IEDNI8TV0 7-ARJF je v Ljubljani, FranfiSkanska ulica rt. 8 bkanui L nadetr.). Uradne ure m» stranke so od 10. do 11. ■so dne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj In tonikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiiuna pisma te ne . sprejemajo : : : IROCNINA: celoletna po pošti ali s rošiljanjem na dom za 11J d | vriijMUjVUi im uvuj l.tl polletna K 10 80, četrtletna Cijo celoletno K 26’4“ ostalo inozemstvo in Aneiiko celoletno K 36;-. Posamezne številke po 8 vin. Tjtro-Odrsko in Bosno K 21*60, po oc.jn 15-40 mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26 40: za * . • I..« :n Ar. I.iilrn ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov .* .• .• ob pol 11. dopoldne. \ *. . UPRAVMSTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. 3, 11., iq tira d uje ».a stranke od 8. do '.2. dopoldne in cd S. do 7. xvefai Inserati: enostopna petilvrstlca 30 vin., pocojen prostor, poslan* ::: in i ek la n e 40 vin. — lneenite spiejena tij ravniitvo. NefTankirana ali premalo franhirnua pisma se m oprete o'nje ■■ -......... Reklamacije lista ho poštnine prost«. ■ — Stev. 666. V Ljubljani, v ponedeljek dne 25. avgusta 1913. Leto HI. Po kaj se vračajo rezervisti? Naposled se je uresničilo, da se vračajo re-ervisti Vlak za vlakom drdia proti severu, «ln junakov, ki so potrebovali nemara več irabrosti. da so mogli pretrpeti to zanikrno ivljenje pomanjkanja in trpljenja brez smotra pa v največjih skrbeli za svojce, kakor če bi bili morali korakati naravnost pred topove z zavestjo, da bo vsaj kmalu vsega konec. Vra-cajo se in povsod jih sprejemajo sijajne uniforme, svetli cilindri, svečani obrazi. 1 upatam dobe celo kakšno cigaro ali kozarec piva. In ilovesne velike, doneče besede poslušajo o lju-bežni o'priznavanju, o hvaležnosti domovine. Ali taki slavnostni trenotki minejo hitro in besede raznese veter brez sledu. Deset mesecev življenja ob nezadostni hrani, brez prave strehe. v mnogih slučajih brez pitne vode, deset mesecev duhamornega dela, ki je neznosno rekrutom. kaj šele družinskim očetom, deset mesecev nesnage, deset mesecev nesigurnosti, de-iet mesecev življenja brez vsebine in cilja, ni hitro minilo in je zapustilo vidne in občutne sledove. Ko so jik pozimi v dolgih vrstah živinskih vagonov vozili na )ug m vzhod, brez pozdravov in slovesnosti so bili možje večinoma krepki in zdravi. Zdaj javljajo vsako po-jlajico, kjer se ustavljajo vlaki par minut in jih sprejemajo v paradi; ali v oceli pozdravih mož je čitati vse drugačne občutke m drugačne misli. . . Danes so sinovi domovine, brambovci m Junaki. Kaj pa bo jutri z njimi in kaj bodo zdaj jedle njih družine? Hudo je bilo vseh teh deset mesecev; kako pa bo zdaj? Na tisoče dela-zmožnih in dela željnih rok se vrača in se bo ponujalo; kdo jih bo prijel? Po vsei državi je gospodarstvo izpodjede-no; tista politika, ki je po nepotrebnem odgnala na tisoče zdravih ljudi od dela. od njihovih opravkov, iz delavnic, iz trgovin, z njiv, iz aboratoriiev je povzročilo tudi gospodarsko ESvSS katere še tiste, roke „iso mode Obit zadostnega posla, k, niso bile osrečene s Sko in sabljo. Strašna brezposelnost se je razlila po vseh deželah. Industrija je izgubila uročila, trgovski promet je padel, m če so po-"estni sloji občutili posledice tfe mteerije. ki r- povzročila celo vrsto gospodarskih polomov, radela vsa *a beda delavstvo naravnost katastrofalno. V te kaotične razmere pa prihaja zdai na fsuče Iludi; prihaja v domačije, v katere se je ' ju|„ih mesecih vgnezdilo pomanjkanje, če ne ksi hniseca. In vsi bi seveda nemudoma po-. phJvaii Zaslužka. Zakaj treba je živeti, in za ta namen ne zadostuje, da je bog dal človeku iv en e ter da oblači lilije na polju. Tudi z ajlepšimi ideali se ne utolaži lakota, ki je večja ,j!a od patriotizma in vere m narodnosti in etike irt estetike Imaš li denarja prijatelj? — to je vprašanje vseh vprašani na tem prekrasnem svetu Ker ni dovolj, da so spretne roke spekle kruh, našile sukenj in čevljev zgradile hiš in palač, obdelale polja in zgradile železnice Ni dovolj, da privažajo ljudje, zastavljajoči z delom svoje življenje, iz najoddalnejsih krajev ž vež in surovine in izdelke. Vsaka roka mora našteti gotovih denarcev, če hoče nesti ženi in otrokom kruha. .... , Do denarja pa morajo priti vse te roke edino z delom. Zakaj krasti je prepovedano, beri čiti je'prepovedano, goljufati je prepovedano. I e če si mogočen in če znaš spraviti varanje v velik sistem, ti je sleparstvo dovoljeno, ker ti tedaj paragrafi ne bodo mogli do živega. Uboga para pa nima do denarja druge poti kakor delo, ki ga mora prodajati pod pogojem, da prepusti glavni dobiček onemu, ki ga je kupil. Zdaj se je hipoma povečala armada onih, ki ponujajo svoje roke. Včeraj so bili še brambovci domovine, danes so nezaposleni delavci. In dela ni. * Kaj bo storila domovina? Sprejemala Je svoje junake na kolodvorih, pozdravljala jih je z vznesenimi besedami, svoje godbe jim je pošiljala nasproti, da so jim igrale patriotične koračnice. Ali od vsega tega ni kruha, obleke in stanarine. Sinovi domovine potrebujejo dela. Kje ga bodo dobili? Le s tem, da poskrbe možem, ki so morali zaradi njenih namenov doprinašati najtežje žrtve ter svoje in svojih družin interese zapostaviti na najzadnje mesto za zahteve visoke politike, more država deloma odplačati veliki dolg, ki se ne poravna z nobenim križcem in t nobeno nališpano besedo. Ce ne poseže država odločno vmes, ni upanja, da bi vse te roke, ki prihajajo zdaj nenadoma na trg, dobile posla. Privatna industrija nima dosti dela in iz same človekoljubnosti ne bo odpirala tovarn. Blazni politiki naše visoke diplomacije je zahvaliti, da tudi nima upanja na večja naročila z onih trgov, kjer bi bile njene najnaravnejše kupčije, namreč z balkanskih. Le od države more dohiti toliko posla, da pridejo včerajšnji vojaki, današnji delavci lehko do dela in zaslužka. Niti treba ni, da bi pričela država z delom, ki bi bilo le za silo in le zaradi sile. Vsakovrstna javna dela, ki so potrebna. Čakajo na izvršitev. Ako bi se vlada zavedala svojih dolžnosti do prebivalstva, bi moralo biti veliko takih del če ne- dovršenih, pa vsaj že v polnem tiru. Več kakor deset let se vleče vprašanje kanalov, pri katerih bi cela armada delavcev lehko dobila dela. Številne železnice so nujno potrebne; ali tiste, ki se grade, se izvršujejo z nezadostnimi sredstvi, druge so kljub davnim zahtevam prizadetih krogov še vedno le študij. Izgradba telefonske mreže je po vsej državi pereča, ali doslej so prihajale iz ministrstva same obljube, dejanja pa nobena ne. Tožbe zaradi pomanjkanja bolnišnic kriče že v nebesa. Vseučilišča in tehnike tarnajo, da jim je vse znanstveno delo zaprečeno, ker primanjkuje potrebnih zavodov. Na vseh koncih in krajih bi bilo treba šol. Ako bi imela država tukaj toliko odločnosti. kolikor jo je kazala v svoji visoki politiki, takrat ko je mobilizirala in odtegnila cele trume prebivalstva rednemu gospodarskemu življenju, bi bilo v kratkem času lehko dela dovolj. Če pa bi gospodje v svojih višavah odgovorili. da ni denarja, tedaj jih je treba vprašati, kje so niih finančni pomisleki, kadar zahteva militarizem sto in sto miljonov; kje so dobili denarja za mobilizacijo? Leto dni smo imeli izključno militaristično politiko. Čas je, da pride gospodarska politika na vrsto. In to je sedaj tem bolj potrebno, ker se s povratkom rezervistov beda v najširših kiogih še pomnožuje. Ko so pošiljali rezerviste v Bosno, Hercegovino, Dalmacijo, niso vse te monžice vedele, po kaj jih pošiljajo dol. Zdaj se vračajo. In povedati jim je treba z dejanji, po kaj prihajajo nazaj. Našim rudarjem. Na mednarodnem rudarskem kongresu v Karlovih varih ie govoril med drugimi tudi angleški delegat sodrug A. Stanley. ki je tudi državni poslanec. Njegov govor je za avstrijske rudarje, ki nimajo še tako čvrste strokovne or-ionizacije kakor bi bilo potrebno za izboljšanje jiiihovih bednih življenskih razmer, tako poučen, zlasti kar se tiče smotrene agitacije, da ga objavljamo v celoti. Stauley je dejal: »Tovariši! V imenu angleških delegatov izjavljam. da bomo podpirali predloge o kolektivnih pogodbah in minimalnih mezdah. Glede predloga o kolektivnih pogodbah menim, da *:no že toliko napredovali, da je to vprašanje i:rejeno na Angleškem. Malo je krajev v deželi. morda niti enega, kjer bi ne imeli že popolnega sistema kolektivnih pogodb. Angleška e razdeljena na štiri ali pet središč in oni del, ki ga imenujemo federirano ozemlje, daje dve tretjini vsega premoga in v tem ozemlju imamo približno 20 let posredovalni urad. ki urejuje (iiezdna vprašanja in vprašanje cen med rud-piskimi podjetniki in delavci, ki so zaposleni pri (■,iih. Imamo poseben posredovalen urad za velike južnozapadne premogovnike, namreč za gotsko. Durham, Nordthumberland in inurnio judi tri različne pogodbe, ki veljajo vse do začetka leta 1915; in skoraj lehko trdim z gotovostjo, da preyladuje po vseh angleških premogovnikih splošno čuvstvo, da je treba priboriti z vsemi dopustnimi sredstvi en sam posredovalni urad za vso Angleško. Le moč organizacije, to opravičeno trdim, je dosegla vse to. Naš predsednik Smillie je povedal, da smo pomnožili letos število naših članov za 100.000 in malokje boste našli na Angleškem med organiziranimi rudarji še neorganizarane. V okrajih, ki jih zastopava s tov. Deanom, je bilo v začetku letošnjega leta večje število delavcev ki so bili še izven organizacije. Člani organizacije so se zato odločili, da prenehajo določenega dne z delom in da ne začno prej delati, dokler ne bo vsak delavec v tem okraju organiziran, štiri dni je bilo treba, da so to izvršili in po preteku štirih dni smo zopet pričeli z delom in vsak delavec je bil član organizacije. ’1 ovariši, kar smo bili mi storili v našem malem okraju, to so storili tudi delavci po večjih okrajih v južnem VValesu, v Yorkshiru, Lancashiru in drugod. Preden bo doteklo letošnje leto — in mislim, da se ne motim prav nič — ne bo na vsem Angleškem niti enega delavca, ki bi ne bil član delavske federacije. Kar moremo za vas storite bratje je, da apeliramo na vas: polagajte vso važnost na skalo organizacije, le če boste združeni okolo te skale, tedaj se bodo uresničili vsi vaši ideali, vse vaše upanje se bo izpolnilo. Z veseljem nas navdaja vest. da naraščajo vaše organizacije in prednosti, ki jih imamo, izvirajo le od tod. da imajo naše organizacije večjo moč. Ali Če boste postopali na ta način kakor mi. tedaj boste dosegli tudi ugodnejše razmere, kakršnih se veselimo že mi. Glede resolucije o minimalni mezdi, pripominjam le. da obravnava ta resolucija velevaž-no načelo. Naš prvi internacionalni kongres pred 24 leti v Tolemetu v Belgiji se je že bavil s to zadevo prav temeljito. Od takrat smo napredovali. ali rešeno to vprašanje še ni. Zdi se mi. da je v varčnosti veliko načelo, ki je samoposebi umevno in prva naloga vsake indu-struje bi morala biti, da posveča prime no pozornost domovom in mezdam delavcev, ki dela- -jo v tej industriji. Ne bis inelo biti nobenega Zčtr kona, ne božjega ne človeškega, če se smem tako izraziti, ki b lehko silil delavca, da izrablja svojo moč le v interesu posameznih ljudi, temveč v interesu splošnosti mora biti polnoude-ležen pri bogastvu, ki ga proizvaja. Le če bi industrija, v kateri dela. ne prejemala dovolj denarja, da bi preskrbovala delavca in njegovo družino z vsem potrebnim, le to bi jo oproščalo, To bi sicer za delavca ne bila tolažba, ali nekaj tolažb bi bilo v tem, da mora marsi-je pa vredna delavct ke dnla zanjo in neuprvi-a kdo živeti brez teh potrebščin. Taka industrij« veleindustrij, ki kopičijo bogastvo in lehko bi vdrževala pošteno svoje delavstvo, ki dela zanjo in nepravično je. da mora delati delavec na mezdo, s katero ne more živeti. Dejstvo je, da nikdar v zgodovini še niso tako izkoriščali delovnih si! z a kopičenje bogastva, kakor v naših časih; nikdar n bil poedini delavec tako koristen delit, ki ga mora izvršiti, kakor danes, Za našo deželo smo napravli račune, ki so jako jasen prepričevalen zgled za te trditve. Skupni dohodki angleškega prebivalstva so znašali 1. 1911. 200 miljonov funtov šterlingov (1 funt sterling = 24 K) To ogromno bogastvo se jn razdelilo med angleško prebivalstvo na sledeči način: 40odstotkov tega bogastva je dobilo 80 odstotkov prebivalstva in 60 odstotkov tega bogastva je dobilo 20 odstotkov prebivalsvta. Ali je to pravična razdelitev bogastva v civilizirani deželi? Težkoče, bratje, niso v produkciji, temveč v razdelitvi. Zaslužimo že dovoli denarja, le to je da pride v premalo žepov. Vidimo veliko bogastvo angleške ru-dokopne industrije. Ni je industrije, ki bi bila tako bogata. Če prav smo dosegli 65 odstotkov; povišanje naših mezd nad temeljno plačo, je to povišanje prav ponižno v razmerju proti neštetim miljofivm, ki jih spravljajo podjetniki in mečejo nam le drobtine, čeprav imamo pravico do večjih zahtev. Soglašamo z vami v tem, da nam je nekoliko koristil zakon o minimalnih mezdah. Uprizorili smo največjo stavko, ki je bila kdaj v naši deželi. Ali ta zakon ne prinaša nikakršnih prednosti najboljše plačanim razredom našega delavstva. Bratje, ta stavka je zahtevala od nas vseli, od vsakega toliko žrtev! kakor še nobena stavka, o katerej le govori zgodovina. Večji del stavkajočih Je menil, da ne bodo nikdar imeli primerne koristi od stavke; ali dosegli smo boljši mezde za starejše in slabotnejše delavce. Prišli smo do prepričanja, da je veliki cilj. za katerega se oborožujemo, v, tem da postane življenje našega delavstva življenje zdravja, sile in moči, da bodo lehko o-pravljali vsakdanjo delo, da bodo imeli poštene dohodke in da jih ne zadene usoda bornih človeških strojev, ki se morajo obubožani boriti v svojih domovih z bedo in pomanjkanjem. To ni ideal človeškega življenja, temveč zahtevamo. da zaslužijo naši delavci dovolj, ker delajo, da bi živeli lehko nekoliko dohodke in da jih ne zadene usoaogkdšt.idaa bošlje v časih bolezni in nezgod, dotlej da bi bili zopet sposobni za delo. Zato smo tudi z dušo in srcem za ta predlog in moja prva beseda jfi moja zadnja, namreč: Vi ne morete, mi ne upamo doseči teli velikih idealov, če ne moremo zidati na močr.o silo organizacije, če drug drugemu ne zaupamo in če ne pripravimo vse delavstvo v naše organizacije.« Stanleyjev govor je zbudil pri vseh delegatih burno odobravanje. Tudi avstrijski rudarji sc morajo pripravlati, da dobe minimalne mezde. Boj ne bo lehak in čas za ta boi bo šele tedaj, če bodo vsi naši rudarji do zadnjega v eni sami, mednarodni rudarski organizaciji. Dnevne beležke. — BeMova spominska slavnost. V soboto zvečer sc je zbralo lepo število ljubljanskih sodrugov in sodružic v veliki dvorani »Mestnega doma« k Beblovi spominski slavnosti. Pevci so z lepim zborom otvorili večer, nato ie govoril sodrug Etbin Kristan. V svojem govoril je markantno izklesal Beblovo osebnost. Bebel, prihajajoč iz največje bede proletarskega življenje. Bebel. revolucionar od rojstva le moral postati to kar jc bil — neizprosen sovražnik in rušilec kapitalističnega družabnega reda. Jasno je očrtal sodrug F.tbiu Kristan prehod od vnetega zagovornika zedinjene Nemčije do nasprotnika te države ki ni i>o svojii ustanovitvi rešila proletarskega razreda suženjstva. In Bebel je sedaj stopil na čelo razredu, iz katerega je prihajal, zbujal jc delavstvo iz njegove tope zadovoljnosti in mu vlival pogum, jačil voljo in pokazoval cilje, ki jih mora doseči delavstvo. če sc hoče znebiti kapitalističnega tlačanstva. Četica je bila, ki jo je v početku vodil Bebel, ob njegovo smrt jc narasla ta četica — nekdaj od vseh preganjana, od vseh prezirana — v najmočnejšo stranko v Nemčiji. Socialističnega zmaja ie hotel streti železni kancelar Bismarck, preganjanje ie le še vse bolj učvrstilo jo tako. da je danes vsak boj proti njej neuspešen. Z napeto pozornosto so sledili sodru-gi in sodružice izvajanjem sodruga Kristana, in njegove besede so ustvarile poslušalcem pravo, živo, sliko velikega bojevnika mednarodnega proletariata. Po govoru so zapeli pevci zbor «Delti čast«. Ob pol desetih se ie končala slavnost. — Za sprejem draždanskih sodrugov. Vsi sodrugi. ki so bili določeni za vodnike draždanskih izletnikov do stanovanj, so nujno vabljeni, da se zglase ob 3. popoldne v društvenih prostorih. Prosijo se tudi drugi sodrugi, katerim dopušča čas, da store to. Posebna vlaka, s katerima pridejo draždanski sodrugi. se pripeljeta ob 5. popoldne. Komur ie mogoče, je povabljen, da pride takrat na kolodvor. Ob pol 8. je pa pozdravni večer v »Narodnemu domu«, in upamo. da se ga sodrugi udeleže v čim večjem številu. Vstopnice se dobivajo v prodajalnah kon-sumtiega društva, pri zaupnikih in pri sodrugu Zoretu. — Ljubljanskemu In okollčaiiskemu delavstvu. Sodrug, ki je bil v soboto pri Beblovi slavnosti, nam piše: »Sodrug urednik! Žalosten sem bli v soboto, ko sem odhajal iz »Mestnega doma od Beblove spominske slavnosti. Pričakoval sem, da bo dvorana natlačeno polna, a naštel sem le okolo 200 sodrugov in sodružic, Ali ie res ljubljansko in okoličansko delavstvo postalo že tako brezbrižno zaspano, topo. da ne pride niti počastit spomin enega najboljših, največjih, kar jih le v svetovni socialni demokraciji? Ali res raje čepe sodrugi po zakajenih gostilnah, kakor da bi prihajali na naše prireditve? Vse premalo resnega pojmovanja naše velike naloge se mi zdi, da je med našim delavstvom. Vse premalo vroče želje po izobrazbi. In ravno Bebel — kakor nam je to sodr. Kristan tako krasno povedal — je bil vzor človeka, ki kuje in pili sam tia sebi neprestano, je bil socialist, kakšni bi morali biti mi vsi. Učit se, zobraževat.i ne zamujati nobene prilike, kjer se nam širi obzorje, takšni bi morali biti naši delavci.. Vse drugače mora postati v tem oziru. Sodrugi. ki veste, kaj da ie potrebno delavcu, da ga ne oplaši in zbega vsaka nasprotnikova beseda, zbujajte tovariše, povejte jim, da ni dovolj, če se kdo trka v gostilni na prsi in kriči socialist sem. v naši sredi ga pa nikdar ni. Mlačnost le najhujši zlo; navdušenje za naše vzvišene cilje, krepko delovanje za razširjenje socialne demokracije — to je socialistično. Na delo, torej, da ne bo prepozno!« — V znamenju klerikalizma stoji te dni Ljubljana. Katoliški shod jo je vso preplavil s talarji in kutami, s križi in gorečimi srci. z rdečimi srajcami in modrimi trakovi. Bila je velika parada, ki je dala radovednežem velikansko pašo, in množina manifestantov je bila za Ljubljano tolika, da je bilo navidez vse mesto zagrnjeno v klerikalizem. Kajti da je bil »Katoliški shod« klerikalna strankaiska priredba, ki nima z vero nič opraviti, je že davno pribito, in kar je v tem velikem Spektaklu pozitivnega, ima vse služiti klerikalnim političnim namenom in je naperjeno proti neklerikalnim strankam in neklerikalnim idejam. Kolikor se to ni že doslej pokazalo, se neizogibno pokaže v sklepih, ki jih porode razni še nadalje zborujoči odseki. Sicer pa resolucije, ki bodo predlagane in sprejete, niso glavna reč. Najvažnejše je minilo. To je bila demonstracija, ki jc imela izraziti klerikalno moč v deželi in zlasti neklcrikalni Ljubljani nastaviti vabo, da se prekrsti iz bele v črno, ter da prestopi v tabor edino zveličavne S. L. S. Nespametno bi bilo reči, da se manifestacija, kolikor je imela demonstrativen namen, ni posrečila; če je dosegla glavni smoter. da klerikalizira Ljubljano, je seveda drugo vprašanje, ki se nam zdi odločno nepotrjeno. Demonstracija sama pa je bila za slovenske razmere velika. To se ne da tajiti in bi tudi ne imelo zmisla. Resnicam je treba pogledati v oči. In resnica je, da je bil sprevod velik, slikovit in dobro aranžiran. Namen cele prireditve je bil političen, vendar pa gre velik del udeležbe na račun povsem drugih nagibov. Kakor zna katoliška cerkev z orgijami in zvonovi, z zastavami in slikami, s kadilom in lučkami ustvarjati razpoloženje, ki ga ne bi dosegla le s svojimi nauki, tako se je poslužila klerikalna stranka vsakovrstnih sredstev, ki nimajo z nje-^ nim programom nič, z njenimi cilji pa nič dru-zega opraviti, kakor da jim služijo. Veliko je bilo protislovnega v tej prireditvi, a še več bi bilo absurdnega, če bi se katoliški shod res jemal za to, kar pravi ime. namreč za katoliški, verski, cerkveni zbor. Kaj imajo peče in avbe opraviti s katoličanstvom. kaj telovadba in rdeče srajce z vero? Ali take teatralnosti učinkujejo tam, kjer nimajo nebeške reči dovolj moči, s takimi sceničnimi prip ■ očki povečava demonstracija, ki bi brez njih ostala navadna procesija. To so znali k nkalci zelo spretno izrabiti in tako spraviti ,r-.«o -a noge, ki je klerikalna politična zavednost * d>i ne bi bila razgibala. To se pri klerfkalcM od 'r>-četka pa do danes ni izprcmenilo, da inujo slepo armado, ki sledi voditeljem, ne pa načelom. AH da ie ta armada velika, se ne dfi utajiti. To so hoteli klerikalci pokazati, seveda z agitačnim namenom. Velika armada naj bi se še povečala, predvsem v Ljubljani, kier še ni dosti velika, da bi položila glavno mesto mo- gotcem klerikalizma pred noge. Veliko bi klerikalci dali za Ljubljano; kajti dobro je imeti moč po deželi, toda prave lepote manjka, če se upira glavno mesto. Zato je imela klerikalna demonstracija pokazati Ljubljančanom ves sijaj vladajoče sile. Mesto je moralo za par dni na videz dobiti klerikalno lice. To se je lehko posrečilo^ onim. ki imajo po deželi absolutno moč; zaželjeni uspeli je pa vendar tudi tej sili pretežak. Ljubljana je bila radovedna kakor zmirom. Kakor je bilo dovolj udeležbe pri demonstrativnem sprevodu, tako je bilo tudi dovolj gledalcev. Ali radovednost je ostala hladna. Manifestantje so korakali med množico hakor med tujimi ljudmi. Gotovo ima klerikalna stranka tudi v Ljubljani svoje pristaše; tako so slišali demonstranti tupatam kakšen osamel pozdrav, a v splošnem indiferentizmu Je dobil tak »živio« skoraj nekaj žalostnega. In če se niso dali klerikalni voditelji sami omamiti od trušča, ki so ga delali njih pristaši sami, tedaj so pač spoznali, da Ljubljana še ni zavzeta tovarna. Sicer tudi politična zavest večine ljubljanskega prebivalstva ni tako visoka, da bi upravičevala izreden ponos; ali preveč so klerikalci grešili nad Ljubljano, da bi se dalo mesto tako lahko spraviti v klerikalno bisago. Toliko je tukaj vendar političnega mišljenja, da ga sama parada ne premaga. Moč, ki jo ima klerikalizem na Kranjskem, pa je bila navsezadnje znana tudi brez te demonstracije. Da so jo pokazali tako nazorno, je pa tudi koristno. Le je klerikalizem nevaren, je dobro spoznati, da je nevarnost velika. In žalostna bi bila usoda slovenskega naroda, či bi bila nevarnost nepremagljiva. Zakaj absolutni klerikalizem bi pomenil pogin naroda. Toda s tako armado, kakršno imajo klerikalci pri nas. so nekdaj zmagovati Turki po Fvropi. Fatalizem in slepa disciplina sta Jim bila neprekosljiva pripomočka, dokler sta uganjala nasprotnikom strah v kosti. Danes je Turčija kljub taki armadi le še slabotna senca svoje preteklosti; brezmiselno pokorščino Turkov' je naposled premagala misleča volja Balkancev. Tudi klerikalizem na Slovenskem je ptemagljiv. Ker je močan, je treba veliko dela in boja, krepke ott-ganizacije in neumorne agitacije. To je nauk klerikalne parade. Sovražnik se ne sme podcenjevati; ali tudi če se spozna njegova moč, se ie ni ustrašiti, temveč je treba skrbeti, da se postavi zoper veliko silo enako velika sila. Ta nauk velja v prvi vrsti za delavstvo. Kajti če bo kdo premagal klerikalizem, ga ho zavedni, organizirani proletariat. v — Na deželnem gledališču vihra te dni papeževa zastava. Gospodar v gledališču je de-7Xmi odbor »in njemu se zdi pač papeževa zastava najprimernejša za dekoracijo javnih poslopij. Stiki med Vatikanom in kranjskim deželnim odborom so nam neznani. Ne vemo, če nima morda dr. Šušteršič na tihem kakšnega poslanika pri rimski kuriji. Po kakšnem zakonu bi to šlo, sicer tudi ne vemo; ali v deželnem dvorcu so gospodje tako veliki, da jim ni treba vsak dan vpraševati, kaj pravijo zakoni. Ker je papež poglavar katoliške cerkve, se nam zdi razumljivo, če se razobešajo njegove barve po cerkvah; tudi na kakšnem farovžu bi se nam ne zdele čudne. Razuntega da je vrhovni duhovnik katoliške cerkve, pa ni papež nič ; zakaj, kar je bilo njegovega kraljestva tega sveta, je Italija že davno vzela, ko ga je potrebovala za svoje zedinjenje. Italija taka kakršna ie, torej tudi z nekdanjo papeževo deželo, je splošno.^ tudi od Avstrije priznana država in celo naša zaveznica. Če ima belo-rumena zastava simbolizirati papeževo posvetno državo, je torej njena tendenca Italiji sovražna, in patentiranim Avstrijancem, kakršni so klerikalci, se slabo poda, da demonstrirajo s papeževo zastavo proti našim zaveznikom. Če pa to ni, tedaj je to platno Ie nekakšen strankarski simbol, pa je zopet čudno, da se ga poslužuje deželni odbor, ki bi moral stati nad strankami. Sicer bi tudi socialni demokratje lehko zahtevali, da razobesi ob njihovem kongresu rdeče zastave. Na gledališču pa ima ta okras poseben pomen. Gledališče je sicer tudi hram. ali kato-[iška cerkev ni. Čim bi gledališče sploh hotelo biti katoliško, ne bi moglo več služiti svojemu pravemu visokemu namenu, obenem pa bi se moralo odreči snovi svojega obstanka. Zakaj gledališče, ki bi hotelo živeti le od del katoli- ških pisateljev, bi se moralo zapreti, preden se odpre. Umetnost in katoličansivo se ne vje-mata in iz tega sledi, da deželni odbor ne smatra gledališča za umetniški zavod. Ali z raz-obešenjem papeževih zastav ni povedal kranjski deželni odbor nič novega. Kdor ga pozna, ve že od začetka, da je po njegovem vse pape-ževsko in da samega sebe ne smatra za institucijo kranjske dežele, temveč za poseben odbor klerikalne stranke. In tako se nihče ne čudi njegovim dejanjem. — Princ Fiirstenberg, dosedanji avstrijski poslanik v Bukarešta, ima priti na mesto dosedanjega veleposlanika v Peterburgu grofa Thurn-Valsassine. Če se to izvrši, bomo imeli zopet pravo avstrijsko imenovanje. Da more priti na tako mesto pri nas le visok aristokrat, se razume samo ob sebi; kam pa bi sicer z njimi? To je vkoreninjena avstrijska šega, in navadnemu plebejcu se niti ne priznavajo sposobnosti za tako opravilo. Države, ki nimajo plemstva. si morajo sicer tudi v diplomaciji pomagati z navadnimi smrtniki, pa gre tudi z njimi. O Ameriki je že davno znano, da njeni neple-miški zastopniki prav nič ne zaostajajo za svojimi evropskimi aristokratičnimi tovariši; gospodje z Balkana, ki niso ne grofi, ne knezi, so že v Londonu dokazali, da so kos našim fevdalcem. v Bukareštu so jih pa prav korenito posekali s tem. da so v dobrem tednu opravili delo, za katero bi kakšna londonska konferen-pa potrebovala osem mesecev. Da gre v Peterburg knez, je torej takorekoč naravno. Da gre ravno Fiirstenberg, je pa že vrhunec vse avstrijske logike. Izmed vseh diplomatov, kar jih imamo, jo je namreč poleg Berchtolda samega ta princ najkoreniteje polomil. Med tem, ko je on bil poslanik v Bukareštu, se je izvršil tisti preobrat, ki je povzročil na Dunaju najyečje podaljšanje obrazov: Rumunija je v tej dobi obrnila Avstriji hrbet in policija je morala v Bukareštu stražiti avstrijsko poslaništvo, da niso postale demonstracije preveč učinkovite. Dolga vrsta neuspehov, ki jih je avstrijska politika doživela v Bukareštu, pa je bila kronana z brezprimerno blamažo, ki je ne sme diplomacija velesile zapisati v nobeno spominsko knjigo. Ko je bil bukareški mir zaključen, je Avstrija čestitala rumiunskemu ministrskemu predsedniku, da se je posrečila provizorična pogodba; Majorescu pa je odgovoril, da ne gre za nič provizoričnega, ampak, da je v Bukareštu sklenjen definitiven mir. In rumunski ministrski predsednik je bil tako energičen, da je to povedal tudi v javnosti, v listu »Epoca«. tako da je imela naša diplomacija svojo blamažo črno na belem. 2e preden je poslal Berchtold Majorescu svojo zabavno častitko, pa je Fiir-stenberg pri njem naznanil, da si pridržuje Avstrija pravico revizije in že takrat je Majorescu odgovori, da balkaske države ne sklepajo miru zato, da bi ga drugi revidirali. Kompletna je bila blamaža takrat, ko je Avstrija izjavila, da se odreka reviziji. In Fiirstenberg. ki nam je pridobil v malem Bukareštu toliko nosov, pojde zdaj v veliki Peterburg. To je po pravilih avstrijske diplomacije popolnoma v redu. — Župnik — špion. Nekoliko nenavaden proces je bil v soboto pred dunajskim deželnim sodiščem. Tožen je bil štiridesetletni italijanski župnik Andrej Salvadore iz Gordona ob Gardskem jezeru, da je v Avstriji vohunil za Italijo. Avstrijske oblasti so dobile na neznan način v roke neko njegovo pismo z dne 21. oktobra 1912, v katerem pošilja župnik SalvAdori nekemu vicebrigadirju podatke o potih na hribih Bastione. Monte Cimella in Cima d’ Oro in se ponuja, da mu pošlje tudi podatke o vodah na teh hribih. Ko je prišel fajmošter dne 25. januarja t. I. v Rivo, so ga prijeli. Začetkoma je tajil, da je bil vohun. Potem je priznal, da Je spisal ono pismo in ga odposlal, trdil je pa. da sam ni špioniral, ampak da je slišal one podatke od neznanih potnikov na nekem parniku in da jih je zapisal na željo italijanskega vice-brigadirja, ki se je tudi vozil na oni ladji. Župnik je bil obsojen na 18 meseccv težke ječe in na izgon iz Avstrije. — Porotne razprave v Ljubljani. Dne 25. avgusta: Franc Friškovc. posestnika sin iz Mengša, zažig. Dne 26. avgusta: Kosmač Fr., mlinarski pomočnik v Preserjah, posilila nečistost in Frjavc Frančiška, gostija na Vojskem. detomor. Dne 27. avgusta: Jožef Možek. bivši gostilničar. Frančiška Možek. posestnica, oba Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalie.) Ivan je jedva dihal nad posteljo, oči so se mu skalile. Tresoč se po vsem telesu je stopil k oknu in tu, zroč na dvorišče, se je zaglobil v misli. »Kaj ti--------Kaj izstop iz cerkve! To- da tu tu to je tako strašno! Ali mari tudi on ni hotel živeti? In ali mari tudi on ni imel svojega cilja ? A — — morda je vsega konec.« Podal je KvapiUi limonado. Kvapil je izpil nekaj^ krepkih požirkov, potem pa sklenil roke, zamizal. Pa takoj je začel stokati in tožiti. »česa se bojite?« je sočutno izpregovoril Ivan. 1 ežko mu je bilo. Kakor da bi smrt trepetala s perotmi tod okoli. In potem je prebil skoro ves dan v sobi pri bolniku, osredotočujoč na njem vse svoje bolne misli, tu razburjajoč se in zopet tolažeč in pomirjajoč po burnem včerajšnjem dnevu. Tu je premišljal, kaj ko bi sam moral sedaj, predno Je spolnil kak svoj namen in ideal, zapustiti svet. »Kako groznol Namena življenja ne izpolniti in oditi. In kam oditi?« Neskončno morje se Je razširjalo pred njegovimi očmi in v morje na tisoče ugank. »In včerajšnje trpljenje in današnje trpljenje a nad vse trpljenje smrt in ne izpolniti namena življenja!« In tn se mu 'e zdelo da le strašno močan, ooln kipeče življenjske sile, katera premaga vsako podobno majhno trpljenje, katera bi lahko premagala i smrt. ker vsi nameni življenja čakajo šele izpolnenja. »On pa v tem----------------revež --------- kako grozno!« Okoli poldneva so napadle Kvapila bolečine. Dihal je vedno bolj naglo, stokal in klical: »Jezus!« — Ivan je korakal po sobi s sklenjenima rokama, hišina je sedela pri bolniku, jemala mu obkladke in odpenjala srajco na prsih. Zdelo se je. da se d.iši. da šiloma lovi sapo. Ivan je nekolikokrat postal, prijemajoč Kvapila za roko in zroč mu v Oči. katerih zornice so plavale v mrakoticah. Ulili so mu v usta sherry, pa Kvapil je stokal in se boril. »Bože, to je smrt!« si je pravii Ivan. »Smrt odganja!« si je pravil razburjeno. In naposled je prestrašen odtekel iz sobe. Toda Kvapil je premagal boj. A izgubil je zavest in začel blesti. In ker je mnogo govoril 0 Hanušu, je Ivan brzojavil na Dunaj, ko se je dogovoril s Soumarjem. kateri mu je tudi svetoval, da bi kdo bližji stal ob smrtni postelji sirote Kvapila. Proti večeru pa so Kvapilu naglo izginjale moči. Ob osmih je prestal nov boj. Ivan je prišel zopet v sobo. Zrl je na upalo, od vročine razbeljeno obličje. Objemal si je glavo z dlanmi, pa zopet naglo zmešano pogledal na posteljo, ali je tam še življenje ali že .. Pa je stopil k oknu in čutil, kako stopa 1 njemu v glavo vročina. In zopet se je vrnil h Kvapilu: ue dihajoč, tresoč se po celem te- te Kamnika, in Arrton »aftnfSK, zavarovalni agent, goljufija. Dne 29. avgusta: Dve tiskovni pravdi proti Ivanu Stefetu. Dne 30. avgusV.: Ivan Sajovic, zasebni uradnik, nezvestoba. Dne 1. septembra: Tiskovna pravda proti Janku Florijančiču. — Umrli so v Ljubljani. Marija Resman, vdova železniškega vratarja. 68 let. — Tomaž Zmrzlikar, delavec hiralec, 71 let. — Ivana Sod-nikar, delavčeva žena, 26 let. — Strela je ubila cerkovnika. Iz Bohinjske Bistrice poročitjo: V sredo popoldne je ubila strela cerkovniki? z Nemškega rovta, po domače Gteja. v gozdu »na vresju« nad vasjo. Čuden slučaj je. da je prvega moža njegove žene tudi ubila strela. — Aretacija tržišklh tovarniških uradnikov v Italiji. Pred dnevi so napravili trije uradniki, in sicer dva iz tovarne Kozina in eden iz tovarne Mallv v Tržiču, izlet na triglavsko pogorje. Prekoračili so itali.:ausko mejo s fotogra-fičnim aparatom. V Italiji so jih takoj kot vohune aretirali in pridržali v zaporu. Od tam so naznanili aretiranci brzojavno v Tržič, kaka usoda jih je zadela. Moti se, kdor misli, da je vseeno, kakšen kavni pridatek ptidevamo kavi kajti od kakovosti kavnega pridatka je v veliki meri odvisna dobrota kave. Najboljša je le tista kajja, kateri je pridejan najboljši kavni pridatek, to je — po soglasni sodbi vseh naših gospodinj — Kolinska kavna primes. Ta kavni pridatek daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, zato se je povsod že splošno priljubil in ga že vse naše gospodinje najraje kupujejo. Da je edino pristno domače blago te vrste, je pa itak že vsakemu znano. — Pazit? pri nakupovanju na varstveno znamko »Sokol«, ker je le v ovitkih s to znamko izvrstna domača Kolinska kavna primes! Junaki 13. polka, ta sijajna ameriška veseloigra, se predvaja danes zadnjikrat v Kino Idealu. Isto taKp drama »Sužnji zlata«. Jutri drama v barvah »Zadnji pot« v treh delih in veseloigra »Punčice male Hildice« v dveh delin. V petek Psylander v drami »Stara klop«. Štajersko. — Zadušil se je v nekem novem studencu na Krčevinah znani izdelovatelj studencev Gens iz Macinca. Na spomlad se mu je v nekem novo izkopanem studencu na Dobravi zadušil sin. — Ker se je splašil konj. Od Sv. Marjete nad Mariborom poročajo: Kmet Mazek se je peljal z mladini, iskrim konjem proti Mariboru. Konj se je vsled nekega prenaglo vozečega avtomobila splašil, zdivjal in Mazek je padel z voza ter si zlomil rebro. — S poda je padel. V Hruševcu je padel štiriletni dečko Jože Kukovič s Stantejevega poda, na katerem se je z drugimi otroci igral, v globočino in se težko poškodoval. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. — Avtomobilska nezgoda. Na cesti od Rimskih toplic proti Jurkloštru je neznan avtomobil povozil šestletnega fanta K. Medveda, ki se je na cesti igral. Dečku jc polomljenih vec kosti in je dobil tudi težke notranje poškodbe. Avtomobil se je odpeljal, ne da bi se kdo za ponesrečenca zmenil. _____________ Koroško. — Roparski umor ali uboj. Od Sv. Mohorja poročajo, da so našli v petek, dne 18. avgusta, ob državni cesti v Dragomčah mrtvega kovača Jurja Flaschbergerja. Mrtvec ima težko in globoko rano na glavi, katero ie dobil bi z-kone z udarcem z rnotko ali s krampom. Cela zadeva še ni pojasnjena, nekateii trdijo, da ^>e je izvršil roparski umor, drugi pa. da je napadel kovača eden njegovih sovražnikov, s katerim se je prejšnii večer v neki gostilni sprl. Goriško. — V Gorici je umrla v petek zjutraj v najlepši dobi soproga odvetniškega kandidata gospoda dr. Petra Medveščeka. Pokojnica je bo-ieliala že več časa. iskala zdravje v raznih zdraviliščih, a kruta smrt ie* ni prizanesla. Zapušča 4 nedorasle otročiče, koji najstarejsi sin lesu je pristopil k postelji. In otrpel je stal. Groza ga je navdala in bolest. Topo je sedel in poslušal, kako Kvapil ječi. In kar naenkrat si je zastri obličje z rokami in zaplakal. Ni vedel, zakaj se joče, pa olajšalo se mu je. Potem je še malo gledal Kvapila in se vrnil v svoip sobico. Tu je sedel na stranici postelje dolgo v noč. V hiši je vladala globoka tišina. Na okna je bil samo tuleči veter. In Ivan ni zaspal in mislil, kako prihaja tam zadi smrt. »A kaj po smrti, kaj potem?« O polnoči je hišina prišla k Ivanu »Revež je umrl. Celi večer je bil tiho. Se zadnjo uro pred smrtjo se mu je naenkrat zazdelo ponieranče. Kako bi jo neki mogel jesti. Revež!« Zaplakala je in tudi Ivan se je po-solzil. XXXV. - Ko sfe je drugega jutra iz Dunaja pripeljal lianuš, je našel že mrzlo truplo- . - V sobi pri mrliču so bili baš Otokar. Sou-mar, Kačerovsky in medicinec Beneš. Kvapil je.ležal na postelji, na slamnici. Bil je že umit. črno oblečen in pripravljen, da ga polože v rakev, katere so pričakovali. Črno obleko, v kateri je ležal Kvapil, je preskrbel Otokar, ki se je tudi ponujal, da pie-vzame polovico pogrebnih stroškov, Zato je bil že pisal očetu. Kvapil je bil zelo izpremenjen, čelo se je zdelo vzbočeno in lica globoko upala. Ustnice star seie štiri leta. Nesrečnemu soprogu & rekamo naše sožalje. — Detomorilka v Gradeiu. Iz Oradeža pc. ročajo: V torek zjutraj so našli ljudje cb kikj kos Človeškega mesa. Kmalu so dognali, da je to razmesarjena otroška roka. kj Jo Je uokdo ?.i gpal v morje ponoči. Obvestili so takoj -oro!. ništvo. ki je začelo preiskavo. Skrbnemu pok. vedovanju orožnikov in drugih se je posre&fe dobiti mlado dekle, neko sobarico, ki je bila nj sumu, da je v minuli noči povilo dete H j# razsekalo ter vrglo v morje. Iz začetka je dekJe vse tajilo. Končno je priznaia zločin ter i*)*. Vila, da je dete y minuli noči povila. Jo kala na drobne kose In vrgla v morje. Sodijo, r? i5i° (ls*a*e ^e*e detetovega telesa požrle rib* Dekle je po rodu Nemki in j« bilo uslužbena v hotelu »Adria«. — Samomor na Opčinah. V sredo so na* na Op č m ali obešenega 561etnega Ivana Vrem* ca in sicer v hlevu, v katerem ima knKtiflto diuštvo.za Trst bike. Zaknj je utaknil glavoy zanjko. se ne ve. Le to se ve. da je bil velik pi-isnec. i.,*; ^ Nabrežini je utonil » luži 181etm mladenič ko sc je kopal. Odrin in Tracija. TURKI PRODIRAJO. ♦i.rvi?°lw ur£idnih vesteh so regularne turske Čete vdrle v Kirdžali tik ob stari bolgarski meji Prebivalstvo je v divjem strah« zbezalo v deželo. DEJANSKA REŠITEV. Pariz, 24. »Figaro« piše pod naslovom »Dejanska rešitev«: Ruska diplomacija še vedno zel, da se vrne Odrin Bolgarom, kakor izrecno predpisuje londonska pogodba, ki jo je Turčija sprejela; le da bi bila manj diplomatična kakor 5«alSl,a h k-’ bi mogla Popraviti Turčijo do tega. da bi se zopet odrekla Odrinu. Da bi se Porta prisilila, da zapusti Odrin bi bilo treba ruske vojaške akcije, to se pravi' velke vojne IZTŠT nfeyarno^mi- Razume se. da ne bi zela Rusija tako velike odgovornosti Iškega srca nase. Naravno je. da misli na to. dJ ohrani Evropi mir, ki bi prišel v slučaj!raško-tuiskega konflikta v resno nevarnost Rusija bo izkušala z vsemi mirnimi sredstvi da pribavi londonskim sklepom veljavo. Sicer pa ni nemogoče, da pridejo Turki s koncesihmi naprti-Medtem pa bi mogla in morala slediti bolgarski demobilizaciji turška demobilizacija. Bolgarska bo imela k večjemu 30.000 do 40 000 mož P0<* orožjem proti 300.000 Turkom Tako neraz-merje je v resnici premočno. Turška vlada bi lahko odpustila večji del vojakov, ne da bi pr«* sla v kakršnokoli nevarnost T0 hi hiln odločno S2R?l,0,0&ia'kl se * TURČIJA KUPUJE ODRIN. Pariz, 24. »Temps« poroča iz Carigrada- -e pnpr‘!y1iena Prepustiti Bolgarski kol odškodnino za Odrin ne le LozeiS anu>«k tudi tisti del turškega državnega dolga v znesku dvesto nuljonov fiankov. ki bi ga morala BolgarsI^ za Macedonijo tako da bi dobila Bolgarska tisti del Macedonije.ki ji je bil Priznan, popolnoma zastonj (Z drugih Odrin!)"1': P°nuia dvest0 mi|i°novZa GIMILDŽINA IN DEDEAGAČ Atene, 23. Iz Soluna javljajo* Včeraj s0 grške oblast, izročile Gimildž „i po Jo** pravilnega zapisnika Bolgarom. Regularne^ garske cete so dospele pred Ksan i 0r»e oblasti so hotele izročiti mesto po podpisu pravilnega protokola, toda Bolgari ga niso Hoteli podpisati. Pred Dedeagač še niso dospele regularne bolgarske Čete. Grške oblasti pričaj jejo njih prihod, da jim izroče mesto na podla? pravilnega zapisnika. Pogajanja ali ne? Sofija. 24. Bolgarska vlada vnovič odločno zanikuje vse< vesti, da se s Turčijo pogaja za-radi Odrina in pravi, da stoji slejkoprej na sta-lsču. da je to vprašanje, ki ga imajo rešiti ve-lesile, zaradi česar nima Bolgarska nobenega so zmodrele, obraz pa je bil malo rdeč Roki sklenjeni na prsih, sta držali križec in svežo, napol razcvetelo rožo. katero je dala Otilija. n ko je Hanuš zagledal svojega tovariša. Zaman je zadrževal solze. Zabliščale so se trn v očeh. ______ »Tu torej leži Ladko,« si je mislil, »to ie torej njegova usoda! Zato sem te pošiljal v Prago — to te je čakalo.« Nekaj časa je stal v težkih mislih ob mrzlem truplu. Zrl je trdno sklenjene trepalnice, pod kojimi so se svetile nekdaj mile, prijazne oci, sedaj ugasle za vedno. In nekdaj, kar je za-morij prah knjig, knjižne teorije in samosvestni tek živlenja, se je probudilo in ostalo v njegovi duši. Tako otožno je bilo to, a hkrati tako vroče in drago. Kakor da je našel tu po dolgem času samega sebe, kakor da iz daljave kliče nanj nekaj pozabljenega, da človek ne živi le z glavo, ampak i s srcem. In žalostno mu ie bilo nad^ življenjem — pomiloval ni le Kvapila, temveč i samega sebe. Pogreb je bil določen na četrtek, ob dveh pojx)!dne. Zbrali so se tu. vsi bivši Kvapilovi s> učenci, Ivanovi znanci. Soumarjevi, zlasti Kače-rovsky. medicinec Beneš in Mikyškr., Kateri ie prišel vzlic temu, da Je bilo hladno, le v črni čamari. Nihče tudi m manjkal izmed dijakov s katerimi je Kvapil prožil ncsiečuo noč, W je povzročila njegovo smrt. Prišlo je pa tudi mnogo popolnoma tujih dijakov, ki so zvedeli o nesrečnem slučaju. (Dalje prih.) m & a PC ' hk| -a ie !o zz-c>rof. POis ečij la m r«. leJsJe tti«. ><% rib«, beno naS Mto- rtJko /o v c piri! 1 povoda za kakšna pogajanja. Oclrinsko vprašanje je rešeno z londonsko pogodbo in ta rešitev je neizprcmenljiva. Carigrad, 25. V poučenih krogih zatrjujejo t vso odločnostjo, da se vodijo med Porto in tolarsko vlado že nekaj časa zaupna pogaja-Eia*s posredovanjem neke tretje osebe. Bolgarski zastopnik, ki je doslej vodil to pogajanje, ie dobil od svoje ylade navodila, da stopi s Porto oficielno v stik. RUSIJA SE JE OHLADILA. Peterburg, 25. V poučenih krogih zatrju- jejo da je ruska vlada opustila misel na vsako nasilno akcijo proti Turčiji, ker ni pri ostalih velesilah nobenega zanimanja za odrinsko vprašanje in se je tudi rusko ja\ no mnenje ohladilo. Z ozirom na vojaške priprave Turčije )i morala Rusija mobilizirati veliko vojsko, oa >i si brezpogojno zagotovila us:ich, ki ne b! hil v nikakršnem razmerju s kjvnimi ii; denarnimi žrtvami. Odločno pa zahteva Rusija, da Turčija nemudoma ustavi prodiranje preko Ma-ice. Ako se to ne zgodi, ali pa če Turčija kakor je žugala, napove vojno, bi morala tudi Rusija revidirati svoje miroljubno stališče., ker rusko javno mnenje na noben način ne bi trpelo, dn se Bolgarska še nadalje oškoduje. PREKO MARICE. Cari"rad, 25. Turška vlada ima resno voljo kakor* je naznanila velesilam, ustaviti vsako akčjo na desnem bregu Marice. Resnica pa je, da se Enver beg doslej ni zmenil za njene jikaze in je samovoljno pošiljal čete pioti stari bolgarski meji. Zato je odpotoval minister za notranje zadeve z Izet pašo v Odrin, da odv r-rieta Fnver bega in častništvo od tega početja Si ne spravljata Turčije v nevarnost. BOLGARI V SOLUNU. Dunaj 24 Bolgarska vlada upozarja velesile na to' da so med Bolgari, ki jih je grško vojno sodišče pred kratkim obsodilo, češ da so elani Cernopejevljeve čete. nekateri veliki trgovci, ki niso nikdar podpirali revolucionarne akcije, temveč so jo celo pobijali. Sofijska vlada prosi za posredovanje velesil da se prepreči usmrtitev obsojencev. Bolgarski poslanik Sala-bašev je izročil to prošnjo ministrstvu za zunanje zadeve. RATIFIKACIJA MIROVNE POGODBE. Bukarešt, 25. Danes bo bukareška mirovna pogodba v ministrstvu za zunanje zadeve ratificirana. Rumunijo zastopa minister za zunanje zadeve Majoreseu, C.rško poslanik Papadia-mantopulos, Srbijo in črno goto poslanik Ristič. Bolgarsko pa ruski zastopnik Arzenjev. TURŠKO POSOJILO. Carigrad 23. »Terdžuman i Hakikat« javlja da ie neka otomanska družba, ki se je ustanovila za nakup zemljišč v Palestini, ponudila turški vladi tristo tisoč funtov posojila.__ Zadnje vesti. ZA REZERVISTE. Dunaj 25. Oficiozno poročajo: Skrb za anenndarski položaj rezervistov, ki so bili po-Kospoth „axasn0 (lepa začasnost, ki je trajala ”tmmesece1» voiaško službovanje, i„ njih £ je tvorila tekom zadnjih mesecev po-novno predmet oblastvenih ukrepov v vseh panogah državne uprave Neglede na naredbe skupnega ministrstva, objavljene v XLVII lzda-nju drž. zak. I. z dne 3. junija t l so vsi centralni uradi izdali podreiemm oblastmjam navodila, da ostanejo vpoklicanim službena mesta prosta, in tudi na privatne delodajalce industrije trgovine in poljedelske produkcije se je sklicevaje se na njih patriotične in socialne čute vplivalo v tem oziru. (Kaj bo patriotični in socialni čut, kjer gre za mošnjo! Centralni uradi naj bi bili raj še uplivali na Berchtolda, da ne bi bil vodil take imenitne politike, ki nam je zaprla vse trge na Balkanu in reducirala delo po vseh tovarnah.) Davčnim oblastriijam je bilo ukazano, naj se ozirajo na obstoječe posebne razmere in naj postopajo v slučaju resnične bede z največjim prizanašanjem. (To tudi ni posebna zasluga, kajti kjer nič ni. itak tudi česat ne vzame.) Glede na politično eksekucijo je ministrstvo za notranje zadeve ukrenilo odgo-ditev v vseh slučajih, ki dajejo v okviru obstoječih predpisov možnost, da se vpošteva gospodarski položaj vpoklicanih z odgoditvijo plačila. Poljedelsko ministrstvo je naložilo podrejenim upravnim organom, da postopajo pri 'uveljavljanju eraričnih pravnih zahtev, n. pr. od najemščin. delovnih pogodb itd. čim prizanesljivejše in se po možnosti poslužujejo pra- vice, da dovolijo olajšave. Ti ukrepi imajo zlasti v času, ki sledi povratku v civilni poklic učinkovati v tem zmislu, da se ublaža gospodarske posledice daljše odsotnosti in da se prepreči trajno oškodovanje vpoklicanih in njih družin. (Če misli grof Sturgkh, da bodo te kapljice na razbeljen kamen ublažile vso bedo. ki io je povzročila mobilizacija, tedaj nima pojma o gospodarskem položaju v državi. Tu bo treba vse drugačnih sredstev!) ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj, 25. Pogajanja med vlado in voditelji strank zaradi štajerskega deželnega zbora sc prično šele v prvi polovici meseca septembra, ker ni pričakovati, da pridejo merodajni političarki prej v Gradec. Vlada ni izgubila upanja, da se sprava posreči. Namestnik grof Clajy prične ob omenjenem času s pogajanji. Ce pa ostanejo vendar brez uspeha, bo deželni zbor razpuSJen in nove volitve bodo meseca novembra ali pa decembra. položaj na Češkem. Praga, 25. Za danes je sklicana stalna komisija zveze bivših čeških deželnozborskih poslancev. Seja ima obravnavati dosedanje korake glede na deželno krizo in sklepati o nadalj-nem postopanju komisije. ČEŠKI AGRARCI IN PARLAMENT. Praga, 25. Češki agrarni poslanci zahtevajo, da se odločijo vsi češki poslanci za enotno opozicionalno postopanje v državem zboru. V soboto je imel izvrševalni odbor agrarne stranke sejo, v kratkem pa se imajo sklicati vsi češki poslanci na posvetovanje. DELAVSKA NESREČA, Štirje delavci inrtvi. Honningen, 24. Pri rušenju starega mostu čez Aro se je podrl obok, ki je še stal. Štirje delavci so ubiti. ROPARSKI NAPAD NA BANKO. Jablonec, 24. Veliko razburjenost je v mestu povzročil napad v uradu tukajšnje hranilnice in posojilnice, ki ga je včeraj izvršil neki arhitekt. Ob 10. dopoldne se je pripeljal pred hišo hranilnice in posojilnice neki avtomobiL ki ga je bil neki gospod v Libercu najel za vožnjo v Jablonec. Tujec, ki se je pripeljal, je ^stopil v blagajno in predložil menico na tritisoč kron v izplačilo. Medtem ko je neki uradnik prevzemal menico, ga je tujec, ki se je predstavil kot arhitekt Emil Figner, prosil, naj pokliče blagajničarja, češ. da ga osebno dobro pozna in da mu ima nekaj povedati. Uradnik je poklical blagajničarja Lobla. Ko je ta prišel in vprašal Fignerja kaj da želi, ie arhitekt potegnil revolver in nenadoma sprožil proti Loblovi glavi. Blagajničar je bil opazil neznančevo razburjenost in je bil previden. Tisti hip, ko ie ta sprožil, je nagnil glavo pod pult, tako da ga je strel le oprasnil na glavi. Ko je slišal pok, je prihitel ravnatelj Hauptvogel iz svoje pisarne. Čim se je pokazal na pragu, je pa že tujec ustrelil in ga zadel pod levim očesom. Krogla se je zadrla v možgane in ravnatelj se je zgrudil brez zavesti. Medtem je prihitel na pomoč praktikant Ad. Rosler. Tujec je streljal tudi nanj in ga je na glavi lahko ranil. Blagajnik je medtem poiskal v svoji miznici revolver in ustrelil proti napadalcu, ki je hotel pobegniti, pa ga ie le lahko ranil na kazalcu. Zaradi klicev na pomoč so prihiteli uradniki od vseh strani; tudi stražnik je prišel in zastopil beguncu pot. Ta ie mahal kakor blazen na vse strani, toda naposled so ga premagali in odpeljali na policijo, kjer je kmalu priznal, da je hotel izvršiti roparski napad, iz Liberca ie prišel preiskovalni sodnik, ki je napadalca zaslišal in^a dal prepeljati k okrožnemu sodišču. Napadalec je leta 1888 blizu Teplic rojeni arhitekt.Emil Figner, ki ima v Maffersdorfu kupčijo s" stavbnim materialom in tehničnimi potrebščinami. Ravnatelja Haiipt-vogla so prepeljali v bolnišnico, kjer je ponoči umrl. Nesreča na puljskem strelišču. ŽRTVE. Dunaj, 24. »Militiirische Rundschau« objavlja zdaj imena žrtev katastrofe na mornariškem strelišču. Mrtvi so: Mornar prvega razreda Jakob Zurc; mornar prvega razreda Tema Coko in mornar četrtega rezreda Edvard Škorniak. Ranjeni so: Civilni inženir Schiel, kompliciran prelom desnega komolca; poškodba je težka, smrtne nevarnosti ni; Specialni delavec Gregorič, poškodba na pljučih vsled komplicirane frakture reber; poškodba je težka, ranjenčevo stanje resno; mornar Dio-martič, poškodba na boku, opekline, zdrobljene čeljust, poškodba je težka, ranjenčevo stanje resno; pomožni delavec Dradovlč, poškodbe na trebuhu in stegnu, smrtne nevarnosti ni; mornar četrtega razreda Hocze, površne otekline na glavi, trebuhu in nogah; oba bosta v par dnevih zdrava; višji topničarski mojster Gab-ler ima lahke poškodbe in je doma. Neki civilni inženir ima lahke praske. POGREB. Pulj, 24. Včeraj ob 5. popoldne je bil pogreb smrtnih žrtev zadnje strelske katastrofe. Udeležba oficielnih osebnosti in prebivalstva je bila velikanska. V okraju Sv. Polikarp, kjer stanujejo večinoma delavci, so visele iz vseh oken črne zastave in zastavice. Vse trgovine so bile zaprte. Na vseh mornariških in javnih poslopjih so visele črne zastave. Vse ladje so spustile svoje zastave na polovično višavo. Vse ulice, kjer se je premikal spievod, so bile polne ljudstva. Za krstami, ki so jih peljali na lafetah med počastnimi stražami, je korakal lučni poveljnik konteradmiral Kserber, potem so sledile oficielne osebnosti in deputacije. Spredaj je korakal vojaški kondukt, mornarji, vojaki in duhovščina. Sprevod je trajal celo uro. Na pokopališču je govoril mornariški župnik. POGREB ADMIRALA. Pulj, 24. Pogreb admirala Lanjusa se je odgodil in bo danes ob 5. popoldne. Na cesarjev ukaz bo Lanjus pokopan, kakor pravi imenovani lučni admiral. Pogreba se udeleži tudi mornariški poveljnik admiral Haus. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarnae v Ljubljani. Posestvo se proda zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoj'l in sicer: JTSm St. 213 na Glincah z gostilniško koncesijo io opravo v;r4, krasen vrt, acetilenska luč itd. — Hiša St. 20 na Clilocsh z prodajalniškimi prostori, pripravna za vsako trgovino let lezi ob Tržaški cesil. — Hiša št. 116 na Glincah litoUnt z veliko dclavnico. Več se izve pri lastniku Jos. Trlbuč-u na Ollncah št. 37. Cdna posebnost] likerja je ■ s m a Ui I W*» Wrl I V Zdravnik = želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Odlikovan v Parizu z zlato kolajno la Ust. kriieem. Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo, (registrovana zadruga z omejenim jamstvom). Za računanje dividend. Vabi se elane, naj oddajo v dotičnih skladiščih člansko knjižico z izkaznico vlaganja znamk za delež in 20-kronske znamke za dividende za zadružno dobo 1912—1913 (vse v posebni zalepljeni kuverti) proti potrdilu, izpolnjenem od strani uslužbencev, katero potrdilo morajo člani hraniti do dobe, ko se jim knjižice vrnejo. Priporoča se članom, da vpišejo na kuverti natančno znesek znamk, številko knjižice, ime, priimek, naslov in dan oddaje. Prazne kuverte se dobe na zahtevanje v zadružnih skladiščih. Zadnji rok, predpisan za oddajo dividenčnih znamk, je 31. december 1913, Po preteku te dobe se dividende ne bodo več računale. Člani ne smejo napolniti kuvert z malimi znamkami. Dotične se bodo brez druzega odvrnilo ter se jih bode moglo zamenjati na račun prihoda nje zadružne dobe. Prednaznanilo. Meseca septembra otvori Peter Kozina & Ko. (tovarna čevljev vTržiču na Gorenjskem) Ljubljana, Breg št. 20 v Cojzovi hiši lastno prodajalno čevljev. Varstvena znanilca Na drobno. Na debelo. ■■■■■ EnsaBsgsaaBsgssaBsgflEsaBagsaass&BsasaaEsg; FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA” —= z Mentolom je najboljše domače sredstvo. — Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piccoli in pri gosp.: Franc Babjč, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara, L. Cešnovar, Marija Jemec, Ivan Jelačin. A. Jerše, Anton Kanc, L. Kotnik (biška), J. Krivic, Anton Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, Josip Mihelič, J. Oblak, J Perdan, V. Petričiča nasl. J. Samec, Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl, A. Stacul, A. Sušnik, A. Šarabon, F. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) pr, Berta Sevar, M. Krč-Gasperlin, .Konsumnem društvu* za Ljubljano in okolico. —————— Odhod parnikov: ———----------------------- ? mv. Ameriko mko soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-Y or k, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, -------------Kolodvorska ulica Stev. 26.--------- — - Potniki ===== v severno In južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-\ewyork, Buenos Aires-Rio de Jaeeiro aajnovejšlari brzoparntkl s dvema vrttnkama, električno razsvetljavo, hrezllfnlm bnojavom, na katerih je trn vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, »ve* kruh, postelje, kopaj itd. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1918 sklenilo, da sc hranilne Hoge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez SO dni do 6 mesecev se imejo računati obresti po 6 odstotkov « Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 80 dni naprej. ss Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši la varnost vlog najboljša, l