(Jradsltkl ia »pr»valiki pro- atorl; MST a. Laaradala av. SCfiV Bo. l«wadal« av«. TsUpkoaoi L*wndal« 4Š35. liTO-VEASMUIL Chicago, m., sobot«, 4. decembra (Dec. 4th) 1920. B m °° STEV.—NUMBER 284 MU al tka Pm OMn al CMaags. ilttaak. By wdw al Ha PvmH»I. A. I. Men. Potekle Osastsl. irhka sinfajnovska armada Šteje samo stousto mož. SENATOR BOEAH ZAHTEVA TAKOJftNJE PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE London, 3. dec. — Misterijozna irska, repuibličaneka arinada, radi katere je bilo ponlanih 70,000 angleških vojaikov na Imko, šteje po nekem zanesljivem poročilu samo okrog 400 mož. Ta silna armada Šviga neprestano sem in tja in je v stanju izvršiti v eni uri več napadov v veiSji razdalji, Angleži se mučijo že več meaecev, da bi ujeli indco armado, ali mučijo ae zastonj. General Oaviglia jamo kaše bojne ladje in puške In pošilja letaki. T r v I DELAVSKI POLOŽAJ V OLE-VELANDU NI POVOLJEN. Oleveland, O. — V Cleveiandu je bilo odslovi jenih sto tisoč de laveev ali ena tretjina delovne moči v velikih tovarnah. Okoli šestdeset tiseč od teh od »lov I jenih delavcev je zdaj hrez dda, ki bodo pHmorani poMuti delo kje drugje. «Miler ss ne o Ibrne ns bolje. V (*evelandu ja v normalnih časih komaj d«rt ti-Lč delamev brez dela. kar »e nemalo za tako velBio industrija*« V p«t In dvaW tukajšnjih I največjih todimtrijah je obrat* vanj« dsifffaa omejtsio. ali ps Iaplr4i počiva. V pet in 4vajsst iedustrijsh. v katerih dSUje še a poln»" čs L*n dokončava jo vladna naroč k ' 1 Ne Osrfa delavcev prlkeje v Cleveiand Iz Akrene ie njsgnare okolice, kar »e položaj r kavču Ikovi industriji iaredao m. Srookljrn, N. T. — lisndltjs so v plenili pri tvrdkl Igo* lirothsrs v BmOkljrau delavsko measio. Pojavili so se treh popot dna In odnesli enajst tisoč dolar Saa Loefc Obla po — V tevar-nI (Tekm Oil fcnmpsnije je nastal ogenj, ki ae je kmalu rsavll v ve-lik požar. A* oda rnaša vsš ko tri tisoč dolarjev, Iz d vali velik ifc nabiralnikov so PROSVETA GLASILO SLOVEMKE MAKOPMK foptokii« JEDHOTS . LASTNINA SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDMOTE " Naročnina: Zodtajme Mmjlma CMaags ) ss.so m tate, ftAf mi pol leta ia »1.26 a« tri »eaae«; Chic»«o $6.60 m leto, W-*» aa »rt tata, $1.66 sa tri rn-aca, ia aa iaoseaaetvo 66.00. "PROSVETA' «rm ENUMIBIMIKF Orgaa Uba Stavita Httfcsal tta lliadi A^Tartkifl« ratea oa " acracm« d L Sobacriptioat Unitad Stataa (ezeant Chteago) and Canada 66 pav res*) CMcaas 66.60, and foreiga aoantriaa 68.00 pav j« Datum v olUvpaaj« n. pr. (Nov, Ai vaa ta, s tosi 1.20) KAJZER IN JUNKERJI IMAJO DENAR, NEMŽKO LJUDSTVO PA STRADA. Poročila iz Berlina pripovedujejo, da je sto "uglednih" Nemcev, med katerimi je tudi družina Hohenzollern-jev, vtihotapilo če mejo na Holandsko dve sto petdeset miljonov mark. Ako se ta vsota pre,računi na ameriški denar, tedaj imajo nemški kajzer, jtmkerji in militaristi, ki u * so spravili neihško ljudstvo v netfečo, dva in šestdeset miljonov pet sto tisoč dolarjev. jivt ■A i vh«is ,u, 0 tem denarju pravijo, da je bila osebna lastnina Jmj^erja in njegovih opornikov, v resnici je pa denar ukraden nemškemu ljudstvu, kajti če ni bil ukraden, bi *Ag& titi bili vtihotapili prek meje, ampak bi g* poslali naravnim potom za denarni promet. Ta vspta pripoveduje, da nemški kajzer in njegovi oporniki, ki so bežali z njim na Holandsko, niso siromaki, ampak ao bogatini, ki prav udobno in razkošno žive. Poročila pravijo, da nemški kajzer ni vključen v tem imeniku "uglednih" Nemcev — nekdanjih izkoriščevalcev nemškega ljudstva, ampak ima sam tako veliko premoženje, da prav dobro z njim izhaja. . i •, V Berlinu pripovedujejo, da se na kajzerjevem dvoru v Doocnu izda na dan $6,250, ali več ko dva miljona dve /iv. npr. doma.' Kavno tako se je tipdi približal čaa, ko je trdba rerno mialiti m se odločiti kedaj da ae prične t zgradbo poslopja "Slov. nar. do-nai". Treba ae je odločiti za vso podrobnosti, ki pripadajo k tej zadevi m sploh treba bo storiti odločilni koralk na prihodajeni glavnem Zborovanju. Da se mora pričeti z zgradbo prihodnje leto, o tem ni nobenega dvoma in tudi no vprašanja. Vsled tega sem primoran o tej zadevi spregovoriti nekaj resnih besedi, ker me veže tudi dolžnost kot predsednika Slov. nar. doma. Minuto bo ie tri leto, odkar se je porodila ideja v tej naselbini, da postavimo »lov. nar. dom, v katerem bi a« nemoteno zbirali k •raznim (prireditvam, veselicam, zabavam, sejam, in javnim shodom ter predavanjim in da po-staue>ino v tem oeiru nekako ne* odvisni. Pa se v tujih dvoranah ne moremo tako zbirati kot bi velikokrat hoteli upam, ml ni po-tr^ba posebno razpravljati, ker jc že Skoro slehernemu o tem znano. Ne vvrujem, da bi bil kaik družinski oče, katerega prva skrb bi ne bila postaviti svojo lastno hiAo, svoje laatmo stanovanje za ae in za svojo družino, in aicer prej kot mogoče. $ploh si sleherni najprvo prcasknbi svoj dom ki potem si šele preskrtn i drugimii stvarmi. In tako je tudi z narodom Kakor potrebuje družina svoj lastni dom, tako potrebuje tudi narod svoj lastni dom, v katerem se zbira. Dokder nimajo rojaki T kaki nasi-^iaiiavojc-ga lastnega Zbirališča, so na kulturnem polju ne^^oj /Krtvi, akoravno se lahko v vsem ozirih želo napredni. In najbolj'napredni smo pa, ako ai postavimo avo-je lastno ognjišče. 'Nihče1 no mara al M besedo, ida na*ad-njaški in sleherni hoče biti na-prealen v vaeh ozirih. Torej, 'W vestno delujejo, da ae kmalo prične a gradbo. Pozivljem vse delničarje Slov. nar. doma, da se potooitevilno u deležite občnega zbora delničarjev, ki se vrii 12. decembra t. 1. v Vinautovi dvorani in prične ob pol sodni i uri zvečer. Vaaj na glavno letno sejo ali občni zbor bi morali priti vai delničarji. In ne samo delničarji, ampak udeležiti se morajo vsi rojaki, ki ae za stvar zanimajo, in naj postanejo delničarji, ker s tem., bodo najbolj pokazali da ao za stvar, in potem pa tudi lahko krasijo svoje mnenje ali pomisleke na aeji. Ker kdor ni delničar in ne deluje za atvar, tak ■ tudi nima pravice kritizirati. Dolžnost bi bUa slehernega rojaka v tej naselbini, da kupi vsaj eno delnico in na ta način pomaga do lastnega poslopja, Slov. nar. doma. iNe ozirajmo se na nasprotnike, ki nasprotujejo pre-korflatni ideji z vsemi sredstvi, ki oDtrekujejo in raznašajo nesmiselne govorice, kot n. jpr. da bo to poslopje služilo nemoralnim namenom, da bodo napravili i% €Hov. nar. doma, zloglasno hišo, da bo pijančevanje v tem poslopju, in ne vem kaj še vse. 'Poziv i j eni vse te, ki tako govorijo, da naj postanejo delničarji in ako jim v resnici tako mar, da se ne bodo vršile 'pregrešna stvari" v Slov. nar. domu, bodo potem imeli najlepšo priliko to zabraauti flploh bi pozval vso te osebe, ki tako laži raanašajo okrog, da naj nekoliko pazijo, kad govore. Slehernemu je znano, da 'dom" slu- svojo misel, in ia taga nastane debata, itd. kar nas ovira pri skupnem dolu za 8loOiurr. dom.I Toda Slov. aar. dom ni nobena politična ustanova, ampak ustanova vseh .tukajšnjih rojakov brez ozira na politiko ali versko prepričanje" m vaditega moramo tudi dcupno delovati. Ne smemo se ozirati na nafte različno prepričanje, ia akoravno se na političnih shodih lafeko predlagamo pri tem delu bodimo skupni. 81ov; nar. dom uas vabi vfce rojake na dslo. Mislim da je v vseh naselbinah enako kot tukaj, da smo razde ljeni takorekoč v tri. stranke, na predae, versko in k tretji stranki pa pripadajo oni,, ki ao ne brigar jo prav aa nobeno božjo stvar! Prva stranka se briga za vse, kar je v korist nam iu kaT nam poma ga k napredku; druga stranka se br|ga največ samo za vero in tu ia tam, ako jo ravno z njimi v soglabju, tudi pomagajo pri na-rodnem delu. Oni pa, ki pripada jo k tretji stranki se pa ne briga jo za nobeno stvar, so popolno? ma brez vsakih misli in se ne brigajo niti aa bodočnost. Toda, pri delu za Slov. nor. dom bi s« morali vsi aflrušiti, delovati skttpno m tljši mf»ei, in me bo dol^o ko bo , ki Wje pipo nabasali in ponosno ponosno stal v Lorainu Slof nar. škemu kajzerju in bivšemu pruskemu kralju. BJ1 je pred- 'V ložen kompromisni predlog, katerega je pa advokat hitro odklonil. Pruska vlada je ha to odločila, da se kajzerju pošlje takoj deset miljonot dolarjev v pregnanstvo, da lahko kupi pohištvo v Doornu in da ima za vsakdanje življenske troške, mu je pa še dovolila en miljon pet sto tisoč holandskih goldlnarjeV, kar znese v ameriškem denarju okoli šest sto tisoč dolarjev. Ali to še ni vse. Poleg mu je dovolila še po pet obresti od petdeset miljonov mark. Ko ta denar roma v Doorn, da bo nemški kajzer lafeko žfrel y razkošju in razsipnosti, se pripravljajo ameriški kvekefjl, da odpošljejo v Nemčijo,živež za prehranltev sedem sto tisoč nemških otrok čez zimo. Nihče nima hič proti temu, da se prehrani jo malenčki čes zimo. Ali ljudstvo v Nemčiji mora biti slepo, da ne nastopi " pfoti samopašnosti pruske vlade, ki odpošilja take vsote .. nemškemu kajzerju, ko skoraj miljon otrok umira lakote. Za nemško ljudstvo je več Vredno, če reši življenje enega delavskega otroka, kot so kajzer in vsi njegovi sorodniki in oporniki. Nemški kajzer je v "pregnanstvu", nemško ljudstvo pa trpi še vseeno zaradi njega. Ali tega ni več toliko kriv^*™ **Ji imata ta dva kajzer, ampak največjo krivda zadene nemško ljudstvo ~ 1 " ^ satno. Po končanj svetovni vojni so bile že volitve v Nemčiji. In vzlic izkušnjam, ki jih je imelo nemško ljudstvo v svetovni vojni, se je dalo speljati pri volitvah od tistih na led, ki še vedno pomežikujejo nemškemu kajzerju in njegovim opornikom, da žele z njimi živeti v prijateljstvu. Nemški kajzer se valja v razkošju, s njim iivi udobno sto njegovih najbolj zvestih opornikov z njihovimi lakaji vred, nemško ljudstvo pa strada in za nemške otroke je treba nabirati milodare na tujem, da ne umro lakote. In taki fakti zastavljajo vprašanje: Koliko bridkih skušenj bo moralo nemško ljudstvo še pretrpeti, da pride k pameti iu ho <»svobodi svojih avtokratov? r tako aavori^n. so ti rojaki, jo, da ao napredni in zavedni, pa se ne brigajo za Slov. nar. dom, brrojlfrifaii in nezavedni. Nekateri vedno kričijo in se sklkmjejo na alogo ter pravijo, »ko bi bMi val složni, bi bilo vse mogoče t Toda, zakaj, pa nI tako t Vsakdo ima najlepšo priliko da stopi v vrste naprednih in hodi po naprednih potili. (Na uho mi je prišlo, da je eden rHkel (I me naj ostane tajno), da je bil dušo in telesom za naš Dom, toda sedaj pa ne bo več in da t ud ne bo nič dal v ta namen. Well kaj si kdo misli t Ali je govori resnico ln kak mošak jo hO. Kar je rdkel, ne odgovarja resnici ker dnsedaj ie ni pokazal centa in se tudi zelo malo pričakuje od njega. In vem is za par takih slučajev, omenil asm la enega. (Nadalje se todl govori, da predsednik ki podpredsednik doma sta edino vsled lastnih korist tako aktivna pri domu, aH pove* največ deftnčka od vsega in da si midva polniva iepe. Kdo taVo govori, vssk lahko ve, kdor le ao* koliko pomisli. Kake dobMte I* mam kot predaoiftOt doma, pa t mil lahko vsakdo ve Radltega povem javno In jih poživljam vse te, ki tako govorijo, da naj pristopijo v naše vvste a tem. da al kupite delnice ki potem pa vsakdo lahko kandidira f.a kak ursd če Koče, da bo delal pnifitc. Krčrtn Oaj pa le tolflio, »ko hI hotel paziti i«a vsako do in Isto i i k srca. bi dav* nej ir pustil vso in rskol. tukaj imate, pa delajte kakor hošete. TimU to se ne ho zgodilo, In rotnikov aeio tako prikrijejo svoje nečedne namene za nekaj čast.^tf Noro ima, naman j« pa stari. — Nasprotniki organi-ziranega delavstva v Los Angelesu so ss organizirali pod novim praporom. Imenovali se bodo odslej "boljši" Američani. Ime je sicer novo, toda pod tom praporom se zbirajo Kari znanci — podjetniki, ki najslabeje plačujejo _lo, velika vaHna tukaj__ ' I jenih rojakov jo m dom ia tudi sedli na stol in bili v mirti. Ha- dom. John Piškur, »niča je, da se mora premisliti I - U *a - Tudi tukajšnjo Kaj naj se oeia. naselbino je obiskala starica zi- (rtedc velikost poslopja so ra- ma in nam beli snežee. zna rnnenja. Nekateri priporoča- v ikratkem času naa je zo- jo, da bi po^viH največje po- ^ j^^jia, in sledili so ji kra-slopje kar jih ješe v Loi^nu kj Lni jewmriki ^^ jo ^ naj h\ stalo nad atotisoč dolai> in ^ ve(l0]0 »kakljajo z jev. To bi bila tudi moja šelj% vpj0 na vcj^,^. toda tirtfca se je ozirati v prvi vt- n „ 4l,aa„,, *l na finance. Vsled tega jo moje U f^SK? V^tl^ priporočilo, da naj se o tem do*P i. C i f P J bro premisli in Stehta vTokoJ^^ ^n J^ ° Z rjTJSBT^^^l^K « U"* n< nazadujemo. 81o-Al^^LJTii vcnoev naseljenih v tu- Wiev Z naselbini, večinoma aami 'JiJtftiMrJZŽLŽl ^^ <*rc*rnm«h let, in ko- smemo previsoko letati, da ne bo*|kot«iniil pri listu rojaških OaryjaV, R* kefeler^ev itd, da ao prfeli ^ »podje šc s tako barvo u» aan , kateri mi šs v ssnjah ui na misel i da so se Že prieeli 'itrj. hati" z njo, tako da se bo lahko ime lista ie malo podaljialo j, ne bo aaOio list rojaakih Aloi«. nov, Oaryjev itd., , ampak ",, vrhu prejmu 4e ime, ua katenw je bil nekoč Zotti zelo "pono. aeu". Ko aem mo preštudiral stvar, ae pa nisem prav nič čtt. dil. "Big Bosova" navada jc hi. la le odnekdaj, da je rad hp4i l^ov nič dal za J. R. Z., saj kaj takega tudi ni nihče trdil. Pri? rad pa verjamem, da je svoje grošc pošilja ju po "BiK Bo*u" f sUri kraj, da habsburški Korel toliko preje vstane od mrtvih tam v Švici. Od njega ae vendar ne more pričakovati, (la bo kaj dal za * •vpboditev jugoalovanskega Ijud-etva iapod jarma kronan i h vla darjev po božji milosti, ker j« njegova naloga, da skibi u habsbuitftoga Korla, njegovo družino, habdbuirtlkc nadvojvode in nadvojvodbije, da bodo lahko ie naprej živeli udobno in bm dela. In če avstrijakantovi*! Diov uvisli, da mora "Big IW' j moti za posredovaJca pri svojih "dobrotvornih" činih, ga nihče ne zavida zaradi tega, najmanj pa tisti, ki ae bojujejo za boditev jugoslovanska ljudstva, ker ae zavedajo, da je »a svetu ie dosti takih ljudi, ki ližejo palico, s katero j«i tepojj. in da je med temi ljudmi taji avstrijakantovslu Itfov. Da tafo ljudje niso prav brfhtne p«nrti. je pa splošno znana reč. Ia k* ae takim ljudem ne more »n* riti, jim zameriti ne mon-m tudi jaz - Jane« Kopriva, delajo* « prvi eatri, rajt fes. rak so lo telko popravi. naj se preneha izdajati dnevnik dHni^ji Mon*" ude-l^'^^0 - £ odločno proti temn, ker Jist Pro- leiito se glavnega dborsvanja v nedeljo 12. decembra, ki ae prič- „41 mvmxMt. • M i"veta je edini alovenski delavski m^ESSTŽLv Ameriki, katerega vsi šl v \ irantovi dvorani. Na tem I ^ ttUn>0. Da uj^j^ fi. ga Isvrkovalnaga odbora ali vlT^r roktorija, in sploh vseh odUrai- SK? SzZTL? ^ rojake naš. na^bine v tej naaol- J ^J^T" ^ /n>oj^cat,( oni kakor tudi najpomerdbnejii " ™ ds« v zgodovini Lorafaia. Na sejo zj?"' _ 1 naj vsakdo pripelje kakega ao- 1i" Z 1 . ako bi Prtmveta ali pa HNW k- A^nJTfJVTfTr^LftH^ k** kprsOavne knjige, pa-de politike, kar pa nI aa mestaU^j ^ romano{ (Kar vi feUte, n aiiw rsdHega. ker badsta lahko doUli od leposlov- ^^lao knjlšnjies HNW. katera knji O poii^n.nsiTar^i. ser POi«»«U t kntkmm •asu. Opom. ka nima n^r opravit, s tem jlfml ) fVrprlčan sem. da bi si jih ^gmt i nobene1^!«!- " te Ja« aem bolj naklonjen damo.1 ^ h rratski stranki kot pa re pobil- Eaaaki. ia drugi ss pa sopst drv- _ gim strankam In potem je po v-1 papthja v da vnk sssmsiJaL ^ I osam ROP PftI BILK* DNBVU Ohisago, IB. — Štirje baoditj«; so ustavili fikhvand Vso H«"--blagajnika National Milk kootpr ni je, k« je šel ia pisarne do»*M in ga vrgli v svoj avtom^il >» avtomobilu so ran P*««1' devet sto dolarjev; na preriji * nsj mesta ao ga spodili « avto®* /J Franooski osoialisti * sa tretja hrtsr—rioaale Pari«, 2. de«. — Frdrrarijs ' Heinu. najmočnejša aoeialW»^ organizacija v FVaneiji, je liko večino odglssovsla sa *** povojni vstop v komuniatičn.. «" teniscionala. Zs predlog u> br» pogojni vatop je bilo 13.488 glasov, za predlo? » s pridriki 21M in aa fre«ll°ff p^ rstopn 1016 glasov. « _ Irci v Olasgow, « rT U-ija js tukaj saprU šaj ^ pri fcaf l> ao aofli ^ tf.nt la MOUNTAIN BlfBOA &E NIMAJO VOJAKA Cherbonrg, Fran. — Od sedem »uieriških vojakov, ki ao pobegli g transportne ladje "Poea-hoiitss", *> jih P«jpH ueki Robert J- ki je bil od vojnega sodiiča obsojen v dosmrtno ječo, je pa še prost. Vataon je «bil preje dodeljen oddelku v Oherbourgu m poznana mu je dobro okoifca. Zaradi te K« sodijo, da'ga ne bodo prijeli ta£e hitro. POMANJKANJE GOHBENI KOV V ARMADI ZDR DRŽA V. VVafihington, D. O, — &vesni \ladni vojni department poroča, da je nastalo veliko pomanjkanje godbenikov pri armadi in radi tega je »k temi, da peaeb-no šolo, v kateri bodo podučevali lačetniks vojake, ki ae niso i*-vežbami v godbi, imajb pa veselje jo vstaaptil voj-ni department v taborišču v Co-lumlmsu, 0., -kjer bo podkoval kspelnik Frank J. \Veber, bivši vodja gymfonktaega orkestra v St. Louisu, Mo. — ■-.M ' j.»J PI™zASraiCA(wm8TAJA inozemstvo. liga narodov je bres blagajne. P Ženeva, Švica, 2. dec. — Liga narodov je v finančnih stiskah. Nekatere države nočejo plačati odrejenih prispevkov. 21 držav dolguje že od meseca julija in tajništvo lige se pritožuje, da urad-niki niso prejeli plače od kar so prišli v Ženevo. Republika Haiti ni že dala prebite pare ligi in izgovor ae glaai, da Združene države kontrolirajo vse njene dohodke in ne dajo denarja za ligo narodov. . . Švedi protestirajo proti poŠtlja-nju cet v Vilno. Stockholm, 2. dee. — Švedski listi ljuto napadajo ligo nasadov, ki je povabila Švedsko, da dodeli nekaj vojaštva ligini armadici, ki pojde v Vilno na Litvinskem. iŠlJIlii m > rivuuuijnvum cev« v CHOiriji razor ožene. lkarbin, Mandžurija, 28. nov.-Bele čete, ki sta jih prej vodila hetman Semen« v in general Kap- peU v Sibiriji, so Robegnile na kitajska tla in Kitajci so jih docela razooržili in internirali. t1 i Pittsburgh, Pa. — Pktsburgh, mesto želcearefcc in jeklarske industrije, prav nič ne zaostaja za OMcagom, »reJdttčen* industrije, v številu zločincev. . Vsaki da« dobi policija poročila o celi vreti izvrženih ropov, tatvm, eletparij, cevnih napadov itd. Ravno tako pa tukajšnje mostne Ikorifeje isjavljajo vaaki dam. Ikot v Ohleagu, da bodo imeli kmalu vse kriminalce pod ključem, ii ^ piUsburgh postane tako varno mesto za njegove prdbivalce, Ikot jq bil paradiž, dokler ni Bog ustvaril Eve.; S temi obljubami je menda ta^o kot V Chie.agu, Obljube in zopet obljubo, kriminalci se pa smpjejo v peri- I : n . . , ' Poglejmo, Ikaj se zgodi Mino v pur urah. M rs. W. C. Hagan je Sla domov, a po cesti je prišel tat, ki .ji je izpulil denarnieo, v kateri sta (bila dva dolarja, in izginil je i njo za bližnjim vogalom. V prodajalno James Crsisia sta vstopila dva zamorca z namenom, da ga oropata. Na njegovo srečo je »prišlo več odjemalcev likrat-u v prodajalno in zamorca sta hitro odšla, ne da bi trgovcu voščila lahko noč. M rs. I. Lutz ni bila tako srečna kot trgovec Orain. Ropar, ki jo je obiskal v njeni prodajalni, je odnesel a aabo petnajst dolarjev v gotovini • Al. Berlin je bil tako zaupljiv, in vidim, da je dne 14. oktobra prejela njen denar bres kakšnega odbitka zs sli^Ške. * Ker ate Izplačali denar v tako kratkem Čaau ae čutim dolžno, 'da se Vsm jsvno zahvalim in da vas vsem, s katerimi pridem v dot i ko, najtoplejše priporočim. ' Marija Miheiič, Box 40. Man vlile, N. J., dno 20, nov. 1920. '' (Adv. Dhv4.) Tiskovniodbar. i te mm« m i i Združitveni odbor. rasMsnsis. fesA am, mss la Or^bH a^v O^ + » JM» TrtSi Bm 1S1, Um f> mm S4S bi^MlSNS Na 9 Sm^ »jst a.^m ^Opjps*. J- vuhovni smavnki m. r. j. kw% ssm s%. sw oaaavoam unsonm tsosvsts"» m» ims rosoat — ........... «u »Sir«^ m ssm» e ^ ^v^^Smi^S^^^^paBh^ miiliSiSa ss _ denasns mlutvs in s^aststjsjiiii vin saosvs v svsm • slaoajniIkimi eoau se a h. s. sssv-ss a^ um+h » ^ grusssg pSV^m ^s*^^!® ▼ •s* aummp^ p. i . ss«?-* Ss. lmmA am flUaea ul Zmage sovjetskih čet. London, 3. dee. — Ursdno poročilo is Moskve, dstlrano 29. novembra, se glasi: "Pri naših operacijah proti belim četam generala Balskoviča v Pripetata močvirju smo ujeli 120 častnikov in 4640 prostakov ter vplei "* štiri topove, 40 strojnic, sedem avtomatičnih pušk in nekaj streliva." »eeeeeeeesesaaeeeeeeeeeeaasasaseeeaeesaaa»esssss»< Cenjenim Slovencem in Hrvatom 1 ' ) jlJIŠ i! : ' ■ oziroma vsem Jugoalovaoom v La Salle in okellel nainanjam, da asm se premi U in odgsl yeeef^#s»s»xsssssHseesseeešeeeeeeeeeeeesee»S»feesa» Poljsko-ruska konferenca. Kopenhagen, 3. dec. — Iz Varšave javljajo, da je knez Sapleba, poljski zunanji minister, posls* protestno brzojavko v Moskv< zaradi zavlačevanja mirovnih gajanj v Rigi. Obenem jo Sapie-ha mfjNl sovjetsM vladi, da jo Še sedem razredov poljske armade demobilizi ranih. Nemci protestirajo vried plebiscitnih določb v Blesijt , Indsatrijalno sradiiša severnega dela držsva Michicas- "FORD BODVHpLANT", Fordova tovarna, katera m sedaj gradi bo končana meseca septembra drugo leto, v kateri bode delalo 2,600 delav-eev. Nameravane $2,000,000 "Furnace and Chemical plant",— tovarna xa tx4 lekka aepesrita svsjeaa v daaavlal, sla jia palljate prisarse vsete deaarja« U aai jia ha v paaeš is pedpara ss prijae- deliaa le len^H, kar kreea ta sedej toka paaasl* kal le alkall prej. Vsehle Jih poAljs Uhko Is ^H^SS® akeslto aa de aaie bssise Ivršks« Berlin, 3. dec. — V vUdnlh krogih je naatslo veliko razburjenje vsled odloks medtsveznižke plebiscitne komisije v gornji «e-tiji, ds velilei, ki sUnsjeje zunsj Slezije, lshko glssujejo tem, kjer sdsj bivsjo. Ts odlok je bU inspi- rirsn s ssduje diplomstične kmi- -. ferenee v I-ondonu. Neaei tožijoJ<<<<>i»M—SSSSS da Francija deluje z T^H PRtSEUEVANJE V AME- cmilie zadnje večje premogovnike Plebiscit ae vrši v jsnuarju. ^erijkl £ ~ nJo v Ameriko po 4. marea, It21. London, 3. deetukajšnje | ^IJa^u^^ buržoazno časopisje ^ zelo mba-l^^SmSm 4. s vsT s protestno noto, katero M11021. ameriška vlada naslovils na Vsii ko Britanijo zaradi petroleja Vi Mezopotamiji In Perziji ';8Ur^| pik, da se je Amerfka držala proč od Evrope toliko čsss, dokler nI prižls delitev plens ns vr»u». ^Westminater (ismtte«; prsH jU je ameriški drisval ujnik C^lbjr dolK-r hnmoriat Anglija je po^en Ula za kaapenjo v Mezopstasi^l mfljsae fm.ta^rll«g«M^s sdsj na srWe Huasrisllčal ColkF k» ss- 60-W. List dssuvljs: "Cs EMIL KISS BANKER I1S Second Avtnvis MMf Vofk opravlja vse Barfk. MAT1M SKENDER, lavni notar Sa Aasriko la ataS taraj. IU) S««ler ItraS, PitUbargfc. Pa. SlfksrU to Trato v Na Tst eeeeeeesa ptsja js Naročite ss is širite svsjs fUrilo BOZIC ja blizo. NijbolJ«, najetatji 11» nsJpjtr^JIl m vaše sorodnik« v domovini j« dinar. Malo dotefj« vali-ko kvoti* Ml poilkmo val dtnar po fiajnU^rai kttmi, t*r J« izplačan v starem kraju hitro in točno, na kar vam po nekaj tednih s potrdilom in lastnoročnim podpisom pr* jtmaka dokatono to. . £ ** NEMETH STATE BANK IVAN NSIlETH, Hlfcili* NEW YORK »nHiH al kaši ju, ubla-3 trpljenja, li za otroke ali zil vnetje in odvrnil Prijeten za zavžitek Novice iz Jugoslavije. iTEVILO PREBIVALCEV V JUGOSLAVIJI. Po novejših došlih uradnih podatkih minktrstva za eoeijalno politiko je bilo julija prebivalcev na vsem ozemlju Jugoslavije: v fcrbiji na 78.358 fcvdratnlh kilo mat rov 4,156.909 prebivalcev, v Vojvodini na 41,750 kv. km. 2,-075.232 prObivaker, v Bosni in Hercegovini na 6i,l&9 kv. km. 1,89,044 prebivalcev, v Dalmaciji na 12,831 kv. km. 645.000 prebivalcev v Hrvatski ki Slavoniji na 42,533 kv. km. 2,629,554 prebivalcev, v Sloveniji na 24.680 kv km. 1,510,082 prebivalcev. Po tem bi ftteia Jugoslavija v celem 271 tisoč 232 kvadratnih kilomet. s 14,-343.087 prebivalci, pri čemer ni všteta Istrija, ker ni bilo mogoče vsled italijanske okupacije u-gotovid topnega števila prebival-cev. V slučaju, vai Jugoslovani pripadajo Jugoslaviji ,bi štela okoli 16 milijonov prebivalcev. Vlom v begunski vlak. Na glavnem ljubljanskem kolodvoru sta mlada Vinko Ilrovat in France Ialznar vlomila v l>egun-skl vlak, ter odnesla bančnemu uradniku Rihardu Premrou eno kolo, vredno 1550 K ln begunki Frstiflftkl Lenarčič, šest okenskih zaves cenjenih na 3000 K. Zave-se sta vlomilca prodala sa 60 K. Popis prebivalstva. Dne 1. januarja 1921 se bo izvršil po vsej Jugoslaviji popis prebivalcev, hiš ln živine. Ministrstvo za socljalno politiko je v to evrho izvršHo vse potrebne priprave. "Verujem v Boga — za kralja 1 otačblno". Podpisana je na red-be o ustavah naše vojske. Po tej neredbl imajo vsi pehotni ln konjiški polki ter divizije v opere-tivnl in rezervni vojski, kakor tudi poveljništvo celokupnega orož-nlštva, svoje zastave. Zastava »c daruje z riksaom, ki ga podpiše kralj, Zaetavo tvori državna tro-bojnlca in trakovi. Na teh trako-tih se nahaja nblika dvoglavega orla stre državnega giba. Na pni UNgi ter drža P ftjnajf> letnieo, na rtrani pa napis v cirilici: "Verujem v Boga — za kralja l otačbl- no." Na traku se nahaja tudi venec s krono in kraljevimi maki, kakor tudi ime edinice, ki ima zastavo. Stavka brivskih pomočnfcov končana. Brivsk i pomočniki v Ljubljani so 4. nov. nastopili delo. Po osemdnevni stavki, ki je bila mirna in brez vsakega incidenta nesolidarnostr, so dosegli 33 odstotno povftanje svojih mesečnih plač. Z gospodarji so se tudi sporszuuieli, da pomočniki lablco zahtevajo plačo v tedenskih obrokih. Obeodba mokarja. Pred ljubljanskem okrajnim sodnikom se še vodno nadaljujejo razprave o manipulacijah s pokvsrjeno mo- ko. 4. fttefan nov. je bil obsojen trgovec Merici ngeor na en teden dni zapora, in 1000 kron denarne kazni, ker je prodajal pokvarjeno, zdravju škodljivo moko. Kruh k. te moke je bil zelo kinel. Obsojeni trgovec se je zagovarjal, da ni moke namenoma pokvaril in da je slabo moko nevede prodajal. Menciger ima trgovino na Marijini cesti. VESTI IZ PRIMORJA. Fašisti o pustošili Delavski dom V/ Piranu. — Trst, 2. Iz Pirana poročajo listu 'II Piecolo": 30. okt, je pršlo v Piranu do hudih six*padov med fašisti in sooijali-sti. 8 fašistov se je pripeljalo s pomikom I« Trsta, da nelepljo proglas za proslavo italijanske zmage pri Vittorio Venneto. Socialisti ho jih napadli, in vrgli enega cdtis-tenenlta v morje. Po-gisti, katerim so priAli karobi-njerji na pomoč so se ubranili napadalcev z revolverji, ter rešili potapljajočega. Drugi dan je prišla 7. avtomobili večja grufca fašistov h Trsta v Piran, je izpraznila z revolverji v roki glavni piranski takozvani Tartinijev trg od ljudi, ki so se morali uma/knitl v stanovanja in javne lokale. Na-to so fašisti vdrli v Delavski dom zaplenil! t«™ vse spise, in raafoili vse pohištvo, ter potom odkora-jtjll proti Portorose, kjer so jih Čakali avtomobili. Medpotoma se vnel med korakajočimi fašisti, in med soeljallsti l>oj na re- volverje, ki pa ni zahteval nvražni)ki proletarijata do ko-nečne zmage." Zvišanje produkcijo. Jekateri noslavske tovarne so v teku zadnjih treh tednov počotvorile produkcijo. Tovama v Jasintfkrju je pmrtnožila mesečnol proizvajanje (koa in srpov od 27.000 na 115.000 komadov. Kulturno delo. Predsednik pe-trogradake rfkodemšji znanosti sporoča, da je tovariš Bartiotd član akademije, odkril v bližini Homarioanda velervažen zgodovinski sirski napis. Akademija je stavila pod avoje nadzorstvo iz-vanredno dragoceni arhiv buhar skega emirja. Joalp Koetan Jevec t NA S0LNČNIH TLEH. J« • (Nadaljevanje). "Kako romajo vaaflt večer iz mesta, zlasti ps ob iiedeljsh ln praznikih, po dva, po trije skupaj, pa tudi v celih gručah kakor bošjepotnikl na Sv. goro", se je htsdovsl četrti. "Da hujskajo in delajo zgago, da spravljajo lahkoverne deta vee v nesrečo, pa tudi druge." "Treba bo pošteno nastopiti enkrat," je zopet govoril prvi ter dvignil pest pred obraz svojemu sojMMfu. "Jsz bi pomagal." In zasmejal i so se vsi bratci presečno ob tej prelepi misli. "Moj I log, koliko je treba tukaj še pouka Iu vzgoje,** je pošepnll Podlipnik Deinlroscju. "Žalostno, žalostno." "Tu treba zastaviti vse moči, pri teh trclm začeti," je odgovoril Dendrose. Oni pa so zahavljsli vedno bolj, drugi je hotel prekositi d nagega. Podlipnik se jo zgražal, kipelo je v njem, da je Izpretulnjal barve; Demi-rose jc to opazil ln |>oklical račun. VIII. Drug! dan jc prišel Burlattl zopet ob navadni url v trgovino. Ns vsem njegovem vedenju, na prcvzemsnjn |H»ročll, ns odrejevanju posameznih poti se ni poznalo nič posebnega. Vse ae je vršilo v redu kakor vedno prej. Toda dolsr opazovalce, kskoršen Jo bil Dcmlrosc. jc vendar videl, ksko je pod tem navideznim mirom tlela žerjavica. H kakšno močjo se je trudil, da je zatrl v sebi. kar bi bilo pri drugem slabotnejsem značaju splapolalo v viden pismen. Podlipnik je sporočil takoj ajutraj svojemu šefu, kaj se jo godilo v skladiščih, kjer je nadxo-tavsl Perko. Poročsl je Mino golo rrsnlco brez svojih priponi li, kskor jo j. videl in kakršns je bita. Hotel j« biti popolnoma objektiven ln pre-pustiti končno razsodim edino Hurlattlju, ds mu pozneje ne ho mogel nihče nlčeasr očitati. Hurlsttl gs je mirno poalu&al. 7. nobnui kret-njo nI pokaral, ds bi ga bilo to porodilo prmone-tli o sli vznemirilo; kakor l»i bil vse tn vedel žc davno. Ko je Podi i pni k končal, j. nekoliko ^.mislil, potem pa dejsl: Dobro. V aoboto avečer pojdete \i v skladišče In irplsčste težskom tedensko dnino. K IVrkom m govorite nobene besede, psč pa *pli\ajlc po-aiirjcvslno na drlsvee, da se ne tgodi ksk nrvšc črn krsval. To vam ne bode težko po vsem, ksr ml »edaj pripo\ rdovsli. Povejte jim tudi, da bodo odslej redno plsčsnl kskor sahtevajo. Ako bi ps hoteli, da se jim povrnejo vsot«, ki jih je aa- < Razne vesti. Poljaka grofica aa raadelitav cerkvenih posestev. —Grofica Myvicbka objavlja v varšavskem listu "Tribuna" znamenito pl smo naldikofu Tcodow>wiczu. di ee, kako se zamore nadškof zoperatavfjati in pretiti «,vensko vojsko v slučaju, da bi se no premoženje brez papeževega dovoljenja razdelilo, $ nI imel -nobenega premo Motom, pač no ...... ' nje otkodoval Perko, recite jim, da ae bo zadeva natančno preiskala in da dobe potem tudi te,iz-glačane. Ce pa nihče tega 'ne opomnj, pičite tudi vi." , "Po mojem mnenju bi se to moralo zgoditi/ naj zahtevajo ali ne,'t je dejal Podlipnik odkrito.' "To vas nič ne briga, gospod Podlipnik," je odgovoril Burlatti trdo. "Vi storite samo tO,' kai vamukašem." "t° Podlipnik se je molče poklonil in ni rekel be-Bodice, Oni ps je nadaljeval: "Ako( bodo zahtevali, da ae Perko umakne a svojega mesta, recite jim, da se to gotovo zgodi v kratkem, ker sedaj nimamo nobenega, da bi ga postavili tja. Toda tudi o tem molčite, ako ne zahtevajo izrecno." Podlipnik je začudeno pogledal Burlattija. NI hotel verjeti svojim ušesom. In -čudne misli so se porodile v njegovi glavi. Misli, kakršne je mlatil šc tačas, ko je atopal 1 po meatto a Perkom t skladišče,,da preišče zadevo. V kakšni zvezi je moral biti Burlatti svoječaano a tem človekom f Kaj je bil Perko v svojih mlajših letih, preden ga je vzel v službo Burlatti f Sedaj je bil prepričan, da je moralo nekaj biti nekdaj med njima in da se Pcrku ne bo skrivil niti las. Kvečemu, da ga premesti is skladišč na kako drugo mesto, ako pride do skrajnosti. Toda naj bo temu kakor hoče, on bo sedaj sam voatno pazil, da sc delavcem no bodo godile krivice, in da se jim izboljšajo razmere. Zato je še zadnjič povabil k sebi fttrka. Ako pridobi njega, pridobi vse druge in nič mu ne ostane skritega. Te misli so kmalu izpodrinile druge, ko je zo-pet opravljal v prodajalni svoje poelc. Že Demi-rose mu je bil včeraj rekel, da mu Burlatti nena-vsdno zaupa, ko mu je poveril tako delikaten posel. Odkod izvira to zaupanje, ako je resnično! In ds utegne biti resnično, v tem ga potrjuje zopet dansšnje naročilo o sobotnem Izplačevanju delavcev ln o vsem, kar je s tem izplačevanjem v zvezi Da bi ga bil Ubral v to zaradi tega. ker je Slove-nee ln tako najlažje vpliva nanje, je sicer narav-no, ali ni tako lahko umevno, ker je on sam še tako malo čaaa v Burlettijevi službi In val težaki tudi dobro govore laško. Lahko bi bil torej U po-sel Izročil drugemu. Vsekakor mora imeti Dem!-rose prav. In Podllpnikove misli so prešle k Dem i rose ju. Ksko simpstičen in vrl človek, nadarjen ln vetra-jeni Ohraniti si je vedel svojo samostojnost in neodvisnost v mišljenju in v nastopu, ohraniti svo-Jc nepokvsrjeno čuvstvovanje, dasi niso njegove razmere baš nsjsljsjnejše.ln kakšen ljubitelj Slo-vanov! Marsikomu lamed nas bi bU lahko v zgled. UM so mu soprni zaradi njih hlnavščine in stra-hopetiioHtl ln tako je Ml prisiljen poisksti si druščine svojemu ansčsju primerne. Naftel jo je in v njej se je nsučll ljubiti Slovana. In v svojem širokem obsorju je spoznal nalogo, ki čaka te narode, v njem vidi veliko bodočnoat njihovo ... (Daljo prihodnjič.) piše, grofiea Mycichka. Ona zavzetim stališče, da predlog za razdelitev cerkvenih posestev povzroči adruženje, skupnost ljudstva, in da bszira na krščanski morali In kdo ve, ako bi ne bilo umestno tudi pri kapitalistih m veleposestnikih nekako slično postopati Za Kristusom hoditi je čast vsalkega! Zakaj se pa ni nadškof v deželni zbornici oglasil in Ščita ljudstvo, ko je pater Luto-slavnki predlagal, naj se postavi-jo strojnice proti stradajočeinu delavstvu in je tako z nogami teptal Kristuaov nauk, ki pravi: "Lačne naaititij" Ali ni to vne-bopijoči greh, da veiepoaeetniki svoje posle po zimi mečejo na cesto, kjer so (posli) organizirani t Zakaj se veleposestniki protivijo <>sem urnemu delavniku f Menda zato, da bi delavec v tovarnah in rudokopih delal in "gospod" se na njegovih žuljih razveseljeval ln zabavalt A4i ne uvidi nadštkof, kakšna krivica se a tem na Polj skem godi? AH ne uvidi, da so se zopet vrnili srednjeveški časi T In nadškofu — se ne zdi vredno, te reflekcije vsaj z eno besedo odgovoriti. Ena aa smeh. Krščansko -so-alni bratci na Dunaju kajv mnogo dajo km avoje intimne odnošaje e krščansko - socialnimi bratci na Madžamkem. če le morejo se z njimi pobahajo, tako, da smemo pripisovati samo njihovbnm idealnemu navdušenju, če jo tu pa tam malce "pokidnjo". Zadnjič je prinesla "Reichpoat" tole zabavno reklamo z debelimi Črkami : Ogrski .krompir na trgu. Blagoslov dobrih odnoftajev z Ogrsko! Privoz je bH danes nekoliko slabejši kot lirejčnje dni. . . Cene ndkatoriih zelenjav so poskočile . . . Krompir po 12.50 kron. Hvala bogu, sedaj pa že vidimo, da bo na Dunaju odrte j volk sit in ov