Št. 26 (14.422) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra. 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1 onn I ID	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
UK_________SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
SREDA, 27. JANUARJA 1993
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
OBNOVILI BOMO POKRAJINSKI SVET
Volitve v Trstu 28. marca
RIM - Notranje ministrstvo je včeraj potrdilo, da bo naslednji krog upravnih volitev 28. marca. Obnovili bodo 2 pokrajinska in 42 občinskih svetov. Med temi je tudi tržaški pokrajinski svet, ki je bil razpuščen, ker po lanskih volitvah ni bilo
mogoče sestaviti upravne večine. V deželi Furlaniji-Julijski krajini bodo volili Se občini Codroipo.
Sicer pa bodo volitve zadevale nekatera pomembna središča. Med temi je najpomembnejša občina Turin, sicer pa bodo volitve tu-
di v občini Vercelli in v pokrajini Mantova. Od skupnih 42 občinskih svetov bodo volitve potekale v 20 občinah s proporcionalnim sistemom, v 22 občinah pa z večinskim sistemom, seveda če ne bo prej prišlo do spremembe volilne zakonodaje.
__ RIM / CGIL O GOSPODARSKEM STANJU
Podjetje Italija« potrebuje terapijo za zaposlovanje
Sindikat nezadovoljen z ukrepi Amatove vlade
Vojmk Tavčar
RIM - Podjetje Italija je Ua kolenih: proizvaja uianj, prodaja manj, iz-važa manj in brezposel-Uost narašča. Črno sliko sedanje gospodarske kri-z®> ki pesti Italijo, potrjujejo podatki, ki jih je v teh dneh objavila zveza mdustrijcev Confindu-stria, upadanje inflacije Pa je prešibek žarek, da bi razsvetlil sceno.
Industrijska proizvodnja je letošnjega januarja padla za 3, 7 odstotka v primerjavi z lanskim januarjem, padla je Prodaja italijanskega blaga na notranjem tržišču Iza 3, 5 odstotka) in negativna je tudi prodaja na zunanjih trgih. In v tem negativnem okviru bo v tebruarju zapadlo obdobje mobilnosti za 70 ti-s°p delavcev, v Prihodnjih mesecih bo končalo obdobje izredne dopolnilne blagajne za
Že samo dihanje pomeni šestdeset cigaret
FIRENCE - 2e samo vdihavanje onesnaženega zraka je enakovredno 60 cigaretam, in sicer zaradi zelo nevarnih lebdečih toksičnih delcev v zraku. Zastrašujoč podatek, ob katerem se bodo morda zamislili zlasti kadilci, saj jim enostavno ni treba več segati po cigaretah, so posredovali na predstavitvi mednarodnega kongresa o pljučnih boleznih, ki bo od danes do konca meseca v Firencah. Med drugim so povedali, da zaradi kroničnega bronhitisa vsako leto v Italiji umre 20 tisoč ljudi, kar 5 milijonov jih boleha zaradi raznih oblik te bolezni, a v industrializiranih centrih astmatiki predstavljajo 7-10% vsega prebivalstva.
160 tisoč delavcev, zaradi recesije in krize, ki pretresa podjetja, pa je v nevarnosti okoli pol milijona delovnih mest.
To je slika, ki je izzvala zaskrbljeno pismo predsednika Oscarja Luigija Scalfara predsedniku vlade Giulianu Amatu, in v tem scenariju se stopnjujejo primeri delavcev, ki sežejo tudi po izrednih in neobičajnih sredstvih za obrambo delovnega mesta (rudarji na Sardiniji, ki so bili tedne zabarikadirani v rovih 400 metrov pod površino, delavci, ki manifestirajo na dimnikih industrijskih obratov, manifestacije itd.).
In ta mračna slika je bila včeraj kulisa tradicionalni tiskovni konferenci ob začetku leta, ki sta jo sklicala tajnik največjega italijanskega sindikata CGIL Bruno Trentin in
njegov namestnik Otta-viano Del Turco. Trentin je poudaril, da »podjetje Italija« potrebuje zelo odločno terapijo, glavni del svoje bitke pa bo CGIL posvetila prav problemu zaposlitve.
Po Trentinovih besedah si morajo vsi zadati kot glavni cilj »oživitev italijanskega gospodarstva in njegovo sinhronizacijo z evropsko ekonomijo«. Kako? Trentinov recept je »oživitev srca italijanske ekonomije -industrije, katere krizo se dramatično prezira«. Potrebni so: aktivna politika na področju dela, novi prijemi za pomoč delavcem, ki so v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti, solidarnostne delovne pogodbe in pogodbe za izobraževanje mladih ter za ujvajanje v delovni proces, izredni program javnih del.
HRVAŠKA / NAPETOST NE POJENJA
Boji v okolici Zadra so se včeraj nadaljevali
Tudjman očitno ne namerava spoštovati nove zahtevo OZN - Tudi francoska letalonosilka odplula proti Jadranu
Goran Moravcek, Zadar
ZADAR - Boji v okolici Zadra tudi danes niso prenehali. Najostrejši spopadi potekajo v okolici Karina, na obali novigradskega morja, kjer sta v ponedeljek popoldne padla tudi dva častnika ZN. Hrvaška stran je Srbom izročila ultimat, naj se umaknejo s področja med koto Mala Bo-bija med vasjo Jasenica in Obrovcem, potem za hrib Bržun nad Karino in na koto Vijenac nad Nadino in Lisano Tinsko oziroma na koto Gradine. Admiral Sveto Letica, poveljnik hrvaške mornarice, zahteva, naj Srbi odložijo težko oborožitev zahodno od te črte, lahko orožje pa predajo Unproforju. Očitno je, da enote Milana Martiča in prostovoljci kapetana Dragana tem zahtevam nočejo ugoditi, boji v okolici Kalina pa potekajo še naprej. Mestece je pomembno križišče ob morski obali in Hrvatje si prizadevajo, da bi ga nevtralizirali, ker hočejo presekati komunikacijo med Benkovcem in Obrovcem, hkrati pa v celoti osvoboditi jadransko obalo. Upornikom v Kninu je postalo jasno, da tako imenovana srbska republika Krajina postaja nesmiselna, če nima izhoda na morje, zato bodo boji tu zagotovo srditi. Po vsej verjetnosti so Srbi krenili v ofenzivo na področju Unešuča in Dmiša, čeprav podrobnosti o tamkajšnjih spopadih ni. V Zadru in Biogradu na mom znak za nevarnost še ni preklican, vseeno pa so se ekipe novinarjev že peljale po cesti od Maslenice do Zadra in obiskale letališče Zemu-
nik. Ivica Mudrinič, hrvaški minister za promet, je izjavil, da bo promet potekal po trajektih čez ma-sleniško ožino že v približno tednu dni. Tudi hrvaške uradne oblasti zatrjujejo, da je akcija v celoti končana. Tudman je danes sprejel Gojka Suška, ministra za obrambo, ter generala Bobetka in njegove pomočnike.
Razvoj dogodkov priča, da bo na teh področjih zelo težko vzpostaviti nadzor in da bo, kot vse kaže, sinočnja resolucija VS otala mrtva črka na papirju. Ce bi sodih po njihovem ravnanju, imajo Srbi namen krizo okrog Maslenice izrabiti kot dokaz, da hrvaška stran v vlogi »agresorja« krši sklepe ZN. Po drugi plati pa je Zagreb za akcijo pri Maslenici dobil popolno podporo vseh političnih strank, saj je celo Milan Dukič, predsednik srbske Narodne stranke, podprl Tudmana. Tu vlada prepričanje, da vojaška akcija pri Zadru Hrvaški ne bo zadala prehudega glavobola na mednarodnem planu in da smrti dveh častnikov Unproforja pri vasi Karina ne bodo izrabili za obtožbe Hrvaške. Hrvaška televizija je v ponedeljek zvečer v neki oddaji, v kateri je predvajala magnetofonski posnetek dveh srbskih oficirjev, skušala dokazati, da so za smrt obeh Francozov krivi Srbi. Zaradi incidenta se je Pariz odločil v Jadran poslati le^ talonosilko Clemenceau, katere naloga bo varovanje francoskih vojakov, je povedal francoski obrambni minister Joxe.
MILAN / LEPO SONČNO VREME
Tudi to je novica
Iz glavnega mesta Lombardije včeraj pogled na Alpe

Miru si tačas najbolj želijo Srbi
LJUBLJANA - Zaradi najnovejše hrvaške ofenzive v okolici Zadra in ameriških napovedih o možnosti odprave embarga na'izvoz orožja vojski BiH so se mirovna pogajanja v Ženevi znašla v resni krizi. Tudi ruska stališča o tem, da bodo zahtevali uvedbo sankcij proti Hrvaški, če se ta ne umakne na prvotne položaje, ne prispevajo k umirjanju razmer.
Sopredsedujoča sta se odločila, da bosta morala konec tedna generalnemu sekretarju ZN poročati o resnem zastoju pogajanj, če se udeleženci v tem času ne bodo pogodili o njihovem nadaljevanju.
V tako razgretem ozračju sta v petek Cyrus Vanče in David Owen v Ženevo povabila tudi slovenskega predsednika Milana Kučana, da bi slišala tudi njegovo mnenje. Poleg že znanih slovenskih stališč o omenjenih vprašanjih se je predsedniku Kučanu v Ženevi zdelo potrebno poudariti predvsem dvoje: zunanji videz najnovejših dogodkov ne bi smel zamegliti vzrokov, ki so do tega pripeljali, se pravi srbskega nacionalnega vprašanja oziroma načina njegovega »reševanja«. Drug pomemben poudarek v pogovorih z gostiteljema pa je bil po njegovih besedah oznaka vojne v BiH. »Konferenca se je nekako sprijaznila s trditvijo, da gre v BiH za državljansko ali celo versko vojno, pri tem pa se pozablja, da gre vendarle za srbsko agresijo na mednarodno priznano in suvereno državo, članico ZN,« je po vrnitvi v Ljubljano novinarjem povedal Milan Kučan. Po ženevskih pogovorih, na katerih se je med drugim kratko sestal tudi z bosanskim predsednikom Izetbego-vičem, je slovenski predsednik prepričan, da tudi na Zahodu vse bolj prevladuje spoznanje, da brez rešitve srbskega vprašanja trajnega miru na Balkanu ne bo mogoče doseči. Vprašanje pa je, kako se bodo pogajanja nadaljevala, saj bi mir zdaj najbolj ustrezal Srbom, ki so dosegli velik del vojaških ciljev, medtem ko so Hrvati in še zlasti Bosanci v precej bolj neugodnem položaju.	(M. E.)
V glavnem mestu Lombardije zaradi onesnaženosti zraka skorajda ne vidiš nosu. Včeraj pa je posijalo sonce, zrak je bil kristalno čist in Milančanom se je pomudil lep razgled na Alpe. V Milanu je to novica! (Telefoto AP)
r ITALIJA / PODKUPNINE -i
Milanski sodniki zaslišali Manzija
Garofano »olajšal« Montedison?
MILAN - V milanskem zapora San Vittore se je včeraj začelo zasliševanje Giovannija Manzija, bivšega predsednika dražbe SEA, ki upravlja z milanskima letališčema Linate in Malpensa. Kot znano, so Manzija, ki je veljal za enega najuglednejših milanskih socialistov, sumijo pa, da je bil tudi ena ključnih osebnosti škandala o podkupninah, aretirali v Dominikanski republiki in ga izgnali iz države, njegovi zagovorniki pa so napovedali, da pripravlja daljši zapis. Na zasliševanju je bil tudi sodnik Di Pietro (na sliki AP, ko prihaja v San Vittore), ki pa je kmalu zatem odšel na soočenje socialističnega podjetnika De Tome z dvema njegovima kolegoma. Namen soočenja je bil, da bi razkrili primere podkupovanja, ki so vezana z imenom De Tome.
Včeraj pa so finančni stražniki začeli s preiskavo na domu in v uradih bivšega predsednika
Montedisona, CJiuseppa Garofana, kot tudi v samih uradih Montedisona v Milanu. Garofano naj bi med zaslišanjem septembra lani priznal, da je za volilno kampanjo leta 1990 namenil bivšemu deželnemu tajniku KD Frigeriu okrog 100 milijonov lir. Trdil pa naj bi, da je denar vzel iz svojega žepa. Finančni stražniki sedaj skušajo ugotoviti, če je morda »olajšal« blagajno Montedisona.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Inflacija se ohlaja
Inflacija se še naprej ohlaja, če bodo projekcije o njenem januarskem gibanju ob koncu meseca potrjene, potem bo Inflacijska krivulja padla na točko, na kateri se je zadnjikrat ustavila pred več kot petimi leti. Inflacijska stopnja je namreč po teh podatkih padla na 4,3 do 4,4 odstotka, v primerjavi z decembrom lani pa so se cene v povprečju zvišale za komaj 0, 4 odstotka (pred letom je isti kazalec znašal 0, 8).
stran 5.
KGS proti
naklepom Dežele
Proti nesmiselnemu in z vrha vsiljenemu projektu Dežele, da bistveno okrni Kraško gorsko skupnost, so na zadnji seji skupščine tega organizma odločno dvignili glas izvoljeni predstavniki prizadetih krajevnih ustanov, ki s kopico pravnih, zgodovinskih, kulturnih In političnih argumentov, oporekajo temu naklepu.
stran 5.
V senatu resolucija o problemih Trsta
Senat obvezuje vlado, da v roku 60 dni skliče v Furlaniji-Julijski krajini konferenco o gospodarskih problemih Trsta s posebnim poudarkom na vlogi javnih podjetij. Tako narekuje resolucija, ki je bila včeraj soglasno sprejeta v senatu.
stran 4
Pavel Fonda o centru za narkomane
Se eno podkovano mnenje o vprašanju terapevtskega centra za narkomane na Dolgi kroni, ki je dvignilo toliko nasprotovanj v milj-ski in dolinski občini. Tokrat s strani psihoanalitika Pavla Fonde, ki pravi, da so tudi v Nabrežini svojčas nasprotovali podobni strukturi, a so se potem nanjo navezali.
stran 6.
PSI v Gorici za novo upravo
Goriškim socialistom ni dovolj delna sprememba, pač pa zahtevajo popolno prenovo občinskega odbora. To stališče so sinoči predložili na vrhu večinske koalicije, ki išče izhod iz krize na občini. KD je medtem popravila svoje stališče o financarski šoli: trdi, da ne nasprotuje referendumu in da bi v skrajnem priemru sprejela tudi namestitev šole v kaki opuščeni vojašnici.
stran 8
Na Oslavje bo vozil le avtobus APT
Mestno avtobusno podjetje bo ukinilo avtobusno progo v Pevmo in na Oslavje. Na tej relaciji bo še naprej peljal medkrajevni avtobus APT, ki naj bi prilagodil urnike in progo željam uporabnikov.
stran 8.
Poskus ferrarija le deloma usoel
•"Hj
Po prvem skrajno ponesrečenem poskusu, ko je Berger v ponedeljek z novim ferrarijevim dirkalnikom F93 uspel prevoziti le 9 km, Aleši pa komaj 50 metrov, je včeraj popoldne novo vozilo iz Maranella vendarle prestalo prvi pravi test, saj je Berger prevozil 40 krogov, Aleši pa 20. Vendar pa je bil njun čas za dobrih 6 sekund slabši od časa Prosta na wil-liamsu.
.........................stran 19.....
NOVICE
Sojuz se je priklopil na vesoljsko postajo mir
MOSKVA - Vesoljska ladja sojuz z dvema kozmonavtoma na krovu se je včeraj uspešno priklopila na vesoljsko postajo mir. Kozmonavta, ki sta bila v vesolju od julija lani se bosta sedaj vrnila na zemljo. To je že trinajsta zamenjava kozmonavtov, odkar je postaja mir v vesolju. Na sporedu je tudi polet ameriškega »shuttla« do ruske vesoljske postaje in srečanje koymonavtov v vesolju. (Ansa, foto AP)
Okvare na enajstih jedrskih elektrarnah v Franciji
PARIZ - Strokovna komisija, ki je v zadnjem času pregledala 17 jedrskih elektrarn v Franciji, je na enajstih ugotovila okvare; gre za razpoke na pokrovih reaktorjev, ki jih je izdelala neka francoska tovarna. Kot poroča »Le Monde« so oblasti vest sicer demantirale, vendar pa je odgovorni za varnost jedrskih elektrarn v Franciji Mi-chel Guilbaud izrazil zaskrbljenost zaradi »staranja« elektrarn. (Ansa)
Na desetine mrtvih v plemenskih spopadih
KIGALI - Najmanj 53 oseb je bilo ubiti na severovzhodu Ruande v spopadih med plemeni, ki trajajo že teden dni. Mladi bojevniki večinskega plemena Tutu so namreč napadli plemenu Tut-si in Bagogvve. To so bili najhujši spopadi od začetka notranjih nemirov v Ruandi pred dvema tednoma. (Ansa. Afp, Reuter)
Izreden padec rublja
MOSKVA - Izreden padec vrednosti rublja na moskovskem tržišču. Zaradi govoric o skorajšnjih valutnih spremembah in o pripravah bankovcev za 50 tisoč in za 100 tisoč rubljev, medtem ko je poprečna mesečna plača 8.000 rubljev, so namreč Rusi navalili na dolarje, katerih vrednost je včeraj narasla na 568 rubljev. Se v ponedeljek je dolar veljal 493 rubljev, pred osmimi meseci pa so morali ruši dolar odšteti 130, 2 rublja. (Ansa, foto AP)
Čehi uvajajo vizume za nekatere
vzhodnoevropske države
PRAGA - Češka republika namerava uvesti vizume za državljane nekaterih držav na področju nekdanje SZ, za vse države na področju nekdanje Jugoslavije, razen za Slovenijo in Hrvaško in za Romunijo, pišejo praške Lidove no-viny. Turistom iz Rusije, Ukrajine in Belorusije pri obisku na Češkem sicer ne bo potrebno imeti vizuma, vendar bodo morali predložiti bodisi potrdilo o vabilu ali pa ustrezno vsoto denarja za bivanje. Z Romunijo je takratna Češkoslovaška leta 1991 podpisala sporazum o odpravi vizumov, ki pa ga lahko na podlagi takoim. varnostne klavzule takoj odpove. Na Češkem ilegalno biva več kot 100.000 tujcev. (STA)
Demonstrantje obtožujejo srbsko vodstvo
BEOGRAD - Na demonstracijah, ki jih je organiziral Srbski svet Krajišnikov se je pred Skupščino ZRJ zbralo več kot 2000 ljudi, ki so obtoževali vodstvi Jugoslavije in Srbije za izdajo srbskega naroda v Republiki srbski Krajini. Demonstrantje so zahtevali, da poveljstvo armade ZRJ pošlje vojaška letala, ki naj bi potem zaustavila napredovanje hrvaških sil. Mirko Jovič, predsednik Srbske narodne obnove pa je izjavil, da je Slobodan Miloševič prodal krajišniške Srbe.(D.D.)
Goriški župan pri Colombu
RIM - Italijanski zunanji minister Emilio Colom-bo je sinoči sprejel goriškega župana Erminia Tuzzija, Srečanje sodi, kot je dejal sam Colom-bo, v okvir priprav na pogovore z delegacijama Slovenije in Hrvaške v zvezi z osimskimi sporazumi. Minister je povedal, da je bilo srečanje koristno, da se je seznanil s stališči Goriške ki jih bo »treba upoštevati pri pogajanjih.« (Ansa)
Makedonija: čosič v Atenah, Gligorov v Bruslju
BEOGRAD - O priznanju Makedonije bo danes govor na dveh sestankih. Makedonski, predsednik Kiro Gligorov bo namreč obiskal Bruselj, kjer se bo pogovarjal s predstavniki ES, predsednik ZRJ Dobriča Cosič pa bo, kot poroča Tanjug, na obisku v Atenah. (Ansa)
LJUBLJANA / JAVNA TRIBUNA
Dileme slovenske ali evropske kulture?
Na tretji javni tribuni Slovenskega kulturnega zbora se je izkazalo, da Spomenica o kulturi ne izgublja na veljavi
Tone Vrhovnik
Slovenski kulturni zbor (Foto: Srdjan Živulovič/TRIO)
LJUBLJANA - Pod vodstvom novega predsednika Toneta Pavčka je sinočnja javna tribuna - tretja od ustanovitve -obravnavala predvsem problem medvplivanja slovenske kulture z evropskimi, s tem povezano vprašanje promocije. Novi pogoji so poleg državnosti prinesli vsaj dvoje: ob mednarodnih uspehih slovenskih umetnikov postaja arhaično razmišljati o inferiornosti in nerazumevanju, obenem pa je po mnenju filozofa dr. Kovača nastopil čas, da kulturniki, ki so »pripravili pot in uresničili demokracijo »izstopijo iz strankarskega življenja in znova zavzamejo avtonomno kulturniško držo. Kovač je ponudil tudi zanimivo misel, da slovenska kultura lahko postane evropski model v času, ko se stara celina ubada z vprašanjem pomanjkanja nacionalne identitete. Drugi uvodničar Aleš Debeljak se je posvetil predvsem osebni in nacionalni samozavesti kot temgljnemu pogoju kozmopolitizma, ureditvi sodelovanja med državo, kapitalom in umetnostjo, obenem pa se je zamislil, ali je Slovenski kulturni zbor sploh potreben, saj je »prepričevanje že prepričanih odveč, če tribune ne postanejo sredstvo
civilne družbe in političnega pritiska.« Dilema je res pereča, saj je novi kulturni minister Sergij Pelhan nemudoma zatrdil, da se z Zborom nikakor ne misli spopadati (prav slaba komunikacija med ministrom in kulturo pa ga je sploh rodila), nasprotno: Pelhan si želi, da mu bo SKZ »stal ob strani, ko bo v vladi zagovarjal mnenje, da je kultura lahko ekonomična«, in vrnil kulturi vsaj tisti del proračunskega ko-
lača, 1.5% narodnega dohodka, ki ga je ta dobivala med leti 1986 in '89, ko je opravljal delo sekretarja za kulturo.
Kasnejši govorniki so podrobneje razdelali nujnost institucije, ki bo skrbela izključno za projekte slovenske kulture v svetu in poudarjali, kakšna naj bo sinteza države, zasebnega kapitala in umetnosti. Boris A.Novak je dokaj skeptično ugotovil, da se najnovejši sloj denarništva niti do tiste potrebne
mere snobizma, ki žene v kupovanje umetnin in sponzorstva, in da bo pot do zlatih časov še dolga. Dokaj enosmerno debato je zaostril Ivan Urbančič, ki je najprej poudaril, da ga strah pred neusmiljenimi menedžerji zelo spominja na ravno tako močne bojazni kulturnikov pred partijsko birokracijo, obenem pa je opozoril, da vsemogoče promocije različnih kultur kažejo na splošno krizo evropskega duha, ko se
umetnost in njen uporabnik nepovratno oddaljujeta. Po vrsti replik je sinočnja javna tribuna slovenskih kulturnikov kot legitimen organ SKZ-ja sklenila, da Izvršni odbor dodela in osveži Spomenico o kulturi, ki v temeljnih točkah po treh letih ni izgubila svoje imperativ-nosti. Zal je ostalo nepojasnjenih kar nekaj točk, ki jih je Slovenski kulturni zbor vsa leta poudarjal (na primer o trikotniku Ministrstvo -Parlament - Kulturni zbor) in znova se zdi, da ima slovenska kultura največjega sovražnika v državi, ki ji omogoča kar največ prostega prostora in institucionalnih možnosti, obenem pa si pridrži »nekulturno« pisanje zakonov, davčnih sprememb in podobnega - stvari pač, ki kulturnike uspavajo.
Uvodni del prireditve je popestrila tehnična napaka, saj so imeli uvodničarji - do intervencije, direktorja ustanove - prijetno glasbeno spremljavo, ki jo je preko ozvočenja prispevala ogrevajoča se pevka, obenem pa je nesporni rekord v kontra-ministrskem boju dosegel neodvisni založnik Dušan Cunjak, ki je Sergiju Pelhanu že po dveh dneh mandata povedal, »da ni dobro delal.«
KOMENTAR
Slovenski
kulturni
program
Lela B. Njatin
Slovenski kulturni zbor je sam slovenski kulturni program. Kako to? Zahtevo Zbora po slovenskem nacionalnem programu je treba razumeti kot željo po takšni ure divi družbenega sistema, ki bi kulturi omogočala čimvečjo stopnjo avtonomije. To je zahteva po obvarovanju pred pretresi političnega in ekonomskega preoblikovanja države.
Zbor dejansko obstaja v nasprotju s programiranjem narodove kulture, kar pravzaprav pomeni sintagma »nacionalni kulturni program«. Program namreč predpisuje tisti, ki ima tudi moč za njegovo izvedbo. Država svojo moč kulturi dokazuje z denarjem, ki ji ga namenja. Doslej je slovenska država programirala kulturo tako, da bi se preoblikovala glede na milost in nemilost domačih sponzorjev in tuje, večje in starejše kulture, s katerimi naj bi se srečala ob povezovanju z Evropo. Ce bi torej Zbor spodbujal državni program za kulturo, bi to pomenilo, da pristaja prav na tisto, proti čemer želi kulturo zavarovati: na politične in ekonomske regulative ustvarjalnosti.
V nasprotju z vsemi drugimi oblikami kulturnega združevanja, ki imajo namen krepiti ustvarjalno suverenost, Slovenski kulturni zbor edini ne prejema in ne potrebuje državnega denarja, se pravi, da je zunaj njenega programa. Je torej idealna oblika frontne institucionaliziranosti kulture. Zbor doslej ni napisal nikakršnega programa, pač pa poslanice, in ni razmišljal o uveljavljanju kulturnih vrednot, pač pa branil obstoj kulturnih vrednot vobce. Konkretne ustvarjalne prakse potrebujejo konkretne načine podpore, torej tudi ustrezen nacionalni kulturni program. Kot avtohtoni priložnostni forum pa Slovenski kulturni zbor pomeni tisto obliko kulture, ki bi lahko prenesla vse smrti in rojstva konkretnega in prav zaradi le-teh preživela.
...

ODPRTO PISMO POLITIČNIM STRANKAM
^akon o denaciona-£ lizaciji, ki ga je £ J sprejela slovenska skupščina novembra 1991, ni zadovoljivo rešil vračanja premoženja in pravic nekdanjih agrarnih skupnosti, ki so bile razpuščene z zakonom o agrarnih skupnostih leta 1947. Z načelom, po katerem se nacionalizirano premoženje vrača le fizičnim osebam z izjemo Cerkve (ki ji zakon priznava status pravne osebe), je zakon po nepotrebnem zapletel ah skoraj onemogočil vračanje nacionaliziranega premoženja agrarnim skupnostim, ker jim ne priznava statusa kolektivnega pravnega subjekta. Po tem zakonu namreč lahko zahtevajo vračanje skupnega nacionaliziranega premoženja samo posamezniki kot lastniki idealnega deleža v skupnem premoženju. S tem je zakon v bistvu brez potrebe potrdil nacionalizacijo premoženja, le da je spremenil kategorijo splošnega družbenega premoženja v državno lastnino. S tem je zgrešil osnovni namen zakona: vračanje nacionaliziranega premoženja in vzpostavljanje prejšnjega stanja.
Napačen je tudi stro-kovno-pravni pristop, saj zakona o agrarnih skupnostih (1947) in razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (1965) nista odvzemala premoženja posameznim članom agrarnih skupnosti po idealnih deležih, ampak sta agrarne skupnosti razpustila, jim odvzela skupno premoženje, jih spremenila
v družbeno premoženje in dala v upravljanje gozdarskim podjetjem, zadrugam in drugim upra-vljalcem družbenega premoženja s skupno odločbo.
Trditev, da agrarne skupnosti niso bile pravne osebe, še ni razlog, da jim premoženja ne bi vrnili na način, kot jim je bilo odvzeto. Niti ni bistvo v tem, ali so bile pravne osebe po naši pravni definiciji pravne osebe, ampak da so bile specifična oblika pravnega subjekta, ki je bil zelo pogost in značilen za Slovence in slovensko srednjeveško pravo. Gre torej za zavestno negiranje najstarejše oblike lastnine pri Slovencih ali pa za pravno neznanje in nepoznavanje slovenske pravne zgodovine. Podobno stališče je zavzela kraljevina Italija do vasi na Primorskem (1918 -1943) iz raznarodovalnih razlogov, saj je s kraljevim dekretom (1925) in podržavljanjem skupnih zemljišč in gozdov (1927) bistveno zmanjšala ekonomsko osnovo slovenskih vasi in s tem možnost za njihovo preživetje.
To je za Italijane razumljivo, ni pa za lastno državo, ki bi morala iskati pravno kontinuiteto iz srednjega veka, avstrijske zakonodaje in kraljevine Jugoslavije, ko so agrarne skupnosti obstajale, ne da bi motile pravni red.
S takim zakonom in izgovorom ali pastjo, da agrarne skupnosti niso bile pravne osebe, je ostalo odprto vprašanje v približno 2000 sloven-
opozarjajo na nepravilnosti
skih vaseh in zaselkih. Posledice zakona so očitne, in to ne glede na namen. S takim pristopom sili k razbitju skupne posesti agrarnih skupnosti, saj pravico zahteve po vračanju omejuje na posameznika in sili v dolgoletne drage pravne in dedne postopke ter končno destimulira s plačevanjem davkov na dediščino. Teh nista poznala niti Avstrija niti kraljevina Jugoslavija. S takim postopkom je očiten namen zakona - zadržati čimveč zemlje v državni lastnini, ne da bi se poprej vprašali, kakšen je resnični interes države. Ali je res ta, da osiromaši lastne vasi, ki so že tako na robu preživetja, še za skupne gozdove in pašnike?
To dejstvo je tako pomembno za ohranitev naših vasi, za poselitveno politiko in pravnost države, da ga ne gre prepuščati ozkim pravnim konstruktom posameznikov ah skupin, saj je bistveno narodnostno vprašanje. Slovenski kmet se zdaj tretjič bori za svojo zemljo, na Primorskem celo četrtič v naši zgodovini. To pravno vprašanje zadeva tudi našo manjšino v Italiji, kjer potekajo nekatere
pravde proti italijanski državi od leta 1927, ko je ta zemljišča v neki oblila podržavila. Manjšina upravičeno pričakuje, da bo v skladu z londonskim sporazumom (1954) in osimskimi sporazumi v tem boju podprta. Vprašanje je le kako, če tega problema nismo pravično rešili tudi doma, kot bi se spodobilo za pravno državo. Sele takrat, ko bomo doma uredili ta vprašanja, bomo lahko pred evropsko javnostjo pokazali s prstom na Italijo in njen odnos do manjšine. Tam še vedno veljajo fašistični zakoni.
Opozoriti velja, da je Avstrija v pogajanjih z Italijo za pravice Tirolcev dosegla vrnitev njihovega skupnega premoženja. Tega pa Italija ni spoštovala pri Slovencih. Dosegla je take zakonodajne pristojnosti za avtonomno deželo, da je ta z deželno zakonodajo lahko vzpostavila prejšnje stanje. Zanikanje agrarnih skupnosti kot posebnega slovenskega pravnega subjekta.in posebne lastninske oblike je tudi zgodovinsko neutemeljeno. Te skupnosti ter pridobivanje lastnine in posesti so nastale različno, vendar so vse do-
bivale podobno vsebino, ki je temeljila na načelih skupne lastnine iz plemenske ureditve. Ohranjene listine dokazujejo, da je uspelo nekaterim vasem ohraniti skupna zemljišča od plemenske ureditve prek srednjega veka do SFRJ. Nekatere so nastale v obdobju fizi-okratizma, večina pa po letu 1840, ko se je začela odpravljati fevdalna ureditev v Avstro-Ogrski in so tudi slovenski kmetje začeli odkupovati v srednjem veku odvzeto skupno zemljo (regalni sistem) na podlagi nevol-niškega patenta (1848), oziroma patenta o ukinitvi tlačanskih bremen in odkupnin (1883), drugih državnih patentov in deželnih zakonov.
Nekatere posesti na Krasu so nastale tudi s podaritvijo zemljišč posameznih vasem (Opatje selo - devinski Turn-Taxis). V Brkinih nekatere vasi niso imele denarja. Prebivalci so si prostovoljno podaljšali tlako, da so z delom odkupih skupno zemljo. Druga zemljišča so odkupih v težkih razmerah in jih zaradi potreb (paša) ali zaradi stroškov delitve in vknjižbe ohranili kot skupno posest. Pri nas so agrarne skupnosti živele
od leta 1883 do 1947. Drugod po Evropi pa imajo predvsem alpske države z germanskim pravom (Avstrija, Nemčija, Švica) še danes take skupnosti, ne da bi modle pravni red. Evropa spoštuje to obliko lastnine zemlje in pravice užitka.
Predloženi zakon bi moral - ob upoštevanju razpustitve zakonov o agrarnih skupnosti (1947) in o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti in za območje Primorske, razpustitev vseh fašističnih zakonov, sprejetih v obdobju italijanske vladavine (1918 - 1943) -omogočiti ponovno ustanovitev agrarnih skupnosti. Tako bi spet vzpostavili pravni subjekt, ki je bil razlaščen, in mu dali možnost, da ob novi zakonodaji zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja (premoženja in "pravice). Seveda se morajo pred tem vse agrarne skupnosti konstituirati: izvoliti svoje organe, sprejeti in potrditi statute in se registrirati.
Zaradi določenega števila nerešenih lastninskih odnosov pa bi moralo pristojno sodišče ali občinski organ imenovati skrbnika (vodstvo skupnosti), ki bi v enem ali dveh letih razčistil odprta lastninska vprašanja. Podlaga za vračanje premoženja agrarnim skupnostim je za pretežni del Slovenije arhivsko gradivo komisije za agrarne operacije (1883 -1945), zemljiška knjiga in kataster.
Dokumentacija za Pri-
morsko, kjer so se ustanavljale agrarne skupnosti hkrati kot drugod v Sloveniji in na osnovi enotne avstro-ogrske zakonodaje, pa je pomanjkljiva iz več razlogov:
- pozna zakonska regulacija za časa Avstrije (zadnji deželni zakon za Goriško in Gradiščansko šele 1913);
-	prva svetovna vojna (1914-1918), ki je uničila mnogo gradiva (komisarja za agrarne operacije), prav tako katastrski in zemljiškoknjižni inventar;
-	zaradi raznarodovalne zakonodaje iz časa fašistične vladavine v Italiji (leta 1925 kraljevi dekret, leta 1927 zakon o podržavljanju);
-	zaradi prenosa gradiva o agrarnih operacijah v Italijo (Rapallo 1920)
-	zaradi dveletnega vladanja zavezniške vojaške uprave (1945-1947) delu Primorske.
Zato je uporabna dokumentacija za vasi na Primorskem (razen redkih izjem, kjer se je dokumentacija slučajno ohranila) skoraj izključno zemljiška knjiga (Francicejski kataster) z vknjižbami do leta 1918. Zakon naj bo enostaven in izvedljiv, da ne bo vračal tako, da na koncu ne bo nič vrnil. Ze zdaj bi morali podaljšati rok za prijavo zahtevkov agrarnih skupnosti. Zaman bodo vsi ukrepi za pomoč demografsko ogroženim vasem, če jim ne bo najprej vrnjena odvzeta skupna zemlja.
Predsednik Zveze razlaščenih vasi Rudi Simac
KULTURA
Sreda, 27. januarja 1993
Intervju s Sergijem Pelhanom, novim kulturnim Ministrom
Bi lahko na kratko po-ovili vašo analizo stanja V Slovenski kulturi, ka-Kor ste j0 razložili komi-. T državnega zbora v pe-ekJ22- januarja - op. p.)?
^ Slo za analizo, tem-Vtec za kratko oceno obstoječega stanja v kulturi.
.d temi leti je bil uki-nien dotedanji model upravljanja in organizira-r)a kulture na prepubliški m občinskih ravneh. Ukinjene so bile kulturne skupnosti, z njimi pa tudi Pravni sistem na tem po-urocju. To samo po sebi ®e bi bilo slabo, Ce bi nkrati vzpostavili nov sistem, ki bi zagotavljal pranji1 red in omogočil vsaj ždruzevanje že dosežene rnaterialne podlage za ne-nioten kulturni razvoj. Ker pa se to ni zgodilo, je nastala prava praznina, v kateri so se kulturni ustvarjalci počutili ogro-ene, se posebej zato, ker s° se kar za dobro tretjino žruanjšale materialne možnosti.
V	ospredju so bile tudi druge teme (osamosvoji-ev, priznanje slovenske države, volitve) in tako je Prišlo do paradoksa, da je bna kultura za svoj velik Prispevek k družbenim spremembam pravzaprav kaznovana.
Dejali ste, da je sistem kulturne politike poru-®an, novega pa Se ni. Prav k} §a boste morali kot no-'d kulturni minister tudi zasnovati in oblikovati, "i nam lahko povedali, kateri vsebini boste naj-Prej dajali največ pozornosti ter kako se boste siv ari pravzaprav lotih?
V	obdobju, ki sem ga Prej omenjal, se je vendarle zgodilo tudi marsikaj pozitivnega. Sem štejem v prvi vrsti resolucijo n kulturi, ki jo je sprejel Šeligov skupščinski ddbor. Sodim, da je resolucija dober temelj za izpostavitev novega modela nacionalne kulture. v ministrstvu za kulturo Pa je tudi že izoblikovanih dober ducat zakonov, kr jih nameravam dati čimprej v redno parla-
mentarno obravnavo.
Glede na to, da vaš predhodnik Suklje ni bistveno prehitel Capudra s krovnim zakonom o kulturi - recimo, da se mu to ni posrečilo zaradi prekratkega Časa ministrovanja - povejte, prosim, kako in v katero smer boste vi zastaviti nastajanje sistemske kulturne zakonodaje.
Nedvomno bo treba pohiteti s sprejetjem »krovnega zakona o kulturi« in nato sprejeti Se preostale zakone, ki bodo urejali posamična področja kulturnih dejavnosti. V ospredju dela kulturnega ministrstva bo tudi naloga za spremembo davčne zakonodaje. Ta je namreC doslej kaznovala slovenske ustvarjalce in njihove storitve z nepotrebnimi obdavčitvami. Predvsem pa ne stimulira vseh tistih, tudi v današnjih dneh neredkih mecenov in sponzorjev, ki hočejo vlagati v duhovni razvoj mlade države.
V preteklosti je bila kultura vedno »kriva« za proračunske luknje. In hkrati izgovor, da imamo preveč »razkošno kulturno stavbo«. Kot minister boste imeti opravka tudi s taksno vrsto mnenj. Se jih bojite?
Miselnost, da je mogoče težave proračunov in celo gospodarstva reševati na ramenih kulture, je dandanašnji, žal, še vedno izredno živa. Prepričevanje kolegov ministrov v vladi, predvsem finančnega ministra, da se vlaganje v človeka in v njegov duhovni razvoj izplača iz več vidikov - tudi iz Cisto ekonomskega - bo ena mojih težjih nalog. Ne gre za to, da bi morala imeti kultura kakšen poseben privilegij! Priznati ji je potrebno le, da je sestavni del globalne državne politike in pomemben sooblikovalec družbenega napredka in soustvarjalec narodnega dohodka.
Govorili ste o Unescovem normativu za kultu-

:
Ravnovesje med različnimi kulturnimi vsebinami
V sredini: Sergij Pelhan (Foto: Jože Suhadolnik/ Trio)
NOS GOR? / DEDIŠČINA
Večja galerija za uničene
Vojko Cuder
Sedanji kulturni minister Sergij Pelhan se je rodil pred 54 leti v Idriji. Na ljubljanski univerzi je študiral sociologijo in diplomiral leta 1966. Najprej je bil strokovni sodelavec pri družbenopolitičnih organizacijah v Idriji, nato je postal strokovni sodelavec komisije za verska vprašanja pri izvršnem svetu skupščine Slovenije, potem pa ga je pot pripeljala v Novo Gorico, na tretjo postajo njegovega življenja. Tu je postal tajnik občinske kulturne skupnosti, s tega delovnega mesta se je preselil kot direktor v Primorsko dramsko gledališče (od 1. novembra 1975 do 31. avgusta 1986), od tam za eno mandatno obdobje spet v Ljubljano, kjer je prevzel težaško delo predsednika skupščine takratne republiške kulturne skupnosti. Po njeni ukinitvi je spet odšel v Novo Gorico, kjer je bil maja leta 1990 izvoljen za predsednika občinske skupščine. Od 25. januarja letos opravlja delo slovenskega kulturnega ministra.
ro, ki naj bi dosegel 1, 5 odstotka narodnega dohodka. Zdaj seveda ta odstotek pri nas ni niti malo podoben omenjenemu, Se manj pa »spodoben« za normalno delovanje v kulturi. Kako se boste s tem spopadli?
Delež sredstev za kulturo je v narodnem dohodku po letu 1989 stalno upadal. Najbolj je bil drastičen padec v letu 1991 -kar za 30 odstotkov. Pa tudi lansko leto so se sredstva, namenjena kulturi, v republiki in obči-
nah realno zmanjšala. Zato bomo letos morali, Ce želimo dobro sebi in državi, nekako zaustaviti te negativne procese. To ni fraza. Ob upoštevanju ekonomskih težav bomo zato postavili realno izhodišče, naj ima v republiškem proračunu kultura najmanj tako startno osnovo, kakršna je bila začrtana v začetku proračunskega leta 1992. Ob tem pa bo potrebno storiti še dvoje: spraviti v parlament obravnavo stanja v kulturi in sprejeti nacio-
nalno kulturno politiko. Prepričan sem, da bo v parlamentu mogoče dobiti potrebna sredstva za dokončanje mariborskega gledališča in sprejeti nekatere davčne olajšave. Pri tem pričakujem podporo vseh političnih strank, saj je velika večina v svojih programih sprejela pozitiven odnos do pomena kulture pri nas.
Kako gledate na dilemo: poklicna in amaterska kultura? Kako boste pomagati kot minister loviti ravnovesje med njima?
Sam delim kulturo po drugačnih kriterijih, saj se zavedam, da je kultura živa in nežna tvarina, ki je ni mogoče brez nevarnosti postavljati v predale. V grobem razvrščam kulturo na področje kulturne in naravne dediščine, v kulturno-umetniško ustvarjalnost, kamor sodi tudi posredovanje kulturnih dobrin. Delitev na poklicno in ljubiteljsko kulturo izhaja iz drugega zornega kota.
Prepričan sem, da mora kulturna politika zagotavljati ravnovesje med različnimi kulturnimi vsebinami in z državnimi instrumenti vsem zagotavljati možnosti za lastne vsebine in razvoj.
Kakšen status naj ima po vasem slovenski nacionalni kulturni svet?
V prejšnjem sistemu smo imeli hipertrofijo odločanja o kulturi na eni strani, hkrati pa je o materialni plati odločal zelo ozek državni aparat. Menim, da moramo oblikovati takšen model odločanja za vso nacionalno kulturo, v katerem bo ministrstvo za kulturo pripravljalo ustrezno zakonodajo, izdelovalo osnove kulturne politike in jih preverjalo v nacionalnem kulturnem svetu, v katerem naj bi bila zastopana zainteresirana strokovna in laična javnost. Na ramenih parlamenta pa je, da v okviru globalne politike sprejme tudi nacionalno kulturno politiko.
Investicije v kulturi, zlasti v nove zgradbe, so bile vedno kamen spotike. Kulturniki ste jih zato kar precej slišali na ta račun. Naj spomnimo samo na prenovitev mariborskega gledališčam pa na gradnjo novogoriškega kulturnega doma in Se kaj. Kako boste na to reagirati kot minister?
Investicije v kulturi so lahko kamen spotike tistim ljudem, ki vidijo v kulturi le potrošnjo in menijo, da je kultura potrebna le ob državnih praznikih. Poglejte, v
kakšnih prostorih delujejo nacionalni muzeji, NUK, ljubljanska opera, slovenski arhiv in gledališča. Trdno sem prepričan, da prav tako kot »cestni« križ Slovenci potrebujemo tudi »kulturni« križ. Z njim moramo razrešiti prostorske stiske omenjenih ustanov in ponuditi narodnima manjšinama - italijanski in madžarski - možnosti za njuno vsestransko kulturno delovanje.
Je po vašem tudi kultura preveč odvisna od centra, se pravi od Ljubljane?
Ne soglašam s trditvijo, da je kultura preveč centralizirana. V šolstvu na primer se vedno o vsem odloča v Ljubljani, tako o programih kot o denarju, pa to nikogar ne moti. Sploh pa mislim, da je skrb za kulturo po občinah praviloma slabša kot na republiškem nivoju. Zato bi za kakršnokoli financiranje kulturnih ustanov morali najprej obvezno ustanoviti pokrajine in jim naložiti vso skrb za tiste kulturne vsebine in ustanove, ki bi prišle v njihove pristojnosti.
V kulturni sferi ste že dovolj izkušeni. Pa se vam zdi, da so leta vašega županovanja napravila »luknjo« v vaše vedenje o tekoči kulturni politiki?
Odsotnost iz kulturnega sveta, še bolj pa peza dolžnosti, ki je name pritiskala na županskem delovnem mestu, je nedvomno povzročila, da ne poznam od blizu vseh sprememb, ki so v tem Času tam nastale. Upam pa, da ne bom potreboval vseh sto dni za potrebno uvajanje. Zavedam se, da bom zdaj, ko ne bo vec velikih volilnih tem in bo gospodarstvo v ospredju delovanja nove vlade, kot minister za kulturo precej na udaru. Z nekoliko potrpežljivosti, včasih pa tudi s kančkom humorja pa upam, da bom kos tudi tovrstnim težavam.
Bruno Urh
Tudi Ce ste židane temperaturne razlike za volje in vam je vseeno oljne slike, pa bi morali ob ugotovitvi, da se ki- vedeti, pi slovenskih veljakov	Znova dokazujemo,
na Vegovi ulici nagiba- da je slovenski narodni jo in da je Lectarija po- šport odgovornih prei-stala Parfumerija... pa zkuSati že preizkušene vas "sune kap”, ko si slabosti na kulturni de-želite ogledati oljne sli- diščini - jo torej unice-ke v veliki dvorani Na- vati in hkrati žugati narodne galerije.	rodu, naj jo varuje.
Na halogenskih sve-	Pa ostanimo hladni,
tilkah, ki na medenina- Tudi v galeriji je pozi-stih ceveh visijo s tra- mi hladno. Vztrajni obi-cnega vodila, ni filtra za skovalec si mora poleg ultravijolične žarke, kar polaroidnih sončnih pomeni, da slika trpi ta- očal nadeti tudi puhovko, kot Ce bi jo postaviti ko. (Torej tudi na obi-na sonce.	skovalca ne damo nic).
Svetilke so preblizu Kaj pomenijo tempe-in pod takšnim kotom, ratume razlike za oljne da je sliko zaradi ble- slike, pa bi morali ve-šCanja nemogoče videti deti. v celoti z enega samega Ne gre torej verjeti stojišča.	vsakemu prodajalcu, ki
Kadar pa je tako veti-	se »menda spozna na
ka, da so (predvsem za-	osvetlitev in lahko pri-
radi uporabe omenje- - skrbi »perfektne luCi« nih halogenskih sve-	največkrat »s popustom
tilk) za njeno osvetlitev	in odstotki za nabavne-
potrebne tri svetilke,	ga.« Vsaj takrat, ko gre
kot po pravilu dve ne	za neprecenljive ekspo-
delujeta.	nate, ki so nenazadnje
Tudi v drugih soba-	del narodove zapuščinah so stike največkrat	ne, se brez sramu poza-
nemarno osvetljene,	nimajmo pri stroko-
Reflektorji so preblizu,	vnjakih, ali je svetilo, ki
njihovi zakloni vračajo	ga imajo v sosednji go-
odbite dolgovalovne	stilni nad barom, res
žarke. Stike so zato nee-	primemo tudi za osve-
nakomerno osvetljene	tlitev npr. Salomonove
in se neenakomerno se-	sodbe (Franc KavCiC
grevajo. Kaj pomenijo	1755-1828).
Tina Tic
Obleka in prehrana Bila Clintona sta vse pogosteje pod drobnogledom javnosti. Se posebno pred 20. januarjem, ko se je Bill Clinton pripravljal na parade in ognjemete, ob spremljavi katerih je vkorakal v Belo hišo.
Urednik mode v reviji Esquire pravi o Clintonovi obleki, ki jo je nosil med maratonsko kampanjo, s katero si je izboril pot do Bele hiše: »To je bilo neprijetno gledati.« Kulinarični eksperti ugotavljajo, da Clintonov okus nosi v sebi »populistično sporočilo«, saj se naslaja s hamburgerji Big Mac in kavo ali krapom, ulovljenim v eni od ar-ksansaških rek.
Seveda pa mnenja niso enotna.
V oddaji Dobro jutro, Amerika se je sestala skupina strokovnjakov, ki so si zadali nalogo, da razrešijo uganko predsednikovega oblačenja. Strinjali so se, da je začetno površnost pri
oblačenju odpravila skupina modnih strokovnjakov, ki se je vmešala med predvolilno kampanjo. Vodilni strokovnjak v skupini trdi, da je Clinton s svojo obleko začel izžarevati »mistiko identitete«, ko se je zavedel, da ni vsakdo visok in vitek, in predvsem, ko je začel nositi rdeče kravate. Ameriški modni kreato-rji so že začeli tekmovati, kdo bo oblačil novega predsednika. Vendar doslej iz predsedniških krogov na te izzive še ni odgovora. Modni krea-torji pa so zelo cehovsko zaščitniški: soglasni so si namreC v tem, da mora predsednika oblačiti ameriški kreator. Katerikoli, samo da bo ameriški.
Marsikomu pa se vse to zdi bedarija. Neki ameriški televizijski gledalec pravi: »Samo predstavljajte si, do kam bi prišel drvar Abraham Lincoln, če bi ga oblačil Kalvin Klein.« Ali kot VVinston
Churchill, dodaja drugi gledalec, ki je imel prav tako kot Clinton pri oblačenju težave z obilnim telesom, vendar v neprimerno večjih razsežnostih.
Ko nastopi vprašanje predsednikove prehrane, so si mnenja enotnejša.
Včasih se zgodi, da mora predsednik sprejeti odlok, kateri in kakšni recepti lahko zapustijo kuhinjo Bele hiše in se prek medijev prenesejo v kuhinje tisočih ameriških gospodinj. Pred približno letom dni je Ronald Reagan odločil, da na vsako tako zahtevo lahko odgovorijo le z enim in istim receptom: makaroni s sirom.
Politične težave s prehrano v Beli hiši so stare kot ta dežela. Thomasu Jeffersonu, ki se je nad francosko kuhinjo navduševal prav toliko kot nad francosko revolucijo, so zamerili, ker ni izbiral domačih jedi. »Pretirano ameriški« je-
dilnik predsednika Jamesa Madisona pa je bil vzrok za diplomatski incident, ki ga je izzvala naježena soproga britanskega ambasadorja. Predsednikova žena ji je v ostrem tonu odgovorila, da gostja pravzaprav zameri zaradi bogatih in pestrih jedi, ki jih nudi Virginija. Leta 1939 pa je brez incidenta minil piknik, ki ga je v čast britanskega kralja organizirala Eleonora Roosevelt. Kljub opozorilom in razpravam je kot glavno jed ponudila na žaru pečene hrenovke. Neki kronist pravi, da je Anglija, ki se je morala sreCati z vojno, Ameriko preveč potrebovala, da bi ji zamerila, ker je njihovega kralja nahranila s pečenimi hrenovkami.
Povojni čas je v tem pogledu prinesel novosti: predsedniški stolček Johna Kennedyja se ni niti malo zatresel, ko je njegova žena, ki je bila sicer francoskega rodu, najela slovitega franco-
skega kuharja in v Beli hiši gostila v glavnem s francoskimi jedmi. Morda tiči dodaten razlog tudi v dejstvu, da so Kennedyji edina ameriška družina, ki se je po svoje najbolj približala statusu, kakršnega so ga uživale evropske monarhije. Po atentatu v Dallasu pa so se s Te-ksačanom Lyndonom Johnsonom v Belo hišo vrnile velikanske porcije mesa, tudi jelenjega, v ostrih omakah in pečene na ražnju.
Včasih pa tudi predsedniki sami pomislijo, da bi jedilnik Bele hiše lahko uporabili v politične namene. Gerard Ford je v svoji (neuspešni) kampanji proti inflaciji javnosti sporočil, da tudi sam zjutraj praži star kruh in da je njegova žena drago meso nadomestila z ribo in perutnino. V javnosti je požel aplavz, vendar, resnici na ljubo, kuhinja Bele hiše ni bogve-kaj prispevala k rezultatom kampanje.
Prišlekom se zdi razpravljanje o jedilniku in vsebini garderobnih omar Bele hiše popolnoma trivialno, vendar izkušnje pričajo, da v tej deželi dejansko ni vseeno, kaj predsednik je in pije. Tovrstne teme niso stvar čiste radovednosti ali zavisti. O tem priča tudi dejstvo, da nekje sredi januarja 1976 v restavracijah poslovnih nebotičnikov na Manhattnu naenkrat ob skromnem kosilu ni bilo več mogoče dobiti legendarnega in dotlej obveznega martinija, temveč le še kozarec belega vina. Lahko si razbijate glavo po mili volji, vendar je stvar povsem preprosta: novi ameriški predsednik Jimmy Carter je dal vedeti, da med svojim vladanjem v Beli hiši nikogar ne bo postregel s pijačo, močnejšo od vina.
Je to torej tisto, zaradi česar ameriški politični pisci Beli hiši pravijo prižnica? Kaj bo s svojimi kravatami, oblekami
in jedmi pridigal Bill Clinton?
Strokovnjaki zaenkrat pravijo le to, da Clinton s svojo obleko izraža pripadnost po vojni rojeni generaciji, ki je odraščala v izobilju in se najbolje počuti v mehkih tkaninah in pomečkanih hlaCah. Jedilnik, v katerem vladajo hamburgerji, je moC pojasniti s freneticnim ritmom ameriške predvolilne kampanje, ko med avtomobilom, vlakom, letalom, govorom in rokovanjem ne ostane kaj več kot pet minut za prehrano. V modnem in kulinaričnem smislu je torej Bill Clinton še vedno uganka za vse tiste, ki verjamejo, da lahko s kravat in krožnikov ameriškega predsednika razberejo pomembna politična in filozofska sporočila. Prižnica bo torej šele začela uradovati.
Do takrat pa modni ■in kulinarični eksperti čakajo in ugibajo. Kot tudi vsi drugi.
ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA
Sreda, 27. januarja 1993
RIM / NA SKUPŠČINI MLAJŠIH PARLAMENTARCEV PSI
Amotovi recepti za vlado in levico
Predsednik vlade polemičen do Occheftove DSL
Giuliano Amato na skupščini parlamentarcev PSI (AP)
Vojmir Tavčar
RIM - Marsikdo je pričakoval, da bo potrdil zbliZanje s pravosodnim ministrom Claudiom Mar-tellijem ter nakazal možnost njegove kandidature za novega tajnika PSI. Namesto tega pa je Giuliano Amato začrtal glavne smernice strankinega političnega programa, ki je alternativen in polemičen s programom Demokratične stranke levice in ki temelji na predpostavki, da se mora modema levica spoprijeti s strukturnimi problemi sedanje gospodarske krize in se predvsem lotiti problema akumulacije, ne pa se omejiti na vprašanje pravičnejše porazdelitve ekonomskih dobrin.
Včerajšnji govor predsednika vlade na srečanju, ki so ga organizirali 40-let-ni socialistični parlamentarci v središčni rimski dvorani, je odprl marsikatero vprašanje glede odnosov med večino in opozicijo v stranki sami, obenem pa tudi problem sodelovanja na levi in perspektive oblikovanja levičarskega pola kot alternativnega zmernim silam in še zlasti Krščanski demokraciji. Giuliano Amato, ki je branil delo svoje vlade, je bil moCno kritičen do DSL in njenega tajnika, Čeprav ju ni nikoli imenoval. DSL je obtožil,
da se je problema zaposlitve lotila z »demagoškim kričanjem, ki lahko le oteži reševanje problema«. Korenine krize, s katero se spoprijema država, segajo v značaj italijanskega in evropskega kapitalizma, resnični problem pa je za Amata »razkorak med sredstvi, ki jih imajo institucije za upravljanje monetarnega in finančnega sistema ter potrebami realne ekonomije«. In kot nespo-
sobnost upravljanja in reševanja teh problemov je navedel dogodke zadnjih mesecev. »Dovolj je bilo, da je Nemčija nakazala razvojno politiko za vzhodne landerje, in na tisoče milijard dolarjev se je premaknilo v iskanju boljše špekulativne marže, ki še bolj načenja potenciale realnega gospodarstva,« je dejal Amato in dodal: »Levica mora biti sposobna, da oblikuje nova
pravila za usmerjanje te ogromne količine finančnih sredstev v usmerjanje resničnega blagostanja za celotno skupnost. In te stvari je treba začeti reševati pri začetku, ne pri repu, sicer je tvoj vpliv ničen.«
Sporočilo Occhettovi stranki je jasno: DSL nima prave levičarske reformistične vladne kulture, če se ni sposobna spoprijeti s temi problemi in torej tne sodi v vlado. Jasno pa je tudi sporočilo notranji opoziciji, ki se najbolj zavzema za oblikovanje levega pola s socialdemokrati in DSL: tak pol nima prihodnosti in ne bo alternativen Krščanski demokraciji, obsojen je na obrobje.
Zbliževanje med Mar-tellijevo opozicijo in Cra-xijevo večino, o katerem se je veliko govorilo še prejšnji teden, je bilo torej bolj navidezno kot realno. Amatov govor je to včeraj jasno potrdil. V takih razmerah je bilo skoraj nujno, da ni obrodilo sadov srečanje med večino in opozicijo. Predstavniki obeh struj se bodo videli spet danes, a vprašanje je, ali bo mogoče najti skupno govorico. Spet se šušlja o možnosti prehodnega tajništva in o kandidaturah Gina Giugnija ter Giorgia Benvenuta.
Kriza PSI se zaostruje in vprašanje je, ali bo in kdaj bo razrešena ena od pomembnih enačb italijanske politične scene.
RIM / POROČILO O VARNOSTI
Mafija pripravlja nove atentate na vidne osebnosti?
Nevarno razraščanje kriminala v velemestih severne Italije
RIM - Po pokolih v Capaciju in v Ul. D’A-melio v Palermu bi mafija utegnila izvesti nove eklatantne akcije proti visokih državnim predstavnikom ali simbolnim osebnostim. Na nevarnost opozarja redno poročilo o varnosti za drugo šestmeseCje leta 1992, ki ga je predsedstvo vlade včeraj izročilo parlamentu. V njem najdemo marsikatero zanimivo analizo pojava organiziranega kriminala v Italiji, zanimivo pa je tudi poglavje o »zunanjih nevarnostih«, v katerem je med drugim rečeno, da bi vojna na ozemlju bivše Jugoslavije utegnila imeti tudi za Italijo »nepredvidljive posledice tako glede notranje varnosti kot na področju mednarodnih odnosov«, Glavni del poročila je vsekakor osredotočen na pojavu mafije in drugega organiziranega kriminala v južni Italiji. Kot rečeno, naj bi mafija po aretaciji Totoja Riine načrtovala »odgovor na terenu odkritega spopada in terorja«, Čeprav je zakonodaja o skesancih omogočila, da je danes struktura mafije mnogo bolj poznana. Med drugim poročilo ugotavlja, da je skupina iz Corleo-neja še vedno najbolj moCna v mafijski organizaciji, da pa je treba še preveriti, v kolikšni me-
ri bo lahko ohranila oblast po Riinovi aretaciji.
Zaskrbljenost vzbuja tudi razraščanje mafijskega pojava v velikih severnoitalijanskih mestih, prav tako kot organizacijska krepitev kalabrijske n’dranghete in camorre v Kampaniji, medtem ko je tudi v Apuliji vedno bolj občutiti prisotnost organiziranega kriminala. Poročilo tudi potrjuje mednarodne povezave velike kriminalitete, ki že deluje s svetovno razsežnostjo. To se pozna predvsem na področju mamil, saj je znano, da »cosa nostra« vzdržuje tesne stike sodelovanja s kolumbijskimi »karteli« za razpečevanje kokaina.
Poročilo se ukvarja tudi z vprašanjem terorizma ter opaža znake oživljanja dejavnosti levih skupin »brigadistic-nega kova« (šlo naj bi ga nostalgike »zgodovinskih organizacij« terorizma, pa tudi za teroriste, ki so bili osvobojeni iz zaporov), na desni pa opozarja na vedno večjo prisotnost »skinhead-sov« predvsem v Laciju, Venetu in Lombardiji. Vsega skupaj pa naj bi šlo za okrog tisoC oseb »brez vsakršne politične usmeritve, brez organskih povezav in brez vsakršne kulturne osnove«.
RIM / SOGLASNO ODOBRILI RESOLUCIJO
Senat: Nujno sklicati konferenco o kriznem tržaškem gospodarstvu
V ospredju vlogo državnih podjetij
RIM - »Senat obvezuje vlado, da v roku 60 dni sklice v Furlaniji-Julijski krajini konferenco, na kateri naj sodelujejo tudi krajevne uprave, predstavniki družbenih organizacij in podjetja, ki so v javni lasti, da se preuči vse potrebne ukrepe za poživitev tržaškega gospodarstva in preusmeritve sedanjega negativnega trenda.«
S to kratko resolucijo, ki so jo podprli predstavniki vseh političnih skupin in je bila sprejeta soglasno, se je včeraj dopoldne v senatu končala razprava o gospodarski krizi na Tržaškem. Razpravo so izzvali predstavniki raznih skupin, ki so pred nekaj meseci predložili predloge resolucij o dramatični tržaški situaciji, kjer se je zob gospodarske krize zažrl v družbeno in ekonomsko tkivo še ostreje kot drugje, saj je ob splošni recesiji Trst utrpel tudi posledice razpada Jugoslavije. Prva je svojo resolucijo predložila SKP, sledile pa so ji DSL, PSI, KD in MSI. Na osnovi teh resolucij se je razprava v senatu začela 29. oktobra, ko je bila prekinjena, da bi počakali na vladni predlog za privatizacijo državnih podjetij. Včeraj so podpisniki kaj kmalu našli skupen jezik in resolucije strnili v veliko bolj sintetičen dokument, ki zavezuje
vlado k sklicanju konference o tržaški ekonomski stvarnosti. S tem dokumentom je v imenu vlade soglašal tudi minister za industrijo Guarino.
Včerajšnja razprava je pokazala, da so senatorske skupine v sozvočju z vlado v analizi vzrokov tržaške gospodarske krize in tudi v nakazovanju smernic zdravljenja. Ta stališča so bila nakazana že v predlogih resolucij in so vsa temeljila na vlogi, ki jo morajo v obmejnih mestih, kot je Trst, odigrati državna podjetja. To je vCeraj še najbolj jasno poudaril predstavnik KD Flaminio Piccoli, ki je dejal, da državni poseg ni vselej zlo, Čeprav obstaja sedaj težnja, da se graja kot negativne nekdanje državne soudeležbe. Piccoli je pozval senat in vlado, naj se, »resno lotita problema obmejnih območij, a ne zato, da bi zahtevali revizijo mej, paC pa zato, da bi spodbudili vitalnost gospodarskega tkiva in vrnili zaupanje ljudem.«
Minister Guarino, ki je med razlogi krize navedel, da je-v upravljanju državnih podjetij prevladal gospodarski pristop nad socialnim, je predlagal, naj bi priredili gospodarsko konferenco, da izdela tisto platformo posegov, ki bodo omogočila Trstu, da izkoristi svoje potenciale in postane, kot
je dejal Guarino s kaj1 ckom retorike, »svetih11 naše kulture in gospodarstva ter most na Vzhod.«
In ta predlog je bil v b1^ stvu osvojen s tem, da J senat v sprejeti resolucji1 poudaril, da se ga morajo udeležiti tudi podjetja, L1 jih upravlja zakladno m1 nistrstvo (nekdanje drZa vne soudeležbe). Skupno resolucijo so vsi očem kot korak naprej, še p05®' bej zadovoljen pa je m senator Arduino Agnelh Na nekatere aspekte, ki se jih včerajšnja razprava nj dotaknila, pa je opozori predstavnik DSL Benve-nuti, ki je med drug1111 poudaril, da je treba o izhodišču nedotakljivo5 meja obnoviti in posodobiti osimske sporazume.v
središču te nove pogodbe pa mora biti spoštovanje za vlogo in prispevek narodnostnih skupnost!, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem. Benvenuti je z nekoliko drugačnimi besedami opozoril na to, na kar je 29. oktobra opozoril sen. Darko Bratina v orisu resolucije DSL: razmišljat1 je treba o možnem razvoju in pri tem poudariti predvsem nujnost medet-nicnega sožitja. Trst se v bistvu ne bo mogel razviti, če ima župana, katerega glavna skrb je, kako se izogniti slovenskemu jeziku in paziti, da le ne bi bila v dvomu italijanskost mesta. (VT)
NOVICE
SARDINIJA / IZ PROTESTA 44 DNI V ROVU
TRST/ŽALNA SEJA SSG V KULTURNEM DOMU
Vsedržavni svet sprejel priziv Fusarolija
RIM - Vsedržavni svet je sprejel priziv, ki ga sta ga vložili Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče in Paolo Fusaroli, izredni komisar te ustanove, proti sklepu deželnega upravnega sodišča, ki je imenovanje Fusarolija suspendiralo. CGIL izraža globoko presenečenje ob sklepu vsedržavnega sveta, še zlasti v luči utemeljitev, ki jih dalo deželno upravno sodišče in glede na to, da je priziv obravnavala sekcija vsedržavnega sveta, katere član je podkomisar Santoro. CGIL nadalje pripominja, da težave pristanišča ni mogoče reševati v sodnih dvoranah.
Po podatkih Censisa v Italiji dva miljona revnih družin
RIM - Osupljiv podatek, da se v Italiji kar 10 odstotkov vseh družin ali obilna dva milijona nahaja pod eksistenčnim minimum, sicer ni nov, novo pa je dejstvo, da je revščina zgoščena predvsem na južnem delu Polotoka. Statistični zavod Censis je z novo statistično metodo (tim. socialni rating) naštel natančno 2.095.000 revnih družin, ki imajo ta nezavidljivi status po mednarodnih standardih (družina dveh oseb je revna, Ce je njen dohodek enak ali nižji od povprečnega dohodka na prebivalca), ki jim je dodal še nacionalne ekonomske parametre.
V južnem delu države živi kar 63,8% vseh italijanskih revežev (najbolj pogosti so v Neaplju in Palermu s 25,7%), medtem ko na severu število revnih družin ne presega 5%.
»Slepi« telefonist z vozniškim dovoljenjem
CATANZARO - Ko je zaprosil občino, naj ga zaposli kot telefonista, je k prošnji priložil potrdilo, iz katerega je izhajalo, da je»slep«, po sprejemu v službo pa se je izkazalo, da je mladenič uspešno opravil vozniški izpit in prejel vozniško dovoljenje.
Zgodilo se je v mestu Crotone v pokrajini Catan-zaro. »Iznajdljivemu« mladeniču je ime Antonio Scalise, star je 26 let. Pred štirimi leti mu je uspelo dobiti težko pričakovano službo: pri tem si je »pomagal« z diplomo o uspešno opravljenem tečaju za slepe telefoniste, ki naj bi mu jo izdal nek specializiran center v Padovi. Odtlej je Scali-seju uspelo še marsikaj. Na račun slepote (in slepote krajevnih oblasti) je prejel v teh letih za kakih 15 milijonov lir občinskih prispevkov.
Pred nekaj meseci mu je odklenkalo. Julija lani so karabinjerji sprevideli, da Scalise nesramno hlini svojo »slepoto«. Ugotovili so, da je pred dvema letoma opravil vozniški izpit...
Preiskava je odtlej zakorakala svojo pot in včeraj je sodnik za preliminarne preiskave Scaliseja suspendiral z dela. V preiskavo sta vpleteni še dve osebi: inšpektor pokrajinskega urada za delo iz Catanzara, ki je izdal potrdilo, da ima mladenič tako dober vid, da lahko vozi avtomobil, in zdravnik, ki je izdal potrdilo o Scalisejevi »slepoti«, s katerim si je fant utrl pot do službe.
Rudarji iz Sulcisa so se vrnili na površje
Sporazum o novi zaposlitvi rudarjev
Zadnji poklon odrskemu umetniku Jošku Lukešu
Povratek rudarjev na prosto po dolgem protestu (AP)
IGLESIAS (Cagliari) -Po 44 dneh protesta 400 metrov globoko pod zemljo so včeraj spet zagledali luC. Po sporazumu za rešitev sindikalnega spora v podjetju Torno je devet rudarjev zapustilo rove rudnika v Nuraxi Figusu na Sardiniji in tako prekinilo protestno akcijo, ki je vendarle rodila sadove. Sporazum namreč predvideva, da bodo vseh 60 rudarjev, kolikor jih je zaposlovalo podjetje Torno, našlo novo zaposlitev pri rudarski družbi Carbosul-cis, ko bodo, predvidoma sredi maja, zaključili sedanje delo v Nuraxi Figusu. Pri Carbosulcisu pa so vsekakor opozorili, da bodo rudarje lahko zaposlili samo, Ce bo ENI potrdila svoje načrte glede premogovnikov.
Včerajšnja žalna seja za Joškom Lukežem v tržaškem kulturnem domu (Foto Ferrari)
TRST / VCERAJ JUBILEJNI OBČNI ZBOR OB 10-LETNICI TE ORGANIZACIJE
Krožek Islria proti pojavom nacionalizma
Vocci (levo) in Depangher med skupščino (f. Ferrari)
TRST - Kulturni krožek Istria, ki praznuje letos 10-letnico obstoja, je na sinočnjem obenem zboru predstavil program pobud in prireditev, ki jih namerava izvesti v tekočem letu. V duhu kulturne politike krožka se bodo vse načrtovane pobude vrtele okrog spoznavanja istrske stvarnosti in sožitja v obmejnem večjezičnem prostoru, ki se včasih zapira in doživlja nevarne nacionalistične pojave.
Ne samo na Tržaškem, a tudi v Istri, posebno v njenem hrvaškem delu. Pomembno je zato dejst-
vo, da so se občnega zbora, poleg predstavnikov italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvat-ski, udeležili tudi zastopniki Slovenske kultur-no-gospodarske zveze in Slovenskega kluba. S tržakim klubom načrtuje krožek Istria vrsto skupnih pobud za premostitev »berlinskega zidu«, ki obstaja tudi v Trstu. V imenu SKGZ je skupščino pozdravil Dušan Udovič.
Predsednik Marino Vocci je rekel, da si delo krožka, kljub vsem težavam in oviram, utira pot v tržaški in v širši ob-
mejni stvarnosti. Izrazil je zaskrbljenost nad naraščajočim italijanskim nacionalizmom v Trstu in hrvaškim v Istri. Dejal je, da krožek podpira politična stališča gibanja Istrske demokratične diete, ki se mnogokrat v polemiki z Zagrebom bori za uveljavitev večjezične Istre.
Napredni Istrani in potomci istrskih beguncev, ki živijo na Tržaškem, gledajo z velikim zaupanjem na Slovenijo in na njene sposobnosti, da postane res strpna in sodobna država. In zaradi tega je Voc-
ci izrazil začudenje nad Časopisnimi vestmi, ki govorijo, da se je novi slovenski zunanji minister Lojze Peterle iz političnih razlogov zoperstavil imenovanju Franca Iurija za veleposlanika v Argentini. Ce bi bilo to res, je dejal, bi bil to zelo negativen signal, saj je zelo pomembno, da je Ljubljana svojCas imenovala za enega svojih diplomatov pripadnika neke manjšinske skupnosti. S tem je dokazala širino, ki je zunanji minister sedaj ne sme izničiti, je dejal predsednik krožka Istria Vocci.
TRST - Včeraj so se luči na velikem odru Kulturnega doma zadnjic prižgale za Joška Lukeša, velikega igralca, ki je pr" vic na njem zablestel prav ob otvoritvi gledališča, ko je nepozabno upodobil Prešerna v Kreftovi drami Po brezkončni poti. Dolga in posuta s številnimi priznanji kritikov in občinstva je bila ustvarjalna pot Joška Lukeša, ki se je z uspehom preiskusil na številnih področjih umetniškega izražanja. Od svojega dolgoletnega elana, od enega izmed stebrov slovenskega gledališča v Italiji, se je Slovensko stalno gledališče poslovilo z včerajšnjo žalno sejo, pogreb pa bo danes v Lukeševem rojstnem Mariboru, kjer ga bodo položili v družinski grob.
O njegovem liku vsestranskega umetnika so govorili Filibert Benede-tic, Miroslav Košuta in A dri jan Rustja, ki pa so naglasili tudi njegove velike človeške odlike. Ustvarjalna pot Joška Lu-keša, ki je kmalu po zaključku vojne prišel v Trst, je bila izredno tesno povezana z razvojem slovenskega gledališča, saj je z njim živel in bil njegov umetniški protagonist vec kot Četrt stoletja, sezono za sezono. Zavzetost in žar, ki ju je vlagal v igranje - ob tem ne gre pozabiti na njegovo pedagoško delo - mu je občinstvo, poleg kritikov, vračalo z veliko ljubeznijo in občudovanjem, s katerima se ga bodo spominjali vsi, ki jih je prevzel s svojim blestečim nastopom.
ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA
Sreda, 27. januarja 1993
INFLACIJA / PROJEKCIJE ZAVODA ISTAT h
TRST / KONČAN OBISK
V REKLAMI NASTOPIL NAG
NOVICE
Močan padec inflacije
S 4,3% je na ravni izpred petih let
KD: Osimo naj potrdi poslanstvo Trsta in Gorice
Tajnik tržaške KD Tripani poslal čestitke ministru Peterletu
Senator
Benelton
šokiral
Vlasta Bernard
TRST - Inflacija se še naprej ohlaja. Ce bodo projekcije o njenem januarskem gibanju - ki jih dela zavod Istat na vzorcu osmih mest - ob koncu meseca potrjene, potem bo inflacijska krivulja padla na točko, na kateri se je zadnjikrat ustavila pred več kot petimi leti. Inflacijska stopnja je namreč po teh podatkih padla na 4,3 do 4,4 odstotka, v primerjavi z decembrom lani pa so se cene v povprečju zvišale za komaj 0,4 odstotka (pred letom je isti kazalec znašal 0,8 odstotka).
Po posameznih vzorčnih mestih se je življenje z ozirom na december podražilo takole: na vrhu lestvice je Bologna z 0,9%, sledi ji Trst z 0,7%, Genova, Palermo Turin in Benetke z °>4%, Milan z 0,3%, zadnji pa je Neapelj z 0,1%. Razkorak je kot vidimo precejšen, kar daje tudi različno sliko inflacijskega nihanja v letni primerjavi: Turin 5,3%, Benetke 5,1%, Trst 5,0%, Palermo 4,9%, Milan in Neapelj 4,2%, Bologna 4,1% in Genova 3,8%. Letna inflacijska stopnja se je tako občutno znižala v Milanu, Neaplju, Bologni in Palermu, v Genovi in Trstu je ostala približno enaka kot januarja 1992, medtem ko se je v Benetkah celo rahlo zvišala (za 0,1%).
Izdatki za prehrano so skoraj povsod ostali na decembrski ravni, v Benetkah pa so se celo znižali. Isto lahko rečemo za področje obleke in obutve, ki ga sicer uravnovešajo sezonske razprodaje, medtem ko skoraj povsod rastejo izdatki za elektriko in kuriva (plin in kurilno olje). Odločen dvig so doživeli izdatki za stanovanje (predvsem na račun rednega trimesečnega povišanja najemnin) in stroški za prevoz (kamor so-
dijo tudi nove cene avtomobilov), povsod pa so se povišali tudi izdatki za razne dobrine in storitve.
V	Trstu so se življenjski stroški v primerjavi z decembrom kot rečeno povišali za 0,7%, letna inflcijska stopnja pa ni padla pod 5%, kar mesto uvršča v vrh inflacijske lestvice. Najbolj so se januarja povišali izdatki za prosti čas (+1,7%), sledijo jim stroški za prevoz in komunikacije (+1,5%), za ostale dobrine in storitve (+1,4%), za stanovanje (+1,3%) in za elektriko in kuriva (+0,1%), medtem ko so se znižali izdatki za zdravstvene službe (-1,9%) in za obleko (-0,1%).
V	komentarjih, ki jih je sprožila včerajšnja objava začasnih podatkov o inflaciji ne manjka zaskrbljenih tonov, kakršnega je razbrati iz izjave generalnega sekretarja CGIL Trenti-na, za katerega sta vzroka za upadanje inflacijske stopnje padec porabe in uničujoča ekonomska kriza, torej okoliščine, ki so uspele zavreti celo učinek razvrednotenja lire. Za generalnega direktorja Confindustrie Cipolletto je deflacija rezultat ukinitve premične lestvice in omejitve javnih izdatkov, čemur mora čimprej slediti znižanje uradne obrestne mere. Glavni državni računovodja Mo-norchio pa močno znižanje inflacije jemlje kot zdravilo za državne račune in še zlasti za obresti, ki jih mora plačevati do vratu zadolžena država. Za takojšnje znižanje cene denarja se je zavzela tudi zveza trgovcev Conf-commercio, ki - ob poudarku na zaviralno vlogo distribucijskega sektorja - opozarja, da so učinki recesije na povpraševanje močnejši od inflacijskega pritiska na cene, ki ga je avtomatično sprožila devalvacija lire.
TRST - Z ogledom pa-driškega Centra za znanstvene raziskave je delegacija vsedržavnega vodstva Krščanske demoka-cije včeraj končala svoja "osimska" posvetovanja na Tržaškem in Goriškem. Veleposlanik Lu-dovico Incisa di Camera-na, zunanji minister KD, in senator Gilberto Bona-lumi, član senatne komisije za zunanje zadeve, sta se srečala z voditelji padriškega centra, pred tem pa sta imela razgovor tudi z rektorjem tržaške Univerze Giaco-mom Borrusom.
Rimska gosta sta se po predsinočnjem srečanju z novinarji, na katerem sta podala obračun pogovorov, udeležila seje deželnega odbora stranke, ki je bila v celoti posvečena vprašanjem v zvezi z Osimom. V tiskovnem poročilu beremo, da se bo KD - tako v deželi, kot v Rimu - zavzemala, da bi pri sklepanju sporazumov s Slovenijo in Hrvatsko prišla do izraza "evropska vloga" Trsta in Gorice. Fur-lanija-Julijska krajina naj bi v tem okviru res postala most med Evropsko skupnostjo in Vzhodno Evropo.
KD je mnenja, da je treba na tem področju postopno premeščati meje med državami in ustvariti nove integracijske tokove in ekonomske
procese. Debata na seji deželnega odbora je bila živahna in poglobljena -beremo še v tiskovni izjavi - zaobjela pa je vsa vprašanja, ki so na razne načine vezana s revizijo (ali posodobitvijo) Osimskih dogovorov. Na koncu je deželni tajnik Bruno Longo izrazil zadovoljstvo nad potekom pogovorov, ki sta jih predstavnika rimske KD imela z raznimi organizacijami, združenji in sindikalnimi delegacijami.
Kot smo že poročali, je Longo na ponedeljkovi tiskovni konferenci izrazil zadovoljsvo, da je bil za novega šefa slovenske diplomacije izbran krščanski demokrat Lojze Peterle. Podobno zadovoljstvo je v tiskovnem sporočilu včeraj izrazil tudi pokrajinski tajnik tržaške KD Sergio Tripani, ki je novemu zunanjemu ministru poslal brzojavko s čestitkami za izvolitev. Tripani izraža nujnost izboljšanja vsestranskih odnosov med Italijo in Sovenijo, ki se morajo razviti v mirnem vzdušju in spoštovati težnje po gospodarskem in družbenem razvoju obeh držav. Peterletovo imenovanje, je mnenja tržaški sekretar KD, nam vliva upanje, da se bodo odnosi med našima državama res izboljšali, v kar verjamejo vsi krščanski demokrati.
RIM - Za Italijane ni bil šok, za Palačo pa najbrž da. Padel je še en tabu: senator Republike Italije se je osvobodil vseh svojih oblek in se gol kot Adam (ohranil je samo naočnike) izpostavil oceni bralcev glavnih italijanskih časopisov.
Protagonist dogodka, ki je včeraj zjutraj v palači Madama izzval dovtipe, a tudi znatno zadrego, nasmeške, a tudi zgražanje, češ »senator si takih stvari ne sme dovoliti«, je Lucia-no Benetton, podjetnik in parlamentarec republikanske stranke. Sokrivec pa je fotograf Oli-viero Toscani, umetniški vodja reklamne kampanje Benettonovih in avtor najbolj šokantnih marketinških pobud zadnjih let. Njegove so zamisli o goli no-vorojenki, ki so jo v marsikateri državi prepovedali, o bolniku, ki umira za aidsom, o ptici, ki jo je »črna plima« na Shetlandkem otočju oblila s smrtonosno nafto.
»Ali je res gol, gol kot ga je ustvaril Bog oče,« je z nasmeškom spraševal včeraj zjutraj predsednik senata Gio-vanni Spadolini, ki se ni hotel izreci o tej potezi kolega, ki je bil kot on izvoljen na listi PRI.
Giovanni Ferrara Salu-te, prav tako republikanec, ni uspel prikriti zavisti. »Blagor njemu,« je zavzdihnil,« jaz se ne bi mogel izpostaviti tako.« Bolj feministična je bila ocena senatorke Elene Marinucci (PSI): »Doslej so se posluževali predvsem ženskega telesa, da bi reklamizi-rali pivo in avtomobile, sedaj bi se morda lahko razjezili tudi moški.«
Ironija je prevladovala med ocenami. »Lahko bi rekli, da mu je obleko skril Spadolini in jo ima pod stolom, seveda če se bo Benetton spomnil, da je tudi senator in se bo kdaj prikazal v palači Madama,« je menil demokristjan Marco Conti sklicujoč se na geslo reklame Vrnite mi obleko. Seveda ni manjkalo tudi tistih, ki so se zgražali. Zlasti tem je bila namenjena Benettonova izjava, ki je v svoji goloti videl metaforo novih prijemov, »tako nujnih v politiki: kralj je gol in iz te golote je treba začeti novo politiko, ki naj temelji na prosojnosti...«
Morda bi bilo bolje, da bi treviski podjetnik molčal in ohranil sa-moironični izraz, ki se mu je na reklamni fotografiji tako posrečil... (VT)
Srečanje SKF^SSk
TRST - Na tržaškem sedežu Stranke komunistične prenove sta se srečali delegaciji slovenskega dela SKP in SSk. Srečanja sta se udeležila deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar in pokrajinski tajnik tržaške SSk Martin Brecelj, za SKP pa sen. Stojan Spetič in Sergij Lipovec.
Razgovor je bil posvečen predlogu SSk o osnovanju nadstrankarske slovenske liste za deželne volitve. Predstavnika SKP sta poudarila, da je zgodovinska izbira komunistov v medetnični vzajemnosti in bodo skušali tudi tokrat zagotoviti izvolitev slovenskega deželnega svetovalca na listi SKP. Dalo pa bi se razmišljati o volilnih povezavah. Obe stranki vsekakor odločno zagovarjata načelo o zajamčenem zastopstvu za narodne manjšine, ki so prva žrtev predlaganih večinskih volilnih sistemov. SKP in SSk soglašata, da bi morala vsa slovenska manjšina odločneje zagovarjati te zahteve. Predstavniki SKP so seznanili sogovornike s pobudami, ki jih je sprejelo vsedržavno vodstvo stranke za uveljavitev načela o zastopanosti manjšine tako v vsedržavni volilni zakonodaji, kakor tudi v okvira zakona o zaščiti jezikovnih skupnosti.
SSk je ponovila mnenje, da bi bil skupni slovenski nastop krepka politična poteza ravno v podkrepitev zahteve po zajamčenem zastopstvu.
Govor je bil tudi o novi volilni zakonodaji za občine in pokrajine, ki zahteva od vseh slovenskih komponent iskanje primernih zavezništev za zavarovanje koristi našega prebivalstva.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0^32-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo: lema 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
______TRST / SKUPŠČINA KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI_
Za ohranitev teritorialne in predstavniške vloge KGS
S tehtnimi argumentacijami soglasno zavrnjene teze Dežele
TRST - Nad Kraško gorsko skupnostjo preteče visi Damoklejev meč. Ce sodimo po vsebinskih smernicah pravkar izdelanega zakonskega osnutka, ji Dežela streže po življenju, hoče ji odsekati dve tretjini korenin (KGS naj bi teritorialno zajemala namesto sedanjih devetih občin iz tržaške in goriške pokrajine le ozemlje devinsko-nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine). Proti takemu nesmiselnemu in z vrha vsiljenemu projektu pa so odločno dvignili glas izvoljeni predstavniki prizadetih krajevnih ustanov, ki s kopico pravnih, zgodovinskih, kulturnih in političnih argumentov, oporekajo temu naklepu. Deželna uprava se sklicuje na uresničevanje določb zakona štev. 142, tako da hoče na vrat na nos, čeprav je potekel rok že pred poldrugim letom, s sumljivo naglico udeja-niti tik pred iztekom mandata in pustiti težko dediščino, učinki katere so nepredvidljivi in vsekakor v nasprotju z interesi kraškega življa. Nakazana rešitev bi ne zagotavljala večje upravne Učinkovitosti in bi ne prispevala k zmanjšanju stroškov. Priključitev go-riških kraških občin Doberdob, Sovodnje, Tržič, Foljan, Zagraj in Ronke k Briški gorski skupnosti bi bila neplodna in v nasprotju z večplastno homogenostjo kraškega agregata. Povrhu bi morali ustvariti novo strukturo za upravljanje snujočega se kraškega parka in prav v tem grmu verjetno tiči zajec, saj nekatere sile s
strogo političnimi motivacijami odrekajo to vlogo Kraški gorski skupnosti.
Jasen odgovor in nedvoumen signal na ta provokativni izziv deželne vlade smo dobili na ponedeljkovi skupščini Kraške gorske skupnosti. Za ohranitev teritorialne celovitosti in politično predstavniške vloge te komprenzorialne ustanove so se praktično enoglasno izrekli delegati vseh včlanjenih občin, ki so podprli poseben dokument, ki ga je predlagal predsednik Ivan Sirca. Izjemo predstavljata le dva na novo imenovana predstavnika tržaške občine, ki sta se izgovarjala, da se ne moreta izreči o problemu, za katerega prvič slišita. Demokristjan Sasco se je tako vzdržal, listar Drabe-ni pa je edini oddal nasproten glas. V razpravi so s kopico tehtnih utemeljitev podprli zahtevo po ohranitvi statusa quo Brecelj (Devin-Nabreži-na), Budin (Zgonik), Can-ciani (Trst), Vižintin (Doberdob) in podpredsednik Busatto iz Tržiča, ki je naglasil, da si Dežela ne more privoščiti, da zaradi "višjih interesov” samovoljno odvzame KGS tolikšni socialnopolitični potencial.
V uvodnem posegu je predsednik Ivan Sirca seznanil člane skupščine, kakšen je bil dosedanji potek dogodkov v zvezi s to zagonetko. Ze dejstvo, da sta tako predsednik deželne vlade Turello kot pristojni odbornik Barna-
ba namenoma ignorirala zahtevo po zaslišanju, preden je bil oblikovan zakonski osnutek, je dovolj zgovoren dokaz, da se hoče to rešitev za vsako ceno vsiliti zvrha. Poleg avdicije na prvi deželni komisiji, je imel Sirca s sodelavci več informativnih sestankov z organizacijami in s političnimi predstavniki, med katerimi je omenil deželnega odbornika Ter-sarja, poslanca Bertolija in senatorja Bratino.
V dokumentu, ki ga je KGS odobrila in ga bo dostavila prvi deželni komisiji, se izpodbijejo deželne teze o okrnitvi KGS. Ena osrednjih značilnosti je homogenost celovitega kraškega območja, ki je neločljivo in se odraža tako z naravnega, kot socialnega, ekonomskega, upravnega, kulturnega in etničnega vidika. Upravna razmejitev med tržaško in goriško pokrajino je v tej globalni viziji nepomembna in morali bi celo težiti k ozemeljski raztegnitvi pristojnosti Kraške gorske skupnosti tudi na celoten teritorij dolinske in del miljske občine. Prav prisotnost in strnjena naselitev slovenske narodnostne skupnosti narekuje upoštevanje te posebnosti in posvečanje še posebne pozornosti pri podvze-manju slehernega ukrepa. Ker naj bi ozemlje KGS sovpadalo s kraškim parkom, je to še razlog več, da se ohrani teritorialna celovitost. S formalnega vidika se Dežela lahko izogne predpisom zakona
o krajevnih avtonomijah, ker ima poseben statut in ji bo ustavni zakon, ki bo vsak čas odobren v parlamentu, priznal veliko primarnih pristojnosti, med katerimi tudi pravico, da po svoji uvidevnosti in specifičnih merilih urejuje in razmejuje krajevne ustanove. KGS zato odločno zahteva prekinitev postopka za odobritev zakonskega osnutka, v skrajnem primeru pa se bodo morale politične in družbene sile aktivirati za obstrukcijo med razpravo v deželni skupščini.
Skupščina KGS je izvolila Ladija Minina (PSI) za novega člana upravnega odbora, ker dosedanji odbornik Anghelone ni več v tržaškem občinskem svetu. Prišlo je tudi do manjše iskrice, ko je Canciani zahteval zastopanost v organih KGS tudi SKP kot ene izmed dveh naslednic KPI in s tem v zvezi se je Budin (DSL) obvezal, da bo prišlo do preverjanja.
Iz proračunskih sredstev za pospeševanje razvojnega načrta je KGS sprejela sklep, da porazdeli 258,milijonov lir za uresničitev štirih družbenih pobud. Občina Doberdob bo tako prejela 153.406.000 lir za preureditev poslopja osnovne šole v Doberdobu. Občini Sovodnje so priznali prispevek 20 milijonov lir za adaptacijo kulturnega centra na Peči, gospodarski zadrugi Dol-Poljane so odmerili 80 milijonov lir za gradnjo kulturno-rekreacijskega središča na Palkišču, za ponatis vodiča "cesta terana” pa bo SDGZ prejelo 5 milijonov lir.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. februarja 1993 in zapadlostjo 1. februarja
2000.
■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 7% bruto, bo izplačan 1. avgusta 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,50 na semester.
■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■ Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 12,63% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno.
■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca d’Italia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. januarja.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. februarjem; ob vplačilu (2. februarja) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■ Podrobnejše informacije nudijo banke.
TRST
Sreda, 27. januarja 1993
NOVICE
ŠOLSTVO / POKRAJINSKI ŠOLSKI SVET
TERAPEVTSKI CENTER ZA NARKOMANE / KAJ MENI PSIHIATER PAVEL FONDA__
Nasprotovanja posegom v Starem mestu
Kaj bo s starim mestnim jedrom? Gradbeni in urbanistični naCrt tržašker Občine predvideva posege, ki bi hudo oškodovali značilnosti kraja in predvsem njegovo zgodovinsko in arheološko bogastvo. Tako menijo številni strokovnjaki in tako menijo tudi mnoge politične, družbene in kulturne sile. Vprašanje je že zadobilo vsedržavne razsežnosti, v samem Trstu pa se množijo protesti in obsodbe naCrta. Staffierijeva uprava se je znašla v pravem vrtincu. Stranka komunistične prenove.je včeraj sporočila, da je zahtevala od Staffierija razpravo v občinskem svetu o tem naCrtu, hkrati pa izrazila ostro nasprotovanje neodgovornim gradbenim posegom v Starem mestu. Včeraj se je oglasila tudi republikanska stranka, ki prav tako zahteva ponovno proučitev problema. Stranka meni, da je treba pri vsakem urbanističnem posegu upoštevati ekološko ravnovesje kraja, hkrati pa poskrbeti za ohranjevanje kulturne dediščine preteklosti.
V	tem okviru pa velja posebej poudariti pobudo Demokratične stranke levice, ki prireja jutri, ob 17.30, na Pomorski postaji širši posvet o urbanističnih problemih Starega mesta, na katerem bo imel glavno besedo prof. Edoardo Salzano.
Tiskarji Piccola dosegli sporazum
Tiskarji tržaškega italijanskega dnevnika II Piccolo so včeraj dosegli sporazum z delodajalcem o predlogu za reorganizacijo proizvodne strukture Časopisa. Obe strani so se domenili o datumu začetka prekvahfikacijskih poklicnih tečajev, domenjeno je bilo tudi, da bodo 25 tiskarjev predčasno upokojili, vodstvo podjetja pa se je tudi obvezalo, da bo preverilo možnost tiskanja drugih publikacij v tržaški tiskarni Piccola.
Sporazum so dosegli na srečanju, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik deželnega sveta FJK in deželni odbornik za industrijo Saro.Podjetje sta na srečanju predstavljala Carlo Melzi in Guido Cari-gnani, sindikalne organizacije tiskarjev pa Paolo Petini, Claudio Coslovich in Riccardo De Vescovi.
Z zgodovinskim vlakom od Trsta do Bleda
V	soboto, 13. februarja, bo s Trsta odpotoval proti Bledu zgodovinski vlak, ki ga bo vlekla parna lokomotiva. Vlak se bo med tem nevsakdanjim izletom ustavil na Opčinah, v Štanjelu, v Novi Gorici in v Tolminu. Udeleženci izleta bodo imeli na Bledu na razpolago avtobus, ki jih bo popeljal na ogled Blejskega gradu. Vlak bo odpotoval izpostaje Campo-Marzio ob 7.30, vrnil pa se bo ob 21.15. Kdor bi se želel udeležiti izleta, naj se obme na Železniški muzej (Ul. Cesare 1) ob delavnikih od 9. do 13. ure (razen ob ponedeljkih).
Proti združitvam italijanskih šol
Naše nižje srednje pa se lahko združi...
Čustvene reakcije ne rešujejo problemov
Tudi v Nabrežini je bil odpor; a ljudje so se premislili
»NaCrt o racionalizaciji šolskega omrežja na Tržaškem«, ki ga je pripravil šolski skrbnik Vito Čampo, da bi zadostil določilom zakona, ne ugaja nikomur. To gre sklepati po negativnem mnenju, ki ga je o združevanju ravnateljstev izrekel pokrajinski šolski svet. Po več kot štiriurni razpravi, ki je bila mestoma tudi dokaj razgreta, se je posvetovalni organ odločil, da zavrne naCrt skoraj na vsej črti.
Tisti »skoraj«, ki predstavlja izjemo v sicer dokaj enotni oceni skrbnikovega predloga, je, žal, namenjen prav slovenski šoli na Tržaškem, oziroma predlogom o združitvi slovenskih ravnateljstev. Pokrajinski šolski svet, v katerem ni predstavnikov slovenske šole, ker smo šolniki in starši svojcas bojkotirali volitve v ta organ,
je s pičlo večino (devet glasov za, osem proti) zavrnil predlog o združitvi mestnih didaktičnih ravnateljstev od Sv. Ivana in od Sv. Jakoba v skupno ravnateljstvo, ki naj bi upravljalo kar osem osnovnih šol in pet vrtcev, izrekel pa je povoljno mnenje o načrtovani združitvi nižjih srednjih šol (šole Erjavec s šolo Cankar in šole Levstik s šolo Kosovel). To je bil sploh edini skrbnikov predlog, s katerim se je pokrajinski šolski svet strinjal.
Drevi bo o vprašanju združevanja šol govor na srečanju, ki ga prireja komisija za šolstvo, kulturo in šport pri Slovenski skupnosti. Na javnem posvetu, ki bo ob 20.30 v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizettti 3/1), bodo poročali Nadja Magajna, Josip Pečenko in Aldo Stefančič.
SV. IVAN / PROTI ZDRUŽEVANJU RAVNATELJSTEV
Protest učiteljev
Psihiater in psihoanalitik Pavel Fonda
»Učiteljski zbor didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu v Trstu, zbran na redni seji dne 19. 1. 1993, je izrazil oster protest proti predlogu o združitvi didaktičnih ravnateljstev pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu v Trstu, ki ga predvideva predlog šolskega skrbništva o racionalizaciji šolskega omrežja na Tržaškem. Učiteljski zbor smatra, da bi bila taka združitev z operativnega in s tem tudi z didaktičnega
vidika neumestna, saj bi eno samo ravnateljstvo za celo mesto Trst moralo voditi osem osnovnih šol in pet državnih vrtcev, ter imeti didaktični nadzor nad štirimi tržaškimi občinskimi vrtci. Povprečje za italijanska didaktična ravnateljstva je 3 do 4 šole ter dva vrtca.
Vsaka šola ima svojo specifiko glede osebja, prostorov, opreme in drugo, zato pri odločanju o primernosti združitve tako velikega in
teritorialno tako razčlenjenega števila šol in vrtcev ni mogoCe upoštevati en sam kriterij, to je številčnost uCnega kadra, ki je konkretno le nekoliko manjše od priporočene.
V enaki meri ne more biti merodajna za združevanje sedanja nezase-denost ravnateljskih mest. Na osnovi števila učiteljev vpisanih na univerzo, se predvideva, da bo v nekaj letih tudi za ta mesta dovolj kandidatov.«
Sandor Tence
»Prebivalci Žavelj, Frankovca in bližnjih krajev, ki nasprotujejo terapevtskemu centru za narkomane na Dolgi kroni, bi morali obiskati eno takšnih skupnosti. Tam bi lahko neposredno preverili, kako poslujejo ti centri in kako ne predstavljajo nobenih nevarnosti za domače prebivalstvo«. Psihiater Pavel Fonda, ki se je u-deležil nedavne seje dolinskega občinskega sveta o tem vprašanju, je prepričan, da bi ogled enega od takih centrov za rehabilitacijo narkomanov bolj koristil kot kakršna koli javna skupščina, »na kateri se večkrat sproščajo le Čustvene reakcije, ki samo zaostrujejo problem, namesto da bi ga reševale«.
»Pred osemnajstimi leti smo na podobno nasprotovanje prebivalstva naleteli v Nabrežini, ko smo postavljali na noge prvi krajevni center za umsko zdravje. Takrat sicer niso zbirali podpisov, nasprotovanje pa je bilo kljub temu zelo odločno. S tiskovnimi kampanjami in z javnimi shodi so nam ljudje dali jasno razumeti, da nočejo te zdravstvene strukture. Mi smo vztrajali pri tem naCrtu in ko je center zaCel delo-
vati, so domačini sprevideli ne samo, da ne gre za nekaj, Cesar so se bali, temveč da je taka struktura pomembna tudi za krajevno okolje«. Fonda, ki je podobne negativne reakcije doživel tudi pri začetkih barkovljanskega centra za mentalno zdravje, je prepričan, da je informacija - tudi v zvezi z dolinskim primerom -potrebna, še bolj potrebna in koristna pa je izkušnja. Mnogi izmed Nabrežincev, ki so svojcas nasprotovali "prihodu" umskih bolnikov, so bili potem zaskrbljeni, ker je bil center nekaj Časa zaprt zaradi popravil in so se bali, da ne bi ta zapora trajala v nedogled.
Sodobna družba ima
težnjo, da kriminalizira vse, kar je deviantno in vse, kar ne odgovarja določenim normam, pa naj gre za alkoholike, narkomane ali umske bolnike. To sicer sodi v človeški nagon, z zdravo pametjo pa moramo skušati premostiti tudi te predsodke, podčrtuje Fonda, po mnenju katerega družba, ki izloča emarginirance, ni povsem zdrava družba. »Znebiti se moramo prepričanja, da emarginira-ni ljudje niso tako negativni, kot si mi predstavljamo in da tudi takoimenovani zdravi ljudje nismo tako pozitivni, kot kaže na prvi pogled«.
Primer don Vatte in Dolge krone je po mnenju slovenskega psihia-
tra splošen oziroma fi' ziološki problem, ki bi najbrž naletel na iste reakcije tudi v drugih krajevnih okoljih. »Eno pa je, Ce te negativne reakcije ostanejo marginalne in manjšinske, drugo je, Ce postanejo dominantne in odraz večine dolinske skupnosti«, nam je še dejal Fonda. Veliko odgovornost nosijo po njegovem mnenju domači upravitelji in politiki, ki ne smejo v tem primeru tekati za ljudmi in za njihovimi čustvenimi reakcijami, »ker bi se lahko zgodilo, da jutri ne bodo več v stanju nadzorovati dogajanj«.
Za kroniko naj dodamo, da je tržaška občinska uprava ponudila skupnosti San Martino al Čampo zemljišče v bivšem begunskem naselju pri Božjem polju. Tam naj bi don Vatta - v sodelovanju z javno ustanovo SERT - zgradil svoj terapevtski center in tako opustil projekt Dolge krone. Na Občini Trst so nam potrdili, da gre za sedaj samo za neformalni predlog, o katerem Vatta sploh še ni bil seznanjen. Voditelj skupnosti San Martino al Čampo je v zvezi s tem potrdil, da za sedaj ne namerava odstopati od projekta v dolinski občini, za katerega ima že objubljena sredstva.
TRST / ODBORNIK PERELLI OBSOJA
Dežela zanemarja tržaški kulturni milje
Za razne dejavnosti le malo sredstev
Občinski odbornik za kulturo Perelli se je v prejšnjih dneh udeležil nagrajevanja udeležencev, ki so sodelovali na prireditvah, ki jih je organizirala tržaška sekcija italijanskega združenja prijateljev božičnih jaslic. Ugotovil je, da je tudi letos ta pobuda zabeležila velik uspeh in privabila veliko število Tržačanov. Gre namreč za že zakoreninjeno tradicijo, ki sodi v okvir božičnih manifestacij, ki jih vsako leto prireja občinska uprava.
V svojem posegu se je odbornik Perelli dotaknil perečega vprašanja finančnih dotacij in poudaril, da je treba zagotoviti tržaškim kulturnim pobudam in dejavnostim primemo pozornost. Občinska uprava si sicer pri-
zadeva, da bi ovrednotila vse potencialnosti, ki jih nudi Trst na kulturnem področju in med drugim favorizirala tudi zasebno zadružništvo.
Ob vsem tem pa je treba podčrtati -je dodal Perelli - veliko pomanjkanje pozornosti in podpore do glavnega mesta Dežele zlasti pri dodeljevanju finančnih sredstev s strani deželne uprave. Letošnje leto bo po Perellijevem mnenju še težavnejše: skoraj v vseh sektorjih je deželno odborništvo za kulturo oklestilo izdatke za razne kulturne dejavnosti; poleg tega smo priče poskusom, da bi iz krajevnih skladov, kot je Sklad za Trst, izločili finančne prispevke, ki bi lahko bili namenjeni kulturnim dejavnostim. To
dokazuje, kako se pozablja na potrebe tega sektorja, kar ne oškoduje samo tržaškega kulturnega življenja, temveč je škodljivo tudi z gospodarskega in zaposlitvenega zornega kota.
Trsta še ni na deželnem seznamu mest, katerim dodeljujejo finančne prispevke za prirejanje takoimenovanih velikih razstav.
Trst ni bil nikoli deležen teh prispevkov, medtem ko je Dežela za leto 1993 dodelila več kot 2 milijardi lir za prireditve v Palmanovi. Odbornik Perelli poudarja, da je odnos deželne uprave do našega mesta na kulturnem področju povsem nevzdržen in da ga je treba zaradi tega spremeniti.
DOLINA / TATVINA NA KOMBIJU
Dolinski gasilci potrebujejo garažo
Neznanci odnesli signalne luči in sirene
OBIČAJI / SPREVOD BO 22. FEBRUARJA
Pust v Bregu: Priprave so v polnem teku
V soboto so se elani združenja prostovoljnih gasilcev Breg znašli pred neljubim odkritjem: na kombiju - uradnem vozilu gasilske ekipe iz Doline - so namreč manjkale signalne luči in sirena. Poškodbo oz. krajo so takoj prijavili najbližji orožniški postaji, kar pa gotovo ni rešilo problema, saj je gasilski kombi odtlej onesposobljen za redno uporabo.
Zaskrbljujoče je še posebej dejstvo, da je bilo vozilo parkirano pred dolinskim županstvom, kjer je prostor sicer osvetljen. To sicer še ni odvrnilo »nočnih nepridipravov« od namena, da s kombija »odstranijo« značilno zunanjo opremo. Po-
dobno poškodbo je dolinsko združenje prostovoljnih gasilcev že utrpelo pred petimi leti, ko so na tedanjem društvenem vozilu izmaknili vse štiri gume. Vsekakor se ob teh neljubih dogodkih še stopnjuje zaskrbljenost zaradi pomanjkanja pravega prostora, v katerem bi združenje prostovoljnih gasilcev Breg lahko primerno zaščiteno hranilo svojo opremo. Poleg o-ropanega kombija ima združenje na razpolago še jeep, ob tem pa je tudi vsa« drobna« oprema za protipožarne posege. Zaenkrat morajo torej prevozna sredstva puščati na priložnostnih mestih, v glavnem pred dolinskim županstvom. Občinska uprava je si-
cer že pred časom zagotovila svojo pomoC pri gradnji primerne garaže, doslej pa še ni prišlo do uresničitve pobude, ki je v vsakem primeru usmerjena v splošno korist občanov. Združenje prostovoljnih gasilcev je namreč v vseh svojih letih obstoja tudi zelo delovno, saj se ekipa prostovoljcev redno udeležuje ne le izobraževalnih tečajev in »krepi»z novimi člani, temveC tudi vestno sodeluje pri protipožarnih posegih predvsem na občinskem območju. Primerna garaža bi torej pripomogla k boljšemu delovanju združenja, vesekakor bi zaščitila imovino le-tega pred tovrstnimi »neprijetnostmi«.(dam)
DANES V TRSTU
Predavanje SDGZ o davčnih novostih
Po sinočnjem prvem srečanju v Nabrežini, se bo že danes nadaljevala serija predavanj, ki jih Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja zato, da bi svoje člane in vse zainteresirane seznanila z zadnjimi davčnimi novostmi. Izvedenci združenja bodo o novih določilih, ki so vnesla veliko zmede, strahu in ogorčenja med vse kategorije samostojnih delavcev, tokrat spregovorili v samem mestnem središču, in sicer na sedežu SDGZ v Ulici Ci-cerone 8, ob 20. uri.
Ostala srečanja bodo v petek, 29. januarja, spet na sedežu SDGZ (v italijanščini), v sredo, 3. februarja v Dolini in v petek, 5. februarja na Opčinah.
Sesti Pust v Bregu bo ' potekal po že ustaljenih pravilih: odbor, ki mu vztrajno načeljuje Tatjana Turko, bo priredil slavje na pustni ponedeljek (letos bo to 22. februarja), pot vozov in skupin bo šla od občinske telovadnice mimo županstva do prvega križišča in spet nazaj, nagrajevanje bo pred sedežem dolinske občinske uprave.
Tudi letos se ponavlja naCelo, da so vrata breškega pusta odprta vozovom in skupinam iz bližnje in širše okolice. Za prijave pa je Cas do ponedeljka, 8. februarja (zamudnikov ne bodo mogli upoštevati pri zgibanki!), sprejemata pa jih Boris Žerjal (na dolinskem županstvu, tel.
228110 ali 228127) in Tatjana Turko (od 13. do 15. ure, na tel. 228-090). Sicer so se nekatere skupine pustarjev že prijavile, med temi so lanski zmagovalci, Ma-čkoljani, ki jim pripadata tudi vlogi kralja in kraljice, BoljunCani, malčki iz slovenskega in italijanskega otroškega vrtca in 1. razreda OS iz Doline, skupini Jaba-dabadu in «Ceš Cupt’t« ter pustarji iz Loga.
Sprevode bo popestril Pihalni orkester Breg, pri nagrajevanju pa bo odločilno mnenje strokovne žirije, ki bo vozove iz skupine ocenjevala po različnih značilnostih in med le-temi določila enega glavnega zmagoval-ca.(dam).
BAZOVICA / SREČANJE Z BRALCI
Odmevi na novi Primorski dnevnik
Ob nekaterih kritičnih pripombah in predlogih v splošnem pozitivno oceno
Novi Primorski dnevnik je imel tudi med bazovskimi bralci pozitiven odziv, ljudi pa vsekakor zanima njegov bodoči razvoj, kar je prišlo do izraza v peštri predsi-noCnji razpravi v Bazoviškem domu. Bazovci v glavnem soglašajo z oceno, da mora biti v sodobnem časopisu čimveC vesti, potem pa naj jih vsakdo izbira in prebira po svojem zanimanju. Izrazili so tudi željo, da bi bilo več reportažnih člankov iz naših krajev, na pripombo, da je preveč vesti iz Slovenije, pa so mnogi ugotavljali, da vemo sedaj o dogajanju v matici mnogo več kot v preteklosti.
RIŽARNA / OB 50-LETNICI
Z miroljubnim sožitjem proti rasističnemu nasilju
Vsa združenja in društva pozivamo, naj bodo pobudniki akcij, prireditev in drugih manifestacij proti rasizmu, da bi tako oktobra na primeren način počastili 50-letnico tržaške Rižarne. To vabilo izhaja iz strani tržaške publikacije La nuova alabarda, ni pa namenjeno le društvom, paC pa želi zdramiti tudi politične sile, družbene, kulturne in verske organizacije, da bi se aktivno vključile v boj proti novemu razmahu rasizma.
Clankar uvodoma o-menja tragično zgodbo Rižarne, ki so jo aktivira-
li oktobra 1943, da bi postala koncentracijsko in uničevalno taborišče. Italijansko sodstvo še ni osvetlilo vseh temnih neznank Rižarne.
Pol stoletja po tistih dogodkih se po Evropi spet razpihujejo ideologije, ki so privedle do takih tragedij, kakršna je bila Rižarna. La nuova alabarda se želi s svojim pozivom zavzeti za drugačen tip življenja, za miroljubno sodelovanje, za kulturo sožitja, ki je v teh krajih neobhodno potrebna. Le tako bo mogoče zaustaviti val rasističnega nasilja.
BALET / PRIREDITEV SO PREDSTAVILI VČERAJ
Zmes plesa in glasbe v režiji izzivalne ameriške umetnice Jean Edelstein
Ekscentrična in izzivalna ameriška umetnica Jean Edelstein je vCeraj na tiskovni konferenci v Muzeju Revoltella predstavila svojo multime-dialno prireditev z naslovom Painting the mušic and dance, ki jo bo izvedla v Trstu ob začetku svoje prve evropske turneje. Prireditev je zmes plesa in glasbe, ki jo bodo poleg umetnice ustvarjali plesalci Roberto Cocconi, Flavia Marini in Giorgio Rossi, ob tem pa bo Američanka tudi razstavila vrsto svojih slik. Predstavo prireja Skupina ’78.
z—
GLEDALIŠČE / ABONMAJSKA PREDSTAVA SSG
Slovenska varianta zapeljivega Anatola
Z delom A. Schnitzlerja gostuje ljubljanska Drama
Zvesti prijatelj Max (Dare Valič), ena izmed "žrtev" (Nataša Ralijan) in neozdravljivi zapeljevalec (Igor Samobor)
Očitno je dandanes zapeljivost zelo zapeljiva: dovoljujemo si besedno igro, ker si je to temo oziroma postavitev dela Arthurja Schnitzlerja Anatol skoraj istočasno omislilo več gledališč v različnih državah. Ta vzgib, ki se mu je težko upreti, je zajel tudi naše kraje, saj smo lahko najprej sledili Anatolu v postavitvi' Stalnega gledališča FJK
Redno srečanje v Društvu slovenskih izobražencev je bilo v ponedeljek posvečeno ljudski nosi iz Ziljske doline v Avstriji, ki je v tistih krajih Se danes izredno močan simbol slovenstva.
Ob tej priložnosti so tudi odprli razstavo, ki priča o zgodovini te značilne noše, gostja večera pa je bila Marija Makarovič, avtorica knjige z etnografsko vsebino z naslovom »Zilja«. Delo je izšlo v Ljubljani leta 1991 kot peti zvezek zbirke »Slovenska ljudska noša v besedi in podobi«, ilustrirala jo je Jana Dolenc, založili pa sta jo Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Krščansko kulturna zveza (KKZ) iz Celovca.
Po uvodnih besedah predsednika DSI Sergija Pahorja je nekaj besed spregovoril tajnik celovške KKZ Nuže Tol-majer, ki je predvsem poudaril, da si ta organizacija vedno bolj prizadeva za ohranitev slovenskega ljudskega izročila, saj je v Avstriji asimilacijski tok tako močan, da se to bogastvo danes izgublja oziroma si ga prisvajajo nemško govoreči prebivalci.
Marija Makarovič je povedala tudi mnogo zanimivih podatkov o svojem raziskovalnem delu. V Zilji je preživela dve leti, z njo pa je bila tudi Jana Dolenc, ki je po pričevanju starejših oseb narisala razne vrste noš. Te risbe si lahko tudi ogledamo na razstavi.
in skupine Glauco Mauri (predstava trenutno ”kroži" po. deželi), nato prisluhnili zanimivi okrogli mizi o zapeljivosti (poročilo na 20. strani) in končno bo konec tedna v Trstu gostovala ljubljanska Drama, ki je tudi pripravila predstavo Anatol. Nedvomno je "slovenski" zapeljivec drugačen od "italijanskega", če že ne zaradi drugega zaradi jezika, ki
Predavateljica je poudarila, da je ziljska nosa izredno slikovita in je bila v 18. in 19. stoletju tudi edina s kratkim krilom (tik nad kolenom), ki se je ohranilo kljub izredni prepovedi cesarice Marije Terezije. Ta noša se v bistvu še danes razvija, saj jo domačini še oblečejo ob posebnih priložnostih.
Marija Makarovič je tudi povedala nekaj besed o težavah, na katere je naletela pri svojem raziskovalnem delu predvsem zato, ker je Zilja danes večinoma ponemčena. Raziskovanje nos in
se povsem različno prilagajata govorici zapeljevanja in zapeljivosti v splošnem. Vsekakor je ljubljansko postavitev po prevodu Marijana Krambergerja pripravil režiser Zvone Šedlbauer, v naslovni vlogi pa nastopa Igor Samobor. Predstavo sestavlja ciklus sedmih kratkih enodejank, ki ponazarjajo sedem prizorov iz ljubezenskega življenja za-
oblačilne kulture, je se dejala predavateljica, je sploh zelo pomembno, saj nam obleke veliko povedo o življenju in navadah ljudi. Slovenci iz Zilje istovetijo to nošo z jezikom, z narodno pripadnostjo.
Večer se je zaključil z razgovorom med avtorico knjige in občinstvom. Kdor pa se zanima za etnografijo, si lahko do 6. februarja ogleda razstavo o ziljski ljudski noši. Razstavni prostori v Ulici Donitetti 3 (I. nadstropje) so odprti od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
peljivca Anatola: v vsakem prizoru nastopa druga ženska, ki je bila zapeljana oz. je zapeljala nestanovitnega in nedozorelega moškega. Vseskozi ga spremlja zvesti, a kritični prijatelj Max -tokrat ga igra Dare Valič . Ljubljanska Drama bo v Trstu za abonente SSG nastopila trikrat - od petka do nedelje, nakar bo ponovila predstavo še v Gorici.
Družino Katje in Darija je osrečilo rojstvo malega
Denisa
Ob veselem dogodku čestita staršema in novorojenčku
MoPZ Igo Gruden
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA, 27. januarja 1993
ANGELA
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.04 - Dolžina dneva 9.32 - Luna vzide ob 9.06 in zatone ob 22.07.
Jutri, ČETRTEK, 28. januarja 1993
TOMAŽ-
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1018,7 mb narašča, veter 20 km na uro severnik, vlaga 23-odstot-na, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: .Samuele Mininel, VValter Sterni, Nicole Petrucci, Aldo For-ti, Chiara Šanson, Daniele Frausin, Francesca Manoc-chi, Federica Vascotto.
UMRLI SO: ,10-letna Chiara Roveredo, 1 dan stara Helen VVallace, 80-letni Arrigo Meneghetti, 73-let-na Zorka Možina, 87-letna Antonia Cernigoi, 90-letni Girolamo Fontana, 87-letna Albina Milič, 79-letna Olga Fontanot, 74-letni Arman-do Grillo, 51-letni Italo Ponte, 82-letna Bianca Rautnik, 68-letni Giovanni Bradini, 81-letna Delfina Berti, 89-letni Giovanni Palcich in 79-letna Čarobna Simonovich.
I ; LEKARNE
Od ponedeljka, 25. do nedelje, 31. januarja 1993 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za naj-
_____DSI / PREDAVANJE IN RAZSTAVA___
Ziljska ljudska noša kol simbol pripadnosti
Predavala je raziskovalka Marija Makarovič
Helena Jovanovič
Marija Makarovič posredovala vrsto zanimivih podatkov (f.Ferrari)
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE
GOSTUJE
DRAMA SNG LJUBLJANA
Arthur Schnitzler
ANATOL
Režija
Zvone Šedlbauer
V petek, 29. januarja, ob 20.30 Abonma red A in D; v soboto, 30. januarja, ob 20.30 Abonma red B, E in F; v nedeljo, 31. januarja, ob 16. uri Abonma red C in G
SKD IGO GRUDEN in SD SOKOL NABREŽINA sklicujeta
Redni občni zbor članov
ki bo v društvenih prostorih v petek, 5. februarja,
ob 19.30 v prvem ter OB 20. URI V DRUGEM SKLICANJU.	Vabljeni!
Komisija za šolstvo, kulturo in šport prireja javni posvet na temo
ZDRUŽEVANJE SLOVENSKIH SOL: DA ALI NE?
Uvodna razmišljanja bodo podali Nadja Maganja Jevnikar, Josip Pečenko in Aldo Stefančič. Moderator Peter MoCnik.
Posvet bo danes, 27. januarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Donizetti 3/1 .Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu bodočnost slovenske Sole!
Izšel je	TA
Dobite ga lahko: v Nabrežini: Knjigarna Terčon Eaicola VValter v Križu: Sedmak Bruna na Proseku: Vechietti Ada	na Opčinah: Cartolibreria Chessa v Bazovici: Kebar Liiiana v Boljuncu: Žerjal Josip v Trstu: Tržaška knjigarna
Za naročnine telefonirajte nam na St. 003867 31506.	
POGOVOR O PRIMORSKEM DNEVNIKU
V DOLINI:
danes, 27. januarja, ob 20.30 v dvorani KD Valentin Vodnik. Prisotna bosta: predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in odgovorni urednik BOJAN BREZIGAR.
VABLJENI VSI NAROČNIKI IN BRALCI
PRIMORSKEGA DNEVNIKA!
nujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KINO
ARISTON - 16.00, 1805, 20.10, 22.15 »II danno», r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Binoche, Le-slie Caron.
EKCELSIOR - 16.30,
18.20,	20.10, 22.15 »So-gnando la California« r. Carlo Vanzina, i. M. Boldi, N. Frassica, Bo Derek.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »La bella e la bestia«, prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Co-stner, Whitney Houston.
NAZIONALE II - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »L’ulti-mo dei Mohicani«, i. Daniel Day Levvis.
NAZIONALE III - 16.30, 1815, 20.15, 22.15 »In tre sopra mia moglie«, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE IV - 16.00 18.15, 20.15, 22.15 »II pasto nudo», r. David Cro-nenberg; i. Petter VVeller, Roy Scheider.
GRATTACIELO - 17.00, 19.30,	22.00 »Codice
d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson, Demi Moore.
MIGNON - 16.30, 18.25,
20.20,	22.15 »Puerto Escondido«, r. Gabriele Salvadores, i. Diego Abba-tantuono, Valeria Golino.
EDEN - 15.30, 22.10 »Moana schiava del piace-re e della depravazione anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.00,
20.00,	22.10. »La morte ti fa bella», r. Robert Ze-meckis, i. Meryl Streep.
LUMIERE -	17.00,
19.30, 22.00 »La citta della gioia«, i. Patrick Swaytze.
ALCIONE - 16.30 18.15,
20.00,	22.00 »Un cuore in inverno«, r. Claude Sautet, i. D. Auteuil, E. Beart, A. Dussolier.
RADIO - 15.30, 21.30 » Multioral superanal», porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
'M____PRIREDITVE
PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 31. januarja, na ogled igre »MATURA«. Uprizorila jo bo dramska skupina »ODER 90« iz Gorice, v režiji FRANKA ŽERJALA. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Toplo vabljeni!
SKD TABOR - OPČINE -Prosvetni dom - V nedeljo, 31. januarja, ob 16.30 gostovanje Baletne skupine SD Mladina iz Križa pod vodstvom Anke Kocjančič in Ingrid Sedmak. Vabljeni!
KD PRIMORSKO vabi na ogled slikarske razstave Ennia Tedeschija, ki bo odprta se jutri, 28. t. m., od 17. do 19. ure v Torkli v Mačkoljah.
JK CUPA in TPK SIRENA priredita predavanji z videokaseto jadralca na poti okoli sveta Jureta Sterka: V NAROČJU VETRA v soboto, 30. januarja, ob 16. uri na sedežu JK Cupa v Sesljanu za tečajnike in mladino; ob 20. uri na sedežu TPK Sirena v Barkovljah za člane in prijatelje obeh klubov. Vabljeni!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST -SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v sodelovanju z ŽUPNIJO RODIK prirejajo VRABCEVO OBLETNICO. V nedeljo, 31. januarja, ob 10. uri bo v Rodiku ob prvi obletnici smrti skladatelja Ubalda Vrabca obletna sv. maša pri kateri bo sodeloval zbor Con-sortium musicum. Pod vodstvom dirigenta dr. Mirka Cudermana bodo izvajali skladbe Ubalda Vrabca. Po masi bo dr. Zorko Harej predstavil zbirko Vrabčevih mas. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 30. t. m., na večer z naslovom POTOVANJE PO SEVERNI FRI-
ZIJI. Tomaž Susič bo med drugim spregovoril tudi o frizijski manjšini. Začetek ob 18.30.
□ OBVESTILA
SO TI VSEC PRAVLJICE? Pridi jutri, 28. januarja, ob 17.30 v Ludoteko Lupu-sinfabula (Skedenjska ulica 124), kjer nam bo Stefano Micol pripovedoval lepo Andersenovo pravljico...
SEKCIJA SSk ZA SKEDENJ, SV. ANO IN KO-LONKOVEC vabi domačine na javno razpravo o aktualnih	krajevnih
vprašanjih, o političnem položaju na Tržaškem in o trenutnem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji jutri, 28. januarja, ob 20.30 v Domu Jakoba Ukmarja, Ul. Soncini 112. Sodelujejo Sergij Petaros, Alojz Debeliš, Ivo Jevnikar in Peter Močnik.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Prispevke lahko oddate na sedežu (Ul. Donizetti 3) vsak delavnik zjutraj ali poverjenikom SKK na višjih šolah najkasneje do 4. februarja vključno. Komisije bodo razglasile zmagovalce na Prešernovi proslavi v soboto, 6. februarja, ob 18.30.
OBČINA REPENTABOR
obvešča, da se je OBČINSKA AMBULANTA preselila v nove prostore v Domu Albina Bubniča - Repen 86.
GLASBENA SOLA
»Punto Musicale* v Sesljanu sporoča, da se bo v kratkem pričel nov tečaj harmonike. Za informacije pokličite tajništvo sole vs^k torek in petek od
15.00	do 19.00 (Sesljan center 45/2. nadstr.), tel. 299994.
GOETHE INSTITUT
sporoča, da se bodo v kratkem pričeli hitri tečaji nemščine za začetnike in ostale. Za informacije telefonirati na St. 635763-64 -Ul. Coroneo 15.
IZLETI
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. februarja, smučarski izlet na Monte Elmo (Šesto Val Pusteria). Cena izleta je 23.000 lir, odhod je predviden ob 6. uri iz Sesljana - center. Vabljeni vsi smučarji in ljubitelji snega. (Za informacije tel. na St. 299798 od 20. do 22. ure.)
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da zapade rok za vložitev prošenj za premestitve 5. februarja za profesorje višjih srednjih sol in 10. februarja za učitelje.Sindikat obvešča tudi, da je razpisan natečaj za mesto ravnatelja poklicnega trgovskega zavoda. Natečaj je namenjen izključno profesorjem, ki so opravili najmanj dve leti službovanja kot poverjeni ravnatelj na Šolali s slovenskim učnim jezikom.
MALI OGLASI
ZDRUŽENJE POMEMBNIH ITALIJANSKIH PODJETIJ, KI OPERIRAJO V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM NA PODROČJU USLUG, NUJNO ISCE ZA SVOJEGA FUNKCIONARJA DVE TAJNICI/KA S SLEDEČIMI REKVIZITI: ZNANJE SLOVENŠČINE, HRVAŠČINE, ITALIJANŠČINE IN ANGLEŠČINE (VSAJ ŠOLSKE), TAKOJ PROSTI, BIVAJOČI NA OBMOČJU NOVE GORICE. OSEBNI DOHODEK NA NIVOJU ITALIJANSKEGA, VELIKA MOŽNOST NAPREDOVANJA, DELO JE STALNO. ZA SESTANEK TELEFONIRATI OD TORKA, 26. JANUARJA, DO PETKA, 29. JANUARJA 1993, OD 8. DO 12. IN OD 13.30 DO 16. URE NA ŠTEVILKO 9939 481 536746 -GORICA (ITALIJA).
OSMICA je odprta do 23. februarja - Zajčja farma v Repniču.
OSMICO je odprla Marija Gombač, Lonjer 291/1. Toči belo in črno vino, poskrbljeno za prigrizek.
OSMICO je odprl v Ric-manjih 118 Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
NUJNO iščem delo kot vrtnar in sadjar. Imam izkušnje na področju vzdrževanja vrtov in parkov. Telefonirati ob uri obedov na St. (0481) 78188.
17-LETNO dekle z veliko volje do dela isce kakršnokoli zaposlitev. Tel. na St. 417937 ob uri obedov.
ISCEM delo kot čistilka pri družinah ali podjetjih v popoldanskih urah. Pisati na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »ČISTILKA«.
KUPIMO slamo v malih balah ali rotobalah. Tel. na St. 228932.
PRODAM eno- oziroma dvostanovanjsko hišo z dvoriščem v Trstu v Ul. Dei Porta. Tel. ob delavnikih od 19. do 20. ure na St. (040) 392924.
ODDAJAMO v najem v središču mesta tri sobe primerne za urad, ambulanto itd. Tel. na St. 415785 od 13. do 15. ure.
NI V A 4X4, bele barve, letnik 90, v dobrem stanju, na prodaj. Tel. na St. 228932.
PRODAM regato 70, letnik 84, v odličnem stanju, za 2 milijona lir. Tel. na St. (040) 226452.
KOKOŠJA farma Srečko Tomšič - Sovodnje, prodaja mlade pitke nesnice čiste pasme. Tel. na st. (0481) 882064.
VDOVA srednjih let isce družbo, da bi s prijateljstvom popestrila in naredila življenje bolj zanimivo. Zainteresirani naj pišejo na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »VESELA DRUŽBA«.
PRISPEVKI
V	spomin na Marijo Ban vd. Puntar darujeta Mario in Marta (Križ) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Glavina Srečko daruje
50.000	lir za gradnjo novega kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na Ivanko Hrovatin, mamo svoje bivSe kolegice, daruje Srečka Artač 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na drago Ivanko VVilhelm Hrovatin daruje N.N. 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	spomin na dragega svaka in strica Alberta Kante daruje jo družine Žužek, Colja in Škrk
100.000	lir za SD Kontovel. Namesto cvetja na grob
pok. Ivanke Ukmar darujejo Danilo Pertot z družino 100.000 lir, Berta in Dezi 30.000 lir ter družina Škamperle-Furlan
50.000	lir za proseSko cerkev.
V	spomin na drago Ivanko Hrovatin in na Ivana Hrovatina daruje Angela Guštin 25.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši, 25.000 lir za MoPZ Tabor, 25.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB z Opčin in 25.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi.
V	spomin na Ivanko Mi-lic-Ukmar darujeta sinova
200.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Milič vd. Ukmar darujejo Darko, Ivo, Darjo, Egon in Boris
100.000	lir za KD Prosek-Kontovel.
Nosilci krste pok. Marije Rupel vd. Husu darujejo
300.000	lir za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na pok. Ivanko Milič vd. Ukmar daruje Marica Daneu
20.000	lir za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na Marijo Škrk vd. Petelin darujeta Pepi in Boža 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob drage tete Marije Skerk daruje Nevenka Petelin
50.000	lir za popravilo cerkve na Kontovelu.
V	spomin na pok. Marijo Skerk vd. Petelin darujeta družini Gruber in Cibic
100.000	lir za popravilo cerkve na Kontovelu.
V	spomin na Mileno Perčič vd. Kocman darujeta Mirjam in Milena Kosmina
30.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na Alberta Kante darujeta bratranec Janko in sestrična Danica
50.000	lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob
Romanota Kavaliča in Marije Perčič darujeta Egon in Romana 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Marije Perčič darujeta Julka in Nadja (Repen 87)
50.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	počastitev spomina drage mame Marije Rupel darujeta hčeri Marija in Dragica 250.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Pepija Cernjavo daruje Dragica Husu 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Marijo Skerk vd. Petelin darujeta Pepi in BoZa Cuk 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Družina Cok iz Pod-lonjerja daruje 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob obletnicah smrti ma-
me in brata daruje Vladimir 25.000 lir za SD Mladina in 25.000 lir za SD Vesna.
V	počastitev spomina gospe Josipine Ženko vd. Junc daruje Tatjana in Josip Panjek 50.000 lir za Dijaški dom.
V	počastitev spomina Maksa Morellija daruje Josip Panjek 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Josipino Ženko vd. Junc darujejo družine Barbiero, Birsa, gerdol, Gombač, Maver, Škerl in Vigini 105.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob strica Pavla Baretta daruje Sergij Kocjančič z družino
50.000	lir za Sklad Mitje Cuka.
Ob 100-letnici rojstva očeta Gregorja in mame Jožefe daruje sin Francko Cattonar z družino 100.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na Vaskota Punter in Marijo Rupel vd. Husu daruje Vekoslav Rupel 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Pavla Ba-retto, Bernardo Černigoj vd. Novak in Joška Lukeža darujeta Angela in Karlo Gec 50.000 lir za Center za
smrti dragega Danila Stublja daruje žena Justina 50.000 lir za MoPZ Tabor.
V	spomin na Ivanko VVilhelm Hrovatin daruje Lojzka Sosič z družino 25.000 lir za vzdrževanje spomenikov NOB na Opčinah in 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Natašino nono g. Zoro Mibč darujeta Eda in Pepi Pegan 50.000 lir za MPZ Rdeča zvezda,
Ob plačanju članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev: Svetka Grgič
10.000	lir, Albert Derganc 5.000 lir.
rakasta obolenja. Ob obletnici
t
Mirno je zaspala naša draga
Zora Milič vd. Hrovatin
(OD CIPROTA)
Pogreb bo v petek, 29. januarja, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Žalujoči svak Ferdinand, nečakinje in nečaki z družinami
Opčine, 27. 1. 1993
Ob težki izgubi ljubljenega JoSka sočustvujejo z Nevo
Mira in Tanja Hreščak ter Marinka Modic
Ob težki izgubi Joška Lukeša izreka družini globoko sožalje
KD Rovte - Kolonkovec
Ob izgubi dragega moža izreka Nevi Lukeš in družini iskreno sožalje
SKD Barko vije
Ob izgubi Jožka LukeSa izražajo iskreno sožalje ženi Nevi in svojcem
družine Malalan - Trebče
„ NOVICE
FINANCARSKA ŠOLA / IZJAVA TRIPANIJA
DOBERDOB / KD JEZERO BO OBNOVILO SVOJ SEDE2
Do konca tedna poravnati koncesije za trgovine
Med raznimi januarskimi zapadlostmi je tudi rok za plačilo letnih licenc za trgovske dejavnosti. Goriška občina, ki letos zaradi tehničnih težav ni poslala interesentom položnic, kot je to delala prejšnja leta, zato opozarja, da je Cas za vplačilo samo še ta teden. Pojasnila dajejo v pristojnem občinskem uradu tudi po telefonu (383241). Vplačila so možna na položnicah, ki so na razpolago na vseh poštnih uradih. Treba jih je izvesti na poštni tek. raCun št. 10545499 s pripisom, da gre za takso za koncesije Občine Gorica.
Zneski so letos sledeči: 327 tisoč lir za trgovine z do 200 kv. metri prodajne površine, 651 tisoč za trgovine do 1.500 kv. m površine in milijon 300 tisoC lir za še veCje trgovine. Za mesnice pa je predvideno še specifično vplačilo 113.500 lir. Kdor ne bo oveznosti poravnal do sobote (pozor, ker postni uradi ta dan delajo s krajšim urnikom!) bo moral plačati takso z 10-odstotnim poviškom za prvih 30 dni zamude oz. z 20-od-stotnim dodatkom v primeru daljše zamude.
Javne površine: plačilo takoj za prijave pa je čas do marca
Goriška občinska uprava je včeraj sporočila, da je rok za predložitev prijav v zvezi z uporabo javnih površin podaljšan do 31. marca letos. Nespremenjen pa ostaja rok za vplačilo davka na koriščenje teh površin, ki ga je treba plačati do 31. januarja. Pri tem opozarjajo, da je prijave treba nasloviti na ustanovo, ki je lastnica površine, davek pa je treba poravnati v Registrskem uradu in sicer v znesku 5 odstotkov zadnje najemnine. Podrobnejše informacije nudijo v Registrskem uradu in v občinskem uradu za premoženje.
V	ponedeljek v Gorici »Anatol«v izvedbi Drame SNG
V	ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Verdi peta letošnja gledališka predstava abonmaja SSG - sezona 1992/93 - in sicer gostovanje Drame SNG iz Ljubljane z delom Arthurja Schnitzlerja “Anatol”, režija Zvone Šedlbauer. “Anatol” je igra o mladem dunajskem ženskarju, uživaču in ciniku, ki se iz avanture v avanturo zmeraj bolj vdaja vzplamteli strasti in upanju, da bo nova ljubezen dala življenju tudi nov smisel. Dogodivščine pa se končujejo s streznitvijo in skepso.
Predstavo v goriškem gledališču Verdi prireja SSG s sodelovanjem Kulturnega doma v Gorici. Za podrobnejše informacije se lahko interesenti obrnejo na urad Kulturnega doma (ul. Brass 20 -Gorica, tel. 33288). Za goriške abonente bo avtobus vozil po ustaljenem voznem redu.
KD ne zavrača referenduma
Sprejemljive so tudi druge lokacije
Marko Marinčič
Sredi vasi želijo pridobiti sodoben kulturni center
V njem naj bi poleg večje dvorane za prireditve imelo svoj sedež razno doberdobsko društvo in organizacije
Poslopje, v katerem ima sedež KD Jezero v Doberdobu (foto Marko Jarc)
Mi proti referendumu o financarski šoli? Kje pa! V tem tonu je napisana izjava za tisk, s katero je včeraj občinski tajnik KD Maurizio Tri-pani odgovoril na kritike političnim silam - in KD je med temi -, ki so se doslej najbolj zavzemale za financarsko šolo na letališču. O tem je mestno vodstvo stranke razpravljalo na predsi-noCnji seji z županom Tuzzijem in načelnikom občinske svetovalske skupine Zappalajem.
Po izjavah deželnega odbornika Tersarja, da je sklicevanje na vojaško tajnost za preprečevanje referenduma povsem neutemeljeno, in po vesti, da je odbor za letališče vložil priziv na TAR zoper sklep o zavrnitvi referenduma, se je KD znašla v zadregi. Zato se Tripani obrača neposredno na javnost in skuša popraviti vtis, po katerem naj bi KD skušala preprečiti izvedbo ljudskega glasovanja.
2e v večinskem sporazumu ob umestitvi Tuz-zijevega odbora, pojasnjuje tajnik KD, je bil dogovor, da naj bi šolo uresničili v Gorici, pri čemer ni bila izključena možnost uporabe kake opuščene vojašnice. KD se še vedno
zavezma za odprtje šole v Gorici in to tudi v kaki opuščeni vojašnici,»Ce bi se izkazalo, da je ta lokacija primernejša«. KD torej ni proti referendumu, ampak»Ce bi se zaradi novih, danes še nepoznanih elementov presoje izkazalo, da je referendum izvedljiv«, bo KD podprla njegovo izvedbo tudi zato, da se enkrat za vselej reši vprašanje, ki razdvaja mesto.
To novo, odprtejše stališCe KD do problema, bo najbrž vplivalo tudi na pogajanja za premostitev krize na občini, ki so prav tako še odprta za vsako možno rešitev. V trenutku ko PSI zahteva ohranitev sedanje uprave, kot pišemo posebej, se je nekoliko zmanjšala razdalja med KD in DSL, ki ju ločuje prav financar-ska šola.
Marko Jarc
V prejšnjem tednu se je sestal odbor kulturnega društva Jezero iz Doberdoba, da bi začel pretresati možnosti za preureditev društvenih prostorov. Z zakonom za obmejna območja so namreč prejeli sto milijonov lir za nujna popravila svojega sedeža.
Stavba je bila zgrajena leta 1954, prvič je bila popravljena leta 1968 in jo je ob takratni priložnosti otvoril slikar Robert Hlavaty. Zadnjič so si člani društva Jezero zavihali rokave in udarniško obnovili sedež-leta 1976. Cas je odtlej stavbo zdelal in že dolgo ni bila veC primerna za dostojno delovanje. Pomanjkanje ogrevanja in novi varnostni predpisi za javne dvorane so v zadnjem času že onemogočali delovanje. Povedati je treba, da na sedežu kulturnega društva Jezero vadita moški in ženski pevski zbor omenjenega društva, v isti stavbi je tudi sedež športnega združenja Mladost, do-berdobske družine tabornikov Rodu modrega vala, glasbene šole itd.
Predsednik društva Jezero Viljem Gergolet nam je povedal, da upajo, da bodo prihodnje leto zopet deležni držav-
ne podpore, sicer ne bo dovolj denarja za vsa potrebna popravila. Zelja elanov društva namreč je, da bi tokrat temeljito preuredili prostore in pravzaprav vso notranjost poslopja. Dvorana naj bi bila po prvih zamislih v pritličju, ker bi na tak naCin lažje zadostili predpisom o varnosti za javne prireditve. V zgornjih prostorih bi bile sobe, kjer bi imeli svoj sedež SZ Mladost, pevski zbori, taborniki in tudi foto odsek. Vendar ne
bo mogoCe vsega urediti po prvotnih zamislih “zaradi nerazumljivega, odklonilnega stališča enega izmed sosedov”, nam je povedal predsednik Gergolet.
Odbor društva je tudi sklenil, da bo treba priti naproti tudi potrebam mladih, predvsem z ustreznimi prostori za družabnost in ples. Gergolet je povedal, da si društvo Jezero zasluži nove prostore, ker je v njih vedno živo. Med deli, ki bi po pred-
videvanjih morala steči spomladi, bo treba nujno najti začasno rešitev, da bi kulturno delovanje povsem ne zamrlo. Ko bo stavba nared, KD Jezero računa tudi na druge finančne podpore (Gorska skupnost, SKGZ, hranilni zavodi, razne javne podpore itd.), da bi iz sedaj že skoraj razpadajočih prostorov uredili udoben in večnamenski sedež kulturnega in družabnega življenja v Doberdobu.
PSI za prenovo celotne uprave
Sinoči so se ponovno sestali tajniki strank večine, ki se pogajajo o razrešitvi krize na občini po sporu med PSI in KD, ker je slednja iskala zavezništvo z DSL prav na račun socialistov. Prejšnji teden se je na podobnem sestanku izoblikovala težnja po zamenjavah, ki naj bi dale vsaj videz prenove. Govorilo se je, naj bi svoje mesto zapustil podžupan Del Ben in morda še kdo drug. Toda v ponedeljek je mestni odbor PSI zavrnil to možnost in postavil protipredlog: gospodarska kriza, upravljanje javnih storitev, sama vloga in ustroj Mestnih podjetij za storitve terjajo večji zasuk v mestni upravi. Treba je torej Cimprej dati politični signal mestu s popolno prenovo uprave in drugih krajevnih ustanov (Mestna podjetja, IACP itd.). Ta prenova, nam je pojasnil tajnik PSI Gruntar, bi lahko pomenila tudi vključitev DSL v mestno upravo. Danes bomo izvedeli, kako so večinski partnerji sinoči odgovorili na to novo stališCe PSI.
PEVMA-OSLAVJE / SEJA RAJONSKEGA SVETA
PUST / PRIPRAVE 2E V TEKU
GLEDALIŠČE / GOSTOVANJE SSG IZ TRSTA
Namesto mestnega na voljo avtobus APT
Ukrep je nujen zarodi prevelikih stroškov
Glavna atrakcija pustni sprevod okrašenih vozov
Učenci in dijaki uživali ob uprizoritvi pravljice
V okviru že rednih gostovanj SSG za šolsko mladino so uprizorili Andersenovo Cesarjeva nova oblačila
Marko Marinčič
Napoved Mestnega avtobusnega podjetja, da odpravi progo od pošte skozi Pevmo do Oslavja, je med uporabniki v teh krajih povzročila val negodovanja. Uporniški val se je polegel le po pomirjujočih zagotovilih, ki so jih odgovorni dali predsinoCi na seji rajonskega sveta. Direktor podjetja inž. Mistret-ta in podpredsednik Karlo Devetak sta krajanom obrazložila, da je Črtanje nekaterih prog nujno za sanacijo podjetja, ki je preseglo pol milijarde deficita in mora v petih letih izenačiti izdatke s prihodki. Oslavska proga je ena od “suhih vej”: dnevno se sedmih voženj v obe smeri poslužuje okrog 36-37 potnikov, tj. manj kot trije potniki za vsako vožnjo. Ker vozi na isti relaciji in skoraj ob istih urah avtobus APT (s prav tako malo potniki), je odprava dvojnika nujna.
Zlasti	starejše
krajanke, ki nimajo lastnega vozila, so se kljub temu s težavo sprijaznile s to odločitvijo. Nanjo so načelno pristale le po obvezi vodstva Mestnega podjetja in predsednika rajona Primožiča, da vodstvu APT posredujejo njihove zahteve: avtobus APT naj še naprej ustavlja na vseh postajališčih, kjer je doslej mestni avtobus, urnik voženj (zlasti zjutraj) pa naj se prilagodi potrebam uporabnikov, cena vozovnic naj ostane ista kot doslej.
Mestni avtobus na Oslavju (foto Studio Reportage)
Pri podturnskem združenju za ovrednotenje in ohranjanje kulturnega izročila in tradicije, so že zaceli priprave na pustni sprevod 1993. Letošnja, 14. izvedba prireditve “Carnevale giova-ne” bo v nedeljo, 21. februarja, in bo poleg sprevoda alegoričnih vozov obsegala nastop prikazni Bele dame na grajskem obzidju. V sredo po pustu, 24. februarja, bodo v sodleovanju s klubom “Amici del tajeto” priredili pogreb Kralja pusta.
Nedeljski pustni sprevod bo potekal v glavnem v lanskih okvirih, le da bo nagradni sklad zaradi velikih finančnih težav organizatorjev nekoliko skromnejši. To najbrž ne bo bistveno vplivalo na
GORICA / RAJONSKI SVET ZA SEVERNO ČETRT
Kdaj obnova Ville Frommer?
Bivši stanovalci se pritožujejo zaradi sedanjih namestitev
Seja rajonskega sveta za severno četrt (foto SR)
Rajonski svet za severno mestno četrt je presi-noci imel v gosteh skupino stanovalcev pogorele ville Frommer, ki se pritožujejo, Ceš da so hiše, v katere jih je namestila občina, neprimerne za bivanje. Na seji so se dogovorili, da bo rajonski svet Cimprej povabil na razgovor upravitelje Sklada Coronini, ki je lastnik pogorelega poslopja, za skupni pretres možnosti obnove palače in vrnitve stanovalcev v njo, čeprav je jasno, da bo za to najbrž treba počakati še precej časa.
uspeh prireditve, menijo organizatorji, kajti pustni sprevod bo tudi letos v znamenju preproste zabave, smeha in razvedrila. Sprevod se bo začel pri nogometnem igrišču v Ul. Baiamonti, pomikal se bo po Ul. Vittorio Veneto, Drevoredu 24. maja in Korzu do Travnika, kjer se bo ob mraku z grajskega zidovja pojavila Bela dama.
Tak bo spored goriške-ga pusta, na katerega se pripravljajo tudi v drugih manjših krajih. Brez udeležbe "zunanjih”, bi bila namreč tradicionalna prireditev v Gorici precej bolj skromna. Prijave bodo sprejemali od 15. do
19.	februarja med 19. in
20.	uro v župnišču v Podturnu, Ul. Veniero 1.
Učenci slovenskih osnovnih šol v Gorici in dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko so prejšnje dni z užitkom sledili uprizoritvi gledališke igre Cesarjeva nova oblačila, ki jo je ansambel SSG iz Trsta predstavil v Gorici v sodelovanju z upravo Kulturnega doma. Nastop, ki se je odvijal v dvorani Katoliškega doma, sodi v že redni program mladinskih gledaliških iger, ki jih SSG ponuja naši šolski mladini, (Foto Studio Reportage)
POŽAR / V KLETI STANOVANJSKEGA BLOKA
M PRIREDITVE
Požigalec na delu v Ločniku
Stanovalci razburjeni, saj je to že tretji primer v nekaj tednih
Zaenkrat še neznani požigalec, ki zadnje čase straši po LoCniku, je predsinoči ponovno zanetil požar, tokrat tretjič v nekaj tednih, v kleteh stanovanjskega bloka v Ul. Marega 32. Gasilci so delali tri ure, da so pogasili plamene, ki so uničili razno blago, motorčke in kolesa ter delno načeli tudi strop. Treba je bilo tudi izklopiti dobavo plina, ker so plameni ogrožali napeljave. Stanovalci so upravičeno razburjeni in zaskrbljeni. Preiskavo vodijo loCniški karabinjerji.
Gasilci spet na delu v Ul. Marega (foto S. Reportage)
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na 10. revijo domačih zborov Sovodenjska poje, ki bo v nedeljo, 31. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE priredi 20. februarja veselo pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ples z ansamblom Biljard, večerja, žrebanje nagrad, zaželene maske. Vabila pri Davorinu, Lucijanu, Gianniju, Mirici in Mirjam.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO priredi v petek, 29. januarja, ob 20.30 predvajanje diapozitivov »Aconcagua«. Predavala in predvajala bosta Ivan Sirk in Marko Jarc. Prireditev bo v Čitalnici knjižnice D. Feigel.
□ OBVESTILA
OBČINA DOBERDOB
obvešča vse, ki niso dvignili nalepk za oprostitev plačevanja ticketa na zdravila, da se lahko obrnejo na občinske urade.
SDZPI prireja v mesecu marcu tečaj osnovne informatike MS DOS in urejanja besedil Word,5 (60 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 29. januarja na sedežu zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 8. do 13. ure.
_____________KINO
GORICA
VITTORIA 18.20 : 20.10 - 22.00 »La morte ti fa bella«. Igrajo Meryl Streep, Bruce VVillis, Gol-die Hawn.
CORSO 17.15 - 19.40 -22.00 »Dracula«. Rež. F. F. Coppola.
VERDI 17.15 - 19.40 -22.00 »Guardia del cor-po«. I. Kevin Costner.
TRŽIČ
COMUNALE 20.30 »Anatol«. Predstava Teatra Stabile FVG.
EKCELSIOR Zaprto. Jutri: 17.30 - 22.00 »Erika - animale da letto«.
L" LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI - Travnik 34 - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA LEKARNA
ST. 1 - Ul. Terenziana 26 - tel. 482787.
POGREBI
Danes v Gorici: 9.30 Rosalia Žigon por. Basal-della iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa in na glavno pokopališče, ob 11. uri Paola Sismondi iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 12.30 Marija Sfiligoj na glavnem pokopališču.
__ IZOLA, KOPER / STAVKA SE ŠIRI_
Ta čas imajo na Obali štiri stavke: eno divjo in tri organizirane
Lahko že govorimo o stavkovnem valu?
Obalo je zajel pravi stavkovni val. Zdaj stavkajo v Delamarisu, Slavniku, stavkajo gasilci in vzdrževalec NK Belvedurja Izole...
'Sedanja vodilna elita Delamarisa, ki je vseh teh letih dokazovala svojo nesposobnost, naj od-stopi in v tovarno naj pridejo novi ljudje! “ Kreditirali smo tovarno 2 20 odstotki naših plač, da bi vsaj nekako preživeli in ohranili delovna mesta. Zdaj, ko smo na cesti, hočemo, da nam ta kredit vrnete! “To sta dve od Šestih zahtev, ki so jih prejšnji teden odpuščeni Delamarisovi delavci včeraj zjutraj tudi v imenu Se zaposlenih pred vrati tovarne prebrali svojemu vodstvu. Poleg omenjenega zahtevajo še izplačilo delnic, ki so jih dobili leta 1990 in imena tistih, ki so priparavljali sezname za odpuste. V tovarno naj bi se po njihovem vrnili tisti odpuščeni delavci, ki so tik pred upokojitvijo, invalidi, matere samohranilke, socialni primeri in dobri delavci. Vodstvo Delamarisa bo odgovore pripravilo do danes zjutraj. Se zaposleni in če odpuščeni Delamarisovi delavci so po včerajšnji vroči razpravi pred tovarniškimi vrati složno odšli domov. Stroji v tovarni stojijo in čakajo,
Franc Orešnik
čaka tudi Obalni sindikat, ki v tej - divji -stavki ni udeležen.
Drugačne sklepe pa so včeraj poslali več mesecev stavkajoči koprski gasilci. Da bi omogočili začetek dela novemu vršilcu dolžnosti direktorja (na njihovo zahtevo so ga imenovali prejpnji teden) bodo v nedeljo s stavko končali in se vrnili na delo. Toda samo za dva tedna. Ce medtem ne dobijo zahtevanih povišic plač od maja lani in drugih znanih zahtev, zaradi katerih so šli v stavko. Ta ponedeljek se bo morda najbolj vtisnil v spomin koprskim avtomobilistom. Napačno parkirane avtomobile bo namreč spet začel odvažati komunalni ”pajek“, ki je zahvaljujoč stavki koprskih gasilcev bil brez dela od lanskega poletja naprej.
In kaj je novega v Slavniku?
Včeraj so imeli stavkajoči javni shod na Prešernovem trgu v Ljubljani, koprski poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) v državnem zbo-pru Žaro Pregelj pa je od vlade in od Službe družbenega knjigovodstva zahteval natančno poročilo o vsej zadevi. Pač pa do naslednje redne seje, ki bo šele 25. fe-
bruarja, ne o Slavniku ne o javnih prevozih ne bodo razpravljali v koprski občinski skupščini. Tako je včeraj skleni-lookrnjeno vodstvo koprske občinske skupščine, ki se je o zadevi pogovarjalo brez predsednika skupščine Aurelija Jurija - ta je namreč na dopustu - vendar je sporočil, da s sklepom soglaša.
Tu je še ena stavka, malce nenavadna sicer, pa vendar. Četrta stavka na Obali je stavka vzdrževalca nogometnega kluba Belvedur. In tudi ta še ni končana. Boris Malečkar še vedno ni dobil zaostalih mesečnih plač. Klub mu dolguje denar za mesece od septembra do decembra in še razlike za prejšnje mesece.
Na slovenski Obali torej vre kot v puppino-vem loncu. Ce k opisanim dejanskim stavkam prištejemo še grožnje učiteljev, da bodo začeli stavkati po semestralnih počitnicah, pa vse bolj rastočo zaskrbljenost, kaj bo z njimi in njihovimi delovnimi mesti v Ljubljanskih mlekarnah oziroma v njihovem obratu v Dekanih, postaja slika na tem delu Slovenije vse bolj podobna Gdansku. Seveda obstaja možnost, da se bo socialno nezadovoljstvo še širilo. Vlada računa s tem...
V vsaki občini druga menla Sklada
Artur Lipovž
Na občinski skupščini se je začela razprava o pomoči oblasti dvema podjetjema, ki sta se prijavili na republiški sklad za prestrukturiranje in razvoj. Gre za podjetji Tovarna poljedelskega orodja (TPO) Batuje in Kovinsko. V obeh je precej delavcev na čakanju, predvsem v Kovinskem, pa so trdno prepričani, da občinska oblast ni dovolj storila za ohranitev delovnih mest.
Zdi se, kot bi občinski oblasti ustrezalo, da pride do stečaja. Tako bi prikrila napake bivšega vodstva, je bilo rečeno odbornikom. Zahtevane revizije pogodb z Makedonijo SDK še ni vzela v reševanje. Skupščina nima pristojnosti vmešavati se v gospodarstvo, vendar je naročila občinskemu izvršnemu svetu, naj preveri, ali lahko in kako lahko pomaga obema podjetjema, isto velja tudi za banko Očitali so Skladu, da drugače obravnava podjetja v sosednji novogoriški občini. (AL)
MOST NA SOČI / TURIZEM
Turistično društvo Most na Soči zgledno skrbi za svoj kraj (Foto: R. Bric)
Prizadevni turistični zanesenjaki želijo dati kraju vabljivo podobo
Izvolili so novega predsednika TD
Zelje in ambicije turističnih zanesenjakov na Mostu na Soči so vsekakor večje od razpoložljivih sredstev, ki jim jih prinese turistična taksa in drugi viri. Most na Soči je izrazito tranziten kraj s šibkim stacionarnim turizmom in malo nočitvami, zato je tudi dohodek bolj pičel od iztržka v drugih turističnih krajih Zgornjega Posočja.
O tem, kako na tem področju narediti kaj več je tekla beseda na rednem občnem zboru njihovega turističnega društva. Na njem so izvolili novo vodstvo in sprejeli obsežen delovni program. Za novega predsednika so izvolili Rajka
Roman Bric
Lebana.
V letošnjem letu bodo Mostarji največ pozornosti namenili razvoju turizma v kraju, ki je s svojimi lepotami ob jezeru, sotočju Idrijce in Bače in drugimi zanimivostmi v bližnji okolici lahko turistično zelo vabljiv. Poleg urejanja okolice jezera, pešpoti in razsvetljave ter ureditve pomola za privez čolnov in drugih olepševalnih del ob jezeru, se bodo lotili tudi ostalih, za kraj pomembnih turističnih točk, kot je kopališče v Bači pri Modreju, razgledna točka Belveder,
ureditev železniške postaje in pripravili vse potrebno za ureditev prostora za kampiranje ob Soči. V sodelovanju z občino naj bi razrešili tudi problem kinodvorane in hiše ob jezeru.
Celotna izvedba tehničnih del naj bi stala približno 70.000 nemških mark, pri čemer računajo tudi na podporo sponzorjev in vključitev določenih akcij v program javnih del, ki jih načtrujejo na nivoju občine. Sedanji turistični utrip na Mostu na Soči naj bi tako poleg odmevne turistične prireditve Noč na jezeru nadgradili še z drugimi turističnimi akcijami in prireditvami.
AJDOVŠČINA
POSTOJNA / ŠOLSKE SKRBI
Policijska postaja že ima novo streho
Prostorska stiska in slabi bivalni pogoji na stari osnovni šoli kličejo po izboljšavi
Prave zime s snegom noče biti, čeprav je strupena burja po novoletnih praznikih pokazala zobe. Ne le da je sem in tja prevrnila kak manjši kamion, temveč je naredila veliko škode predvsem na električnih vodih. Takole mimogrede pa so ostali tudi ajdovski policisti brez strehe nad glavo. Natančneje, odneslo jim je večji del strehe, neprimerno zgrajene za vipavsko burjo. “Leteča streha" je poškodovala tudi nekaj avtomobilov, policijska vozila pa so poiskala varnejše parkirišče preko ceste, pred marketom. Takoj po burji je ajdovsko Primorje začelo popravljati streho. Ta bo poslej betonska zato bolj trdna.
jpifel
Policijska postaja v Ajdovščini bo imela novo, lepšo podobo (Foto: A. Lipovž)
Mateja Godejsa
Učitelji Osnovne Sole Miroslav Vilhar v Postojni so občinske odbornike na zadnjem zasedanju seznanili s prostorsko stisko in slabimi bivalnimi razmerami. Ob razdelitvi postojnske šole na dve je omenjena šola dobila svoje prostore v stavbi bivše gimnazije in deluje samostojno že tretje leto. Učenci imajo pouk še v stavbi stare šole na Ljubljanski cesti in v podružnici v Hruševju. V pismu, ki ga je na skupščini prebral odbornik Bojan Kranjc, učitelji navajajo kar obsežen seznam nujnih obnovitvenih del. V stari gimnaziji na primer potrebujejo telo-
vadnico, saj telovadba sedaj poteka kar v avli. V njej je tudi jedilnica in večnamenski prostor hkrati. Velik problem je tudi pomanjkanje učilnic, oprema v njih pa je že zdavnaj dotrajana. Sola tudi nima lastne knjižnice, vendar se o opremi zanjo in nabavi knjig že pogovarjajo. V stari šoli je najbolj nevzdržno v sanitarijah in razdeljevalni kuhinji, obnoviti pa bi morali tudi fasado. V Hruševju čakajo na novo telovadnico, zamenjavo oken in ureditev dvorišča. Našteli smo le glavne šolske probleme, seznam potrebnih del je še daljši.
SEŽANA / RAVNATELJI NA PREPIHU
ILIRSKA BISTRICA / DILEME DPM
Imenovali ravnateljici šole in vrtca kljub odklonilnim stališčem komisije
Če bo šlo tako naprej, je dedek Mraz v lanskem letu zadnjič obiskal malčke
Zasedanje zadnje občinske skupščine v Sežani je bilo burno tudi zaradi (ne) soglasij k imenovanju ravnateljev. Brez zapletov so podali soglasje k imenovanju Zmaga Bariča, dosedanjega ravnatelja na osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani. Barič je po poklicu predmetni učitelj tehnične vzgoje z osnovami fizike in ga je tudi svet republiškega Zavoda za šolstvo in šport ponovno podprl.
Kljub temu, da komisija za volitve in imenovanja pri občinski skupščini ni podprla kandi-
Olga Knez Stojkovič
dature Vesne Klanjščko-ve za ravnateljico vzgoj-no-varstvenega zavoda in Nade Lozej za ravnateljico osnovne šole Antona Sibelja Stjenka v Komnu, sta zbora občinske skupščine (en zbor ni glasoval, ker ni bil sklepčen) sprejela soglasje k njunima imenovanjema in od sveta Vzgojno-varstvenega zavoda zahtevala, da ponovi razpis.
Medtem, ko sta se na razpis za prosti delovni mesti ravnateljev OS Sežana in VVZ Sežana
javila dosedanja ravnatelja, so se za vodenje osnovne šole Komen javili ker trije kandidati. Vsi so izpoljnevali razpisne pogoje. Negativnega mnenja komisije za volitve in imenovanja, ki ga je ta podala o Nadi Lozejevi, predmetni učiteljici francoščine in italijanščine, ki je hkrati tudi podjetnica (ker podjetništvo in funkcija ravnateljice nista združljivi) pa občinska skupščina ni upoštevala. Dala je namreč soglasje k imenovanju Lozejve za ravnateljico komenske šole.
Na občnem zboru so se člani Društva prijateljev mladine pogovorili o opravljenem delu. V preteklem letu oragani-zirali dve uspešni prireditvi za najmlajše: junijski “živ-žav“, ki se ga je udeležilo prek 1500 otrok in staršev ter novoletne prireditve “veseli december", ko je dedek Mraz obdaril 1500 bistriških otrok in jim v Domu na Vidmu pripravil veselo praznovanje z bogatim sporedom.
Malha dedka Mraza je ostala prazna, skoraj “prazen" pa je tudi račun društva. Financi-
Dragica Prosen
ranje ni urejeno, zato so organizatorji v lanskem decembru na naslove vseh bistriških podjetij razposlali prošnje za finančno pomoč (25 tolarjev na zaposlenega). Odzvale so se vse ustanove s področja družbenih dejavnosti, manjše privatne firme, Eta, večja podjetja pa niso reagirala. Člani društva so menili, da je zahtevna in sodeč po odmevih kvalitetna organizacija omenjenih prireditev presegla okvirje prostovoljne-
ga dela (organizatorjem ni bila plačana niti ena ura dela), zato v bodoče prireditev, organiziranih na tak način, ne bo več.
Opisani problemi so tudi razlog, da je predsednik oziroma “lokomotiva" društva, Milan Vilotič, najavil svoj odstop. Člani društva so sklenili, da se bodo obrnili na občinski izvršni svet oziroma na skupščino, ki naj se opredelita o tem, ali v občini sploh obstaja interes po prireditvah takšnega (lanskega) tipa ali ne, oziroma o dejavnostih društva nasploh.
So (bile) vasi res prezrte na račun mesta?
Valter Pregeu
“Glede dopisa izvršnega sveta o lanskih investicijah v cestno gospodarstvo zaenkrat lahko rečem le, da je mogoče navajati kolikor hočeš podatkov, a težje jih je preverjati, ” je dejal predsednik od-borniškega kluba SLS Tomaž Marušič.
Iz pregleda opravljenih vlaganj je bilo za cestno infrastrukturo porabljenih 40,8 milijona tolarjev iz občinskega proračuna. Od tega so za podeželje'namenili 35, 5 milijona tolarjev. Republiško ministrstvo za planiranje je prispevalo 20 milijonov tolarjev (iz naslova demografsko ogroženih območij) za cesto med Kostanjevico in Novelira na Krasu, medtem ko je enak znesek pridobila občina s pomočjo sponzorjev. Iz teh virov je šlo za podeželje 12 milijonov tolarjev. K uresničitvi investicij sta pripomogla se Komunala in ugodno najeti krediti.
Ce gre pri tem res za nesorazmerna vlaganja, bodo predstavniki SLS in izvršnega sveta ugotavljali 3. marca, ko naj bi skupno razpravljali o gospodarskih problemih, medsebojnih odnosih in sploh skupščinskem delovanju.
NOVICE
Koristna predavanja o oljkah
LUCIJA - Kmetijska svetovalna služba iz Kopra je pripravila vrsto zanimivih predavanj o oljkar-stvu. K sodelovanju so pritegnili več strokovnjakov, ki so življenski razvoj tega izrazito sredozemskega drevesa predstavili res temeljito - od priprave in gnojenja tal ter sajenja drevesa do predelave in preizkušanja olja. Koristna teoretična srečanja so se zaključila z ogledom različnih oljčnih nasadov. Poudariti velja, da so si udeleženci z obiskom predavanj zagotovili prednost pri dodeljevanju registriranih oljk. Omenimo še, da v organizaciji iste službe v tem hipu poteka tečaj o vinu, ki skuša udeležencem dati osnovno znanje o pridelavi zdrave in kakovostne žlahtne kapljice v Istri. (AN)
Zablodela krogla?
MIREN - Nenavaden slučaj, ki bi lahko veliko bolj nesrečno končal, kot se je, se je dogodil 44-letnemu peku Marjanu Marušiču iz Mirna 101. V ponedeljek zvečer nelkaj po 20. uri je skozi okno njegovega doma priletela krogla, izstreljena iz strelnega orožja in ga ranila v nogo. Okoliščine dogodka še niso razjasnjene. Domnevajo, da gre za zablodelo(?) kroglo. O dogodku bomo še pisali.
Še bo poplavljalo
TOLMIN - Kanalizacija v zgornjem delu Tolmina ne ustreza več potrebam saj že ob kratkotrajnih nalivih, zlasti v Brunovem drevoredu voda redno poplavlja in dere po ulicah. Opozorila se vrstijo že od leta 1980 dalje. Novogoriški Projekt je izdelal projekt rekonstrukcije, a do realizacije ni prišlo. Kaže, da bodo začeli urejati ta del mesta kompleksno, se pravi kanalizacijo, javno razsvetljavo, PTT omrežje in ureditve ulic. Ker to zahteva več denarja, ga bo morala občina v celoti zagotoviti iz proračuna in prispevka iz cene komunalnih storitev, kar pa se bojijo v Tolminu, še ne bo tako kmalu. Realnejše bi menda bilo o teh sredstvih razmišljati v okviru denarja za demografsko ogrožena območja in jih okrepiti še z nekaterimi zunanjimi viri. (MM)
Sprejeta programska zasnova bivše vojašnice
AJDOVŠČINA - Občinska skupščina je sprejela programsko zasnovo za bodočo prostorsko in funkcionalno ureditev bivše vojašnice Srečko Kosovel v Ajdovščini. Z zasnovo naj bi jo vključili v mesto in jo oblikovali kot novo središče. Nekatere objekte bi bilo mogoče ohraniti in dolgoročno nameniti predvsem družbenim dejavnostim. Za druge pa bi morali jasno določiti začasni status, torej pravno podlago za bodoče posege. Tako bi dosegli želeno ureditev tako za zidavo cerkve kot za stanovanjsko pozidavo in drugo, medtem ko že obstoječe rekreacijske površine ohranjajo svojo namembnost. (AL)
Nova radijska postaja Capris
KOPER - Izvršni svet koprske občine je dal zeleno luč za novo radijsko postajo, ki bo delovala v okviru družbe Protokol. Radio naj bi oddajal informativni, kulturni in zabavnoglasbeni program, omejil pa bi se predvsem na območje koprskega primorja in zaledja. Capris bo oddajal 24 ur dnevno, od tega naj bi imel 50 odstotkov lastne produkcije v slovenskem in italijanskem jeziku. Direktor Marinko Hrvatin zagotavlja, da bo uredniška politika politično neodvisna. Del programa bodo seveda zasedla ekonomsko pro-pagandra sporočila, ki bodo predstavljala največji oziroma edini vir financiranja. Radijci obljubljajo, da bodo neposredno poročali s terena, predvajali komentarje uglednih oseb iz javnega življenja, osvetljevali problematiko podeželja, lokalne zanimivosti in šport. Ocenjujejo, da bodo na radiu redno ali pogodbeno zaposlili najprej Sest, pozneje tudi 12 ljudi. (EB)
Občinsko vodstvo seznanilo poslance
IDRIJA - Pred včerajšnjim prvim zasedanjem državnega sveta je prejšnji teden vodstvo občine povabilo vseh trinajst izvoljneih poslancev iz prve volilne enote. Zal sta se poleg gostitelja poslanca SLS in župana idrijske občine dr. Janeza Podobnika srečanja udeležila le dva - Sašo Lap iz Kranja in Brane Eržen iz Tržiča, oba poslanca SNS. Kljub temu je vodstvo občine poslance seznanilo z aktualnimi problemi in prizadevanji Idrijčanov za uveljavitev idrijsko-cerkljanske regije. Zaenkrat je stvar okoli te regije tako daleč, da so postavili table ob glavnih cestah (na sliki). Poslanca SNS pa sta gostiteljem predstavila glavne cilje njihove stranke, pri čemer sta v ospredju prizadevanje za spremembo zakona o državljanstvu in begunska problematika. Pri slednjem se zavzemajo za razselitev beguncev, ki so se zatekli v našo državo, tudi v druge evropske države. Na sliki: s katerekoli strani se bližate Idriji, naletite ob cesti na tablo, ki vas opozarja, da ste prišli v Idrijsko-cerkljansko regijo. (Foto: R. Bric)

NOVICE
SLOVENIJA / ZAKON O ZAMRZNJENIH DEVIZNIH VLOGAH
LJUBLJANA / TEKSTILNA INDUSTRIJA
Nižje obresti danske centralne banke
KOPENHAGEN - Danska centralna banka je v torek zmanjšala svojo ključno obrestno mero za pol odstotka, to je na 11, 5 odstotka, in tako potrdila, da je danska krona po dolgotrajnih pretresih na evropskem denarnem tržišču stabilna. Banka je prav tako objavila, da je pripravljena znova odkupovati štirinajstdnevne depozitne certifikate in druge državne vrednostne papirje, vse po fiksni obrestni meri 11, 5 odstotka. (Reuter)
Varčevalci imajo različne možnosti
Najhitreje bodo varčevalci do vloge prišli z vezavo in najpozneje z obveznicami
Končno tudi prenova v tekstilni industriji
Poglavitni namen prestrukturiranja podjetij v tekstilni industriji je izboljšati njihov konkurenčni položaj
Jedrska elektrarna Krško uresničuje načrtovano proizvodnjo
LJUBLJANA - Jedrska elektrarna Krško (JEK) je v preteklem letu proizvedla veC kot 3, 7 milijona MWh električne energije, kar je 98, 4 odstotka načrtovane proizvodnje. Polovica proizvodnje, namenjene Sloveniji, predstavlja 20 odstotkov vse proizvedene elektrike pri nas, enak del, ki je pripadel sosednji Hrvaški, pa pokriva 17, 4 odstotka njihovih potreb. Terjatve JEK do obeh držav so 26. januarja znašale 8, 3 milijarde tolarjev, od tega je slovenski dolg 4, 6 in hrvaški 3, 7 milijarde tolarjev. Slovenski dolg je bistveno večji od hrvaškega, ker so v ceno za kWh energije vključene tudi obresti kreditov za graditev elektrarne, na Hrvaškem pa te stroške odplačuje tamkajšnji elektroenergetski sistem, je povedala predstavnica za tisk JEK Ida Novak. Kar se tiCe skladiščenja radioaktivnih odpadkov v JEK, so do sedaj v skladišče elektrarne, ki lahko sprejme 11.000 sodov, uskladiščili 8.870 sodov. (STA)
Slovensko orodjarstvo na zahtevnih trgih
LJUBLJANA - Združenje kovinske industrije GZS bo 15. in 16. februarja letos v Slovenskih Konjicah organiziralo posvetovanje na temo Slovensko orodjarstvo na zahtevnih trgih. Cilj posvetovanja je Cim natančneje opredeliti naloge slovenskega orodjarstva kar zadeva nastop na svetovnih trgih in nadaljnji notranji razvoj. Slovensko orodjarstvo je zahtevna proizvodnja, ki ima že dolgoletno tradicijo. Večje orodjarne so običajno v sestavi podjetij, ki so bila do pred kratkim glavni naročnik in kupec njihovih storitev. S propadom jugoslovanskega tržišča je veliko slovenskih podjetij zašlo v težave, kar velja tudi za večje orodjarne. Slovenske orodjarne imajo zmožnosti proizvodnje v vrednosti 500 milijonov ecujev. V njih je zaposlenih 10.000 delavcev. Leta 1988 so vse slovenske orodjarne ustvarile skupni promet v višini 200 milijonov ecujev, ki pa se je v zadnjih nekaj letih zaradi omenjenih težav zmanjšal za Četrtino. (STA)
Katarina Fidermuc
Mile Čuk
Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog ureja na eni strani način postopnega izplačevanja tako imenovanih zamrznjenih deviznih vlog občanov, na drugi strani pa odnos med poslovnimi bankami in državo. Po podatkih, navedenih v zakonu, so banke 31.12. 1992 varčevalcem dolgovale še 976 milijonov nemških mark. Tistim varčevalcem, ki se bodo odločili, da bodo v banki ohranili vpogledno devizno vlogo, bodo banke vsake pol leta zagotoville dvig vsaj ene desetine njihove vloge. Zakon določa, da morajo ta polletna izplačila znašati najmanj tisoč mark. Lastniki bodo tako s svojo vlogo v celoti spet lahko razpolagali po petih letih. Zakon določa, da se devizne vloge v tem primeru obrestujejo po »veljavnih obrestnih merah banke za vezane devizne vloge, povečanih za najmanj 0, 25 odstotne točke na leto«. Druga možnost, ki jo zakon ponuja varčevalcem, so vrednostni papirji bank, ki pa jih zakon natančneje ne opredeljuje. Tretja možnost je vezava celotne zamrznjene devizne vloge za dve leti in pol. Po tem obdobju bodo morale banke lastnikom izplačati celotno devizno vlogo. Najdlje, deset let, bodo na svoje prihranke Čakali tisti varčevalci, ki se bodo odločili za pre-
tvorbo deviznih vlog v državne obveznice. Obveznice se bodo glasile na nemško marko in bodo tudi izplačane v konvertibilni valuti. Zanje bodo lastniki dobili 5-odstotne letne obresti. Država bo obveznice izplačevala vsake pol leta, skupaj del glavnice in obresti. Prve obveznice bodo lastniki, kot določa zakon, lahko vnovčili 30. novembra letos in zadnje 31. 5. 2003. Zakon do-loCa, da bodo morali varčevalci, ki se bodo odločili za državne obveznice, vložiti zahtevo pri banki najpozneje do 30. aprila 1993, država pa bo obveznice izdala najpozneje do 30. junija. Zakon določa tudi namene, za katere bo mogoCe uporabiti državne obveznice. Lastniki jih bodo lahko uporabili za nakup delnic po predpisih o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb, za dokup pokojninske dobe, za odkup družbenega stanovanja, za plačilo poračuna dohodnine in za plačilo 30 odstotkov carinskih obveznosti. V naštetih primerih bo vrednost obveznic preračunana v tolarje po povprečnem ponderiranem menjalniškem tečaju, ki je veljal teden pred uporabo obveznic.
Ker zamrznjene devizne vloge izvirajo iz obdobja, ko so tudi slovenske banke del deviz deponirale pri nekdanji Narodni banka Juoslavije, zakon določa, da bo to terja-
tev bank prevzela Republika Slovenija. V dolg republike je vključena le vrednost še neizplačanih deviznih vlog in pripadajoče obresti, razliko med tem zneskom in celotno terjatvijo slovenskih bank do nekdanje NBJ pa naj bi reševali s programom sanacije bančnega sistema. Z omenjenim zakonom bo torej država - oziroma njen proračun - postala dolžnica bank. To pomeni, da bo morala vsake pol leta (31. maja in 30. novembra) bankam iz proračuna nakazati znesek obresti od prevzetega dolga. Po treh letih od uveljavitve zakona bodo banke svojo terjatev do Republike Slovenije lahko pretvorile v državne obveznice. Zakon pa določa tudi, da »lahko banke ob soglasju ministrstva za finance s terjatvami do države razpolagajo na medbančnih trgih že pred izdajo obveznic«. Devizne terjatve do NBJ so za banke pomenile nedonosno aktivo. Zdaj, ko je te terjatve kot svoj dolg priznala država Slovenija, bo bo ta del aktive bankam le prinašal nekoliko dobička - vsaj obresti, izplačane vsake pol leta. Vlada ocenjuje, da se bo likvidnost bank tako lahko izboljšala. Sredstva za polletna izplačila obresti in dolga do bank bo država v celoti, kot predvideva zakon, zagotavljala iz proračuna in s prodajo državnega kapitala.
Včerajšnja okrogla miza Združenja za tekstilno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije, na kateri so sodelovali predstavniki številnih slovenskih tekstilnih tovarn, naj bi pravzaprav pomenila začetek izvajanja projekta
prestrukturiranja tekstilne industrije v Sloveniji. Ta naj bi potekal pod okriljem nemške svetovalne oganizacije KS A, financiral pa naj bi ga program PHARE. Vodja projekta prenove podjetij pri ministrstvu za industrijo, Tea Petrin, je ob tej priložnosti poudarila, da je cilj prestrukturiranja po-
djetij v tekstilni industriji v glavnem podoben ciljem projekta prenove drugih podjetij. Poglavitni namen tokratnega prestrukturiranja podjetij v
tekstilni industriji, v kateri je zaposlenih približno 42.000 delavcev, je izboljšati njihov konkurenčni položaj v mednarodnih razmerjih in podjetjem dolgoročno zagotoviti preživetje. Strokovnjaki svetovalne organizacije KSA bodo v petih mesecih najprej podrobno preučili tekstilno panogo kot
celoto. Ob tem bodo ocenili konkurenčno sposobnost slovenske tekstilne industrije v okvira svetovne konkurence. Skušali bodo dognati, kakšne
ukrepe je treba sprejeti, da bodo podjetja začela poslovati uspešno, odgovorili naj bi na vprašanje, kako izvesti privatizacijo v tekstilni industriji in podobno. Strokovnjaki nemške svetovalne organizacije bodo v petih mesecih obiskali 28 slovenskih tekstilnih tovarn. Potem ko se bodo seznanili
z bistvenimi podatki o poslovanju, stroških in konkurenčnih prednostih oziroma slabostih posameznih podjetij, bodo izbrali najprej deset, potem pa še šest tovarn, ki bodo deležne nejveCje pomoči pri prestrukturiranju proizvodnje. Na podlagi analiz bodo strokovnjaki KSA vsakemu podjetju posamič predlagali napotke za čimbolj učinkovito privatizacijo, prestrukturiranje, investicije, uvajanje ustreznih tehnologij, ki bodo ustrezale
zahtevam trga in podobno. Participacija podjetij, ki bodo v tem projektu sodelovala, znaša okrog 20.000 nemških mark. Tea Petrin je ocenila, da bi bila tržna cena takšnih analiz vsaj 200.000 mark. Po njenih besedah bo cena celotega projekta prestrukturiranja slovenske tekstilne industrije s pomočjo programa PHARE znašala približno 370.000 ecujev. Sicer pa so dosedanje izkušnje pri prenovi podjetij v petih panogah (lesni, kovinski, elek-tro-, živilski in prometni) v zadnjih treh mesecih zelo vzpodbudne. V tem obdobju so namreč v številnih slovenskih podjetjih uspešno izdelali konkretne načrte, denimo, kako zmanjšati proizvodne stroške, kakšno strategijo ubrati pri izbiri trgov, kupcev, katere izdelke prodajati in podobno.
Bo tokratna prenova izboljšala položaj 42.000 delavcev (Foto: TRIO)
r SDGZ / OBRTNA SEKCIJA OBTOŽUJE DEŽELNO UPRAVO
Ogorčen protest
Nesprejemljivo zapostavljanje obrtnikov članov SDGZ pri imenovanju v pokrajinski komisiji za Trst in Gorico
Slovensko deželno gospodarsko združenje izraža ogorčen protest, ker je bilo kljub temu, da je priznana stanovska organizacija slovenskih obrtnikov v Italiji, diskriminirano pri imenovanju novih pokrajinskih komisij za obrtništvo v tržaški in goriški pokrajini.
V omenjeno komisijo je deželni odbor sicer imenoval - v svojstvu izvedenca - ravnatelja SDGZ Vojka Kocjančiča v Trstu in obrtnika Martina (Davorina) Pelicona v Gorici, ni pa določil nikogar od članov Združenja za 12-clansko predstavništvo obrtnikov, ki na predlog stanovskih organizacij polnomocno sestavljajo komisijo, skupaj z dragimi tehniki in funkcionarji, ki pa predstavljajo pristojne javne ustanove.
Organizacija slovenskih obrtnikov poudarja krivičnost takšnega zadržanja deželne uprave, saj so bili slovenski obrtniki vseskozi
sestavni člen omenjene komisije za tržaško pokrajino že od leta 1970, ko so na podlagi volilnih rezultatov dosegli dva predstavnika na 15. Isto razmerje so ohranili tudi po volitvah v ta organ leta 1975, potem pa volitev ni bilo več.
Deželni zakon št. 22/1992 predvideva, da deželni odbor imenuje pokrajinsko komisijo za obrt z izrednim dveletnim mandatom, in to do sklica novih volitev med vsemi kategorijami obrtnikov. Prav bi bilo, da bi se Dežela pri imenovanju takšne »prehodne« komisije in ob pomanjkanju pravega preverjanja pri vsej obrtniški bazi držala razmerja sil pri predstavništvu raznih sindikalnih organizacij, kakršno je izšlo iz zadnjih volitev pred 17 leti.
Ne glede na te argumente, pa bi morala deželna uprava upoštevati tudi stvarno vlogo slovenske organizacije in obrtnikov na vsem
ozemlju, kjer živimo Slovenci, ki se kaže tako v enakopravnem sindikalnem delu skupaj z večinskimi stanovskimi organizacijami, kot tudi v številnih stikih in tvornem sodelovanju z javnimi upravami, s trgovinskimi zbornicami in z dragimi pristojnimi gospodarskimi ustanovami.
SDGZ bo stopilo v stik s slovenskimi izvoljenimi predstavniki v deželnem svetu in z drugimi političnimi sredinami, samo pa bo preverilo vse potrebne, tudi pravne korake, da bi se zaščitilo pred takšno neosnovano in krivično odločitvijo. Že leta 1976 je moralo zaradi nepravilnega tolmačenja takratnih volitev za tržaško pokrajinsko obrtno komisijo in v bran interesov našega obrtništva poseči Deželno upravno sodišče. Se bo po 17 letih preteklost ponovila?
Predsednik obrtne sekcije SDGZ DRAGO OTA
Boris Simoneta
FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA / VSE VEC LJUDI BREZ DELA
Dragocena, vendar zaradi krize odločno premalo izkoriščena pomoč Deželne agencije za delo pri zaposlovanju mladih
Se tja do sredine preteklega leta je bila Furla-nija-Julijska krajina nekakšen izjemni kraj, otok, na katerem je bilo bolj malo brezposelnih: samo 5 do 6 odstotkov delovne sile v primerjavi z italijanskim povprečjem (med 10 in 11%), kar pomeni, da v nekaterih deželah na italijanskem Jugu brezposelnost dosega in celo presega 20% delovne sile. Valovi gospodarske krize pa so pljusknili tudi do naše dežele in marsikdo napoveduje, da bomo v kratkem dosegli kar 10% brezposelnosti. Iz trgovinskih zbornic
Marko Waltritsch
in uradov za delo v vseh štirih pokrajinah prihajajo nespodbudni podatki. Zbirajo jih sicer zelo poCasi, zato so objavljeni podatki običajno stari nekaj mesecev. Znano je tudi, da je vse veC delavcev v dopolnilni blagajni, ki je pogosto predsoba brezposelnosti.
Pojav brezposelnosti, ki je izrazit rezultat gospodarske krize, je težko zajeziti. Deželna uprava si prek svoje Agencije za delo prizadeva, da bi krizo omilila, še zlasti na
področju zaposlovanja mladih. V zadnjem letu, odkar je na čelu odbor-ništva Pierantonio Rigo, je ta Agencija izplačala 22,5 milijarde lir, v glavnem za podpore delodajalcem, ki so vzeli v službo mlade delovne moči, kot tudi mladim samostojnim podjetnikom. Rigo je podatke posredoval na tiskovni konferenci v Pordenonu, kjer je podal obračun enoletnega dela.
Lani je na Agencijo prispelo sicer manj prošenj kot v letu 1991. Brez
dvoma je to odraz krize, saj so delodajalci, kljub ugodnostim vzeli v službo manj mladih. Prošenj za nove mlade delavce je bilo lani le 416, predlanskim pa 687. Tudi pri ponovnem zaposlovanju mladih brezposelnih je bilo enako: lani le 97 prošenj, predlanskim pa 201. Agencija je prejela tudi prošnje za zaposlitev oseb, starejših od 29 let. Lani je bilo takih prošenj 431, predlanskim pa 675.
Deželna uprava podpira tudi tiste mlade ljudi,
NAŠ POGOVOR / USPEŠNA SLOVENSKA GOSTINCA JOŽKO SIRK IN RANKO SARDOČ _
»Jesti moramo boljše, ceneje in v skrbno urejenem ambienlu«
. Kdor ne bo sledil temu imperativu - opozarja Sirk - se bo nujno sam izločil
ki se poCasi začenja odražati tudi na denarnicah naših gostov. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da bomo morali v bližnji prihodnosti delati veC in boljše in se zadovoljiti z manjšim zaslužkom. Le tako bomo lahko ohranili svojo klientelo in korak s časom. Nujno moramo izboljšati tudi ponudbo, predvsem s kadrovanjem, strokovnim izobraževanjem in šolanjem osnovnih figur, kot so na primer kuharji in some-ljeji. Gostinski operaterji moramo osvojiti pravo pojmovanje gastronomije z vsemi njenimi notranjimi protislovji, kar nas postavlja pred pomembne odločitve in izzive.«
Ta problematika je tesno povezana tudi z vinogradništvom, ali ne?
»V vinogradništvu je problem morda še večji. Prihodnost je v vsaj enaki, če že ne boljši kvaliteti, cene pa se bodo morale nujno znižati. Ce je bila do danes kvaliteta vina izgovor za privijanje cene, mora v tej krizi nujno priti do padca cen vinske kapljice, sicer bo ta sektor zašel v slepo ulico, vino pa bo ostajalo v kleteh.«
Gospod Sirk, ali to pomeni, da mora gostinstvo odpreti novo poglavje?
»Delovno geslo bi se v gostinstvu za prihodnjih deset let moralo glasiti takole: jesti boljše za nižjo ceno in v primernem, skrbno urejenem ambien-tu. Kdor ne bo tako razmišljal, se bo žal sam izločil. V tem kontekstu je namreč pomemben tudi zunanji videz postrežbe, ki ni nikako razkošje, temveč moralna dolžnost do gosta.«
Gostinstvo ima vidno mesto v gospodarskem kontekstu naše skupnosti. Veliko slovenskih gostinskih obratov na območju, na katerem živi naša narodna skupnost, odraža globoko družbeno zakoreninjenost te samostojne dejavnosti, ki se je v zadnjem času znala prilagoditi novim izzivom v iskanju Čimbolj kakovostne ponudbe. Le s takim pristopom je v sedanjem obdobju krize mogoče ohraniti dosežene pozicije in krog rednih gostov. Razveseljiva je ugotovitev, da so specializirane enogastronomske revije zelo pohvalno ocenile kar nekaj slovenskih gostinskih obratov. Med njimi sta tudi gostilna Sardoč v Slivnem in gostišče Pri lovcu na Subidi pri Pleši-
ki želijo začeti samostojno dejavnost, ne glede na sektor. Žal je bilo lani takih prošenj samo 46. Število upada v zadnjih štirih letih, medtem ko je bilo v prvih dveh letih izvajanja zakona prošenj skoraj štirikrat več. Takrat je sicer deželna uprava zahtevala manjšo angažiranost, vendar gre majhno število prošenj -pravijo pri Deželni agenciji za delo - pripisati počasnemu birokratskemu postopku kot tudi premajhni reklami za tovrstno pomoč mladim, ki se odločijo stopiti na samostojno pot podjetništva.
vem, ki je uvrščeno med pet najboljših restavracij iz naše dežele. Z upraviteljema obeh obratov smo se pogovorili o organiziranosti in perspektivah na področju gostinstva.
Mladi Ranko SardoC upravlja ob pomoči treh družinskih članov gostilno v Slivnem, ki je sicer nekoliko odmaknjena od glavnih prometnic in ni reklamizirana, je pa posebno ob koncu tedna vedno polno zasedena.
»V tridesetih letih smo si ustvarili krog gostov, ki radi zahajajo k nam, ker so zadovoljni z našo ponudbo in družinsko atmosfero. V zadoščenje nam je, da nas "najdejo” tudi poslovneži iz večjih italijanskih mest in se radi vračajo,« pravi Ranko.
V čem je skrivnost, da ste si znali zagotoviti zaupanje gostov?
»Gre za več aspektov, ki so vsi enako pomembni za oblikovanje imidža. Pristop mora biti resen, pošten in profesionalen. Avanturizem tistega, ki bi si v kratkem času rad nabral CimveC denarja, se v naši stroki ne obrestuje. Mi smo se opredelili za domačo kuhinjo: nabavljamo prvovrstne surovine in praktično vse jedi pripravimo sami - od predjedi do deserta - kot da bi imeli nekoliko večjo družino. Naša specialiteta je meso na žara, ki ga segrevamo na drva. Ta pristnost in okusnost hrane ima prav gotovo velik vpliv, saj se ljudje zavedo, Ce je "domaCe”. Jedi so lahko preproste in kvalitetne obenem.«
Važen pa je tudi odnos do gosta, ali ne?
»Lahko se pohvalim, da nam je uspelo vzpostaviti pravo družinsko razmerje: vsakdo lahko pride v našo kuhinjo in preveri, kako se jedi sproti pripravljajo. To seveda ustvarja dobro počutje, vzpostavi se prijeten prijateljski odnos in gostje se tako navežejo na kraj.«
Poleg kuhinje je za gostilno zelo pomembna tudi ponudba vina. Kakšna je vaša strategija?
»Namesto ustekleničenih vin, ki so povprečno precej draga in tako občutno vplivajo na račun, sem se raje opredelil za več sort točenih vin, ki so "pitna” in dostopna za vsak žep. Tudi zmerna cena ima svojo težo.«
Vsi se pritožujemo, kako nas pesti gospodarska kriza. Jo Čutite tudi v gostinstvu?
»Morda zato, ker pri nas zaradi prostorske stiske lahko postrežemo največ sto oseb hkrati, zaenkrat nismo zaznali krčenja prometa. Mladih je sicer manj, starejši in predvsem družine pa še zmeraj radi pridejo na kosilo,« je zaključil Ranko Sardoč.
Joška Sirka, ki vodi znamenito gostišče na Subidi ni treba posebej predstavljati, saj sodi v krog naj večjih enogastro-nomskih izvedencev v državnem merilu in redno sodeluje v mednarodnih strokovnih komisijah. Z njim se je pogovor vrtel predvsem okrog problemov gostinstva in perspektiv za bližnjo prihod-
nost. Kaj pravzaprav je kakovost v kulinariki?
»Pojem kakovosti je večplasten in si ga lahko razlagamo tako ali drugače. Za nekatere je kvalitetna tista kuhinja, ki nudi le posebne, izbrane, skoraj eksotične jedi, ki pa precej stanejo in so torej luksus, ki si ga ne morejo vsi privoščiti. Obstajajo pa tudi alternativni pogledi. Po mojem mnenju se kakovost meri po načinu priprave krožnika. Dobra mineštra je lahko npr. kvalitetnejša od kaviarja, zato se moramo znebiti predsodkov. Širša publika zahteva primeren servis za ustrezno ceno.«
Brez visoke stopnje profesionalnosti torej ne gre?
»Profesionalnost je osnovno izhodišče za našo dejavnost, vendar pa mora biti gostinec sposoben prilagajanja trenutnemu pulzu in potrebam gostov. Kdor goji le vrhunsko kvaliteto, ni veC življenjski in tvega, da ga tržišče selektivno izloči. Nekateri najprofesional-nejši izvedenci, kot na primer Boschetti, ki je izšolal več generacij najboljših gostinskih delavcev, so morali obrate zapreti, kar pomeni, da institucije, ki ostajajo na nivoju "muzeja” danes ne morejo preživeti. Ob tem se moramo zamisliti, napraviti poglobljeno študijo in pravočasno ukrepati.«
Kaj mislite s tem?
»Gostinci ne moremo spregledati vplivov in posledic ekonomske krize,
GOSPODARSTVO
Sreda, 27. januarja 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
26. januar 1993
	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
-menjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka	61,80	62,55	8,70	8,82	6,38	6,69
Avtohiša Ljubljana*	62,00	62,40	8,70	8,83	6,50	6,75
Aval Bled	61,80	62,40	8,70	8,90	6,50	6,85
Ažur*	61,80	62,50	8,70	8,89	6,52	6,80
						
Banka Vipa	61,63	62,60	8,65	8,81	6,57	6,70
Bela vrtnica	62,00	62,80	8,70	8,90	6,50	7,00
Bobr Fužine	62.00	62,50	8,75	8,88	6,55	6,80
Bobr Trzin	62.00	62,30	8,75	8,88	6,55	6,90
BTC terminal Sežana	61,70	62,50	8,70	8,85	6,50	6,72
						
Burin Center	62,00	62,55	8,65	8,85	6,66	6,75
Burin Moste	62,00	62,60	8,60	8,85	6,63	6,75
						
Come 2 Us* Creditanstalt - Nova banka d.d.	62,00 61,70	62,60 62,40	8,75 8,80	8,85 8,95	6,50 6,30	6,80 6,80
						
Dom na trgu	62,20	62,39	8,80	8,87	6,60	6,79
Dom Kaffe*	62,10	62,40	8,79	8,87	6,63	6,77
						
Emona Globtour	61,50	62,50	8,70	8,92	6,30	6,78
						
Eros Ljubljana*	62,00	62,40	8,77	8,85	6,60	6,80
Eros Kranj - Stari Mayr*	62,00	62,40	8,7/	8,85	6,60	6,80
						
Euroservis Sežana	61,95	62,35	8,70	8,80	6,61	6,68
Euroturs International*	61,70	62,50	8,70	8,86	6,50	6,70
						
Feniks Portorož	61,74	62,50	8,64	8,86	6,58	6,82
Fiba d.o.o. Koper	61,75	62,40	8,65	8,78	6,54	6,74
Firadas d.o.o. Idrija	61,95	62,65	8,80	8,95	6,50	6,70
						
Golfturist Ljubljana	61,95	62,65	8,72	8,88	6,45	6,85
Golfturist Domžale	61.90	62,40	8,70	8,85	6,50	6,90
						
Hida	62,10	62,25	8,78	8,83	6,65	6,75
Hipotekarna banka Koper*	61,70	62,40	8,60	8,80	6,40	6,75
Hipo d.d. Domžale*	62,00	62,50	8,70	8,85	6,30	6,90
Hram Rožice Mengeš	62,10	62,35	8,70	8,90	6,30	6,80
Hranilno kreditna služba	62,00	62,60	8,74	8,90	6,40	6,82
						
Hirika Ilirska Bistrica	61,72	62,62	8,57	8,75	6,45	6,66
Ulrika Slovenj Gradec	61,90	62,55	8,72	8,80	6,50	6,70
Hirika Postojna	61,76	62,51	8,68	8,76	6,55	6,67
Hirika Sežana	61,95	62,34	8,71	8,79	6,62	6,67
Italdesign Nova Gorica*						
	61,75	62,50	8,70	8,83	6,60	6,71
						
Klub Slovenijales*	61,90	62,40	8,70	8,90	6,50	6,80
Komercialna banka Triglav	61,61	62,61	8,70	8,90	6,40	6,80
						
Kompas Hertz Celje*	62,05	62,45	8,75	8,85	6,40	6,80
Kompas Hertz Velenje*	62,05	62,45	8,75	8,85	6,40	6,80
Kompas Hertz Idrija*	62,05	62,45	8,75	8,85	6,40	6,80
Kompas Hertz Tolmin*	62,05	62,45	8,75	8,85	6,40	6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	62,05	62,45	8,75	8,85	6,40	6,80
Kompas Hertz Krško*	62,05	62,45	8,75	8,85	6,40	6,80
Kompas Hertz Bled*	62,05	62,45	8,75	8,85	6,40	6,80
						
Kompas Fintrade	62,00	62,59	8,68	8,89	6,50	6,89
Kompas Holidays	62,00	62,40	8,75	8,85	6,30	6,80
						
Ljubljanska banka d.d. Lj.	61,50	62,85	8,69	8,93	6,56	6,80
LB Banka Zasavje Trbovlje LB Dolenjska banka N.M.	61,50 61,70	62,60 62,70	8.74 8.75	8,90 8,90	6,50 6,70	6,90 6,85
LB Komercialna banka N.G.	61,40	62,62	8,60	8,93	6,36	6,75
LB Kreditna banka Maribor d.d. LB Splošna banka Koper d.d.* LB Splošna banka Celje	61,40 61,45 61,80	62,85 62,68 62,60	8,67 8,57 8,72	8,90 8,75 8,82	6,40 6,33 6,40	6,97 6,67 6,80
						
Libertas Koper*	61,85	62,35	8,67	8,82	6,55	6,77
						
MA Vir	62,00	62,50	8,70	8,80	6,50	6,85
Media*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,60	6,80
Mercator Turist	61,95	62,60	8,70	8,86	6,50	6,80
						6,90
Niprom II Ljubljana *	62,00	62,40	8,73	8,88	6,50	
						
Otok Bled	61,90	62,60	8,71	8,81	6,53	6,70
						
Panna	62,00	62,40	8,70	8,88	6,50	6,80
Petrol*	62,05	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Poštna banka Slovenije	61,40	62,50	8,44	8,79	6,10	6,69
Probanka	61,43	62,75	8,68	8,86	6,50	6,80
						
Publikum Ljubljana	62,05	62,28	8,75	8,89	6,50	6,79
Publikum Celje	62,07	62,38	8,77	8,85	6,58	6,79
Publikum Dobova	61,90	62,60	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Kostanjevica	61,90	62,60	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Krško	61,90	62,60	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Maribor	62,05	62,25	8,77	8,83	6,30	6,99
Publikum Metlika	62,00	62,50	8,60	8,80	6,30	6,70
Publikum Mozirje	62,00	62,38	8,71	8,84	6,30	6,80
Publikum Novo Mesto	62,00	62,70	8,70	8,90	6,40	6,75
Publikum Piran	61,60	62,50	8,58	8,75	6,38	6,67
Publikum Ptuj	61,80	62,60	8,73	8,85	6,30	6,70
Publikum Sevnica	62,00	62,70	8,65	8,85	6,45	6,79
Publikum Šentilj	62,05	62,25	8,77	8,83	6,30	6,85
Publikum Šentjur pri Celju	62,11	62,39	8,76	8,85	6,50	6,75
Publikum Trebnje	61,80	62,60	8,69	8,84	6,40	6,75
Publikum Zagorje	61,95	62,30	8,72	8,81	6,60	6,85
Publikum Žalec	62,07	62,37	8,76	8,85	6,58	6,79
						
Roja	62,00	62,30	8,75	8,84	6,60	6,80
						
Simotisk	62,00	62,50	8,70	8,85	6,40	6,80
SKB banka d.d. Ljubljana**	62,01	62,08	8,81	8,82	6,57	6,68
Slovenijaturist Slovenska investicijska banka* Slovenska hran. in pos. Kranj	62,00 62,00 62,00	62,40 62,50 62,45	8,73 8,70 8,70	8,80 8.85 8.86	6,50 6,40 6,40	6,68 6,80 6,80
SZKB d.d. Ljubljana	62,00	62,60	8,74	8,90	6,40	6,82
Sonce	62,10	62,50	8,74	8,90	6,54	6,82
						
Tartarus Postojna	61,62	62,56	8,64	8,76	6,48	6,70
Tentours Domžale	62,00	62,40	8,65	8,85	6,50	6,90
Tori*	62,00	62,40	8,75	8,88	6,50	6,80
Trias*	62,00	62,40	8,70	8,90	6,50	6,80
						
Upimo	62,10	62,25	8,76	8,83	6,65	6,75
				8,85	6,60	6,80
VVilfan Tečaj velja danes:' Zaračunava	62,00 o provizijo	62,30	8,77			
MENJALNICA HIDA
Pokrita tržoica Ljubljana IŠČEMO NOVE SODELAVCE
Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov:
____HIDA TRAPE FINANCE, Koželjeva 6, Ljubljana_
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 17 z dne 26. januarja — Tečaji veljajo od 27. 1. 1993 od 00.00 ure dalje						
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	65,1105	65,3064	65,5023
Avstrija	040	šiling	100	870,3034	872,9222	875,5410
Belgija	056	frank	100	297,2649	298,1594	299,0539
Kanada	124	dolar	1	75,9296	76,1581	76,3866
Danska	208	krona	100	1592,2500	159,0411	1601,8322
Finska	246	marka	100	1819,7143	1825,1899	1830,6655
Francija	250	frank	100	1810,8361	1816,2850	1821,7339
Nemčija	280	marka	100	6122,8610	6164,2849	6159,7088
Grčija	300	drahma	100	—	45,9552	46,0931
Irska	372	funt	1	—	163,2354	163,7251
Italija	380	lira	100	6,6525	6,6725	6,6925
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	11,0000	
Japonska	392	jen	100	78,1583	78,3935	78,6287
Nizozemska	528	gulden	100	5443,8658	5460,2164	5476,5970
Norveška	578	krona	100	1442,5460	1446,8867	1451,2274
Portugalska	620	escudo	100	68,0250	68,2297	68,4344
švedska	752	krona	100	1362,6428	1366,7430	1370,8432
Švica	756	frank	100	6661,0605	6681,1038	6701,1471
Velika Britanija	826	funt šterling	1	148,6019	149,0490	149,4961
ZDA	840	dolar	1	96,5636	96,8542	97,1448
Evropska Skupnost	955	ECU	1	120,3693	120,7315	121,0937
Španija	995	peseta	100	86,5161	86,7764	87,0367
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 27. JANUARJA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993:				1,000,000	595,104	608,073	1,203,177
47	61,4128	119,0209%	121,6145% 120,3177%	100,000	59,510	60,807	120,318
Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992							
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
26. JANUAR 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Abanka	7,00	10,00
Ažur*	9,00	11,00
Bela vrtnica	8,00	11,00
Burin Center	8,00	12,00
Fiba	8,00	12,50
Hida	7,00	10,80
Hipotekarna banka Koper*	7,00	11,00
LB Banka Zasavje Trbovlje	8,00	14,00
Otok Bled	8,50	11,50
Sonce	8,00	12,00
Tori*	8,00	12,00
Tečaj velja danes:", Zaračunavajo provizijo		
		
26. JANUAR 1993	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1430,00	1475,00
nemška marka	910,00	930,00
francoski frank	268,00	276,00
holandski gulden	805,00	830,00
belgijski frank	44,00	45,30
funt šterling	2225,00	2295,00
Irski šterling	2405,00	2480,00
danska krona	235,00	243,00
grška drahma	6,30	7,25
kanadski dolar	1120,00	1155,00
japonski jen	11,50	12,00
švicarski frank	985,00	1015,00
avstrijski šiling	128,75	133,00
norveška krona	213,50	220,00
švedska krona	202,00	208,00
portugalski escudo	9,30	10,50
španska pezeta	12,25	13,25
avstralski dolar	960,00	990,00
madžarski florinf	11,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	1,00	1,75
		
		
26. JANUAR 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	10,9000	11,4000
kanadski dolar	8,5000	8,9000
funt šterling	16,7000	17,5000
švicarski frank	755,5000	780,5000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	204,0000	212,0000
holandski gulden	612,5000	636,5000
nemška marka	689,6000	715,6000
italijanska lira	0,7430	0,7830
danska krona	178,5000	185,5000
norveška krona	161,5000	168,5000
švedska krona	152,0000	159,0000
finska marka	203,5000	213,5000
portugalski escudo	7,6000	8,0000
španska peseta	9,7500	10,2500
japonski jen	8,7000	9,1000
slovenski tolar	10,5000	11,7000
hrvaški dinar	—	—
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
26. JANUAR 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1430,00	14805,00
nemška marka	910,00	930,00
francoski frank	268,00	278,00
holandski gulden	805,00	825,00
belgijski frank	44,00	45,20
funt šterling	2225,00	2275,00
irski šterling	2400,00	2450,00
danska krona	235,00	245,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1120,00	1160,00
švicarski frank	988,00	1008,00
avstrijski šiling	128,50	133,50
slovenski tolar	14,50	15,00
_J		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. januarja 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	880,4152	883,2580
Francija	frank	100	1831,8755	1837,7905
Nemčija	marka	100	6194,0000	6214,0000
Italija	lira	100	6,7298	6,7515
V.Britanija	funt	1	150,3284	150,8138
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pr tečaje na	1 i konkre trgu de	97,6856 stnih poslih je mo; rviz oz. poseben c	98,0010 ?no odstopanje togovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	61,90	62,15
SKB Banka d.d.	DEM	61,94	62,14
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 27. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka	DEM	61,97	62,17
Bank Austria	DEM	61,88	62,17
UBK banka	DEM	61,89	62,09
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. • Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM TF so dolo niči Banke lije poveč >ljajo za o ri večjih pr zavezujer aju in v s e.	61,90 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati kladu s teks	62,10 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo oih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
26. JANUAR 1993	v URAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	HHBHH	1448,220	-
ECU	-	1802,310	- ‘
nemška marka	uh	920,090	-
francoski frank	-	272,170	-
funt šterling	-	2233,880	
holandski gulden	-	818,060	-
belgijski frank	hhkb	44,680	-
španska pezeta	-	12,996	
danska krona	- *	239,340	-
irski šterling	-	2444,890	-
grška drahma	HHH	6,878	HHHHHj
portugalski escudo	-	10,220	-
kanadski dolar	-	1140,330	
japonski jen	-	11,741	j-
švicarski frank	HHHH	1001,190	> -
avstrijski šiling	-	130,780	-
norveška krona	-	216,800	HHHHH
švedska krona	-	204,810	-
finska marka	-	273,560	-
avstralski dolar (") indikativne kotaciie zavi	b o o a	977,840 talia	
			
26. JANUAR 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,577	
			
francoski frank	HHi	29,575	-
			
nizozemski gulden	Hm	88,910	-
			
belgijski frank	-	4,855	HHI
			
Španska peseta	-	gg1,413	-
			
danska krona	4;: = ?V -	26,005	-
			
kanadski dolar	hhh	1,240	-
			
japonski jen	-	1,276	-
			
švicarski frank	hm	108,790	-
			
avstrijski šiling	-	14,214	hhhh
			
italijanska lira	-	1,086	-
			
švedska krona	-	22,255	hhhh
	1			
					
1 26. JANUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	7978,2500	8002,2568	8026,2636
Kanada	dolar	1	698,7761	700,8787	702,9813
Francija	frank	100	16597,7979	16647,7411	16697,6843
Nemčija	marka	100	56131,1000	56300,0000	56468,9000
Italija	lira	100	60,9022	61,0855	61,2688
Japonska	jen	100	715,2786	717,4309	719,5832
Švica	frank	100	61167,5191	61351,5738	61535,6285
Velika Britanija	funt	1	1371,7318	1375,8594	1379,9870
Slovenija	tolar	100		900,0000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar >račun carii	1 i in staregc	893,0458 i deviznega varče	895,7330 ivanja.	898,4202
			
26. JANUAR 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,70	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,70	11,70
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,70
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,50	15,00
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
1 1			
					
15. DECEMBER 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10727,05	10759,33	10791,60
Kanada	dolar	1	915,53	918,28	921,04
Francija	frank	100	22185,44	22252,20	22318,95
Nemčija	marka	100	75473,52	75700,63	75927,73
Italija	lira	100	85,96	86,22	86,47
Švica	frank	100	84303,84	84557,52	84811,19
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	HHHMfli
Jugoslavija	dinar	100		115,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45		
ZDA	dolar	1	1177,38	1180,92	1184 47
					
1 25. JANUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6606,4259	6626,3048	6646,1837
Francija	frank	100	13752,9570	13794,3400	13835,7230
Nemčija	marka	100	46484,4160	46624,2880	46764,1610
Italija	lira	100	50,6948	50,8473	50,9998
Švica	frank	100	-	-	-
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1140,3162	1143,7474	1147,1786
| Opomba: povzeto po Reuterju.					
NOVICE
BRUSELJ / EVROPSKA SKUPNOST
ZDA / VLADA
Gali zahteva od Izraela spoštovanje resolucij VS
NEW YORK - Generalni sekretar OZN Butros Gali je VS OZN predlagal, naj sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi bi dosegli, da bo Izrael spoštoval resolucijo 799, s katero je VS od Izraela zahteval, naj dovoli vrnitev 400 izgnanih Palestincev. Izrael mora dovoliti ZN, da na zasedenih ozemljih vzpostavijo svoje nadzorne mehanizme. Izraelski zunanji minister Simon Peres pa je izjavil, da se bo Izrael z vsemi sredstvi boril proti temu, da bi OZN proti njemu uvedla sankcije. (Reuter, STA)
Islamski skrajneži grozijo Izraelu
AMAN - Al-Tamini, duhovni voditelj organizacije Islamski džihad, je zagrozil, da bo njegova organizacija še okrepila napade na Izrael. To je njihov odgovor na izraelski izgon 400 Palestincev v drugi polovici decembra lansko leto. Po njegovem mnenju Združeni narodi ne morejo zagotoviti vrnitve izgnancev, saj svetovni organizaciji ukazujejo Američani, ki pa so izraelski zavezniki. Al-Tamini meni, da je Izrael mogoče uničiti samo s sveto vojno. (Reuter)
Guebeški separatisti okrepili aktivnosti
MONTREAL - Jacques Parizeau, voditelj separatistične Quebeške stranke, je najavil, da bo stranka, ki jo vodi, še okrepila svojo kampanjo za odcepitev frankofonskega Quebeca od kanadske federacije. Parizeau je napovedal, da je skrajni rok za odcepitev leto 1995. Po njegovem mnenju je to nujno, saj Quebec zaradi nasprotovanja nekaterih zveznih provinc ni dobil široke avtonomije, kot to predvideva sporazum iz Meech Lakea. (Reuter)
Danska bo ponovno izvedla referendum o maastrichtskem sporazumu
KOPENHAGEN - Niels Petersen, novi danski zunanji minister, je sporočil, da bo Danska ponovila referendum o pristopu k sporazumu o Evropski uniji iz Maastrichta. Ponovljeni referendum naj bi bil 11. ah 18. maja letos. Povedal je tudi, da se vse politične stranke, razen skrajno desne stranke napredka, strinjajo s ponovitvijo referenduma. (STA)
Havajci se želijo odcepiti od ZDA
HONOLULU - Na Havajih uživa čedalje večjo podporo prebivalstva gibanje Hui Naauao, ki se zavzema za odcepitev Havajev od ZDA in za ustanovitev samostojnega havajskega kraljestva. V tem gibanju delujejo tako potomci havajskih staroselcev kot tudi azijski in beli ameriški priseljenci. Havaje je sicer leta 1898 tedanji predsednik ZDA Mc Kinley preprosto priključil ZDA, ne da bi pri tem upošteval zahteve domačinov, leta 1959 pa so Havaji dobili status zvezne države. (Reuter, STA)
Za manj ekoloških katastrof
Petnajst let stari tankerji ne bodo smeli več pluti
Visoka funkcija prve dame
Hillaty Clinton bo koordinirala delo večine ministrstev brezplačno
BRUSELJ - Ministri za okolje in promet Evropske skupnosti, ki so se na zahtevo Francije v ponedeljek v Bruslju zbrali na izrednem sestanku, na katerem naj bi sprejeli nove, ostrejše ukrepe za preperečevanje vedno pogostejših ekoloških katastrof, kakršni sta se pripetili pred dvajsetimi dnevi, ko se je v bližini britanskega otoka Shetland
potopil liberijski tanker Braer, ko je v morje izteklo 84.000 ton surove nafte, ali pred dnevi, ko sta v bližini Sumatre trčila tankerja danske in japonske družbe.
Ministri dvanajterice so skenili dogovor o nujnosti sprejema skupne politike zaščite morja, ki bo temeljila na preprečevanju tveganja in bo onesnaževalcu nalagala bre-
me plačila za nastalo škodo. Od Evropske komisije so zahtevali, da sprejme vrsto konkretnih ukrepov, ki bi omogočili boljšo organizacijo nadzora in preprečevanje prevažanja nevarnih snovi po morju. Združene države Amerike so predlagale, da se prepove plovba vsem tankerjem, starejšim od 15 let. Tovrstna plovila, stara nad pet let,
Med zasedanjem ministrov ES so ekologi v Bruslju uprizorili protestno manifestacijo (AR)
bi morala pred uporabo zmeraj predložiti dokumente o primernosti za varno plovbo. Greenpeace je ministre pozvala, naj v sporazumu določijo območja prepovedi prevoza nafte po morju in nafto nadomestijo z drugimi, za okolje manj škodljivimi viri energije.
Besedilo sporazuma, ki ga bo obdelala Evropska komisija, bi moralo biti na zahtevo ministrov predloženo že na naslednjem svetu ministrov za okolje in promet, ki bo marca letos. Svet pa naj bi dokument sprejel junija; za njegov sprejem zadostuje že navadna večina. Grčiji, edini državi dvanajsterice, ki že od nekdaj okleva pri odločitvah, povezanih z varstvom okolja in prometa, se zato ni potrebno pridružiti sporazumu, če noče.
Francoska ministrica za okolje Segolene Royal je ponedeljkov sestanek označila za zgodovinski. »Evropa je s tem dokazala, da je njena politika vse bolj enotna,« je poudarila Royalova. Kot zatrjujejo preostali ministri za okolje in promet evropske dvanajsterice, tokratni sestanek v Bruslju ni samo izraz nujnosti ob nedavnih dogodkih, pač pa bodo v prihodnje sprejeli še številne dodatne ukrepe za preprečevanje ekoloških katastrof. (Reuter)
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je svojo soprogo Hillary imenoval za predsednico posebne delovne skupine za reformo zdravstva. Zahteval je, da mu v stotih dneh pripravi svoje predloge za razpravo v kongresu. V tej funkciji bo Hillary Clinton usklajevala delo ministrstev za zdravstvo, za humanitarna vprašanja in vprašanja veteranov, ministrstva za obrambo in ministrstva za gospodarstvo in zaposlovanje, prav tako pa tudi ministr-
stva za finance, urad za menedžment in proračun ter delo večjega števila svetovalcev v Beli hiši.
Hillaiy za svoje delo ne bo prejemala plače ali kakšne druge prejemke. S tem se bo izognila morebitnim očikom in tako imenovanemu Kenedijevemu zakonu, ki prepoveduje vmešavanje predsednikovega sorodstva v delo vlade.
Bill Clinton pa je v izjavi za tisk dejal, da je zelo vesel, ker je njegova soproga prevzela to funkcijo, in dodal, da bodo Američani
kmalu dojeli, da ima prya dama številne talente in sposobnosti.
Da je predsednikova soproga dobila tako visok položaj ni naključje, saj so vse prve dame Združenih držav Amerike v skladu s tradicijo prevzemale p°' membne vloge pri urejanju socialne politike, izobraževanja in bile pobudnice številnih človekoljubnih akcij. Sicer pa se je
Hillary že od študentskih let naprej zavzemala za zaščito in izobraževanje
otrok. (Reuter)
Hillary Clinton je svoj nov posel začela z obiskom šole za temnopolte otroke na Manhattanu (AP)
NEW YORK - Pred skoraj 150 leti je Andrevv Jackson naredil isto kot Bill Clinton pred nekaj dnevi:	svoj dom v
VVashingtonu, ki je hkrati tudi predsednikov urad, je odprl za vsakogar, ki si ga želi ogledati. Neki kronist dogodkov je pred stoletjem in pol zapisal, da je množica ljudi tistega dne, 4. marca 1829, razbijala krožnike in kozarce in z blatnimi škornji tacala po preprogah, zofah in naslanjačih, trgala zavese in v gneči lomila pohištvo. Podoben dogodek se je pripetil pred nekaj dnevi, ko je Bill Clinton osebno sporočil množici, da si lahko vsakdo ogleda Belo hišo; vendar je bila samo gneča: nič ni bilo polomljeno in umazano. V tem stoletju in pol se je predsedniška hiša obdala z gosto negovano travo in brezhibno očiščenimi potmi. Tisočem, ki so se stiskali po sobah in hodnikih, je novi predsednik, ki je s pomočjo megafona skušal vzpostaviti nekakšen red, sporočal eno samo misel: »Ta hiša je prav toliko vaša kot moja, vsi smo tu samo začasni stanovalci.«
Zgodilo se je čisto po ameriško. Si sploh lahko predstavljamo vse te tisoče ljudi, med njimi tudi celo vrsto posebnežev s spalnimi vrečami pod pazduhami, ki se prerivajo skozi Elizejsko palačo, da bi stisnili roko novemu francoskemu predsedniku in mu hkrati delili domače recepte, kako naj si ohrani zdrav glas? V tem temelju se potemtakem vl50 letih ta država ni prav nič spremenila, kar zadeva pojmovanje odnosov med prvim človekom in vsemi drugimi ljudmi te države, le da je bilo
Američanom tokrat prav malo mar, ali je prizor drenjanja nepoklicanih v Beli hiši všeč tujcem.
A zdi se, da kaj malo tujcev razume ta del »značaja« te države. Tudi tisti, ki so kar najbolj izobraženi in takšni, za katere bi lahko domnevali, da marsikaj vedo, tega ne razumejo. Ce bi se na primer ne moglo zgoditi, da francoski obrambni minister med pogovori o bosanko-hercegovskih spopadih pred nekaj dnevi na 25. kanalu newyorške televizije izreče tudi stavek: »Marsikaj bi bilo drugače, če bi francoski narod vedel tisto, kar veva predsednik in jaz.« Američani si sploh ne morejo misliti, da bi se lahko državni funkcionarji, pa čeprav najvišji, sploh lahko hvalili, da vedo nekaj, česar ljudje ne vedo, in da zaradi tega »nekaj« to vednost držijo zase in se ne čutijo dolžne, da bi ga delili z volilci.
Cinik bi seveda lahko rekel, da »populistični« značaj huronskega slavja v prestolnici ob zamenjavi stanovalcev v Beli hiši prej skriva kot razkriva razmerje moči v ameriškem vrhu. Seveda množični koncejti, parade, ognjemeti, prisega in drenjanje nepoldicanih po Beli hiši prikrivajo tisti kratek hip, ko velikanska moč iz enih rok prehaja v druge. To se je zgodilo, ko je natanko ob 11.30 po vzhodnoame-riškem času v navzočnosti Georga Busha in Billa Clintona predsednikov pomočnik, zadolžen, da 24 ur bdi nad kovčkom s šifriranimi povelji za vse nuklearne sile države, poveljstvo predal novemu predsedniku. Ta pa je, pol ure pred tem, ko je 20. ja-
AMERIKA
Začelo se je Clintonovo obdobje
TinaTic/New York
nuarja z roko na Svetem pismu prisegel, dobil novo senco, senco, ki ga bo spremljala v naslednjih štirih letih, ne glede na to, ali bo sedel v Ovalni sobi Bele hiše ali pa poležaval na plaži. Ta prizor - v katerem bodo številni po pravici videli dejanski odnos skrajne sile - se je utopil v morju razbrzdanega proslavljanja v prestolnici. Proslavljanja, na katerem se je vsaj za hip zdelo, da so vsi zares enakopravni in da nekateri niso »enakopravnejši« od drugih.
A primer Zoe Baird, ki jo je Bill Clinton hotel za pravosodno ministrico, jasno priča o tem, da ne gre delati prehitrih zaključkov o tem, kako lahko mogočni brez škode prezrejo tisto, kar je opazil nekdanji kronist pustošenja predsednikovih soban.
Zoe Baird, sijajna pravnica s plačo 507.000 ameriških dolarjev pri Gi-
gantski Aetna Life and Insurance, je naredila tisto, »kar počnejo vsi«: najela je peruanski zakonski par, da ji pazi otroka doma, in to prijavila izseljenskemu uradu, ki ji je menda obljubil, da bosta Peruanca dobila dovoljenje za delo. Delala pa sta kljub temu brez dovoljenja (ki tudi nikoli ni prišlo), njuna delodajalka pa tako nikoli ni plačala davka. Davke je poravnala šele, ko so ji iz štaba Billa Clintona poslali obvestilo, da so jo izbrali na visok položaj pravosodne ministrice.
Najprej se je zdelo, da bo vsa zadeva utonila v pozabo. Politični bonton zahteva, da v prvih stotih dneh ni spodobno brez tehtnih razlogov nasprotovati novemu izbrancu v Beli hiši. Zlasti še, ko ima njegova stranka v obeh domovih kongresa prepričljivo večino. Celo »konservativni« VVall Street Yournal se je namrdnil
nad tistimi, ki so vso zadevo opisovali kot »kriminal višjih slojev«: ta »kriminal«, je zapisalo vodilno ameriško poslovno glasilo, nekemu zakonskemu paru omogoča, da dela tisto, kar najboje ve in zna, drugemu zakonskemu paru pa, da za svoje otroke s šolanjem zagotovi, da bodo lahko nekoč delali to, kar zdaj delajo njihovi delodajaci. Zdelo se je, da bo Zoe Baird prišla »skozi«. Zasliševanje v kongresu je demokratski senator Joe Bi-den vodil tako, da je bilo imenovanje že skoraj potrjeno.
Na prizorišče pa so prišli tudi takšni, ki so, nepoklicani in brez vstopnic, prodrli tudi v Belo hišo 21. januarja. Ni res, da smo vsi enakopravni, če so nekateri enakopravnejših od drugih. Telefoni v Beli hiši so, kot pišejo, zvonih neprestano, na pisalnih mizah pa so se grmadila protestna pisma. Nobenega glasu v prid Zoe Baird. Najostrejše obsodbe so, kot je videti, reporterji zabeležili prav iz najbolj neposredne soseščine hiše v Connectitutu, kjer živi Zoe Baird. Zakaj naj bi premožna pravnica lahko počela nekaj, česar si »navadni« državljani ne smejo privoščiti, četudi to počnejo »vsi«? Nesojeni ministrici in novemu predsedniku po tem valu protestov ni preostalo nič drugega, kot tisto, kar sta storila: Zoe Baird je umaknila svojo kandidaturo, Bil Clinton pa jo je »z obžalovanjem sprejel«.
Potemtakem drenjajoča se množica v Beli hiši, tista iz pred nekaj dni in tista, bolj razbrzdana, ki je Belo hišo obiskala pred 150 leti - nista samo gle-
dališče ameriške demokracije. Ta tema si mogoče res zasluži knjigo ali vsaj daljši esej, saj je težko v novinarski rubriki popisati vse te ameriške »posebnosti«, ki nedvomno skrivajo v sebi globoke razlike med Evropo in Ameriko, in to kljub vsej povojni zunanji in površinski »amerikanizaciji« starega kontinenta. Se vedno ni drugega in boljšega pojasnila, zakaj se v Ameriki nikoli niso izoblikovale prepozna-vnejše elite. Ameriško verovanje v številke, s pomočjo katerih se drugorazredni hollywodski igralec ali neznani guverner majhne države lahko povzpneta do Bele hiše, se Evropejcem po vsej priliki zdi vulgarno prepuščanje fatalizmu tržišča na vseh stvareh. Za egalitaristično nastrojene Američane pa je to najgloblje prepričanje; elite so jim malo mar.
Prav to je lahko spoznal novi predsednik ob praznovanjih, posvečenih njegovemu ustoličenju v minulem tednu. Insktinkt ga je povsem pravilno spodbodel, da je prezrl stražarje in radarje in po megafonu objavil, da lahko vsak prestopi prag Bele hiše, naj ima vstopnico ali ne. V drugi pa je pozabil vprašati, kako bodo egalitaristično naravnani Američani reagirali na »drobno napako« v sicer brezmadežni karieri bodoče in nesojene pravosodne ministrice. To napako že drago plačuje: štab Billa Clintona se zaradi primera Zoe Baird ukvarja samo s tistimi opravki, ki jih žargon opisuje kot »operacijo zmanjševanja škode«, namesto da bi načrtoval, kaj vse naj uresniči v prvih sto dneh političnega »medenega meseca«.
PRAGA - BRATISLAVA
Na Češkem Vaclav Havel na Slovaškem še nihče
Havel je bil nepričakovbano izvoljen že sinoči v Bratislavi pa se poslanci ne morejo sporazumeti
PRAGA, BRATISLAVA - Od 1. januarja letos, ko sta Češka in Slovaška postali samostojni državi, so v torek v njunih parlamentih prvič volili predsednika držav.
Na Češkem je moral parlament v torek prekiniti z delom zaradi neredov -pred njihovo hišo so se stepli pristaši Vaclava Havla in navijači kandidata Republikanske stranke. Med tremi kandidati je imel bivši predsednik CSFR Havel vseeno največ možnosti. Njegovim protikandidatom niso pripisovali nobene možnosti, saj je neodvisnega Havla kandidirala konservativna vladna koalicija, ki ima v parlamentu kar 105 sedežev, vodi pa jo ministrski predsednik Vaclav Klaus. V večernih urah je bil Havel končno izvoljen:
prejel je 109 glasov, kar je osem več od potrebnega števila.
V Bratislavi 147-član-ski parlament ni izglasoval predsednika države. Nobeden od štirih kandidatov ni dobil potrebne tripetinske večine. Drugi krog volitev na Slovaškem bo v sredo.
Največ možnosti za zmago pripisujejo namestniku predsednika vlade Romanu Kovaču, kandidatu Gibanja za demokratično Slovaško, ki pa v parlamentu nima potrebne večine. Kovač je namreč v prvem krogu dobil 69 glasov. Za njegovega nasprotnika Milana Ftačnika iz Stranke de-moktatične levice, nekdanje komunistične partije, je glasovalo samo 30 poslancev. (Reuter)
Vaclav Havel (AP)
HAAG / EVROPSKO ZDRUŽEVANJE
Kohl meni, da bi bilo nujno pospešiti združevanje v okviru Evropske skupnosti
HAAG - Nemški kancler Helmut Kohl, ki je na uradnem obisku na Nizozemskem, je na tiskovni konferenci, ki jo je imel skupaj s svojim gostiteljem, nizozemskim ministrskim predsednikom Ruudom Lubersom, poudaril, da bi bilo potrebno z evropskim združevanjem pohiteti. Nemški kancler meni, da je maastrichtski sporazum o Evropski uniji uspel in da je dobra podlaga za nadaljnje integracije v prostoru Evropske skupnosti, potrebno pa bi ga bilo dodelati na številnih področjih. Dejstvo pa je, da
se zgodovina vrti hitreje, kot so to pričakovali voditelji držav skupnosti. Kohl je mnenja, da evropsko združevanje ne bi smelo biti pretrgano, ker nekatere države skupnosti še niso potrdile sporazuma iz Maastrichta ali pa tega sploh ne nameravajo storiti. V Bruslju pa se je medtem Evropska komisija odločila, da bo ustanovila posebno delovno skupino, ki še bo ukvarjala s pripravami na pogajanja o sprejetju novih članic v Evropsko skupnost. Vodil jo bo danski diplomat Steffen Smidt, sestavljali pa jo
bodo strokovnjaki iz vseh držav skupnosti. Prva naloga te nove delovne skupine bo priprava pogajanj z Avstrijo, Švedsko in Finsko, ki so že pred časom zaprosile za članstvo v Evropski skupnosti. Pogajanja o vstopu teh držav v Evropsko skupnost naj bi se po napovedih uradno začela 1. februarja, ko se bodo v Bruslju sestali zunanji ministri držav skupnosti. Na seznamu čakajočih za sprejem v ES je tudi nekaj držav iz srednje in vzhodne Evrope, vendar bodo morale še nekoliko počakati. (STA, M. O.)
HRVAŠKA / PO OFENZIVI, KI JE ODPRLA POT V DALMACIJO
Hrvatje so si povrnili svoje ozemlje, svet pa jih za to dejanje obsoja
Hrvaško si najbrž ne more privoščiti širšega spopada, ker je njeno ozemlje razbito
Znani geopolitik mlajše generacije Duško Topalo-vic si je na vprašanje, ki si ge je postavil decembra la-fti, ali namreč lahko Hrvaška z vojaško opcijo dobi nazaj svoja izgubljena oze-mlja, odgovoril z: ne! To je utemeljil z vojaškim razmerjem moči, z demografskimi dejavniki in z ge-ostrateško stvarnostjo, pa tudi z domnevo, da bo ZRJ strateško podprla t.i. Zahodno Srbijo, pri Čemer Hrvaška ne more pričakovati spremembe stališča mednarodne skupnosti niti pomoči sosedov - Itahje, Madžarske in Slovenije.
Danes, ko so hrvaške oborožene sile v oboroženi akciji uspešno prodrle do masleniškega mostu, ko je osvobojeno skoraj celotno »rožnato območje« zadar-ske občine, ko je vzpostavljena komunikacija Zadar-Musapstan-Murvica-Poli-čnik-Kosedarje, ko je hrvaška vojska prišla v Cmo, Islam Greki, Novigrad in Rovanjsko, ko je zemunsko letališče pod nadzorom in potekajo boji še za nekatere pomembne strateške točke, postaja to vprašanje zelo pomembno.
Hrvaška vojska je zavzela izjemno pomembne strateške točke; po eni strani je Zadru omogočila, da laže diha, odprt je promet med Dalmacijo in osrednjo Hrvaško. Dalmacija ni veC otok, odprte so vse vrste komunikacij, tudi tiste, M so potrebne za vojaške
operacije. In vendar: ati si sme Hrvaška zdaj, ko se je pokazalo, da sovražnikova moč vendarle ni tako jeklena, dovoliti obnovitev vojnega spopada, ki bi, kot menijo tudi najbolj znani hrvaški geopolitiki, postal vseobsežen, z nekaterimi značilnostmi totalne vojne.
Se naprej ostaja neizpodbitno, da je prostorska razmestitev srbske Krajine na hrvaškem ozemlju takšna, da Hrvaško ozemeljsko celovitost razbija na več osamljenih otočkov, s čimer so pretrgane logistične in vojaške operativne spone znotraj državne obrambe. Izolirana geostra-teška območja Slavonije, osrednje Hrvaške in Dalmacije tako ostajajo prepuščena sama sebi, medtem ko velikosrbsko operativno taktiko olajšuje dejstvo, da lahko na svojih najdaljših bojnih črtah zdaj zvečine uporablja obrambno taktiko in strategijo.
Morebitni ofenzivni nastop Srbov bi bil usmerjen na osrednji hrvaški trikotnik (Zagreb - Karlovac-Si-sak) in na dve slavonski obrambni Črti (Osijek-Vin-kovci- Zupanja-Našice-Dja-kovo-Slavonski Brod).
Kot morebitni cilj napada hrvaških sil je treba upoštevati ne samo krajine, ampak tudi karadžiče-vo tvorbo. To se še posebej nanaša na morebitni ofenzivni prodor Srbov proti osrednji Hrvaški in samemu Zagrebu, saj ima
Gojko Marinkovič / Zadar
bosansko oporišče svoje kordunsko-banij sko nadaljevanje za prodor proti Karlovcu in Sisku.
V takšni vojni nikakor ne bi bilo prizaneseno Zagrebu, saj bi njegovo uničenje hrvaški obrambi prizadejalo nepopravljive geo-strateške in psihološke učinke. Zagrebško področje se zlahka znajde v dometu daljinskih raket. Medtem se je tudi Hrvaška oborožila in je mogoče z veliko verjetnostjo reci, da ima na voljo tudi raketno oborožitev, s katero lahko
strelja ne samo na Knin ali Banjaluko, vendar bi šlo v tem primeru za totalno vojno do uničenja.
Vsiljuje se tudi vprašanje, ali lahko Hrvaška vzdrži tolikšno razkropljenost svojih vojaških kapacitet, Ce vemo, da bi bila frontna Črta razpotegnjena na veC kot tisoC kilometrov, nekatere ocene pa govorijo tudi o številčnem nesorazmerju tistih, ki bi jih lahko mobilizirali. Če pri tem upoštevamo tudi nasprotnikovo tehnično vojaško premoč je logično
tudi vprašanje, ali ne bi takšna obnovitev in nadaljevanje vojne hkrati pomenila tudi političnega in vojaškega samomora Hrvaške.
Hrvaška bi bila izpostavljena sistematičnemu rušenju in strahotnim gospodarskim naprezanjem, skoraj celotno njeno ozemlje, morda z izjemo Istre in podravsko-medjimurske regije, bi bila fronta, medtem ko bi srbsko zaledje ostalo nedotaknjeno.
Tisti, ki zdaj poveličujejo hrvaške uspehe v za-
ledju Zadra, so očitno vsa ta dejstva pripravljeni spregledati, obljubljajo marsikaj, ne da bi mislili na to, da strateška zaletavost utegne imeti neprijetne posledice za hrvaško državnost.
Res je, da imajo ljudje že vsega dovolj, da se je težko sprijazniti s tem, da Hrvaška kot celovito ozemlje ne obstaja, da so Srbi zavzeti strateške smeri od Zadra skozi Knin do Zagreba, kakor tudi od Zagreba proti Beogradu, in da se je to enkrat moralo končati. A kljub temu uspeh masleni-ške akcije ne bi smel zbujati lažnih upanj. Pri tem je vprašljiva tudi trditev Franja Tudmana, da bi konec vojne v BIH Hrvaški omogočil pridobiti nazaj svoja ozemlja.
Hrvaška je v zelo zapletenem položaju. Vanceove-ga načrta ne izvajajo, Unprofor je nemočen, Srbi se noCejo odreci svoji »pravici« do državnosti in do »že uresničene države«, noCejo sprejeti ponujene avtonomije v Kninu in Glini, po drugi strani pa Hrvaška vsaj zaenkrat nima nobenih možnosti, da bi se z vojaško močjo polastila svojih ozemelj.
Na vprašanje, kako naj ukrepa, je težko odgovoriti; zagotovo bo potrebovala veliko potrpljenja in politične modrosti, Ce hoče, da se ji ne bi zgodilo tisto, na kar je pred letom dni opozarjal dr. Darko Dekič, hr-
vatski amabasador pri Kev-su: »Imeti smo priložnost, da bi s počasnejšim tempom izoblikovali državno strukturo, obrambni sistem in vse ustanove javne uprave, potrebne za uspešno vodenje države; lahko bi celo preobraziti gospodarski sistem, a postali smo žrtev lastnih Ilustracij in nestrpnosti.«
Hrvaški in bosansko-hercegovski problem pravzaprav pomenita celoto, kar je pokazala tudi ženevska konferenca, saj sta celota tudi v geopolitičnem smislu. Hrvaški zato ne preostane drugega, kot da je v Bosni previdna in pametna, saj iskra svetovnega spopada ne tli v Kninu, ampak v Sarajevu. Ali si sme potemtakem Hrvaška dovoliti spopade z Muslimani in spogledovanje s Srbi, kadar je govor o razdelitvi te, vsaj v besedah prijateljske in sosednje države. Potek ženevske konference priča o prizadevanjih, ki želijo vojno v Bosni končati za vsako ceno. Zelo verjetna pa je domneva, da bodo mednarodne sile, Ce se boder sploh vpletle, zgolj varovale mir na mejah velikosrbskih regionalnih tvorb, nikakor pa se ne bodo spuščale v osvobodilno vojno. Pravzaprav se je to na Hrvaškem zgodilo, zato je del svetovnih medijev hrvaško naravno pravico, da uvede red na svojem ozemlju, poimenoval agresijo.
■ i . Korčula .
HRVAŠKA MSI
Uradni zemljevid Hrvaške - tak je bil pred zadnjo vojno
NOVICE
Arkanovi zločini na Nizozemskem
AMSTERDAM - Srbski poslanec in poveljnik paravojaške Srbske narodne garde Željko Ra-žnjatovič-Arkan ima na Nizozemskem zajetno policijsko kartoteko, je sporočila policija v Amsterdamu. Arkan je maja leta 1981 pobegnil iz zapora na Nizozemskem, kjer je prestajal 7-lptno zaporno kazen. Obtožen je bil treh nasilnih ropov, nedovoljene nošnje orožja in groženj, je povedal tiskovni predstavnik policije Klaas VVilting. Težave s policijo je imel Arkan tudi v Belgiji, Nemčiji, na Švedskem in v Švici. (STA)
Dobro zavarovana JE Krško
ZAGREB - Zagrebški Slobodni tjednik v svoji zadnji številki piše, da je JE Krško zavarovana pred srbskimi napadi z raketnim sistemom Patriot. Srbski general Momir Tatič je namreč pred nedavnim grozil, da bodo Srbi v primeru vojaškega posredovanja v BiH z raketami napadli jedrsko elektrarno v Krškem. To bi povzročilo uničenje velikega dela srednje Evrope, zato so se Slovenija, Hrvaška, Italija in Avstrija dogovorile o nakupu protiraketnega obrambnega sistema Patriot. Italija naj bi naročila ta izredno učinkovit sistem v ZDA; baje je že nameščen v okolici nuklearke. (STA)
Nadaljevanje bojev v BiH
SARAJEVO - Srbske sile nadaljujejo z napadi na muslimanske in hrvaške položaje v Posavini, posebno moCni topniški in pehotni napadi pa se vrstijo na strateško pomembni GradaCac. O hudih bojih poročajo tudi s področja doline reke Drine, kjer je srbska stran z dodatnimi pošiljkami moštva in vojaške tehnike iz Srbije okrepila svoje položaje in začela močno protiofenzivo na področju Srebrenice. V Gornjem Vakufu sprte strani spoštujejo sklenjeno premirje, slišati je le občasno streljanje. Sarajevo so včeraj obstreljevati ves dan in ubiti 4 ljudi, 36 pa je bilo ranjenih. (Reuter, STA)
_______ISTRA / ZAKONSKE PREVARE____
Novi zakon Italijanom ne daje veliko pravic
Italijanska manjšina se počuti ogoljufano
Ennio Opassi / Pulj
PULJ - Člani Izvršnega odbora Italjanske skupnosti iz Pulja, eno od najbolj množičnih združenj, narodnosti na celotnem istrskem polotoku, ki združuje veC kot 5.000 pripadnikov italijanske narodnosti, so ostro kritizirali najnovejši volilni zakon, ki ga je po hitrem postopku izglasoval hrvaški sabor konec minulega leta.
Po besedah uglednih predstavnikov italijanske skupnosti gre pravzaprav za zakon-prevaro (legge truffa), ki ne popravlja napak nekdanjega komunističnega režima do pripadnikov avtohtone italijanske skupnosti. Ta najnovejši normativni akt še enkrat odrinja povsem na rob političnih in družbenih dogajanj pripadnike italijanske manjšine. Sporni 18. člen tega zares čudnega normativnega akta namreč predvideva, da si bo vsaka avtohtona manjšina na Hrvaškem lahko zagotovila svoj sedež v novih lokalnih organih oblasti na ravni občine in mesta, a le v primeru, Ce bo število pripadnikov te narodnostne manjšine v tej občini večje od 8 odstotkov celotnega prebivalstva!
Položaj pa je še bolj paradoksalen zato, ker v tistih istrskih občinah, kjer živi italijanska manjšina, ob preštevanju pripadnikov narodnosti in tako imenovanega večinskega naroda niso upoštevali rezulta-
tov zadnjega popisa prebivalstva iz leta 1991, ampak popis iz leta 1981! Razlog je zelo preprost. Računajo, da se je leta 1981, se pravi v Času trdega komunističnega režima v hrvaškem delu Istre in na Reki, samo 12.000 ljudi izjasnilo za pripadnike italijanske narodnosti. Po zadnjem popisu iz leta 1991, se pravi po padcu komunističnega režima, pa je bilo na Hrvaškem 22.000 pripadnikov italijanske narodnosti.
Aprila 1990, v Času predvolilne kampanje v Pazinu, je dr. Franjo Tu-dman, takrat v vlogi predsednika HDZ, v svojem govoru poudaril, da bo v primeru zmage zagotovil popolno enakopravnost pri obravnavi nacionalnih interesov italijanske avtohtone manjšine v Istri.
Člani izvršnega odbora Italijanske skupnosti v Puli so povedali, da je isti stavek izrekel septembra 1944 v Pazinu tudi Vladimir BakariC, elan operativnega štaba hrvaškega antifašističnega sveta osvoboditve Hrvaške (Zavnoh) ob odločitvi o priključitvi Istre k Hrvaški! Zgodovina se potemtakem ponavlja, tematika pa ostaja ista, saj je položaj Italijanske manjšine na Hrvaškem še naprej postavljen pod vprašaj.
Člani izvršnega odbora Italijanske skupnosti v Pulju so se še naprej ogorčeni spraševali,
kakšno vlogo pravzaprav igrajo takšna združenja italijanskih narodnostnih manjšin v novi samozvani demokratični hrvaški družbi? Odgovor je bil zelo preprost. Skupnosti Italijanov so pravzaprav brez politične identitete in kot takšne niso samostojen subjekt političnega odločanja. Ta hip lahko te skupnosti organizirajo le različna predavanja in športna tekmovanja, nikakor pa ne morejo kandidirati svojih kvalificiranih predstavnikov v nove krajevne organe oblasti. To si lahko privoščijo samo politične stranke večinskega naroda. Pri tem delovanju sta se najbolj izkazala Istrski demokratski sabor (IGS) in Reška (Jemokratična zveza (RIDS).
Ti dve politični formaciji sta doslej evidentirali veC kot 40 pripadnikov narodnostnih manjšin za nove krajevne in regionalne organe oblasti, ki jih bodo volili v začetku februarja. Na področju Buj je IDS na vrh svoje liste postavil prof. Giussep-peja Rota, predsednika Unije Italijanov, Reška socialnodemokratska zveza Hrvaške (SDSH), stranka znanega zagrebškega ekonomista Branka Horvata, pa je kandidirala za visoko funkcijo v novem županijskem zboru hrvaškega sabora uglednega književnika in publicista italijanske manjšine Giacoma Scot-tija.
BIH / BOSANSKA VOJSKA NI SAMO MUSLIMANSKA
Tri možnosti: demilitarizacija, tuji poseg ali pa vojna do iztrebitve
Intervju z namestnikom poveljnika vojske Bosne in Hercegovine Stjeponom Šibrom
Jelena Lovrič / Zagreb
SRBIJA / PASJE ŽIVLJENJE
Beograd-poln smeti
Oblasti so morale popustiti zahtevam stavkajočih
Zoran Jelicič / Beograd
ZAGREB - Mi nismo muslimanska vojska. Smo Vojska BIH - pravi Stjepan Siber, namestnik poveljnika bosansko-hercegovske vojske, ki nosi oznako litij. Ne morem vam povedati natančnih podatkov o narodnostni sestavi naše vojske, ker imamo pretrgane zveze, a v našem štabu je zdaj na primer 18,3 odstotka Hrvatov, se pravi veC kot med prebivalstvom. V Ženevi je v vojaški delegaciji z nami tudi en Srb, v njegovi enoti pa je 35 odstotkov Srbov. Seveda je največ Muslimanov, kar je tudi logično, saj je muslimanski narod najštevilčnejši; predstavlja skoraj 50 odstotkov prebivalstva, poleg tega pa je utrpel v tej vojni največ izgub, najbolj so ga mučili, posiljevati in klati. Ce bi se ravnati po zemljevidih, ki jih je v Ženevi ponudila hrvaška stran, in tistih, ki jih je izrisala srbska, bi Muslimanom ostala samo dvajsetina ozemlja.
Ali to pomeni, da Izet-begovičeva delegacija ne pristane tudi na Vance-Ovvnove zemljevide?
Te zemljevide utemeljeno zavračajo tudi univerzitetni profesorji iz Bošnjaškega inštituta v Zurichu, ki zatrjujejo, da je kakršnokoli razdelitev mogoče opraviti na temelju sedmih kriterijev, od katerh je samo eden etnični. Drugi so še: geografski, zgodovinski, gospodarski, komunikacijski, elektrodistributivni in kriterij vodotokov. Na temelju njihovih dokazov nikakor ni mogoCe pristati na predlagane spremembe. Te so neizvedljive, saj na primer sploh niso upoštevati kriterija komunikacij, tako da med nekaterimi
predeti provinc sploh ni prometnic. Zlasti pa teh predlogov ni mogoče sprejeti tako, kot so si jih zamislili nekateri politiki, ki že govorijo o »srbskih« in »hrvaških« provincah, saj bi to pomenilo, da sprejemamo politiko etničnega čiščenja, celo veC, da jo tudi sami izvajamo. Stvari so prignane do absurda; vse me spominja na podoben primer, ko so vodje SDS zahtevati, naj se po etničnem kriteriju razdelijo stolpnice v Sarajevu. V Ženevo so prihajala sporočila naših borcev vseh narodnosti, da niso za delitev, ampak za enotno BIH. Za življenje in za ljubezen je v Bosni tako kot nikjer drugje potrebno troje: Muslimani, Srbi in Hrvati. Samo tako lahko Bosna živi.
Kako lahko razložite spopade vaših enot s hrvaško vojsko v Travniku, Prozoru, Vakufu?
V vsaki vojni je tudi cela vrsta bedakov in sprevr-žencev, ki ne prizanesejo nobeni strani. Tako je bilo
tudi v nekdanji osvobodilni vojni narodov Jugoslavije in tudi danes nam prizadenejo veliko škode različni lokalni vodje, nekateri med njimi znani kriminalci iz nekdanjih Časov. Vem, da so za nekaterimi razpisane tiralice v štirih ati petih državah. Oni so tisti, ki vojsko in ljudi hujskajo, da se prepirajo. V Prozoru je poveljnik HVO, ko je prišlo do nekega spora, poklical na pomoč tanke in težko orožje, vsi pa so prepričani, da je pri tem skrajno pretiraval. V Novem Travniku so izbruhnila nesoglasja zaradi cistern z gorivom, ki so namesto na Črpalko HVO prišle - na Črpalko Vojske BiH. Okrog tega so se spopadli, enega ubiti, potem pa se je začela prava vojna, ki se ni končala tako kmalu, travme pa so ostale. Po neumnem je umrlo 50 ljudi, in Ce se to zgodi v mestu, ki ima 6.000 prebivalcev, si lahko mislite, kaj to pomeni. Tudi v Gornjem Vakufu so začeli spore krajevni voj-
skovodje, Čeprav v tem primeru riba smrdi pri glavi, se pravi pri našem Ministrstvu za obrambo.
Mislite bosansko-herce-govskega ministra obrambe Boža Rajiča, ki je ukazal, naj se enote vaše vojske v »hrvaških provincah« podredijo poveljstvu HVO? Kako vidite prihodnje sodelovanje med Vojsko BiH in HVO?
Samo na en naCin: tako, da obrambni minister, ki so ga imenovali pred veC kot mesecem dni, konCno pride v Sarajevo in tako postane pravi minister države BIH, in ne samo hrvaških sil, da pod njegovim pokroviteljstvom oblikujemo skupni glavni štab, da postanemo ena vojska in da s skupnimi moCmi izženemo skupnega sovražnika.
Kako se po vašem lahko konča ta vojna?
Mislim, da obstajajo tri rešitve. Prvo predvideva devet ženevskih načel, po katerih naj se politiki dogovorijo, da se vsak prebivalec BIH vrne domov, in sicer s pogojem, da se težko orožje umakne, da pride do demilitarizacije, do organizacije volitev in da vojni zloCinci za svoja dejanja odgovarjajo. To je najbolj optimistična rešitev.
Drugo možnost vidim v odpravi embarga na uvoz orožja oziroma v tujem vojaškem posegu tam, kjer je to potrebno.
Tretja rešitev je vojna do končne iztrebitve. To je najstrašnejše, lahko traja zelo dolgo, zelo hitro pa se lahko razširi na celotno območje nekdanje Jugoslavije. Mislim pa, da svet vendarle ne bo dopustil, da bi se tukaj zaCela tudi tretja svetovna vojna.
BEOGRAD - V ponedeljek zjutraj, ko so odšli na delo, so lahko Beograjčani videli in v celoti doumeli, kaj se zgodi, Ce mestna komunalna služba tri dni ne deluje. Mesto je povsod zasuto s kupi smeti, ki so največkrat nastlane in razmetane, saj po njih brskajo najrazličnejši raziskovalci; ta zbirališča mestnih revežev ciniki imenujejo Božovičevi supermarketi.
Podoba je nadvse prepričljiva, Čeprav ne bo dolgo trajala. Mestne oblasti so namreč popustile pred zahtevami stavkajočih že v prvih jutranjih urah, zato bo kmalu sledilo pospešeno Čiščenje in plačevanje uličnih pometačev iz mestne blagajne. Mesto bo vsaj del teh stroškov preneslo na prebivalce z višjo ceno za komunalne storitve, meščani pa bodo odlašati s plačevanjem novih računov, dokler jih inflacija ne bo razvrednotila. Tako se bo znova vse ponovilo, le da bo takrat stopnja inflacije še višja, indeks revščine pa tudi.
Zares nova je pri tem štrajku odločnost stavkajočih in še bolj dejstvo, da je začela stavkati tista vrsta delavcev, ki jih ni težko nadomestiti. Javnost se na ulične pometače največkrat spomni med prazniki. Takrat z njimi napolnijo praznične reportaže z obvezno zgodbo, kako jih lahko kmalu »dajo na Čevelj«. Zdaj imajo oni sami in njihove družine strgane Čevlje in prazne želodce, v tem pa tiči tudi pravi razlog neo-djenljivosti smetarjev.
Dvoje olajšuje delo stavkajočim. Ni jim treba iskati dokazov, s katerimi bi podkrepili svoje zahteve, in na obzorju je nova eksplozija
cen oziroma dodatno zaostajanje realnih prihodkov. Prejšnji ponedeljek je bil dosežen lep rekord: 125 tisoC podražitev v enem samem tednu! Inflacija je v prvih desetih dneh januarja 1993 zrasla za 46,6 odstotka in s tem presegla celomesečno decembrsko inflacijo. Že zdaj je mesečna košarica hrane in pijače trikrat dražja od povprečnega zaslužka štiričlanske družine. Drugo, kar gre na roko stavkajočim, pa je bolj psihološke in politične narave. Sociologi in politologi vse pogosteje ugotavljajo, da državna oblast izgublja svojo avreolo nedotakljivosti. Nic veC ne gre za nekakšno megleno in nedoločno skupino ljudi, ki nesebično delujejo v prid prebivalstva. Ljudem se počasi odpirajo oci, da država ni veC njihov servis. Čeprav tudi zdaj objokujejo čase, ko je bilo od države mogoCe dobiti vse - od šolanja do dela, od stanovanja do pokojnine, ljudje vse bolj razumejo, nekateri pa se tega tudi spominjajo, da tisti, ki vse daje, lahko tudi vse vzame. DrugaCe povedano, podaniki počasi dozorevajo v državljane, ki hočejo imeti z državo ciste račune: Od države zahtevajo, da je zanje Cim boljši in Cim cenejši servis, sami pa hočejo zaslužiti in razpolagati s tistim, kar so si pridobili.
Strokovnjaki si ne delajo utvar, da gre za hiter preobrat. Dejstvo, da je štrajk s komunalno službo stopil na utico, ni argument zoper to. Povezava med ulico in vladajočim vrhom je običajno veliko tesnejša, kot je videti na prvi pogled. Smeti na ulici so zanesljivo znamenje, kakšno je stanje v resnici.
SLOVENIJA
Sreda, 27, januarja 1993
NOVICE
ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA
POSLANSKE POBUDE___
Peterle prevzel posle zunanjega ministra
LJUBLJANA - Novi in dosedanji zunanji minister RS, Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel, sta danes po ustaljenih navadah opravila predajo in prevzem poslov v Ministrstvu za zunanje zadeve. Minister Peterle je svojemu predhodniku izrazil pripravljenost, da mu ostaja na voljo za sodelovanje, nato pa se je seznanil s specifičnimi nalogami posameznih sektorjev in služb v MZZ. Na naslov novega zunanjega ministra je prišlo precej pisnih in telefonskih Čestitk iz domovine in tujine. Med drugim je Lojzetu Peterletu čestital tudi zunanji minister Republike Hrvaške prof. dr. Zdenko Skrabalo. V krajšem telefonskem pogovoru sta se oba zunanja ministra zedinila v tem, da je treba čimprej začeti pogovore in rešiti odprta vprašanja, ki so nastala med obema državama.
France Tomšič odpotoval v Madrid
LJUBLJANA - Predsednik Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije France Tomšič je danes odpotoval na posvetovanje sindikalnih konfederacij evropskih držav, ki bo jutri in pojutrišnjem v Madridu. Govorili bodo predvsem o reševanju krize v BiH in o problematiki beguncev. Menijo, da bi se širša mednarodna javnost morala aktivneje zavzeti za reševanje teh problemov, saj je to edina možna pot do hitrejšega konca vojne. (S. S.)
Tone Partljič zaprosil za razrešitev
MARIBOR - Podpredsednik mariborskega izvršnega sveta za področje družbenih dejavnosti Tone Partije je včeraj podal odstopno izjavo, v kateri je zaprosil za razrešitev s te funkcije do sredine februarja. Partljič je bil namreč izvoljen v državni zbor slovenskega parlamenta. (STA)
Pojasnilo
LJUBLJANA - V zadnjem odstavku prispevka pod naslovom »Država je dobila novo vlado« Ivanka Mihelčič med drugim piše tudi o včerajšnji seji vlade Republike Slovenije. Zapisano je tudi: »...precej manj zadovoljstva pa je bilo opaziti v reakcijah nekaterih drugih elanov kabineta. Vzrok nezadovoljstvu naj bi tičal v tem, da se ministri niso mogli povsem sporazumeti, kdo naj bi vodil katero izmed treh delovnih teles vlade. Po »prerekanju« so gospodarski resor vendarle zaupali Maksu Tajnikarju (ZL), javne zavode Slavku Gabru (LDS), državno ureditev in javno upravo pa Ivu Bizjaku (SKD).«
V zvezi s tem daje Urad za informiranje pri vladi Republike Slovenije naslednje pojasnilo: »Na včerajšnji seji vlade ni bilo nikakršnega ’prerekanja‘o tem, kdo naj bi vodil katero izmed delovnih teles vlade. Člani vlade so sklep o ustanovitvi treh vladnih odborov in o imenovanju predsednikov in članov teh odborov sprejeli po kratki razpravi soglasno.«
Poslanci so spravili »pod streho« kar osemnjast zakonov
So znižanja prispevnih stopenj za zdravstveno zavarovanje upravičena? Sodniki dobili svoj zakon o plačah - Zelena luč za gospodarstvo
Župnika čez mejo
Urediti magistralno cesto Dolga vas - Zaščititi kmete
Državni zbor je na včerajšnjem zasedanju sprejel kar osemnjast predlogov zakonov in precejšnje število predlaganih dopolnil. Med drugimi so bili sprejeti predlog zakona o poravnavanju odloženih davkov in prispevkov za podjetja, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj, predlog zakona o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb ter predlog zakona o prevzemu določenih obveznosti podjetij, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj.
Največ pozornosti so poslanci posvetili prav tako sprejetemu predlogu odloka o stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje, saj so bila njihova mnenja precej deljena. Skupina poslancev - zdravnikov je namreč vložila dopolnilo, po katerem bi se morale prispevne stopnje povečati celo za več, kot je predlagal Zavod za zdravstveno zavarovanje. Upravičenost višjih stopenj so utemeljevali z nizkimi plačami zdravnikov in katastrofalnim položajem slovenskega zdravstva, pri čemer je Mateja Kožuh - Novak (ZL) opozorila na izpostavljenost zdravnikov podkupovanju. Predstavniki Slovenske ljudske stran-
Alenka L. Jakomin
ke in Demokratske stranke se prav tako niso strinjali z znižanjem prispevnih stopenj, medtem ko so predstavniki Liberalno -demokratske stranke pojasnjevali, da bo znižanje stopenj razbremenilo podjetja, saj, tako Zoran Thaler, so prav te največje breme gospodarstva. Odlok, ki narekuje znižanje teh stopenj (prejšnje, previsoke, ki jih je določil stari parlament, so imele za posledico visoke finančne presežke Zavoda za zdravstveno zavarovanje) so poslanci sprejeli.
Z manjšimi dopolnitvami so poslanci včeraj sprejeli tudi predlog zakona o Agenciji za prestrukturiranje in predlog zakona o Skladu za razvoj, kakor tudi predloga zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki dopolnjujeta zakon o denacionalizaciji. Proti koncu zasedanja so prižgali zeleno luč tudi zakonoma o plačah ustavnih sodnikov ter o sodniških plačah in dragih prejemkih. Hkrati so zavrnili dopolnila na predlog zakona o sodniških plačah, po katerem naj bi enaki kriteriji veljali tudi za sodnike za prekrške.
Dogovorili pa so se, da
do konca junija pripravijo celovite rešitve za vse sodne veje, saj sta včeraj sprejeta zakona pač le nujna rešitev za prehodno obdobje. Kar se so-
dniških plač tiče, zakon odslej striktno določa njihovo osnovo, ki znaša 30.236 tolarjev, povečuje pa se na osnovi rasti življenjskih stroškov in ži-
vljenjskih potrebščin. Sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije z drugimi funkcijami znaša od 15 odstotkov za prvostopenjskega sodnika do 25 odstotkov za vrhovnega sodnika.
Poslanci državnega zbora so po dogovoru pričeli svojo včerajšnjo sejo s poslanskimi pobudami in vprašanji.
Poslanko madžarske narodnosti Mario Pozsonec je zanimalo, kje so cestni inšpektorji. Spomnila je na neprehodnost magistralne ceste v Dolgi vasi in na neuspešne priprave za njeno rekonstrukcijo, ki tečejo ze od leta 1991. Član ljudske stranke Franc Potočnik je pojasnil, da nenadzorovani uvoz izdelkov živilsko-predelovalne industrije po dampinških cenah ogroža kmete, in zahteval od vlade takojšnje ukrepe za njihovo zaščito. Metka Karner Lukač, prav tako iz SLS, pa je zahtevala od vlade pojasnilo, zakaj se denarna nadomestila za čas brezposelnosti ne usklajujejo, kot določa zakon o zaposlovanju in zavarovanju v primeru brezposelnosti, ter kdaj bo upravičencem izplačana razlika denarnega nadomestila za nazaj. Precej delegatskih vprašanj so včeraj postavili tudi poslanci Slovenske nacionalne stranke. Ivan Verzolak je podprl pobudo skupščine občine Nova Gorica, da državni zbor sprejme ustavni zakon v zvezi z oblikovanjem in delovanjem občinskih parlamentov, da bi se njihovo delo čimprej operacionaliziralo. Poslanec SLS Alojz Metelko je še pred njim predlagal, naj
državni zbor kar ukine zbore združenega dela v teh službah. Član SNS Andrej Lenarčič je opozoril na zadevo »Razkrižje«, ki naj se uredi prioritetno, daljše pojasnilo k pobudi pa je zaključil z besedami, da je župnik Slaviček tujec, da v Sloveniji svojega dela ne more več opravljati; zato naj se mu odpove gostoljubje in ga skladu z zakonom o tujcih napoti čez mejo. Član iste stranke Jožef Kopše je po daljšem pojasnjevanju zadev, povezanih z vprašanjem borcev in invalidov NOB ter z njihovimi prejemki v primerjavi s pokojninami oficirjev JLA, ki da so tudi do dvanajstkrat večje, zahteval od vlade, da popravi to žaljivo razmerje in oficirjem JLA ukine oziroma odvzame pokojnine. Stefan Matuš, prav tako poslanec SNS, se je zavzel za rehabilitacijo Ivana Kepica, ki ga je policija v začetku leta 1988 prijela kot udeleženca Gibanja za osvoboditev Slovenije, sodišče pa ga je spoznalo za krivega. Kriminalisti so mu med preiskavo grobo zlomili roko, ki jo je bilo potrebno po tem dve leti zdraviti. Skratka, SNS zahteva rehabilitacijo, hkrati pa tudi, da se raziščejo vse podrobnosti v zvezi s to akcijo in podatki objavijo v medijih. Zahtevajo tudi, da se pooblaščene osebe izprašajo, ustrezno kaznujejo in odstranijo s položajev.
Foto: Jože Suhadolnik / TRIO
PREMOŽENJE POSLANCEV
Prvič oster nadzor
Funkcionarji ne bodo smeli sprejemati niti daril
Tanja Starič
________NESOGLASJA V PARLAMENTU_____
Na zasedanje Sveta Evrope gre stara delegacija
Zaradi nezmožnosti dogovora zamudili rok za prijavo
Ivanka Mihelčič
Državljan, ki bo ugotovil, da poslanec, minister ali sodnik, skratka funkcionar, ki ga pozna, živi sumljivo razkošno, bo lahko pri pristojnem parlamentarnem telesu vložil prijavo, ali natančneje lahko bo zahteval preiskavo o izvoru premoženja omenjene osebe.
Po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo morajo namreč po novem vsi funkcionarji parlamentarni komisiji, ki jo je v ponedeljek imenoval državni svet, predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju. To pomeni, da morajo pred nastopom funkcije navesti vse pridobitne dejavnosti, dati podatke o svojih nepremičninah, premoženju, o gospodarski družbi, podjetju, zavodu, poklicu oziroma drugi zasebni dejavnosti, oznaki firme ter podatke o deležih in vrednosti. V poseben vprašalnik morajo vpisati tudi podatke o svojih denarnih sredstvih, vrednostnih papirjih, pa tudi dolgovih in jamstvih. »Prijaviti« morajo tudi premoženje in dohodke svojih družinskih članov. O spremembah svojega premoženjskega stanja mora funkcionar sporočati vsaki dve leti in posebej še enkrat po izteku mandata. Ce pristojna komisija ugotovi, da je kdo živel izrazito bolj razkošno, kot bi mogel s svojo plačo, da je skratka med svojim mandatom obogatel na nezakonit način, lahko zahteva parlamentarno preiskavo,
vloži obtožnico pred ustavnim sodiščem, v skrajnem primeru pa krivec izgubi svoj ministrski ali poslanski položaj. Takšna oblika nadzora je sicer običajna v evropski parlamentarni praksi, pri nas pa smo seveda šele na začetku. Poslanci prejšnje skupščine so lahko ostali zaposleni v starih službah, lahko so delali tudi pogodbeno, lahko so postali tudi svetovalci v podjetjih ali člani upravnih odborov v gospodarstvu. To poslej ne bo več mogoče. Ministri in poslanci ter njihovi družinski člani ne bodo smeli sprejemati niti daril, ki bi lahko bila povezana z opravljanjem njihove funkcije. Skratka, čeprav v parlamentu priznavajo, da še ni čisto jasno, kako bodo omenjeni nadzor izvajali, je obenem jasno, da si državni funkcionarji vendarle ne bodo mogli privoščiti najhujših ali najbolj očitnih oblik korupcije. Parlamentarni komisiji, ki bo nadzorovala spoštovanje zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije in pridobitne dejavnosti, predseduje Ciril Pucko, njeni člani pa so še Metka Kar-ner-Lukač, Rafael Kužnik, Jože Lenič in Miloš Pavlica. Poslanci naj bi komisiji oddali podatke o svojem premoženju najkasneje do 10. februarja. Seveda bo tudi po tem datumu ostala skrivnost, kdo je najbogatejši poslanec; ti podatki bodo namreč varovani -po zakonu o varstvu osebnih podatkov.
Kdo bo predstavljal Slovenijo v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope? S tem vprašanjem sta se dobra dva dneva ukvarjala tako začasno delovno telo državnega zbora, v katerem so se zbrali vodje poslanskih skupin, da bi predloge medsebojno uskladili, kot tudi komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ), ki v zboru igra vlogo uradnega predlagatelja potencialnih kandidatov tudi za to institucijo. Obe telesi sta se večkrat sestali, medtem zamudili rok za prijavo uradne delegacije za februarsko zasedanje Sveta Evrope in se nato domislili edine možne rešitve: da se pač še zadnjič odpravi v Strasbourg delegacija slovenskega parlamenta prejšnjega sklica, dasiravno nekoliko okrnje-
na. V njej sta namreč Tone Peršak in Borut Pahor, tretji elan Ivo Bizjak pa ne bo odpotoval, ker je od ponedeljka minister v novi vladi. Takšen predlog bo KVIAZ danes posredoval zboru, hkrati pa mu bo predlagal, da imenovanje nove delegacije umakne z dnevnega reda, dokler ne bodo oblikovana stalna delovna telesa zbora, predvsem komisija za mednarodne odnose, ki je pravzaprav najbolj pristojna za oblikovanje takšnih in podobnih predlogov.
V ozadju te odločitve tiči dejstvo, da se stranke nikakor ne morejo dogovoriti, kdo naj bi sploh bil v delegacij. Pri oblikovanju predlogov zanjo so trčili ob
dva problema. Prvi je ta, da naj bi v tej pomembni instituciji »pokrivali« tri najpomembnejše interese: liberalne, socialdemokratske in konzervativne, drugi pa je ta, da je izid naših decembrskih volitev tako zamešal strankarske karte, da le te, žal, ne ustrezajo vzorcu iz Strasbourga. Pri nas pač šteje le, kdo je v poziciji in kdo v opoziciji. Zato so se že v ponedeljek vodje poslanskih skupin dogovorili, da naj bi dve mesti pripadli poziciji, eno pa opoziciji, včeraj pa so dorekli, da opozicijo predstavljata prenovitelj Borut Pahor v imenu Združene liste in Jaša Zlobec v imenu LDS (za to mesto sta se potegovalia še France Černelič, SKD, in Vitodrag Pukl, SDSS). Mesto tretjega delegata so prepustili opoziciji, ki pa se nikakor ni mogla dogovoriti, kdo naj ga zasede. Demokrati so vztrajali, naj bo to Dimitrij Rupel, saj je vendarle bil zunanji minister poltretje leto (»Ce za to niste zainteresirani, bom vstal in šel...«), ljudska stranka se je zavzemala za Ludvika Toplaka, nacionalna za Polono Dobrajc, Zeleni pa za Bojana Korošca. Opozicijski predstavniki so se nato še enkrat sešli in se dogovorih za popolnoma drugačen predlog: naj dve mesti pač zasede opozicija (Rupel, Korošec), eno mesto pa pozicija... Soglasja, kajpada, ni bilo. Kot se je malo kasneje izkazalo, celo med samo opozicijo ne, saj je pri svojem kandidatu še naprej vztrajala tudi ljudska stranka. Zato bo vsa zadeva, kot kaže, doživela epilog šele
čez čas. Zdaj, ko so zamudili rok za oblikovanje delegacije, ki se bo udeležila februarske seje Sveta Evrope, jim je-pravzaprav vseeno, kdaj jo bodo imenovali, po kakšnih načelih in s kakšnim dogovorom.
»Boj« bo gotovo hud, saj opozicija prihaja do spoznanja, da jo vladna koalicija počasi, toda učinkovito eliminira z vseh pomembnejših položajev, ki bi jih lahko zasedla, morda vsaj pri vodenju določenih delovnih teles državnega zbora. Ta še niso oblikovana; zbor je doslej imenoval le KVLAZ, mandatno - imunitetno, poslovniško komisijo in komisijo za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pri-dobitveno dejavnostjo, čaka pa ga še vrsta drugih. Vodje poslanskih skupin se bodo na to temo sestali že ta petek, kratka anketa med strankarskimi predstavniki pa kaže, da za zdaj nimajo enotnih kriterijev glede tega, koliko teh teles naj bi sploh bilo.
Mnogi se zavzemajo, da jih je vsaj toliko, kolikor je vladnih resorjev, drugi pravijo, da so nujna združevanja področij, tretji pa (predvsem SLS), da bi jih moralo biti celo več, saj so ministrstva združila dokaj široka področja. Glede vodenja teh teles pa so »apetiti« različni in tudi »spremenljivi«. LDS denimo zanimajo mednarodni odnosi in finance; prav tako DS, poleg tega tudi nadzorne komisije; SKD in ZL sociala in gospodarstvo; ZS varstvo okolja, znanost in zdravstvo; SNS nadzorna telesa; SLS kmetijstvo in nadzor nad delom VIS, SDSS pa notranja politika in sociala.
STRANKE / SNS - NE LEVO NE DESNO
Jelinčič: predvolilne obljube uresničujemo
Zarodi neprijetnih vprašanj naj bi skušali onemogočiti SNS - V stranki vse pod kontrolo
»Preprosto ne moremo pomagati, da so družine nekaterih gospodov današnje vlade in njihovih hlapcev belogardistično in domobransko usmerjene in jih boli to, da pri nas zaman poskušajo dobiti zaslombo.« Tako je Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke, začel včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri naj bi pojasnil svoja stališča do pisanja nekaterih slovenskih dnevnikov v zvezi s pismom Ludvika Klavsa.
Ta je zapisal, da je Jelinčič pravzaprav sodelavec službe državne varnosti, ki ga je poslala slovenska levica, da bi obvladal desnico, in se tako obdržala na oblasti. Jelinčič je novinarjem razdelil kopijo odstopne
Boštjan Lajovic
izjave Ludvika Klavsa, ki se je od SNS poslovil že 9. decembra lani, kljub temu pa še vedno nastopa v imenu strankinega sekretarja za informiranje. Vse to kaže na »organizirano delovanje nekaterih v slovenski vladi in tudi zunaj nje proti SNS, ki se je bojijo, ker dosledno uresničuje predvolilne obljube«.
Jelinčič je nato naštel dosedanje pobude njegove stranke, zaradi katerih »so bili pogledi iz poslanskih klopi vse prej kot prijazni.« Glede Klavsovega pisma in zapisov z zvezi z njim v javnih občilih je Jelinčič omenil, da nekateri novinarji »ne vedo, kje je me-
ja dobrega okusa«. Glede žalitev treh članov SNS, ki- jih omenja Klavsovo pismo (Jelinčič - mati in sin, Polonca Dobrajc), je Zmago Jelinčič napovedal tožbe.
V odgovorih na številna novinarska vprašanja je predsednik SNS povedal, da zelo ceni zasluge gospoda Janše, vendar ne smemo pozabiti, da so recimo	generala
Schwarzkopfa in VVinstona Churchilla nemudoma upokojili, potem ko sta zmagala v vojni. Sebe in svoje stranke ne prišteva med skrajno desnico, glede stanja v poslanski skupini SNS v državnem zboru pa je zatrdil, da tam vlada »harmonija«, prav tako ne ve ničesar o kakšnem izrednem kongresu SNS.


Foto: Jože Suhaodolnik / TRIO
AVSTRIJA, KOROŠKA
Sreda, 27. januarja 1993
INTERVJU - VALENTIN INZKO
Ko po vsej srednji Evropi gradijo mostove, ne smemo ostati ob strani
Ivan Lukan
Ena najvidnejših osebnosti slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, dvorni svetnik dr. Valentin Inzko, je pretekli teden obhajal 70-letnico svojega bogatega življenja. Priznani Solnik, publicist, dolgoletni narodni voditelj (bil je soustanovitelj in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencen), ter cerkveni funkcionar je skozi desetletja na vodilnih mestih sooblikoval razvoj slovenske manjšine na Koroškem in za svoj doprinos k boljšemu sožitju med manjšino in večino večkrat bil odlikovan z visokimi priznanji. V pogovoru za Republiko je Valentin Inzko zavzel stališče do aktualnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti in vprašanju sožitja med obema narodoma na Koroškem.
Gospod Inzko, kako ocenjujete sedanjo težko politično in strukturno krizo, skratka hudo razdvojenost slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem?
Boli me, da je prišlo do tako velikega razhajanja med obema političnima organizacijama, torej narodnim svetom koroških Slovencev in Zvezo slovenskih organizacij. To taradi tega, ker je večdesetletno delovanje obeh organizacij vendar dokazalo, da je, kljub vsem razlikam na ideološki in politični ravni, sodelovanje bilo možno in da je prišlo nazadnje do skupnih gledanj tudi tam, kjer so bile razlike na videz celo prevelike.
To je bilo. Toda kako naprej? Si želite ohranitev obstoječih struktur s poživitvijo funkcionalnega Koordinacijskega odbora?
Koordinacijski odbor obeh organizacij je dobro funkcioniral in je treba priznati, da smo koroški Slovenci potom politike obeh osrednih organizacij v Času, ko je bilo to sodelovanje iskreno, za koroške Slovence veliko dosegli. Kdor danes misli, da so te politične strukture zastarele, ima seveda demokratično pravico, si ustvarjati tozadevno svoje mnenje.
Priznam, da se veselim, da predvsem mladina zelo kritično presoja vrednost sedanjih slovenskih struktur, toda kljub temu je treba videti, kaj vse sta obe osrednji organizaciji v preteklih desetletjih dosegli. Ne smemo tudi pozabiti, da tako avstrijska kot koroška deželna vlada in vsi politični faktorji v Avstriji priznavajo narodni svet in Zvezo slovenskih organizacij kot legitimni zastopnici koroških Slovencev.
Kaj pravite k etnični zbornici, kot jo sedaj predlagata narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista?
Ko je bil v razpravi takozvani Pernthalerjev model kot neko skupno zastopstvo koroških Slovencev, sem bil proti temu modelu. To zaradi tega, ker je predvideval, da bi tudi nemško govoreči deželani, na primer pri deželnozborskih volitvah, imeli možnost voliti slovensko zastopstvo. Na tak model, ki bi Nemcem dal možnost vplivanja na to, kakšno naj bi bilo slovensko
narodno predstavništvo, seveda nisem mogel pristati in tudi danes ne pristanem. Proti Perntha-lerjevem modelu sem se izrekel tudi kot zastopnik Cerkve v Sosvetu za slovensko narodnostno skupnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju.
Pernthalerjev model etnične zbornice za vas torej ni sprejemljiv, kaj pa z zahtevo po samostojnem zastopstvu koroških Slovencev v koroškem deželnem zboru?
Ko se je Mlada Enotna lista (EL), torej mladina, obrnila name, da bi podprl akcijo za samostojni nastop koroških Slovencev pri deželnozborskih volitvah oz. za skupno zastopstvo koroških Slovencev, sem se ji ra-devolje pridružil s podpisom, ker predvideva izvolitev skupnega slovenskega predstavništva postopanje na društvenoprav-ni osnovi. To je nekaj Cisto drugega kot Pernthalerjev model.
Glede kandidature slovenske narodnostne liste bi poudaril, da stojim na stališču, da je želja po samostojnem nastopanju koroških Slovencev pri volitvah v deželni zbor zdrava, ker je treba zmobilizirati za take volitve celoten teren, se pravi ves rezervoar slovenskih volilcev in to v trenutku, ko dejansko od leta 1949 naprej koroški Slovenci nismo bili v stanu, zaradi prenizkega Števila glasov, izvoliti zastopnika koroških Slovencev v deželni zbor. Skratka: ta samozavest v današnji mladini je nekaj tako močnega, v bodočnost usmerjajočega, da sem se zahtevi pridružil.
Strinjam se tudi z zahtevo, da na Koroškem ne bi bilo vec volilnih okrajev, marveč samo eden, ter tudi z zahtevo, da bi bil procentni kljuC Cim nižji. Taka ureditev bi dejansko olajšala vstop koroškega Slovenca oz. koroške Slovenke v deželni zbor. S tem v zvezi bi rad poudaril, da bi moral to zahtevo podpreti vsak koroški Slovenec, ne glede na to, ali pri volitvah potem voli narodnostno listo ali ne.
Iz vašega odgovora je možno razbrati, da ste le za neko obliko narodnostne oz. etnične zbornice.
Narodnostno oz. etnično zbornico jaz osebno ocenjujem kot moCno politično vizijo. Vendar sem mnenja, da bi se za tak ko-
rak mogli koroški Slovenci samo tedaj odločiti, ce bi se Narodnemu svetu posrečilo, pridobiti tudi Zvezo slovenskih organizacij, to se pravi slovensko levico. V drugačnem primeru bi postal jarek med koroškimi Slovenci Se večji, kot ga je povzročil po drugi svetovni vojni komunistični režim v Jugoslaviji.
Da ne bi postal jarek med koroškimi Slovenci oz. slovensko desnico in slovensko levico na Koroškem še večji, je potreben dialog in politični razum. Ste optimist?
Vsi koroški Slovenci, ne glede na politično ali ideološko usmeritev, se priznavamo k eni in isti zgodovini koroških Slovencev oz. slovenskega naroda. Vsi koroški Slovenci živimo iz iste kulturne, duhovne dediščine. Vsi koroški Slovenci se priznavamo k eni in isti narodni identiteti. Vsi koroški Slovenci vemo, kako deluje v nas negativno vse to, kar se je dogajalo z nami za Časa nacizma, kar se je dogajalo po letu 1945 na politični ravni med koroškimi Slovenci, ko nismo bili v stanu, že takoj, ko je nastala druga republika, nastopiti pri volitvah s samostojno slovensko listo in ko nismo razumeli, kaj pomeni zastopnik koroških Slovencev v koroški deželni vladi, ki smo ga tedaj imeli v osebnosti dr. Joška Ti-schlerja in ga zelo lahkomiselno zaigrali.
Vse to nam je znano, tako kot so nam znani dosežki, ki smo jih koroški Slovenci na raznih področjih dosegli, kakšna razlika je potem še med temi, ki delujejo v Narodnem svetu in med temi, ki delujejo v Zvezi slovenskih organizacij ali kakšni drugi politični ah kulturni ustanovi?
Mislim, da se na vseh teh ravneh vendarle vrši dialog in da je prisotna močna želja po konsenzu. Potrebno je sedaj, da bi se Slovenci na teh ravneh zbliževali naprej, pri Čemer se zavedam, da tu ne more biti spektakularnega rezultata. Gre namreč za proces, pri katerem moramo zelo potrpeti, pred očmi pa vedno imeti zbliževanje.
Dejal bi, da nas v tak dialog navsezadnje sili tudi razvoj v Evropi, kajti koroški Slovenci ne smemo stati ob strani, ko v celotnem srednjeevropskem prostoru gradijo mostove in skušajo premostiti veliko večjih in neprimerljivih težav. Napočil je torej Cas, da Slovenci iščemo obliko, ki bo premostila jarek, kateri je nastal z diskusijo okoli etnične zbornice. Zdi se mi, da se obe osrednji organizaciji zavedata nevarnosti, in da že skušata v marsičem previdneje postopati.
Tu bi omenil sodelovanje med Narodnim svetom in Zvezo slovenskih organizacij v sosvetu za slovensko narodnostno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. To sodelovanje je tako pozitivno, tako razveseljivo, da sem optimist, da bo prišlo spet do odkritega sodelovanja oz. dialoga med obema političnima organizacijama koroških Slovencev.
_________AVSTRIJA / REFERENDUM____________
Haider upa v 750 tisoč podpisov
Večja udeležba doslej le v mestih - Živčnost funkcionarjev FPO
Ivan Lukan
CELOVEC/DUNAJ -Prva dva dneva Haiderjevega referenduma proti tujcem sta minila brez večjih presenečenj oziroma pripetljajev. Udeležba je od zvezne dežele do zvezne dežele različna. Avstrijski mediji poročajo, da je v večjih mestih, predvsem v vzhodnem delu Avstrije, udeležba višja, nikjer pa ne nadpovprečna.
To je možno razbrati tudi iz živčnih reakcij svobodnjaških funkcio-
narjev, ki so že zaceli s kampanjo po hiSah in stanovanjih, ker udeležba očitno ni taka kot so to pričakovali. Haider sam je dejal, da pričakuje nad 700 tisoč podpisov. »Ce toliko podpisov dosežemo, je bil	referendum
uspešen,« je dejal predsednik in opozoril na izid državnozborskih volitev leta 1989, ko je svobodnjaška stranka dobila blizu 750 tisoč glasov.
Avstrijski zunanji mi-
nister Mock pa je v razgovoru za nek francoski dnevnik menil, da bo referendum podpisalo okrog 600 tisoč Avstrijk in Avstrijcev. Po anketi dunajskega Galup-instituta pa je kljub visoki mobilizaciji demokratičnega tabora računati z nad 800 tisoč podpisi. Rok za vpisovanje se je zaCel v ponedeljek in traja Se do 1. februarja. Za obravnavo "ljudske zahteve” v avstrijskem parlamentu je potrebnih 100 tisoč podpisov.
Sl PRIREDITVE
Danes, sreda,
27.	januarja 1993
CELOVEC
Grad Krastovvitz: ob
19.45 kabaret - Die VVadlbeisser.
Jutri, Četrtek,
28.	januarja 1993
CELOVEC
Hiša umetnikov: ob
20. uri »Tvverbul« - gostovanje gledališke skupine iz Moskve.
Petek, 29. januarja 1993
Dom sindikatov: ob
20. uri Gimnazijski ples - igrata skupini Melos in Malibu.
DUNAJ / VLADA
NOVICE
Prvi koraki Avstrije v Evropsko skupnost
Odobrili so smernice za pogajanja z Brusljem Nevtralnost ni ovira
DUNAJ - Avstrijska zvezna vlada oz. ministrski svet je vCeraj po pričakovanju odobril pogajalsko linijo Avstrije za pristop na pogajanja v Evropsko skupnost. Ta se bodo začela že 1. februarja letos. Kancler Vranitzky in zunanji minister Mock sta s tem v zvezi poudarila, da je cilj Avstrije, da postane polnopravni partner v procesu evropske integracije.
Kot smo v včerajšnji izdaji Republike poročali, v avstrijski zvezni vladi ni bilo nikakršnih nesoglasij glede skupne formule o nevtralnosti in vstopu v ES, saj sta tako Vranitzky kot Mock zastopala isto pozicijo, namreč da Avstrija lahko postane polnopravna Članica Evropske skupnosti, brez da bi se hkrati morala odpovedati svoji trajni nevtralnosti. Oba politika sta po včerajšnjem zasedanju ministrskega sveta še posebej poudarila, »da avstrijska nevtralnost ni v nasprotju z določbami, ki so zapisani v Maastricht o vem sporazumu«. Nadaljnje pomembne točke v pogajanjih z Evropsko skupnostjo so načelna pri-pravjenost Avstrije, da prevzame skupno pravno stanje Evropske skupnosti ter pripravljenost za aktivno sodelovanje
pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike v okviru Evropske unije.
Ministrski svet je nadalje sklenil, da se s pristopom Avstrije v ES ne smejo poslabšati že doseženi standardi na področju zaSCite okolja, ter da ne sme priti do razveljavitve zakona o prepovedi jedrske energije. Prav tako Avstrija vztraja pri spoštovanju tranzitne pogodbe z ES, katero je Avstrija sklenila leta 1991 in ki velja
do konca tega desetletja.
Poseben poudarek bo avstrijska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Aloisa Mocka dala tudi ohranitvi samostojne socialne politike ter kmetijstvu. Za slednjo točko je poudarjena zahteva po ohranitvi malopodjet-niških struktur. Kancler in zunanji minister sta v zvezi s kmetijstvom tudi poudarila, da bo treba z Evropsko skupnostjo doseCi prehodne rešitve.
NAPOVED ZERNATTA
1993 je na Koroškem »leto kmetijstva«
CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zer-natto in predsednik kmetijske zbornice VValfried VVutscher sta na tiskovni konferenci leto 1993 proglasila za »Leto kmetijstva. Oba politika sta bila mnenja, da je treba dvigniti ugled kmetijskega prebivalstva v deželi ter hkrati nakazati njihov pomen v družbi in v gospodarstvu. V okviru »Leta kmetijstva« je predvidenih vec informativnih prireditev, začetek informacijske kampanje pa bo 15. februarja v Šentvidu ob Glinji.
V zvezi s pogajanji Avstrije o vstopu v Evropsko skupnost sta Zematto in VVutscher zahtevala, da mora vlada avstrijskim kmetom zagotoviti najmanj povrnitev izgub, ki jim bodo nastale zaradi nižjih cen v Evropski skupnosti. Te izgube bodo po najnovejših ocenah znašale skoraj 8 milijard Šilingov.
»Ce vlada odškodnino v tej viSni ne bo zagotovila, potem tudi ni pričakovati pozitivnega staliSCa kmetijskega prebivalstva pri plebiscitu o vstopu Avstrije v Evropsko skupnost«, sta poudarila politika.
Industrija ukinila finance za FPO
DUNAJ - Franz Ceska, generalni sekretar Avstrijske zveze industrijalcev, je konec preteklega tedna napovedal, da bo zdaj tudi zvezna organizacija industrije -tako kot sta teden poprej že napovedali deželni skupini na Tirolskem in Salzburškem - ukinila svoje dosedanje prispevke (sofinanciranje stranke) za FPO. Tudi dunajska deželna skupina industrijalcev je napovedala podoben ukrep. Kot poglaviten povod za to odločitev, tako Ceska, predstavniki avstrijske industrije navajajo odklonilno držo Haiderjevih svobodnjakov proti avstrijskemu pristopu k Evropski skupnosti ter svobodnjaški referendum proti tujcem. Ceska: »Industrija in gospodarstvo potrebujeta tudi tuje delovne sile!«
1992 slabo vzdušje za ES
DUNAJ - Leta 1992 je navdušenje Avstrijcev za pristop k Evropski skupnosti (ES) nazadovalo, sporoča državna sekretarka Brigitte Ederer, ki je pri uradu zveznega kanclerja pristojna za vprašanja evropske integracije. Reprezentativne ankete povpraSevalnega instituta IFES to potrjujejo. V januarju 1989 je 30 odstotkov Avstrijcev bilo mnenja, da se bo avstrijski življenjski standard po pristopu k ES dvignil. V novembru 1992 je to verjelo le Se 11 odstotkov povpraša-nih. Tudi popularni argument o znižanju cen za potrošniške produkte po avstrijskem pristopu k ES ne prepričuje več: 1989. leta je 54 odstotkov povprasanih to Se verjelo, konec 1992. leta pa samo Se 11 odstotkov.
Pet trupel ob avtocesti
DUNAJ - Delavci cestne uprave so v torek zjutraj blizu Leobersdorfe na parkirišču južne avtoceste našli trupla petih Tamilcev iz Sri Lanke. Gre za moške med 20 in 30 let, ki so dan prej z letalom pristali na dunajskem letališču. Po podatkih policije pri moških niso ugotovili nikakršnih vidnih poškodb ali znakov nasilja, tako da bo vzrok za smrt Tamilcev znan šele po obdukciji trupel.
Spet velika koalicija na čelu z županom Stinglom
GRADEC - Svobodnjaki po vsej verjetnosti v štajerski prestolnici ne bodo zasedli mesto župana. Konservativna Ljudska stranka se je včeraj jasno izrekla za nadaljevanje velike koalicije s socialdemokrati, na Čelu z županom Stinglom. Stingl sam je poudaril, da bo ponovno kandidiral za funkcijo župana mesta Gradec ter da računa ne samo na podporo Ljudske stranke, marveč tudi ostalih manjših strank. Kot smo poročali, sta SPO in OVP na nedeljskih volitvah močno izgubile, svobodnjaki pa število glasov skoraj podvojili.
Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo
Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem:
Celovec	* Grabštanj	* Rožek <	* Šmihelj/Pliberk
Beljak	* Hodiše	* Selo	* Št. lij
Bekštanj	* Kotmara vas	pri Skocijanu	* Št. Primož
Bilčovs	* Labot	* Svatne	* Struga
Bistrica ob Zilji	* Loče	* šteben	* Tinje
Brnca	* Ločilo	* Šentilj	* Velikovec
Borovlje	* Miklavčevo	* Šentjakob	* Vernberk
Čajna	* Podrožca	* Škocijan	* Vrba
Galicija	* Podgorje	* Šmarjeta	* Železna
Globasnica	* Psinja vas	v Rožu	Kapla
Goselna vas	* Podklošter	* Šmohor	* Žrelec
NOVICE
Pogasili požar na tankerju v Malajskem prelivu
SINGAPUR - Gasilci in posebne enote so končno pogasili požar na supertankerju Maersk Navigator, ki je v Četrtek ob vhodu v Malajski preliv trčil z nekim drugim tankerjem. Nafta pa Se vedno odteka v morje: črni madež se razprostira na dolžini 56 km, širok je 1 km in se približuje indijskim otokom Nicobar. V tamkajšnjem morju živijo redke vrste rib in želv, zato je indijska vlada med drugim ukazala, da morje škropijo s posebno kemijsko tekočino, s katero naj bi preprečili onesnženje.
V Nemčiji odstopil protisemitski župan
BERLIN - »Kot župan majhne občine s 700 prebivalci sem srečen, da nimam nobenega židovskega sovaščana, ki bi vsak dan kalil mir s svojim nadležnim grajanjem.« Tako je zapisal Franz Dieter Schlagkamp, župan Sennheima, v nekem pismu, ki ga je naslovil vodji židovske skupnosti Ignatzu Bubisu, kateremu je očital, da skozi obrekuje Nemce glede ksenofobije. Pismo je sprožilo ostre kritike, Schlagkamp je priznal svojo napako, a to ni bilo dovolj.
Nemški državljan obsojen na smrt v Iranu
TEHERAN - Zaradi vohunstva v korist Iraka so v Iranu obsodili na smrt nekega nemškega državljana, o katerem se ve le ime (Helmuth). Kot je povedal glavni državni pravdnik, ajatolah Tabrizi, pa je še vedno zaprt drugi nemški državljan, Paul Dietrich Fersch, ki ga dolžijo, da je žalil lik Homeinija in da se pri svojih trgovskih poslih ni ravnal prav pošteno. Po izplačilu milijona dolarjev kavcije pa so na prostost izpustili švicarskega državljana Hansa Buehlerja.
Prstni odtisi za dojenčke
LONDON - Prstni odtisi in razpoznavne fotografije tudi za dojenčke. Do te zamisli so prišli v neki birminghamski bolnici, kjer vsako leto pri-veka na svet 4 tisoC otrok in niso redki starši, ki se bojijo, da otrok, s katerim odidejo domov, ni njihov. Bojazen ni odveč, Ce pomislimo, da so decembra lani med nekim protipožarnim alarmom zamenjali dva otroka.
4.600 let staro mesto
PEKING - V pokrajini Huhan, v osrednji Kitajski, so našli ostanke 4.600 let starega mesta. Z letalskimi posnetki so ugotovili, da pokriva 76.000 kvadratnih metrov površine in ga obdaja 3 metre visoko obzidje, na katerem so tri vrata.
	
p OBLETNICA / VIETNAM p	ZDA / SEARS ZAPIRA VRATA
20 tet po Del zgodovine pariškem Divjega Zapada
nnnnreu	1 ^ r
^VUpivU	Odslej nič več prodaje po katalogu
PARIZ - Pred dvajsetimi leti, 27. januarja 1973, sta državni sekretar ZDA henry Kissinger in predstavnik hanojske vlade Le Duc Tho v salonu pariškega hotela Crillon podpisala sporazum, s katerim se je po desetih letih krutih bitk končala vietnamska vojna. Podpis sporazuma, za katerega sta oba pogajalca prejela Nobelovo nagrado za mir (a Le Duc Tho je nagrado zavrnil), pa še ni pomenil konca vojne. Počakati je bilo treba do 23. aprila 1975, ko je ameriški predsednik Gerald Ford v New Orleansu izjavil, da je vojna končana, teden dni kasneje, 30. aprila 1975, so sevemovietnam-ske Čete vkorakale v Sai-gon. Točno opoldne so tanki sevemovietnamske vojske vdrli v predsedniško palačo in vojaki so aretirtali Duong Van Minha, ki je bil dva dni prej, po begu predsednika Van Thieua na Tajvan, proglašen za predsednika Južnega Vietnama.
Vietnamska vojna je trajala deset let, še prej pa so se tri desetletja v Vietnamu vojskovali Francozi. KonCala se je tako, da je Severni Vietnam osvojil Južnega. Tega poraza Američani deset let prej nikakor niso predvidevali, krutost vojne pa je pustila za seboj dolga leta
težke posledice.
Sicer pa dogodki, ki so povzročili vietnamsko vojno, segajo že v petdeseta leta. Tedaj je predsednik ZDA Eisenhovver sklenil, da je treba razdeliti Vietnam na dva dela, da bi se tako končala in-dokitajska vojna. Vendar je temelje za ameriško posredovanje v Vietnamu nastavil kasneje predsednik Kennedy, ki je 6. februarja 1962 dovolil ustanovitev poveljstva za ameriško vojaško pomoč v Južnem Vietnamu. Slo je za oddelek padalcev, ki je imel kot geslo besedi »osvoboditi zatirane«. Prve marince je v Vietnam poslal predsednik Johnson 8. marca 1965 z nalogo, da zaščitijo letalsko oporišče v Danangu. Ob koncu tistega leta je bilo v Vietnamu že 200 tisoC ameriških vojakov, odtlej pa je ameriška angažiranost naraščala in dosegla za časa predsednika Nbcona leta 1968 število 540 tisoč mož.
V ZDA je ta vpletenost imela hude posledice; med drugim je šele predsednik Carter leta 1977 pomilostil veC kot 10.000 dezerterjev, ki niso hoteli v Vietnam. Sedaj, z izvolitvijo Clintona, ki ne prikriva, da se je namerno izognil vietnamski vojni, je postalo tudi v ZDA to obdobje samo še del zgodovine.
CHICAGO - Searsovega kataloga, knjige želja milijonov Američanov ni veC. Zaradi izredne zadolžitve je družba Sears sklenila, da ukine prodajo s katalogom, ki je bil veC kot sto let za svetim pismom najbolj priljubljena knjiga Divjega zapada. Dolga leta je bil namreč katalog, ki ga je izdajala družba »Sears, Roebuck and Go.« edini stik, ki so ga imeli prebivalci zapadnih delov ZDA s preostalim svetom. ZveCer, ob uri počitka po utrudljivem dnevu, so ženske pasle oci na šivalnih strojih,
na modnih oblekah in na klobučkih, njihovi možje pa so ogledovali puške, kmetijsko orodje in stroje ter vsakovrstvo opremo, ki je vaška trgovina, »drug-store«, še ni prodajala.
V tistem Času so številne družbe prodajale razno blago s pomočjo katalogov, vendar Searsov katalog je bil daleč najuglednejši in najbolj poznan na Divjem Zahodu. Listali so ga dan za dnem, dokler se strani niso strgale.
Sedaj, sto let kasneje, pa je Searsov katalog le še anahronizem. Ljudje lahko
kupijo prav vse v trgovini in katalogu ne zaupajo veC. To je razvidno tudi iz bilance družbe, ki si je medtem zgradila nebotičnik v centru Chicaga in je zaposlovala skupno kakih
50.000	oseb. Sears je zadolžena za 135 do 175 milijonov dolarjev, tako da je prenehala z dejavnostjo. V prihodnjih mesecih bo odpustila vseh 16.000 redno zaposlenih uslužbencev, na cesti pa bo ostalo tudi
34.000	honorarcev. Izginila bo z ameriškega tržišča, za seboj bo pustila le spomin in... dolgove.
* -ti!
Searsovi katalogi od leta 1884 (levo zgoraj) do danes (Telefoto AR)

Nebotičnik v središču Chicaga, v katerem je družba Sears zaposlovala 14.000 uslužbencev (Telefoto AR)
PARIZ / PRIKAZ VISOKE ZENSKE MODE ZA POLETJE
Maison Dior nesporna glasnica razkošne mode za bogate izbranke
Paola Berti, Ansa
Sloviti Pierre Cardin je tokrat presenetil z oblekami in suknjiči, ki jih odlikuje enostavnejši kroj (Foto AR)
Kot je povedal Gianfranco Ferre, klobuke za maison Dior riše šest mojstrov: rezultati so očitni (Foto AR)
PARIZ - Pariška visoka moda je v svetu postala sinonim za zelo razkošno, bogato in drago modo, z eno besedo za višek luksusa; trenutno je njena najbolj znana glasnica slovita maison Dior, v kateri pa že štiri leta kot vodilni mojster dela Italijan Gianfranco Ferre. Tudi tokrat cenjeni modni ustvarjalec in nesporni zagovornik raz-lošne, eksluzivne mode ni razočaral nikogar, ne specializiranega tiska in niti izbrane publike, ki sta si ogledala defile in ne bogatih odjemalk, ki si lahko privoščijo nakup unikatnih modelov Dior. Kot je malo pred predstavitvijo žen-



								
t	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
Vodoravno:
1. Čebelja tvorba, 4. neuporaben majhen delec snovi, 8. odskočna ali skakalna deska (pri telovadbi ali v cirkusu), 11. nemški inženir, izumitelj po njem imenovanega motorja z notranjim zgorevanjem (Nikolaus), 12. velika reka v vzhodni Sibiriji, ki se v veliki delti izliva v Severno Ledeno morje, 13. teCaj, dnevna cena valut, 14. vrsta manjšega soda, 15. površina, območje, 17. svobodni najemnik v stari Grčiji, 18. tekoča voda v zgornjem toku, 20. golman pri športih z žogo, 23. grški bog vetrov, 24. nekdanji srebrnik za štiri krajcarje, 28. zdravilna travniška rastlina, 30. osnovna enota, 31. ime slovenskega igralca ValiCa, 32. nalezljiva kožna bolezen, garje, 33. velika začetnica, 35. kraj pri Domžalah s prašičjo farmo, 36. nemški meščanski filozof (Georg).
Navpično:
1. kloaka, 2. ime ameriškega pianista
■H
Rubinsteina, 3. gorovje na Slovaškem in Poljskem (Visoke in Nizke), 4. kratica za svetovno prvenstvo, 5. radijska in televizijska voditeljica (Maja), 6. pripadniki starogrške filozofske šole iz Elee, 7. vrsta minerala, ki se da klati na lističe, sljuda, 9. na današnji dan leta 1756 rojeni avstrijski skladatelj, eden najplodovitejših glasbenih genijev (VVolfgang Amadeus), 10. italijanski kemik, nobelovec leta 1963 (Giulio), 16. naslovni junak Shakespearove tragedije, 19. grm ali drevo z dišečimi belimi cvetovi, 20. na današnji dan leta 1901 umrli italijanski operni skladatelj (Giuseppe), 21. velika evropska jezikovna skupina, 22. kralj Zahodnih Gotov, ki je zavzel Rim, 25. biser, 26. reka v Turčiji, Iranu in Gruziji, desni pritok Kure, 27. odbitek, popust pri prodajni ceni, 29. ime popevkarice Falk, 34. Isaac Nevvton.
Zmago Pezdirc
Rešitev križanke z dne 26.1.; Vod.: strežba, Prešeren, Cop, Anana, Arno, Ador, Jaila, ani, kilt, as, ka, Bohr, ara, Roald, Samo. rman, Blaže, Iso, astenija, Kopitar.
skih modelov za letošnjo poletno sezono izjavil Gianfranco Ferre, so zveste odjemalke ene najbolj prestižnih modnih hiš v svetu kraljice, princese, žene in hčere državnih glavarjev, ki pa so v seznam Dior vpisane pod lažnimi imeni, zato da ne bi kdo nepoklican odkril njihovo istovetnost. In zato seveda ne prihajajo na predstavitve modelov, maison Dior pa zvesto Čuva skrivnost. Za te “neznane dame" je Ferre letos pripravil že 150 kostimov, 220 bluzic in 100 večernih oblek, oblekel pa je iudi šest nevest in številne njihove spremljevalke in sorodnice: vse to je bilo ročno izdelano, za kar je poskrbelo 250 šivilj, medtem ko je samo oblikovanje primernih klobukov terjalo ustvarjalno delo šestih modnih ustvarjalcev.
Ni se torej treba bati, da ne bi bil trud Ferre j a in njegove številčne ekipe primerno poplačan: njegovi modeli, na primer dolge bele nežne obleke, pa so že na oko primerne za princese, ki jih bodo tudi nosile. Med uporabljenimi materiali kraljuje svila, v barvah pa prevladujejo svetli toni. Beli in drugim svetlim barvam je dal precejšen poudarek tudi Pierre Cardin, sloviti mojster, ki je decembra lani postal tudi elan francoske akademije. Tudi on je prenovil svoj stil, ki je na videz disk-retnejši.
Eden od "kraljevskih" modelov G. Ferreja za maison Dior (Foto AR)
ZGODBA 8
Neustaljena sreča človeka
Bojan Rauter Kosič
Moški srednjih let, ki naj ga imenujem Psiholog, se je že vrsto ukvarjal z meditacijo. Vključevala je splošno psihojizično relaksacijo, s katero je dosegel globoko telesno umirjenost, svoj sicer buren miselni tok pa je umirjal s pozornostno koncentracijo na belo svetlobo, ki so mu jo povzročale na pol prerezane ping pong žogice, mehko umeščene na oči, ter na "beli šum " iz slušalk. Na tak način je dosegal globok notranji mir, vendar nikdar takega, o kakršnem je bil prebiral v knjigah in slišal od svojih znancev, ki so se prav tako ukvarjali z meditacijo. Le poredko pa je bil obdarjen s kako posebno blaženostjo in notranjo srečo, nikdar pa se mu ni zgodilo, da bi prijetno stanje trajalo djle časa, recimo nekaj dni. Po končani meditaciji se je vedno znova vračal v stanje običajne napetosti in če je ponovno hotel doseči notranji mir, se je moral ponovno umakniti v svoj prostor, si nadeti slušalke in žogice ter se sprostiti in koncentrirati na beli šum.
Psiholog je bil bister človek in ni bilo v njegovi navadi, da bi predolgo rinil v trdi zid. Ko mu je praksa pokazala, da s pričakovanim uspehom ne bo nič, jo je opustil, ter pričel razmišljati o tem, v čem bi bila napaka. Ni bil eden tistih, ki so nasedali besedam svojih gurujev, češ naj nikar ne obupajo ko jim ne gre kot pričakujejo, ampak naj neutrudno nadaljujejo, kjub vsem svojim dvomom in odporu, uspeh bo namreč neizogiben. Svoje praktično življenje je hotel imeti v svojih rokah in za vse, za kar se je odločal, se je odločal samostojno in s karseda visoko stopnjo gotovosti in znanja.
Vedel je namreč, da je kvaliteta prakse bistveno odvisna od kvalitete teorije in da za neuspeh neke praktične dejavnosti ponavadi ni kriva malomarnost ali premajhna vztrajnost, ampak napačno, premalo globoko in prepovršno znanje, s katerim si ljudje pojasnjujemo svoje probleme ter zamišljamo načine njihovega reševanja. Ko torej doživimo praktični neuspeh, bi bilo zelo nesmiselno na enak način vztrajati naprej, zgolj v slepi veri, da nam bo vendarle uspelo, menda zato, ker tako zatrjujejo drugi. Ne; Psiholog je vedel, da je zdaj čas za temeljit pretres njegove teorije, ki ga je bila napotila v prakso meditiranja. Spoznati je moral realnejše možnosti za notranjo spremembo, razširiti in poglobiti znanje o svoji duševnosti ter si v njegovem okviru domisliti novo, problemu doraslo teorijo; če bo ta resda pravilnejša, torej adekvatnejša problematičnim dejstvom, bo kvalitetnejša in uspešnejša tudi na njej temelječa praksa.
Za meditacijo kot tehniko izboljšanja kvalitete svojega notranjega življenja se je bil odločil po dolgih letih psiholoških raziskovanj. Ob študiju Freudovih del se je bil naučil - in enako so mu pokazala tudi njegova lastna opažanja -, da se v človekovi notranjosti poleg pozitivnih in ugodnih izkustev ohranjajo, kopičijo in spominsko obnavljajo tudi negativna, neugodna; in prav te spominske reprodukcije so tiste, ki posamezniku povzročajo večino notranjih napetosti in konfli-ktov oziroma vzdržujejo v njem stalen psihofizi-čni nemir, ki ga priganja k številnim, le navidez smiselnim, v resnici pa zgolj trenutno pomirjevalnim aktivnostim. Kakor oče Freud in številni njegovi somišljeniki, je tudi Psiholog sprejel tezo, da je ta podzavestni arhiv negativnih izkustev v človeku zelo trdno strukturiran in da ga nikdar ni mogoče docela odstraniti ter se rešiti njegovega negativnega vplivanja na površinsko plast psihičnega življenja - čeprav je nekje v sebi potihem verjel in upal, da je to vendarle mogoče. Prepričan je bil, da je negativne učinke podtalnega delovanja podzavesti mogoče s posebnimi psihoterapevtskimi tehnikami zgolj nekoliko ublažiti oziroma znižati notranje napetosti na znosno mero. Vendar ga različne psihoterapevtske metode, ki jih je spoznal v študiju in poznejši samostojni praksi, niso zavoljile, kajti psihično zdravje si je predstavljal kot nekaj neprimerljivo boljšega od sposobnosti normalnega funkcioniranja v sicer konfuzni, nezdravi, v propad drveči družbi.
Zato se je že kmalu pričenjal seznanjati tudi z metodami psihičnega razvoja, ki so prihajale iz Vzhoda. Preizkusil jih je in resda je z njimi dosegal izrazito kvalitetnejše počutje in zadovoljivejše in psihofizično zdravje. Verjel je, da se bo na tak način sčasoma tako izmojstril v kontroliranju konfuznega notranjega toka svojih misli in emocij, da bo dosegel trajen notranji mir, da bo torej povsem srečen in kreativen kjrekoli in kadarkoli, ne glede na zunanjo situacijo.
Sčasoma, ko se pričakovana sreča ni in ni hotela ustaliti, in so mu v globokih stanjih, ko je izpustil vajeti samokontrole, pričeli vreti na dan globoko zakopani strahovi, se mu je znova obudilo staro upanje: da je namreč podzavestni kaos, ta trdovraten povzročitelj večine človeških prenapetosti, vendarle mogoče trajno in celovito razplesti ter doseči trajno, brezpogojno, z nimčimer ru-šljivo stanje miru in sreče, [tudiral je ure in ure, raziskoval svojo duševnost, izumljal nove terapevtske tehnike, eksperimentiral, se na napakah učil, poglabljal teorijo, znova poskušal in tako vse bolj poglabljal znanje o svoji duševnosti.
Po nekaj letih intenzivnih raziskovanj in ekspe-rimenntov je njegovo psihološko znanje doseglo zavidanja vredno stopnjo. Bilo je precizno, sistematično urejeno in še zlasti izkustveno, kajti temeljilo je na globokem samoopazovanju. Ampak do psihoterapevtske tehnike, ki si jo je bil postavil kot cilj, ga to znanje ni pripeljalo. Vedel je sicer, da ga mora še poglabljati, vendar ni vedel kako; nekaj ga je oviralo, manjkalo mu je nekaj bistvenega...
In ko je že skoraj obupal, se mu je nek večer, ko je po dolgem času spet meditiral, pred duhovnimi očmi nenadoma pojavila nekakšna svetleča mreža, za katero je v trenutku dojel, da mu ponuja rešitev za njegove teoretični zastoj; vsebovala je namreč prav tisto, kar mu je manjkalo...
MATEMATIKA / PRAKTIČEN PRISTOP - MANJ GLAVOBOLOV
NOVICE
Hologrofski preskus za preverjanje izjav
tyr-riptografija lahko 1^ pomaga pri preve-JL\^rjanju obsežnih matematičnih dokazov -Se en korak stran od tradicionalne matematike?
Začelo se je z metodo za preverjanje zvestobe vohunov, konča pa se lahko z dokazom znanega izreka, ki trdi, da je mogoče poljuben zemljevid pobarvati s štirimi barvami. S tehniko, ki ji pravimo holograf-ski dokaz, je mogpče z veliko verjetnostjo ugotoviti, ali je množica logičnih izjav usklajena, čeprav jih pregledamo le majhen del.
S preverjanjem borih 300 vrstic tritisočkrat obsežnejšega matematičnega dokaza bi lahko dosegli, da bi bila neodkrita napaka manj verjetna od dogodka, da bi ob naključnem izbiranju med delci v vsem vesolju pokazali ravno na vnaprej izbrani atom. Nekateri matematični dokazi po obsegu že prespgajo 10.000 strani, tako jih v celoti nihče ne more niti razumeti, kaj šele preveriti.
Poleg tega bi bilo teoretično mogoče isto tehniko uporabiti tudi za testiranje rezultatov zapletenih računalniških programov. Z običajnimi metodami lahko kvečjemu za nekaj strani dolge programe natančno dokažemo, da zares
opravljajo tisto, kar so imeli programerji v mislih. In čeprav bi bilo s programom vse v redu, nimamo nobenega jamstva, da ga računalnik zares izvaja povsem pravilno: holografski test pa bi preveril tudi delovanje programa.
Metoda, iz katere se je razvil holografski dokaz, je rabila kot del kriptografskih protokolov za preverjanje natančnih izjav, ki so morale ostati skrivnost. Kripto-grafi so pokazali, da je mogoče pravilno odgovoriti na vrsto naključnih matematičnih vprašanj o kakem skritem dejstvu, tako da dejstva samega ne razodenemo: vendar se to skoraj ne more posrečiti nekomu, ki ne ve natančno, o čem govori.
Pri holografskem dokazu moramo odgovoriti na vsa, in ne le na naključna vprašanja v zvezi z neko temo, preverjanje pa temelji na iskanju neusklajenosti v razmeroma majhni množici naključno izbranih odgovorov. Rezultat je enak.
Ključni zvijači pravijo aritmetizacija. Matematiki so pokazali, da je mogoče natančne logične izjave pretvoriti v polinom več spremenljivk, če nadomestimo logični »ali« s seštevanjem in logični »in« z
množenjem. Holografski dokaz s tem postane sistem enačb, ki predstavljajo polinom in njegovo vrednost pri različnih kombinacijah vrednosti spremenljivk.
Preverjanje dokaza je potem le še primerjava izračunane vrednosti polinoma z vrednostjo, ki jo predvideva dokaz. Pravzaprav je treba pregledati le malo kombinacij vrednosti spremenljivk, ker je težko skonstruirati dva polinoma nizke stopnje, ki bi se v nekaterih točkah ujemala, drugod pa ne. Polinom desete stopnje, ki je odvisen od ene same spremenljivke, natanko določajo že vrednost v enajstih točkah, če dokaz ne vsebuje preveč zaporednih logičnih konjukcij, bo stopnja ustreznega polinoma nizka. Število točk, v katerih bi bilo treba preveriti ujemanje polinoma s predvidenimi vrednostmi, je po mnenju matematikov zanemarljivo v primerjavi z dolžino dokaza samega.
Na žalost je eden od razlogov za le majhno število potrebnih testov ta, da postane zaradi metode same dokaz izjemno obsežen.
V prvi vrsti bi bilo treba skrčeni zapis enačb, ki ga matematiki zdaj uporabljajo, nadomestiti z natančno dolo-
čenimi koraki in pravili sklepanja. Za predstavo lahko navedemo oceno, da bi dobro znani Pitagorov izrek zahteval približno 500 vrstic formalnega dokaza namesto kakih desetih, s katerimi shajamo dandanes.
Da bi bila zadeva še zapletenejša, se z ari-tmetizacijo dokaz precej podaljša. Ce sestavlja formalni zapis dokaza N vrstic, bo aritmetizirana inačica vsebovala kar (N x K) 1+E vrstic. K je zelo velik; o vrednosti E pa se matematiki med seboj ne strinjajo. Po nekaterih virih naj bi bil E=l, kar bi formalnemu dokazu z 10.000 vrsticami priredilo aritmetizi-rano verzijo z več kot 100 milijoni vrstic. Drugi trdijo, da znaša E 1/2; spet tretji, da je E=l/3. Pravzaprav naj bi bilo mogoče znižati na 0, le da bi tedaj vrednost K precej narasla - morda celo tako močno, da ne bi z zmanjševanjem eksponenta sploh nič pridobili.
Zniževanje K in E na vrednosti, ki bi omogočile praktično uporabo holografske tehnike -bodisi za preverjanje matematičnih dokazov bodisi za testiranje delovanja računalniških programov - bo terjalo veliko trdega dela. Bržkone bo potrebno najti
kako zvijačo za izvajanje holografske transformacije in opraviti še precej teoretičnih raziskav. Ni jasno, ali se bo zadeva sploh posrečila.
Tehnika holografske-ga dokaza pa je uporabna že danes, čeprav je še okorna in nerodna. Raziskovalci iz Bellovih laboratorijev družbe AT&T so s pomočjo ene od inačic tehnike dokazali, da so nekateri težki računalniški problemi časovno manj zahtevni, kot je veljalo doslej.
Pripravljajo pa tudi holografski dokaz izreka o barvanju zemljevidov, ki so ga pred dvajsetimi leti preverili z izjemno obsežnimi računalniškimi simulacijami, kar odtlej ne da miru tradicionalističnim matematikom. (Se danes nihče ne ve, ali je bil algoritem povsem pravilen.)
Puristi bi se seveda le težko sprijaznili z dejstvom, da je neki izrek samo zelo verjetno, in ne zagotovo pravilen. Vendar pa niso redki matematiki, ki so že sprejeli nov pristop. Ljudje so zadovoljni z verjetnostnimi metodami, pravi Mario Sze-gedy iz Bellovih labora-torijeev in dodaja, da sodijo mednje tudi sodobne tehnike ugotavljanja, ali je neko število praštevilo ali ne.
A. M.
Vrteča se solarna hiša
RHEINE - V Nemčiji so postavili prvo poskusno hišo, ki se vrti. Leseno hišo piramidne oblike in težko 180 ton je projektiral arhitekt Theddo Terhorst. Stoji v mestu Rheineju in se vsakih pet minut po 1, 2 minute suče in tako sledi gibanju sonca na nebu ter prestreza maksimalno količino sončne energije. Sistem je moč krmiliti ročno, če stanovalci želijo več hlada, lepši razgled oziroma zaščito pred hrupno ulico. Energijo za pogon šestih motorjev, ki sučejo hišo, zagotavlja kajpada sonce.
Vojna razsipavanju s papirjem
NEW YORK - Upanje, da se bo zaradi množične uporabe računalnikov in drugih elektronskih naprav v pisarnah nekajkrat zmanjšala poraba papirja, je splavalo po vodi. Leta 1980 so v ZDA porabili 7, 3 milijona te dragocene surovine, skoraj petkrat več kot leta 1960, ko je bila poraba 1, 5 milijona tone. Lani pa je sleherni uradnik v ZDA v enem letu porabil v povprečju 90 kg papirja. Družba inform, Inc. pričakuje, da se bo poraba do leta 2010 podvojila. Zato predlaga, da bi vsi zaposleni upoštevali nekaj pravil: 1. pri tipkanju zmanjšati razmik med vrstami, 2. kopirati na obe strani lista, 3. zmanjšati število fotokopij, 4. namesto celotnih kopij pošiljati kratke povzetke, 5. pogosteje uporabljati modemske komunikacije. Predlagani ukrepi očitno veljajo tudi drugod po svetu.
Premoč dečkov na Tajvanu
TAIPEI - Na sto deklic, ki so se rodile leta 1985, jr prišlo 106, 7 dečka, leta 1990 pa kar 110, 3. Tajvanski Inštitut za načrtovanje družine opozarja, da bi to neravnovesje moglo v prihodnosti imeti resne posledice. Menijo, da je moških že danes 5 odstotkov več kot žensk. Vzrok je najbrž razširjena praksa, da danes zaradi morebitnih deformacij pregledujejo zarodek, "mimogrede" pa ugotovijo tudi spol še nerojenega otroka. Ker večina družin namerava imeti samo enega otroka, ta pa naj bi bil v večini primerov deček, je verjeti, da se mnogi zakonski pari odločijo za splav, ko zvejo, da bi dobili hčerko.
Tudi Romunija v vesolju
BUKAREŠTA - Generalni direktor Evropske vesoljske agencije J. M. Luton in romunski veleposlanik v Parizu A. Vatasescu sta decembra podpisala sporazum o sodelovanju Romunije z agencijo ESA. Sporazum zajema razne oblike raziskav in izkoriščanja vesolja v miroljubne namene: redno izmenjavo informacij, medsebojne obiske, podeljevanje štipendij, skupne simpozije, skupen dostop do podatkovnih baz in laboratorijev, razvoj skupnih projektov na področjih, ki zanimajo obe strani. Sporazum je izraz politike sodelovanja Evropske vesoljske agencije z državami srednje in vzhodne Evrope, sprejete na sestanku ministrov držav članic ESA v Granadi novembra 1992. Prvi podoben sporazum je bil sklenjen aprila 1991 z Madžarsko.
PODJETNIŠTVO /IZGUBA IBM IN REŽANJE POVPRAŠEVANJA
Rekordna izguba zaradi slabe prodaje sistemov
Kako se bo velikan preoblikoval v uspešno družbo?
NEW YORK - International Business Machines Corp. (IBM) je sredi januarja sporočil, da je korporacija imela lani največjo letno izgubo v svoji zgodovini, in sicer je 4, 96 milijarde dolarjev v rdečih številkah. To je bridka posledica množičnega odpuščanja zaposlenih in dramatičnega padca prodaje velikih računalniških sistemov.
Pri največjem svetovnem izdelovalcu računalnikov pravijo, da jih med postavljanjem na noge "čaka reševanje težkih vprašanj". S tem so namignili, da najhujše še ni minilo, čeprav so se lotili obširnega sanacijskega načrta, zaradi katerega je samo lani bilo ob delo 40 tisoč zaposlenih.
IBM je decembra naznanil, da bodo leta 1993 morali odpustiti še 23 tisoč ljudi, da bi se preoblikovali v prožnejšo družbo, ki bi lažje lovila korak s hitrimi spremembami v tej industrijski veji. Z lansko izgubo je IBM presegel 4, 45 milijarde dolarjev izgube, ki jo je leta 1991 imela korporacija General Motors. Tistega leta je IBM
izgubil 2, 86 milijarde dolarjev, in to je bila prva letna izguba v njegovi 80-letni zgodovini. Lani je bilo pri IBM samo v zadnjem četrtletju, ko so pospešili restrukturira-nje, 5, 46 milijarde čiste izgube.
Korporacija je bila najhuje prizadeta zaradi strmoglavega padca prodaje velikih računalniških sistemov, ki pomenijo za IBM jedro proizvodnje. Tako majhna kot velika podjetja namreč ugotavljajo, da je veliko njihovih potreb moč pokriti s čedalje zmogljivejšimi osebnimi računalniki (PC-ji) in drugimi namiznimi sistemi. Čeprav so PC pred desetimi leti izumili prav inženirji pri IBM, so se pri tej korporaciji z zamudo ovedli, kaj vse ponuja tak računalnik. Nato so morali kajpada napeti vse sile, da bi dohajali tekmece, ki so IBM s svojimi precej cenejšimi izdelki iztrgali ta segment trga.
Pri IBM so lani pospešili restrukturiranje, in sicer z decentralizacijo, predvsem z ustanavljanjem ločenih družb, ki naj bi tržile osebne računalnike in ponujale ser-
visne ter svetovalne storitve. Prav restrukturiranje je IBM pred obračunom davkov stalo 11, 6 milijarde dolarjev, predvsem na račun tehnoloških viškov in zaradi predčasnih upokojitev. IBM je v zadnjih dveh letih svojo svetovno mrežo sicer olajšal za 69 tisoč delovnih mest, vendar se mu je posrečilo, da se ni izneveril svojemu nekdaj tako poudarjanemu geslu "Nobenega odpuščanja" -delavcem je ponudil mikavne odpravnine.
V zadnjem četrtletju je zato IBM na račun davčnih olajšav odpisal 7, 2 milijarde dolarjev. Kljub tem posebnim izdatkom je korporacija prvič v zgodovini imela v kakem četrtletju tekočo izgubo, in sicer 45 milijonov dolarjev ali 8 odstotkov na delnico. Po ocenah informacijske službe First Gali z Wall Streeta je bila povprečna izguba en cent na delnico. Po objavi poslovnih rezultatov je vrednost delnic IBM na newyorški borzi, kjer je dopoldne prišlo do živahne preprodaje, padla na 47, 50 dolarja ali za dva dolarja na delnico, do poldneva pa se je vre-
dnost delnic popravila na 49, 125 dolarja ali 37, 5 centa manj kot pred jutranjim padcem.
Tekoča izguba IBM odseva nenadno pešanje povpraševanja po velikih računalniških sistemih proti koncu lanskega leta. Korporacija je sporočila, da je njen prodajni izkupiček v zadnjem četrtletju znašal 11 odstotkov manj kot v istem obdobju leta 1991 ali 19, 56 milijarde dolarjev v primerjavi z 21, 97 milijarde dolarjev v letu 1991."Pred IBM so še velike težave, kajti ritem sprememb v naši industriji je še vedno živahen, medtem ko poslovna okolja po vsem svetu ostajajo šibka, " je rezultate komentiral predsednik in generalni direktor John Akers. Vendar je dodal, da je IBM po njegovem "na pravi poti" in da se bo ta računalniški velikan znal preoblikovati v bolj konkurenčno in uspešnejšo družbo.
Cista izguba je bila v tem četrtletju 9, 57 dolarja na delnico, v zadnjem četrtletju 1991 pa je dosegla 1, 46 milijarde dolarjev. Celoletna izguba znaša 8, 70 dolarja na delnico, medtem ko je bila v istem obdobju leta 1991 izguba 5, 01 dolarja na delnico. Krivulja izkupičkov od prodaje je bila skozi vse leto skoraj ravna, in sicer se je s 64, 77 milijarde dolarjev v letu 1991 spustila na 64, 52 milijarde dolarjev - iz tega sledi, da je bilo največ škode narejene v ključnih zadnjih mesecih leta 1992.
Therese Poletti
RAČUNALNIŠTVO
Optične
tehnologije
Dušan Mernik
Več ko imamo podatkov, več jih potrebujemo. Potrebe po hitro do-segljjvih informacijah se povečujejo eksponenci-alno vzporedno z možnostmi, ki se nam odpirajo. Današnji mikroprocesorji imajo ogromno moč obdelave podatkov, ki so shranjeni v različnih oblikah. Poleg klasičnih magnetnih zapisov se vedno bolj uveljavljajo tako imenovane optične tehnologije.
Tudi teh je več vrst, tako glede principov, na katerih temeljijo, kot tudi glede uporabnih lastnosti, po katerih jih bodo izbirali različni uporabniki. Osnovna odlika vseh pa je velika gostota zapisov, kar omogoča trajno in ekonomično hranjenje izredno velikih količin podatkov.
V grobem bi jih lahko razdelili na tehnologije s trajnim zapisom, CD-ROM in WORM (N‘-VVrite Once Read Many, enkrat zapisano - večkratna možnost čitanja), in Erasable, Revvritable
(magnetno optična in »Phase Change« tehnologija) za večkratno shranjevanje in brisanje podatkov.
CD-ROM tehnologija odpira popolnoma nov svet dinamičnih informacij v obliki teksta, slike, zvoka in animacije, ki bodo ob podpori osebnih računalnikov dosegljivi uporabnikom v ogromnih količinah.. Kapaciteta tehnologije CD-ROM je 650 MB, kar pomeni 300.000 tipkanih strani. Ta lastnost omogoča prenos kompletnih obstoječih enciklopedij in priročnikov na tovrstni medij, animirane prezentacije ter dostop do velikanskega števila drugih podatkov, ki zadevajo industrijo, marketing in podobno. Zato ni čudno, da se je število naslovov v zadnjem letu podvojilo.
NEC InterSect CDR-74 (slika)
Kljub opisani ugodni lastnosti pa je bilo doslej za dostop do podatkov na CD-ROM potre-
bno (pre) več časa v primerjavi s trdim diskom in glede na potrebe aplikacij. Časi dosega se tu merijo v stotinah milisekund - od 300 do preko 1000 milisekund (trdi disk 20 ms), prav tako pa hitrost prenosa podatkov ni bila velika.
Firma NEC je razvila MultiSpin tehnologijo, s katero je možno prebrati 150 sektorjev na sekundo namesto dosedanjih 75. Dvakratno povečanje hitrosti, ki so jo imeli pogoni CD-ROM na tržišču doslej, omogoča InterSect CDR-74.
Poleg te lastnosti odlikuje opisani izdelek še kompatibilnost in drugo, s čemer bo doprinesel k temu, da bo ta obetavna tehnologija postala široko uporabna, ter si s tem zaslužil laskavi naslov PC Tec-hnical Excellence 1992.
P. S. NEC InterSect CDR-74 pri nas zastopa POINT, Ljubljana (ki bo omogočil ogled »od blizu« in preizkus uporabe tega izdelka).
lili I
ŠPORT
Sreda, 27. januarja 1993
Paolo Gregorič se je rodil v Trstu 10.7.1963. Svojo nogometno pot je začel pri Esperii in San Giovanniju, nato pa je pri sedemnajstih letih prestopil k Triestini, kjer je igral dve sezoni in zaigral tudi v članski ekipi. Nakar je igral v Coneglianu, dve leti v Pordenonu, poleti 1984 pa je prestopil k Udi-neseju, ki je takrat igral v prvi italijanski ligi. Pri Udine-seju je igral dve leti, kjer je stopil na igrišče dvakrat, večkrat pa je bil na klopi. Nato je odšel v Trento, eno sezono je odigral pri Nocerini, nato pri Trevisu, ponovno v Trentu, zadnji dve leti pa je igral pri Casaleju v Gl ligi, kjer je zaključil svojo profesionalno kariero. Odslej bo igral v 1. amaterski ligi pri Zarji.
Prihajaš od profesionalcev v Trst v amatersko ligo. Ali je to živi jenska izbira, si dokončno opustil misel igrati v višjih kategorijah?
To je pri mojih letih seveda življenska izbira, ki ponovno vrača domov. Z Zarjo sem imel dobre odnose že leta nazaj, predvsem s predsednikom Žagarjem. Odločil sem se tudi za Zarjo, ker mi je to društvo najbolj pomagalo, da sem se lahko vrnil v Trst.
Kakšne spomine imaš na ta leta med profesionalci? Si ostal v stiku s kakšnimi soigralci in kje si se najbolje počutil?
Ostal se v stiku z mnogimi, saj vsako leto dobiš nekoga, s katerim se bolj povežeš in se nato pri raznih prilikah sreCaS. Brez dvoma sem se najbolje znašel v Trentu, tam sem igral
S profesionalizmom sem končal, pri amaterjih pa bom igral, dokler me bodo potrebovali
Edvin Bevk
dve leti in tam sem spoznal svoje dekle. Sem zelo vezan na Trento in imam mnogo prijateljev, tako da bi lahko tam tudi živel.
Kateri trener je bil odločilen za tvojo kariero?
Trener, ki je bil zame odločilen je bil D ari o Samec, trener mladincev pri Triestini, ki je žal že umrl. Zelo sem bil navezan nanj, ker je verjel vame in je pripomogel, da sem prišel k Triestini, se tam uveljavil in pričel profesionalno kariero. Med profesionalci pa je bil najvažnejši Ferrari.
Do kdaj pa misliš igrati?
Dokler bom pač zmogel. Dokler lahko vidim, da me ekipa potrebuje in da ji lahko pomagam. Sedaj odvisi vse od moje fizične zmogljivosti.
Kaj meniš o trenutnem stanju v profesionalnem nogometu?
Mislim, da je vse preveč na-
pihnjeno. Bolj bi morali pomagati tretjeligaškim ekipam, ki so diskriminirane pri prispevkih federacije, prav iz teh ekip pa prihajajo igralci in mladi imajo možnost za uveljavitev.
Po tvojem mnenju premoč Milana škoduje nogometu?
Po eni strani škoduje, ker je tudi ekonomsko premočan. Po drugi strani pa se drugi skušajo okrepiti, da bi ujeli Milan.
Preidimo pa na bližje argumente. Ah slediš zamejskemu športu?
Bolj malo, ker se bil vedno daleC od doma. Ko sem se vračal domov, sem pregledal rezultate, kaj vec pa ne.
Torej nimaš podrobne slike o trenutnem stanju v zamejskem nogometu?
Nekaj že vem, vsekakor pa bom imel zdaj priložnost, da ga podrobneje spoznam.
Kljub temu pa me zanima, če meniš, da bi lahko slovenske zamejske ekipe ciljale na više kategorije?
Ne vem, rad bi prej spoznal resnično stanje v vseh slovenskih društvih, kakšna je kvaliteta mladih. Toda mislim, da ni važno ali promocijska ali prva liga, važno je, da se povzdigne Čimbolj glede na sposobnostih.
Kaj pa meniš o letošnjem združevanju med slovenskimi mladinskimi ekipami. Ah bi se lahko kaj takega zgodilo tudi s članskimi ekipami?
Zakaj ne? Mislim, da bi se lahko Čeprav ne poznam celotne problematike.
Ti si igral tako s Triestino kot z Udinesejem. Katera je glavna razlika med tema društvoma?
Oba sta velika kluba z zelo dobro organizacijo. Večjih razlik ni, saj ima tudi Triestina močno zaledje, seveda ne kot Udinese, ki pokriva celotno Furlanijo.
Kakšne pa so realne možnosti Udineseja in Triestine v letošnjem prvenstvu?
Udinese se lahko reši, vendar pa bo boj za obstanek trajal do konca.Triestina pa lahko napreduje, predvsem če uspe rešiti trenutne ekonomske probleme.
Ob koncu pa bi te še rad vprašal ali si odnogometa več prejel ah si mu več dal?
Mislim, da prejmeš vedno toliko kot daš, pri vsaki stvari v življenju. V mojem primeru nisem mogel dati kar bi res lahko dal in za to mi je res žal. Toda tisto kar sem dal, sem tudi prejel.
KOŠARKA / DRŽAVNI MLADINCI
Časten poraz Jadrana Farco
Jadran Farco - Benet-ton 93:118 (42:65)
JADRAN FARCO: Pavlica 3 (1:6), Briščik, Kapun, Starec 14 (3:5), Milič 21 (15:21), Pettirosso 21 (7:11), Godnič 2,
Tomšič 16 (1:2), Bordon,
Gregori 16, trener Drva-rič.
BENETTON TREVI-SO: Bellini 6, Buzzavo,
Scarone 17 (5:5), Snaide-ro 2, Arvedi 13, Piccoli 23 (3:3), Polesel 21 (1:4),
Sardini 12, Marconato 3 (1:2), Chiacig 10 (0:2),
Sales 12 (2:2), trener Boero.
PM: Jadran 29:46, Be-netton 12:18. ON: Jadran 20, Benetton 35. PON:
Milic (48), Bardini (48),
Chiacig (48). TRI TOČKE: Gregori 2, Starec 1, Tomšič 1; Arvedi 1. Mitja Starec (foto Ferrari)
Jadranovci so sklenili
prvi del prvenstva s celo povedli v 10. min. s pričakovanim porazom 24:19, nakar pa je stopil proti nespornemu favori- na sceno Scarone in ob tu, Benettonu iz Trevisa, polčasu je bila razlika za ki ima v svojih vrstah no- goste že +23 (65:42). vo zvezdo italijanske Slovenski košarkarji košarke, Germana Scaro- pa niso popustih, s con-neja. Naši košarkarji pa sko obrambo so kar drža-so nudili nasprotnikom li korak z gosti, ki so po-kar dober odpor in če- leg odličnega Scaroneja prav so nastopili brez uvrščali tudi tri zelo vi-enega svojih boljših šoke igralce, izid pa soigralcev Kristjana Rebu- veda v korist Benettona le, so izgubili »le»s 25 ni bil nikoli vprašljiv, točkami razlike. Naj Za eno boljših tekem v omenimo, da je v tem prvenstvu si vsi ja-prejšnjem kolu Benetton dranovci za zvrhano me-premagal San Dona kar s ro požrtvovalnosti za-60 točkami razlike.	služijo pohvalo, predv-
DrvariCevi fantje so sem pa Ivo Milič in Ma-začeli zelo motivirano in tej Pettirosso. (bi)
Kar 211 točk na derbiju (I.Bajc 32, Š.Turk 24 točk) Podvig borovcev v Miljan
Cicibona Radenska - Kontovel 83:127 (46:61)
CICIBONA: Punis 13 (2:5), Korošic 2, I. Bajc 32 (10:13), Baitz 2 (0:1), Rudež 5 (1:1), Križ-mančič 8 (1:2), Barini 19 (6:10), Umer 2, trener Jogan.
KONTOVEL: Ban 7 (1:1), Gulič 7 (1:2), Križman 8, Milic 6 (1:1), Cingerla 14 (1:1), Kralj 17, Hmeljak 17 (2:3), Daneu 14 (4:6), Vodopivec 14 (1:2), Turk 24 (2:4), trener Furlan.
PM: Cicibona 20:32, Kontovel 11:19. 3T: Bajc, Barini, Križmančič in Punis 1; Cingerla 3, Križman 2, Hmeljak, Kralj, Milic in Vodopivec 1.
Kontovelci so po pričakovanju visoko premagali cicibonaše, ki pa so zaradi požrtvovalnosti povsem zadovoljili. Tekma je bila izenačena vse do 18’ (51:39), v sredini drugega dela pa so cici-bonaši zaradi utrujenosti popustih, Kontovelci pa polnili koš kot na tekočem traku. Med posamezniki je presenetil Matej Cingerla, v napadu pa se je izkazal Turk. Za Kontovelovo obrambo je bil Iztok Bajc nerešljiva uganka, zadovoljil pa je tudi Barini. (bi)
Intermuggia - Bor Radenska 76:89 (38:49)
BOR: Simonič 14, Vidah, Debeljuh 10 (8:10), Bandi, Porporatti 5 (1:4), Palmisano, Giacomini 14 (6:7), Grbec 16 (0:1), Samec 32 (3:6); trener Martini.
PM: 18:28. 3T: Samec 1.
Borovi mladinci so se miljski postavi oddolžili za poraz iz prvega dela, saj so zasluženo premagali tretjeuvrščeno postavo, kjer iztopata D ligaša Glavina in Bevitori. Borovci so se tokrat zagrizeno podali v boj in z dobro skupinsko igro strli vsak odpor domačinov. Giacomini in Grbec sta dobro vodila igro svojih, Samec pa je kraljeval v napadu, kjer ga nihče ni znal zaustaviti. Belozeleni so povedli tudi s 25 točkami razlike, v zadnjih minutah pa se je razlika nekoliko znižala. (VJ)
NOVICE
PROMOCIJSKO PRVENSTVO / OB KONCU PRVEGA DELA
Nova zmaga deklic Bora
Club Altura - Bor Friulexport 0:3 (0:15,4:15, 5:15)
BOR FRIULEXPORT: Bezenšek, Pemarcich, Gruden, Zadnik, Vidali, Faimann, Dolhar, Mamolo. Deklice Bora Friulexport nadaljujejo svoj zmagoviti pohod v pokrajinskem odbojkarskem prvenstvu in Club Altura gotovo ni bil nasprotnik, ki bi jih lahko premagal. O sami tekmi ni mogoče napisati kaj veC, saj so bile domačinke prešibke in prave tekme sploh ni bilo. O premoči borovk povsem jasno govorijo že izidi posameznih setov, povedati pa velja, da je trener Gombač dal priložnost za igranje vsem razpoložljivim igralkami.
Jadranovci v tolažilni skupini
Košarkarji Jadrana Farco so sklenili državno mladinsko prvenstvo na zadnjem mestu. V 10 tekmah so premagali le moštvo San Donaja in tako bodo nadaljevali svoje nastope v tem prenstvu v tolažilni skupini z ekipami, ki so v skupini v Venetu zasedle od 5. do 8. mesta.
IZIDA ZAOSTALIH TEKEM: Jadran Farco - Benetton 93:118, Stefanel - Menta Piu 97:74.
KONČNI VRSTNI RED: Benetton Treviso 18, Stefanel Trst 14, Scaini Benetke 12, Menta Piu Gorica 8, Pall. San Dona 4, Jadran Farco 2.
Primorska liga: borovci drevi (20.00) v Sežani
Drevi ob 20. uri bo v športni dvorani v Sežani tekma 1. povratnega kola članske primorske lige med domačim Kraškim zidarjem in Borom Radenska. Sežanci bodo po odločilni prvenstveni zmagi v Litiji jurišali drevi na nov uspeh in tako skušali osvojiti prvo mesto tudi v tej ligi, saj so doslej izgubile le eno tekmo, proti novogoriški Iskri.
Obvestila
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 31. t. m., smučarski izlet v Arnoldstein. Vpisovanje po tel. na št. 200236, 327196 in 220423.
SK BRDINA
organizira avtobusni izlet v nedeljo, 31. januarja, v Arnoldstein ob priliki tekme Treh dežel. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, še danes, 27. t. m., od 19.30 do 20.30. Informacije na tel. St. 212859 in 299573.
SD BREG SMUČARSKA SEKCIJA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za smučarski izlet v Gerlitzen (Kanzel), ki bo v nedeljo, 31. t. m. Zainteresirani naj se javijo pri Miranu Zobcu na tel. St. 228297 po 19. uri.
SPDT
vabi člane smučarje, naj se v nedeljo 31. januarja udeležijo izleta na Zoncolan. V avtobusih so še prosta mesta. Interesenti naj javijo svojo udeležbo načelnici smučarskega odseka Valentini Fachin (tel. 634648).
Cicibona nad pričakovanji Sokolu in Bregu nekaj očitkov
Na lestvici je Cicibona tretja, Sokol peti, Breg pa enajsti
Zaključilo se je prvo »polletje« naših ekip v promocijskem prvenstvu, sodeč po ocenah v »dijaški knjižici«, pa smo lahko le delno zadovoljni. Velja podčrtati, da so vsa tri moštva izdelala, rezultati in seveda mesta na razpredelnici pa bi lahko bili vsaj za odtenek boljši. To velja zlasti za Breg (boljši uspehi le v zadnjih kolih po katastrofalni seriji devetih porazov) in za Sokol (popustili po obetavnem začetku, ko so zasedah 2. mesto), manj pa za Cicibono, ki žaluje le za zamujeno priložnostjo na tekmi s Santosom, je pa s 3. mestom seveda zadovoljna.
Nekaj vprašanj smo postavili trenerjem naših ekip.
S čim ste doslej zadovoljni, kaj pa ni šlo po zaželenih načrtih?
Mari: Pred pričetkom prvenstva sem, ob pregledu posameznih postav, uvrščal svojo ekipo na sredino lestvice, današnje 3. mesto pa je gotovo nad najbolj rožnatim
Valter Vatovec - Sokol
predvidevanjem. Zadovoljen sem tudi zaradi izredno dobrega vzdušja in zagrizenosti, ki vlada v ekipi, edini grenek priokus pa izhaja iz nerednega obiska treningov nekaterih posameznikov.
Vatovec: Z izjemo zadnje tekme sem z dosedanjim obračunom zadovoljen, saj smo zgubili le proti vodilnim. Po porazu s Cicibono nam je zmanjkalo motivacije, kar pa ni opravičljivo in čim-prej moramo zaigrati tako, kot res zmoremo.
Canciani: Metamorfoza, ki smo jo doživeli v zadnjem mesecu razdeli naš prvi del prvenstva na dvoje. Povratek Korošca je ekipi vlil zaupanje in samozavest. Ob tehnični pridobitvi smo se tudi psihološko okrepili, saj smo prej igrali z občutkom manjvrednosti. Ob tem sem nezadovoljen, ker smo le enkrat zaigrali v popolni postavi, kar seveda vidno vpliva na našo storilnost. Pozitivno bi lahko ocenil le angažiranost in pristop svojih igralcev, ki redno obiskujejo treninge.
Kateri igralci so vas presenetili, od koga pa v drugem delu več pričakujete?
M: Cupin in Simonič sta me res presenetila, Semen in Furlan pa sta nekajkrat dokazala, da bi ob večjem številu treningov lahko odigrala vlogo protagonistov. Upam, da bom v povratnem delu lahko več zaupal tudi Gorazdu Bajcu.
V:	Veliko več
pričakujem od Stanise in
Mario Mari - Cicibona
Sosiča, Terčon in Caha-rija pa bi morala igrati bolj kostantno. Nad pričakovanjem je zaigral le Robert Skerlavaj.
C: Pravo presenečenje je prav gotovo Boris Žerjal, ki je doslej edini vedno zaigral na visokem nivoju. VeC pričakujem od Corbattija, ki je morda zaradi začetnih slabih rezultatov preveč živčen.
Kako si predstavljate končno lestvico?
M: Za 1. mesto se bosta potegovali Barcolana in Ferroviario, svoji ekipi pa pripisujem minimalen odstotek možnosti. Sokol se bo boril za 5.-6. mesto, Breg pa se bo mirno rešil. Izpadli bosta dve ekipi med Fiammo, Libertasom in Scogliettom.
V: Ferroviario in Barcolana se bosta potegovali za 1. mesto, Cicibona lahko cilja na konCno 3. mesto, mi pa bi radi osvojili 5. pozicijo. Breg bo nekaj stopničk niže, nazadovala pa bosta Li-
bertas in Fiamma ali Sco-glietto.
C: Ponovila se bo lanska slika naših ekip. Cicibona bo pri vrhu, Sokol bo obdržal mesto na zgornji sredini, mi pa bi se morali nevarnim pozicijam prej izogniti kot lani. Glavni kandidat za D ligo je Barcolana, nazadovala pa bosta Scoglietto in Libertas, Čeprav je Fiamma morda slabša.
Pravila zahtevajo, da je v vsaki ekipi nekaj mladih posameznikov. Kateri izmed teh so v naših postavah doslej presenetiti?
M: Iztok Bajc je že od prve tekme dalje presenetil zaradi pristopa in učinkovitosti ter si počasi kroji pravico do vse večje minutaže. Nekaj dobrih tekem sta odigrala tudi Rrevatin in Schiulaz.
V: Mnogo sem pričakoval od Mateja Grudna, žal pa se kljub veliki volji do dela doslej ni izkazal.
C: Ugodno sta me presenetila Iztok Bajc in Kre-vatin, od svojih pa bi omenil še Schiulaza.
Igor Canciani - Breg
CICIBONA:	CUPIN 1.		V LIGI Z 265 TOČKAMI			
	Odigrane tekme	Točke	Povp.	Prosti meti	Odstot.	3 točke
Gorazd BAJC	n	19	1.7	8: 11	72,7	1
Iztok BAJC	12	47	3,9 .	7: 10	70,0	-
Andrej CUPIN	13	265	20,3	57: 79	72,1	4
Peter FURLAN	12	93	7,7	17:23	73,9	-
Branko JANKOVIČ	11	26	2,3	4: 15	28,6	-
Vanja JOGAN	13	249	19,1	86:108	79,6	19
Adriano KOVAČIČ	13	100	7,7	16: 23	69,5	-
Štefan SEMEN	13	137	10,5	25: 42	59,5	-
Riki SIMONIČ	12	139	11,5	38: 55	69,1	5
Pavel VOLK	13	29	2,2	8: 15	53,3	1
SKUPNO	13	1104	84,9	266:381	69,8	30
Statistični pregled Cia	bone po 13	,kolu(10	zmag-3 pc	vaz/; 20 točk.razrr	erje v koši	t +153)
SOKOL: SOSIČ 17.STARC 14,UŠAJ 11 TROJK						
	Odigrane tekme	Točke	Povp.	Prosti meti	Odstot.	3 točke
Pavel BUZAN	2	4	2,0	„		
Tomaž CAHARIJA	10	53	5,3	11:25	44,0	-
Mitja DEVETAK	5	20	4,0	4: 6	66,6	4
Matej GRUDEN	7	4	0,5	2: 4	50,0	-
Marko KLANJŠČEK	2	5	2,5	0: 1	0,0	1
Ivan LESICA	4	2	0,5	0: 3	0,0	-
Ivo SEDMAK	8	11	1,3	1: 2	50,0	-
Martin SOSIČ	11	119	10,8	14:23	60,8	17
Rudi STANISA	10	109	10,9	15:31	48,3	-
Damir STARC	11	190	17,2	66:88	75,0	14
Robi ŠKERLA VAJ	10	143	14,3	33:51	64,7	2
Aljoša TERČON	11	82	7,4	24:47	51,1	2
Martin UŠAJ	9	48	5,3	5:11	45,4	n
David VELUSSI	2	6	3,0	4: 4	100,0	-
Erik DOLHAR	1	0	0,0	-	-	-
SKUPNO	11	796	72,3	179:296	604	51
Statistični pregled Sokola po 13. kolu (7 zmag-5 porazov; 14 točk, razmerje v koših +12)-
BREG: KOROŠEC 25.5 TOČK NA TEKMO						
	Odigrane tekme	Točke	Povp.	Prosti meti	Odstot.	3 točke
Mauro BANDI	12	33	2,7	7:13	53,8	
Igor CORBATTI	12	175	14,5	40:62	64,5	19
Fabio GOBBO	1	2	2,0	0:2	0	-
Borut KLABJAN	2	6	3,0	2:3	66,6	-
Rodney KOREN	2	1	1,5	1:2	50,0	-
Fabrizio KOROŠEC	4	102	25,5	25:37	67,5	7
Martin KREVATIN	13	66	5,1	10:14	71,4	-
Maxi MARTINI	4	2	0,5	-	-	-
Aleš SALVI	1	2	2,0	-	-	-
Marko SALVI	11	151	13.7	25:39	64,1	-
Marco SAVOIA	10	30	3,0	4:12	33,3	-
Maurizio SCHIULAZ	12	49	4,1	13:26	50,0	4
Igor URŠIČ	5	20	4,0	2:3	66,6	-
Boris ŽERJAL	13	193	14,8	32:61	52,4	13
Robi ŽERJAL	10	95	9,5	17:34	50,0	4
SKUPNO	13	961	73,9	185:318	58,1	49
Statistični pregled Brega po 13.kolu (4 zmage - 9 porazov; 8 točk, razmerje v koših:-190)						
KOŠARKA - EVROPSKI POKAL / Z ZMAGO PROTI BROCENIJU
TENIS / ODPRTO TENISKO PRVENSTVO AVSTRALIJE
Ljubljančani že skoraj v polfinalu
Žarko Djurišič (desno) na prvi tekmi proti Broceniju v Ljubljani (Foto: Zivulovič/TRIO)
Broceni - Smelt Olimpija 73:75 (32:37)
RIGA - V 8. kolu v pokalu pokalnih zmagovalcev so košarkarji Smelta Olimpije dosegli še tretjo zaporedno zmago na gostovanjih in se tako še bolj približali vidnemu mednarodnemu uspehu - uvrstitvi v polfinale. Premagali so latvijskega prvoligaša Broceni, na koncu sicer samo za dve točki, Čeprav so v drugem polčasu vodili že z 12 točkami razlike.
Po tekmi je trener Sagadin dejal: »Zasluženo smo zmagali proti skoraj preveč agresivni domači ekipi, saj smo vseh 40 minut vodili in imeli igro v svojih rokah. Zmanjkuje nam visokih košarkarjev in Ce se nam kmalu ne bo priključil center Mario Kraljevič, ne vem, kako bomo v prihodnje sploh igrali. Glavno pa je, da moštvo zmaguje in da je vzdušje v klubu zaradi tega zelo dobro.«
V	izredno važni tekmi je Efes Pilsen sinoči do-mapremagal Zaragozo s 50:49 (25:25), ki je kljub porazu še vedno najresnejši tekmec Ljubljača-nom za 2. mesto v skupini. Turki so si že zagotovili nastop v polfinalu, Zaragozo pa »rešuje« le zmaga v torek v Tivoliju.
V	tretji tekmi v skupini A je v Moskvi CSKA premagal Hapoel iz Tel Avi-va 85:62 (41:25).
Glavni favoriti zmagujejo Seleševa nepremagljiva?
»Nezmotljivi« Courier - Polfinale Graf-Sanchez in Seleš - Sabatini
Jaka Lugu
Visoko vzdignjen srednji prst, skozi zobe iztisnjena vulgarna psovka in dolgočasno nezmotljiva igra. Jim Courier, ki se v Melbournu razburja več kot ponavadi, je spet v skoraj vrhunski konstantni forr mi. Ko smo nekateri pred začetkom turnirja napovedovali Beckerja, Ivaniševiča in Samprasa kot glavne favorite moškega turnirja, smo si verjetno bolj želeli, kot pa resnično verjeli, da Jim ne bo igral osrednje vloge.
Toda Jim je fant, ki s svojim tenisom sicer ne spravlja gledalcev v ekstazo, kot to delajo Boris, Goran in Pete, a je v vsakem trenutku enako razpoložen. Zmeraj bo z enako močjo udaril fo-rehand, prvi servis serviral približno enako uspešno in odigral dva ali tri uspešne voleje. Skoraj vsakič mu je to tudi dovolj za zmago in še vedno dovolj za prvo mesto na lestvici ATP.
Tudi Pete Sampras je postal nevarno stalen. Poškodba pokostnice, ki ga je lani prisilila, da je odpovedal sodelovanje v Melbournu, ga muci tudi letos, toda Pete se ne pritožuje. Rahlo nagnjen naprej, z jezikom potisnjenim iz ust in hlad-
nokrven pri “najvecjih” in “najmanjših” točkah, se zdi zelo prepričan v zmago. Za hip je “visel” proti najveCjemu under-dogu Antonitschu in se v osmini finala poigral z VVashingtonom.
Edberg ima v Avstraliji spet težave s hrbtom (leta 1989 je Musterju zaradi podobnih težav predal Četrtfinale), tako da sta s Siemerinkom prepustila srečanje dvojic in le veliki volji in vsakdanjim devetdesetminutnim terapijam se lahko zahvali, da sploh še igra. Povsem drugače sta razpoložena Stich in Forget, (tako kot predlani sta se tudi letos pomerila v Četrtfinalu); veselita se vsakega osvojenega niza in s stisnjeno pestjo neprenehoma pogledujeta proti življenjskima sopotnicama. Stichova Jessica se zdi popolnoma “in”, tako da ima opazovalec občutek, da je Michaelu nevoščljiva, ker ga toliko ljudi občuduje in mu ploska.
Pri dekletih ni senzacij, kajti zaradi še vedno velikih kakovostnih razlik jih skorajda ne more biti. Seleševa je v osmini finala z velikim veseljem in nadvse zagrizeno (Francozinja je bila lani v VVimbledonu najvztraj-
Capriatijeva je morala priznati premoč Grafove (AP)
nejša pri obtoževanju Novosadcanke, da z glasnim vzdihovanjem med igro moti nasprotnice) premagala Nathalie Tau-ziat, v Četrtfinalu pa še drugo Francozinjo Ha-lardovo. Grafova in Ca-priatijeva sta v zavidljivi formi, v četrtfinalu pa je bila v ponovljenem olimpijskem finalu boljša Grafova. Sanche-zova je Huberjevi še enkrat pokazala, da je le robot brez pravih zamisli v igri, ki v zanjo nenatre-niranih okoliščinah sploh ne ve, kaj naj počne. Tudi trenerski genij Borisa Breskvarja ne more nadomestiti po-_ manjkanja domišljije in naravnega talenta.
Arantxa je »preskočila« tudi M. J. Fernandez v Četrtfinalu in bo v polfinalu spet igrala z Grafovo.
Na najvecjih turnirjih , zmeraj zmagujejo naj-vecji teniški igralci in igralke. Največji turnirji so njihove prireditve, posamezna srečanja pa spevi njihove volje, znanja in ustvarjalnosti. Tako je lani Edberg po zanj slabi sezoni zmagal v New Yorku, zato je Agassi osvojil turnir v VVimbledonu in Becker v Frankfurtu.
O Moniki Seleš ne kaže izgubljati besed - v vseh ozirih je neponovljiva in med tenisači-cami edinstvena.
Včerajšnji
rezultati
četrtfinala
Zenske:	Graf
(Nem/2) - Capriati (ZDA/7) 7:5, 6:2; Sanchez (Spa/4) -M. J. Fernandez (ZDA/5) 7:5, 6:4; Seleš (Jug/l) - Ha-lard (Fra) 6:2, 6:7 (5:7), 6:0; Sabatini (Arg/3) - Pierce (Fra/10) 3:6, 7:6 (14:12), 6:0.
Moške dvojice: Kratzmann/Mazur (Avs/8) - Muller/J. Sanchez (JAR, Spa) 6:3, 6:0, 6:7 (6:8), 6:2; Fitzgerald / Jarryd (Avs, Sve/4) - Garnett/Middle-ton (ZDA) 7:5, 6:3, 6:4; Visser/VVarder (JAR, Avs/10) -Grabb/Reneberg (ZDA) 6:3, 6:4, 4:6, 4:6, 22:20.
Moški četrtfinalni pari:	Stich
(Nem/14) - Forget (Fra/11); Bergstrom (Sve) - Edberg (Sve/2); Courier (ZDA/l) - Korda (Ceš/7); Števen (Nzl) - Sampras (ZDA/3).
Polfinale - ženske: Graf (Nem) -Sanchez (Spa)in Seleš (Jug) - Sabatini (Arg).
NOGOMET NA TUJEM
La Coruna še ne popušča
V Franciji na vrhu Monaco, za njim Nantes, Olimpigue in PSG
Dimitrij Križman
MADRID - Srečanje med Tenerifejem in Real Madridom je vsebovalo kar precej zanimivih motivov. V zadnjem kolu lanskega prvenstva je Tenerife premagal Real in mu tako onemogočil osvojitev naslova. Ze večletna kriza društva predsednika Mendoze pa se je s tem še poglobila. Na klopi Teneri-feja sedi Valdano, nedavni »bomber« Ma-dridCanov. Argentinski trener pa sanja, da bo nekoč vendarle stalni gost trenerskega stolčka stadiona Bema-beu. Nenazadnje se kanarsko moštvo presenetljivo bori za mesto v pokalu UEFA, račune pa mu je za sedaj prekrižal Čilenec Zamora-no. Bivši igralec Bologne je v vse boljši formi, z zadnjimi tremi zadetki pa že lovi prav najboljše strelce. Zimski del Lige se je končal z vodstvom La Corune, ki je ta teden le remizirala. Nič bolje se ni godilo Barceloni na sicer tradicionalno neugodnem gostovanju v San Sebastianu. Katalonci so dvakrat vodili z zadetkoma Koe-manna in Stojckova, še kako dobrodošlo točko pa je Real Sociedadu prinesel bivši igralec Veleža iz Mostarja Ko-dro, ki je dvakrat premagal Zubizarreto. Izredno zanesljivo igra ta Cas Valencia, Sevillo je Maradona osrečil s pravo nogometno lekcijo, hudi Časi pa se
pišejo Atleticu Madrid. Portugalski as Futre, prava gonilna sila ekipe, se je temeljito sprl s trenerjem Aragonesom. Začuda je odslovilno pismo prejel prav igralec, ki je že prestopil k Benfici. V zadnjih kolih se je izkazal vezni igralec Atletica Bilbao, 19-letni Guerrero. Zanj trdijo, da bo igralec 90. let v Španiji, kar potrjuje veliko nogometno tradicijo v baskovskih deželah.
VRSTNI RED: La Coruna 30, Barcelona 28 (tekma manj), Real Madrid 27, Valencia 24, itd. Med strelci vodi Ve det o (18), sledijo StojCkov 16, Zamorano in Ciganda (14).
V Franciji so po dolgem Času vsi favoriti zmagali, tako da večjih novosti pri vrhu lestvice ni. Monaco, Nantes in PSG, slednji v gosteh, so nasprotnike odpravili s klasičnim 2:0. Zelo težka je bila zmaga 01ympiquea. Marseillečani so povedli z golom starega lisjaka Vollerja. Lyon je nato izenačil, končno pa vendar kapituliral po nesrečnem avtogolu. Na dnu je zapečatena usoda Nimesa, ki že šest kol ni okusil slasti vsaj delnega uspeha. Nasploh pa je lestvica zelo "dolga”, tako da izgubljenega ni lahko nadoknaditi. Monaco ima po 22 kolih 32 točk, Nantes 31, OM in PSG 29, Auxerre 27, Bordeaux 26. Sledi prepad.
SMUČANJE / PO POLOVICI SEZONE V BELEM CIRKUSU
Svetovni pokal še vedno vzbuja precej zanimanja
Dobra polovica letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju je že zdrsela pod smuCmi tekmovalk in tekmovalcev. Pred luknjo v koledarju svetovnega pokala - 3. februarja se namreč na Japonskem zaCne svetovno prvenstvo - lahko pod prvim delom že potegnemo Črto.
Bela	karavana
smučarjev in smučark, ki potuje s tekme na tekmo svetovnega pokala, se še ne bo ustavila, kot so po prvih tekmah v novembu in decembru prejšnjega leta Črnogledo napovedovali nekateri pesimisti. Svetovnemu pokalu še ne bije ura slovesa, tek-
Od Deborah Compagnoni ljubitelji smučanja v Italiji pričakujejo precej več, kot je pokazala doslej (AP)
Andrej Dekleva
movanje, ki je bilo na trenutke res že videti preživeto, se ne da. Tako ta trenutek meni vsakdo, ki si je v zadnjih dveh mesecih po televiziji ali v živo ogledal katero izmed 42 dosedanjih tekem. Živo je bilo zlasti v moški “podružnici” in zaradi slabega obiska si prav nobenemu prireditelju ni bilo treba beliti glave. Za cirkus v La Vil-li in Madonni di Campi-glio so poskrbeli navijači Alberta Tombe, presenetil pa je tudi velik obisk na zadnji tekmah v St. Antonu, Lechu ter Vay-sonnazu.
Malo bolj žalostno je bilo do novega leta pri dekletih, saj so tekmova-
AVTOMOBILIZEM / NEURADNE POSKUSNE VOŽNJE
Novi ferrari F93 je po ponedeljkovem »kiksu« vendarle prevozil 60 krogov, toda rezultati so dokaj skromni
ESTORIL (PORTUGALSKA) - Po neuspešnem testu na prvih neuradnih poskusnih vožnjah za Fl v Estorilu je novi ferrari F93 vendarle opravil približno 60 krogov. Avstrijski pilot Gerhard Berger je prevozil 40, Francoz Jean Aleši pa 20 krogov. In kot nalašč sta oba dosegla isti Cas - 1:19, 64, kar pa je veliko slabše od Francoza Alaina Prosta, ki je bil na vvilliamsu za veC kot 6 sekund hitrejši (1:13, 49) od ferrarijevcev..
Sicer pa je včerajšnji dan poskusnih voženj potekal v znamenju števil-
nih incidentov (veC okvar VRSTNI RED PO VCE- 2. Schumacher (benetton) na avtomobilih), ki so RAJSNJIH VOŽNJAH: 1.	1:13, 39, 3. Hill (wil-
ovirali potek testov.	Prost (vvilliams) 1:13, 49, liams) 1:13, 99.
la v ZDA. Na puste ciljne arene pa so smučarke v hipu pozabile, ko so prišle lovit Zlato lisico. V Mariboru je bilo tako kot pozneje v Gortini v Italiji vzdušje res pravo.
Čeprav tudi letos snežne razmere vsaj na stari celini niso takšne, kot bi si jih smučarji želeli, je dosedaj šlo brez večjih zapletov. S takšno ugotovitvijo se verjetno ne bi strinjali prireditelji dveh velikih tradicionalnih tekmovanj v Kitzbiihlu in VVengnu. Dolgo so pripravljali svoja dogodka leta, a so ju nato zaradi pomanjkanja snega prepustiti St. Antonu, Lechu in Veysonnazu, kjer so lepo uspela.
Kaj je oživilo svetovni pokal v alpskem smučanju? S tem vprašanjem se ukvarjajo tudi prireditelji pokala, ki pa so prepričani, da za uspešnost niso zaslužne denarne nagrade, ki jih tokrat prvič podeljujejo najboljšim trem ali petim tekmovalcem na posamezni tekmi. Nagrajevanje celo nekoliko sramežljivo skrivajo in skrbijo, da se številke v švicarskih frankih, avstrijskih šilingih ali ameriških dolarjih nikoli ne pojavijo na istem listu papirja kot znak mednarodne smučarske zveze FIS ali logotip Sergia Tacchinija, glavnega pokrovitelja pokala.
Svetovni pokal živi in tega se veseli tudi slovensko smučanje, ki v njem tudi pri moški reprezentanci spet nekaj pomeni.
NOVICE
Italijanski nogometni pokal: danes tri četrtfinalne tekme
RIM - Danes bodo igrah tri Četrtfinalne tekme v italijanskem nogometnem pokalu, jutri pa bo na sporedu še tekma v Rimu med Laziom in Torinom. Glavna tekma današnjega sporeda bo gotovo mestni dovoboj med Milanom in Interjem (ob 20.30). »Nepremagljivi« Milan se bo moral kar paziti pred mestnim rivalom, ki v prvenstvu igra zelo uspešno. Napoli bo doma ob 20.30 igral proti Romi, že popoldne (ob 14.00) pa bo v Turinu tekma med Ju-ventusom in Parmo.
Danes konec rallyja Montecario
MONTECARLO - Danes ob 8. uri zjutraj se je končal letošnji rally Montecario, ki je veljal kot prva preizkušnja za svetovno prvenstvo. Vozniki so ponoči vozili zadnjo etapo, pred njo pa je bil v vodstvu Francoz Delecour na fordu escort cosvvort. De-lecour je imel težave z motorjem, ki pa jih je kot kaže uspešno rešil in je bil pred zadnjo etapo optimistično razpoložen. Pred Biasionom (ford sierra) je imel 1 minuto in 3 sekunde prednosti, pred Au-riolorn (toyota) pa 1 minuto in 11 sekund.
Namesto Orrica Scoglio
LUCCA - Pri italijanskem nogometnem drugoli-gašu Luccheseju so včeraj odslovili trenerja Corra-da Orrica, zamenjal pa ga bo Francesco Scoglio, ki je med drugim treniral tudi Udinese.
Jernej Koblar tretji v Gortini
GORTINA D’ AMPEZZO - Slovenski smučar Jernej Koblar je na tekmi FIS v superveleslalomu na progi Tofane pri Gortini osvojil tretje mesto. Zmagal je Italijan Ivan Bormolini s Časom 1:18, 32 pred Avstrijcem Mayerjem, ki je zaostal za stotinko, in Koblarjem s 16 stotinkami sekunde zaostanka.
Tombi le opomin?
ŽENEVA - Glavni tajnik mednarodne smučarske zveze Franco Kasper je včeraj izjavil, da ne bodo ostro ukrepali zoper Alberta Tombe, ki se je nešportno obnašal na nedeljski tekmi za SP v Veyson-nazu. Tomba bo dobil le opomin.
Ščerbu nagrada Jesseja Ovvensa
NEW YORK - Beloruski telovadec Vitalij Sčerbo, ki je na olimpijskih igrah v Barceloni osvojil šest zlatih kolajn, je dobitnik mednarodne nagrade Jesseja Ovvensa. Sčerbo je dobil 104 glasove in postal prvi telovadec, ki je prejel to nagrado. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila ameriški tekač na 400 m z ovirami Kevin Young (80 glasov) in sedmerobojka Jackie Joyner-Kersee (58 glasov).
Ouirotova rodila hčerko
HAVANA - Kubanska atletinja Ana Fidelia Quirot, ki je dobila hude opekline v požaru, ko je doma eksplodirala steklenica alkohola, je rodila hčerko. Deklica je zdrava in materino stanje nanjo ni vplivalo. 29-letna Quirotova je še vedno v kritičnem, a stabilnem stanju.
Sreda, 27. januarja 1993
KULTURNI DOGODKI
Glasba in slike za Dan kulture vŠpehu
Otvoritev razstave Vladimirja Makuca in koncert dua Ste-lia Doz in Neva Merlak sta osrednji točki programa Dneva slovenske kulture, ki jo v soboto, 13. februarja v Spetru prireja Studijski center Nediža. Gre za eno treh osrednjih prireditev, ki jo ob Prešernovem dnevu prirejajo slovenske kulturne organizacije v FJK. Tržaška in goriska osrednja prireditev bosta prej, in sicer v soboto, 6. februarja v tržaškem Kulturnem domu in v ponedeljek, 8. februarja v goriskem Katoliškem domu.
V Spetru bo prvi del prireditve potekal v Beneški galeriji, kjer bodo ob 19. uri odprli razstavo Vladimirja Makuca, prisotne bosta pozdravila Zupan Fir-mino Marinig in predsednik deželnega sveta FJK Nemo Gonano, sodeloval pa bo še zbor Pod lipo. Takoj nato pa bosta v občinski dvorani nastopili sopranistka Stelia Doz in pianistka Neva Merlak, ki bosta predstavili Homage Mariju Kogoju.
TRST / KANTAVTOR DE GREGORI V ŠPORTNI PALAČI
TRST / NEDELJSKI NASTOP V BARKOVLJANSKI CERKVI
Dober, vendar hladen nastop
Andro Merku
Pretekli četrtek je v tržaški Športni palači nastopil Francesco De Gregori (foto A. Wal-tritsch). Ob deveti uri, ko se je koncert začel, je bila dvorana na pol prazna; nekaj ljudi se je sicer nabralo v teku večera, vendar še vedno premalo, če pomislimo, da je De Gregori eden najvidnejših predstavnikov italijanske avtorske glasbe. Med drugim je pred leti rimski kantavtor nastopil z velikim uspehom v nabito polnem gledališču Rossetti. Zakaj se je tržaško občinstvo odzvalo v tako majhnem številu? Morda zaradi tega, ker je isti večer sodelovala v oddaji Parti-ta doppia na prvi televizijski državni mreži rock-zvezda Madonna? Ne, glavni razlog je drugje in se nanaša na organizacijo koncerta. Prvič - v mestu smo zapazili le malo reklamnih plakatov, drugič -organizatorji so verjetno mislili, da so obveščevalna sredstva le»optional«.
Vendar preidimo h koncertu. Tudi v tem primeru ni vse zlato, kar se sveti. Na odru se je bleščal napis»Jeder ist willkommen«(kar pomeni: vsakdo je dobrodošel): vendar kako dobrodošel? Pričakovali smo, kot je sam avtor
izjavil pred zimsko turnejo, da bo komunikativna plat prvenstveni element koncerta. Nič vsega tega: večer je potekal brez dialoga z občinstvom in šele pri predzadnji pesmi, to je slavni uspešnici Generale, se je občinstvo ogrelo: prepozno, kajti po kratkem bisu, v ka-
terem je De Gregori zapel pesmi La ballata dell’uomo ragno in Buffalo Bill, je bil kantavtor že na poti v Rim.
Vsemu navkljub ostaja De Gregori eden najboljših italijanskih kantavtorjev; z glasbenega vidika je bil koncert brez dvoma na zelo dobri umetniški ravni.
Kar se aranžmajev tiče, je De Gregori privilegiral akustične zvoke kitare: v tem smislu nam je bila všeč akustična verzija pesmi La leva calcistica della classe 1968, prvotno napisana za klavir. S tem v zvezi lahko še povemo, da se je De Gregori poslužil klaviatur le pri treh pesmih: Bellamore, I mat-ti in La storia.
Dobro sta se odrezala Vincenzo Mancuso pri električni kitari, pa Lu-cio Bardi pri akustični kitari. Baterist Guido Guglielmetti in bobnar Rosario Gagliardo nista prišla do posebnega izraza, ker je bila pač njuna vloga dokaj omejena.
S tem koncertom je torej De Gregori predstavil svojo LP ploščo Canzoni d’amore, nekatere stare pesmi je aranžiral z novim zvočnim prijemom, komunikativno plat pa je popolnoma zanemaril. Poleg tega bi lahko pri bisu nudil kaj več sicer mlačnemu tržaškemu občinstvu: ljudje so si verjetno pričakovali kot poklon še kako uspešnico; o čudovitih pesmih kot so n.pr. La donna cannone, Rim-mel. Pianista di piano-bar, Santa Lucia itd., ne duha ne sluha.
Očitno se je De Gregoriju mudilo!
Gojenci GM prijetno presenetili občinstvo
Nastopile so komorne skupine in godalni orkester
Jože Koren
Nedeljski koncert komornih skupin in šolskega godalnega orkestra šole Glasbene matice "Marij Kogoj” v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah (foto Ferrari) je za številno občinstvo, ki je napolnilo cerkev, predstavljal na moč prijetno presenečenje. Mladi gojenci so se namreč predstavili z zahtevnim sporedom za njihovo študijsko stopnjo in z izvedbo, ki je presegla pričakovanja in zato tudi zadovoljila ljubitelje komorne glasbe, ki so izvajalce po zadnji točki nagradili z dolgim aplavzom navdušenega odobravanja. Koncert pa je poleg znanja gojencev in njihove dobre pripravlje-
nosti, potrdil še nekaj: namreč koristnost takih nastopov, saj pomenijo živ stik med našo osrednjo šolsko glasbeno ustanovo in javnostjo, obenem pa navajajo gojence k samozavesti pred občinstvom. Ob pohvali nastopajočim pa je treba izreči pohvalo tudi pedagogom šole Glasbene matice, v tem primeru še posebej profesorjema Marku Bitežniku in Petru Filipčiču, ki sta pripravila vse tri komorne skupine, in pa prof. Aleksandri Pertot, ki je s prevzemom šolskega godalnega orkestra dala nje-
govi utrjeni kakovosti skupnega muziciranja še novega mladostnega zagona.
Duo Ambra Košuta -violina in Aljoša Starc -čembalo iz razreda prof. Marka Bitežnika, sta v uvodni točki zaigrala Adagio in Allegro iz Al-binonijeve Sonate za violino in čembalo. Ob že izkušenem Aljoši Starcu je gojenka četrtega violinskega letnika Ambra Košuta pokazala lepo zanesljivost in čisto zvočnost. Tamara Tretjak-flavta, Paolo Bembi-violi-na in Martina Feri-čem-balo iz razreda prof. P.
Filipoviča, so Adagio in
Allegro iz Graunovega Koncerta v C-duru izvedli s prikupno lahkotnostjo in uigranostjo. Bachov Koncert v d-molu BWV 1043 za dve violini in orkester v redukciji za čembalo in basso conti-nuo, je predstavljal za mlade izvajalce trdo preizkušnjo, ki pa so jo prestali s priznanja in vse pohvale vredno podjetnostjo in jasnostjo v pred-
našanju posameznih
stavkov. Violinistki Raf' faella Petronio in Ambra Košuta, čelist Aleksander
Sluga in čembalist Aljoša Starc so pod mentorstvom prof. Marka Bitežnika potrdili, da se lahko razvijejo v pomembno komorno skupino.
Corellijev Concerto VIII. za godalni orkester in concertino, je godalni šolski orkester GM pod vodstvom prof. Aleksandre Pertot zaigral s pomembno ubranostjo z discipliniranim in presenetljivo natančnim izpolnjevanjem dirigentki-nih nazornih hotenj celo do take mere, da je na trenutke prihajala do izraza že kar pomembna inter-pretacijska zanosnost. Skoraj izključno zelo mladim orkestrašem so pomemben delež dodali David Žerjal (prva violina), Paolo Bembi (druga violina), Aleksander Sluga (čelo) in Aljoša Saksida (čembalo).
GORICA / SEMINAR PEDAGOGA S1JAVUŠA GAD21JEVA
TRST / OKROGLA MIZA O ZAPELJIVOSTI
Bogastvo niške klavirske šole med pianisti v Gorici
Seminarja se je udeležilo veliko učencev in profesorjev
Tatjana Gregorič
Pianist in pedagog Sijavuš Gadžijev, ki od leta 1980 poučuje na Posebni glasbeni šoli moskovskega konservatorija P.I. Čajkovski, je prvič svoje bogate glasbene izkušnje predstavil pred štirimi leti na predavanjih na GM v Trstu, se kasneje med Slovence v Italiji vrnil s svojimi učenci in pripravil koncerte, sam pa nastopil tudi s člani Godalnega kvarteta GM. Na povabilo vodje Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, Silvana Kerševa-na, je priljubljen glasbenik med 12. in 16. januarjem letos vodil tudi klavirski seminar v Katoliškem domu v Gorici (foto Studio Reportage). V precejšnjem številu so se nanj odzvali učenci in učitelji iz Gorice, Trsta, Ajdovščine, Kopra in Nove Gorice. Po besedah vodje klavirskega oddelka Centra, prof. Helene Plesničar, je bilo srečanje s prof. Gadžije-vim zelo uspešno in koristno, tudi za najmlajše gojence, "saj njegovo podajanje temelji na muzikalni ideji, vedno izhaja iz glasbene slike, predstave in z njenim razvojem dosega občutek naravnega, preprostega in spontanega. Tehnični problemi so podrejeni muzikalnemu rezultatu in tako ustvarja mehko igro, zvočnost brez ostrin. S pozitivnim odnosom do učnega procesa poskuša pripeljati učenca do cilja - odkrivanja muzikalnih čarov klavirske igre”.
Simpatičnega in prijet-
nega pedagoga, ki ob svoji večletni predanosti t.im. resni glasbi rad poklepeta tudi o rock zvezdnikih, kot sta Freddie Mercury ali Elton John, pa smo lahko razkrivali tudi v nezadržanih poučnih razgovorih ob zaključkih individualnih ali skupinskih lekcij.
Ali s seminarjem o didaktiki in interpretaciji za pianiste, ki ste ga imeli v Gorici, redno obiskujete tudi druge glasbene centre?
»To je samo ena od tem. Imam različna predavanja o glasbenih stilih, od baroka do Prokofjeva in Schonber-ga. Seminarje imam v različnih državah, v Nemčiji, na Madžarskem, večkrat sem bil tudi v Beogradu in seveda tudi v Rusiji. Le da imamo v Moskvi v glavnem nekakšne glasbene konference, na katerih sodeluje veliko profesorjev, tu se srečujemo, pogovarjamo
in izmenujemo izkušnje.«
Kaj bi lahko povedali o glasbenem šolstvu v Trstu, Gorici in tistem v Nemčiji, Rusiji...
»Talente imajo prav vsi narodi. Potrebne so le dobra organizacija, predavanja, šole in seveda čas... zelo važno je, da vadiš vsak dan. V Rusiji je tradicija klavirske šole zelo močna, podobno tudi v Nemčiji, vendar menim, da je v Rusiji bogata tradicija prispevala svoje in imamo boljšo šolo kot v drugih državah. Uspešnost glasbenega šolanja je odvisna tudi od prisotnosti umetnosti nasploh in slednje je v Rusiji v zadnjih letih zelo občutiti.«
Ste tudi uspešen pianist. V interpretacijah posvečate največ pozornosti?
»Najprej moraš imeti idejo, zamisel. Važno je razumevanje stila skladatelja, ki ga izvajaš in seveda tudi brez obvlado-
vanja tehničnih problemov ne dosežeš cilja. Pravzaprav je pomembno vse. Glasbe ne moreš ločevati.«
Emil Gileljs, Glenn Gould in Vladimir S. Horowitz so, po mnenju prof. Gadžijeva, veliki pianisti, ki so največ prispevali k razvoju klavirske igre. Sicer pa se namerava ruski pedagog, ki ga kot uspešnega predavatelja poznajo tudi v Mariboru in Ljubljani, v Trst in Gorico še vračati. Misel na to, ali bi zapustil Moskvo, prepušča prihodnjim potem, je pa tudi ne izključuje. Politika ga ne zanima, vsaj zadnja leta ne, ker ga je povsem razočarala in spoznal je, da ima vsak politik, kjerkoli že deluje, svoj interes in pozablja na vrednoti kot sta dobrota in poštenost - slednji prof. Sijavuš Gadžijev išče in tudi dobi le še v glasbi.
Zapeljivec med obrabljenimi klišeji in novimi zahtevami sodobne ženske
Po Schnifzlerjevern Anatolu v koprodukciji Stalnega gledališča FJK in skupine Glauco Mauri prihaja v tržaški Kulturni dom in nato v Gorico predstava ljubljanske Drame
Bojana Vatovec
Neznosna lahkost moškega ali Anatomija zapeljivca - ta zapeljivi naslov, ki se mu ni mogoče upreti, saj odstira pogled na še vedno skrivnostni mit - in tudi bedo - osvajalca ženskih src, je prejšnjo soboto zvabil v gledališče Rossetti številno in predvsem žensko občinstvo na diskusijsko srečanje ob tukajšnji postavitvi Sch-nitzlerjevega zapeljivca Anatola.
Srečanje sicer ni imelo samo zapeljivega naslova, saj so o zapeljivosti, moški seveda, razpravljale izredno znane in ugledne osebnosti, kakršne so Ugo Volli, docent filozofije jezika na univerzi v Bologni, Wal-ter Zettl, bivši ravnatelj Avstrijskega kulturnega inštituta v Rimu, psihoterapevtka Gianna Sche-lotto, izvedenka za reklamo Anna Maria Testa in seveda režiser predstave Nanni Garella.
Razprava je ubrala izredno zanimiva in dokaj razvejana pota, tako da je bežno osvetlila različne aspekte človeške duševnosti. Italijanski izraz za zapeljivost, zapeljevanje in zapeljivca ima namreč izredno veliko prizvokov, tudi pozitivnih, kot je ob koncu poudaril prof. Zettl, medtem ko ima v nemščini izrazito negativen pomen, je še dodal. In tudi v slovenščini se je težko igrati z duhovitimi trditvami Uga Vollija, da je zapeljivost (seduktivnost?) eden glavnih zakonov sodobne družbe in da nas pri zapeljevanju v bistvu očara, da smo predmet zapeljevanja.
Psihologiji zapeljivca in osebnosti krizi sodobnega moškega se je posvetila Gianna Schelotto. Schniztlerjev Anatol je stereotip zapeljivca s krhko osebnostjo, vendar je takratna družba dajala potuho njegovemu obnašanju. Današnja družba tega ne trpi več, ženske nočejo več biti njegova zrcalna podoba, tako da moški zapeljivec trpi za “narcizistično hemo-ragijo”. Izoblikovali sta se dve skrajni skupini zapeljivcev: moški “ma-cho” se gluh na kritike drži starih prepričanj in navad, nežnejši pa so go-
reče sprejeli ženske teze in kritike in se iz “aktivnih” prelevili v “pasivne” zapeljivce, postali so nemočni kužki in ženski zopet vsiljujejo odvisnost, tokrat kot materinsko-st. Takih moških pa ženske nočejo, saj si želijo močnega moškega. Želijo si tudi zapeljevanja, ki pa mora biti medsebojno in sloneti na enakopravnosti.
O zapeljevanju v reklami je spregovorila Anna Maria Testa . Vsi smo izkusili zapeljevanje, bodisi kot zapeljivci bodisi kot zapeljani. Reklama je zapeljevanje, zapelje-
vanje je manipulacija. Je to dobro ali slabo? Je naša družba res potrošniška družba, ki ne ločuje dobrin od medčloveških odnosov? Ali ni morda to družba, ki s težavo ustvarja nove odnose, saj jih nove generacije nič več ne podedujejo od prejšnjih, kot se je dogajalo nekoč? Zapeljivost in zapeljevanje sta le ključ, ki omogoča medsebojno spoznavanje, sredstvo sporočanja, ki nikakor ne sme biti vsiljivo.
Režiser Nanni Garella se je seveda pomudil pri svoji interpretaciji Sch-
nitzlerjevega Anatola, ki
je obenem narcizističen in melanholičen. Svoja ljubezenska razmerja vedno doživlja z vidika preteklosti ali prihodnjo-sti, nikoli ne živi v sedanjosti.
Prof. VValter Zettl je Garellovo postavitev, v kateri je poudarek tudi na Anatolovih ženskah, primerjal z običajnimi dunajskimi lahkotnejšimi interpretacijami in ugotovil, da je odkril novo plat Anatolove osebnosti. Kakorkoli že, 29., 30. in 31. januarja bomo lahko v Kulturnem domu v Trstu videli še enega Anatola, tokrat v postavitvi Drame SNG iz Ljubljane.
Precej medli zapeljivec Roberto Sturno (na sliki z Giannijem De Lellisom), ki je nastopil kot Anatol v postavitvi Schitzlerjevega dela v koprodukciji Stalnega gledališča FJK in skupine Glauco Mauri (Foto M. Buscarina)
PRIREDITVE
Sreda, 27. januarja 1993
Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
o. DANES: ob 21. uri (Ovalna dvorana) trniša/Fray: Žabe, v izvedbi Koreodrame. Cena vstopnice 1000 SIT.
Ob 20. uri (Štihova dvorana) Leticija in Luštrek. Cena vstopnice 500 SIT.
JUTRI: ob 20. uri (Štihova dvorana) Leticija in Uištrek. Cena vstopnic je 500 SIT.
JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 28. do 30. t. c 2V ttft tn 31. t. m. ob 18. uri (Ovalna dvorana! StrniSa/Frey: Žabe. V izvedbi Koreodrame Ljubljana. Cena vstopnic je 1000 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 3. in 9. 2. ob 20. uri 500 SIT* dv°rana^ 0b letu osorej- Cena vstopnic je
28. in 30. t. m. ter 1. 2. ob 19. uri (Gallusova dvorana) G.Verdi: Don Carlos, v izvedbi Opere in baleta SNG Ljubljana. Gostujejo solisti: Pusar-Je-nc, Cioromila, Elenko, Kaludov, Trajanov, Pivova-rov. Cena vstopnic 2000, 1700, 1500 in 500 SIT.
30.t.m. ob 20. uri (Kosovelova dvorana) Emil Urvatin: Zenska, ki nenehno govori (Cas subjektivnega) - Pentagon. Cena vstopnice je 700 SIT.
Sl.t.m. ob 20. uri (Linhartova dvorana) Emil Hrvatin: Zenska, ki nenehno govori (Cas subjektivnega) - Poligon. Vstopnina je 500 SIT, cena kompleta za obe predstavi 1000 SIT.
NAPOVEDUJEMO: 21. 2. ob 18. uri, 22. 2. ob 19. uri in 23. 2. ob 11. uri (Gallusova dvorana) »».Shakespeare: Kralj Lear. Cena vstopnic 600, 500 in 400 SIT. Za predstavi 21. 2. in 22. 2. je na voljo le Se nekaj vstopnic.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 19.30 uri Arthur Schnitzler: Anatol (Dijaški 7 Večerni in izven).
Ob 20. uri (Mala drama) A. Nicolaj: Prva klasa (za izven in konto).
JUTRI: ob 17. uri G. Strniša: Samorog. Abonma Dijaški I in popoldanski.
Ob 20. uri VV.Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. Razprodano.
V	PRIHODNJIH DNEH: 29.t.m. ob 20. uri (Mala drama) W. Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. Razprodano.
30.	t.m. ob 19.30 J.B.P. Moliere: Svatba po sili. Za izven (konto).
31.	t.m. ob 20. uri (Mala drama) Večer Šansonov Jacquesa Brela v izvedbi Katje Levstik.
Cenjene obiskovalce obveščamo, da so vse predstave W. Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam v mesecu januarju, razprodane. Vstopnice za predstave v februarju bodo na voljo od 30. januarja, ko bodo objavili tudi razpored predstav za mesec februar. Rezervacij ne sprejemajo.
Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
mestno gledališče
DANES: ob 10.30 M. Frayn: Hrup za odrom. Zaključena za Solo.
Ob 19.30 M. Frayn: Hrup za odrom. Za abonma Sreda in izven.
JUTRI: ob 10.30 M. Frayn: Hrup za odrom. Zaključena za Solo.
Ob 19.30 A.P.Cehov-T. Brasch: Platonov. Za abonma Četrtek in izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 29.t.m. ob 19.uri A.P.Cehov-T.Brasch: Platonov. Za abonma Red V in izven.
30. t. m. ob 19.30 uri Z. Petan: Don Juan in Le-porella (za izven in konto). V zanimivem dvojezičnem projektu igrata gosta Stanislava Bonisegna in Johannes Pump.
Informacije vsak dan med 10. in 12. uro in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m. in 4. 2. Gavran: Mož moje žene.
Prodaja vstopnic vsak dan razen nedelje od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure v Jelovskovem sa-lovu Kulturnega doma in uro pred predstavo pri blagajni. Tel. 061/448-922.
MARIBOR
SNG DRAMA
DANES: ob 21.00 uri (Mali oder) Kabaret XX. stoletja: Isadora. Maja Serbljenovič Turcu v koreo-dramskem projektu Draga Boldina. Za abonente in izven.	.
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: ob 19.30 J.B.Molie-re: Don Juan.
V	PRIHODNJIH DNEH: 29.t.m. ob 21. uri (Mali oder) Kabaret XX. stoletja: Isadora.
Informacije vsak'dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461.
SNG OPERA
V	PRIHODNJIH DNEH: 30. (za red Sobota 2 in izven) in 31. (za red Upokojenci in izven) t. m. Čajkovski: Hrestač.
Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
SLG Celje obvešča svoje obiskovalce, da so vse predstave, vključene v Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, žal, že razprodane.
Informacije na tel. 063/25-332.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
JUTRI: Cob 19.30 uri R. Cooney: Zbeži od žene. Predstava je razprodana.
Informacije na tel. 064/222-681.
ŠMARJE PRI JELŠAH
V	PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 19.30 uri F. Schiller: Razbojniki, režija Robert Rapolja. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
SLOVENJ GRADEC
V	PRIHODNJI DNEH: 29. t. m. ob 19.30 uri H. Ibsen: Nora. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 30.t.m. (Gledališka dvorana Solkan) R. Marinkovič: Glorija.
6.2. ob 20. uri (Gledališka dvorana Solkan) R. Vitrac: Volkodlak. Informacije na tel. 065’25-326.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m., ob 20.30 A. Schnitzler - Anatol (abonma red A in D) - gostuje ljubljanska Drama. Ponovitvi v soboto, 30. t. m., ob 20.30 (abonma red B, E in F) in v nedeljo, 31. t. m., ob 16. uri (abonma red C in G).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
JUTRI: ob 20.30 bo Zadruga Argot - Societa per
attori uprizorila delo Umberta Marina »Volevamo essere gli U2». Predstava izven abonmaja, za mladino in abonente posebni popusti. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Rossetti. Ponovitev v petek, 29. t. m., ob 20.30.
DVORANA TRIPCOVICH
V	teku je prodaja vstopnic za predstavi »La Voix Humaine* in »Cavalleria rusticana», ki bo na programu od 2. do 14. februarja. Urnik blagajne: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 30. t. m., ob 20.30 W. Shakespeare - A piacer vostro - v izvedbi gledališke skupine Teatro dei Filodrammatici iz Milana. Režija Nanni Garella, scene in kostumi Antonio Fiorentino. V glavnih vlogah Marisa Del-la Pasqua, Paola Della Pasqua, Marco Balbi in Ro-sanna Bruzzo. Predstave bodo trajale do 7. februarja.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 29. t. m., ob 20.30 baletna predstava Jean Edelstein - »Painting the Musič and Dance«.
GORICA
GLEDALIŠČE G. VERDI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 (abonma red A in B) A. Schnitzler - Anatol - gostuje SNG Drama iz Ljubljane.
VIDEM
PALAMOSTRE
V	PRIHODNJIH DNEH: od 29. do 31. t. m. gostovanje gledaliških skupin Teatri di Thalia in Teatro delFElfo z Goldonijevim delom v Fassbinderjev! priredbi La bottega del caffe.
COLUGNA (Videm!
GLEDALIŠČE LUIGI BON
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 30. t. m., ob 20.30 Decameron v izvedbi gledališke skupine Terzo Teatro.
Koroška
CANKARJEV DOM
DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: do 30.t.m. ob 20. uri (Linhartova dvorana) NajlepSi novi britanski film - premiere in ponovitve filmov. Cena vstopnice je 300 SIT.
FRANCOSKI KULTURNI CENTER
JUTRI: ob 18. uri Justin de Marseille, film Mauricea To^rneurja.
Center je odprt od 8. do 19. ure. Tel. 061/224-883.
DOMŽALE
PROSTORI NAD TRGOVINO KOVINAR
V	PRIHODNJIH DNEH: 2.2. ob 17. uri Potopisno predavanje - s poti Tatjane Cerar po Južni Ameriki.
3.2.	ob 17. uri Kozmetika za najstnike - predavanje in prikaz vodi kozmetičarka Janja Skrinjar-Osojnik.
4.2.	ob 17. uri srečnaje s čarovnikom Miranom čanakom.
5.2.	ob 17. uri Predavanje o astrologiji.
6.2.	ob 17. uri - presenečenje.
Informacije in prijave: Društvo SMO, Domžale, Ljubljanska 71, prvo nadstropje. Tel 061/711-875.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
V	organizaciji Zadruge Bonaventura bodo predvajali serijo filmov v izvirniku posvečenih velikemu režiserju Petru Brooku, današnjemu direktorju Mednarodnega centra za gledališke raziskave v Parizu. Vstop prost.
DANES: ob 18.00 in 20.00 : »Marat/Sade» Igrajo Glenda Jackson, Patrick Magge, lan Ri-chardson.
NAPOVEDUJEMO: 2. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »The Mahabharata« Igrajo Bruce Myers, Vittorio Mezzogiorno, Andrzey Seweryn.
16. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »King Lear«. Igrajo Paul Scofield, Cyril Cusack in Patrick Magee.
CELOVEC
GLEDALIŠČE V MSI UMETNOSTI
DANES: ob 10.30 in ob 20.00 zadnja ponovitev Der Klassenfeind.
JUTRI: ob 20. uri Tvverbul - gostovanje gledališke skupine iz Moskve.
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 Patrick Susskind - Der Kon-trabass. Ponovitev jutri, 28. t. m. in v petek, 29. t. m., ob 19.30.
GRAD KRASTOVVITZ
DANES: ob 19.45 kabaret - Die VVadlbeisser.
BELJAK
KLETNI TEATER
DANES: ob 20. uri Uli Bree: Don Quichote -Der Jahrhundertmann (v nemščini). Ponovitev jutri, 28. t. m., ob 20. uri.
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
KLUBK4
JUTRI: ob 22. uri Janis. Tematski večer Janis Jo-plin. Ekskluzivni video program.
V	PRIHODNJIH DNEH: 31.t.m. ob 22. uri Ama-zonas. Edinstvena ženska skupina z novim programom.
1.2.	ob 21. uri Vzhod in zahod si podajata roko. večer duhovnih pesmi z recitacijami. Poje: Ranga-natha-Rajko. Video: Swami Omarananda.
2.2.	ob 22. uri Hans Theessink. S februarjem odpira K4 vrata Se bluesmaniji. Informacije na tel. 061/113-282.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 3.2. ob 20. uri koncert Arcadia Tria. V okviru abonmaja Pro mušica . Vpis abonmaja je možen na sedežu koncertne agencije Gallus International (Ljubljana, Krakovski nasip 6) in v Galeriji Labirint, tel. 150-155.
ROGAŠKA SLATINA
RAZSTAVNI SALON
JUTRI: ob 20. uri koncert Akademskega pevskega zbora Maribor.
NOVO MESTO
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ
Do 31. januarja bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja (razstava Muzeja novejše zgodovine Celje). Odprto od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro in v soboto med 9. in 13.00 uro. Vsak dan potekajo tudi lutkovne igrice po posebnem programu.
DANES: ob 10. uri Mi se imamo radi, lutkovna igrica, ples, pesmi - vrtec angelce Ocepek.
Ob 16. uri Naredimo lutkovno predstavo, lutkovni abonma - Marija Lesjak.
JUTRI: ob 10. uri lutkovna delavnica Srednje vzgojiteljske sole.
Zaradi lažje razporeditve naprošajo, da obiske skupin vnaprej pravočasno sporočite na tel. Številko 061/213-024.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V PRIHODNJIH DNEH: 28.. 29. in 30.t.m. ob 17. uri Jan Zakonjšek: Hudič in pastir. Za izven.
1., 2. in 3. februarja ob 16.30 in 18. uri Jan Malik: Žogica Marogica. Vstopnice so že v prodaji.
Informacije ob sredah, četrtkih in petkih od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/314-962.
KULTURNICA
JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 28. 1„ 29. 1. in 30. 1. ponovitve predstave.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 16. uri Mojca Pokrajculja, koroška ljudska pravljica v priredbi Janka Modra. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
Informacije na tel. 061/448-920.
VITEŠKA DVORANA KRIŽANK
V	PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 17. uri Kužek postružek na obisku. V izvedbi gledališča Jaz in Ti. Prodaja vstopnic: Festival Ljubljana, tel. 061/228-544 oz. uro pred predstavo na prizorišču.
OPERA IN BALET SNG
V	PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 11. uri. Cipci: Sneguljčica. Informacije na tel.061/331-945.
DOM KULTURE
V	PRIHODNJIH DNEH: 30. t.m. ob 19. uri Koncert MePz Revoz ob 15 letnici.
KAMNIK
DVORANA VERONIKA
V	PRIHODNJIH DNEH. 29.t.m. ob 19.30 uri koncert iz cikla Musiča Aeterna: Andrej Petrač, violončelo, Tomaž Petrač, klavir. Vstopnina je 200 SIT, vstopnice bodo v prodaji pred začetkom koncerta.
KOPER
MKC
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 30. t. m., ob 22. uri koncert skupine Overslow (H.C.) iz Koprivnice.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopila bo Liana Issakadze.
NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 1. februarja, ob 21. uri celovečerni koncert Francesca Gucci-nija.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 30. t. m., ob 22. uri bo na sporedu koncert skupine Microgroo-ve, ki ga predstavlja Globogas. Po koncertu se bo večer nadaljeval z glasbo D.J. do 0.30.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
MODERNA GALERIJA (INFORMACIJSKI CENTER)
DANES: ob 17. uri film o britanskem kiparju Tonnyju Craigu v produkciji Tate Gallery.
DOMŽALE
PROSTORI NAD TRGOVINO KOVINAR
V	PRIHODNJIH DNEH: Vesele zimske počitnice od 1. do 5. 2. od 8.do 14. ure. Organizirano počitniško varstvo za otroke nižjih razredov.
Modelarska delavnica - izdelava zmaja. 1., 2. in 3. 2. od 13. do 15. ure. Za otroke od 1. do 4. razreda.
Računalniški tečaj - od 1. do 5. 2. od 9. do
10.30	ure za otroke 1. do 4. razreda, od 11. do
12.30	ure za otroke od 5. do 8. razreda.
1. in 2. 2. od 10.30 do 12.ure.
Gledališko lutkovna delavnica na temo Pike Nogavičke z naslovom Pika Strumf gre na počitnice. Namenjeno otrokom od 2. do 5. razreda .
Organizira društvo SMO (Starsi-Mladi-Otroci) ob pomoči Napredka Trgovine, d.o.o. Informacije od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure po telefonu 711—875.
KAMNIK
GALERIJA VERONIKA
DANES: ob 17. uri otvoritev Slikarske parade, razstave slik otrok VVZ Mojca. Razstavo si boste lahko ogledali do 5. februarja.
NOVO MESTO
DOM KULTURE
DANES: ob 16.30 Žabji kralj. Lutkovna igrica bratov Grimm. Tel. 068/22-370.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE CRISTALLO
DANES: ob 10. uri pravljica »Quando šaro piccolo« Luigine D’Agostino v izvedbi gledališke skupine Teatro deli'Angolo iz Turina. Režija Pa-squale dTntrona.
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 31. t. m., ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Snežna kraljica Vizvedbi gledališke skupine Dramma italiano z Rijeke.
SKEDENJ
LUDOTEKA
JUTRI: ob 17.30 bo v prostorih Ludoteke član skupine Lupusinfabula Stefano Micol pripovedoval Andersenovo pravljico.
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 31. t. m. si lahko v Galeriji CD ogledate razstavo Arnulfa Reinerja: Carinzia/ Venezia- Topografia superio-re. Cena vstopnice 100 SIT, za dijake in študente 50 SIT.
Do 31. t. m. je v Veliki sprejemni dvorani na ogled razstava Švedsko steklo - razstavlja 12 vodilnih švedskih oblikovalcev. Tel. 061/222-815.
MODERNA GALERIJA
V PRIHODNJIH DNEH: Do 31. t. m. razstavlja Gojmir Anton Kos.
31. t. m. ob 11. uri boste imeli obiskovalci še zadnjic možnost, da si ogledate retrospektivno razstavo Goj-mirja Antona Kosa pod strokovnim vodstvom. Po razstavi Vas bo vodila kustosinja Breda Ilich- Klančnik.
Do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
MALA GALERIJA
Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij blegijskega umetnika Jana Fabreja.
Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106.
MESTNA GALERIJA
Do 8. februarja bo na ogled retrospektivna fotografska razstava z naslovom Pariški fotograf Veno Pilon, avtorja dr. Staneta Bernika, ki jo je galerija pripravila v sodelovnju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896.
GALERIJA KOMPAS, SLOVENSKA 36
Na ogled je razstava naj-novejsih slik akademskega slikarja Jožeta Slaka.
JAKOPIČEVA GALERIJA
Do 31. t. m. je na ogled razstava Varstvo kulturne in naravne dediščine v Sloveniji v letu 1992. Tel. 061/223-340.
ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA
Do 11. februarja je na ogled razstava projektov holandskega arhitekta VViela Aretsa (virološka arhitektura). Galerija je odprta od 10. do 15. ure, v nedeljo zaprto. Tel. 061/216-010.
KUD FRANCE PREŠEREN
Do 29. t. m. je na ogled razstava del fotografa Igorja Anderliča. Odprto od 15. do 24. ure, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Informacije na tel. 061/332-288.
GALERIJA EQURNA
Do 31. t. m. je na ogled razstava članov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/223-932.'
GALERIJA STOPNIŠČE
Na ogled je razstava Foto-morfoza - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majarona.Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA KAPELICA
Do 30. januarja je na ogled razstava fotografij Zijada Bečiroviča - Ima jedna zemlja Bosna ... Tel. 061/113-282.
GALERIJA LABIRINT
Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155.
GALERIJA SKUC
Do 31. t.m. bo na ogled razstava Galerija v sliki slikarke Janje Vrabec. Odprto od 12. do 20.00 ure. Tel. 061/216-540.
GALERIJA ZDSLU ,
Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 0061/320-730.
GALERIJA LJUBLJANSKE BANKE
Do konca januarja je na ogled razstava akademskega slikarja Jona Gal Planinca.
FOYER MGL
Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Do 20. februarja 1993 je
na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do konca januarja je na ogled razstava Doreta Klemenčiča: Slike 1928-1941.
Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije -
predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski.
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Do'15. februarja je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 06.1/ 218-862.
MARIBOR
UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA
Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amne-sty International.
MUZEJSKI INFORMACIJSKI CENTER GRAD
Do 2. februarja bo na ogled razstava Cas okrog Božiča. Tel. 062/211-851.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otočcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
CEDE
LIKOVNI SALON
Do 10. februarja je na ogled SK 8 muzej - zbirka Alenke Pirman.
CAFE GALERIJA
Do 13. februarja je na ogled razstava risb in grafik Igorja Koprivnika - Biggla.
STARA GROFIJA
Do 30. januarja je na ogled razstava Staro steklo in keramika s celjskega območja.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moč oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
PIRAN
na izkaznica Marjane Šegula- Miške iz Škofje Loke.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141.
Fjk
TRST
GALLERIA RETORI TRIBBIO
V	soboto, 30. t.m., ob 18. uri odprtje razstave slikarja Carmela Vranicha, ki bo na ogled do 12. februarja 1993.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
PALAČA COSTANZI (Piazza Piccola)
in
RAZSTAVNA DVORANA V LJUDSKI KNJIŽNICI (Ul. Teatro Romano 7)
Do 2, februarja je v obeh sedežih na ogled razstava medalj 'Zvok in oblika (II suono e la forma). Urnik ogleda: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih). Vstop prost.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Risparmio
10
Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintomi», ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej
Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTELLA- AVDITORIJ
Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Od-bornistvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Underground.
V	organizaciji Tržaške le-toviSčarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene naj-lepsih neoklasičnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
V	razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Auber.
DEŽELNA GALERIJA
Burggasse 8
Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart.
GALERIJA FREUND
VViesbadenerstrasse 3
Do 30. januarja razstavlja svoja dela Heide Stollinger.
MOHORJEVA KNJIGARNA
Na ogled je razstava »Planine v sliki» in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe.
MESTNA HIŠA
Velika galerija
Danes ob 18. uri otvoritev razstave »L’art est inutile« -avantgardna umetnost 1960-1980.
GALERIJA ARS TEM-PORIS
Herrengasse 14
Jutri, 28. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave Jana Sau-deka (slike) in Jirija Suhajaka (stekleni objekti).
TINJE
DOM PROSVETE
Na ogled je razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane.
Alpe-jadran
PADOVA
SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAFFE’ PEDROCCHI
Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillantini.
ZAGREB
GALERIJA NOVA
Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barisiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatro-slava Kulisa, Peruška Bogda-niča in Hrvoja Sercara.
MUZEJ MESTA ZAGREBA
Do 15. februarja je na ogled razstva o zgodovini mesta Zagreba Zlata bula 1242-1992. Odprto vsak dan, razen ponedeljska od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure.
MUZEJ UMETNOSTI IN OBRTI
Do 11. februarja je na ogled razstava Meje Hrvaške na zemljevidih. Odprto vsak dan med 11. in 19. uro, v ponedeljek od 13. do 19. ure.
GALERIJA SOBODNE UMETNOSTI, GALERIJA PRIMITIVNE UMETNOSTI, STARO-GRADSKA VIJECNICA
V treh dvoranah je do 3. februarja na ogled razstava Fotografija od 1950 do danes. Odprto vsak dan od 9. do 15. ure, v soboto od 9. do 12. ure, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto.
DUNAJ
GALERIJA MEDUZA
2
Na ogled je razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Po odprtju razstave bo degustacija vin iz kolekcije vinogradnikov in kletarjev Krem Armanda in Darja iz PleSivega v Goriških Brdih. Informacije na tel. 066/73-753.
KOPER
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V prostorih je odprta razstava akademskega kiparja Matjaža Počivavska.
NOVA GORICA
LIKOVNA VITRINA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV
Na ogled je razstava keramike Pine Putrih in likovnih del Franca Goloba.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI
Na ogled je etnološka razstava Skedenjska krušarica.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA IVANA GROHARJA
Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka.
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa
Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Na ogled je likovna oseb-
KAVARNA S. MARCO
Ul. Battisti 18
Do 30. t. m. je na ogled razstava ameriške slikarke Jean Edelstein z naslovom »VVomen«.
MILJE
OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA
V petek, 29. t.m., ob 18. uri odprtje razstave slikarke Marie Luise Vigant, ki bo na ogled do 10. februarja po običajnem urniku od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00
ČEDAD
FILIALA BCTKB
Ul. C. Alberto 17
in v GALERIJI DIACO-NO
Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk.
KAVARNA S. MARCO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
SPETER
BENEŠKA GALERIJA
Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise To-masetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure.
PORDENON
ZEROIMAGE
(Aula magna Centro studi Pordenone)
Do 7. marca 1993 je na ogled fotografska razstava Pietra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero.
Koroška
CELOVEC
GALERIJA SLAMA
Na ogled je razstava risb Ernesta Grafa.
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
Mondscheingasse 11
Do 2. februarja je na ogled je razstava mladega slovenskega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Umik: vsak dan od 15. do 20. ure.
WIENER SECESSION
Na ogled je razstava Mou-linex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure.
GRAPHISCHE SAMMLUNG ALBERTINA
Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa Wanke-ja in del (1945 -1992) Zorana Mušiča. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure.
GALERIE ULVSSES
Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26.
MUZEJ MODE HET-ZENDORF
Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure.
MUSEUM DES 20. JAHRHUNDERTS
Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju.
GALERIJA MAK
Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vincia-rellia.
RUBRIKE
Sreda, 27. januarja 1993
Jure Šterk
Med zdesetkanimi domačini na Markizih - Ko posije sonce, so tihomorski otoki podoba raja - Spet na odprto morje
V naročju vetra m
Življenje v raju
Ko so Markize odkrili, je na njih živelo kakih 80.000 ljudi. Bolezni, ki so jih prinesli belci, predvsem Črne koze in tuberkuloza, pa so opravile svoje. Zdaj živi na otokih le kakih 6000 domačinov. Ker je prostora veliko, živijo kot v raju. Vse, kar potrebujejo, jim daje narava. Vzamejo mačeto, gredo v gozd in se vrnejo s hrano za nekaj dni.
Bili pa so tukajšnji domačini zelo nevarni in bojeviti kanibali. Tako kot danes so stale vasi v dolinah, ki se spuščajo proti morju. Ce so se prebivalci dveh dolin spopadli med seboj, so premaganci morali na morje ali pa so jih zmagovalci pojedli...
Kanibalska smrt ni bila lahka
Na markiškem otoku Ua Huka se je v prejšnjem stoletju izkrcal tudi avtor znanega romana Moby Dick Herman Melville. Lepo je živel med domačini in vzeli so ga za svojega. Pa se je razvnela bitka in domačini so privlekli domov ujetnike. Nekaj dni so jih kruto mučili, potem pa pojedli ... Melvill se je tedaj domislil, da ga domačini mogoCe lepo redijo
za kanibalsko pojedino. Pobegnil je iz vasi in imel srečo, kajti v sosednjem zalivu je bila zasidrana kitolovka.
Biti pojeden pa ni bila lahka smrt. Meso, ki ni prepojeno z adrenalinom, je bistveno slastnejše kot tisto z njim. Žrtev so torej kruto mučili, da je adrenalin »pokurila«, potem pa so jo ubili in pojedli. Ponavadi so žrtvam polomili roke in noge in jih obesili na kol. Takemu »ražnju« so rekli dolga svinja. Zda tako pripravljajo za zakol pse. Jedo jih namreč po vsem južnem Pacifiku in v jugovzhodni Aziji. Psa stlačijo v vrečo in po njem udarjajo kaki dve uri. Potem pa ...ve se ...
So pa prav* z Markizov zaradi te vrste prisilnega odseljevanja poselili večino južnega Pacifika. Tako vsaj piše v mojih navodilih za plovbo po teh vodah. No, zdaj je teh kanibalskih Časov že dolgo konec. Nad vasjo Atuo-na kraljuje velik križ, viden daleč z morja. Pomorščakom je sporočal, da so tu misionarji in da ni vec kanibalov.
V Polineziji je matriarhat
Gez nekaj dni sem v gosteh pri kapitanu francoske vojske, ki tu
vodi »prilagojeno« vojaško službo. Domačini, godni za vojake, se namreč v njegovi kasarni predvsem učijo delati. Učijo se kovinarstva, zidarstva, mizarstva, kmetovanja ... Delavnice so dobro opremljene in lahko bi se veliko naučili. Kot pravi kapitan, pa ni prave delovne vneme. Bolj kot delavci pa so domačini umetniki. So izredno spretni rezbarji, slikarji, kiparji, tudi za glasbo imajo veliko smisla.
Sicer pa je njihova miselnost včasih ukrojena na prav poseben način. Ce gradijo cesto, jim speljevanje zavojev ne gre v račun. Speljali bi jo kar naravnost v hrib, ne glede na strmino.
Imajo tudi izreden Cut za orientacijo. Med otoki, ki so daleC za obzorjem, plujejo brez kompasa. Ko je kapitan nekoC plul z njimi na motornem Čolni na sosednji, kakih 50 milj oddaljeni otok , se je sredi morja pokvaril motor. Medtem ko ga je domačin popravljal, je Čoln nosilo po morju in obračalo v različne smeri. Ko je bil motor popravljen, je krmar obrnil Čoln in zaplul natančno proti cilju. Ko se je vkrcal, kapitan namreč ni domačinom popolnoma zaupal, zato
je vzel s seboj kompas.
Seveda pa to »vojaško« privajanje k delu med domačini ni ravno priljubljeno. Zakaj neki, Ce pa imaš v džungli vsega zadosti.
Pa še to je trega povedati: v vsej vzhodni Polineziji vlada matriarhat. Včasih so tu imele ženske tudi po vec mož. Vse pomembnejše posle v družini vodijo ženske. Moški so, rekel bi, bolj obrtniki in »fizikalci«. Tako v trgovinah, ki jih vodijo domačini, za blagajno sedijo ženske, Ce pa je treba narediti kaj težjega, se oglasi nežni glasek: »Hej, mož, primi in dvigni!«
V francoski Polineziji je šolanje brezplačno, tudi na univerzi, prav tako so brezplačne vse zdravstvene storitve. Vendarle je Francozom uspelo doslej spraviti na univerzo le nekaj žensk. Tri so jo celo dokončale. Ena je profesorica, dve pa višji medicinski sestri. Od moških doslej nobeden ni prišel niti iz srednje Sole.
Se en problem me muci. In to že na vsej plovbi Cez Pacifik. Prvi se imenuje El Ninjo, otrok. To je pojav, ko Humboldtov tok, ki teCe ob Južni Ameriki proti severu, ponikne v globino in izgine. To se zgodi enkrat ali dvakrat
Križ nad vasjo Atuona je pred davnimi leti predstavljal znamenje, da na otoku ni več kanibalov. (Foto: J. Šterk)
v stoletjih. Ta tok prinaša iz ozemlja ob Anta-ktiki s seboj veliko planktona. Ce toka ni ali pa ga zmanjka, ni prvega člena v prehranjevalni verigi. Rib ostane le malo ali pa jih ni vec. Tudi zato mi ni uspelo v vsem Pacifiku doslej ujeti nobene ribe.Ta El Ninjo pa povzroči tudi, da se vremenski pojavi stopnjujejo. Deževja je veC kot ponavadi, suSa je hujša, tudi veter piha za eno ali dve stopnji močneje. Na moji dosedanji plovbi me je dobro dajalo, v nadaljevanju pa me bo najbrž Se bolj...
Petek, 31. julija
Počasi se poslavljam. Ja, da ne pozabim zapisati Se tega. Pred nekaj
dnevi sem si šel pogledat tudi najveCjo atuon-sko znamenitost, grobnici slikarja Paula Gaugina in pevca Jacquesa Brela. Oba sta sklenila življenje prav tu, v Atouni. Pokopališče je lepo, precej obraslo s tropskim rastlinstvom, oba groba sta lepo vzdrževana.
Pred odhodom sem še dopolnil zaloge vode in dokupil nekaj konzerv, potem pa dvignil sidro in odplul na sosednji otok Tabu Ata. Zaliv Hana Moe Noe, kamor sem namenjen, je le kakih osem milj daleč. Ima prekrasno peSCeno plažo, tako da mu Francozi upravičeno pravijo Zaliv belega peska. Sidrišče pa je zelo izpostavljeno vetru, ki tolče
po dolini z visokih hribov. Sunki dosegajo včasih tudi moč 8. Upam, da sidro ne bo oralo.
Markizi, ja ora na
Popoldne Čistim barko, pri tem pa se iz oCi v oci spet srečam z beštijo, dolgo kake Štiri metre. K sreCi je bil morski pes sit in se me ni lotil. Splezam iz morja, potem pa, ko ga kako uro ni na spregled, barko očistim do konca.
ZveCer sem povabljen na Špansko jadrnico. Jorge in Lines plujeta skupaj že Sest let. Ždaj sta s svojo 12-metrsko barko Neuveiro name-njana tja kot jaz, v ameriški Pago Pago. Kdo ve, mogoče se še srečamo.
Naslednji dan v džungli nabiram limone
in si odsekam lepo vejo banan. Presenečen sem nad divjimi kokošmi, ki lahko letijo kar po dvesto ali tristo metrov. Res pa je, da divji petelin poje enako kot tisti na dvorišču.
Na tukajšnjem sidrišču se je zbrala kar lepa mednarodna pomorska druščina. Tu so zasidrane nemška jadrnica Victoria, danska Ana II, ameriška Chevaucan, španski Neuveiro, z Mavriciusa je Ragos VVest, pozabiti pa seveda ne smem svoje Neodvisne Slovenije.
Zjutraj 3. avgusta se poslovim. Dvignem sidro in veter me odnese na odprto morje. Markizi, ja ora na...
(Se nadaljuje)
28. januarja
28. januarja leta 814
je umrl frankovski kralj Karel Veliki. Rodil se je Pipinu Malemu kot prvi sin leta 742 ali 743. Po očetovi smrti je prevzel oblast skupaj z mlajšim bratom Karlomanom. Kronal ju je papež Stefan IH. leta 754 v St. Denisu.
Brata sta obvladovala skoraj vso zahodno Evropo in področje Alp. Ker pa se v svojih ambicijah nista mogli uskladiti, je Karloman po slabih sedemnajstih letih sporov umrl. Tedaj je Karl lahko uresničil svoje načrte. Pospravil je Langobarde južno od Alp, sesul Tasi-la na Bavarskem in očistil Podonavje A varov. Karantanci so se lahko vrnili na svoje domove.
Karel si je s svojo uspešno politiko in strategijo popolnoma pod-rvrgel skoraj vse nekdanje zahodnorimsko cesarstvo. Znal si je podrediti tudi cerkvene dostojanstvenike, da so mu bili bolj naklonjeni kot papežu. Tako je bilo kronanje za cesarja v Rimu leta 800 samo formalnost. Tudi Bizantince je znal prisiliti k sporazumu in jim je za povrh vzel še Benetke in Istro. Vladal je tako, da je prepustil oblast cerkvenim in posvetnim krajevnim oblastnikom, ki jih je navezal nase s podeljevanjem fevdov. Administrativne potrebe so zahtevale višjo izobrazbeno in kulturno raven. Zato pomeni Karlovo obdobje začetek modeme evropske civilizacije.
RECEPT
Štrukeljci iz kislega zelja
SESTAVINE :
500 g kislega zelja, listnato testo, 50 g mesnate slanine, kos kranjske klobase, čebula, 2 krompirja, paradižnikova mezga, belo vino, sol, poper, česen, kumina, kisla smetana
CAS PRIPRAVE : približno 50 minut
Drobno narezano slanino prepražimo na olju, dodamo sesekljano Čebulo, na kolobarje narezano klobaso, kasneje Se kislo zelje, začimbe in zalijemo z belim vinom. Dušimo, dokler se zelje ne zmehča. Posebej skuhamo na kocke narezan krompir. Zeljni nadev porazdelimo po listnatem testu, potresemo s krompirjevimi kockami ter zvijemo v Štrukelj.
Štrukelj položimo v pekač, prelijemo s kislo smetano in pečemo v pečici pri temperaturi 180oC.
(Slavko Adamlje)
ZELENI RECEPT
Lukulova
zelena
SESTAVINE:
8 rezin zelene, sok pol limone, jajce, 150 g nastrganega sira, nekaj kolobarjev čebule, 2 kolobarja ananasa, 8 vloženih češenj,
Za bešamelno omako: 2 žlici masla, 2 žlici cele moke, 1,5 dl mleka
Gomolj zelene operemo, narežemo na centimeter debele kolobarje in olupimo. Kolobarje stresemo v osoljeno vodo, ki smo ji dodali sok polovice limone, in kuhamo le 3—5 minut, da se zelena ne zmehča preveč.
Napravimo bešamelno omako; ohlajeni primešamo jajce in sir. Zelenine rezine stresemo v naoljen pekač in jih prelijemo s sirovo bešamelno omako. Pekač postavimo v ogreto pecico za približno 15 minut, tako dolgo, da se sir stopi, naraste in porumeni. Nato popečemo Čebulne kolobarje in z njimi okrasimo pečeno zeleno. Preden jo ponudimo, jo okrasimo Se s svežim ali vloženim ananasom in češnjami.
(Neva Predan Miklavčič)
tar ljudski rek sicer pravi, da toplota in LJvlaga v januarju zimi v februarju na noge pomagata, ne bo pa ni C narobe, Ce počasi začnemo s pripravami na novo pridelovalno sezono.
Zdaj je že Cas, da temeljito premečemo kompostni kup, da bo spomladi dovolj dobre kompostne prsti. Pri tem skrbimo, da pride zunanja plast komposta v notranjost, posebej Ce je zmrznjena. Kup ne sme biti višji od enega metra. Tako kup prezračimo, da bo vsebina v njem hitreje strohnela. Ker so organske snovi, ki jih ponavadi mečemo na kompostni kup, revne s hranilnimi snovmi, dodajamo gnojnico in straniščne odpadke, seveda, Ce v njih ni drugih zdravju škodljivih primesi, kakršne so na primer detergenti.
Gnojnica vsebuje malo fosforne kisline, zato jo ob zalivanju komposta dodamo v obliki superfosfata. V ta namen v 10 litrov gnojnice raztopimo 50 gramov superfosfata. Lahko pa namesto tega med premetavanjem v kompost zamešamo tomasov fosfat (tomaževo žlindro). Tako negovan kompost lahko v celoti nadomesti hlevski gnoj. Zrel kompost vedno raztrosimo po površini gred in spomladi samo plitko podkopljemo.
Kompostiramo lahko tudi pepel, ki ga je zdaj obilo. Najboljši je seveda lesni pepel, vendar tudi primesi premogovega
pepela niso škodljive. Narobe delajo tisti, ki svež pepel izpod kurišC s sajami vred stresajo po vrtovih. Pepel je treba pred tem dodati starejšemu kompostnemu kupu, kjer organske snovi Se na veliko trohnijo, kajti tako bomo izrabili največ hranilnih snovi, ki so v pepelu.
Pri pomanjkanju kompostne prsti ali zrelega hlevskega gnoja si lahko v tem Času omislimo pospešeno kompostiranje šote, ki bo dozorela spomladi. Taksen kompost lahko uporabimo za izboljšanje tal ali za pokrivko v sadnem, okrasnem in metra komposta potrebujemo veCjo balo šote in eno tretjino kubičnega metra zemlje, lahko tudi iz polja. Za pospešeno kompostiranje in obogatitev s hranili kupimo še 5 kilogramov apnenega dušika, 7 kilogramov tomaževe žlindre (moke) in 4 kilograme kalijevega sulfata. Šoto razgrnemo Čimbolj na drobno, da ni nobenih kep, in jo navlažimo. Nato vsa tri gnojila dobro premešamo in z dvakratnim premetavanjem pomešamo s šoto. To mešanico Šote in gnojil razprostremo v približno 20 centimetrov debelo plast in vse skupaj dobro navlažimo. Po vsakem škropljenju plast premešamo z grabljami. To ponavljamo vse dotlej, dokler šota vode ne neha vpijati. Zatem iz tega naredimo največ do 60 centimetrov visok kup. Tega spet namočimo in po vseh straneh
Kompostna gomila (Fotografija iz knjige Biovrt)
Priprava
komposta
Milka Pance - CZP Kmečki Glas
potolčemo z lopato. Kup obdamo z 10 centimetrov debelo plastjo zemlje. Na vrhu namestimo žleb in s stalnim zalivanjem poskrbimo, da je vlažen. Po štirih tednih kup premečemo in dobro premešamo šoto z zemljo. Ponovno napravimo kup, vendar ga ne potlačimo, paC pa obdamo s tri centimetre debelo plastjo zemlje in spet namestimo žleb za zalivanje. Po štirih tednih vlaženja je kompost že uporaben.
Ljubitelji rabarbare lahko začno s siljenjem. Za to bodo potrebovali svež hlevski gnoj in star sod ali primerno velik
zaboj. S površine rabarbarinih grmov odstranimo najprej zaščitno plast, s katero smo jih zavarovali pred mrazom, Čeznje pa poveznemo sod brez dna ali zaboj. Sod obkrožimo s približno 30 centimetr-rov debelo plastjo gnoja in vse skupaj dobro stlačimo, da zmrzal ne bo mogla do živega. Suh gnoj pred tem navlažimo. Tudi vrh soda obložimo z gnojem, odprtino, skozi katero bomo trgali liste rabarbare, pa zavarujemo z deskami. V tako ogretem okolju bodo kmalu pognali dolgi in nežni peclji rabarbare.
Sadja ni nikoli preveč
-»-rana bi morala I—I biti zdravilo, -L JLzdravilo pa hrana, je že pred mnogimi leti rekel Hipokrat. Zdi se, da zdajšnja civilizacija znova odkriva to sporočilo in se polagoma vrača nazaj k naravi, naravni prehrani in naravnim zdravilom.
V svežem sadju, zelenjavi, žitih so domala vse sestavine, ki jih potrebuje nase telo. Dnevi, ko jemo le taksno hrano, so blagodejni za zdrave in bolne. Organizem se tako razbremeni vseh motenj, ki jih povzroča nepravilna prehrana.
Seveda to Se ne pomeni konec industrijskih zdravil, je pa zagotovo pot za preprečevanje in premagovanje Številnih bolezni modernega človeka. O tem govori tudi nova knjiga Bogomirja Mi-hajlovica z naslovom Zdravljenje s sadjem in zelenjavo. V njej boste lahko prebrali, katera obolenja in zdravstvene težave je mogoče zdraviti s sadjem, posebej z grozdjem in zelenjavo. Gre za Številna, že stoletja stara vedenja, v minulih letih pa tudi znanstveno dokazana. Sveže sadje na primer ugodno vpliva na prebavo in pretok snovi v telesu, še posebej pri otrocih in oslabelih. Poleg hranilne ima tudi higiensko in dietično terapevtso vrednost. Vsebuje namreč pomembne organske kisline,
pektin, ogljikove hidrate, vitamine, rudninske snovi. Za pektine je dokazano, da preprečujejo kopičenje holesterola v krvnih žilah in s tem sklerozo. Sadna prehrana zelo koristi tudi pri mnogih ledvičnih obolenjih, pri hujšanju in zdravljenju kroničnega zaprtja in drugih Črevesnih boleznih.
Za zelenjavo pa velja, da je pomemben dejavnik fiziološkega ravnotežja. Pri tem je zlasti pomembno učinkovanje vitaminov, seveda pa so v njej Se mnoge druge koristne in lahko prebavljive hranilne snovi, kot so sladkorji, aminokisline, maSCobe, encimi in rudninske snovi. Zato uživanje zelenjave uravnava prebavo, spodbuja absorbcijo in zveCuje bilosko vrednost drugih živil.
Česen, čebula in
mma
hren vsebujejo se fiton-cide, ki učinkujejo Se posebej zdravilno, nekatere vrste zelenjave pa vsebujejo tudi eterična olja in so zaradi tega prijetnega vonja in osvežilnega okusa. Posebna vrednost zelenjave je tudi v tem, da Številne rastline ustvarjajo hlapljive in nehla-pljive snovi z antimi-krobnim učinkovanjem, zato jih imenujejo rastlinski antibiotiki. Ti so v zelju, korenju, papriki, krompirju, paradižniku in najbrž Se kje. Bogomir Mihaj-lovič tako priporoča, da bi moralo biti v vsakem obroku, ki ga pojemo, vsaj 30 odstotkov sveže zelenjave. Knjiga je pravi zaklad podatkov o pravilni prehrani s sadjem in zelenjavo, pa tudi receptov za priprave, s katerimi bomo lahko pozdravili to ali ono bolezen.
(M.P., CZP Kmečki glas)
Jabolka med drugim vsebujejo vitamine C. A in skupino B. S pogostim uživanjem se izognemo mnogim tegobam. Zdravilno učinkujeta tudi jabolčni kis in jabolčnik. (Fotografija iz knjige Sadni izbor)

oddaje v slovenščini
fr SLOVENIJA 1
Zimski počitniški program S kratek in mala vila, finski film, VPS 0945
Milena, 1/4 del koprodukcijske nadaljevanke, ponovitev, VPS 1105
Osmi dan, ponovitev, VPS 1200 Poročila
Poslovna borza, ponovitev
Morske steze, 3/5 del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev
Fran Žižek: Napravite mi to deželo spet nemško, 1/3 del tv nadaljevanke, ponovitev
Sova, ponovitev
V avtobusu, 1. del angleške nanizanke, VPS 1445 Leta more, 3/4 del koprodukcijske nadalj., VPS 1515 TV Dnevnik 1 - slovenska kronika Zlati cekin, 1. oddaja Cepecepetavcek
Besede, besede, besede, tv-igrica
TV dnevnik 2, vreme
Šport
Žarišče
B.Cavazza-A.TomaSič: Predsednik, izvirna tv komedija, VPS 2040
TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport
Obiski: NSK, VPS 2245 Video strani
SLOVENIJA 2
Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini, ponovitev Portret slovenskega glasbenika: Samo Hubad, ponov. Mačke, 4/5 del angl. poljudnoznanstvene serije, ponov. Glasba, show in cirkus: Barišnikov v Hollywoodu, pon. Poročila
Omizje, ponovitev
Beverly Hills, 90210, 4/22 del ameriške naniz., ponov. Finski arhipelag
Slovenija - umetnostni vodnik: Tunjice, ponovitev TV dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda
Slike iz Sečuana: Obiranje čaja, 10. del dokumentarne
oddaje
Sova
Buntz z Beverly Hillsa, 5/13 del ameriške nanizanke Leta more, 4., zadnji del koprodukcijske nadaljevanke Video strani

A KANALA
Astrološka napoved
RIS, risanke in spoti
Drugačen svet, ponovitev 82. dela
Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 19. del
Male živali, ponovitev 53. oddaje
Ninja želve, 38. del ameriške risanke
Risanka
Dnevnoinformativni program Kult-ura, pol ure kulture
Smithsonian, 1. del dokumentarne serije - Zanimive oddaje, ki se bodo dogajale v Škotskem višaju, ob hudournikih v Skalnem gorovju - vse do džungel ob Amazonki...
Drugačen svet, 83. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM
® RAI 1		§3 RETE 4		($) TMC		® Koper		DtO Hrvaška 1	
	Aktualno: Unomatti-		Aktualno: Telesveglia,		Euronevvs	■	Harry O., ameriška na-		Dobro jutro, Hrvaška
	na. vmes dnevnik in		vmes od 7.30 dalje		Nad.: Doppio imbro-		nizanka		Poročila
	gospodarstvo		vsakih 30 min. vesti		glio, 9.45 Potere	H	Istrska paberkovanja		Zgodbe iz Monticella,
	Film: 11 segreto del		Nad.: Marilena, 9.35		Rubrika: Zenska TV	IEI&1	Out, ponovitev 4/6 de-		50. del
	medaglione, vmes		General ' Hospital,		Nan.: Autostop per il		la angleške nadalje-		Poročila
	(11.00) dnevnik 1		10.10 Ines, 11.00 Pan-		cielo		vanke		TV šola
	Variete: Servizio a do-		tanal. 11.25 Amanda,		TMC News - Šport		Glasbeni vrtiljak		Ameriška angleščina
	micilio, vmes (12.30)		11.50 Celeste, vmes		Film: La signora a 40		TV novice		Marijana, 6/13 del
	dnevnik 1		(10.30) vesti		čarati (kom., ZDA 73,		Robin Hood iz vesolja,		francoskega anim. fil-
	Dnevnik in Tri minute		Variete: A časa nostra		i. Liv Ullmann, Gene		ameriška risana serija		ma
	Fatti, misfatti e...		TG 4 vesti		Kelly, E. Albert)		Nevarnost v goljavi,		Poročila
	Italijanska kronika		Variete: Buon pome-		Risanke		angleški mladinski tv		Ko se svet vrti, 50.del
	Variete: Buona fortuna		riggio		Nan.: Batman		film		Monofon
	Otroški variete		Nad.: Sentieri, 15.00		Dok.: Prijateljska nara-		Pablo Jacquelini, kata-		Poročila
	Mladinski variete: Big!		Grecia, 16.05 Anche i		va - Sivi kit		Ionski dok., 1992		Slika na sliko
	V Parlamentu in vesti		ricchi piangono, 16.50		Rubriki: Zenska TV,		Vonj po tropih, pon.		Ike, ponovitev 2/6 de-
	Aktualno: Italija, na-		Febbre d’amore		19.10 Guardaroba		Studio 2 - otroški spo-		la am. nadaljevanke
	vodila za uporabo		Rubrika 0 lepoti		Vreme in TMC News		red		Poročila
	Variete: Ci siamo? (vo-		TG 4 vesti		Nan.: Maguy - Il segre-		Primorska kronika		Učimo o Hrvaški
	di Gigi Sabani)		Aktualno: C’ eravamo		tario		TV dnevnik		Divji svet otrok, 17/26
	Vreme in dnevnik		tanto amati		Film: Deja vu - Amore		Harry O., am. tv nan.		del
	Film: L’organizzazio-		Nad.: La signora in ro-		e morte (dram., ZDA		Dragnet, am. tv nan.		Hrvaška država in
	ne sfida 1’ispettore		sa, vmes (18.55) vesti		’84, r. Jaclyn Smith,		Bersaglio		ljudje
	Tibbs (krim., ZDA 71)		Kviz: La cena e servita		Nigel Terry)		Sok modeme umetno-		Poročila
	Caffe italiano		Nad.: Renzo in Lucia		Športna oddaja: Mon-		sti, dok. serija		Moja knjiga o džungli;
	Dnevnik 1		Film: Nord e Sud,		docalcio		TV dnevnik		Neslišna nevarnost,
	Šport: nogomet, boks		vmes (23.30) vesti		TMC vesti in vreme		Lomilca src, ameriška		4/27 del
	Dnevnik in vreme		Nan.: Top Secret		Film: Dimensioni pa-		komedija, 1984 - igra-		Santa Barbara, 311.
	Danes v Parlamentu				rallele (kom., ’86, i.		ta: Petere Coyote, Nick		del
					Tom Villard, S. Dey)		Mancuso		Risanka
					Aktualno: CNN News				Dnevnik 1
		@ CANALE 5							Svetovalec, angleški
	| RAI 2								film
									Dnevnik 2
						{amF1 Avstrija T			
				(Ji ITALIA 7					Slika na sliko
			Na prvi strani						Poročila
	Cuore e batticuore		Variete: Maurizio Go-				Jutranji spored		
	Otroški variete		stanzo Show (pon.)		Risanke				
	Rubrika 0 vrtnarstvu		Nan.: La časa nella				Duhovi, ponovitev fil-		
	Film: 11 nuovo assi-		prateria		Nad.: Čara a čara		ma	0*0 Hrvaška 2	
	stente del dott. Gille-		Variete: ore 12		Nan.: I Campbell		Sinha Moča, 79. del		
	spie (dram., ZDA ’42)		Dnevnik TG 5		Nevvs Line - Vesti		Družina Meier, serija		
	Nan.: Lassie		Sgarbi quotidiani		Nad.: Aspettando il		Peter Pan in gusarji		
	Kratke vesti		Aktualno:	Forum,		domani, Il tempo della		Karnevalska princesa,		Video strani
	Segreti per voi...		14.30 Agenzia matri-		nostra vita		lutkovna igrica		Dnevnik 1
	Variete: I fatti vostri		moniale, 15.00 Ti amo		Deželni programi		Dekle iz prihodnosti		Pravi igralci, 6/15 del
	Dnevnik, gospodarst-		parliamone		Filmske novosti		Zvezdniki	pripo-		ameriške	humo-
	vo, rubrika 0 motorjih,		Nan.: Licia		Sette in allegria		vedujejo najljubše pra-		ristične serije
	vreme		Otroški variete		Nevvs Line -Vesti		vljice		Življenjske preiz-
	Razmišljanja		Kviz: OK il prezzo e		Nan.: Buck Rogers		Cas v sliki		kušnje, 5/13 del do-
	Nad.: Quando si ama,		giusto, 19.00 La mota		Il sasso nella scarpa		Hribovski zdravnik		kumentarne serije
	14.40 Santa Barbara		della fortuna		Film: Il terrore dei ma-		Cas v sliki		Ike, 3/6 del ameriške
	Kronika v živo		Dnevnik TG 5		ri (pust., It.-Fr. '62, i.		Nepozabna Coco, an-		nadaljevanke o enem
	Vesti in iz Parlamenta		Striscia la notizia		Emma Danieli)		gl./fr. film-Coco: Ma-		največjih vojskovodij
	11 coraggio di vivere		TV film:	Rapita		Nevvs Line - Vesti		rie-France Pisier		tega stoletja, Dvvightu
	Nan.: Hunter, vreme		(dram., ZDA '91, i. Da-		Colpo grosso story		Aljaska		D. Eisenhowerju, ki je
	Nad.: Beautiful		vid Morse)		Film: Una Magnum		Kockar, am. film -		legenda že za življenja
	Dnevnik in šport		Aktualno: Spazio 5		'special per Tony Sait-		igrajo: Paul Nevvman,		Glasbeni večer
	Film: L’aquila d’ac-		Variete: Maurizio Go-		ta (krim.. Pan. 76)		George C. Scott in dru-		Horoskop
	ciaio (pust., ZDA ’85)		stanzo Show, vmes		Nevvs Line - Vesti		gi		
	Mixer in Pegaz		(24.00) TG 5 vesti				Poročila; Tisoč moj-		
	Nočni dnevnik						strovin		
RAI 3
ITALIA 1
B KOPER
Studio 2 - otroški program Primorska kronika
			Pregled tiska
			
	Dok.: L’altrarete, vmes		Otroški variete
	(6.50) vesti		Nanizanke
	Kratke vesti iz Milana		Odprti studio
	Chi e di scena?		Otroški variete
	Znanstveni dnevnik		Varieteja: Non e la Rai.
	Deželne vesti		15.45 Unomania
	Popoldanski dnevnik		Nan.: College
	Dokumenti		Varieteja: Twin Clips,
	Samo za šport		17.30 Mitico
	Derby in dok. Geo		Nan.: MacGyver
	Nan.: Lassie		Varieteja: Rock & Roli,
	Vreme in dnevnik		20.00 Karaoke, vmes
	Deželne vesti		(19.30) šport
	Telegiornale Zero		Nan.: Quelli della Spe-
	Blob in Una cartolina		ciale
	Aktualno: Mi manda		Film: A scuola di
	Lubrano		Ninja (kom., ZDA ’89)
	Dnevnik ob 22.30		Variete: No limits
	Film: Donne in amore		Nan.: Quelli della pal-
	(dram., VB '69, i.		lottola spuntata
	Glenda Jackson)		Odprti studio in šport
£$ TELEFRIULI	
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan.: Riuscirh la nostra carovana...
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubrika o obrtništvu
	Ena rastlina na dan
	Film: Keefer, agente segreto (dram., ZDA 78. i. W. Conrad)
raMP Avstrija 2
# TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
Tisoč mojstrovin Poklicne slike: Optik Zemlja in ljudje Družinske vezi: Obisk iz onostranstva, 2. del Gaudimax, igra Cas v sliki Šport
Saga o domišljavcu, 3/4 del serije Cas v sliki Šport
Spomini, pogovor ž dr. V. FranHom Round Midnight, z jazz festivala na Dunaju, 1991
Poročila; Tisoč mojstrovin
@ Madžarska	
	Cez dan
	Peklenski raj, 1. del brazilske serije
	Zvezdniki
	Igra
	Hiša lutk
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Sanjski plesi, balet
	Igra
	Kupil bom to žensko, 142. del
	Cez dan
	Svet denarja
	Hamlet
	Večerna pravljica
	Delo na črno, am. nan.
	Dnevnik
	Una vita difficile, it. film
	Central express, mednarodna tv serija
	Dnevnik
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.40
Od predsednika do vratarja
JV film scenarista Borisa Cavazze in režiserja Antona Tomašiča
Pred nami je televizijski fim Predsednik ! scenarista in igralca Borisa Cavazze in režiserja Antona Tomašiča.
Film nam prikazuje deželo, ki je sicer ni, a je v njej tudi marsikaj prepoznavnega. Velika domoljubna gesla, ki se za njimi skrivajo sebični interesi, najbolj neverjetna partnerstva in povezave, ki jih lahko opravičuje samo pritlikava slast po oblasti. Bleščeč videz, ki za njim odkrivamo praznino in sebičnost. V vrvežu komedijsko razgibanih dogodkov je prikazan lik imaginarnega predsednika vlade in njegovih ministrov, ki v svojem pohlepu zagrešijo
nenavadno korupcijsko dejanje. Opozicija jim je na sledi in v rastoči nevarnosti se ponudi svojevrstna rešitev: ugrabiti je
treba predsednika in mu tako ustvariti mamljiv mučeniški sijaj, ki bo premamil volivce. A opozicija je iznajdljiva in spretno prevzame zamisel, in zdaj se znajde predsednik v nepredvidljivih situacijah, ki razkrivajo vso politično bedo in korupcijo.
V glavnih vlogah: Boris Cavazza, Vlado Novak, Štefka Drolc, Marjana Brecelj, Danko Ljušti-na, Bojan Emeršič, Dare Valič, Gojmir Lešnjak, Roman Končar. Direktor fotografije: Sven Pepeo-nik, scenografinja Simona Perne, kostumografinja Jerneja Jambrek, montažerka Ana Zupančič.
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujfega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zbori po želji; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno,
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.00,	6.30,7.00, 8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10
Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Koncert; 19.35 Intermezzo;
20.00	Radioteka; 21.30 Ars Anti-qua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 - 100,6 -104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik;
6.00	Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri
val; 8.45 Servisne informacije;
9.00	Pesem tedna; 10.00 Finančno svetovanje; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno.,.toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17,00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18,00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Dnevnik - prenos Radia Slovenija.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30.16.30.17.30.18.30	Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Almanah; 6.20 Drobci; 7.15 Dober dan, otroci; 7.45 Prireditve;
8.00	Ura je 8; 8,05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 10,00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert;
13.00	Glasba po željah; 14.45 Zlata leta rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi;
19.30	Dnevnik, nočni program.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.30 New Age;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštri-geca (M. Tomšič); 12.00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 12.20 Evergreeni; 12.40 MePZ Skala iz Gropade; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti;
14.00	Deželna kronika; 14,10 Na goriškem valu; 15.00 Instrumentalni solisti; li).30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.00 Mi in glasba: V svetu starih glasbil;
18.00	Odnos do življenja in smrti v kmečkih oporokah; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Tiho skrita med gorami (90 let kulturnega dela v Selah).
SATELIT
SUPER
5.30	Victory, poslovne novice, The Mix; 12.30 Finančne novice; 12.40 Media Europe; 13.30 Novice; 14.00 Inside edition; 14.30 Se-rie Noire, 16.00 The Mix; 17.00 On tho Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Se-rie Noire; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Focus; 22.00 Novice, reportaže; 22.45 Too Scared To Scream (ZDA 1985); 0.50 Survival, The Mix,
SKY ONE
7.00	DJ Kat Show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street;
14.30	Drugi svet; 15,20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver
18.00	Star Trek; The next genera tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street
20.00	Alf; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Round Table; 22.30 Hill Street Blues; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek: The Next Generation.
EUROSPORT
9.00	Aerobika: 10.00 EP v umetnostnem drsanju; 11.30 Aerobika;
12.00	Evrogoli; 13.00 Biljard; 14.00 EP v hitrostnem drsanju; 15.00 Hokej na ledu; 17.00 Portret Way-na Rayneya; 18.00 Speedway na ledu; 19.00 Konjeništvo; 20.00 Ameriški nogomet; 21.30 Športne novice; 22.00 Boks; 23.30 EP v karateju; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	Surfanje; 8.30 Dirke na ledu;
9.00	EP v dvoranskem hokeju;
10.00	Kegljanje; 11.00 Sguash;
12.00	Smučanje na vodi; 12.30 Ameriški nogomet; 14.30 Off Road Rating; 15.00 Boks; 17.00 Monster Truck; 17.30 Sguasfi;
18.30	Kickboks; 19.30 Evropskino-gomet; 23.30 Nogomet; 0.30 Mednarodni šport.
■
■

MTV
7.00	Awake On The Wild Side;
10.00	Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega;
18.00	The Real World; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits;
23.00	Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Post Modem; 2.00 Video; 3.00 Yoi; 3.30 Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Great Expectations: The Untold Story;
13.00	Loving Couples; 15.00 The Revolutionary; 17.00 Vanishing Corpses; 18.50 Great Expecta-tions: The Untold Story; 20.40 En-tertainment Tonight; 21.00 Pretty VVoman; 23.00 The Silence Of The Lambs; 1.00 Afternoon; 2.35 Mačk The Knife; 5.00 Firestarter.
MOVIE CHANNEL
6.00	Salome; 8.00 Puss In Boots;
10.00	Under Two Flags; 12.00 Pal Joey; 14.00 Testament; 16.00 Puss in Boots; 18.00 The Rat Race;
20.00	Outback; 22.00 Scenes From a Mali; 24.00 Crazy People;
1.35	VVheels Of Terror, 3.05 Mo'Better Blues.
PRO 7
5.35	Serije: Agencija Maxwell; 6.20 Vlcky, 6.45 Risanke, 9.30 Neizprosna, a prisrčna, 9.55 Agentka s srcem; 10.20 Prodani dedek (kom., Nem, 1962, i. Hans Moser); 12.05 Ulice San Francisca; 12.55 Show Billa Cosbyja; 13.30 Colt za vse primere; 14.20 Medeni teden (kom., ZDA 1988); 15.55 Neizprosna, a prisrčna; 16.45 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Perry Mason: Napačni razsodbi; 22.05 Jake in McCabe; 23.00 Krvava ulica (krim., ZDA 1955, i. Alan Ladd); 0.45 Poročila; 0.55 do 4. >0 Ponovitve.
6.00	Jutranji program; 9.00 Serije: Dr. Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča; 11.00 Tvegano; 11.30 Družinski dvoboj;
12.00	Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?;
17.30	Strašno prijazna družina;
18.00	Enajst 99; 18.15 Australian Open 93; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Ubijajoča skrb (ZDA 1987, i. Cheryl Ladd); 22.10 TV Štern; 23.15 Gottschalk; 24.00 Aljaska; 1.05 Australian Open 93;
5.10	Hans Meiser.
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.40 Ponovitve; 10.15 Maškerada (Avstrija 1934);
11.55	Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Hribovski zdravnik;
13.55	Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5; 17.05 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Srce je adut; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Bavarec na Ru-gnu; 22.00 Schreinemakersova v živo; 23.10 Kabaret; 23.40 Operacija ognjeni vihar (ZDA 1991, i. Wings Hauser); 0.35 Trojica s štirimi pestmi; 1.25 Pregled programa, Videotxt.
PREMIERE
7.00	Romeo predstavlja; 8.00 Najlepša; 10.30 Fantasy Island -otok duhov (kom., Kan, 1989);
12.45	Šport; 12.50 Showbiz; 14.15 Hoggy, Oskar in slep pisemski nabiralnik (otroška krim., ZDA 1988);
15.45	Obljuba Elmerja Jacksona (dram., ZDA 1987, i. Mark Hormon); 17.25 Lovci na dediščino (kom., ZDA 1990, i. Beau Bridges, Beverly D'Angelo); 19.00 Show-biz; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 No, značilno (kom., ZDA 1991, i. Kevin Bacon, Elizabeth Perkins);
22.10	Bohemsko življenje (dram., 1992, r. Aki Kaurismaki); 23.50 Box Office America; 0.15 Full Metal Jacket (vojni, VB 1987); 2.10 Prelomljena zaobljuba (krim,, ZDA 1986); 3.45 Party Doli (erot.. ZDA 1990); 5,05 Ne brez moje hčerke (ZDA 1991).

Sreda 27. januarja 1993
STOCKHOI
K0BENHy
LONDON
PRAGA
O PARIZ
MUNCHEN
O DUNAJ -> LJUBLJANA ' O BUDIMPEŠTA
O ZAGREB
ZURICH O
MILANO
SOFIJA
O MADRID
LIZBONA
O ANKARj
l ATENE
PALERMO
ALZIR
TRIPOLI
BENGAZI
KAIRO O
VČERAJ
MOSKVA O
n
O MINSK
O KIJEV
O HAMBURG AMSTERDAMQ BERLI
So k6ln X
O VARŠAVA
TEMPERATURE OB 13. URI
DANES
TEMPERATURE
PO SVETU
HELSINKI.....	-9/-4
OSLO......... -2/-18
STOCKHOLM... -9/-3 K0BENHAVN... 2/8
MOSKVA.......	-6/-5
BERLIN......... 0/4
VARŠAVA.....	1/4
LONDON......	-2/5
AMSTERDAM... 1/5
BRUSELJ.....	0/5
BONN.......... -1/5
FRANKFURT...	-2/6
PARIZ......... 1/8
DUNAJ.......	1/9
MUNCHEN.....	-3/9
ZURICH......	-3/6
ŽENEVA...... -1/10
RIM........... —/14
MILAN........ 5/12
BEOGRAD..... -1/14
NICA......... 5/15
BARCELONA... 3/14
BUKAREŠTA....	0/14
CARIGRAD....	6/15
MADRID.......	2/14
LIZBONA......	5/15
ATENE....... 12/16
LARNAKA...... 11/17
TUNIS....... 11/16
ALZIR........ 5/16
MALTA....... 14/15
JERUZALEM...	2/11
KAIRO.......	8/17
EVROPA / PONOVNO OSLABLJENA HLADNA FRONTA S SEVEROZAHODA
pod -20 C°
-20/-10C0
-10/0 C”
0/10 C“
110/20 C°|____[20/30 C»—nod 30 C°
zahodnih višinskih vetrovih bo naše kraje čez dan prešla oslabljena hladna fronta. Pred njo bo dotekal k nam nekoliko toplejši in bolj vlažen zrak
>90
1000
i 1010
PLIMOVANJE
Danes: ob 5,48 najnižje -19 cm, ob 11.12 najvišje 21 cm, ob 17.24 najnižje -39 cm.
Jutri: ob 0.10 najvišje 39 cm, ob 6.28 najnižje -18 cm, ob 11.44 najvišje 13 cm, ob 17.44 najnižje -32 cm.
topla
fronta
hladna
fronta
središče središče ciklona anticiklona
okluzija
VREMENSKA SLIKA
Nad vzhodno Evropo nastaja ciklonsko območje, nad zahodno pa je območje visokega zračnega pritiska. Ob severo-
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07.30 in zašlo ob 17.00. Dan bo dolg 9 ur in 30 minut. Luna bo vzšla ob 09. uri 03 minut in zašla ob 22. uri 04 minut.
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
jasno
poloblačno
oblačno
nevihta
sneg
megla
ALPE-JADRAN / OB JADRANU DELOMA JASNO, V NOTRANJOSTI PONEKOD MANJŠE PADAVINE
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA..	-1/7
TRST.......... 6/9
CELOVEC......	1/3
BRNIK........ -1/6
MARIBOR......	2/6
CELJE........ -2/7
NOVO MESTO	-1/6
NOVA GORICA -1/9 MUR. SOBOTA	2/5
PORTOROŽ.....	0/10
POSTOJNA.....	0/4
IL. BISTRICA.	-2/5
KOČEVJE....	-2/5
ČRNOMELJ.....	-2/7
SL. GRADEC...	2/3
BOVEC......	0/5
RATEČE.....	-6/1
VOGEL......	-6/-4
KREDARICA.... -15/-14
VIDEM......	0/9
GRADEC.......	3/6
MONOŠTER...	2/6
ZAGREB.....	1/7
REKA......... 4/9
V SLOVENIJI: Zmerno do pretežno SOSEDNJE POKRAJINE: V severni Italiji in oblačno bo, v notranjosti manjše, ob severnem Jadranu bo delno jasno, kratkotranje padavine, ponekod lahko drugod zmerno do pretežno oblačno, kot rahel sneg. Najvišje dnevne tempe- Ponekod bodo manjše padavine, v rature od 1 do 7 °C.	Alpah kot rahel sneg.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2
v mikrogramih na m3 zraka:
Ljubljana	49
Maribor	131
Celje	—
Trbovlje	78
Hrastnik	42
Zagorje	80
Šoštanj	30
Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G. Radgona: 123, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 41,Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 123, Sora Škofja Loka: 102, Ljubljanica Moste: 62, Savinja Laško: 102, Krka Podbočje: 90, Kolpa Radenci: 94, Soča Solkan: —.
HOROSKOP
Piše:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/20-4 : Čeprav se adrenalin burno pretaka po vaših žilah, danes ni prav veliko stvari, ki bi jih lahko uspešno in učinkovito opravili. Zato se vam bo zdel dan popolnoma izgubljen.
BIK 21-4/20-5 : Po vseh aktivnostih ste sedaj pripravljeni nekoliko izpreči in se umakniti vsakdanjemu direndaju ter uživati trenutke samote in počitka.
DVOJČKA 21-5/21-6 :2elite storiti kaj nepremišljenega, nenavadnega in tveganega, da bi ušli rutini in vsakdanjim obveznostim. Poskusite, tvegajte!
RAK 22-6/22-7 : Razpoloženi ste za velik korak naprej in zdaj, ko ste se že odločili, želite Cimprej uresničiti nameravano potezo. Storite tako, kot čutite, da je najboljše.
LEV 23-7/23-8 : Precej razburjenja bodo povzročile manjše težave v službi, kajti ne bo vam uspelo rešiti skorajda ničesar. To je posledica vašega preveč domačega načina obravnave.
DEVICA 24-8/22-9 : Zbudili se boste dobre volje in misel na kakršnokoli resno delo vam bo popolnoma odveč. Ce se le da, se prepustite prijetnim trenutkom in sladkim mislim na prihodnost.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Imate slabo navado, da največkrat veliko stvari prepuščate partnerju, saj z njimi ne želite imeti opravka. Zato se ne čudite, če se vam partner kdaj pa kdaj upre.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : V primerjavi z včerajšnjim dnevom bo današnji en sam dolgčas. Prekladali 'se boste z enega konca na drugi, nič naredili in najverjetneje morili se druge.
STRELEC 23-11/21-12 : Razpoloženi boste za romantiko, vendar se partner sploh ne bo odzval. Ne bodite užaljeni, tudi vi imate včasih svoje trenutke, ko se ne ozirate na druge.
KOZOROG 22-12/20-1 : Danes boste bolj malo izbirali besede, zato se prav lahko zgodi, da se boste v službi sporekli o zadevi, ki za vas sploh ni pomembna.
VODNAR 21-1/19-2 : Današnji dan se bo težko kosal z vče-rajšnjirn ugodnim razvojem dogodkov, zato imejte za vsak primer pripravljen rezervni plan, ki ga boste lahko ponudili.
RIBI 20-2/20-3 : Ko boste pregledovali svoje finančno stanje, se boste zavedli problemov, ki ste jih najmanj pričakovali. Prav zato bi si v prihodnje morali pustiti nekaj manevrskega prostora.
CESTE / VEČINOMA NORMALNO PREVOZNE
GRAZ
BELJAK
CELOVEl
CE V
VARAŽDIN
ZAGREB
Okarlovac
	ZASTOJI
X	ZAPRTA CESTA
A	POPRAVILA NA CESTIŠČU
*	POLEDICA
K	SAMO Z ZIMSKO OPREMO
<&P	ŠPORTNA PRIREDITEV
SZS	GOSTA
	MEGLA
1	BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
Ceste po Sloveniji so večinoma suhe. ter prevozne brez večjih ovir. Promet poteka tekoče ter brez zastojev. Tudi na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Voznike opozarjamo, da se lahko v više ležečih krajih in na izpostavljenih legah in mestih pojavi poledica, zato jim svetujemo previdno vožnjo.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
SLOVENIJA
Kope..............20/30
Golte..............0/10
Zelenica...........0/10
Straža pri Bledu..20/20
Rogla.............30/30
Kanin..............0/90
Rahtel-Pameče.....25/30
Soriška planina.....-/-
Vogel..............0/10
Kobla...............-/-
Mariborsko Pohorje...20/35
Kranjska gora......0/20
Pokljuka............-/-
Rog - Črmošnjice....-/-
Prvine..............-/-
Jezersko............-/-
Ulovka..............-/-
Krvavec.............-/-
Črni vrh............-/-
FURLANIJA-JK
Cimolais...........-/-
Claut..............0/0
Piancavallo......30/60
2abnice/0včja vas..-/-
Raibl..............-/-
Farni Avoltri......0/0
Forni dl Sopra...30/60
Paluzza-Timau....20/30
Paularo............0/0
Pontebba.........50/50
Pradibosco.........-/-
Prato Carnico......-/-
Zoncolan.........10/40
Sauris...........15/25
Sella Chianzutan..0/20
Nevejsko sedlo...20/80
Višarje..........35/60
VENETO
Sappada.........30/100
KOROŠKA
Podklošter.........-/45
Bad Kleinkirchheim ...20/50
Pliberk/Peca.......-/40
Sloveniji Plajberk.-/50
Dobrač............30/70
Nassfeld/Mokrine ..40/80
Spittal/Goldeck...10/65
Heiligenblut.....20/140
Katschberg........60/80
Koralpe/Golica.....—/35
Kotschach/Mauthen.30/50
Mallnitz.........15/120
AVSTRIJA
Arlberg..........25/140
Seefeld...........10/20
Kitzbuhel.........10/30
Obertauern......100/200
Zeli am See.......15/80
Schladming/Planai ...30/90
V VEDNOST
Kraški
bruhalni
Ujak
Ob glavni cesti iz Ajdovščine, malo pred Novo Gorico, marsikateremu popotniku pritegne pozornost lijakasta skalna zejeda pod mogočnim robom Tr-novsko-Banjaške planote. Pri dnu zajede je zanimiva hidrogeološka in hidrološka znamenitost, občasni kraški izvir Lijaka.
Izvir je visokovodni preliv iz kraSkega vodo-nosnika pod Tri-glavsko-Banjsko planoto, na stiku z neprepustno Hišno zaporo v spodnji Vipavski dolini. Večji del leta ne deluje, saj je tedaj gladina podzemne vode pod robom Hišnega preliva. Po obilnem deževju ali naglem taljenju snega na planoti podzemna gladina naglo naraste in izvir začne bruhati vodo z vso silovitostjo. Doslej so izmerili največji iztok: celo več kot 32 kubičnih metrov v sekundi. Po nekaj dneh izvir spet presahne.
V neposrednem zaledju
izvira je bila pred leti izvrtana raziskovalna vrtina, v kateri se meri režim gladine podzemne kraske vode. S temi raziskavami so ugotovili, da je nihanje gladine zelo intenzivno. V enem samem dnevu se vodna gladina lahko dvigne tudi do 40 metrov, v času najhitrejšega naraščanja vodnega stanja je hitros dviganja celo 5 metrov na uro. Podzemna voda s tega območja ves čas v globini odteka proti 5,5 kilometra oddaljeni Soči. V sušnih obdobjih je vodna glasina le nekaj centimetrov nad gladino akumulacije hidroelektrarne Solkan in tedaj se jasno odziva na nihanja gladine v akumulaciji.
Zaledje izvira je po dosedanjih dognanjih vi-sokoprepustna naravna kraska akumulacija podzemne vode, ki je obetaven vodni vir za vodooskrbo Nove Gorice.
Zlatko Mikulič