•Kuzmiča } ^ - j Studijska knjižnica Celje URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO X 28. februar 1965 ŠT. 6 VSEBINA Skupščina občine Brežice 52. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Brežice 53. odlok o mesečnih nagradah vajencev v občini Brežice Skupščina občinfe Sevnica 54. Odlok o prispevkih in davkih občanov v občini Sevnica 55. Odlok o stopnjah prispevkov in davkov občanov v občini Sevnica Skupščina občine Slovenske Konjice 56. Navodilo o uporabi osebnih avtomobilov za službene vožnje 57. Sklep o določitvi imen ulic in cest na območju mesta Slovenske Konjice Skupščina občine Šmarje pri Jelšah 58. Odlok o prispevkih in davkih občanov 59. Odlok o stopnjah občinskih prispevkov in davkov 52. Skupščina občine Brežice je na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. februarja 1965 po 22. in 120. členu zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63 in 4-10/65) sprejela ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Brežice. 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Brežice za eno odborniško mesto v III. volilni enoti, ki obsega Bregansko selo II. 2. člen Volitve bodo v petek, dne 26. marca 1965. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, objavi pa se tudi na krajevno običajen način v III. volilni enoti za volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. St. 013-5/65-1 Brežice, dne 13. februarja 1965. Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 53. _ Skupščina občine Brežice je po drugem odstavku člena uredbe o nagrajevanju vajencev (Uradni list I'LRJi št. 6-47/62) in 132. členu statuta občine Brežice [Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1965 sprejela ODLOK d mesečnih nagradah vajencev v občini Brežice. 1. člen Mesečna nagrada vajencev, določena v pravilniku gospodarske organizacije ali samostojnega zavoda ozi- Skupščina občine Velenje 60. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Velenje 61. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku Skupščina občine Žalec 62. Odlok o oprostitvi planinskega društva »Oljka« Polzela plačila dela občinskega prometnega davka 63. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku 64. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor Skupščine občine Žalec 65. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Žalec 66. Odločba o prenehanju veljavnosti odločbe o določitvi Zdravstvenega doma v Žalcu za občinski zdravstveni center roma v učni pogodbi, na območju občine Brežice, mora znašati: 1. v prvem učnem letu — najmanj 7.000 din 2. v drugem učnem letu — najmanj 9.000 din 3. v tretjem učnem letu — najmanj 12.000 din 2. člen Mesečne nagrade iz 1. člena veljajo kot minimalne nagrade za vse vajence na območju občine Brežice. 3. člen Gospodarske organizacije, samostojni zavodi in zasebni delodajalci se kaznujejo za prekršek po 9. členu uredbe o nagrajevanju vajencev, če določijo vajencem manjšo nagrado, kot jo predpisuje 1. člen tega odloka. 4. člen Nagrade, določene po 1. členu, se morajo izplačevati z veljavnostjo od 1. marca 1965. 5. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zvišanju nagrad vajencev za nekatere stroke (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-255/63). 6. člen Ta, odlok velja od 1. marca 1965. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 113-4/65-1 Brežice, dne 25. februarja 1965. Predsednik Skupščine občine Brežice Milan Šepetave 1. r. 54. Skupščina občine Sevnice je po sklepih zborov volivcev in po 7. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64), 8. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) ter 21. in 100. členu statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. februarja 1965 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov v občini Sevnica. III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki občanov na območju občine Sevnica se plačujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po tem odloku in po predpisih, izdanih na podlagi omenjenih zakonov in tega odloka. 2. člen Za kritje družbenih potreb, izvrševanje nalog in za opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakonu dolžna financirati občina in za kritje drugih potreb se uvajajo v občini Sevnica naslednji občinski prispevki in občinski davki: a) občinski prispevki: 1. prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 2. prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 3. prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 4. prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 5. prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 6. prispevek za uporabo mestnega zemljišča b) občinski davki: 1. davek na dohodek od stavb 2. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih, pravic 3. davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto 4. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb. 5. davek na dohodke od iger na srečo 3. člen Stopnje občinskih prispevkov in davkov so lahko progresivne ali proporcionalne in se ne morejo spreminjati tekom leta. Stopnje Občinskih prispevkov in davkov se predpišejo s posebnim odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Po pavšalnih osnovah se prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja plačuje od pavšalne mesečne osnove za naslednje kategorije dohodkov: I e S 'o O. 6 CT5 -p >.E o-a 3 > L od osebnih dohodkov odvetniških pripravnikov 60.000 2. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 10.000 3. od osebnih dohodkov hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah 15.000 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih 30.000 5. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških in lovskih organizacijah 10.000 6. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih društev 20.000 Osnove iz prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka. 5. člen Območje občine Sevnica je na podlagi 49. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) razdeljeno na tri proizvodne okoliše, in sicer drugi, tretji in četrti proizvodni okoliš. Območja posameznih proizvodnih okolišev predpiše občinska skupščiha s posebnim odlokom. Za posamezne proizvodne okoliše se s posebnim odlokom predpišejo nižje stopnje prispevka od kmetijstva kot znaša enotna stopnja, predpisana za vso občino. 6. člen Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se obračunava po osnovi vrednosti posekanega lesa bruto mase od m:l po osmih vrednostnih razredih, ki so predpisani v razdelitvi zasebnih in zadružnih gozdov in neurejenih gozdov družbene lastnine v vrednostne razrede na območju občine Sevnica s posebnim odlokom. Prispevek iz osebnega dohodka od gozdov se odmerja od naslednjih osnov po vrednostnih razredih, kakor sledi: Iglavci Listavci Vrednostni razred osnova od m:1 osnova od m:t din din 1 4.000 2.000 2 3.500 1.600 3 3.000 1.200 4 2.500 1.000 5 2.000 800 6 1.500 600 7 1.000 500 8 800 400 7. člen Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, manjši, se na zavezančevo prošnjo, ki se mora vložiti v osmih dneh po nastali škodi, prizna olajšava po predhodnem mnenju komisije oziroma kmetijskega izvedenca, če znaša škoda več kot 25 11 n na posamezni parceli tako, da se ugotovljeni odstotek škode odšteje od katastrskega donosa dotične parcele za dotično leto in tako zniža prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva. Stroške za ogled škode nosi zavezanec prispevka. 8. člen Za kmetijska zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, če je izkoriščanje takih zemljišč po obstoječih predpisih onemogočeno ali zmanjšano, se na prošnjo zavezanca za kmetijske površine pod daljnovodom, ki se jih ne more koristiti v sorazmerju na površino kulture, zniža sorazmeren del katastrskega donosa od dotične kulture in izvrši obračun prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva. 9. člen Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva, ki zaradi osebnih, družinskih in drugih posebnih razmer ne dosegajo 65.000 din letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg za delo sposobnih članov še več kot 2 nedoletna otroka ali odrasle za delo nesposobne člane, uživajo znižanje po 10 % za vsakega nadaljnjega nedoletnega otroka oziroma za vsakega odraslega za delo nesposobnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 % odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste ne-doletne otroke, za katere se daje otroški dodatek. Če zavezanec, katerega dohodek ne presega 100.000 dinarjev letno na družinskega člana, nima za delo spo- sobnih članov, se prizna olajšava po 20 % za vsakega za. delo nesposobnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne morp presegati 60 % celotnega prispevka °d kmetijstva. Zavezancu prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva, ki je imel v teku leta večje izdatke za zdravljenje ali stroške pogreba svojih družinskih članov, ki tih je moral sam plačati, se za take stroške, če znesejo letno več kot 10.000 din prizna olajšava tako, da se za razliko nad 10.000 din priznajo stroški in se od teh stroškov zniža prispevek, obračunan po stopnji, ki velja za obračun prispevka od kmetijske dejavnosti. Po tem odloku se štejejo za nedoletne otroke otroci do 16. leta, za odrasle dela nezmožne člane pa se štejejo vojaški in delovni invalidi z invalidnostjo nad 50 %, osebe s telesnimi hibami z nad 50 % zmanjšano delovno sposobnostjo, slepci, moški nad 60 let in ženske nad a5 let starosti in bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo. 10. člen Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki so bili aktivni udeleženci NOB, se priznajo naslednje olajšave: a) tistim, ki so se vključili v NOB v letu 1941, se prizna olajšava za 50 % b) tistim, ki so se vključili v letu 1942, se prizna olajšava za 40 % c) tistim, ki so se vključili pred 9. septembrom 1943, se prizna olajšava za 35 % č) tistim, ki so se vključili v letu 1943 po 9. septembru 1943, se prizna olajšava za 30 % d) tistim, ki so se vključili v letu 1944, se prizna olajšava za 20 % e) tistim, ki so se vključili v letu 1945, se prizna olajšava za 10 % Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki so materialno in moralno podpirali NOB, se priznavajo olajšave: a) do konca leta 1943 10 % b) v letu 1944 5 % Če zavezanec prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti v zakupni pogodbi pristane, da se lahko v zakup dano zemljišče takoj arondira, se odstotek znižanja iz prejšnjega odstavka poveča za 20 % za dobo zakupnega razmerja za zemljišča, ki so oddana v zakup za 5 do 10 let. 13. člen Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki so izvršili asanacijo sadovnjakov, vinogradov in drugih dolgoletnih nasadov pod pogoji in na način, določen po občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo, se zmanjša odmerjeni prispevek za 100 % za dobo 4 let, računši od 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem je bila izvršena asanacija. 14. člen Za zemljišča, ki so izpostavljena eroziji, se zmanjša če so ta zemljišča v kooperativnem razmerju s kmetijsko organizacijo in so izvršeni ukrepi za zaščito pred erozijo pod nadzorstvom občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, odmerjeni prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske proizvodnje glede na katastrski dohodek od tega zemljišča za 50 % za dobo 3 let, računši od 1. januarja prihodnjega leta po preteku leta, v katerem so bili izvršeni ukrepi za zaščito pred erozijo. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 15. člen Poleg obrtnih uslužnostnih dejavnosti, naštetih v republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov, plačajo prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku tudi vsi ostali zavezanci od uslužnostnih obrtnih dejavnosti (kopanje peska, gramoza, kamna, apna in opeke), ki zaposlujejo več kot 3 delavce. Olajšave prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti veljajo le za tiste zavezance prispevka, ki imajo priznano dobo aktivne udeležbe ali sodelovanja z NOV in morajo prošnji za priznanje olajšave priložiti overjen prepis odločbe o priznani aktivni udeležbi ali sodelovanju z NOV. V letu 1965 lahko te olajšave koristijo tudi tisti zavezanci prispevka, ki še nimajo priznano dobo aktivne udeležbe ali sodelovanja z NOV z odločbo pristojnega državnega organa, če predložijo ustrezno potrdilo Združenja borcev NOV občine Sevnica. 11. člen Zaradi pospeševanja živinoreje v III. proizvodnem okolišu se za intenzivno rejo živine ob maksimalni zmogljivosti posestva, če ima zavezanec kooperacijsko Pogodbo s kmetijsko zadrugo, prizna olajšava v tem, ha se zniža prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za vsako glavo goveje živine nad povprečnim številom v zadnjem letu, ki jo bo zavezanec zredil in prodal,* za 10%. Kot pitano govedo se smatra govedo, ki je težko najmanj 200 kg. 12. člen Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od Kmetijske dejavnosti se za zemljišča, oddana v zakup Kmetijski organizaciji za več kot 3 leta zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo, zmanjša odmerjeni Prispevek glede na dogovorjeni čas zakupnega razmer-Ja> kakor sledi: a) od 3 do 5 let 30 % b) od 5 do 7 let 60 % c) od 7 do 10 let 80 % č) preko 10 let 100% 16. člen Povprečni letni osebni dohodek delavcev iz delovnega razmerja, ki služi v postopku za odmero prispevka kot pavšalna letna osnova oziroma kot minimalna osnova zavezancev, ki plačajo prispevek po pavšalni letni osnovi, se določi kakor sledi: Predelava kovin kovinostrugarstvo, avtomehanika strojno ključavničarstvo, ključavničarstvo, precizna mehanika kleparstvo vodno instalaterstvo urarstvo kovaštvo vse ostalo iz te panoge Proizvodnja električnih aparatov in naprav elektroinstalaterstvo elektromehanika in podobno vse ostalo iz te panoge Proizvodnja kemičnih izdelkov fotografi vse ostalo iz te panoge Predelava lesa strugarstvo in mizarstvo 900.000—1,200.000 kolarstvo in sodarstvo 700.000 vse ostalo iz te panoge 500.000 Proizvodnja tekstilnih izdelkov krojaštvo za obleke in perilo 600.000 vse ostalo iz te panoge 500.000 din 900.000 700.000 700.000 900.000 600.000 700.000 500.000 800.000 700.000 500.000 400.000 300.000 Predelava usnja izdelava usnjene galanterije 700.000 čevljarstvo 500.000 vse ostalo iz te panoge 400.000 Sedlarska dela tapetništvo 700.000 vse ostalo iz te panoge 500.000 Proizvodnja živilskih izdelkov slaščičarstvo, pekarstvo, mletje žit 600.000 vse ostalo iz te panoge 400.000 Gradbene obrti instalaterstvo 1,000.000 kamnoseštvo, izdelava umetnega kamna in predmetov iz naravnega in umetnega kamna 1,000.000 teracerstvo 1,000.000 zidarstvo, izdelovanje fasad, slikarstvo in pleskarstvo, avtoličarstvo 800.000 pečarstvo in oblaganje s ploščicami 600.000 tesarstvo 500.000 vse ostalo iz te panoge 400.000 Obrtne, osebne in druge usluge moško in žensko frizerstvo 700.000 dimnikarstvo 500.000 vse ostalo iz te panoge 400.000 22. člen Zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, katerim se izvrši odmera po letni pavšalni osnovi ali po dejanskem dohodku, se prizna olajšava v obliki zmanjšanja prispevka, in sicer: 1. osebam, starejšim od 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), ki opravljajo uslužnostne obrtne dejavnosti in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb — 20 % odmerjenega prispevka; 2. osebam, ki same gospodarijo in opravljajo usluge brez uporabe strojev na mehanični pogon, če vzdržujejo dvoje ali več nedoletnih otrok ali za delo nesposobnih družinskih članov — 30 % odmerjenega prispevka; 3. invalidom in drugim osebam s telesnimi hibami in nedostatki, katerih delovna sposobnost je zmanjšana za več kot 50 %, kakor tudi osebam, ki so v teku leta bile zaradi bolezni pretežno nesposobne za delo, ne glede na to, ali opravljajo usluge ali proizvodno dejavnost, če ne zaposlujejo več kot enega delavca — 50 % odmerjenega prispevka; 4. zavezancem prispevka ne glede na to, ali opravljajo usluge ali proizvodno dejavnost, če imajo vajence, po 5 % od odmerjenega prispevka na enega vajenca. Nedoletnost otrok se računa do 16. leta. Določila 10. člena tega odloka se uporabljajo tudi za obrtnike — borce, katerim se izvrši odmera po letni pavšalni osnovi ali po dejanskem dohodku. Gostinske usluge gostišča v Sevnici in Krmelju od 800.000 do 1,500.000 gostišča v ostalih krajih od 100.000 do 800.000 Prevozne usluge prevoz s tovornimi avtomobili in traktorji od 1,000.000 do 1,500.000 prevoz z osebnimi avtomobili 400.000 23. člen Znesek invalidskih dajatev in otroških dodatkov, katere bi dobivali vojni ali delovni invalidi, če ne bi opravljali obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, se odbije od letne pavšalne osnove oziroma od skupnega dohodka in se jim na ostanek odmeri prispevek od obrtne dejavnosti. Povprečni letni osebni dohodek delavcev iz delovnega razmerja za prihodnja leta bo določen s posebnim odlokom. 17. člen Poleg primerov, navedenih v republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov, plačajo prispevek od obrtne dejavnosti v letnem pavšalnem znesku osebe, ki opravljajo naslednje dejavnosti: popravljanje kuhinjske posode din 100.000 18. člen Prispevek od obrtne dejavnosti plačajo po dejanskem dohodku vsi zavezanci, ki opravljajo proizvodno obrtno dejavnost iz 76. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, če uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb in zaposlujejo več kot 3 delavce. 19. člen Zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki so v preteklem letu dosegli skupni dohodek 12 milijonov din ali več oziroma osebni dohodek 2,400.000 din ali več, so dolžni voditi poslovne knjige. 20. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblasti, da lahko glede posameznih obrtnih delavnic odloči, da se jim zneski, ki so bili uporabljeni za povečanje osnovnih sredstev, priznajo v celoti ali deloma kot izdatek, če so bili uporabljeni za nabavo takih delovnih sredstev, s katerimi se na sodoben tehnični način pospešujejo boljše usluge in večja produktivnost dela. 21. člen Zavezancem, ki opravljajo dejavnost umetniških obrti, se zmanjša odmerjeni prispevek za 30 %, če dokažejo s potrdilom pristojne gospodarske zbornice, da se jim po zakonu o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov priznava svojstvo umetniških obrti. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 24. člen Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev so dolžni, če ne plačajo tega prispevka v letnem pavšalnem znesku, ne glede na višino doseženega skupnega dohodka, voditi knjigo dohodkov in izdatkov, kolikor niso dolžni voditi drugih poslovnih knjig po posebnih predpisih. 25. člen . Letna osnova za zavezance prispevka od intelektualnih storitev ne more biti manjša kakor sledi: — za odvetnike 1,000.000 din 26. člen Prispevek od intelektualnih storitev plačajo v letnem pavšalnerp znesku: 1. učitelji tujih jezikov in glasbe ter drugih šolskih predmetov, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, 2. sodni tolmači tujih jezikov, ' 3. duhovniki in druge osebe od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov in drugih sličnih dejavnosti. Duhovnikom in drugim osebam, ki pridobivajo dohodke od opravljanja verskih obredov in drugih podobnih dejavnosti, se znesek določenega letnega pavšalnega zneska, če so socialno zavarovani, zmanjša za 30%. 27. člen Zavezancem prispevka od intelektualnih storitev, ki ne plačujejo prispevka v letnem pavšalnem znesku, se priznajo smiselno olajšave, določene v 22. in 23. členu tega odloka. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 28. člen Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči v smislu 95. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) posebna komisija, ki jo imenuje svet za družbeni plan in finance. VII. DAVEK NA DOHODKE OD ZGRADB 29. člen Davku na dohodek od zgradb so podvržene zgradbe na območju občine. Davka od zgradb ne plačujejo kmetijska gospodarstva, ki je njihov edini vir dohodek od kmetijske dejavnosti in ki se nahajajo izven ožjega gradbenega okoliša Sevnica in Krmelj. Davka od zgradb prav tako ne plačujejo lastniki hiš, katerih hiše so stare nad 100 let in lastniki hiš, katerih hiše ne izpolnjujejo minimalnih tehničnih pogojev in se nahajajo izven gradbenega okoliša Sevnica. 30. člen Stroški upravljanja in vzdrževanja zgradb se priznajo v zneskih, ki so določeni v odloku o stanarini, za poslovne prostore pa v zneskih, ki so določeni v odloku o poslovnih prostorih. 31. člen Davka na dohodek od zgradb so oproščene osebe, ki dobivajo stalno socialno pomoč. 32. člen Pri odmeri davka na dohodek od zgradb se prizna olajšava v pogledu zmanjšanja davka zavezancem, katerih dohodek na člana gospodinjstva ne presega 50.000 din letno, če nimajo za delo sposobnih članov, in sicer za 20 % za vsakega za delo nesposobnega člana s tem, da skupno znižanje davka ne sme presegati 60 %. VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 33. člen Zaradi pospeševanja turizma na območju občine se ne obdavči dohodek od oddajanja opremljenih sob. IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 34. člen Kot samorodna trta se smatrajo vse necepljene trte. Kmetijske proizvajalne priprave, ki služijo za pospeševanje kmetijstva, se oprostijo davka na proizvajalne priprave. 35. člen Davek na samorodno trto znaša 30 din od trte, ne glede na proizvodni okoliš. X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB 36. člen Kot dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se šteje naslednji odstotek od osebnega dohodka, ki se izplačuje drugim osebam za uporabo njihovega dela, kakor sledi: L pri visokokvalificiranih delavcih 50 % 2. pri kvalificiranih delavcih 40 % 3. pri polkvalificiranih delavcih 30 % 4. pri nekvalificiranih delavcih 20 % 37. člen Plačila davka na tujo delovno silo se oprostijo osebe, starejše od 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske) in vojaški vojni invalidi, ki zaposlujejo samo enega delavca. Ce take osebe zaposlijo več kot enega delavca, plačajo davek po številu zaposlenih delavcev nad enim delavcem. XI. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE PRISPEVKOV IN DAVKOV 38. člen Plačevanje prispevkov od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku in po pavšalni letni osnovi, prispevkov od intelektualnih storitev v letnem pavšalnem znesku in pavšalnih zneskih davka na tujo delovno silo se vrši tromesečno. Plačevanje ostalih prispevkov in davkov, ki se plačujejo v letnem pavšalnem znesku, se opravi v dveh enakih polletnih obrokih, in sicer prvi obrok do 31. marca, drugi obrok pa do 31. avgusta. Prispevek od kmetijstva se plačuje po tromesečjih. 39. člen Oddelek za gospodarstvo in finance je pooblaščen, da sme od dolžnika prevzeti v družbeno last nepremičnino, ki jo le-ta pismeno ponudi zaradi plačila dolga iz prispevka oziroma davka. Cena za prevzeto nepremičnino se določi po komisijski ocenitvi ali po sporazumu. XII. KONČNE DOLOČBE 40. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki Skupščine občine Sevnica: 1. odlok o oprostitvi davka na tujo delovno silo (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 8-130/61), 2. odlok o dohodnini v stalnem znesku (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 17-269/61), 3. odlok o dohodnini v stalnem znesku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 33-281/64), 4. odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke iz kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev, premoženja, od dohodkov od prometa in kosmatega dohodka ter dohodkov iz dobitkov jugoslovanske loterije in lota (Uradni vestnik okraja Celje, št. 18-179/64). 41. člen Ta odlok začne veljati 1. marca 1965. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Uporablja se od 1. januarja 1965. St. 420-10/65-1 Sevnica, dne 23. februarja 1965. Nadomešča predsednika Skupščine občine Sevnica podpredsednik Vendel Ficko 1. r. 55. Skupščina občine Sevnica je po obravnavi na zborih volivcev in 12. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64), 13. in 130. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) in 21. ter 100. členu statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. februai/ja 1965 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov in davkov občanov v občini Sevnica. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Sevnica se glede dohodkov, na katere se plačujejo prispevki in davki občanov, uporabljajo stopnje prispevkov in davkov, ki so predpisane z zveznimi in republiškimi predpisi in s tem odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 2. člen Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plača po stopnji 6,8%. III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 3. člen Prispevek iz dohodka od kmetijske dejavnosti sc obračunava in plačuje po progresivni stopnji od katastrskega dohodka po proizvodnih okoliših: Osnova (v din) Okoliš II. III. IV. od 50.000 do 400.000 15% 12% — od 400.000 do 600.000 16 % 17% 13% - od 600.000 do 900.000 14% - od 900.000 do 1,200.000 18% 15% — nad 1,200.000 19% 15 % - 4. člen Stopnje prispevka iz osebnega dohodka od gozdov so proporcionalne in znašajo: a) za iglavce 30 % b) za listavce 25 % IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 5. člen Prispevek iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja po stopnji 6. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po letnih pavšalnih osnovah se plača in odmerja po naslednjih stopnjah: a) od storitvene obrtne dejavnosti 8 11 j, b) od proizvodne obrtne dejavnosti 17 "n c) od storitvene obrtne dejavnosti (gostišča) 12 " „ 7. člen Letni pavšalni zneski prispevka od obrtnih dejavnosti za osebe, ki se pretežno bavijo s kmetijstvom in za osebe, ki so socialno zavarovane (delavci in uslužbenci), kadar opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost za občane kot postranski poklic, skladno z zakonom o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov in za osebe, ki opravljajo razne usluge s pretežno uporabo lastne telesne delovne sile, znašajo kakor sledi: din — avtomehaniki 20.000 — kovači 10.000 — kleparji 12.000 — vodovodni inštalaterji 16.000 — ključavničarji 16.000 — finomehaniki 20.000 — elektroinstalaterji — elektromehaniki za gospodinjske 20.000 stroje 10.000 — radiotehniki 20.000 — mizarji 16.000 — sodarji 12.000 — kolarji 12.000 — tapetniki 10.000 — krojači 10.000 — šivilje 10.000 — čevljarji 10.000 — sedlarji 10.000 — soboslikarji 20.000 — pečarji 10.000 — zidarji 25.000 — tesarji 10.000 — brusači (potujoči) 4.000 — žagarji drv 4.000 — krpalci perila 2.000 — popravljalci kuhinjske posode 2.000 Za opravljanje obrtnih storitev, ki niso izrecno na- štete v tem členu, se plača prispevek v pavšalnem letnem znesku ustrezno najsorodnejši stroki, ki je omenjena v tem členu. 8. člen Najvišja ekonomska amortizacijska stopnja od obrtnih dejavnosti, ki plačujejo prispevek po dejanskem dohodku znaša: — na orodje, stroje in na zgradbe " 10 % 9. člen Prispevek v odstotku in po odbitku se plača od vsakega posameznega bruto dohodka in ob vsakem izplačilu, in sicer: 1. od dohodkov iz prodaje srečk in plačil pri športni napovedi in lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija 15% 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov io % 3. od provizij zastopnikov zavodov za varstvo avtorskih malih pravic 10 11 „ 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije 15% 5. od dohodkov daktilografov, stenografov in podobno za usluge, izvršene za državne organe, delovne in druge organizacije 15 11 „ 6. od provizij poslovnih agentov in poverje- nikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij ipd. ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije 15 " u 7. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo tovore ob pretežni uporabi lastne moči za gospodarske, družbene in druge delovne organizacije in državne organe, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku 15 % 8. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti z delovno živino 25 " „ 9. od dohodkov ostalih uslug in tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino (vleka lesa v gozdu) 15 10. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije 20 % 11. od dohodkov, ki jih ustvarjajo občani z občasnim in začasnim opravljanjem različnih uslug državnim organom, delovnim in drugim organizacijam za delo do treh dni 20 % 12. od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev 20 % Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev morajo pred pričetkom dela oziroma prireditve prijaviti zabavišče oziroma prireditev občinski upravi za dohodke. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 10. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plača po stopnji 170 1 ‘ . n- 11. člen Prispevek od intelektualnih storitev v letnem pav- šalnem znesku plačajo: din — učitelji tujih jezikov in glasbe ter drugih predmetov 8.000 — zapriseženi sodni tolmači za tuje jezike 10.000 — duhovniki za opravljanje verskih obredov za območje: a) Sevnica, Boštanj, Šentjanž in Tržišče 60.000 b) Studenec, Bučka, Loka 35.000 c) Razbor in Zabukovje 15.000 Duhovniki, ki so člani Cirilmetodijskega društva, plačajo 30 % od odmerjenega prispevka. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 12. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 17 11 11 n- VII. DAVEK NA DOHODKE OD ZGRADB 13.. člen Davek na dohodke od zgradb se plača po stopnji SO %. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 14. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plača po naslednjih progresivnih stopnjah: na osnovo davka od do 100.000 do 100.000 din 200.000 din 20 % 25% 30 % od 200.000 do 400.000 din od 400.000 do 600.000 din 35 % 40 0 „ 50 % od 600.000 do 800.000 din od 800.000 do 1,000.000 din nad 1,000.000 din 60 % IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 15. člen Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto se plača v naslednjih letnih zneskih: v proizvodnem okolišu II. III. IV. a) mlini na strojni pogon od 500 do 1000 kg na 24 ur 10.000 7.000 5.000 b) motorne Žale 1 m' na 8 ur 10.000 5.000 3.000 c) samorodna trta 30 30 30 X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 16. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plača na dobitke nad 10.000 din po stopnji 10%. XI. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB 17. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se plača po stopnji 5 %. 18. člen Letni pavšalni znesek davka za uporabo dopolnilnega dela drugih oseb znaša: a) v proizvodni obrti 20.000 din b) v storitveni obrti 15.000 din XII. KONČNE DOLOČBE 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Uporablja se za leto 1965. Št. 420-9/65-1 Sevnica, dne 23. februarja 1965 Nadomešča predsednika Skupščine občine Sevnica podpredsednik Vendel Ficko 1. r. 56. Svet za splošne in notranje zadeve Skupščine občine Slovenske Konjice je po 7. členu odloka o pogojih in načinu uporabe osebnih avtomobilov v družbeni lastnini in o povračilu za uradne vožnje uslužbencev občinskih upravnih organov z njihovimi osebnimi avtomobili (Uradni vestnik okraja Celje, št. 68-613/64) na seji dne 20. februarja 1965 izdal NAVODILO o uporabi osebnih avtomobilov za službene vožnje. 1. Za službene vožnje predsednika, podpredsednika in drugih skupščinskih organov ter uslužbencev občinskih upravnih organov Slovenske Konjice se smejo uporabljati osebni avtomobili samo v skladu z odlokom o pogojih in načinu uporabe osebnih avtomobilov v družbeni lastnini in o povračilu za uradne vožnje uslužbencev občinskih upravnih organov z njihovimi osebnimi avtomobili. Osebni avtomobili se smejo uporabljati samo za opravke in dejavnosti, ki so naštete v 2. členu odloka. 2. Osebni avtomobili, ki so družbena lastnina in osebni avtomobili uslužbencev za uradne vožnje se smejo uporabljati samo po nalogu tajnika občinske skupščine, ki lahko to svojo pravico prenese na načelnika oddelka za skupne in družbene službe. 3. Nalog za uporabo osebnega avtomobila, ki je družbena lastnina in nalog za uporabo osebnega avtomobila, ki je last uslužbenca, za uradno vožnjo se izda na podlagi naročilnice na posebnem obrazcu, ki ga predpiše oddelek za skupne in družbene službe. Izpolnjena naročilnica se predloži istočasno s predlogom za izdajo naloga. Za uporabo osebnega avtomobila, ki je last uslužbenca, za uradno vožnjo se lahko izda potni nalog samo v sporazumu z uslužbencem. V okviru oddelka za skupne in družbene službe gospodari z osebnimi avtomobili, ki so družbena lastnina. ekonomat, '7 katerega sestavu je določeno število šoferjev, skladno z odlokom o sistemizaciji delovnih mest. Potni nalog se mora pokazati šoferju, ki je določen za službeno vožnjo. Potni nalog služi kot dokazilo za izvršeno vožnjo. Šofer in uslužbenec, ki je opravil službeno vožnjo se podpišeta na potnem nalogu. Službena vožnja se praviloma začne in konča pred zgradbo občinske skupščine. Če se službena vožnja začne pred začetkom uradnega časa oziroma konča po uradnem času, sme šofer z avtomobilom na dom uslužbenca oziroma sme uslužbenca ob povratku odpeljati domov. Uslužbenec je dolžan potovati po najkrajši primerni poti in ne sme dajati šoferju naročil, naj ga vozi po kakšni drugi poti. Službena vožnja se mora opraviti v čimkrajšem času in se po končanem opravku čimpreje zaključiti. 4. Dolžnost ekonomata je, da gospodari z osebnimi avtomobili, ki so družbena lastnina, s skrbnostjo dobrega gospodarja, pri čemer se mora držati veljavnih predpisov in strokovnih navodil za vzdrževanje avtomobilov. Ekonom je skupno s šoferjem odgovoren za dobro gospodarjenje. 5. Ekonomat vodi evidenco o uporabi osebnih avtomobilov v družbeni lastnini in evidenco o uporabi osebnih avtomobilov last uslužbencev za uradne vožnje. Iz evidence morajo biti razvidni naslednji podatki: a) ime uporabnika oziroma lastnika avtomobila, b) službeni opravek, c) smer vožnje, č) čas uporabe avtomobila, d) stroški vožnje. 6. Dolžnost starešine, ki je dovolil uporabo avtomobila je, da skrbi da se po možnosti čimveč posameznih voženj združi v eno in da je avtomobil po možnosti polno zaseden. 7. Šofer ima posebno knjižico, v katero mora uslužbenec, ki opravi službeno vožnjo, potrditi izvršeno vožnjo. 8. Uporaba lastnih osebnih avtomobilov za službene vožnje je dovoljena samo skladno s 4. členom odloka o pogojih in načinu uporabe osebnih avtomobilov v družbeni lastnini in o povračilu za uradne vožnje uslužbencev občinskih upravnih organov z njihovimi osebnimi avtomobili. Uporaba lastnih osebnih avtomobilov za službene vožnje je dovoljena zlasti v primeru, ko gre za službena potovanja oziroma vožnje, ki trajajo izven rednega delovnega časa, ali se predvideva, da se bodo zavlekla v popoldanski, večerni ali nočni čas, oziroma se bodo morala opraviti na dela prost dan. Vsekakor je treba predvsem upoštevati načelo čimmanjših stroškov, to je da se s tako vožnjo prihranijo npr. dnevnice za šoferja in drugi stroški. Evidenca o uporabi lastnih osebnih avtomobilov za službene vožnje se vodi smiselno 3. točki tega navodila. 9. Povračilo za uporabo lastnega osebnega avtomobila uslužbencem za službene vožnje znaša 50 din za vsak prevoženi kilometer po uradno ugotovljenih razdaljah in se obračuna takoj po končani vožnji na podlagi obračuna na potnem nalogu, ki je pravni naslov za izplačilo. 10. Ko začne veljati to navodilo, neha veljati navodilo o uporabi osebnih avtomobilov za službena potovanja (Uradni vestnki okraja Celje, št. 54-486/62). 11. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 41-1/65-1/2 Slovenske Konjice, dne 20. februarja 1965 Predsednik Sveta za splošne in notranje zadeve ing. Jure Pokorn 1. r. 57. Svet za splošne in notranje zadeve Skupščine občine Slovenske Konjice je po 7. členu zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48, 8-35/49 in 20-108/50) in 6. členu pravilnika o označevanju imen ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35-180/59) skladno s 4. členom odloka o prenosu določenih zadev iz pristojnosti občinske skupščine v pristojnost skupščinskih svetov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 39-313/64) na seji dne 20. januarja 1965 sprejel SKLEP o določitvi imen ulic in cest na območju mesta Slovenske Konjice. 1. Nova ulica, ki poteka od Grajske ceste do parcelne številke 917 k. o. Konjice, se imenuje »Cesta pod goro«. 2. •Nova ulica, ki poteka od Šolske ulice do Cvetlične ulice, se imenuje »Aškerčeva ulica«. 3. Nova ulica, ki poteka od Lambrehtinove ulice do Obrtniške ulice, se imenuje »Dr. Rudolfova ulica«. 4. Sedanja »Pokopališka ulica« se preimenuje v »Tat-tenbachovo ulico«. 5. Nova ulica, ki poteka od »Aškerčeve ulice« do > Tattenbachove ulice« se imenuje »Pod gradom«. 6. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad- ■ nem vestniku okraja Celje. Št. 015-2/65-1 Slovenske Konjice, dne 20. januarja 1965 Predsednik Sveta za splošne in notranje zadeve ing. Jure Pokorn 1. r. 58. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po sklepih zborov volivcev in po 7. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64), 1. členu temeljnega zakona o davkih na dohodke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) in 8. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) v zvezi z 91. in 128. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1965 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki za območje občine Šmarje pri •Jelšah se plačujejo po določbah temeljnega zakona o Prispevkih in davkih občanov, republiškega zakona o Prispevkih in davkih občanov, po tem odloku in po Predpisih, izdanih na podlagi teh zakonov in tega odloka. 2. člen Za kritje družbenih potreb, izvrševanje nalog in za opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakonu dolžna finansirati občina in za kritje drugih potreb, se uvajajo naslednji občinski prispevki in davki: a) Občinski prispevki 1. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 3. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 4. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 5. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pra- vic, patentov in tehničnih izboljšav b) Občinski davki 1. Davek na dohodke od stavb 2. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 3. Davek na kmetijske proizvajalne naprave in sa-morodno trto 4. Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb 5. Davek na dohodke od iger na srečo 3. člen Stopnje občinskih prispevkov in davkov so lahko Progresivne ali proporcionalne in se ne morejo spreminjati med letom. Stopnja občinskih prispevkov in davkov kakor tudi osnove se predpišejo s posebnim odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Pavšalna osnova prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se predpiše v mesečnem znesku za: din a) hišno pomožno osebje 6.000 b) hišne upravitelje 8.000 c) osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 15.000 l-'> osebe, zaposlene v krajevnih skupnostih 30.000 d) odvetniške pripravnike 40.000 e) ribiče in lovce, zaposlene v ribiških in lovskih Podjetjih, zavodih, zadrugah ali gospodarskih organizacijah - 15.000 Osnove iz prejšnjega odstavka se uporabljajo samo a obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega oohodka. III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Če se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, zniža in sicer: a) do 1 leta 0% b) od 1 do 2 let 20 % c) od 3 do 4 let 50 % č) nad 4 leta 100 % 6. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za dobo 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi — za dobo 4 let; 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in to: a) za plantažne — nizko debelne kompleksne nasade za dobo 5 let b) za srednje debelne kompleksne nasade za dobo 7 let 4. ki se pogozdijo za dobo 20 let Za vinograde s hibridno (samorodno) trto se ne prizna nobenih oprostitev ali olajšav. Zemljišča, navedena pod 1. do 4. se oproste prispevka od kmetijstva le pod pogojem, da so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega upravnega organa, upoštevajoč pri tem rajonizacijo kmetijske proizvodnje. 7. člen Občina Šmarje pri Jelšah je na podlagi 49. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) razdeljena na tri proizvodne okoliše in sicer: srednjenižinski proizvodni okoliš, srednjevi-šinski proizvodni okoliš in višinski proizvodni okoliš. Za posamezne proizvodne okoliše se s posebnim odlokom predpišejo stopnje prispevka od kmetijstva, ki so proporcionalne in sicer za vsak proizvodni okoliš posebej. Meje med posameznimi proizvodnimi okoliši se določijo s posebnim odlokom. 8. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini od zasebnih gozdov, se odmerja od količine posekanega lesa po ugotovljeni osnovi od posameznih vrednostnih razredov gozdov. Pod količino posekanega lesa je razumeti bruto odkazano lesno maso. Za določanje vrednostnih razredov gozdov se uporabljajo isti predpisi kot za odmero prispevka za gozdni sklad. 9. člen Če so na zemljiščih, izpostavljenih eroziji, ki so v kooperativnem razmerju s kmetijsko organizacijo in pod nadzorstvom upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, izvršeni ukrepi za zaščito pred erozijo, se zmanjša odmerjeni prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva glede na katastrski dohodek tega zemljišča za 30% za dobo 3 let, računši od 1. januarja prihodnjega leta po preteku leta, v katerem so bili izvršeni ukrepi za zaščito pred erozijo. 10. člen V primerih elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih davčni zavezanec ni mogel preprečiti, se prizna davčna olajšava, če je znašalo zmanjšanje ka- tastrskega dohodka od poškodovanih parcel več kot za 15 n/0 v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom. Škodo povzročeno po elementarnih nezgodah ugotavlja na podlagi prijave zavezanca prispevka za kmetijstvo pristojni organ. V navedenih primerih se odpiše prispevek sorazmerno z zmanjšanjem donosa. 11. člen Zavezancem prispevka na dohodek od kmetijstva se prizna davčna olajšava v obliki znižanega odmerjenega prispevka in to: a) zavezancem, katerih katastrski dohodek ne presega 50.000 din letno na družinskega člana in ki poleg delazmožnih članov preživljajo še več kot 2 mladoletna otroka do 15 let starosti ali odrasle člane, nesposobne za delo, za vsakega tretjega in nadaljnjega otroka in ■za vsakega odraslega za delo nesposobnega člana po 10 % odmerjenega prispevka, vendar celotno znižanje ne more presegati 50 0/0 odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka pa se ne prizna tistim zavezancem, ki imajo še dohodke iz delovnega razmerja; b) zavezancem, kateri nimajo za delo zmožnih družinskih članov, se zmanjša prispevek za 20 % za vsakega družinskega člana, vendar celotno znižanje ne more presegati 60 % odmerjenih prispevkov. Pogoj za dosego olajšave pod a) in b) je, če ne morejo dati zemljišča v zakup. Za delo nezmožne člane se štejejo vsi moški, stari nad 60 let, vse ženske, stare nad 55 let ter vsi, ki dokažejo z zdravniškim spričevalom, da so nezmožni za delo nad 50%. c) zavezancem, ki so imeli izdatke nad 10.000 din letno zaradi zdravljenja obolelih članov družine, se prizna olajšava v določenem odstotku odmerjenega prispevka. Za uveljavitev olajšave mora zavezanec predložiti dokazila najkasneje do 31. 12. vsakega leta. Prošnjo je treba vložiti v januarju tekočega leta za preteklo leto. Med stroške zdravljenja se ne štejejo pro-tetična dela. č) zavezancem, ki so imeli izdatke zaradi smrti družinskih članov, se prizna olajšava v višini 20% od priznanih stroškov, vendar to znižanje ne more biti višje kot znaša enoletni prispevek za dohodek od kmetijstva. Za priznane stroške se šteje pogrebnina po predpisih komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, ki velja za občane v delovnem razmerju. 12. člen Osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, žganje apna, oglja ipd.) dohodke, ki presegajo 100.000 din letno, plačajo od tega dohodka prispevek po stopnji, ki velja za obrtno dejavnost po odbitku stroškov, ki so bili potrebni za dosego tega dohodka. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 13. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, po pavšalnem letnem znesku ali po odbitku. Ce ima zavezanec prispevka od dohodka od obrtno-uslužnostne dejavnosti več kot 3 zaposlene, plačuje prispevek po dejanskem-dohodku. 14. člen Povprečni letni osebni dohodek delavcev iz delovnega razmerja, ki služi za odmero prispevka kot pav- šalna letna osnova oziroma kot minimalna osnova za zavezanca, ki plačuje prispevek po dejanskem dohodku, določi občinska skupščina s posebnim odlokom za vsako leto posebej. 15. člen Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti. V dvomu, če je neka dejavnost storitvena ali proizvodna, daje svoje mnenje pristojna gospodarska zbornica. Pooblašča se Svet za družbeni plan in finance, da določi, da se lahko za posamezne proizvodne dejavnosti plačuje prispevek tudi po pavšalni letni osnovi. Po tej osnovi naj bi plačevali prispevek zavezanci iz proizvodne dejavnosti, če delajo sami, če so starejši in če zaradi drugih okolnosti ne dosegajo povprečnih dohodkov. 16. člen Pri odmeri dohodka od samostojne obrti se za ugotovitev ekonomske amortizacije uporabljajo veljavne stopnje po zveznih predpisih. Če zavezanec obrtne dejavnosti nabavi nove stroje (osnovna sredstva) v vrednosti nad 50.000 din, se pavšalnim zavezancem zniža predlagana pavšalna osnova za 3 leta in sicer za vsako leto še za enkratno višino amortizacije, zavezancem po dejanskem dohodku pa se prizna za 3 leta kot strošek in enkratni znesek amortizacije od nabavljenega sredstva. 17. člen Davčne olajšave navedene v 11. členu veljajo tudi za zavezance prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtniških in drugih gospodarskih dejavnosti. 18. člen Zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, katerim se izvrši odmera po letni pavšalni osnovi ali po dejanskem dohodku, se prizna olajšava v obliki zmanjšanja prispevka in sicer: 1. osebam starejšim od 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), ki opravljajo uslužnostne obrtne dejavnosti in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb ali strojev na mehanični pogon se prizna oprostitev prispevka v celoti; 2. invalidom in drugim osebam s telesnimi hibami in nedostatki, katerih delovna sposobnost je zmanjšana za več kot 50 %, kakor tudi bolnim osebam, ki so v teku leta bile pretežno nesposobne za delo, ne glede na to ali opravljajo usluge ali opravljajo proizvodno dejavnost, če ne zaposlujejo več kot enega delavca, 20 % od odmerjenega prispevka; 3. zavezancem prispevka ne glede na to ali opravljajo usluge ali izvršujejo proizvodno dejavnost, če imajo vajence, v višini 10% od odmerjenega prispevka na enega vajenca. 19. člen Znesek invalidskih dajatev in otroških dodatkov, katere bi dobivali vojni ali delovni invalidi, če ne bi opravljali obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, se odbije od letne povšalne osnove oziroma od skupnega dohodka in se na ostanek odmeri prispevek od obrtne dejavnosti. 20. člen Zavezanci prispevka, od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki so v preteklem letu dosegli skupen dohodek nad 15,000.000 din oziroma osebni dohodek 2,500.000 din ali več, so dolžni voditi knjige po predpisanem sistemu. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 21. člen Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev so dolžni, če ne plačajo tega prispevka v letnem pavšalnem znesku, ne glede na višino doseženega skupnega dohodka, voditi knjigo dohodkov in izdatkov kolikor niso dolžni voditi drugih poslovnih knjig po posebnih predpisih. 22. člen Letna osnova za zavezance prispevka od intelektualnih storitev ne more biti manjša kakor sledi: din 1. za odvetnike 1,200.000 2. za zdravnike kot svobodni poklic 900.000 3. za zobarje in dentiste kot svobodni poklic 700.000 23. člen Prispevek od intelektualnih storitev plačajo v letnem pavšalnem znesku ali po dejanskem doseženem dohodku: 1. učitelji tujih jezikov in glasbe ter drugih šolskih Predmetov, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb; 2. sodni tolmači tujih jezikov; 3. duhovniki, svečeniki in druge osebe od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov in drugih sličnih dejavnosti. 24. člen Zavezancem prispevka od intelektualnih storitev, hi ne plačujejo prispevka v letnem pavšalnem znesku, se priznajo olajšave, določene smiselno 10. in 17. členu tega odloka. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 25. člen Če nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči v smislu 95. člena zakona o prispevkih in davkih občanov posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. VIL DAVEK NA DOHODKE OD ZGRADB 26. člen Davku na dohodek od stavb in delov stavb so podvržene vse stavbe na območju gradbenih okolišev Ribarje pri Jelšah. Rog. Slatina, Rogatec, Kozje in “istrica ob Sotli, izven teh območij pa stavbe, v katerih se dajejo v najem stanovanja ali poslovni prostori. stanovanje se šteje po tem odloku stanovanje, ki lrna vsaj dva koristna prostora in osnovne pritikline. Davka so oproščene tudi stavbe stare nad 100 let m stavbe, ki so zgodovinsko ali kulturno zaščitene. 27. člen Kot stroške upravljanja in vzdrževanja stavb se prizna 50 ii/q od prejete najemnine odnosno najemne Vrednosti. 28. člen , . Davka na dohodek od stavb so oproščene osebe, m dobivajo stalno socialno pomoč. 29. člen Pri odmeri davka na dohodek od stavb se prizna , aJšava v pogledu zmanjšanja davka zavezancem, ka-crih dohodek na člana gospodinjstva ne presega 50.000 din letno, če nimajo članov sposobnih za delo in to 20 % za vsakega nesposobnega člana, s tem da skupno znižanje ne sme presegati 60 %. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 30. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic plačajo zavezanci na dohodke od nepremičnin in premičnin, oddanih v zakup, od podnajemnin in drugih premoženjskih pravic, če se od takih dohodkov ne plačuje drug prispevek ali davek. Na dohodek od oddaje opremljenih sob se davek po prejšnjem odstavku ne plačuje razen, če se oddajajo opremljene sobe turistom in potnikom. IX. DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB 31. člen Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačati davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb. Osnova za davek po prvem odstavku je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb in se določi v odstotku od izplačanega osebnega dohodka po posameznih vrstah obrtnih dejavnosti in sicer: a) proizvodna obrt 20 % b) uslužnostna obrt 15 % c) intelektualne storitve 15 % 32. člen Plačila davka na tujo delovno silo se oprostijo osebe, ki so starejše od 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske), ki zaposlujejo samo enega delavca. Če take osebe zaposlijo več kot enega delavca, plačajo davek po številu zaposlenih delavcev nad enim delavcem. 33. člen Oprostijo se tega davka kmetje, ki uporabljajo toliko tuje delovne sile, kolikor je lastnih odraslih članov na odsluženju rednega kadrovskega roka ali na vojaških vežbah nad 2 meseca, odnosno za delo nesposobnih odraslih družinskih članov. X. DAVEK NA DOHODKE OD IGER NA SREČO 34. člen Občani in zasebne pravne osebe iz območja občine Šmarje pri Jelšah, ki v Jugoslaviji pri igrah na srečo zadenejo dobitek, plačajo od tega dobitka davek. XI. KONČNE DOLOČBE 35. člen S 1. januarjem 1965 prenehajo veljati vsi občinski predpisi o davkih, ki urejajo obveznosti občanov in to predpisi o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja, od dohodnine v stalnem znesku, v odstotku od prometa od kosmatega dohodka, od priložnostnih dohodkov in na dobitke jugoslovanske loterije in športne napovedi in predpisi o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. 36. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Št. 010-9/65-1 Šmarje pri Jelšah, dne 27. februarja 1965 Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 59. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po sklepih zborov volivcev in 12. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64), 13. in 130. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) v zvezi z 102. in 136. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-245/64) na seji občinskega odbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1965 sprejela ODLOK o stopnjah občinskih prispevkov in davkov. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Šmarje pri Jelšah se glede dohodkov, na katere se plačujejo prispevki in davki občanov uporabljajo stopnje prispevkov in davkov, ki so predpisane z zveznimi in republiškimi predpisi in s tem odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 2. člen Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plača po stopnji 6,8 %. III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 3. člen Prispevek iz dohodka od kmetijske dejavnosti se obračunava in plačuje po proporcionalni stopnj-i na osnovo prispevka razen gozdov. Stopnje prispevka so naslednje po proizvodnih okoliših: a) v drugem proizvodnem okolišu 19 °/o b) v tretjem proizvodnem okolišu 15 % c) v četrtem proizvodnem okolišu 0 % 4. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od gozdov je proporcionalna in znaša od vrednosti bruto odka-zane lesne mase 20 %. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 5. člen Prispevek iz osebnega dohodka obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja po stopnji 17,5 %. 6. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po letnih pavšalnih osnovah se plača in odmerja po naslednjih stopnjah: a) od storitvene obrtne dejavnosti 17,5 % b) od proizvodne obrtne dejavnosti 17,5 "/o c) od storitvene obrtne dejavnosti (gostišča) 17,5 % 7. člen Letni pavšalni zneski prispevka od obrtnih dejavnosti za osebe, ki se pretežno bavijo s kmetijstvom in za osebe, ki so socialno zavarovane (delavci in uslužbenci) kadar opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost za občane kot postranski poklic skladno z zakonom o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov in za osebe, ki opravljajo razne usluge s pretežno uporabo lastne telesne delovne sile in sicer: A) din — avtomehaniki 50.000 — kovači 5.000 — kleparji 25.000 — vodovodni inštalaterji 20.000 — ključavničarji 15.000 — finomehaniki 50.000 — urarji 8.000 — elektroinstalaterji 20.000 — elektromehaniki za gospodinjske stroje 10.000 — radiotehniki 15.000 — mizarji 15.000 — sodarji 5.000 — kolarji 5.000 — tapetniki 12.000 — krojači 10.000 — šivilje 8.000 — čevljarji 4.000 — sedlarji 5.000 — soboslikarji 20.000 — pečarji 15.000 — zidarji 40.000 — tesarji 10.000 — brusači (potujoči) 2.000 — popravljalci kuhinjske posode 2.000 — osebe, ki pečejo kostanj 2.000 — čistilci obutve 5.000 — prevozniki premoga (privatniki) 20.000 Za opravljanje obrtnih storitev, ki niso izrecno naštete v tem členu, se plača prispevek v pavšalnem letnem znesku ustrezno najsorodnejši stroki, ki je našteta v tem členu. B) Za osebe, ki dobivajo dohodek od oddajanja opremljenih'sob turistom in potnikom preko turističnih gospodarskih organizacij ali birojev turističnih društev za vsako prenočitev in to: a) do dveh ležišč 25 din od vsake nočitve, b) preko dveh ležišč po 50 din od vsake nočitve. Zavezanci pod B) plačajo prispevek preko ustrezne organizacije ali biroja, ki ga odtegnejo pri izplačilu odškodnine za prenočevanje. Izplačevalci odškodnine so dolžni odtegnjene prispevke odvesti občinskemu upravnemu finančnemu organu v roku 7 dni od dneva izplačila. 8. člen Prispevek v odstotku in po odbitku se plača od vsakega posameznega bruto dohodka in ob vsakem izplačilu in sicer: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija 15 o/0 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov 15 % 3. od provizij zastopnikov zavodov za varstvo malih avtorskih pravic 15 % 4. od dohodkov, ki jih imajo posamez- niki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije 15 % 5. od dohodkov daktilografov, stenografov in podobno za usluge izvršene za državne organe, delovne in druge organizacije 15 % 6. od provizij poslovnih agentov in pover- jenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij ipd. ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije 15 % 7. od dohodkov transportnih delavcev in drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne moči za gospodarske, družbene in druge delovne organizacije in državne organe, če ne plačujejo Prispevka v pavšalnem znesku 8. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti z delovno živino 9. od dohodkov ostalih uslug in tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino (vleka lesa v gozdu) 10. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije 11. od dohodkov, ki jih ustvarjajo občani z občasnim in začasnim opravljanjem različnih uslug državnim organom, delovnim in drugim organizacijam za delo do treh dni 12. od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev 30 % 20 % 20 % 20 % 15 % Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev morajo pred začetkom dela oziroma prireditve prijaviti zabavišče oziroma prireditev za dohodke pristojnemu občinskemu upravnemu organu, kjer želijo imeti zabavišče ali prireditev. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 9. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plača po stopnji 17,5%. 10. člen Prispevek od intelektualnih storitev v letnem pavšalnem znesku plačajo: IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN SAMORODNO TRTO 14. člen Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto se plača v naslednjih letnih zneskih: — na samorodno trto od sadike 5 din X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB 15. člen Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb se plača po stopnji 10% 16. člen Zavezanci, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, plačajo davek za uporabo dopolnilnega dela drugih oseb v pavšalnih zneskih za vsakega zaposlenega delavca, in sicer: a) v proizvodni obrti 15.000 din b) v storitveni obrti 10.000 din XI. DAVEK NA DOHODKE OD IGER NA SREČO 17. člen Davek na dohodke od iger na srečo se plača na dobitke nad 10.000 din po stopnji 10 %. XII. KONČNE DOLOČBE 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965. St. 010-10/65-1 Šmarje pri Jelšah, dne 27. februarja 1965 — učitelji tujih jezikov in glasbe ter drugih predmetov 10.000 din — zapriseženi sodni tolmači za tuje jezike 12.000 din Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 11. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 17,5%. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 12. člen Davek na dohodke od stavb so plača po stopnji 10%. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 13. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih Pravic se plača po naslednjih progresivnih stopnjah: Na osnovo davka do 100.000 din 20 % do 250.000 din 30 % do 400.000 din * 40% do 600.000 din 45 % 50 % do 800.000 din do 1,000.000 din 60 % nad 1,000.000 din 70% 60. Skupščina občine Velenje je na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1965 po 22. in 120. členu zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list LRS, št. 11-92/63 in 4-10/65) sprejela ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Velenje. 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Velenje za novo odborniško mesto v 16. volilni enoti, ki obsega Tovarno usnja Šoštanj. 2. člen Nadomestne volitve bodo v petek, dne 26. marca 1965. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Odlok se objavi tudi na krajevno običajen način v 16. volilni enoti za volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Št. 013-4/65-1 Velenje, dne 24. februarja 1965. Predsednik Skupščine občine Velenje ing. Ludvik Mali 1. r. 61. Skupščina občine Velenje je po 1. in 5. členu uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53 in 52-897/58) in 3. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 29-387/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1965 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku. 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 14-150/62, 56-499/62, 9-70/63, 60-660/63 in 55-500/64) se tarifa občinskega prometnega davka po tarifni št. 1/6 dopolni z novim odstavkom, ki se glasi: Gostinskim obratom, ki imajo večje število abonentov in skrbijo za družbeno prehrano, se prizna olajšava od dejansko obračunanega prometnega davka na alkoholne pijače po številu obrokov v mesecu (za obrok se računa kosilo in večerja), in sicer: do 100 obrokov dnevno 0 % do 200 obrokov dnevno 15 % do 300 obrokov dnevno 30 % do 400 obrokov dnevno 40 % do 500 obrokov dnevno , 50 % od 500 do 1.200 obrokov dnevno 60 % od 1.200 do 1.400 obrokov dnevno 65% od 1.400 do 1.500 obrokov dnevno 70 % od 1.500 do 1.600 obrokov dnevno 75 % od 1.600 do 1.800 obrokov dnevno 80 % od 1.800 do 2.200 obrokov dnevno 90 % od 2.200 do 2.500 obrokov dnevno 95 % nad 2.500 100% Navedene olajšave se priznajo na dejansko obračunani prometni davek po veljavnih stopnjah. 2. člen Tarifna številka III/2 se spremeni in se glasi: Od prometa blaga na drobno, razen alkoholnih pijač. se plača poleg republiškega prometnega davka v višini 2 % še občinski prometni davek po stopnji 4 %. Od prometa na drobno na motorna vozila se plača poleg republiškega prometnega davka še občinski prometni davek po stopnji 1 %. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. marca 1965. S tem dnem preneha veljati 1. člen odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 9-70/63). St. 421-1/65-1 Velenje, dne 24. februarja 1965. Predsednik Skupščine občine Velenje ing. Ludvik Mali 1. r. Skupščina občine Žalec je po 1. in 5. členu uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53 in 52-897/58) in V. delu tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25-329/62) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1965 sprejela ODLOK o oprostitvi Planinskega društva »Oljka« Polzela plačila dela občinskega prometnega davka. 1. člen Planinsko društvo »Oljka« Polzela se oprosti plačila dela občinskega prometnega davka na maloprodajo alkoholnih pijač, ki je pripadal po dopolnilni stopnji občini Žalec. 2. člen Oprostitev velja za obveznost, ki je nastala v času od 1. junija 1962 do 10. avgusta 1963 in računu za promet: znaša po din — od maloprodaje vina 260.168 — od maloprodaje piva — od maloprodaje ostalih alkoholnih 20.462 pijač 63.510 Skupaj 344.140 3. člen Oproščeni del občinskega prometnega davka od maloprodaje alkoholnih pijač mora Planinsko društvo »Oljka« Polzela uporabiti za kritje obveznosti, ki so nastale v času poslovanja gostišča na Oljki. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 421-7/65-5/3/7 Žalec, dne 25. februarja 1965. Predsednik Skupščine občine Žalec Tone Delak 1. r. 63. Skupščina občine Žalec je po 1. in 5. členu uredbe o pravici ljudskih, odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53 in 52-897/58) in 3. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list SFRJ. št. 29-387/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku. 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik okraja Celje, št. 60-593/62, 7-47/63, 31-363/63, 49-444/64 in 68-636764) se v II. delu poglavja III. v tar. št. 2 in 3 spremeni stopnja in se glasi: Občinski prometni davek od prometa na drobno po tem odloku se plačuje: A) od prometa na drobno razen alkoholnih pijač, Motornih vozil in motornih ročnih kosilnic se plača poleg republiške stopnje 2 % davek po občinski stopnji ^ %; B) od prometa z motornimi vozili vseh vrst se plača poleg republiške stopnje 2 % davek po občinski stopnji 1 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. aprila 1965. St. 421-1/65-5/3/7 Žalec, dne 25. februarja 1965. Predsednik Skupščine občine Žalec Tone Delak 1. r. 64. _ Po 22. in 120. členu zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 1U92/63 in 4-10/65) in v zvezi s 1. členom odloka o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov v občinsko skupščino Žalec, določitvi števila odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine in določitvi volilnih enot v katerih Preneha odbornikom v prvi mandatni dobi mandat po dveh letih (Uradni vestnik okraja Celje, št. 16-162/63) je Skupščina občine Žalec na seji občinskega zbora dne 25. februarja 1965 sprejela ODLOK 0 razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor Skupščine občine Žalec. 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor Skupščine občine Žalec za volilno enoto št. 8, ki obsega naselji Petrovče in D obrisa vas in volilno enoto št. 12, ki obsega naselja Kasaze, ker je prenehal mandat odbornikoma Magdi Jarh v 8. volilni enoti in Karlu Vi-tancu v 12. volilni enoti. 2. člen Volitve v občinski zbor Skupščine občine Žalec za '*■ in 12. volilno enoto bodo 28. marca 1965. 3. člen Ta odlok prične veljati dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. |t. 020-8/65-2/6 Žalec, dne 25. februarja 1965. Predsednik Skupščine občine Žalec Tone Delak 1. r. 65. * Po 22. in 120. členu zakona o volitvah odbornikov bočinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63 in 4-10/65) in v zvezi z 2. členom odloka o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov v občinsko skupščino Žalec, določitvi števila odbornikov, ki se volijo v vsaki volilni enoti v zbor delovnih skupnosti ob- činske skupščine in določitvi volilnih enot, v katerih preneha odbornikom v prvi mandatni dobi mandat po dveh letih (Uradni vestnik okraja Celje, št. 16-162/63) je Skupščina občine Žalec na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1965 sprejela ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Žalec. 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Žalec, skupina — gospodarstvo (prva podskupina — industrija, obrt, gostinstvo) za volilno enoto št. 1, ki obsega delovno organizacijo »Montana«, zabukovški rudniki rjavega premoga in nekovin Žalec in volilno enoto št. 2 iste skupine, ki zajema delovno organizacijo Keramično industrijo Liboje, ker je prenehal mandat odbornikoma Ernestu Ramšaku in Francu Oblaku, ki sta bila izvoljena v teh volilnih enotah. 2. člen Volitve v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Žalec bodo 26. marca 1965. 3. člen Ta odlok prične veljati dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 020-7/65-2/6 Žalec, dne 25. februarja 1965. Predsednik Skupščine občine Žalec Tone Delak 1. r. 66. Skupščina občine Žalec je po 87. členu zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 9-89/61 in 33-222/62) in 138. členu statuta občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-242/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. februarja 1965 izdala ODLOČBO o prenehanju veljavnosti odločbe o določitvi Zdravstvenega doma v Žalcu za občinski zdravstveni center. 1. Odločba o določitvi Zdravstvenega doma" v Žalcu za občinski zdravstveni center (Uradni vestnik okraja Celje, št. 22-182/61) preneha veljati. 2. Ta odločba velja od osmega dneva po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 022-3/65-3/2 Žalec, dne 25. februarja 1965 Predsednik Skupščine občine Žalec Tone Delak 1. r. ■ ■ ' ■ — — Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje* v Celju - Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk ČP »Celjski tisk* Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg Svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1 200 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10