-si star 75 let, ni se vstrašil daljne poti, da je rajnemu prijatelju skazal zadnjo čast. Truplo pokojnikovo prepeljali so na sve-togorsko pokopališče. Pri tej priliki naj omenimo, da je bil pokojnik prvi blagajnik »Goriške ljudske posojilnice1*. V torek je bila po dragem pokojniku v cerkvi sv. Ignacija sv. maša-zadušnica, katere se je udeležil tudi premil, knez in nadškof Andrej. Večna luč naj mu svetil Za „Alojzijevišče“: Duhovniki čr-niške dekanije 33 K, preč. g. Fr. Razpet 10 K. Naša uprava je prejela 20 K, katere je 'daroval Anton Trpin, vikar v Podsa-botinu. Bog plati I „Cecllljansko društvo" za goriško nadškofijo bode praznovalo prihodnjo nedeljo, v praznik sv. Cecilije, svojo zavetnico s6 slovesno sv. mašo v prvostol-nici goriški ob 10. nri. Prihodnji četrtek dne 26. t. m. pa bode društveni občni zbor sč slovesno bv. mašo ob 10. uri v isti cerkvi. Obekrnti se bo izvajala Em. Adlerjeva maša op. 2. za 4 enake glasove, orgije in orkester z dotičnimi ulo-gami. K obema slavnostima se vabijo društveniki in prijatelji cerkvene glasbe. „Slovenska Čitalnica" v Gorici priredi za člane in vabljene goate v soboto dne 21. t. m. v društveni dvorani zabavni večer s sodelovanjem vojaškega orhestra pod osebnim vodstvom kapelnika g. R. pl. Benczur. Vspored: 1. Sousa „Živili svobodni duh", amerikanska koračnica; 2. Andrant: Uvertura k opereti »Mascotte"; 8. «) Hubad: „Narodne pesmi", b) Dr. Schwab: »Slanica", poje mešan zbor; 4. Smetana: Arija Beatrice iz opere „Skrivnostu; 5. Nedved: „V ljubem si ostala kraju", poje možki zbor ; 6. Komzak: «) ^Pravljica", h) »Narodna pesem"; 7. Sattner: „Po zimi iz šole", poje mešan zbor; 8. Rezniček: »Pri zibeli", pesem iz opere „Donna Diana"; 9. * * * „Vzorna tašča", veseloigra v enem dejanju. Osebe: Pavel Kastelic — trgovec; Berta — njegova Žena; Gospa Skalova — njegova mati; Micika — služkinja. Godi se v manjšem mestu na deželi. 10. Kubišta: „ Venec slovanskih pesmi". 11. Ples, pri katerem svira oddelek vojaške godbe. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Opomba: Med koncertom bodo v dvorani razpostavljene mize. Knjige družbe sv. Mohorja. — Naznanja se p. n. udom družbe sv. Mohorja, da so knjige te družbe te dni dospele v Gorico. Vsakdo naj se torej blagovoli potruditi do cerkovnika stolne cerkve, kjer se mu bodo knjige izročile. Če mogoče, naj prinese seboj pa tudi prispevek za prihodnje društveno leto. Izvrstno. — „Soča" je v včerajšnji številki na nekem mestu natisnila ta-le nemški rek : „Der grosste Schuft im gan-zen Land, dus ist und bleibt der Denun-ciant I" Natisnila je torej omenjeni nemški rek v isti številki, v kateri prinaša tudi notico pod naslovom: Janez Mercina — Antonio Klobasa in katero notico je naj-brže spisal „Scčin" lastnik A. Gabršček sam. Ali ni za počtl Popravek. „Societa’ cooperatlva dl ronsumo fra i operai in Podgora“. — Vdobili sim lo le phino, katoro prijavljamo v poln ) n obrnita in sic^r: »V prim )Mkem listu št. 46 dno 12 Novembra 1903. je bilo izjavljeno pod naslovom „Dopisi iz goriške okolice" neresnični stavek namreč: .,Nikakor pa se ni vjemal z crkvono slovesnostjo ples, katerega jo imela ta dan podgorska »Co-operativa". Odgovorno uredništvo uljudno prosimo da bi to izjavo po zmislu § 19 popravili, ker pretekli ples je priredilo „Socijalno demokratično društvo" nikakor pa »Cooperativa" podgorska. S spoštovanjem Delpin Jožef tajnik. Nesreča. — V Pevmi so metali skozi okno cerkovnikove hiše v torek predpoludne tramove. V istem hipu prišel je pod okno cerkovnik A. Furlan, ter ga je jeden tramov prav nevarno ranil na glavi. Kos hiše se je pudri. — V torek zvečer okolo 9. ure in pol podrl se je t ulici Kočevje del hiše nahajajoče se na levem skrajnem koncu omenjene ulice pod gradom. Proračun goriškega mesta za leto 1904. — Proračun goriškega mesta za 1. 1904. izkazuje dohodkov 256.817 K, in stroškov 700.653 K. Po tem takem je rednega primanjkljaja 443.836 K, in izrednega 17.112 K. Ta primankljaj se pokrije z dokladami, in sicer se naložijo doklade: Na najemninski davek 41%; na 5% dohodninski davek od čistega dohodka novih poslopij, prostih hišnega davka 200%; na zemljiščni davek 61%; na pridobninski davek 61%; na osebno dohodarino 52%; na dohodarino od višjih plač 52%; od obrtnih podjetij, ki morajo polagati račune 53%; na užitninski davek od vina 180%; na užitninski davek od mesa 84%; za vsak hi. na drobno potočenega piva 3 K 40 v; na opojne pijače in sicer za vsak liter 41%. Onim, ki jemljejo ua delo de-lalce. — Tukajšnji magistrat svari vse podjetnike in obrtnike, naj ne jemljejo na delo delalcev, ki niso preskrbljeni z delavsko knjižico. Ob enem nalaga, da Bi morajo priskrbeti v roku 30 dni de-lalske knjižice vsi oni, ki so že na delu, ki pa takih knjižic še nimajo. Prestopki proti temu ukazu kaznovali se bodo z globami od 20 do 800 K. Poskušena tatvina. — V noči od dne 11'. t. m. je bilo na tolminski pošti shranjenih 60.000 K. Nekemu, doslej še neznanemu človeku so se cedile sline po omenjenih kronah. Poskusil je pb noči tudi svojo srečo, kako priti do njih. A sreča mu je bila nemila. Da bi bile krone varnejše, je poštni uslužbenec tisto noč spal v poštnem urndu. In to je bilo ravno krivo, da ni mogel priti do kronic zgoraj omenjeni neznani človek. Železniški predor pod Kostanjevico. — Od severne strani so prevrtali že 106 m kostanjeviškega hriba, od jnžne strani pa 94 m. Manjka torej še 28 m in predor bode končan. Porotne obravnave. — Porotne obravnave v prihodnjem porotnem zasedanju, ki prično dne 23. t. m., bodo sledeče in sicer: dne 23. tega meseca proti Primožiču Josipu zaradi umora; dne 24. t. m. proti odgovornim urednikom in sotrudnikom lista „Nuova ldea" na tožbo Antona Zumina ; 25. t. m. proti Josipu Vechi iz Tržiča zaradi požiganja; dne 26. proti Antonu Tomažiču iz Ljubljane, pristojnemu v Vače, zaradi umora in težke telesne poškodbe. Tožen je namreč, da je umoril delalca Omerso v Hu-dajužni; dne 27. t. m. proti kleparju Alojziju Fantuzziju iz Gorice, zaradi obrekovanja potom tiska. Toži ga odvetnik dr. Graziadio Luzatto. Cvetoča elmbora. — Te dni so nam prinesli iz Bilj vejico cimbore, ki je sedaj v jeseni zopet razcvetela in tudi sad obrodila. Sad seveda ne bo dozorel. Iz Oseka se nam piše: V Oseku je med šolskimi otroci močno razširjena nalezljiva bolezen osepnice. Ker je skoraj v vsaki hiši bolezen, morajo tudi zdravi otroci ostajati doma; radi tega je seveda šola zelo slabo obiskovana. Sedanje vlažno in spremenljivo vreme še tolikanj bolj povspešuje bolezen! Stariše se mora posebno na to opozoriti, da ne smejo dajati otrokom v tej bolezni nobenih opojnih pijač, kar se žali Bog tako rado zgodi; zlasti pa naj pazijo nato, da se otroci ne prehlade, slednjič ne povHOi/i nevarna bolozon postane vendar le — nevarna, kar ho je pri nekaterih tudi pokazalo 1 Nesreča v Svetem pri Komnu. — Dne 10. t. m. je neki kmet '>ral z dvema voloma. Vračajoč so z njive proti domn zgrudi se en vol kar na tla in hipoma crkne. Vol je bil kakih 300 kron vreden pa ni bil zavarovan pri komenski zavarovalnici. Kmetje, zavarujte svojo živino! — Napad. — V Ložicah, vanhovske županije, so minuli teden štirje Italijani na cesti napadli nekega mladeniča ter ga vrgli na tla. Ko so mu preiskali vse žepe ter niso ničesar našli pri njem, so ga izpustili. Žondarmerija zasleduje napadalce. Šest oseb se je zadušilo. — Z Jesenic se poroča, da so našli v soboto zjutraj delavca Koširja, njegovo ženo in tri otroke mrtve v njegovem stanovanju. Dasi je imel Košir prepoved, ne kurili v poškodovani peči, je vendar zakuril in tako se je rodbina v noči zadušila. Prenočevali sta pri Koširju tudi njegova mati in sestra omožena Jakel s Kranjske gore. Obe sta bili brez zavesti. Mati je v nedeljo umrla, Koširjevo sestro pa upajo rešiti. Zmaga socialistov v Gradcu. — Pri mestnih dopolnilnih volitvah ki bo se vršiie v torek v Gradcu, so zmagali socijalistični kandidatje. Bogata nevesta. —- Te dni se poroči v Ameriki gospica May Gould z vojvodo Roseburg. Nevestina dota znaša sedemsto milijonov frankov. K poroki je povabljenih tri tisoč najbogatejših ame-rikaneev. Nevesta dobiva od vseh ntrani dragocene darove. Tako n. pr. jej je poslal milijonar Vanderbilt krasno dijamantno ovratnico, ki je stala 10 milijonov frankov. Čudno je res razdeljena ta posvetna Breča. Sreča?! Bog ve, ali je pa ta nevesta tudi zadovoljna, kajti zadovoljnosti ni tako lahko najti in naj se da zanjo tudi vse milijone tega sveta. Ni vse eno kakšna primes se rabi za vsakdanjo kavino pijačo. Kathreiner-jeva Kneippova sladka kava ima zaradi svojega posebnega proizvajanja priljubljeni vonj zrnate kave in je zato najbolj pripravna za prirejanje prav tako okusne kakor zdrave kave. Proti mnogoterim manj vrednim posnemkom, ki so izredno podobno zaviti, pa je treba pri nakupu vedno poudarjati ime Kathrerner in jemati tndi same izvrne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp. Taschenbuch 1904. — Tako je ime prekrasnemu žepnemn koledarčku (notesu), ki ga je izdala »državna zveza nepolitičnih društev krščanskih delavcev" na Dunajn. Ta koledarček priporočamo toplo. V njem je letos obrazložen program kršča n s k o - so cij a 1 n ega delavstva. Koledarček je tedaj vrlo zanimiv in koristen. Naroča se pri: »Reichsverband der nichtpolitischen Ve-reinigungen christicher Arbeiter Oster-reichs". Wien, VII, VVestbahngasse 40. Cena 72 vinarjev. Za kratek čas. Dober svet — Spomladi srečala sta se dva prijatelja. Eden je imel na sebi lahko poletno suknjico, drugi pa je bil zavit v gorko zimsko suknjo. Prvega je hudo stresal mraz; prijatelj mu pravi: »Prijatelj, tebe silno zebe, zobje ti šklepetajo samega mraza, zakaj ne iblečeš zimske suknje?" „Žal, je to nemogoče", odgovori prvi, „kajti zastavil sem jo v zastavljavnici". Drugi: »Pripni se vsaj za hrbet zastavni list, da bodo ljndje vendar videli, da imaš zimsko suknjo". Kako je častniški sluga svojemu gospodu pregnal kolero. — Ko so I. 1856. v nekem mestu, v katerem je bila vojaška posadka, raznesli vest, da se bliža kolera, dal je neki poročnik svojemu siugi naslednji vkaz: „Kakor hitro opaziš, da se barva mojega obraza spreminja in mi gre na bluvanje, pošlješ po zdravnika, vzameš takoj krtačo in me drgneš z vsemi močmi". Neko jutro pride poročnik od neke vcselice domov, bil je bled in vpaden, in tndi slabo mu je prihajalo. Sluga je hitro poslal po zdravnika in začel poročnika z krtačo drgniti. Kmalu je bil obraz ves črn. Zdravnik pride in — „to je kolera", zavpije, »hitro po štabnega zdravnika. Štabni zdravnik pride, preišče bolnika in vpraša slugo: »Kako je to, da je gospod poročnik tako črn?'* Sluga odgovori: »Drgnil sem ga s krtačo za čevlje!" Brez zdravniške pomoči je bolnik ozdravel; potreboval je le kos mila, da je pregnal sledove kolere. Loterijske številke. 14. iiovfinbra. Tr.l...................II 27 14 f>2 311 l.inc.................2(1 KI) 28 87 411 ■O-OO-O-O- Satjarsko ia vinarsko društvo za J3rda v gorici Prodaj« naravne in prstne briške pridelke p« zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzellini št. 20. specijalni zdravnik za notranje ženske in nalezljive bolezni, zdravi od 9. -12. ure predp1 lu od 2.-4. pop. in sicer od 15. novembra dalje in sicer v ulici Dreossi hiš. štv. 17. v Gorici. Karol Draščik, pekovski mojster na Korun v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razetave na Dunaju I. 1898. (n v Gorici na razstavi I. 1900 a zlato svetinje izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi n^juljudneje. OOOOOOOOO' 0 Krojaška mojstra 0 Čufer A Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fme ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila. Podpisani priporoča slavnemu ob činsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, različne moko iz Majdičcvega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovoc, fini rum, raziicna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobč tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, tor drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. 7.\ odličnim spoštovanjem »Josip Kutin, trgovce v Scmouiški ulici h. fttv. 1 (v lastni hiši.1 Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno ponišlvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnejso sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Št. 30] 6 ~ Op. Rsiglsit Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil III. č etrtleta t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1902. začne v ponedeljek 7. decembra 1903. ter se b nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. 0(1 ravna cljstva zastavljalnice in ž njo združene ^rauilnice. V Gorici, 3. novembra 1903. -11111II liri 11111111111MII Mrl‘1 MI.M I IM! l't lil'H H'l I Ml U*H II11111411 Ulili H il III111H III1111 H 11II11111111111111!1 11111 J; Vsega zdravilstva doktor jfatton J3recelj, ordinuje v Gorici, (gosposka ulica štev. 15. drugo nadstropje nasproti ..Jrern kronam1* od 8. do 10. predp. in od 2. do 4. popoludne. Priporoča se zlasti v slučajih otroških — bolezni ===== 1111111111111111IIIIJII1111111 |||.M11H Mil 11flIdilIHIIIIIKM11111II111UII11IIUlI lllll111IH1111111111111111II111111T (o Odlikovana 1.1903 s častno diplomo in zlato svetinjo o) J. Kopač, ®Y©čar, Gorica — ulica sv. Antona št. 7 Gorica Priporočam preč. cerkvenim prciUtojnUtvoiii ter p. n. slavnemu občinstvu čebelno-voščene sreče Kg po K 4 1)0. .la in cim z 2000 K za pristnost. Sveče za posrelic in Htrauski razsvetljavo po zelo ni/kl ceni. Imam v zalogi kadilo, stenje iu n000000000000000000