Leto V., štev. O!
Ljubljana, torek, 15. aprila 1924
Cena 2 Dln
Izhaja ob 4 zjutraj.
Slane mesečno 20-— Din •a inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta St. t G/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnlštvo: Ljubljana. Prešernova
ul. št. 54. Telet. St. 36.
Podružnici:
Maribor. Barvarska ul. 1< Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 14. aprila. Formalna kriza, ki se je otvorila 12. t. m. z ostavko poslovnega kabineta I'ašič - Pribičevič, se razvija povsem normalno. Prav nič ni nastopilo od toga, kar je pričakovala opozicija v tvojem vročekrvnem optimizmu. Ze v soboto je prerokovala, da bo gosp. Davidovič v nedeljo že designiran in širila je vse to in Se mnogo več, kakor di bi res ne bilo drugega mogoče.
V resnici pa vladar ostavke kabineta Pašič- Pribičevič ni spre j el. Vsled tega posluje ministrstvo redno naprej in z mirom pričakuje odločitve krone, ali se bo ostavka sprejela ali ne.
Kar se po ostavki godi, je razumljivo vsakomur, ki točno premotri položaj, v kateri je .ta trenotek postavljena krona. kralj je strogo usta-vladar in. skrbno pazi na dodščino, mn jo je v tem oziru zapustil kralj eter. Vlada je v utemeljitvi ostavko tja vila, da radi preorijentacije dola rekih strank smatra, da se je z volitva-ustvarjeni temelj tako premaknil, jo skupščina nesposobna za delo in torej potreben apel na narod. N"a to vtemeljitev vlade jc za vladarja nastopilo vprašanje: jo . li tudi smatra, da je skupščina delone-mnžna in se nato vpraša, komu da vo-mandat. V tem slučaju mu ni tre-da spreime ostavko vlade Pašič-ičevič. ki ji lahko poveri volitve, bi pa vladar prišel do zaključka, more skupščina še vedno delati, mora spreieti ostavko in poveriti se-o vlade politiku, ki mn more v oziru nuditi jamstva, tem logičnem razmišljanju so dati dogodki povsem razumljivi. Kralj se jo razenvarjal s predsednikom Narodne skupščine gosp. Jovanovičem, pa z dr. Korošcem. Znane so že čas v »Jutru* objavljene krmi bije enega dela radikalov, da bi SLS .pustila onozie-iiski blok. Danes je moral dr. Korošec kralju priznati, da mu kričači v stranki zabranili obrat, bi bil sicer nedosleden in mučen, a pameten s stališča SLS. Gosp. Ko-tošee je mornl zonet valiti v hrib Sizi-o skalo Radičevesra bloka., ki ne ttnre doseči vrha nikoli. Ze na rolovi-obronka izsmbi ravnotežje, ker s?a ti iznodnaša nesrečni Radič na Du.
ki se je za množino neumestnih nro v gotovo vzel za vzornika zad-<ra nemškega cesarja . . . 5t<He"i i^flo.i n-laMla ST.S o zma-itosti DavidovVeveira bloka niti ikalnili niti radičevskih poslancev T^orftj nve'iti. V«i ti i>os'arei — Korošca in Ma^ka- so zanustili rrad v Krm. ko njihovo glasilo raz-a. da jih pravzaorav vsak hip še a mMutrslrnoa nrisetra. Ves trud v Konitarjevi liliji ni v stanu fmrememti tieiznrosne logike doarodkov riti za las. Ker vlada dela naorej. odloČ;tev kro-crledo delonezmožnasti skupščine ni tako nujna. To pa zlasti zato, ke.r so nnofim zdi rok za volitev ritem moro pridobiti neka i časa. f-ndar ni dvoma, da krona žoli čim nreje priti v položaj, da izreče Ta-zsod-trlede nadaline sposobnosti skupšči-za delo. In tako tudi vsa javnost. SkunšSina je šole v 13. mesecu in 'ako mlado na smrt obsoditi kliče na resnejši premislek. A ta skiinščana bila neozdravljivo bolna že, ko se rodila. Separatistična bolezen, ki s-3 lota 1923. zaredila v narodu, je otro-a narodno zastopstvo, iz kateresra strup širi naprej. Zato ne kaže dru-•ra. kakor žrtvovati jo. da se naredi za novo skupščino. Za vodstvo vo-v pa ne pride nilič«? drugi v noštev tr vlada nacijonalnega bloka Pa. - Pribičevič.
Vode še rastejo
Beograd, 14. aprila, p. Voda je tudi danes pri Beogradu narastla za 10 cm. To-ročila iz vse države javljajo ravno tako naraščanje vode. Tudi reka Morava, ki jo Ma -losedaj skoraj normalna, je začeln naraščati ter je napravila večjo škodo olici Cuprije.
V Beogradu jo 'koda vsak dan večja. Mnčvi so vodo zajezili. V Obrenovcu jo 22« hiš v vodi. V Breski je voda 2 m M terenom, v Uavnju in Skeli je voda Popolnoma odnesla nekoliko hiš. V Zu-
Kralj še ni sprejel demisije vlade
AVDIJENCA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE LJUBE JOV'A.NOVICjA IN DR. KOROŠCA NA DVORU. - MINISTRSKI SVET REŠUJE- POSLE NAPRET. - VLADNI KROGI PREPRIČANI. DA D03I IZBORNI MAN
DAT PAŠIC-PRIB1ČEVIC. Beograd, 14. aprila, p. Nocoj jc bil od j vsled česar da ostane edina možnost:
17. do 18. ure na dvoru v avdljencl pred sednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, za nJim pa dr. Korošec. Predsednik Jovanovič Je ostal v avdijenci okoli pol ure. Ni dvoma, da je predsednik skupščine krepko podprl predlog, naj se demisije Pašičevega kabineta ne sprejme, temveč, da se mu poveri razpust skupščine ln razpišejo volitve kot edini Izhod iz parlamentarne krize.
Iz dejstva, da je bil takoj za g. Jova-novlčom sj>rejet na dvoru dr. Korošec, se sklepa, da Jc prcdsedrlk skupščine tudi svetovni kroni, da naj se sama prepriča o dclazmožnosti parlamenta s tem, da čuje tudi o načrtih edine izmed opo-
volitve. Beograd, 14. aprila, p.
Nocoj od 18.
Grški narod za republiko
PRI PLEBISCITU JE GLASOVALA OGROMNA VEČINA ZA REPUB L1KO. — PLEBISCIT J9 POTEKEL MIRNO. - KONDURIOTIS ZA-ČASNI PREDSEDNIK.
Atene, 14. aprila, h. V Grčiji se jo včerajšnjo nedeljo vršil plebiscit za novo republikansko državno vladavino. Napetost razpoloženja in ostrina propagande
do 20. ure jo bila seja ministrskega sve- je na predvečer^ in tekom noči narasla
ta, ki se je večinoma počala z resortni-' J~ " ~ "	~	......
mi vprašanji. Poročalo so je zlasti obširno o stanju poplave. Vlada jo tudi razpravljala o uporabi posojila Državno hi-potekarne banke v znesku 15 milijonov dinarjov.
Ministri so po seji izjavili Vašemu dopisniku, da absolutno verujejo, da se bo situacija razvita pravilno, t. j. da bo vlada dobila volilni mandat, ker se nikakor ne more razumeti nlkaka kombinacija opo zlcljsltega bloka. Izključena je vsaka
do viška. Rndl fanatizma monarhističnih privržencev in njihove agitacije proli republikanskim voditeljem jo v noči od sobote na nedeljo bilo nad Atenami in velikim okoliškim teritorijem proglašeno obsedno stanje. V ostalem Jo mod republikanskimi činitolji vladni glede izida plebiseta velik optimizem, kl se jo uresničil:
Rezultat plebiscita iznainia republiko 70
do 75 odstotkov oddanih glasov. Dosedanje kraljestvo Grška so bo odslej imenovalo
zlclonnlnlh strank, kt pride po mnenju ! vlade bloka. Kar s; tiče volilnega man-r.okaterih rr.dikalov v poštev zn vstop v | <lata opozicijski hlok niti ne poskusa, da
možnost za kakršnokoli delo poslovne { t republika ilalliniki politi*), kakor je bi-
vlado. Dr. Korošec je Id- v avdljencl poldrugo uro. Po povrnitvi z dvora je bil zelo rezerviran in nl hotel dati novinarjem nobenega obvestila.
Beograd. 14. aprila. Razplet krize se more po trditvah nekterih politikov pričakovati šole za prihodnji teden. češ. kralj odpotuje v četrtek r.a lov v To-polo, kjer ostane do pondeljka. Avdi-jonca rlr. Korošca se presoja tako. da je predsednik Narodne skupščine svetoval, da kralj čuje o današnjih sklopih opozicijonalnega bloka. Sicer bi za to nalogo bil poklican predvsem gosp. Davidovič. vendar je predsednik skupščine predlagal gosp. Korošca, ker je šef edino stranke, n kateri sodi, da more zapustiti opozicijonalni blok. V krogih Da-vidovičeve skupine je napravilo jako mučen vtis, da jo bil poklican na dvor dr. Korošec: kajti noroldne so opozicijonalci širili glasove. da ima Davidovič veliko izgledov na sestavo vlade. V vladnih vrstah slej ko prej nihče ne veruje, na resnost teli glasov ter se zagotavlja, da je iz-
ključena vsaka možnost,
da bi mogel blok,
bi ga dobil, ker vidi, da za to nima no lične nade.
RADIČ IN OPOZICIJA.
Beograd, 14. aprila, p. Šefi opozicijo so imeli danes popoldne sestanek in so po seji izjavili, da r i zadovoljni z najnovejšimi instrukcljami Padiča, kl jih je poslal svojim jioslnnccm po dr. Lorkoviču. Po leh inslrukrijah odobrava Radič dosedanje del svojih poslancev, zatrjuje se celo, da bodo radičevci dali izjavo, po kateri priznajo kralja in ustavo, edinstvo in državni red (?). Ta najnovejša kapitulacija radičevcev se smatra samo kot bluf, da premotijo kralja in javnost, ker v to nihče resno ne veruje.
V času, ko se radičevski poslanci pri« pravijajo, da izjavijo kroni lojalnost, objavlja današnji Prcsbiro brzojavko iz Sofije, iz katere sc vidi najnovejša Ra> dičeva neprevidnost, ki ga jc definitivno kompromitirala. Radič je dal izjavo do« pisniku sofijskega lista »Nezavisna Ma« cedonija«, organa maccdonskih emigran tov na Bolgarskem, ki prinaša Radičevo fotografijo in njegove izjave. (Glej o tej Radičevi izjavi tudi naše po. rotilo na drugi strani.)
v parlamentu delati opozicijski
Proglas samostojnih demokratov
DEMOKRATSKA OMLADINA V BEOGRADU iN V ZAGREBU NA STRANI SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. — TITO MESTNA ORGANIZACIJA D. S. V BEOGRADU OBSOJA DAVIDOVIČA.
Beograd, 14. aprila. Danos je izšel proglas »Samostojnega dem. kluba;, na narod, v kojem se dokazuje na podlagi celokupne zgodovine in ideologije JDS ter na podlagi jasnih sklopov kongresa in glavnega odbora stranke, da zdržovanjo s federalističnimi strankami nasprotuje jugoslovenskemu programu narodnega in državnega edinstva, s kojim stranka sto-' ji in pade. Proglas obtožuje grupo gosp. Davidoviča, da jc svoja stara partijska razračunavanja z radikali stavila nad ta straukin program. S svojim postopanjem je ta skupina naravnost prisilila svojo tovariše, da so osnovali svoj klub, ki pa ostaja zvest programu in zgodovinski misiji JDS in jo hoče rešiti pogubnih stranskih poti. Proglas so izreka zoper vsakršno hegemonijo in zahteva ravno-pravnost v dejanjih ne pa samo v besedah. Cel proglas je prisega zvestobe ju-goslovenskomu programu JDS, kojo delo hočo nadaljevati do končnega uspeha.— Poleg aktivnih ministrov in članov p(* slanskoga samostalnoga demokratskega kluba, je proglas podpisalo tudi več odličnih javnih delavcev, mod njimi rektor beograjsko univerze dr. Bogdan Gavrilo-vič, vseučll, prof. dr. Aleksander Belič, ministra n. r. dr. Žerjav in dr. Palcčok in drugi.
lo ime stare atenske republiko.
Atene so včerajšnji dan nudile bolj sliko vojaškega taborišča. Zaprti so bili vsi javili lokali, po ulicah so neprestano patru) jirali konjeniški oddelki ter vojaško patrulj« v tankih in avtomobilih, dočim jo privatni vozni promet bil onemogočen. Do poznih popoldanskih ur ni prišlo do nobenega incidenta.
Odločilno vlogo pri glasovanju so igrali begunci iz Male Azijo in Tracije, ker so skoro stoodstotno glasovali za republiko ter v celoti oddali okoli 200.000 glasov. Uspeh republikanske misli je celo v I'o-loponezu, ki se jo smatral kot zadnja trdnjava rojalistov, presegel najsmelejša pričakovanja republikancev; povprečno je bilo v Peloponezu oddanih 40 odst.
stija za številne aretirane in sojene ro-jaliste Je na vidiku.
Atene, 14. aprila, j. V glavnem mestu Atenah jo glasovalo 69.811 glasovalcev za republiko in 24.300 proti republiki. General Metasas je izjavil, da je vprašanje režima žo danes odločeno. Opozicija so jf. podvrgla izidu plebiscita. Vsaka debata o zopelni vzpostavitvi dinastije jo prepovedana. Republikansko časopisje pozdravlja izid volitev in oznanja novo ero pro-bujenja in slave Grške.
Ministrski predsednik Papanastislu j« izjavil v nekem nagovoru, da si prišteva scdiuija vlada zaslugo, da ni več dvoma o pravi želji prebivalstva. Bivši ministrski predsednik Zaimis je sprejel kandidaturo za predsednika republike. Ta vesl jo napravila povsod globok vtis. Politični krogi so prepričani, da bodo vso stranke v deželi novega predsednika simpatično sprejele.
Atpne, 14. aprila, s. <Agence Athenes» javlja ob 3. popoldne: Trenutno eo došln skoraj poročila iz vseh okrajev o izidu ljudskega glasovanja. Povprečno jo okoli 70 odst. glasujofih o-idnlo glasovo za republiko. Izidi, ki še manjkajo, bi utegnili zvišali končni rezultat na 75 odst. Iiojalisti so dosegli večino samo v nekaterih okrajih Peloponeza in kontinentalno Grške. Ministrski predsednik Papanastasiu se jo zvečer razgovarjal z generalom Me-tazsom. Admiral Konduriotis bo najbrže imenovan z dekretom za inlerimisličnega predsednika republike. Časopisju je bilo za dobo petih let prepovedano pisati pro-
glasov za republiko. — Generalna anine-j ti republiki.
Nemški odgovor na predloge ekspertov
DOLGA POSVETOVANJA NEMŠKIH MINISTROV IN POLITIKOV. -NEMČIJA BO SPREJELA PREDLOGE EKSPERTOV KOT PODLAGO ZA PODROBNA POGAJANJA.
jričeln merilorifna pogajanja o določitvi repnrncijsklh dajatev.
Berlin, 14. aprila, j. Na konferenci državnih ministrov in ministrov posameznih dežel so se danes posvetovali o nem- „___________. .... „„„ _______.....
š k eni odgovoru na predlogo ekspertne POSVETOVANJA MED ZAVEZNIKI komisije. O vsebini in obliki odgovora j Berlin, 14. aprila, s. Socijalno demo« bo šele jutri storjen definitivni sklep. Ju-1 lcratsko časopisje poroča iz Londona, trišnje seje, ki se bo vršila pod predsed- j da ne deluje samo Macdonald, temveč stvom državnega predsednika Eberta, se tudi francoska vlada na skorajšnji raz. bodo udeležili tudi vodjo velikih strank, govor o reparacijskih predlogih komisi« Odgovora no bo sporočila nemška vlada | je izvedencev. Domneva sc, du sc bodo . . , i po svojih zastopnikih, temveč pismeno, i šefi zavezniških vlad nnjbrže 25. t. m. terem najstrožjo obsoja postopanje šcf.i Ollgvor bo poudarjal, da vidi Nemčija v I sestali, in da bosta povabljeni tudi Nem stranke Davidoviča, češ da bo jo izneve- por„či!a i„c(jcn(.cv primerno podja-.o :a ' čija in Amerika. Negotovo jc še, ali se ril programu stranko in njeni ideologiji, roM(cv roj.ftracii9kega vprašanja in .la jo j bo ameriška vlada temu povabilu od« ker je paktiral s kongresom inteloktual- i pripraT,iena pri tcj rp;ilvi a0(lelovaii. Uvnla.
cev v Zagrebu; Davidovičova pogajanja Odgovor bo j7.ročen reparacijski komi- Pariz, 14. aprila, j. Ministrski pred« s separatističnimi elementi sramoto stran j ^^ potQm ,.omisije zn vojna bremena v sednik Poineare jc danes dopoldne spre ko. Proglas protestira dalje proti gaže- parizu v Brcdo nli četrtek. Izčrpnejših po-1 jel trgovskega ministra Louchcurja, ki nju sklepov kongresa stranko ter obsoja i jasniI glc(le poroCjla strokovnjakov nem- mu jc poročal o razgovorih z itaiijan« uzurpacijski poskus g. Davidoviča^da- v .... odf?ovor nc bo vseboval. Ministrski skim kraljem in trgovinskim ministrom
....."predsedniki so pritrdi'! temu nazoru dr- ob priliki otvoritve milanskega vele«
žavnega kancelarja, češ dn je treba poča- i sejma, kati primernega trenutka, ko se bodo l	-
družbi z izrazitimi neprijatolji to državo in s tipičnimi zastopniki največje reakcijo spravi v nevarnost' vse narodne pridobitve, ki jih je narod v desetletnih bojih dosegol z življenskimi žrtvami. V tem smislu zaključuje proglas z .Živela Jugoslavija, Živela demokracija, Živela demokratska samostojna stranka*.
Zagreb, 14. aprila, r. Na pismo beograjskega demokratskega dijaškega kluba, «Jitgoslavija» g. Davidoviču, je poslalo zagrebško akad. društvo c.Iugosh-vija» g. Sveto^.arju Pribiooviču naslednjo | brzojavko: .Demokratsko dijaško dru- ( štvo »Jugoslavija* v Zagrebu z nogodo-| de
Otvoritev aogleško-ruske konference
vanjem zavrača nedostojne izpade, padce : konferenco
r.a 'zadnjem zborovanju dem. omladine proučiti medsebojne obveznosti
UVODNA NAGOVORA MACDONALD A IN RAKOVSKEGA. — POGO-
Ji ZA VELIKO ANGLEŠKO POSO.iit.O RUSIJI. London, 14. aprila, h. Danes je pričela skemu predsedniku M.icdonaldu mcino« angIoško«ruska konfcrcnca, ki jo jc o« randum, v katerem sporočajo pogoje, tvoril ministrski predsednik Macdonald. pod katerimi je po njihovem mnenju Ugotovil jc, da znači konfcrcnca avto« j inogoče dovoliti Rusiji angleške kredi« . j matično posledico priznanja ruske via« te. Ti pogoji obstojajo v tem, da Ru« s strani Anglije. Posebna naloga]sija prizna predvojne državne in pri« bo likvidirati preteklost in ; vatne dolgove, o čemer naj se sklene obeh j posebna pogodba, da vrne privatno po«
Davidoviča proti Vašemu nacionalnemu delovanju in Vas pozdravlja kot najizrazitejšega pobornika naše velike nacionalno misli, želeč Vam v boju za in-| tegralno narodno in državno edinstvo
Beograd, 14. aprila, p. Včeraj je glav- mnogo uspehov. Živel Svetozar 1'ribičo-ni akcijski odbor demokratsko omladine j vič! Zivol Sijmostalni demokratski klnbl> in mostna organizacija demokratske stran i Podpisana predsednik Z. Mirkovič in taj-ko za Beograd izdala svoj proglas, v ka- I nik Z. Gjivanovič.
POGAJANJA Z AMERIKO PREKINJENA. VVnsllinRton, aprila, s. Državni j sekretar Mellon, kl jc zajedno s držav-
anja z Italijo ]NASA
Beograd, 14. aprila, p. Nocoj je Imela sejo trgovinska sckclla naše in Itall-v janske dclcgacije, katera je razpravljala | n|m tajnikom Hiighesom ln Smootom član o obmejnem prometu. Iz ministrstva zn i t.oniislje j-a fundacijo dolgov tujih vlad zunanje stvari doznava vaš dopisnik, da j Ameriki, je sporočil zastopnikom Jugo-se je na tej seji sklepalo o osnovi načrta i s]avjje pTčj njihovim dohodom svoje ob-ki ga je izdelala naša delegacija in ki j ,-aiovanJc, tla ie Jugoslavija odgodila razpravlja o splošnih odredbah za Pro-; flimlac!Jr» teli dolgov. Komisija prlčaku-met, posebno za promet na Reki in v l jc od jug0slavijc, čimprej novih prcdlo-panju je voda prodrla nasipe. Selo Borsa Kastvu. Kakor znano je vprašanje pro- i gov_
evakuirano. Preko tega šola vozijo meta v Zadru urejeno s santamargherit-1' "»lomi čolni. Na Tisi ni nobenih spre- j sko konvencijo ter gre zato, da se ustva-"»nib. Danes jo odšel v Pančevo tinanč- r| kolikor mogoče isti režim tudi na Re-niinisler dr. Stojadinovič. Sava je dn- j ki In v Kastvu. V to svrho sc bo ustano-
»es narasla še za 7 cm. Ako naraste še j vila obmejna cona v širini 5 do 15 kiti, cm bo dosegla maksimum od leta da se, olajša prehod meje oniin, ki sta-1&88. Pri Sisku je stanje vode oslalo ne-; nujejo blizu meje. Za prehod preko mejo lPrernenjeno. Pri Zagrebu in Brodu Jo' se za prebivalstvo v tej coni ne bo zahoda padla, pri Mitrovici pa je narasla j teval potni list, temveč samo obmejni lz-4 cm. Donava Je v gornjem toku pad- ■ kazi, katere bodo izdajale krajevne po-v dolniem toku Da še stalno narašča. I Ulične oblasti.
REVIZIJA KIJEVSKEGA PROCESA.
Moskva, 14. aprila, s. Ruska brzojavna agentura javlja, da jc bila ekseku-clja v kljevskl razpravi odgodena, ker jc najvišje sodišče zahtevalo akte. (Opozarjamo na naš članek na 5. strani današnje številke. Urcd.)
dežel kakor tudi ustvariti pogodbe za j trajne mirne odnošaje.
Nato sc je dotaknil Macdonald vpra« j šania predvojnih pogodb in izrazi! up.;« nje, da bi bilo obstoječe trgovske po« godbe skoraj nadomeščene z definitiv« nimi trgovskimi pogodbami. Angleška vlada upa, da ho propaganda s to kon« fcrenco končala in da bodo <i razgovori pomenili novo ero napredka in dobre volje.
Za Macdonaldom je govoril ruski za« stopnik Rakovski in izjavil v prisrčnih besedah, dn je prišla ruska dcicgacija v London radi ožjega sodelovanja z An« glijo. Rusi so pripravljeni likvidirati vprašanje dolgov in pogodb. Govornik upa, cla se bodo paralelno idočn važna vprašanja razorožitve in evropskega miru na konfercnci približala rešitvi. Pri tej priliki, omenja tudi z zadošče« njem funkcijo Zveze narodov.
O posvetovanjih sc bo dnevno izdajal poseben komunike. Po seji sc jc vršil zajutrek, katerega se je udeležilo 4H oseb. Iz konferenčnih krogov sc spo< roča. da znašajo angleške zahteve 186 milijonov. Diplomatski sotrudnik «F.vc« ning Standardno ugotavlja, da obstojajo glede mo2nosli uspehov tc konfcrcnce veliki dvomi.
London, 14. aprila, s. Ravnatelji 30 londonskih vclcbnnk, med njimi Mac Kenna. Leaf in draai, so izročili ministr«
est inozemccm in ustanovi odgovarja« joče zasebno pravo kakor tudi neodvis« na sodišča ter ustvari garancije, da v bodoče privatna posest nc bo v nevar« nosti državne konfiskacije. Poleg tcg.i se mora Rusija obvezati, da se ne bo vmešavala v transakcije angleških in ru« skih gospodarskih krogov. Če sprejme Rusija te pogoje, bo vzpostavljeno med obemi državama zopet nekdanje zaupa« nje. Vsekakor pa krediti z ozirom n.» sedanji finančni položaj Rusije nc bodo mogli biti previsoki.
FRANCOSKO-RUMUNSKA POGODBA PODPISANA.
DiisseltSorf, 14. aprila, h. Davi je bila bale v Parizu podpisana irancosko-rumunska pogodba.
TROCKI SE VRAČA V MOSKVO.
Moskva, 14. aprila, s. Trocki jc končal svoj okrepčcvalnl dopust In jc na povratku v Moskvo prispel v Tiflis.

lopneje pridete do oblehe
ki Vas naredi elegantnega no da bi plačevali dragega krojača pri
Drago Sohwab, Ljubljana
Noli me tangere!
Radlčeva najnovejša Izjava v glasilu makedonstvujuščlh. — Radič zahteva, 4a se Makedonija vrne Bolgariji. — Nove klepetavostl.
r. Beograd, 14. aprila.
Po intervjuvu v »Mornlng - Post» in »Stunde« ter po dokumentih o protldr-žavni Radidevi propagandi, je bil v sofijskem organu makedonstvujuščlh («NezavIsima Makedonija«) dne 11. t. m. objavljen nov intervju s Stjepa-Dom Radičem, in sicer pod naslovom: »Izjave Radiča o položaju v Jugoslaviji in o njenih odnošajih napram balkanskim državam.« Stjcpan Radič j. tu izjavil dunajskemu dopisniku omenjenega glasila:
Vidovdanska ustava je bila sprejeta le zbog forme, da se je gosp. Pašič v svojem velikosrbskem stremljenju poslužuje za masko. V Jugoslaviji svobode ni, tepta se jo z nogami. Samo v Beogradu vlada svoboda tiska in govora, izven Beograda pa reakcija^ ki je naperjena tudi proti Srbom. Na vseh straneh besni politišku korupcija, tako v srbski provinci, kakor v Črni gori, na Kosovu in drugod, dočim v Makedoniji sploh razsaja tiranski režim. K tomu so revolucijske organizacije pri-rodna borbena sredstva. Dnevno prihajajo nova poročila o pažičevskih zlo-deiili. Pa."ičeva politika je slična turški. ki je imela za posledico izgon Turkov iz Evrope. Današnja Srbija je opasnost za ves Balkan. Zapadna Evropa, ki jo doslej stala na Pašičevd strani, mora nujno uvideti, da sedanji
ziji se podaljša dopust do konea šolskega lota 1923,—24. Alojziju Vavpotiču, cenilcu Mostno zastavljalnico, bo spregleda strokovni izpit. Darinka Gilrtner, pomožna uradnioa Mostne hranilnice, se imenuje s 1. majem za stalno. Začasni prejemnik mestnega dohodarstvenega urada Josip Hribar ter začasni pazniki istega urada: Ciril Oman, MIha Tomo in Ivan Ilri-bar so imenujejo b 1. febr. 1924. za Btal-no uslužbence dohodarstvenega urada. Nadpaznika mestnega dohodarstven<ga urada Valontin Sitar ln Aloš Lukman se s 1. majem stalno upokojita. Mag. ofl-eiantka Manica Romanova bo uvrsti s 1. majem v 11. čin. raz. kat. 0. Stanislav Sitar se imenuje za stalnega magistrat-nega slugo.
Mariborski občinski svet
Maribor 14. aprila.
Župan po polurni zamudi najprej li»
kvidira zadnjo burjo občinskega sveta
s tom, da je neparlamentarni izraz «kle«
pctanje» napram občinskemu svetniku
dr. Jerovšku obžaloval.
Glede palače, ki jo hoče v Mariboru
zidati Pokojninski zavod, se bo občin«
ski svet poprej šc pogajal z društvom
za zgradbo Magdalcnske cerkve, ki ne
reflektira več na prostor pri Kralja
• ... „„„.	. „„„„ Petra trgu, ampak namerava podreti
najemščine 6000 Din na tri, nad (1000 Din j (taro ce?kcv in 'tam s,7id,a n(£0> ko
pa na pot odstotkov, vodarma pa na 4, ,pride do potrebllih dcnarnih sredstev.
oziroma 6 odst.	. . Za ureditev zadeve sta delegirana obč.
Nasvet finančno delegacijo, da naj oh- Jvct_ R ,,£ in Bahun_ definjtivno po, č na opusti povišanje davščine na provo-, db<j fco odobrjl šc,o ohčin5ki svet. žila, so ne vpošteva in vztraja občinski , UslužbcKnc(.m mcstllega električnega pod
jetja, ki so delali na bilanci, prizna ob
Ljubljanski občinski svet
Ljubljana, 14. aprila.
Danes zvečer so jo nadaljevala dno 10.
aprila prekinjena seja občinskega sveta. Bila jo popolnoma mirna in je prinesla malo več živahnosti samo razprava o poročilu socialno - političnega odseka o načrtu pravilnika za podeljevanje podpor brezposelnim.
V občinsko zvezo mcBta Ljubljano jo bilo sprojetih 47 prosilcev, 15 prošenj jo bilo odklonjenih, en prosilec pa je bil sprejet proti običajni taksi.
Pred prehodom na dnevni red je obč. svet. dr. Lcmež inierpollrnl župana, zakaj jo policija v mestni hiši. Župan pojasni, da jo policijski nadzornik g. Sla-novec dopoldne telefoniral, da eo po Šiški razdeljujejo letaki, ki poživljajo brezposelne, da naj pridejo na današnjo sejo, vsled česar jo policija poslala par mož.
Iz finančnega odseka.
Za zgradbo (3 kanalov in regulacijo co-ste na pokopališče sklene občinski svet ponovno najetje posojila v znoslcu 1,800.000 Din, kor pokrajinska uprava prvega sklepa ni odobrila.
Pobiranje uvoznine in tržnine se podaljša za nadaljnjih 5 let z veljavnostjo od 1. junija 1924.
Gostaščina se za nove stavbe zniža do
branimo g. Pašiča. Pač pa sl najostreje prepovedujemo vsako napadanje te vrste na g. Pribičeviča. G. PucclJ rad stiska roko g. Priblčevlču, a naenkrat ca psu-
je z »državnim roparjem«. O. Priblčevič je rešil napredno stvar v Sloveniji, rešil je »Kmetijsko družbo«, v zahvalo mu pa nespretni politik Pucelj, ki vse zavozi, meče nc samo polena, ampak ga surovo žali. Zdaj pa, ko smo Puclja udarili po zobeh, kakor zasluži, |e užaljen ln se zateka v nove napade, v koje hoče zaplesti dr. Kramerja in dr. Žerjava. O. Pucelj bo najprej dal satlslakcljo g. Priblčevlču in vsem onim, kl jih je »Kmetijski list« pod njegovim odgovornim uredništvom sumničil, potem šele bo Imel pravico obračati se na dr. 2erjava in dr. Kramerja, da ž njim Javno razpravljata. G. Pucelj je radi znanega napada na naše učiteljstvo Itak pod tožbo dr. Žerjava In Je upati, da ga to pot Imuniteta ne reSI In bo prisiljen, da da sa-tlsfakcljo pri sodnijl. Kolikor pa se tiče uredništva »Jutra«, bo g. Puclju kmalu šc v drugih zadevah na razpolago, to pa ne tedaj, kadar bo ljubo g. Puclju.
+ Veliko delo SLS. »Slovenec« se kar utolažitl ne more, da se Je dr. Korošcu posrečilo ujcdlnlti pod opozlcijo-nalno zastavo tudi nemški klub. Tudi g. Schaucr iz Celja Je skupno z dr. Korošcem In Zebotom razsajal in zahteval ostavko Pašlč-Priblčcvlčeve vlade. In glej, komaj so sl dali klerikalci in Nemci
svet pri svojem sklepu. Svoječasni sklep občinskega sveta gle-
tlačenje vseh. Mi smo do pobiranja občinske davščine na neza-
režtm pomeni Srbe sprejeli kot brate, medsebojna mržnja .je samo navidezna, in se izraža samo v službenih odnosih med nami in Beogradom. Ko se država urediti federativno. bo mržnja izginila.
Svohoda in samoodločba narodov mora končno stopiti na vlado. To so predpoTOji za ustvaritev unije in federacije. To la dokler obstoja centralistična. ultramilitaristična in rnjalistična Srbi la- jo to nemogočo doseči.
Mi verujemo v iskrene prijateljske nakane Bolgariie. Zato moramo urediti svoje olnose napram Bolsrariji. in prvi korak za t'i bo. da se Bolgari"! vrne, kar ii je bilo krivično odvzeto z mirovno nogod^o v Bukarešti. (Makedonija*.
Ko bodo odnošaji nanram Albaniji, Bolgarski in drugim balkanskim državam uroi ni na pravi osnovi.
zidano parcele se ukine, ker se ni obnese] in se vrne odseku v svrho reformiranja.	«
Parcela na Poljanski cesti št. 113 Bo vpiše v javno imovino mestne občine.
Za popravo vojašnice kralja Aleksandra se da na razpolago material v znesku 4000 Din.
Trgovski akademiji se odpiše davščina od prirastka na vrednosti.
Dosedanjemu n.vemniku Vek. Dolničar ju odda do 1. 1930. zakup hntela Tivoli proti letni najemnini 15.000 Din.
Za nakup stavbnih parcel inž. Ilrovata in I. Mndrovčiča ob Linhartovi uliol so poišče potrebno kritje.
Ponudba Andreja Marčana za prodajo r.cko parcelo v Mostnem logu se odkloni; genoralnemu varuštvu se dovoli 500 Din
bomo ! Pripore.
zmanjšali stanje naše vojsko ter voh-ije ukinili vss militaristlčno - rojallstlč-
ni sistem. tiakT bomo z mirnim sosedstvom uravnali T>ot federaciji ln uniji.
■Prišlo bo po sebi.
Glo le notranjega položaj v ,Tuto-ilaviji ne verjamem, jo nadaljeval Ra-.lič. da ho Pnšičn uspelo sestaviti novo
Poročila stavbnega odseka. -ob Ljubljanici.
Kopališče
činski svet enomesečno plačo kot na> grado.
Pritožba proti ljubljanskemu stanovanj, skemu oblastvu.
Obč. svet. Roglič intcrpclira župana glede nezakonitega postopanja stanovanjskega oblastva druge inštance v Ljubljani, ki v novejšem času samolast« no nakazuje v Mariboru stanovanja u« radnikom, ki so bili šele pred kratkim imenovani k mariborski oblastni upravi, čeprav jc v Mariboru še okraj 800 pro« šenj za stanovanja nerešenih. Župan od« govarja, da občina žal nima noVne in« gercnce za stanovanjsko oblastvo, čc« prav mora zanj nositi težka bremena. Nato razpravlja o akutnem Stadiju sta« novanjske bedo v Mariboru in hibah stanovanjskega pravilnika. Tudi ohč. svet. Žcbot trdi, da stanovanjska obla« stva v Sloveniji odločajo 'uko, kakor se pač zdi uradnikom pri stanovanjskih uradih, nc pa po zakonu.
Sledila so poročila odsekov o raznih
Ža ureditev zadeve sta delegirana obč. rokc' že ie vlada da,a ostavko. Nam je
prav ljubo, da »Slovenec« to konstatlra. Kajti ml pripisujemo veliko važnost temu značilnemu dejstvu, da so se zraven Spaha In Korošca znašli naši nemški so-dežehni Iz mariborske oblasti. Ce bl nič druzega ne videli, bl nam to dalo misliti In vedeti, na katero fronto spadamo v tem slučaju slovenski demokrati. Poleg HRSS bodo pač možaki g. Schaueria najboljša opora »»Slovenčevc« nove vlade«. Glasilo SLS Je pozabilo v svojem navdušenju še povedati, da le opozicijski blok pridobil Nemce z obljubo, da jim da »Landsmanmlnlstra«.
-I- Lepa družba. Poleg »Slovenca« najbolj divja proti novi vladi g. Pucelj s svojo kopnečo družblco. Mož ie vodil boj za »Kmetijsko družbo« naravnost v klerikalno žrelo, zdaj pa onega, kl je klerikalcem zbil ta plen, nazlvlje, da je »državni ropar«. SKS pravzaprav danes piše isto, kar pišejo klcrikalci. Stvar pa gre še naprej. »Kmetijski list« čisto odkrito zagovarja združitev SKS z radičevci Da pa bi ta združitev šla njego vlm čitateljem preje v glavo, se brihtno v »Kmetijskem listu« utemeljuje, zakaj je ta združitev tako potrebna. »Kmetijski list« pravi, da zato, da se strmoglavi Pašič-Pribičevlčcva vlada, t. J., da se
vlado. Volilni izid zanj bo porazen, ker . ulici, niti Makedoriia nc bo glasovala zanj. Južna železnica si mora sama zgraditi niti vojaški krogi niso več ob njegovi j na Dunajski cesti kanal, ako ga hoče strani, izvzemši maloštevilne
»holorok-
ee». Ljuba Davidovič ie poštenjak, kakor tudi Jocn Jovanovič, vodja zem-ljnradnikov. C'im kralj v spoznanju novecra razvoja situaeile nezovc opozi-ciio k obraznvanin kabineta, bo opozicija sestavila vlado na osnovi široke koalicije Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pije line stranke v njei ne bodo zastopane no številu mandatov, temveč bo gros demokratski. I<o pade Pe.šlčev režim, bo rova vlada nrl«tordla k ren'i-zaci'1 velikih idealov demokratske in ze-"liorrdn!fl-e stranke ka^or t»di H^SS. Od teh iskrenih jn?oslovenskih elementov bo tndi Makedonija dobila nr^olno "'"urnost in svobodo za ustvaritev svojih nacionalnih idealov. Črna gori bo rešena besnih preganjanj. Bosna bo dosegla pravico in mir. Vojvodina ne bo več nljačkann mi Hrvati pa bomo v Zagrebu stopali svoji avtonomiji nasproti.
*
Radijev intervju v »Neznvisimi Makedoniji« je na'novejši pendant k n jegovim dosedanjim protidržnvnim brb-ljavosti.m. Bolj od dosodaniih je v Beogradu zbudil pravo ogorSenje. zakaj »makedonsko vnrasnn'o«, rešeno na Kumanovem, ored Bitoljem in ob Bre-galnici s srb=kn krvjo, pomeni za na"o državo: Noli me tangere — ne dotakni se me!
Naj zdaj Radičevi zavezniki deman-tira;o tudi ta intervju, ki oolea; perečega. »makedonskega vprašanja« dreza tudi proti obstoječi monarhiii — bi
Rošitov prošnje Vikt. Rohrmanna sa i manj važnih zadevah, zlasti o plinarni,
nriZlTiril?!6 ^i^^mt i K pridn0 P?bira P° mcitr Starc fcand3' spravi na vlado v Sloveniji SLS. Zeleni 1'Jlt" t 0„tn "ST1"" P°kv,rie,,c piinsk0 ccvi scinašl možaki so očividno znoreli. Več let ! P_r0.5,nA\ Fr"! sPloh skuša smotreno modernizirati. Tu« i SQ kler!kalce napadal, rad, niihove avto-
nomistične demagogije, republikanstva in hujskanja. Zdaj pa hočejo čez noč zlesti v radičevce In pomagati SLS do vlade , v Sloveniji. To naj razume, kdor more. je bilo ono glede mestnega kopališča, o ' katerem jc občinski svet žc ponovno razpravljal radi vednih nedostatkov. Med tem je dal župan kopališče pre« gledati po strokovnjaku inž. Stcbiju, ki je ugotovil, da je podjetje v žc prav dcsolatncm stanju. Treba ga bo moder«
Ravnihar« za spremembo regulačnejra di elektrifikacija mesta napreduje po načrta ob njegovi posesti ob Linhartovi nttčrtu.
Preureditev mestnega kopališča.
Najvažnejše poročilo iz današnje seje
imeti.
Za novo izmerjen je Šiško in naprav novega regulačnega načrta Šiške so proračun ioni izdatki na 05 000 Din.
Sprejme se načrt gledo povečanja mest nega kopališča ob Ljubljanici. Zgradba se odda gradlvni družbi in bo veljalo povečanje 375.000 Din.
Mi se le čudimo potrpljenju podeželskih kmetljccv z zeleno generaliteto, kl Jih vodi od poraza do poraza, zdaj pa celo v smešnost.
-f Radičevske reminiscence. Subo-tiška »Nova Pošta« prlobčuje izjavo znanega radičevskega disidenta poslanca
nizirati, kar bo stalo občino okrog 550 Kordiča, ki mu je Radič nekoč v razgo-
tisoč Din, občina pa bo pri kopališču
Pn glavnem kolodvoru in pred Evropo j po popravi prižtcdi!a letno okrog 50 ti so postavita dvo podzemski, v Šiški eno soč Din< Občinski svet je adaptacijske nadz.emsko stranišče. Dela sc razpišejo prt;dlof>e odobril in bo najel za to kritje
posojilo.
Poročevalec finančnega odseka pred«
takoj.
Brezposelne podpore.
Daljša debata sc jo razvila o pravilni-
laga razne podpore. Dobili so: klerikal«
ku za podeljevanje podpor brezposelnim ] na Dijaška večerja 10.000 D, klerikalni in so posegli v njo govorniki vseh strank ; Ljudski oder 1.000 Din, podporno dru« Pravilnik temel;i na štirih glavnih prin-; štvo ženskega učiteljišča 500 Din, pod« oiph: 1.) Ustanovi se stalni zaklad za porno društvo realke 500 Din. Dirkal« podpiranje brezposelnih in se mora pod- nemu društvu je bila podpora odlo« piranje razviti v komunalno zavarovanje 1 njena, z.a brezposelne. 2.) Podporo dobo najpo-trobnejši in delavoljni brezposelni. 3.) Akciia bo spojena s čim tesnejšim sodelovanjem z delavskimi strokovnimi organizacijami. 4.) K stroškom so dolžni pri-pevati delavci sami, delodajalci, občina

60 in komnnlstom 18 mandatov. Manka, o še poročila Iz Laponlje.
-	Gradnja turških vojnih ladij v Tr. ttu. Stabilimento teenlco v Trstu se po. gaja s turško vlado glede rostavracijs turškega vojnega brodovja. Kakor hitro bodo pogajanja končana, bo popravljeni najprej križarka »Goeben«, znana iz sve. tovne vojne. Obnovitveni program turškega brodovja vsebuje v prvi vrsti zgradnjo modernih torpodovk.
_ Nova borba proti modernizmu, Hi. lanski »Corriere della Sera« poroča, da b« v Vatikanu pripravlja nova ofenzivi proti modernističnemu gibanju med duhovniki. Po svetovni vojni, pravi list, js med katoliškim svečeništvoin izbruhnili politična in moralna anarhija, ki jo potegnila svečeništvo v mnogo liberalno in socialne zablodo. Vatikan dolgo nI mo. gel kontrolirati vsega, kar se jo dogajalo. Sedaj pa je dognano, da. mnogi katoliški duhovniki širijo modernistične Ide. je, ki so docela nasprotne rimski cerkvi. Zato bo papež izdal posoben odlok, ki bo prerešetal življenje cerkvenih služabni-kov ter določil natančno nadzorstvo duhovniškega življenja in nehanja. PapeS preti, da bo opasne pojave modernizma kaznoval eksemplarično z najstrožjimi ukrepi in se nadeja, da bo njegova puri-fikačna akcija imela take uspehe kakor jih je dosegla Bvojčas podobna akciia Leona XIII.
—	Revolucija v Hondurasu. Revolucija v ameriški republiki Ronduras zavzema vedno večjo dimenzije. Uporniki tr napadli v soboto glavno mosto Teguci-galpa in jo padlo v boju na obeh straneh 140 mož. Uporniki so vdrli v mesto, a so bili s protinapadi potiBnjeni zopot nazaj. Na posebno prošnjo držav Srednje Amerike so odposlale Zedinjene države v Honduras svojega komisarja, da posreduje med obema strankama.
Borza
+ Glasilo SLS nima toliko takta, da I bi puščalo krono v miru. Ves list je poln
in država. Delodajalci se pritegnejo na ta način, da so uvode primeren davek, čegar dohodki bi se s'ekali v predvideni stalni fond za brezposelne. Pravilnik je bil spreiet po daljši debati z nekaterimi izpremembami.
Občinski svet je daljo sprojol predlog, s katerim se izreka proti rajoniranju dimnikarskih del in se odklanja prošnja dimnikarsko zadruge, da so spremene nekateri rajoni.
skritih namigavanj In pretenj ter lažnji-vili poročil o kralju. Tudi avdijcnca dr. Žerjava pri kralju ne da miru »Slovencu«; »Slovenec« poroča 12. t. m. Iz Beograda sledeči višek neslane obenem pa bedaste hudobije: »Žerjav = Mali uče-ncc Pašiča. Beograd, 12. aprila. (Izv.) Včeraj popoldne je bil v avdljenei pri kralju sam vodja samostalnik demokratov v Sloveniji g. dr. Žerjav, ki je pri tej ptilikl hotel denuncirati stranke, o katerih danes nihče ne dvomi, da so za
Nekaterim humanitarnim zavodom se , . . , . , , . . to v momentu, ko radičevci kot motor |dovoli klanj% prašičev doma proti pla-1 držav0- Avdiienca je Imela znaCai nal-onozlciiskoTa hloka asnirlraio na po- Slin običaje takse. Daljo jo bil spreiet |vc5i:ga strankarstva in Je naredila radi
nujen "predlog obč. svet.' dr. Lemoža, 'da 1 teEa na krcno skraino sla» «tis.« Tako občina že v proračunu dovolienl kredit' plSe "rcscn'> list' 1<do pa dal •Slove»-za zidavo dvoh novih hiš za Bei>>radom i cu", tc siiainc informacije? realizira in da na;ame v najkrajšem ča- + G- ,van Pucelj, odgovorni ured-su posojilo v znesku 2.500.000 Din. Sle- nlk 'Kmetijskega lista«, se razburja, da dili so za tem razni nujni predlogi, ir.ter- ,mu cnk[at vrnili m lo za drago. O. pelacijo in vprašanja. Obč. svet. Orehek ! Puce1' ie 'udl edcn lstih: de al" VSC; 'kler.) jo zahteval od župana poinsniln , |"oKoce, Ce pa jih potem trdo prltneš, ml
slovno vlado, Radiov irftorvju v glasilu makedonstviiiuščih je nova smernica. da sr podani kriza ne moro. rešiti v prid t,i«ti formaeill. ki jo Radič z Du-naia dirigira — im izicrrava.
V živo zadete so z Ttadičevo izlnvo naravno srbijanske sestavine opozicijskega bVtka. kl sodni uvideva.lo. da jim Radič s takimi objestnostmi pripravila popoln ruin. Druiače je seveda z, naš!mi klerikalci Domantirali borlo . ali pa celo tihim zndovo.H«tvom kviti-ili eksnltacfjo o Makedoniji, saj Rn. HA sa'"o vohomontno ponavlia isto. kar ie nekoč v skupščini brbljal klerikalni poslanec. SitSni,k. kl je sicer odnesel zdrave kosti, pač pa v srbski javnosti globoko omajal sočustvovanje za n.iše primorske in koroške bolesti.
Alž ste že poslali ^ naročnino za Jutro"
voru naglasll: »Ml bomo prisegli tudi kralju, poslužlll se bomo I oblasti 1 Beograda i centralizma i vojske — samo da zavladamo v tej državi, da izvršimo glav nI udarec in da svojo republikansko stranko napravimo za gospodarico države. Nato bomo delali, kar bomo hoteli!, — Volk dlako menja, narave pa nikoli. V ostalem pa tudi dandanašnje Ra-dičeve izjave, ko je njegova armada poslancev že storila, kakor ji je bilo zapovedano, potrjujejo, da Radič vrhovno komandirstvo navzlic navidezni nepremišljenosti izvaja prav premišljeno in drzno. Razumeti pa ie treba, da je to tudi zadnji Radičcv naskok. Jadikovanja in psovanja z liccmernostjo, da se krši parlamentarizem In da so hrvatski bratje doživeli razočaranje, bodo dale zadoščenje onim, ki so v zadnjem momentu zyali razorožiti minerje te države. Napačno bi tudi bilo misliti, da Radičevi poslanci kot preprosti možic utegnejo odoljeti trcnntnim uplivom in sc — osobito zdaj v Radičcvcm odsotstvu — prilagoditi bratlmljenju in zdravlcam v Beogradu. To so dediči «protlvlaške» gonje Iz madžaronskih časov, kl jI je Radič našel nov dopadljlv okvir s programom svoie čudotvorne republike. Da navedemo le poslanca-seliaka Karla Kova-čeviča, ki ic prošlo nedeljo na opozicijskem banketu grntcl o propasti Habs-buržanov ln drugih nasilnlkov; 1. 1916. pa ie ta možak vbiral navdušene popevke in odpravljal hrvatske vojake na fron to češ: «Tu Hrvat vruču krvcu prolje-va — za svoga kralja, mili dom svoj...»
gledo postopanja tržnega nadzornika, ki ! zas'ckaio m, 50 •ncd"°Jva" med uradnimi urami posreduje razno slu ž i	lc nazval Pašl4,a ln, Pnblčcvi"
be kuharic in sobaric za dvor. Za tem je 4a- da sta «dr?avna roparja«. Isto se po-
župan ob 22. uri zaključil javno sejo, TAJNA SEJA.
V tajni seji so bila Izvršena razna imenovanja. oziroma prevedbe. Pogodbeni uradnik Franc Belan so s 1. majem t. 1. stalno namesti v staležu magistralnih uradnikov X. čin. raz. kat. B. Vštctje let so izvrši oh uvrstitvi o novi službeni prarmntiki. Začasni magistratni konci-pist Franc Cehun se s 1. jan. 1924. stalno namoBti. Jerneju Boltarju, pis. ravnatelju v p. se prizna pokojnina ni. stopnjo 7. čin. raz. Milici Ilešič, suplentki na mestni lanski realni in rafnraini gjtnnaJ
navija v oklicu Zemlioradniške stranke na uvodnem mestu v »Kmetijskem listu«. NI naša stvar, da branimo g. Pašiča. Je stvar okusa, če minister na razpoloženju svojega bivšega ministrskega predsednika proglaša za »roparja«. AH je te vrste demagogija v korist državni Ideji v Sloveniji, moramo prepustiti presoli Javnosti. G. Pucelj je do 17. decembra 1922
na vso moč hvalil g. Pašiča In tudi pozneje sc Je še prav krepko zvijal pred njim in se mu dobrlkal. O. Pašlč. se od tedaj ni nič spremenil, zdaj pa jc Puclju naenkrat »ropar«. Ali tako piše resen po
—	Izid parlamentarnih volitev na Danskem. Pri parlamentarnih volitvah na Danskem sta doživela levica, (konservativna agrarna stranka) ln desnica znatne izgube. Nova zbornica bo sestavljena sledeče: socialni demokrati 55 (poprej 48) lovica 44 (52), desnica 27 (29), radikalna levica £0 (18). Izvoljena Bta dalje en svo-hodomislec In en Nemoč. Ker nima nobena stranka večine, je še težko reči, kako bo Bostavljona nova vlada. Vendar pa so splošno domneva, da bo prevzel sestavo novega kabineta socialni demokrat Stau-nlng « pomočjo radikalne levico.
—	Volitve na Finskem so dale švedski ljudski stranki 23 mandatov, koaliciji 37,
[nik? Kakor rcčcao. ni. naša stvar. da. JUG«cesi&.tftift 17, a*raxcem 44. sooialistom
14. aprila. ' ZAGREB. Na efektnem tržišču je b3a tendenca slaba. Arbitražni papirji so oslabel. Promet je bil dokaj slab. Na deviznem tržišču so se tečaji napram petku neznatno učvrstili. Ko se je koncem sestanka pojavi'o več blaga, so tečaji zopet nekoliko nazadovali. Večji porast je zabeležila deviza Pariz. Narodna banka je dajala nekoliko blagi. Promet je bil srednji, a trgovanje s=. je gibalo v glavnem v devizah na Dunaj, Italijo in New-York ček. Notirale so deviie: Amsterdam 8010 do 3040, Dunaj 0.113285 do 0.115285, Budimpešta 0.11 do 0.14, Bukarešta 41 do 44, Italija izplačilo 857.75 do 360.75, ček 357.125 do 860.125, Kopenhagen 0 do 1850, Kristljanlja 1115 do 1125, London Izplačilo 850.25 do 353.25, ček 350 do 853. New-York ček 60.35 do 81.35, Pariz 485.5 do 490.5, Praga 239.75 do 242.75, ček 239.5 do 242.5, Stockholm 0 do 2150, Švica 1417.5 do 1427.5, ček 1415 do 1425; valute: dolar 79.375 do 80.375, aK 0.11315 do 0.11515, Kč 236.5 do 239.5, francoski franki 477.5 do 482.5, švicarski franki 0 do 1415, lire 356.75 do 359.75; elekti: Trgobanka 49 do 50, Brodska 66 do 67, Poljedelska 24 do 25, Kreditna Zagreb 142 do 146, Hipotekama 73 do 74, Jugoslavenska 121 do 123, Ljubljanska kreditna 230 do 235, Praštediona 015 do 925, Etno 185 do 187, Slavonska 125 do 126, Srpska 140 do 141, Eksploatacija 150 do 155, Goranin 150 do 152.5, Sečerana Osijek 1195 do 1205, <Isis» 63 do 65, Narodna šumska 116 do 118, Niliag 0 do 130, Gutmann 885 do 000, Slaveks 430 do 440, Split 1600 do 1650, Strojne 0 do 200, Trbovlje 650 do 670, Union 750 do 800, Vevče 0 do 175, 7 odst. investicijsko 66 do 67, Vojna Skoda 135 do 137.
BEOGRAD. Tečaji deviz so napram petku poskočili. Vse povpraševanje je bilo pokrito. Narodna banka je morala intervenirati le v devizah na Ženevo i« Italijo. Notirale so devize: Amsterdam 3010 do 3030, Dunaj 0.1141 do 0.1142, Budimpešta 0.11 do do 0 Bukarešta 42 do 42.25, Ženeva 1419 do 1420, London 351.25 do 851.50, Milan 359 do 359.4 New-York 80.85 do £0.95, Pariz 484 (io 486, Praga 2-."J.5 do 242.5, Solun 0 do 146; valute: dolar 80 do 0, leji 42, francoski franki 485, Kč 240; efekti: Prometna banka 1450 do 1550, 7 odst. investicijsko zaključek 07.25, Vojna škoda 1389, 4 odst. agrarne 27.50; termini: Ženeva za 30. t. m. in 31. maja 1425,
CURIH: Beograd 7.075, New-York 569.50, London 24.70, Pariz 34.45, Milan 25.325, Praga 16.90, Budimpešta 0.0080, Bukarešta 2.97, Solija 4.12, Dunaj 0.008025 TRST: Beograd 27.80 do 28, Dunaj 0.0315 do 0.0325, Budimpešta 0.03 do 0.04, Praga 67 do 67.40, Bukarešta 11.20 do 12, Pariz 135.50 do 136.50, London 97.75 do 97.95, New-York 22.50 do 22.65, Curih 894 do 398, valute: dinarji 27.80 do 28.10, avstrijske krone 0.0815 do 0.0325, dolarji 22.40 do 22.60, 20 frankov v zlatu 86.50 do 87.25.
DUNAJ: Devize: Beograd 880 do Berlin 15.15 do 15.45, Budimpešta 0.92 do 0.98, Bukarešta 869 do 871, London 308.000 do 809.000, Milan 3144 do 3156, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4327 do 4848, Praga 2118 do 2122, Curih 12.485 do 12.535; valuto: dolarji 70.460 do 70.860, lire 3160 do 3180, dinarji 877 do 888.
BERLIN: Beograd 5.63, Milan 18.65, Praga 12.46, Ne\v-York 4.19.
LONDON: Beograd 850, Berlin 19, Pariz 71.40, Rim 97.75, Curih 24.68, Ne«'-York 433.08, Praga 146.50.
NKW-Y0RK: Beograd 125.75, Berlin 22, London 488.81, Pnriz 618, Curih 17.58 Rim 446.26, Dunaj 1412, Budimpešta 145, Prosa 297.
Naši Kraji in ljudje
Akcija za povišanje doklad vpokojencem
Predsednik JDS dr. Žerjav je predložil finančnemu ministru Stojadi-iovi6u resolucijo, kl jo bila soglasno iprejeta na javnem shodu koaliranih društev vpokojencev, kl se je vrSil dne 53. marca 1924. Resolucija je podpisana po sledečih družtvih: Društvo upokojenih javnih nameščencev (predsednik g. Anton Svetek), Drufitvo vpoko-jencov južne železnice v Sloveniji (podpredsednik g. Fran Mazl), Družtvo crof.niSkih vpakojeiioeiv na slovenskem ozemlju (predsednik g. Martin Majcen), Zveza vpokojenih častnikov itd. v Ljubljani (predsednik g. ppk. Avgust Jesenko), Vpokojenci in vpokojenke tobačne tovarne (podp. g. Ana Slmon-515), Zveza uradniških vdov in sirot (predsednica g. Marija Osana) in gosp. Iran Šalamun, predsednik koaliranih društev vpokojencev.
Istočasno je gosp. dr. Žerjav tudi gosp. ministru saobračaja Svetoslavu Popovidu ponovno predložil Istočasno iprejete zahteve raznih grup železni-{arskih vpokojencev. Oba ministra sta izjavila, da bo ge tekom aprila izdelana naredba, e kojo se v nekaterih točkah izpreminja znana naredba o dra,-pnjskih dokladah. Dr. Žerjav je Izjavil, da JDS polaga ob tej priliki največjo važnost, da se odpravi takozva-no maksimiranje, na kar je gosp. finančni minister izrecno pristal.
Kolo jugoslov. sester v Ljubljani
Pod predsedstvom ge. Franje Tavčar« jevc se je vršil v nedeljo, dne 13. t. ra. občni zbor Kola jugosl, sester. V veliki dvorani Narodnega doma se je zbralo prav veliko Število marljivih Kolašic; prišle pa so tudi zastopnice podružnic U Celja, Kranja, Novega mesta. Krške« (t in Most. Predsednica ga. Tavčarjeva je prisrčno pozdravila zbrane zboroval« ke, se spominjala sester, ki so nas sredi neumornega človekoljubnega dela zapu« stile za vedno ter bodrila Slovenke k »daljnemu uspešnemu delu.
Prva tajnica, izredno delavna ga. Mira Engelmanova je podala jako vestno in izčrpno sestavljeno poročilo, ki je zbo« rovalkam jasno pokazalo, kako mnogo« itransko je bilo v preteklem društve« nem letu delo Kola jugosl. sester. Usta« novljeno je bilo pred tremi leti; odtlej pa raste in se Siri ter pridobiva čimda« ije več simpatij. Poznajo ga predvsem reveži in zatirane), zlasti naša siromašna deca. V svojem delu napreduje Kolo ikokoma. Kakor prejšnje dve leti, je bil ludi to društveno leto razdeljen odbor nt več odsekov. Ti odseki so: gospo« Jarskl in šivalni (načelnica ga. Tilka Zbašnikova), »Kresnica« za slikanje na iteklu (načelnica ga. Vida Baltičeva), odsek za narodne vezenine (načelnica ga. prof. Wessnerjeva), odsek za plete« nje košar (ga. Kuharjeva) in odsek za zaščito dece (ga. Vika Kraigherjeva). Vsi odseki so bili delavni in so v polni meri vrilU svojo dolžnost.
Velike zasluge si je pridobilo Kolo s tem, da je poslalo 25 ubožnih deklic kot počitniško kolonijo v Ribče pri Kresni« cah. Ondotnl krajni šolski svet je dal iolske sobe na razpolago, kjer so de« klice stanovale. Ondi se je tudi kuhalo za otroke. Vse delo se je vršilo vzorno in z vso lahkoto — kakor smo zvedeli - pod spretnim vodstvom ge. Mire En« Jtlmanove. Deklice bo bile ves dan na traku in solncu, kopale so se v Savi ter 10 se vrnile zdrave, rejene in zagorele. Sedaj pa že hodijo popraševat, ali poj« dejo letos zopet na počitnice. Vse tro« ikc te počitniške kolonije je nosilo Kolo.
Razun tega pa je bilo minole počit«
niče tudi 30 naših večinoma vojnih si« rot v morskem kopališču v Selcih pri Cerkvenici, kjer je jugoslovanska do« brotnica, Američanka, ga. Mabel Grujt« čeva spremila lepo vilo za bivališče srb« skim, hrvatskim in slovenskim sirotam. Slovenske otroke je poslalo Kolo v treh skupinah po deset; ob morju so bile vsakokrat po tri tedne. Potne troške je deloma poravnalo Kolo, vse drugo pa jo krila ga. Mabel Grujlčeva iz ameri« škega fonda.
O priliki prestolonaslednikovega krsta je obdarilo Kolo skupno z odborom SHS žena za siročad 30 dcklic z oble« kami ter jih pogostilo. Tej slovesnosti
je prisostvovala tudi ga. Mabel Gru« jičeva.
Posebno marljivo je delalo Kolo za božično obdaritev ubožnih otrok. Pri izvrševanju oblek so pomagale razun odbornic in članic tudi Obrtna šola, Zu nanja uršulinska šola, dekL licej ter ne« kateri ljubljanski krojači. Kolo je ob« leklo 200 otrok ter dalo novo obutev 100 otrokom. Naknadno je obleklo ozi« roma obulo še 30 otrok. V ta namen je prispevala mestna občina 2000 Din.
Za počitniška potovanja srednješol« cev je darovalo Kolo lepe svote denar« ja. Gluhoncmnici je naklonilo 1000 Din za nabavo orodja pri rokotvornem po« uku. Tekom leta je reševalo društvo ve« liko število prošenj, ugodno rešene so bile 104.
Za Božičnico je Kolo poslalo po 500 Din v sledeče obmejne kraje: Sv. Duh ob Dravi, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Marenberg, Stanjevci in Fokovce v Prekmurju. Razun tega je pošiljalo Ko« lo knjige v ogrožene obmejne kraje ter v zasedeno ozemlje. Sokolu na Taboru je darovalo društvo 1000 Din ter obe« talo, da Izvrši v ta namen večjo akcijo. Za vse te dobrotvorne namene je po« trebovalo Kolo velike svote denarja. Toda društvo je jako pridobitno. Pro« dajalo je ob velesejmu cvetlice, dalje oljke, prirejalo čajanke, prodajalo lastne izdelke «Kresnicc» ter naprošalo razne dobrotnike, banke, podjetja, da so mu pomagali.
Članic ima Kolo 2508, 70 ustanovnic in 8 pokroviteljic. Podružnic je v Slo« veniji 24. Skoraj vse so jako delavne, prirejajo predavanja, tečaje, božičnice, velikonočnice 1. dr. — Zborovalke so vzele tajniško poročilo z velikim odo« bravanjem na' znanje.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je Imelo društvo 76.334 Din dohod« kov in 88.413 Din izdatkov; primanj« kljaj se pokrije iz prebitkov m. 1. ter iz izkupil za oljke i. dr.
Po poročilu nadzorstva je skupičina podelila odboru absolutorij ter izrekla tajnici in blagajničarki zahvalo. Poscb« no priznanje gre ge. tajnici, ki je Ime« Ia tekom vsega leta po dvakrat na teden uradne ure v društvenih prostorih Ko« la, je opravljala vso obširno korespon« dcnco, pisala zapisnike ter vodila po« čltniško kolonijo.
Predloga ge. Bartolove In ge. Tavčar« jeve glede izdaje koledarja »Soča. in pospeševanja ljudske univerze po dan« skem vzoru sta se izročila novemu od« boru v pretres in event. izvršitev.
Nato so se izvršile volitve, ki niso prinesle nič bistvenih izprememb. S tem je bil dnevni red izčrpan in je predsed« niča zaključila občni zbor.
gu proti Aleksandrovi cesti. Kočijaž je takoj skočil na tla ln prepustil voz svoji usodi. Spredaj pa je korakal v sprevodu sokolski naraščaj s praporom. Bilo se je bati, da zdirjajo podivjani konji naravnost med deco z dolgim težkim vozom pogrebnega zavoda. Pravočasno pa jo še priskočil uslužbeneo pogrebnega zavoda, pograbil dečku iz rok sokolski prapor in skušal z njim ustaviti konje. To se mu sicer ni posrečilo, konji so v tronutku pomandrali in raztrgali nara-ščajskl prapor — vendar so krenili izven sprevoda in poleg njega zdirjali naprej po Aleksandrovi cesti. Voz z duhovščino jo odskakoval semintja, ogTomna množica prestrašenega ljudstva je tekla za njim. Na oglu Aleksandrove ceste in Sodne ulice bo konji bliskovito zavili med kostanje v levo, ne da bi se pri tem kočija kam zadela. Pri sodišču so konji z največjo brzino zavili v Marijino ulico in potem naravnost v hlev pogrebnega zavoda. Duhovniki so svoj strah kmalu premagali ln prišli že sredi Aleksandrove oeste pogrebnomu sprevodu nasproti tor ga nato peš spremili na pokopališče. Pogreba so je udeležilo tudi mnogo drugega narodnega občinstva, zlasti železničarjev, tovarišov očota prerano umrlega nadebudnega sinka.
broi povižaoja con daja 655/a
metko, žensko in otroško konfekcijo O. BERNATOViČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
Nesreča pri pogrebu
Maribor, 14. aprila.
V nedeljo popoldne bi se bila pri pogrebu dijaka Milana Kavčiča, marljivega sokoiskega telovadca, skoro zgodila straš na nesreča. Ko se je premikal sprevod iz Melja pod železniškim mostom, je baš pripeljala lokomotiva čez most, pod katerim se je ravno tedaj nahajal voz s tremi duhovniki - frančiškani in dvema ministrantoma. Konji so se od silnega ropota splašili in se spustili v divjem be-
Velikonočne čestitke naših vojakov
Slovenski fantje, kl po gamizljah šl-rom naše prostrane domovine zvesto služIjo domovini in kralju, sc tc dni v duhu spominjajo svojih rodnih krajev In pošiljajo svojim starišem, sorodnikom in znancem, slovenskim dekletom ter čita-teljcm In čltateljicam «Jutra>, najlepše velikonočne pozdrave.
Mladenovac. Orožniki kočevske orožniške čete, dodeljeni beograjski žan-darmerijskl četi: Vckoslav J. Korošec, Alojz Koršlč, Alojz Pukšič, Ivan Presek, Ivan Triglav, Ivan Sekllč, Maks Sluga, Avgust Kenda, Ivan Pečnik, Ivan Spen-dal, Anton Znldaršlč.
Kragujevac (8. četa, II. bat. 19. pešpolka): podnarednika Anton Pavlin iz LlbcIJ In Anton Hosta Iz Sv. Križa. Re-dovl: Julij Marguč Iz Škofje Loke, Pr. Klopčlč Iz Vira, Fran Oblak Iz Vrhnike, Matija Maicrle iz Bistrice, Alojz Ceh Iz Lukovka, Fr. Sifrer z Dovja, Seb. Pe-trič, Peter Žitnik, Fr. Žerjav Iz Rateč, Andrej Kranjc iz Dol. vasi, Anton Pišler iz Blekovc vasi, Iv. Strnad iz Male vasi, Lud. Bučar Iz Sellšča, MIha Brajdič iz Ootne vasi, Anton Subic Iz Sred. Brda, Andrej Malovrh iz Oor. vasi, Matevž Mezeg iz 2lrovskega vrha, Fr. Raztresen iz Prelcsja in Ant. Južnlč iz Fare.
Kragujevac (3. leta, 1 bat. 19. pp.): Franc Olavlč in Janko Jekovc z Jesenic, Janez Jekllč Iz Mojstrane, Miha Košir In Jakob Ambrožič z Dovja, Janko Ka-lan Iz Belce, Ivan Jakelj z Dovja, Klemen Roblč Iz Hrušlce, Karel Zadnik In Ivan Zajec Iz Ljubljane.
Bltolj. Edvard Potočnik 2. četa 28. pp. Jože Orahek 4. četa, Josip Kočcvar in Ivan Vesel 6. četa, Mihael Navha In Andrej Matjaš 12. četa, Franjo Serčar 11. četa, Alojz Jereb 1. četa 40. pp.
Knjaževac (4. četa, I. bat. 14. pp.): Janko Stlmnlkar z Dovja, Maks Novak Iz Ambrusa, Val. Erjavšek Iz Stranj pri Kamniku, Franc Senk Iz Predvora, Leopold Mrak Iz Kranja, Alojzij Pire Iz Ljubljane, Ivan Cerar Iz Moravč, Ivan Cinkelj iz Kočevja, Edvard Lovšin iz
Sušja pri Ribnici, Ivan Pust iz Ljubljane, Stan. Božič Iz Sp. Slškc, Franc Ozebek Iz Rovt, Jože Orlčar Iz Klevevša, Ja nez Orlčar Iz 2alovlč, Janko Olmpel lz Jurke vasi, Albin Zakrajšek iz St. Jan-ža na Dol., Franc Može z Hudega, Fr. Uštar iz Hriba pri Moravčah, Josip An-doljšek lz Ze. Podpoljanc.
Vranje (mitraljesko odelenje I. pp.): Strahovnlk Herman iz Hrastnika, Martin Kralj iz Rake, Ivan Jeslh in Franc Soba Iz Trbovelj, Josip Sever iz Zago-rlce, Anton Bratec z Sv. Ruperta, Franc Klančnlk iz Šoštanja, Ferdo Imperl Iz Sevnice, Ivan Sušeč iz Starega trga, Josip 2elodec Iz Mežice, Anton Uršlč Iz Sv. Qorc, Jože Kranjc Iz Dobrne, Franc Prcvoršck Iz Vojnlka, Ciril Knez iz Celja, Bernard Balon Iz Blzcljskcga.
Ohrid (7. četa 46. pp.): Joško Uršlč Iz Radeč, Rudolf Zupančič, Leopold Ur-bančlč iz Litije, Franc Zupan Iz Svibna. — 8. četa: Ivan Mastnak Iz Zagorja, Al. Kasteile Iz Vodmata, Vlad. Orudcn iz Ljubljane, Alojz Rcpovš Iz Trbovelj, Fr. Renšc Iz Oor. grada, Martin Potočnik Iz Liboj, Anton Bevc, Franc Jurjec, Ivan Bole Iz Trbovelj, Ivan Trebšc iz Radeč, Franc Nebec Iz Laverce, Kolenc Stanko Iz Rečice, MIha Duša Iz Trbovelj, Franc Potcks Iz Oriše.
Skoplje (1. četa 21. pp.): kaplarl Iv. Petrlč Iz Selščcka pri Rakeku, Alojz Kocjančlč Iz Št. Vida nad Cerknico, Anton Sernel Iz HruSkarjev pri Cerknici, Anton Kokalj Iz Zasipa pri Bledu, Jože Mlakar Iz Vrha pri Star. trgu, Franc Mule Iz Nadleska, Fr. Debeljak lz Pod-gore pri Star. trgu, Josip Mohar Iz Krke, Fr. Turk Iz Zajčjega vrha, Josp SlaJ-pah Iz Vel. Loke pri Trebnjem, Joško Marlnč Iz Rajšel pri Kočevju, Ignac Meglen Iz KompolJ pri Dobrepoljah, Franc Udovlč Iz Unca, Trlfun Strbac Iz Vldov-ske.
' Za zdrave in za bolne, " za revne in bogate, za gospodo in za kmeta jo sladna kava „Meta"
Industrija Bosne in Hercegovine
Kot šesta knjiga industrijske biblio« teke, katero izdaja Jugoslovenski Lloyd, d. d. v Zagrebu, je izšlo obsežno delo Industrija Bosne i Hercegovine (254 strani). V knjigi je obravnavana dokaj informativno vsa industrija Bosne in Hercegovine, in sicer: lesne industrije kot najmočnejše panoge, potem rudar« stvo, kovinska industrija, kožna, ke« mična, prehranbena, tekstilna, clcktrič« na, stavbna, papirna in grafična ter raz« ne druge industrije.
Pri površnem pregledovanju smo sc uverill, da je v Bosni in Hercegovini več Industrije, kakor so splošno domneva. Nekatere bosanske industrije imajo celo ogromno kapaciteto in svetovni sloves. Iz smiselno obdelane knjige sc opaža na žalost, da je pri velikem številu in« dustrij angažiran po večini tuji kapital, brez katerega se v Bosni v predvojnem času ni mogla niti zamisliti ustanovitev kakšne industrije, a tudi danes je od> visen od tujega kapitala dober del na« predka teh industrij. Pri vseh važnejših in večjih industrijah so navedeni stati« stični podatki in kapacitcte dotičnih podjetij, kar poleg številnih zelo jasnih slik povečava vrednost knjige.
Ta knjiga bo zelo dobro došla tudi kot sistematično urejeni adresar indu« strijcev v Bosni in Hercegovini, zlasti bančnim podjetjem kot informativna knjiga za plasiranje glavnice. Industrij« cem in trgovcem za nabavo sirovin in izdelanega blaga, predvsem orientalskih Izdelkov (preproge itd.).
Knjiga stane 40 Din (poštnina pose« bej). Razpošilja jo: Uprava «JugosIo« venskega Lloyda», Zagreb, Marovska ulica št. 21.
'"i
Kakor vidimo iz naveatila, bo v kratit kem izšla od istega pisca g. Jose Laka4 toša Industrija Hrvatske i Slavonije
(okrog 500 strani; 80 Din), nadalje s« pripravljata Industrija Vojvodine te« Industrija Srbije. S tem bi bila poleg že izišlih Industrije Slovenije (30 Din) ter Industrije Dalmacije (20 Din) obdelan« vsa industrija v naši kraljevini.	j
Dopisi
PRESERJE. Sokol jo priredil v nede-1 ljo dno 18. aprila ljudsko igro »Stari in m!adi», ki je izborno uspela. Nad vse pohvalno jo pogodil starega Jamnika br. Filiplč, odlikovala, sta so sestra Kogov-šok, br. Umek v vlogi Franceta, nad vs« imenitno pa jo predstavljal starega Bla-žoka br. Zupančič. Želimo le, da bi nas Sokol čim pogostoje osrečil s predstavami. Zatoroj bratje, le tako naprej ln uspeh jo gotov,
DOL. LOGATEC. V nedeljo dne 18. aprila je priredila JDS v gostilni A. Kunca predavanje o postanku in razvoju sveta. Prodaval je prof. Dolžan. Obisk je bil mnogošteviln. Želimo šo mnogo takih poučnih predavanj.
VRANSKO. Po dolgih letih smo zopei onkrat videli na odru tukajšnje podruž-' niče C. in M. »Divjega lovca«. Predstava je pri izrodni udeležhi vsoh krogov izvrstno uspela. Vsi Igralci so se znalt vživeti v svoje vlogo, prvovrsten pa ja bil oče Zavrnik (g. A. Radej). — Predstava se ponovi na velikonočni pondeljek tu, na belo nedoljo v Kaplji. Mlademu in nadarjenemu režiserju gosp. Fr; Sclmentnorju čestitamo.	i
GUSTANJ. Sokolsko društvo v Gušta-nju je priredilo «DinarBki dan» dne 6. aprila v Guštanju z lepim uspehom. Nabranih je bilo 500 Din.
MALA NEDELJAv Narodno kulturno društvo uprizori na velikonočni pondeljek ob 4. uri popoldne v društvenem domu Finžgarjevo ljudsko dramo »Razvalino življenja«. K obilni udeležbi vabi — odbor.	1171 ;
POLJANSKA DOLINA. Na velikonočni pondeljek ob 8. uri popoldne drama »Don Pietro Carusso» in pa veseloigra «Kapetanova ljubica«. Po igri veselica s plesom. Opozarjamo, da je to zadnja prireditev pred javnim nastopom dne 18. maja 1924.
Popravkarstvo. Z ozirom na sodbo U VI 1920/28/10 ljubljanskega sodišča objavljamo na notico »Hipotekama banka in njen upravni svot» v 266. številki z dno U. novembra 1923. sledeči — neresnični — popravek: »Ni res, da je proti sodanjemu upravnemu svetniku Hipo-tekarne banke jugoslo venskih hranilnic edinole Zveza slovenskih zadrug, dasi mu stvarno ničesar no očita, res pa jc, da so tudi druge članico Hipotekam« banko jugoslovenskih hranilnic proti sedanjemu njenomu upravnemu svetu. NI res, da se jo na občnem zboru, ki bi se imel vršiti dno 7. aprila izjavilo za sedanji upravni svot 11 hranilnic r. 18-14 glasovi, proti pa 4 hranilnico s celimi 227 glasovi, res pa jo, da so jo izjavilo na tem občnem zboru za sedanji upravni svet 1844 glasov, proti pa 3190 glasov. Z odličnim spoštovanjem Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani r. z o. z> Dva podpisa nečitljiva. — Sodbi deželnega sodišča ljubljanskega očitamo, da jo krivična, kor ni upoštevala naših stvarnih ugovorov proti zgorajšnjemu popravku. ZgorajSnji popravek namroč skuSa ovreči trditev v našem članku, da je glasovanje bilo kvarno hranilništvu, kar so njegovi zastopniki po pretežni večini tudi spoznali in glasovali, kakor smo v svoji notici javili. Popolnoma irrelovant« no je, da je glasovalo za sedanji uprav« ni svet na občnem zboru 1844 glasov, proti pa 8190 glasov, pač pa je važno, da je glasovalo za sedanji upravni svet 11 hranilnic s 1844 glasovi, proti pa 4 hranilnice z 227 glasovi. To dejstvo gledo hranilnic, skuša zgorajšnji popravek na zvit način prikriti in je zato neresničon.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Torek, 15.: «Dom». Premijera. Izv. Sreda, 16.: »Kamela skozi uho šlvanke«.
B.
Ljubljanska opera.
Torek, 15.: «Faust». A. s'eda, 16.: »Seviljskl brivec.. Izv, Mariborsko gledališče. Torek, 15.! »Divji lovec.. E. Kuponi. Steda, 16.' »Veseli dan ali Matiček se
ženi.. C. Premijera. Četrtek, petek In sobota: zaprto.
Premijera v ljubljanski drami. Da-
15. aprila se igra v ljubljanskem Jamskem gledališču prvič Izvirna slovaška noviteta <Dom», kl jo je spisal mladi in nadarjeni slovenski dramatik '»nez Jalen. Snov drame je vzeta lz go-'enjskega življenja ln slika tragedijo bo-pte kmelske družice, kl Je na tem, da |zgubi svoj dom, a ga končno vendar reši ® ohrani sebi. Ljubezen do doma, mate-in domače zemlje sploh je glavna nit, W prepleta celo delo. V glavnih vlogah nastopijo: ga. Marija Vera, ga. Juvano-Va, g. Gregorln, g. Skrbinšek, g. Danilo, % Peček Itd. Režlra g. Fr. Lipah. Zače-ob 8. nri »večer.
Stabat Mater
Hvalevredna je bila Ideja Glasbene Matice ponoviti v Januarju lepo uspeli koncert, na katerem se je izvajalo flavno Pvofaki o glasbeno delo za soli, zbor in orkester «Stabat Mater>. Takrat je bil koncert popolnoma razprodan in na stotine ljudi ni dobilo vstopnic. Da je v Ljubljani zanimanje za koncerte, na katerih se izvajajo večja glasbena dela, izredno veiiko, je zopet dokazal nedeljski koncert v Frančiškanski cerkvi. Prireditve se je udeležilo nad 2000 ljudi. Proti pol osmi uri ni bilo dobiti nobene vstopnice več ln zopet Je mnogo občinstva moralo domov, ne da bi prisostvovalo koncertu. Samoobsebi je umevno, da delu kot Je Dvofakova <Stabat Mater> prija bolj cerkev kot koncertne dvorane. In res Je bil vtis Izvajanja topot lepši, veličast-nejši kot zadnjič v <Untonu>.
<Stabnt Mater* Ima deset zaključenih delov, Izmed katerih so najlepši tretji (zbor EJa mater), četrti (bassolo z ženskim zborom) sedmi (zbor Vlrgo, vlrgl-num preclara) in deseti (kvartet ter mogočen fugato za zbor na Amen). Delo Je odlično po svoji plemeniti melodlki, za čas njegovega rojstva (I. 1877.) naravnost moderni harmoniki, je mojstrsko v kontracunktikl in InstrumentacUL
Nedeljsko izvajanje je v splošnem napravilo globok, neizbrisen vtis. Najbojj se je odlikoval zbor, ki je svoj part odpel s finim prednafianjem, česar o igri orkestra ne moremo trditi. Med solisti je mojstrsko krasno pel g. Betetto, njemu ob strani je bila izvrstna ga. Lovšelova, dočim g. Šimenc ta večer nl Imel sreče. Bil je muziknlno nesiguren ln je prema-le pazil na pravilno deklamacijo. Ga. Borova Je (dasi bolna) vseeno sodelovala, Ie dn je moral izostati zanjo naporni del. Orgelski part je decentno izvedel g. prof. Vedral. Ves glasbeni aparat je s svojo veščo roko vzorno vodil g. kons. ravnatelj Matej Hubad. Odmori med posameznimi deli pa so bili vendar nekoliko predolgi. Svetujemo Glasbeni Matici, dn koncert morebiti še enkrat ponovi. Našla bo hvaležno poslušalstvo.	—a.
Ljubljanska opora. Drugo gostovanje g. Walsarja, ki je nastopil v nedeljo popoldne v «Poljubu», je okrepilo domnevo, da ga je v <Traviati» ovirala predvsem neslgurnost v nastopu. V <PolJubu» se je lirelal že mnogo živahneje ln je zato tudi ugajal. Tudi svoj simpatični glas je lahko mnogo bolj uveljavil ln je žel ponovne aplavze, z njim pa tudi drugI solisti, zlasti ga. Lewandovska ln g. Zathey. Jutri nastopi g. Waisar še v Seviljskem brivcu.
Nova slovenska baletna pantomlna. G. Slavko Osterc je avtor že nekaterih del v Slovencih. Sedaj se poroča, da je zložil baletno santomtno v treh eDlzodah
na lastni tekst pod naslovom <Iz satanovega dnevnika*. Kompozicija Je pred par dnevi izvajala vojaška godba v Mariboru pod vodstvom knpelnika Herzoga. Delo je napisano v modernem slogu ter Je kon-| trapunktično ln harmonično zelo zanimivo. Poleg pantomine je Ostcrc napisal šo <Ser©nado», skladbo za glas (tenor) in klavir.
Voditelj po start Petovlji. Koncem meseca julija letos izide v slovenskem prevodu profesorja Sovretn zanimivo znanstveno delo dr. Abramiča <VodilelJ po rimskem oddelku ptujskega muzeja in po stari Petoviji». Kot uvod knjigi bo objavljena kratka zgodovina mesta Ptuja.
Praški učiteljski pevski ibor v naši državi. Zbor praških učiteljev, ki je znan po celi Evropi, se Je pred kratkim podal na daljšo koncertno turnejo ter priredi 22. t. m. koncert v Zagrebu, pozneie pa v drugih naših krajih ln v Rumuniji. Isti pevski zbor je pred leti z velikanskim uspehom koncerliral po večjih evropskih državah, kjer si Je stekel svetovno slavo.
Premijera hrvatske operete v Zagrebu. V soboto se je vršila v zagrebškem gledališču za opereto premijera Prejčeve-gn komada <Nočni lovec*. Stvar Je po kritikah sodeč glasbeno slaba. Avtor Jo je dirigiral osebno ter je samo radi tega dosegel delne pičle uspehe.
Repertoar sagrebškega dramskega gledališča obsega poleg Tolstoga tragedije <-Mo8 teme*, Molierevo komedijo <Na-miiliani bolniki. V. A. Jiuter-Schjaidtar.
igrokaz <Charly> ln troje komedij Peci-je Petroviča <U nnviljcimn*, <Cizme» in «Rod». — V operi se pojejo <lloffmanno-ve pripovedke* z g. Rijnvcem kot gostom. Satranek-Kavičeva opera tHasana« ginica» se prvič uprizori danes 15.
Gostovanje subotiškoga Narodnega gledališča v Gospiču na Hrvatskem, ki je obsegalo 85 predstav, Je končano. Ansambel se poda sedaj na nadaljevanje turneje v Otočac, Slnj, Sušak ln Kar« lovec.
Umetniški koncert v Novem Sadu. 16. t. m. nastopi v Novem Sadu ondotna rojakinja gdč. Jelka Pnunovičeva, pianistka, ki se jo šolala pri prof. Ilofmet-stru v Pragi. Na koncertu bo svlrala dela sklndnteljev: Bacha, Chopina, Skrja-blna, Liszta, Brahmsa iu Smetane.
Ceh v pariškem Luksenburškem muzeja. Francosko prosvetno ministrstvo v Parizu je odkupilo sliko <Po kopelJI>, delo češkega slikarja Rudolfa Kremelči-ka, ki je nedavno visela na razstavi moderne češkoslovaške umetnosti v Parizu. Slika so postavi v LuksenburSkl muzej.
StrausBova <Alpska simfonija, na sporodu mednarodnih glasbenih svečano« sti v Salzbnrgu. Na letošnjih mednarodnih glasbenih svečanostih v Salzburgu se bo poleg ostalega programa izvajala tudi Rlchard Strnussova (Alpska simfonija*. Delo se uprizori poglavitno z ozirom aa letošnjo skladateljevo Sestdesetletnico rolstva.
Domače vesti
Cenjene Inscrento opozarjamo, da Izide naša velikonočna številka že m soboto zjutraj in da morajo zato hiti inserati za to številko dostavljeni upravi čiinpreic ln vsaj t!o četrtka popoldne ter le prav izjemoma ge v pelck zjutraj. Na pozneje došla naročila oglasov se uprava žal nc bo mogla več ozirati.
* Iz ministrstva p-osvote. Za Šefa statističnega oddelka je postavljen g. Jovo P. Jovanovič, prejšnji Sel kabineta min. prosvete. — G minister Pribičevič se jo izjavil za takojšnjo otvoritev višje pedagoške sole v Beogradu, lii bi bila morala začeli z rodnim delovanjem že minulo leto. S tem bo zelo ustreženo želji učiteljeva po nadaljnji izobrazbi. — Na beograjski univerzi se osnuje pedagoški seminar. — G. minister prosvel namerava predložiti ministrskemu svetu ugovor radi nepravilnega in protizakonitega uvrščanja profesorjev in drugih prosvetnih de
• Grozna nesrefu z dinamitno patrono.
V Sisauu pri I'ulju se je prošlo soboto pripetila grozna nesreča. Kakor poročajo ^Edinosti*, je ribič Martin Manoin pri-, pravljul doma v kuhinji dinamitno pa-opozarja Gradbena direkcija v Ljubljani, trono, ki jo je nameraval porabiti pri da povsod skrbno pazi na to, da se vrše ribolovu, patronn pa jo nenadoma eks-v vsakem okraju pred cerkvijo ruzgluše-! ne pravilne dražbe za prevoz cestnega gramoza, z izključitvijo funkcijonarjev cestnega odbora.
* Sn r na kosa. V garnizijsld bolnici v Ljubljani jo predvčerajšnjim umrl pol
brezposelne, ker so skušali na nasilen 1 skladišča, a ga je pustil v nalašč v ta
način motiti javen mir.
namen narojenera zaboju spraviti v br.
u— Policijske prijave. Od nedelje na zovozno skladišče po svojem skupino, pondeljek so bili prijavljeni policiji sle. vodji Tomažiču. Ker je zelo lahko, zla. deči slučaji: 1 vlom. 1 prestopek kalje« sti Železničarjem, neopazeno odstraniti
plodirala v njegovih rokah. Neprevidni mož jo ostal na mestu mrtev. Drobci pa-trono so 6trašno razmesarili njegovo ženo, petletno hčerko in triletnega sinčka. Deklica je umrla takoj, žena ln sinček pa sta tekom prevoza v bolnico podlegla
nja nočnega miru. 17 prestopkov cest« nega policijskega reda, 1 prestopek pre« koračenja policijske ure, 2 prestopka pasjega kontumaca, i veselica brez do« voljcnja in i slučaj nedostojnega ve« denja.
u— 2e zopet vlom, čeprav brez uspe> ha za ljubitelje noči. V soboto zvečer
UjUUijHUt J v	....... X------ivuuui jjiuvuou " ------- i------D-—	-	1_1	J	\7lt-
kovnik v pokoju g. Miroslav Pclak, bivši	groznim poškodbam. Od cele družine je ao se spravili na blagajno trgovine V1K>
komandant mesta Ljubljane, član znane	ostala živa le desetletna hčerka, ki ob' torju Panholzcrja v PraSakovi ulici. To»
narodno rodbine v Kranju, brat bivšega	čnsu eksplozije slučajno ni bila doma. '" 1 ku' i.—™..«
kranjskega župana Ferdinanda Folaka in Tudi hiša jo vsled eksplozije skoraj po-operne pevke irme Polakove v Zagrebu., polnoma porušena.
Četudi jo bil avstrijski častnik, r,i je po- j * Samomor r Morski Soboti. Dne 10.
da vlomilec je moral biti nedvomno i. j strahovito neroden, čeprav ga je denar naravnost ščegetal iz blagajne. Preplezal jc zid iz Cigalctove ulice, se splazil
pritlično po« spustil končno z
blago iz tega skladišča, kl ni v nobeni zvezi z delavnicami in radi tega tudi ni nadzorovano. Jo bilo takoj jasno, da gre zt tatvino. Braunitzcr po prevratu eden najsrboritejših nemških železničar jev, je bil aretiran in se je najprej za. govarjal, da je dobil baker od nežna« nega strojevodje iz Nemške Avstrije, ko p« to ni držalo, je Izpremenil svoj zagovor in je trdil, da je iz strahu pred skontracijo dal odnesti nakazani bnker iz delavnice, ker si je proti predpisom da! nakazati več bakra nego ga je nje« gova skupina potrebovala; bal se jo baje ukora svojega načelnika. Kljub temu sta bila pred meseci obsojena Brauni.
kojnik ohranil krepko narodno propri-11, m. se je v svojem stanovanju v Murski "kozi podstrešno okno v p
čanj-. Po prevratu se jo vrnil v Ljub- Soboti obcr.il sodnijskl uradnik Martin I alopje trgovine in se spust.. ------------------Tnm ... ..	. ,
~	„ic b žalosti ker ra ie žaru- i vrvjo v skladišče.. Odtod si je pomagal j tzer in Tomažič radi hudodelstva tatvl,
» žena. Kratek jn bil" star 40 v pisarniške prostore, kjer se je lotil , nc, stol sedmerice pa je sodbo maribor.
a iz Prožlnsi-p v-i v celjskem I blagajne. Poskušal jc napraviti svoje de« skega okrožnega sodišča razveljavil. prt a iz Prožinsuo v ..a celjskem k J^ ^ ^ ^ ^ ^	t ponovni razpravi pretekli petek je sodni
, ' Razbojnik z Marjana clisnjea ua smrt J Zato ie v jezi odprl podstavek blagaj. ; dvor zagovoru obdolžencev verjel (!)
Smrtna ko«. % Skalah pri Velenju V S?ii uT bi a v sebolo končana štiri-1 ne, kjer je iskal ključ ki ga pa v svoji j mob. op ros .1 Ta.»P^^^Uvskih 1	•	- u1 nerodnosti ni našel, čeprav je bil tam« voditeljev, ki so bil pn tatvini zasa.
a'kaj shranjen. Razjarjen, da ni prišel čeni, je zbudila veliko začudenje med
ljano, kjer jo postal komandant mesta. Krajšek, baje Lani je šel v pokoj. Pogreb so vrši danes j stila njegov ob treh popoldne iz gumizijske bolnice let in doma iz na pokopališče pri sv. Križu. Blag mu okraju, spomin'
jo umrla dne 0. aprila po dolgi ia mučni najstduevna obravnava proti Antonu Bu-lavcev iz učiteljskih vrst v pokrajinah I bolezni občo spoštovana gospa Karolina j ioroviču in Fabijanu Ivičeviču, ki sta s nredloiom da se to delo komisije Matekovičevu roj. Ccraovšek, nndučiteljo- bila obtožena, da sta zavratuo umorila anulira.
Likvidacija
do denarja, se Je lotil potem pisalne ; navadnim delavstvom, ki pripisuje ob!« va vdova. Bila je blaga žena, vzorna go- in oropala Milka Uhotova , otoka Visa. | mize. Premetal je vse papirje, odprl j "kom velikih dam velik vpliv.
oddelkov ministrstva
trg«vino in industrijo. Fo naredbi mini- ■ ročaih del na tej šoli.
spodinja in skoro 40 let učiteljica ženskih'O umoru smo svojedobno žo poročali. Buto-
stra zi trgovino in industrijo se morajo oddelki ministrstva v Ljubljani, Zagrebu,
Poliklinika na Sntaku. Mestno zastopstvo na Sušaku je sklenilo, da se
rovič ja bil obsojen na smrt, Ivičcvič kot sokrivec pa na 10 let težko ječe.
Splitu in Sarajevu likvidirati Likvidacija ustanovi tamkaj urad za prvo poinoč, zob-se mora izvršiti do konca aprila. Oddelki "a in šolska poliklinika, veneričua ambu-
ministrstva trgovine in industrijo nc sme-1 lanca itd. Ministrstvo za narodno zdravje jo pričeti reševati nobenih zadev, o kate-! jo v to svrho zagotovilo prispevek v
rih ni pričakovati, da bi bile rešene še, zaetku pol milijona dinarje
tekom tega meseca.
* Nov jugoslovan: jugoslovanskega konzula v Trstu jo ime-
I poliklinike se prične še letos, klicni I v Trstu. Za i nico ua Sušaku pa se žc gradi.
* Ui»ni ponor tnik nc sme imeti podim
nov i Dušan Stepanovič, doslej tajnik jemnika. Zanimiv sodni odlok jo izdal te pri jugoslovanskem poslaništvu v Bernu. dni zagrebški banski slol v nekem kou-
Samske obleke
(Mantelkleider) prvovrstna radnjo: izdelava. Fmo blago. Ugod-Nova	ni nakup. 723 a
FranLukič, Pred škofijo 19
Imenovanja v sanitetni službi. Za | kretnem slučaju. Neki hišni posestnik v okrožne zdravnike so imenovani: dr. Jau- Osijeku je dal v najem neki zakonski
Iz Ljubljane
u— Napredno gospodarsko in pro«
ko Kak za zdravstveno okrožje Ljubno; dvojici sobo s pohištvom. Po omenjenem svetno društvo za Krakovo in Trnovo dr. Ferdo Karun za zdravstveno okrožjo odloku banskega stola sme hišni posest- u]judno vabi na predavanje g. dr. Jamar
fioš anj; dr. Matija Mrgole za zdravstveno nik imeti najemnike, ne pa podnnjemni- j....... .....
dr. Franjo kov, to je: ne sme v svoji hiši dajati v
okrožjo Br?g pri Ptuju Pavloiič za zdravstveno okrožjo Zužem- j najem opremljeno stanovanje. Ta odlok berk. — Dr. Lojze Kramarič je imeno- bazira na zakonu, po katerem sme imeti
splošni podnajemnika samo najemnik.
| * Poziv k glavnim naborom črškc.slo-
van za začasnega sekundarija v
bolnici v Ljubljani.
*	Zdravniška vest. V Karlovcu se je vaških «'r*:a>Ijanov v Sloveniji In Prek naselil naš rojak dr. Vinko Zalokar kot murju. Dne 23. in 24. aprila 1024. se vrše zobozdravniki specijalist.	I glavni redni nabori letnikov 1902., 1003.
*	Iiipremembe v poštni službi. Podeljc- j in 1004., vsakokrat ob 0. uri dopoldne v tio je mesto poštne odpravnico pri pošti prostorih konzulata Češkoslovaške repu-Struge na Dolenjskem poštni pomočnici blika v Ljubljani, Breg št. 8, I. nadstrop-Julki Fajdiga. Premeščeni so: poštarji i je, in sicer: Dne 23. aprila 1024. za vse
- - - -............letih
"! ja o jetiki, ki sc vrši dne 15. t. m. ob pol 20. uri v šoli na Prulah.
u— Mestna Orjuna Ljubljana poziv« lja svoje člane, da čimpreje poravnajo članarino za leto 1923 in 1924. Članom
predal in zmetal vse na tla. Vendar pa se jc uračunal v računih. Tudi, če bi se mu posrečilo odpreti blagajno, namreč ne bi prišel do zaželjenega plena, ker jo bila blagajna prazna. Po izpovedi do« mačih pa mora biti nedvomno precej znan z razmerami v trgovini, ker je že pred 14 dnevi na enak način skušal priti do plena. Ker pa je bil njegov trud že v drugič nepoplačan, je ostavil listfck z besedami: «V kaso se ne izplačalo, na« kar sc je spustil zopet po vrvi v Pra« žakovo ulico in zgini! v temi.
u— Dotična oseba, ki Jo v dramskem gledališču v nedeljo zvečer v garderobi ua galeriji pomotoma zamenjala damski dežnik, se prosi, da ga prinese vratarju v dramskem gledališču.
u— Vinotoč pri «Fridrihu», Mestni trg št. 13, dvorišče, poleg velike kleti. Točijo sc najboljša dolenjska in štajer« ska vin«, kakor belo namizno vino, rlz« ling, burgundec, karminet itd. Posebno sc priporoča belo fino namizno vino,
Opomin gospodinjam!
Vaša peka k praznikom Vam bo popolnoma vspela, da j'o bo srčno vesela vsa družina le oko vporabite A.drla. peclvni pra&ek in Adrla vanllin sladkor
Franjo Kočcvar o<l pošte Subotica 2 kot ''eškoslovaške državljane rojene
■nm sss:««
L1UBIJANA, CANKAR. NAB. S. Tel. 407
starešina k pošti Rakek, Josipina Hočevar od pošle Celje k pošti Ptuj. Hilda Kavs j Ijai od pošle Kranj kot starešina 1; pošti i -4. Podnart, Alojzij Knez od pošte Ptuj k
1002., 19,13. in 1904., prebivajoča v Ljubljani, oziroma v najbližji okolici ia dne aprila 1924. za vse naborom obvezne letnike stanujoče izven Ljubljane. Vsak
pošti Beograd železnica in Marija Rovis nabornik se mora izkazali z rednim pot od pošte Murska Sobota k pošti Za- nim listom ali pa domovnico ter prinesti greb 1; poštariea Zora Jerše od pošte s seboj 40 Din kot pristojbino za :,drav-Ljubljana 4 kot starešina k pošti žužem- niški pregled. Naborom se imajo odzvali berk; poslužniki Ivan Travnik od poŠte tudi vsi oni letnikov 1898. do 1901., ki Ljubljana 7 k pošti Stari trg pri Rakeku,; dosedaj iz kateregakoli vzroka niso za-Franc Ostanek od pošte Ziri k pošti Kam- dostili svoji naborni obveznosti. Zoper tik in Kristijan Untervveger od pošte vsakega, ki ne izpolni svoje naborne dolž-Kamnik k pošti Bohinjska Bistrica. Od-! nosti, se bo kazensko postopalo v smislu puščena sla iz državne službe: poštni od-: brambnega zakona, pravnik Ivan Kosi pri pošli Marija Snež-1
jc blagajnik vsak dan na razpolago v < £ci uijco |jtcr )o Din. Kdor pride v areni Narodnega doma od pol 19. do j Ljubljano Iz dežele naj sc oglasi in vino pol 20. Istotam naj prijavijo vsi oni čla« p0kusi. ni, ki so spremeniti svoje stanovanje, svoj novi natančni naslov. Odbor.
u— Fonovltev »Modne revije« je si« noči vnovič doccla napolnila opero. Re« žija je odpravila po možnosti nedostat« ! kc, ki jih jc pokazal prvi večer in tako jc predvajanje okusnih izdelkov naših domačih tvrdk dobilo precej bolj nepri« siijcno in zato tudi uspešnejšo obliko. Publika je bila videti prav zadovoljna.
u— Uradniška menza sprejema na hrano poleg državnih nameščencev tudi zasebne namcščcncc uradniškega zna« čaja. Informacije sc dobivajo v pisarni Prešernova ulica 9 od pol 19. do 20.
u— Gledališki oucr šišenske čitalnice je vprizoril v soboto in nedeljo veselo« igro »Velika rcpatica*. Režijo je vodil g. Jan, ki je vse igralce prav dobro iz« uril. Igra jo v celoti prav lepo uspela. Videlo se jc, da se jc vsuk igralce kar
BS
Znanstvenemu društvu ra humani-
na in uradna pomožna moč Ivan Beden stične vedo r Ljubljani jo gospod, ki želi najbolje potrudil. Posebno dober Je bil pri direkciji v Ljubljani. Ostavko na ostati neimenovan, vnovič naklonil znnr- g. Kuzman, v maski in igri. Dobri so državno službo sta podala: tehniški pri- no podporo v znesku 5000 Din. Plemeni- bili tudi vsi ostali; tudi žensko vloge
temu darovalcu se društveni odbor naj
Sodišče
g Draga vožnja. Neki hrvatski sodni zdravDik se je pripeljal s svojo ženo v Ljubljano. Da bi se zvečer v tem pustem kraju malo razvedrila, sta najela iz trojčka in so peljala v kavarno in bar. Ker pa sta imela e seboj psička, jima je bil vstop s psom zabranjen; odpeljala sta »0 torej na policijo po dovoljenja za psa, da sme nemoteno posečati kavarne in zabavišča, seveda proti običajnemu veselič-nemu davku. S policije sta se nato S kužkom in dovoljenjem odpeljala v kavarno «Leon» in od tam po enoumi zabavi domov. Fijaker je vso tri varno dovedel do doma in jih zložil pred hišo; M	za celokupno vožarjenje je zahteval 150
Iz Maribora	Din, kar pa se je zdravniku zdelo tako
Špektakel. Neumorni ustanavljač pretirano, da se je rajo spustil v ročuo Samostojne gospodarske stranko «vitcz» kot v ustno dokazovanje in sta vsak bo-Zagorski jc imel v nedeljo po daljšem jevnikov odnesla vidne znake dobro mer-premoru zopet enkrat ustanovni občni .ionih udarcev. Ljubljansko okr. sodišče
pr vnik Ivan Antloga pri direkciji Ljubljani in poslužaik Franc Vavpotič pri topleja zahvaljuje, želeč mu prav obilo pošti Moškanjci. Umrl je poštni podurad- posnemovalcev, katerih denarne podpore
nik Ivan Weiss pri pošti Ljubljana 1.
* Iz rarrebške direkcije državnih železnic. Kakor javljajo iz Zagreba, je administrativni pomožni ravnatelj zagrebške direkcije državnih železnic Franič-Požežanin trajno upokojen. Na njegovo mesto pride upokojeni inšpektor Dokma-
bi društvu omogočile čim prej uresničili tisk in izdajo znanstvenih publikacij.
* NaSi davčni nradi in uporaba teksne-ga zakona. Pišejo nam: Komaj smo se rešili nezakonite prakse, da se je od vknjižbe zahtevala poleg takse po tar. post. 138 tudi še vknjižnina po starem
liovič. Dosedanji šef ekspoziture Sava zakonu, nas jo davčni urad v C . . . preje imenovan za šefa prometnega oddelka., senetil z novim nezakonitim tolmačenjem
*	Novi vozili red. Sestava novega voznega reda državnih železnic, ki stopi v veljavo dne 1. junija, je pri zagrebški direkciji že končana. Knjižice z novim voznim redom se že tiskajo v Kranju. Dne 15. aprila se vrši še konferenca z delegati madžarskih železnic, dne 17. t. m. pa z italijanskimi delegati glede železniške z-eze z omenjenima državama, potem pa bo to vprašanje definitivno rešeno. V no vem voznem redu so se po možnosti upoštevale vse želje interesiranih krogov.
*	Italijansko posojilo m gradnjo proge Silatlerovac Skopljc. Iz Beograda poročajo: Kakor se doznava, se vrše pogajanja
tega zakona. Od veleposestva, na lcojem je vknjižena terjatev po 450.000 K, je kupil mali posestnik parcelo v izmeri 58 a 06 kvndratnih metrov. Plačal je dotično prenosno pristojbino in bil prepričan, da je s tem izpolnil svojo obveznost po taksnem zakonu. Prodajalec se je zavezal v tej pogodbi do gotovega roka izbrisati med drugim tudi breme po 450.000 K. Prodana parcela se je odpisala, otvoril zanjo novi vložek, -vanj so je tudi preneslo omenjeno breme in kupec se je prepisal na novi vložek. Naenkrat pa dobi kupec od davčnega urada čekovno položnico, glasečo se na približno 1170 Din.
med našo in italijan;' o vlado o zaključ- Poizvedbo bo dognale, da se je ta taksa
ku posojila v znesku 300 milijonov lir, ki bi služilo za zgradbo železniške proge Mladenovac-Topola-Kragujevac - Kr.iljevo-RaSka-Kosovska Mitmvica-Skoplje. Kakor se poroča, potek; jo pogajanja povoljno in so pogoji ugodni.
*	cViilovdanj — dnevnik. Glasilo vojvodinskih nacijonalistov «Vidovdan>, ki izdaja trikrat na teden v Novem Sadu, se v kratkem preseli v Beograd ter bo tam izhajal kot dnevnik.
*	Gradbeni direkciji v rednost. Pišejo nam: Tovsod se toži, kako visoke so sedaj cestne naklade. Ponekod jih pa cest ni odbori zvišujejo Se s lem, da posa mezni odborniki z načelnikom vred, protizakonito ter pod roko prevzamejo pre voz gramoza. To se zgodi na ta način, da ne okličejo pravilno dražbe v vsakem okraju ali pa tako premišljeno, da se dražbe gramoza čestokrnt drugi vozniki no morejo udeležiti. To se dogaja že več M zlasti nekje na Dolenjskpm. Tako postopanje škoduje davkoplačevalcem tudi radi tega, ker se drnžiteljfiv, ki so obenem načelniki nll odborniki, .'e more prav kontrolirati. Ker jn nn deželi veliko kmečkih voznikov, ki bl radi v pro-v »leni času boli Doceni vozili aramoza. se
predpisala glede na novi vložek preneše-nega bremena po 450.000 Kl Ker se z odpisom le parcele in s prenosom bremena nikakor ni razširilo zavarovanje v smislu tar. post. 138 t. z., jo ta predpis popolnoma nezakonit. Ob vknjižbi ome-
so bile zadovoljive, posebno gospa Ce« pelička in mlada slikarica. — Upajmo, da bo šišenška čitalnica priredila v naj« krajšem času zopet kako igro. F. K.
u— Dečja zabava v oficirskem domu. V pondeljek 21. t. m. ob 5. uri popoldne bo v ljubljanskem oficirskem domu (vo« jašnica vojvode Mišica) dečja zabava. Prireditelje bi zelo veselilo, ako se pri« reditve udeležijo rezervni oficirji s svo« jimi otroci.
u— Nenadna smrt. Včeraj popoldne jc v Ljubljani občeznanega bivšega ime jitelja zlatarske tvrdke Rudhoizer na Mestnem trgu g. Franca Karola Rudhol« zerja zadela srčna kap. — Bil je sredi dela, ko je nenadoma omahnil. Rud« holzer je bil star 68 let. Truplo so pre« peljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — N. v m. p.
u— Umrli v Ljubljani: Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Jakob Smcrajc, sin krojaškega mojstra, 19 dni. — Slavko Trampuž, io« čijažev sin, 7 mcscccv. — Uršula Mozc« tič, zidarjeva vdova, 76 let. — Srailjana Petek, hči sobnega slikarja, 14 mesecev.
—	Ivan Radovan, železničar v p., 63 let.
—	Marjeta Pritckclj, postrežnica, 68 let.
—	Anton Klcmbas, bivši strojarski po« močnik, 70 let. — Matevž Bradaška, dni« nar, 60 let. — Vojko Dolinar, sin urad nega sluge, 8 dni. — Marko Ciraolini, stavbenikov sin, 9 mcscccv. — Pangerc
njenega bremena na celem veleposestvu' Josip, delavec, 46 let. — Vera Kalčcnko, se ju plačala predpisana vknjižnina. Z \ baletka, 21 let. — Mihael Anžur, bivši odpisom prodano parcele se nikakor ni vratar, 67 let. — Anton Brodnik, mi« spremenilo, posebno nI zvečalo prvolno \ zar, 65 lot. — Karel Campa, posestnik, zastavljeno zemljeknilžno telo, nego so: 28 lot. — Rudolf Korošec, delavec,
je prvotni vložek razdelil v dva vložka, pri čemer so se uradoma morala prenesti vsa na prvotnem vložku vknjižena bremena tudi na novo stvorjeni vložek. Seveda pristoji stranki pravica zahtevati povračilo plačanega zneska pri generalni direkciji posrednjih davkov v Beogradu, ni pa uvedevno, zakaj se z nezakonitimi predpisi bega stranke, jim povzroča pota in stroške. Nota bene znaša nezakonito predpisana nova taksa približno 4kratno prenosno pristojbino.
* Ponesrečen mornar. V Splitu je z norveške trgovske ladje fSelmoo padel v morje strojnik Andrej Hedly. Iskali so ga petnajst minut ter, žal, potegnili mrtveci Iz vode. Pri padcu je udaril z glavo ob ladio ter v uatavmU utonil.
24 let.
u— Pripravljalni tečaj vseh trgovskih potnikov ima v soboto ob 10. dopoldne sestanek pri hotel Lloyd.
u— Reševalni avtomobil za Ljubljano. Uradni list objavlja naredbo velikega župana ljubljanske oblasti, s katero se dovoljuje mestni občini ljubljanski na« jeti posojilo v znesku 250.000 dinarjev za nakup rešilnega avtomobila.
u— Demonstracije brezposelnih. Za sinoči so nameravali brezposelni prirc« diti pred občinskim svetom demonstra« cijo, vsled česar je policijsko ravnatelj« stvo znatno ojačilo policijsko stražo na magistratu. Med sejo so se v resnici začeli nekateri brezposelni zbirati pred magistratom, Policija ie aretirala tri
zbor. Prišli so 4 zvesti bojevniki in pa par veseljakov ki so napravili Zagorske« mu in njegovi vseodrešilni ideji majhen Špektakel ter mu nazadnje še zapeli «Vi« gred se povrne« in »Zugorske zvonove®.
a— Mariborska Protituberkulozna li« ga je imela v petek zvečer svoj tretji občni zbor ob precej dobri udeležbi. — Mesto pred kratkim odstopivšega pred« sednika dr. Lajnšiča je otvoril občni zbor podpredsednik dr. Matko, ki je pozdravil velikega župana dr. Ploja, žu« pana Grčarja, okr. glavarja dr. Vonči« no in Ivo Poljanca. Iz poročila v dru« štvenem delovanju v preteklem letu je bilo razvidno, da ima društvo okrog 1500 članov in v St. Jurju v Slov. gor. podružnico, ki marljivo vrši svojo važno nalogo v Slov. goricah. V ambulatoriju lige so v preteklem letu preiskali 1265 bolnikov, med njimi 130 tuberkuloznih (60 I. štadij, 38 II. štadij in 32 III. šta« dij). Blagajniško stanje je zadovoljivo. Pri volitvah je bil izvoljen novim pred« sednikom veliki župan dr. Miroslav Ploj podpredsednikom dr. Vončina in dr. Matko, tajnikom učitelja Rautar in Ar« nejčič, blagajnikom dr. Pavlič in Jaki, v ostali odbor pa: župan Grčar, dr. To« minšek, gr. Jurcčko, dr. Medved, dr. K. Ipavic, Alt in Pohar; za namestnike: ga Svaty Bayer, dr. Leonhard, Priča, Ste« fin, dr. Novak in ravnatelj Toman; za re vizorja: ga Grčarjeva in dr. Boštjančič; v častni sod: dr. Toplak, dr. Poljanec in nadzornik Lichtenvvallner. Po občnem zboru je predaval zdravnik dr Matko o zdravljenju jetike s posebnim oziiom na tubcrkolin. Na njegov predlog jc občni zbor izvolil zaslužne podpornike lige, bivšega ministra Omeroviča, dr. Kotičiča in dr. Štamparja časnim članom a— Tatvine v dejavnlcah bivše južne železnl:e v Mariboru so na dnevnem redu, a le malokdaj se posreči, zasačiti storilca. Tako je bilo dne 29. oktobra 1923 javljeno načelniku koroškega kolo« dvora, da je bil spravljen v brzovozno skladišče sumljiv zaboj iz delavnice. — Takoj uvedena preiskava je dognala, da se v zaboju nahaja 46 kg bakrene pločevine, katero je dobil delovodja Braunitzer nakazano iz delavničnega
e vsakemu prisodilo 100 Din kazni iu je tudi priziv ostal bistveno brezuspešen, le zunanja oblika in motivacija kazni sta se spremenili v toliko, da se je smatralo zdravnikovo dejanje kot silobrau pred precej korajžnim izvoščkom.
§ Tatinska družba. V Spodnjom Otoku so imeli nekateri vaščani prijazne sosede, ki so jim odnašali seno s polja, deske, sode, hlode, prte in sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. Dolgo jih niso izsledili, slednjič pa so padli pravici v roke in so se znašli na obtožni klopi ljubljanskega deželnega sodišča. Skesano so vse priznali; Ivan Špendov, Jože Mlakar in Lovrenc Ramovš so odnesli orodje tvrdki Wapner & Treo ter so dobili v vrstnem redu po 10 mesecev, 8 mesecev in 10 mesecev tožke jočo; Franc Ramovš in Jože Mlakar sta si prilastila nekaj sodov in desk; prvi je dobil 1 leto težke ječe, ker je sodniji že znan po drugih tatvinah. Ženski člani te dične družbe pa so zvozili tuje seno s polja in nekaj suk-na ter bodo odsedeli po 2 meseca in 14 dni — po praznikih, (la ne bodo zamudili procesije.
g Neobičajna posredovalnica zakonov. Kadar se dva mlada človeka ljubita, ima gotovo kdo kaj proti temu. Tako se je tudi zgodilo to pot, da sta se dva ljubila, pa se nista poročila, ker starši niso odobravali njujine zveze. Dasi je bil fant mežnarjev sin, vendar ljubezen nI bila brez posledic in začele so se roditeljske skrbi, ki jih pa mladenič nikakor ni vestno izpolnjeval, vsled česar So nastali prepiri in pravde. Pri prvi razpravi je bil obsojen na 1 teden zapora in 5000 Din odškodnine za zmanjšano možnost poroke; na vzklio je dobil pri ljubljanskem dež. sodišču dvomesečni odlok za premislek, ali hoče vstopiti v zakonski jarem aH ne. Izgovarjal se je, da nima stanovanja; na to odvrne drž. pravdnik: cče je ne boste v dveh mesecih poročili, dobite stanovanje pri nasl», kar je neodločnega mladeniča očividno potrlo; in udal se je v neizbežno usodo...
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
Liubliana 14 »prila 1984.
poročilo
Liubliana POR nad morfem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno . 0-10	Padavine mm
! Ljubljana .	7.	7B3 5	68	vzhod	oblačno	0-3
Ljubljana .	14.	762 0	17-7	jug. vihod	več jasno	—
Ljubljana .	21.	7619	9-7	brezvetra		—
Zagreli . .	7.					
Beograd .	7.		60	Jng. zap		
Dunaj . .	7.	763-7			več. obl.	—
Praga . .	7.	782 7	80		tč iasno	1 0 ;
lnomost ,	7.	7628	80	bresretra	oblačno	1-0 ,
V Ljubljani barotnetsr nižji temper. višja Solnce vzhaja ob 6*18, zahaja ob 18.48 Dunajska vremenska nanoved za to-rek; Neatalno. toda malo toiilnišc vreme,
z življenja in sveta
proces proti kijevskim profesorjem
Obsodba v procesu jjroti ruskim profesorjem ▼ Kijevu je znana: osom f,mrtnih obsodb, vsi drugi so pa obsojeni deloma na dosmrtno, deloma ua večletno je6o! Znano je tudi, da je francoski ministrski predsednik Poin-rarA vložil pri ruski vladi protest proti tej obsodbi, ki je tudi v Rusiji sami napravila najgloblji vtis. . V naslednjem podajamo nekaj posameznosti iz obravnave, in sicer po bol]-gcviškem listu »Moskovskaja Izveetl-ja>, ki gotovo ne pretirava.
Državni obtožitelj je bil znani praporščak Krilenko, ki je ubil za Pasa brest-litovskih pogajanj generala Du-honina in postal potem vrhovni poveljnik ruske vojsko. Na tem mestu seveda ni mogel ostati, ker je bil nesposoben, ali napravili so ga za glavnega prokuratorja sovjotskn republike; tudi v procesu proti patriiarhu Tihonu jo nastopal kot državni pravdnik.
Ta c državni pravdnik* je vprašal v Idjevskcm proeosu profesorja in Slana akademije znanosti Nikolaja Vasiljen-ka, ki je bil za časa revolucije »pope-čitelj* kijevskega prosvetnega sveta in je postal pozneje tudi minister prosvete, — zakaj ae ni izselili
»Zato, da bi lojalno delal s sovjot-»ko vlado!* odgovarja obtoženec.
«Ali priznavate sovjetsko oblast?*
<Priznavam jo kot prehodni zgodovinski neizbežni režim, po katerem i na nastopiti reenična napredna samouprava.*
Za tem pripeljejo v dvorano brata obtoženega Vasiljeuka, starega, zna noga kijevskega novinarja in pozneje tudi komisarja začasne vlade.
«Kaj mislite vi o sovjetski vladi in kako je vaše zadržanje nasproti njej?* vpraša zopet Krilenko.
»Smatram jo kot zračno obliko ln mislim, da je demokratska republika edina prava in resnična pot, ki vodi k sreči Rusije, brez svobode tiska pa republika tega ne moro doseči.*
Zelo močan vtisk so izzvale po poročilu »Izvestij* besede, ki jih je izgovorila Ana 0'oeručeva, hči polkovnika, kurzista kijevskega ekonomskega instituta. Ona v resnici oživlja tipe in značaje turgenjevskih žen.
»Vočina ljudi na svetu* — govori Oberučeva — še ni dorasla za to, da lil razumela komunizem in internaoijo-nalfeem. Jaz sem za demokracijo, za tvobodo tiska in besede, za svobodo vesti in mišljenja za vse one. ki živijo v republiki.*
«Scm se imajo po vašem računati torej tudi mouarhisti?* jo prctrora toži telj.
«Da, za vse ljudi. Jaz sem proti vsaki diktaturi,* nadaljnje svoj govor mlado dekle, »priznavam enakost in bratstvo vseh ljudi na zemlji. Edino ►rcdstvo boja az demokracijo jo svoboda tiska.*
♦ Za buržoazijo ni svobode v prole-tarski republiki,* ji zakliče tožitelj.
»Možno je pisati tudi nelegalno* ■— nadaljuje obtoženka s čvrstim, odločnim pripričanja polnim glasom.
Umna, sposobna in razvita Oberučeva — tako piše dopisnik »Izvestij* — odgovarja zelo pametno, trezno, premišljeno in previdno.
Po Oberučevi pokličejo drugo žensko, ženo nekega Beljaka, Vinogrado-,vo. Ona priznava, da jo izročala piema za Inozemstvo, kar so pa tičo sovjetskih oblasti, govori isto, kar so govorili drugi obtoženci.
Drugi obtoženci priznajo krivdo samo v tem, da eo Majali list, ki je delal za idejo svobodne demokratske republike.
Obtoženi Colganski pravi: »Sovjetski sistem so razvija vsak dan in republikanski nazori naše skupino vam čisto nič ne nasprotujejo.*
Profesor Smirrvov opozarja na to, da so sovjetska oblast žo ves čas bori z
inteligenco in da so ruska inteligenca nikdar no bo ločila od svojih idealov, za katere se jo borila tudi v časih carskega režima.
Celo sovjetski listi so primorani priznati, da so se obtoženci v tem procesu pokazali za »ljudi, ki imajo prepričanje*.
Kljub temu je bila obsodba v pro-. 006u naravnost barbarska.
X Bogata Amerika. Amertkanci objavljajo statistiko o napredovanju ameriškega bogastva v desetletju 1913 do 1923. Ta statistika kaže, da se ie ameriško bogastvo v tej dckadl pomnožilo za 72.2 odst. toraj skoro za dve tretjini. In tako se ceni današnja vrednost premoženja Združenih držav na 320 milijard 804 milijone dolarjev ali 1604 milijarde zlatih frankov. V zadnjem desetletju se je torej ameriško bogastvo pomnožilo za 700 milijard zlatih frankov. In kje tiči vzrok? Odgovor je enostaven: Svetovna vojna je obogatila Ameriko in obubožala Evropo.
X Uničevanje oblakov. Američani so tiči in si Izmislijo vedno kaj novega. Sedaj so prišli na Idejo uničevanja oblakov, kl so na potu zračnemu prometu. Ko bi ne bilo visokih megel, bl bil zračni promet zaslguran. Zato je Banexon, proiesor kemije na Cornell-vseučlllšču napravil več zanimivih poskusov na največjih vzletiščih severoamerlšklh Zedl-njenlh držav. Rezultati so presenetljivi. Profesor je razgnal oblake potom peska, nasičenega s pozitivno elektriko. Taka zrnca privlačujejo drobne deževne kapljice, kl potem takoj padejo na zemljo v obliki dežja aH snega. Za razpršitev oblaka, širokega pet četvornlh kilometrov, kl je visel nad aerodromom, je poskuše-valec porabil 40 kg peska in 15 tisoč voltov elektrike. V desetih minutah je oblak Izginil in nebo je postalo sinje in čisto.
X Pasja pečenka. Na severovzhodnih obronkih gorovja Himalaje žive plemena, katerim gre pasja pečenka v posebno slast. Psi se pečejo in jedo samo na velikih gostijah. Psa, namenjenega za pojedino, vržejo živega v ogenj z zvezanimi nogami. Koža živali kmalu spo-ka, nakar ga psožrci potegnejo iz žerjavice In ga s tekom povžijejo.
X Panamski prekop v opasnostl. Ameriški inženjcrjl so zadnje čase v res nih skrbeh radi obstoja Panamskega prekopa. Te brige jim zadaja majhna, neznatna živallca po imeuu pholas balva, ki izpodjeda ozemlje ob obeh straneh prekopa, vsled česar postaja prehod vedno šiiji in obenetn plltkejši. Parobrodi skoraj ne morejo več voziti po strugi. Temu se je pridružila še druga smola v obliki majhnega otoka, ki se Je zadnji čas pojavil sredi prekopa kot posledica vulkanlčne erupcije. Inženjerji razmišljajo, kako bi odstranili prvo in drugo zlo, toda glede pholas balve bo delo zelo težko, ker je število tega mehkužca ogromno in skoraj ni misliti na to, da bi se dala iztrebiti.
X Vseučilišče za radtotelelonljo. Newyorški tehnični krogi razpravljajo o ustanovitvi vseučilišča za radlotelefonl-Jo. Ta univerza bi bila namenjena vsem svetovnim gojencem te stroko ter naj bl zadoščala za nad petdeset tisoč radlo-tclefonlstov. Profesorji bl se posluževali za svoja predavanja brezžičnega brzoja-va, predavali pa bl prvi strokovnjaki, kl bl to delo lahko opravljali tudi doma iz svojih sobic. Za bodoče vseučilišče čaka v Newyorku vse polno prošenj. Slušateljev se Je dosedaj prijavilo že nad 150 tisoč.
X Fotografija vetra. Francoski meteorolog major Favse je fotografiral zračne struje, ki so silno važne za avija-tlko. Favse se je z aparatom podal na grič Blvllle, avijatik pa se je dvignil v zrak ter krožil okolu griča z brzino 200 km na uro ter pri tem spuščal plin iz posebnih rezervarjev. Veter od zapada, ki je pihal z brzino 9 km na uro, je pre-obllčil plin v štrene. Tc štrene Je major vjel na fotografično ploščo. Na Isti način sc ic tudi posrečilo fotografirati zrač ne struje nad morjem.
X Prebivalstvo Carigrada. Uradtia statistika Carigrada Izkazuje, da živi nudi 656.000 mohatnedanov, 280.000 (trkov-, 73.000 Ariucncev iu 56000 2ldov. skupaj torej nekaj nad cn milijon prebivalcev.
X Piščanci, kl Jih Izvali elektriki).
Tehnične priprave so dandanes že tako popolne, da nadomeščajo celo vrsto naravnih sil. Do pred leti je valila plščcta
koklja, kl Je sedela na jajcih okolu tri todne, potem so prišli v porabo za valjenje posebni štedilniki, a sedaj sc izdelujejo že električne peči, v katere položi gospodinja Jajca. Zmerna toplota Jih gre je avtomatično in po nekem času pre-kljujcjo jajčno lupiuico piščanci, porumeni s puhom. Kar jc pri električnem valjenju posebno hvalevredno, jc to, da v električni peči nobeno jajco no postane klopotcc. Jajca sc namreč vsak dan pregledajo ln sumljivi eksemplarji se takoj odstrane.
Športna nedelja v Ljubljani
Uspešen Olimpijski dan — Led je prebit
Velegradski Zagrebčani, ki radi porogljivo gledajo na provlncljalno Ljubljano, so za včeraj napovedane prireditve' za Olimpijski dan odpovedali, ker šc ni bilo zanj vse v redu. Ljubljana je z mnogo manj reklame postavila v nedeljo prvič vsa svoja športna moštva, bolje članstva, in žc ta
prvi javni nastop
vseh ljubljanskih športnikov kaže, da smo shodili. Sedaj treba rasti. Po naših kavarnah slccr še poseda dokaj od-Hčuikov, ki pri pogledu na kteregakoll športnika zmajujejo z glavo ln govore o trapariji ali dangubi, in nl še dolgo, odkar je takšen starejši gospod napisal o stafetnem teku, kako neumno je, da so neki mladeniči po mestu letali. Toda takšni ntodrljaul ln njih izreki so žc tudi pri nas predmet bučne veselosti ne le športnikov, ampak tudi drugih pametnih ljudi, katerim Je Iskreno žal, da doslej iz raznih razlogov še niso mogli biti »zraven*, kl pa bi prav radi, če itd.
Oni pa, ki so se že ojunačil! preko vseh teh »čc* in «toda», smo Imeli v nedeljo svoj dan, pravcato Cvetno nedc-Uo, ki naj bl odslej sploh ostala športni praznik in združevala v svojih stalnih športnih tnanliestacijah iu prireditvah športnike nc lc cele Ljubljane, marveč izprva cele Slovenije, kmalu pa, — to bodi cilj, — cele Jugoslavije. Ljubljana glavno mesto jugoslovanskega športa, — ali je to geslo res tako nemogoče? Seveda, lahka ta naloga ni, toda Itvaležua. Kmalu pojdemo prvič Jugoslov, na mednarodno Ollmpijado. Prišli bodo kot uc-znaticl. Poglejte pa, kaj store za svoje uveljavljenjc n. pr. Lahi ali Celil ali Avstrijci, poleg večjih, — morda se bo le še kateremu fillstru posvetilo, da je stvar večjega pomena 1 preko telesne vzgoje, vzgoje živčevja in volje, vzgoje za smisel lepega, prirodnega in zdravega. —
Novinske notice so dokaj zmerno in brez tam-tama opozarjale občinstvo ua nedeljski nastop. Povedano je bilo na kratko, kaj Jc Oliinpijada, čemu služi nedelja in čemu sprevod. Pred pošto ie visel velik šaren plakat, — evo, to ie bilo vse. Vendar pa Je Cvetna nedelja bila živahnejša od drugih. Znatne množice običajnih šetalcev so sc koncentrirale v ozki ljubljanski »cityv in očividno nekaj pričakovale. Sportuikl sami pa so se zbirali
na sejmišču, kjer se je vršila zadnja revija udclcžcti-cev, — zapomnili so si tudi odsotne, radi korenčka, da jim ga pozneje nastržejo. Potem se je pričelo urejevanje in razvrščanje čet, zakasnitev ni bila prehuda, In prva moštva so odbrzela, da absolvlrajo ostali propagandni program pred sprevodom.
Propagandni stafetni tek.
2c preccj časa pred prlčctkom žc priljubljenega stafetnega teka skozi mesto sc je zbrala na križiščih cest, zlasti pred pošto velika množica, da prisostvuje napetemu poteku tc lahkoatletskc prireditve. Takoj začetkoma proge prevzame vodstvo Lask, ki dospe v 5:10 kot prvi na cilj pred Nunsko cerkvijo. Takoj za njim pribiti tekač Primorja Valtrič, ki bi bil v krasnem teku na zadnji delni progi kmalu odnesel Lasku zmago. Postava Laska je bila: Ljubič, Oruittar K„ Hartmaii M„ Umek, Oruntar D., Hart-tnau B., Kaudare B., Kattdare L. V kratkih presledkih sledilo ostali tekači sta-ict, kl jih je bilo osem.
ki je s pravcato radovednostjo sledila prizoru, veliki večini očividno novemu, prav nenavadnemu, toda ne neshnpatlč-uemu. Tudi najbolj zagrizeni kavarniški posedava so prenesli torišče svojega delovanja pod milo nebo In so prišli stro kovno ocenjevat te dečke ln njih tek. Znano je, da o teku najraje in najstrožje sodi, kdor ima na trebuhu največ sala, v prsih najbolj kratko sapo in v glavi najmanj pojma o lepoti telesa in o koristi zdravja. Zmagovalca in prve njemu sledeče tekmovalce je pozdravil mnog priznale« klic iz občinstva.
Izpred Nunske cerkve je množica nato krenila v Selenburgovo in potem proti Tivoliju. Solnce je jasno posijalo, od po-vsodi so prihajale nove gruče občinstva, kl je v gostih masah krenilo po Aleksandrovi ulici.
Pred Narodnim domom in drugod.
Sprevod Je med tem krenil s sejmišča po Blcivveisovi cesti, mimo oblastne upra ve po Rimski cesti, Vegovi ulici na Kongresni trg, skozi Wolfovo ulico čez Marijin trg po Miklošičevi in čez Sodno ulico na Dunajsko cesto. Povsod Je vzbudil obilo zanimanja, goste množicc so se zbirale na križiščih ulic ter tvorile spallr. Z vseh oken so se pojavljale glave in glavice, z mnogih strani so se oglašali veseli pozdravni vskllkl. Največ občinstva jc bilo na Blebveisovi cesti, na Kongresnem trgu in Marijinem trgu.
Tačas sc jc pa nabirala večina občinstva pred pošto. Najprcjc sc Jc stvortl špallr pred Slonom, zasedena so bila kmalu okna obeh kavarn, potem balkoni, radovedne glavicc so kukale z oken drugih poslopij, potem se Jc začel polniti obširni prostor pred palačo Kreditne. Vse gleda v smeri Dunajske cestc, odkoder mora priti sprevod. Skupine tudi vliaja-jo proti Tivoliju, mesto njih nastopajo nove, številnejše. Okrog pol 1?. se vrnejo gledalci izpred Narodnega doma In v gostih rojili napolnijo vso Aleksandrovo. Stražniki In skavti Jedva vzdržc praz no pasažo po Dunaiskl cesti. Okrog 10 tisoč ljudi mora biti tu nagnetenih. Pol-dvanajste Je. Evo,
sprevod.
Najprcjc^ privozijo kolesarji, sami diplomirani dirkači. Prvi nosi zeleni prapor kolesarske «Ilirijepotem slede razni dresi, zeleni, rdeči, plavi in .sareni. Marsikteri dirkač si jo obesil nu prša vse svoje tekmovalne nagrade. Za 30 zastopniki kolesarstva kot športa prikoraka Olimpijski Pododbor, predsedstvo Športne zveze, odbori vseh ljubljanskih i portnili podsavezov ter predsedstva športnih klubov. Med njimi so se nekako demonstrativno udeležili sprevoda starejši gospodje, da manifestirajo skupno z mladino, da je šport nekaj razumnega.
Sledila so nogometna moštva klubov Hermes, Ilirija, Jadran, LJ. akad. športni klub, Prlmorje, Slovan, Slavijo in Svo boda, za njimi lahkoatleti Ilirije, Jadrana, Laska in Primorja, vsi v raznih svojih slikovitih dresih. Vrstili so sc višnjevi, modto-beli, belo-črni, zcleno-bell, rdeči, črni, rdeče-črni, vse same vitke, krep kc mlšičaste postave. »Zdravo, zdravo, zdravo!« pozdravljajo z rezkim naglasom, nakar trikratni ra-ra-ra. Pozornost vzbujajo srčkauc punčke, postave kakor vrbovc veje, prožne, vitke, v bcločrnlh in belo-modrlh dresili, Atcna z belo-plu-vlmi dekleti, potem »moštvo* dcltiic H -j lo-zelenih in zopet belili z rackcti, črno
Na cilju sc Je gnetla gosta množica, I belili in ne vem še kako pisanih. To so
Br.:
Jalnov „Dom"
inov
Danes bo ljubljansko gledališče prvič uprizorilo izvirno slovensko dramo v 4 dejanjih, J. Jalnov <Dom».
Jalnova drama cDom> je prvi slovenji dramski poizkus, naslikati tragedijo kmetske hiše z zgolj umetniškimi sred-' Ivi, dramatično dikcijo, lapidarnim ježkom in z realističnimi, neteatralnimi, notranjimi elekti.
Kdor pričakuje v <Domu» silnih afer, kmetske romantike in gorenjskega priganja, ta ne bo prišel na svoj račun. Tisti pn, ki misli, da radi tega ni «Dom» "minentno odersko delo, se vara pa še bolj. Saj je ni slovenske drame, ki bi bila pred premijero v Narodnem gledališču v Ljubljani in prvo leto, odkar jo ima-®o v knjigi pred seboj, na podeželskih odrih tolikokrat in s tolikim uspehom iprrana. Samo na Gorenjskem so Jo dosegaj igrali nekako na desetih odrih. 'Dom>, ki nima niti oddaleč nič na zunaj odersko zapeljivega ua sobi, bodisi 'i igralce ali občinstvo, je prodrl na po-llf'želsklh odrih predvsem zato, ker nn? l odeželski človek vidi v --Domu) tragedijo svoje lastne hiše, ali sosedove, ali »orodnikove,
Saj je «Dom'; tako naša drama, da se ti zdi, da poznaš vse te trpečo ljudi, da si sam mogoče sin take kmetske hiše, ali da si ena oseba v drami ti sam. Snov je tako naša, da gotovo poznaš tudi li v svoji vasi tako družino, ki preživlja isto dramatično krizo, ali pa jo jo pravkar preživela.
Kako grozen je pogled na mogočno kmetsko hišo, ki je bila stoletja dom krepkih rodov, očet, mater in otrok . . . Nekega dno pa je moral bežati zadnji potomec pod tujo streho . . . Kaj nam govore te mogočne kmetske hiše! Kakor izumrli gradovi 60, kakor nemi proroki, kakor strašni kažipoti mladim rodovom.
Na velikem posestvu na Trati na Gorenjskem gospodari vdova Ana. Mož ji je že pred leti umrl. Ana sama Je finočuteča slovenska mati iz bogate hiše, bila je vzgojena v mestu na dekliški Šoli. Zato sta dala z možem vseh pet otrok študirat v mesto. Doma jo podpira pri gospodarstvu samo bratranec, stari Tonej. Toda <študlranje stane, posebno, če gn ni nikoli konec !>, kakor pravi stari Tonej. Doma pa gre gospodarstvo navzdol. Ko se drama prične, vidimo predvsem najstarejšega sina Mirka, kl že dolgo cšludirus-pravo. Najstarejša hčerka je dovršila gospodinjsko šolo in je kakor nalašč nevesta za mestneaa ženina. NaJmlaiša Tončka
obiskuje zadnji lieej in hrepeni po glas-1 ni zlomek, da bi ne preinaknila!> benem konservntoriju. Stanko jo v čo- i In tako sc zsfne orjaški boj med uic-trti gimnaziji in še sam no vr, kam bo. i stom in kmetom. Tino in Tonej lin eni Ima pa že v sebi dovolj odpornega du- slraui, skoro vsi ostali pa na drugi. Ana ha in dokazuje, da je Iz orlovskega gnez- pn trpi kot nema mučenim v tem boju, da. Srednji sin Tine, eminentna figura dokler se nc zgrudi, drame, ja bil ludi v šolah, toda jih je zn- i Ljubezen do doma. do svojo zetn-pustil in je pravkar odslužil vojake. Ana j Ije, do očetovega groba, naših gozdov,
sama vidi, da ne morejo naprej in da tudi pri sedanjem ne smejo ostati. Toda ■cvsaka mama je predobrnv in radi tega jo Anino trpljenje, ko vidi, da svojim otrokom ne more pomagati, tako veliko in herojsko, da jo smemo primerjati s Heleno Alvlngovo, seveda lc s te strani.
Tino, ki vse vidi, razumo in trpi, on, ki bo kmalu prevzel gospodarstvo to zavožene hiše, ima najboljšega zaveznika v Toneju, v tem klasičnem predstavniku naSega gršavega in zdravega gorenjstva. Ta ga uči:
<Fantl Vajeti v roko in udari z bičem na desno, na levo, po konjih, in če vsi jokajo: ranmn, Angela, Tončka, Stanko, in če Mirko preklinja zadaj, da se bodo iskre kazale, ti bij, dokler ne pretegneš Trate zopet na trdo cesto, s katere so jo zavozili . , .>
Tine: <ICako bom, revež, pretegnil, če so kolesa do pest vdrla v zemljo.>
Tonej: <Hrbet pod voz; na drugi strani bom poprijel laz in ■ bičem do koalll^
polji iu jilanin zmaga na vsej črti ln po je zmagoslavno pesem na koncu zadnjega dejanja v srcih vseh teh nesrečnih otrok, teh naših bankroterjev, ki so so odtujili domu in so ga sedaj zopet vzljubili!
<Grabit gremb jo zadnji mogočni akord to prelepe pesmi.
Ano, ltl je zmagala v trpljenju in ljubezni, blagoslavlja Tinetovo nevesto Ivnnko z najlepšo molitvijo, kl jo more moliti slovenska mati nad svojo sinaho:
cMolila bom, da bi ti nobenega otroka ne ukradli 1» . , .
Trata je otota. Noben njen otrok so ne bo več izgubil in ludi njihovih vnukov noben ne.
<Dom» je pesem, znpofa v dobrem spoznnvnnju našega zlu, zapetn v globoki trpkosti in sočustvovanju do teh naših trpečih ljudi in napisana v prelepom optimizmu in veri na boljšo čase.
In tega je nam Slovencem ravno v sedanjih časih nnjbolj trcbnl
lahkoatletlnje ter tenls-lgralke Aten Ilirije in Primorja. Za smehljajočimi, svo jc zdrave, sveže gibčnosti svcstlml si sport-girls zopet druga moštva. Eni po-! zdravljajo s «zdra-zdra-zdravol», drugI s »hlp-hlp-luira!*, tretji nosijo zakrivijo-! lic krepke tolkafce In kličejo »ho-ho-hojj <5kcy!». Naenkrat so vlije ploha. Prcij sneti april! Športniki smehljaje koraka* jo, kaj njim mar dež! Olcdalcl bl radi: proč, pa je prezanhnlva ta vesela revljil zdravja, zato vstrajajo, godba stcesj utihne ravno tam, kjer bl morala najglasneje naglašatl svojo prisotnost, zato sc pa v vetru na obče veselje utrga vos liki plakat, kl visi pred pošto preko ulu ce. Nove čete v lahkih dresih korakajo z diskom, s kopji, plavačl, plavačtce, poj
1
tem brodarski dres LSK, (furažka, modra suknja, belo hlače), plavalni dres,' belo plavačice, bclo-inodrl veslači, štiri dolga vesla u vls, potem čctvorica a dolgim, ozkim dirkalnim čolnom, predmetom občega posebnega zanimanja; ur-nebesni klici hlp-hlp-hura! Potem zopet vesla u vls, moštvo, iu nova partija vod-] nih vil. Okvog njih dežniki. Ploha peli-: ska, da je vse mokro, tudi nova četi, belih deklic Atene.	-•
Za to lahko kavalerijo nastopajo že-; lezne čete zimskih športnikov, kl so vso, zimo kljubovali mrazu, snegu In viharju visoko gori, kjer niti gainzi ne vzdržej Stoinpetdeset smučarjev strumno prlmarj sira, v dveh oddelkih. »Ta plavi* v norveških dresih, «ta zeleni* v gorskih, oboij jI z jedrnatim krepkim »smuk!* in q vsem svojim lahkim in naglim orodJemJ Med četami so razvrščeni še športni tuJ ristl plezalci ter sankači, oboji s svojimi rokodelskimi pripravami. Ena skuplnai teh gorskih junakov grmi svoj »smukj smuk,* druga kličo »sneg, sneg*, plezalci, sc bahajo s »štrlk, štrik>, sankači opozarjajo z zategllml klici »sa-ank, sa-, ank», nekateri ukajo po gorjansko, humoristi pa na ves glas konstatlrajo^ »Dež, dež, dež!« Pri plavili so zastopa^ nl LSK in Ilirija, zelena je Skala, kl Jo tudi postavila sama vse sankače.
Končno brne tehnične čete. Deloma ra
'-'1
1
dl Olimpijskega dne, deloma radi CveU ne nedelje so vse njih mašinc »v rož^ cali». Športni dirkači motoctkllstt so so posebno postavili, sama nova rasna ko« lesa prvih znamk, vse skupaj prav tlp-| top, lepih 30 tnašin z znanim svojim moštvom. Dva sta za tcmeljltcjšl okras na sld-caru vzela še lepši spol seboj. N«j vemo, ali štejeta tudi to med šport, vse^ kakor pa pojava ni bila v kvar. Manj so sc odrezali avtoinobilistl, kl bl bili bolje Izostali. Poldrug tisoč slovenskih avtov ic poslal le 8 vozil, ki pa niso sportnaj Avtomobilizma kot' športa pri nas sploH nema. Zato bi ti < Mlnenvvcrfcrji* lahko doina ostali. Za njimi jc mesto gesla šej klic: jSmrad, smrad, smrad!. Sicer px se priznava dobra volja, — je tudi nekajj vredna.	,. • 'f
Občinstvo.
Poseben užitek nudi opazovanje ljubi Ijanskega občinstva. I beg You pardon, vsaka masa ic neutnua, tudi če obstoji iz samili modrijanov. Tako trdi slavni francoski psiho-sociolog Gustave LcBon, nJega držite. Ljubljančani sc očividno trudimo, da hi dokazali Lc Bonov nauk, čeprav nc obstojlmo iz samih modrija-, nov. Vrhu tega pa tudi francoskega temperamenta nimamo, tudi jugoslovanske-ga ne, marveč pristen alpinskl. (Pri ko-' n.iili sc mu pravi pincgauskl, mrzlokrv*' nI). Morda jc kriva tudi navada iz starih časov, ko smo gledali na peclrks«, hauptmana, če žilicr lioh zinemo. Dokler; ni znamenja, tiho! Stara vaška tradicija predpisuje poseben cercmoniiel za pro^ ccsije. Usta odpri, glej in molči! Nikdar nc bom pozabil manifestacljskcga obho$ da ob ustanovitvi Jugoslovensko Mati«] cc. Pravi pogreb, pa 10.0011 mutcev za' njim v procesiji. Skoraj bi bilo slično pri nedeljskem obhodu. Cc bl športniki sami ne bili poskrbeli za šunder in veselje in če bi si oni sami ne bili tako demonstrativno smejali zi-oha, gledal* cem, bogme, bi bil zopet pogreb. Vsak zobozdravnik bi bil imel veselje nad tem ■igledapjem«, cclo lavingolog bi bil prišel na svoj račun. A-a-a-a! In vsa ta brez«; temperamentnost, ta zijalasta nerodnost ni hudobna, ni zares mrzla, marveč vesela, sc raduje nad zmagovitim pohodom' simpatičnih športnikov, bi rada dala duška tej svoji simpatiji, samo da reveži nc znajo. Kakor kmečki fant, ki gleda balet, pa samo pljune in sc priduši, ker, mu manjka adekvatnega izraza za občuteno dopadenje. Ljubljani se pozna, da! nismo niti narod humoristov, niti glum-ccv, in da zato ne znamo aranžirati, kla-klratl, da nc znamo čustev Izražati, obli-' kovati. Ccgar je pri Lahih preveč, tega jc pri nas premalo. Pojdimo se učit k Cchom. Cc pa bruhnemo prirodno, ka-; kor Zagrebčani ali Beograjčan), bomo Izgledali surovi. Ml smo gorjani mrzlo-, krvni. To ni dovolj za avtonomijo.^ glosiranjc pa več ko preveč.
Pred Zvezdo. ' > _ ' Pozdrav. - Bože Pravde. - Razhod.
Sprevod se Je razvrstil pred komando Dravske divizije. Na balkonu so bili zbra nl športni funkcljonarjl, predstavltelji raznih oblasti, med njimi g. veliki župan,' g. župan, zastopnik vojske, tukajšnji konzularni zbor, finančni delegat, vodja odd. min.-trg., zastopnik prosvetne*^ oddelka Itd. Predsednik nogomet, podi saveza ravn. Jug jc zbrani množici spori tiikov in občinstva v kratkem jedrnate^' govoru ponovil pomen športa za narod* no zdravje ter pozval merodalne člnl-j telje, predvsem državne oblasti, naj pod«, plrajo Idealno delo naše mladine za il< žično In motalno vzgojo. Po govoru lo 'fcudba 7uleraln himno, ki io jc občinstvi i
Soslušalo gologlavo. Naša himna, liimna mlade naže države! Evo, njej služi in hoče koristiti naš mladi nadebudni šport. ; Po glasbi so zadonele trupe, zabrliz-gaie piščalke, zacingljali zvončki, w-uk, |iip-hip, zdra-zdravo, lio-ho-hockcy, dez, lici, sa-ank, Jtrik in ne vem še kaj, vsi klici, vsa gesla, vse je naenkrat zaoriio, zagrmelo in zaraialo. Potem povelje «ruz hod!« in čete odidejo, za njimi občinstvo. Manifestacije Olimpijskega dne so kon-ljane. l.cd je prebit.*
Popoldanske lekme.
Popoldne so se vršile na igrišču Ilirije fclve nogometni tekmi in dve lahkoatlet-
Premestitev ljublj. carinarnice v »Balkan"
Generalna direkcija earin je svoječasno odredila, da so vrše od časa do časa carinske konferenco, kjer naj interesirani gospodarski krogi skupno z zastopniki carinsko uprave razmotrivajo razna vpra Sanja, ki se tičejo carinskega poslovanja tla "bi so na ta način odpomoglo vsem
kki prireditvi. V nogometu sta si stali neprilikam. Sklepi se pošiljajo direkciji hasproti Ilirija in komb. moštvo ostalih ; t,ar!n) fla moro na podlagi teh storiti pri-Ijubljanskih klubov. Ilirija ni nastopila s . monlo ukrepe. Izkazalo po jo pa Sirom 'svojim kompletnim 1. moštvom, vendar i države že neštetokrat, da vsi lepi sklepi - " " —..........np pomagajo, ker jih direkcija
jc odnesla z 2 : 0 (0 : P) zasluženo zmago. Predvsem je to zmago dosegel njen bolj odločili notranji trlo z Omanom na čelu. V krilski vrsti je bil topot najboljši Milan. Obramba, tudi Beltram, jc dejala sigurno. V kombiniranem moštvu jc bil v napadli tehnično in taktično najboljši srednji napadalec Pleš. Nezadovoljiva sta bila desna zveza in desno krilo. V krilski vrsti se je odlikoval desni krilec, nemogoč je bil srednji, lzborna sta bila branilca Birsa in Pcčnik. Tudl Jančignj v golu je pokazal svoje lepe »možnosti. — Ilirija rez. : Jadran 1 : 1 .0 : 0).
Izidi lalikoatletskih tekem: Olimpijska štafeta (200 X 200 X 400 X 800): Izmed moštev Ilirije, Primorja, Jadrana in dveh moštev Laska prideta v finale Jadran In Lask. Zmagal je Jadran v postavi Vončltia, Zupančič, Kristan II., Krcgelj v 4:21. 4 m za njim prihiti na cilj Lask.
Daraska štafeta 4 X 60 ni: 1. Primorje (Zoreč, Šantel V.. Šantel D., Preveč S.) 34 sekund. 2. Ilirija 1 m za prvo.
Večer v «Narodncin dorau».
Zvečer se jc vršila v Narodnem domu feabavna sportska veselica, lia kateri so prvič nastopili naši težki atleti, in siccr v stilni rokoborbi. V borbo sta šla dva para. Garaj (Primorje) : Banovcc (Slovan). Zmagal jo v 4. min. daraj, kateremu sc vidi, da ima že večletno roko-borbno šolo. Borba Tičar (Slovan) proti Sotlar (Svoboda) je po 2 X 10 minut ostala neodločena. Sotlar ima vsekakor boljšo teiiniko, dočim jc Tičar fizično močnejši.
S tem je bil letošnji Olimpijski dan končan. Kakor jc bil njegov moralni uspeh velik, upamo, da bo Olimpijski pododbor zadovoljen tudi z materijelnim, ilu vsaj relativno nc bomo zaostajali za drugimi jugoslovanskimi športnimi mesti.
Olimpijski dan v Ptuju prošlc nedelje jc športno in gmotno zelo uspel. Prireditvam je med drugim prisostvoval tudi župan Blažek. Opoldne se je vršil sia-fetni tek skozi mesto, pri katerem sl je priboril zmago S. K. Maribor. Popoldne so bila lahkoatletska tekmovanja. Zmagal je Rapld z 38 točkami. Sledila sta S. K. Maribor s 19 In S. K. Ptuj s 14 točkami. Nogometna tekma med starini Maribora in Ptuja je končala z zmago Mariborčanov z 2 : 1.
Nedcfiski nogomet
Zagreb: V nedeljo sc jc vršila prva olimpijska trening-tekma med moštvom rdečih in moštvom belili. Zmagali so beli x 2 : 0. O tej tekmi, pri kateri sta nastopila tudi L. Zupančič in Vidmajcr bomo še poročali. — Gradjanski : Dcr-by 3 : 1.
Beograd: Amatersko moštvo Oxforda ': Jugoslavija 2:1.
, Dunaj: Včeraj je posetilo igrišče Ho-lie Wartc rekordno število 40 tisoč ljudi. Izid tekem je sledeč: Amateure : Sport-klub 2 : 0 (1 : 0) in Hakoah : Rapld 3 : 0 (3 : 0). lzborna igra Hahoahncev jc Rapid naravnost osupnila. Dalje so zmagali v prvenstvu I. razreda Admlra nad Slovanom z 1 : 0 (1 : 0) in Ostmark nad iWackerom z 1 : 0 (1 : 0). — V drugi tekmi je padel odločilni gol Iz enajstmetrovke. V prvenstvu II. razreda so bile odigrane: Rudolfshiigel : Bewegungs-spielcr 3 : 0, Bewcgung XX : Simme-jringer Sportvercinigung 2 : 0, Oermania i: Neubau 3:1, FAC. : Sturm 07 1 : 0 (o tekmi se bo razpravljalo pred zvezo, ker se sodnik ni upal priznati gola za Sturm; sodnik in nekaj igralcev Sturma 'je bilo po tekmi tcpcnihl), VVAC. : Meid-liiiger Sportlreimde 4 : 0, Ocrsthof : iSturm 14 1 : 0.
. Gradec: Sturm (Gradec) : Hertha ,(Dunaj) 1 : 1 (1 : 0). Dunajčanl niso docela zadovoljili. Posebno slaba jc bila napadalna vrsta.
Praga: V soboto in nedeljo se ie odigral nogometni turnir v korist češkoslovaškega olimpijskega fonda. Izidi so: Sparta : Slavija 1:1, Viktorija Žižkov |: DFC 2:1, DFC. : Slavija 3:1, Viktorija 2lžkov : Sparta 3 : 2. Po teh tekmah jc torej zmagala v turnirju Vikto-rija-2ižkov. Najlepšo igro vse prireditve Sc igral DFC.
Brno: Olimpijski turnir: Zidcnico : Moravska Slavija 3 : 0, Makabi : Sport-Jclub 2 : 1, 2idcnlcc : Makabi 5 : 0. Zmagovalec Zidenice.
vpošteva. Tudi v Ljubljani moramo ugotoviti, <la imajo to carinske konferenco malo pomena, kar posebno točno kaže odlok Generalne direkcije carin, da so preseli ljubljanska carinarnica v prostore prevozne družbe »Balkan«.
Vprašanjo ljubljansko carinarnico je aktualno žo od prevrata sem, in to zaradi povsem neodgovarjajočih pisarniških prostorov. Pet. let jn šlo kljub temu, zdaj pa je bilo treba kar na hitro zaradi neznanih sil, ki so delovalo tako uspešno, ukreniti to premestltov. Generalna direkcija jo sicer vprašala prizadeto trgovske i kroge za mnenje, toda njen zastopnik jo istočasno že omenjal, eo se ne sprejmo i predlog direkcije, da bodo čisto enostav-! no ukinili ljubljansko carinarnico I. rc-I da in jo degradirali na carinarnico IT. re-|d:i, tako da bodo potem tukajšnji trgov-krogi morali cariniti v Zagrebu ali na Sušaku, in izrazil so je tudi, čla sezidajo veliko carinarnico na Rakeku, da omehča »trmo« ljubljanskih trgovskih krogov, ki niso soglašali. Gen. direkcija bi menda imela zato rada to pritrdilo, da bi poznojo na pritožbe lahko odgovarjala, da so bili trgovski krogi sami za to. Gospodje pri Generalni direkciji se postavljajo na diplomatično stališče in trdijo, da delajo ljubljanski trgovci ovire ter onemogočajo rešitev tega vprašanja! Videli bi menda radi, da sezidajo gospodarski krogi sami vse potrebno in ne država, ki jo za to tu.
S preselitvijo v »Balkan« je rešeno vprašanjo pisarn, ki bodo lepo iu dovolj prostorne in to jo menda glavno, a Bkla-dišča 60 za carinsko upravo, kakor /je podoba, postranskega pomena.
Prizadeti gospodarski krogi eo na dolgotrajni seji premotrivali vprašanje preselitve v »Balkan« in soglasno r,klenimi — lo en sam trgovec jo bil iz noumlji-vih razlogov za preselitev — da bo proti preselitvi, ker je iz prometno - tehničnih ozirov vsako poslovanje tam nemo-goče. Glavna skladišča, ki so pritlična brez ramp in nimajo dovoznih in odvoz-nih vrat, so oddaljena od železniškega tira in bi se moralo kosovno blago n.i vozičkih prevažati iz vagonov v skladišča. Pri vsakem takem vozičku bi mar-širal financar, in dokler bi so,blago uvažalo v skladišča, bi bilo strankam, ki bl imelo Ze blago ocarin jeno, nemogoče odvažati. Poleg toga bi bilo potreba težko kole vedno dvigati in prekladati, kar je zvezano z veliko zamudo časa in nepotrebnimi stroški za delavce. V čaau sezonskega prometa bi nastajalo velike prometne zmešnjavo. Eden bi hotel od-
za provzem južno železnice tudi postav-ka za kredit, da bo napravi primeren nad /.idek za pisarno carinam« nad sedanjimi skladišči. Treba je torej Generalni direk-ciji le, da doseže, da so čimprej odobri ta proračun, odnosno, da bp sporazumeta finančni in prometni minister in so potom lahko kaj kmalu začne s potrebno adaptacijo. Co so zadostovale pisarne pot let, bi se lahko potrpelo še nekaj mesecev.
-'-
Kaj je z uvozom italijanskih vin v Jugoslavijo
Nad mojim, pod tem naslovom v »Jutru« priobčenem člankom se je v nekem listu neki anonimni dopisnik spodtaknil sicer lo glode zadnjega odstavka, češ »da
tem članku prav malo protestiram proti uvozu italijanskega vina«, ter »da mi mora povedati, da slovonski vinogradniki ne bodo dopustili nikakega uvoza tujih vin«. Končno še namiguje, »če so no hi osnovala morebiti že kaka družba za uvoz italijanskih vin>.
Zaradi teh neumestnih sumničenj iu namigavanj sem so takoj obrnil na do-tično uredništvo s primernim strokovnim pojasnilom in s prošnjo za objavo, kar pa jo uredništvo sicer prav lojalno, toda iz taktičnih razlogov odklonilo, čemer seveda ni zameriti.
Zato pa hočem zopet na tem mestu dotičnemu kritiku, ki jo zadevo obrnil Čisto po svoje, 6voje mišljenjo o tem šo bolj poja6uiti.
Proti uvozu italijanskih vin bijemo že dalje časa oster boj. Jaz kakor kolega Skallcky in drugi stanovski tovariši smo žc neštetokrat to zadevo obravnavali v raznih strokovnih in drugih listih, pri strokovnih predavanjih in anketah ter vzpodbujali in poživljali vinogradnike na skupne proteste proti uvozu italijanskih vin. Prošli mesec sem v posebnem Članku »Vinogradniki na plan« opozarjal še enkrat na pretečo nevarnost event. uvoznega dovoljenja ter pozival vse vinograd nlke na plan v dosego svojih pravic, čemer so se odzvala tudi razna vinogradniška društva in razne občine s protesti na merodajna mesta.
V zadnjem članku sem pa So enkrat opozoril na nevarnost, ki preti jugoslovanskemu vinogradništvu pri Beduniih po gajanjih v Beogradu tor h koncu pripomnil: ako so žo mora naša vlada udati, to je, ako ni druge pomoči, naj se izpo-slujo vsaj ta ugodnost, da smejo event. uvoz in kupčijo v Jugoslaviji ln v Italiji Izvrševati le jugoslovanski in ne Italijanski podaniki, kor na ta način bi vteg nili nekaj pomagati naši podaniki vsaj zasužnjenim vinogradnikom, na katere bi se italijanski podaniki gotovo ne ozirali. Kritik pa pravi k temu, »da jo pač vseeno, čo našemu vinogradniku zavije vrat Italijan ali jugoslovenski špekulant«, j Da taki neosnovani očitki nikomur ne koristijo, jo pač vsakemu jaBno.
Kot vedno sem jaz vso to zadevo tudi sedaj razmotrival le stvarno - gospodarsko, torej ne iz strankarskega, sebičnega ali celo korlstolovskega stališča. V teh resnih momentih je pač treba obravnavati tako kočljive stvari popolnoma mir-orlkrito, preudarno in nepristransko,
šču brez ainbalaZe notirajo za kg: slad> kor v kockah 20.25: kristalni 18.25; žolti kandis 27; kava «Rio», dobra 37.25; pri« ma 38; fina 39; ekstra, brez primesi 40; specialna 43.50; Santos superior 42; riž oSplcndor« 9; «.Iapan» št. 12 8.25; mast ameriška v sodih 27; olje, prima, jeclil« no, brez vonja in vscdlino v lesenih so> dih po 180 kg ali 100 kg 25.75; kakao, holandski v sodih 25; v paketih 30 do 35; čaj 59 do 78; paprika, prima, močna 45; sladka 40 do 42; makaroni, prima, v zabojih 11; soda, bikarbona 7.50; kri» stalna 1.70; galica, zelena, v sodih 2.50 dinarjev.
Celjski svinjaki sejem. Na zadnja svinjska sejma so pripeljali prošlo so« boto 112, v sredo pa 78 prašičev. Opa« žati jc, da se svinjereja v celjskem okraju prav lepo razvija, Ic kupcev je radi splošne stagnacije v kupčiji malo. 7 do 8 tednov stari prasci so sc proda« jati po 250 Din, 9 tednov stari po 350 do 400 Din, 14 tednov stari po 400 Din, 8 mescccv stari po 500 Din.
važati blago, da no plača Ježarine, drugi ne pa razburjati žo itak zbegane vino.
Hazena v Zagrebu. Prvenstvene tekme zadnje nedelje: Gradjanski : Viktorija 4 : 0, Vesna : Hašk 5 : 5. Sedanje stanje je: 1. Vesna, 2. Hašk, 3. Concor-dlja, 4. Gradjanski, 5. Viktorija.
Tehnični odbor LLAP. Danes v torek ob 20.30 odborova seja v Športni evezi. — Tajnik.
Seja gospodarskega in blagajniškega odseka S. K. Ilirije se vrši danes oh 20. k kavarni Evropa«	^
bi ga hotel vskladiščevati, voznikov bi so natrpalo, da bi bil vsak obrat nemogoč, carinski organi pa bi zahtevali počasno in natančno poslovanje, da no bi nastale pomoto. To bi bil lep hoj in vsakdo bi se potrudil dati primerni bak-šiš, samo da hitro opravi, ker bi bilo to gotovo ceneje kakor plačevati ležarino za bla?o, katero že nujno rabi za prodajo. Kako bi bilo z enostavnim blagom v vagonskih pošiljkah, ki stoje danes na prostem tira v kilometrski razdalji od Balkana, to je tudi zanimivo vprašanje, ker se carinskim uradnikom gotovo no bi ljubilo večkrat dnevno hoditi v tako daljavo. Če se pomisli, koliko letanja jo že sedaj, preden človek prido do blaga, potem si lahko vsak sam narodi sodbo, kako ho potem. Tudi cesta za dovoz in odvoz jo ena sama; polog tega bo pa oviral točen promet železniški prelaz na Dunajski cesti, ki jo mnogokrat zaprt.
Na podlagi teh in še mnogih drugih tehtnih vzrokov so so izrekli gospodarski krogi proti preselitvi; istočasno pa so izjavili, da eo vedno pripravljoni sodelovati, čo pokažejo le prizadete državne uprave voljo, da jim je na tem, da se to vprašanje re3 vsestransko temeljito reši. V prvi vreti so pa izjavili, da se postavljajo na zakonito stališče, po katerem je stvar Gonoralne direkcije carin in pa državne uprave južno železnice, ki sta po zakonu dolžni dati carinski upravi primerno prostore na razpo lago in jih evont. tudi zidati, da medse bojno rešita to vprašanje. Zadova pisarniških prostorov je interna stvar carinarnico in se lahko reši na ta način, da so prouredo primerno sedanja skladišča, ki gospodarskim krogom v prometno - tehničnem oziru popolnoma odgovarjajo. Napravi naj so za pisarne nadzidek, za kar bi zadostovalo do 3 milijone Din. Zakaj se no roši zadova zakonitim potom, posebno ker volja za državno upravo južno železnice rimski pakt, kl tudi o teh stvareh popolnoma jasno določa vse potrebno. So voda, če Bi razne državo dru ga drugi nasprotujejo, potem je pač težko in trpi naj zato naše gospodarstvo, stvo. —
Po dobljenih informacijah je ravnateljstvo državne uprave južne železnice stavilo v proračun, ki je bil poslan komiteju
gradnike 7, nepotrobnim in nepremišljenim preklanjem po listih.
Dotičnik bi tudi lahko vedel, kar ee protestov in predlogov tiče, da protesti ranje posameznika, in naj se to izvrši na katorikoli način, pri takih državnih pogajanjih, ko gre vendar za vsestransko interese dveh držav, prav nič ne za<-leže. Torej je pač vseeno, če sem jaz »prav malo« ali če bi bil »prav energič no« v onem članku protestiral.
Ugoden izid pri takih pogajanjih je odvisen Io od energičnega in prepričevalnega nastopa navzočih posameznih dela-
Narodna banka SHS
Stanje 8. aprila 1924.
Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih spremembe napram stanju 81. marca): kovinska podloga 442.6 (+3.1); posojila 1424.2 (+8.4); račun za odkup kronskih novčanic 1208.2; račun začasne zamene 891.4; dolg države 2964; vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2188.3; saldo raznih računov 70.9
- 8.0). Skupno 8639.8.
Pasiva: vplačani del glavnice 23.1 (-f- 0.2); rezervni fond 5.3; novčani-co v obtoku 5656.1 (+ 70.3); državni račun začasne zamene 891.4; terjatve države po raznih računih 19.4 (— 62.2); razno obveznosti 352.5 (— 4.6); terjatve države za založene domono 2138.8; nada-vek za kupovanje zlata za glavnioo in fonde 53.3. Skupno 8639.8.
= Revizija naredbe o razdelitvi kom-pctenc oddelka za trgovino tn Industrijo.
Z naredbo od 11. marca 1924. je prejšnja vlada razpodelila kompotenoe oddelkov ministrstva za trgovino in industrijo med ministrstvo in veliko župane. S to naredbo naj ministrstvo potegne nase oe-lo vrsto kompeteno, ki nikakor ne ipa-dajo v centralni delokrog, pač pa bi v tem »lučaju poslovanje brez potrebe zastajalo. N. pr. dovoljevanje letnih ln mesečnih sejmov, odobritov zgradb Industrijskih podjetij, kontrola mer, tujski promet itd. čim je nastopila nova vlada, se je JDS obrnila na novega ministra g. dr. Krizmana, naj to naredbo v duhu dekoncentracijo spremeni. Tozadevne spomenice je g. ministru izročil predsednik JDS g. dr. ?,erjav. Minister je izjavil, da za enkrat postoji še oddelek v Ljubljani, naredbo o razdelitvi kompetenc pa treba vsokako bistveno prem eni t i v flme-ri demokratskega programa čim največjo dekonoentracije.
= Uvoz naSega vina v Češkoslovaško. Iz Beograda poročajo: Na iniciativo ministra trgovino in industrije dr. Hinka Krizmana bo se nvedla pogajanja za izvoz našega vina in tobaka v Češkoslovaško. V tej zadevi je posetil ministra dr. Krizmana češkoslovaški generalni konzul v Beogradu. Izgledi bo, da se bo dovolil večji izvoz vina iz našo države v češkoslovaško.
= Občne zbore Imajo: Slavonska buJ ka, d. d. v Zagrobu dne 28. aprila ob 11, uri v posvetovalnici banke (Zagreb, Nad* biskupski trg), Promotni zavod za pre. mog, d. d. v Ljubljani, dne 26. aprila ob' 16. uri v uradnih prostorih zavoda (Mi-kloličeva cesta, Ljubljana), Zadružna' elektrarra v Trbovljah, r. z. z o. z., dn« 8. maja ob 16. uri v šolskem poslopju v Trbovljah.
= Carine prosti uvoz sirovega (plin. skega) olja. Zadnji čas so jo razširila vest, da bo vlada ustavila dovoljenja za carino prost uvoz sirovoga (plinskega) olja. To bi pomenilo hud udarec za našo obrt. Na pobudo naših obrtnih krogov jo JDS intervenirala pri trgovinskem mi-nistru, ki je priznal opravičenost nave-dqnih pomislekov in izjavil, da ostane dosodanja praksa, dasi »Danica« trdi, da lahko sama oskrbljujo vso državo.
— 25-oilst. popust za lesne transpor. te v Solun. Zgodil se je zanimiv iu izredne transportne razmere značilen slučaj, da je došlo do trgovskih sklepov iD vsled tega do izvoza lesa i/, Slovenija v Solun. Minister saobračaja g. Svetisktv Popovič jo takim transportom dovolil 25 odst. popusta.
= Določitev naroka za prisilno poravnavo. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi gledo firme »Svetla«, elektrotehničnega podjetja v Ljubljani, je določen narok na dan 5. maja ob io, uri pri deželnem sodišču v Ljubljani. Prezadolžcni so priglasili nastopni poravnalni predlog: Upniki I. in n. razreda dobo popolno plačilo, upniki III. razreda pa 40 odst. svojih terjatev. Izplačilo iz konkurznega sklada 14 dni po pravomoč-ni potrditvi poravnave.	,j
= Carinska konferenca v Ljubljani. Uprava glavno carinarnico v Ljubljani opozarja intoresiraue gospodarske krogo, da bb vrši prihodnja carinska konferenca v četrtek dne 17. aprila ob pol 6. uri popoldne v posvetovalnici Trgovske in obrtniške zbornico.
= Nova industrija v Sloveniji. »Za-greber Tagblatt« poroča, da je Hrvatski eskomptna banka osnovala v Novem me-Btu lesno industrijo, ki izdeluje furnirje in drugo lesno konfekcijsko blago. i
Sokol
Bokoliko društvo ▼ Šiški priredi v torek 15. aprila v društveni telovadnici predavanje o jetiki s skioptičniml slikami. Predava dr. Pire. Začetek ob 20. uri.
Ob lSletniei obstoja Sokolskega druStva v »t. Križu pri Kostanjevici so vrši dne 8. avgusta okrožni zlet posavskega okrožja 2upe Zagrebačke. Vsa sosedna društva se naprošajo, naj tega dne ne prirejajo nobenih društvenih prireditev, temveč se udeleže okrožnega zlela, Zdravo!
Sah
Mojstrski turnir v New-Yorku.
V petek eo so odigrale viseče partije. Bogoljubov je porazil Yatesa in po 85. potezah remisiral tudi z Aljehinom. Maroczy je dobil proti Edvardu Laskerju, Yatesje potolkel Janowskega.
Stanje po XVIII. kolu: Dr. Lasker 12, Capablanca 11, Aljehin 10, Reti 9 in pol, Marshall 9, Bogoljubov 8 in pol, Maroczy in dr. Tartakower 7 in pol, Yates 5 ia pol, Edvard Lasker 5, Janowski 4 in pol.
Tujci
Ljubljani
Od nedelje na pondeljek so prenočili v Ljubljani 103 tujci in sicer v hotelu:
UNION 29, med njimi: Z\vieback H., potnik, Gradec; De Pezzo Avgust, pot« nik, Mestre; Himml Rudolf, trg.. Du« naj; Kobij Vladimir, trgovec, Borovni« ca; Kosovič Simo, brodovlasnik, Trst;
Nico«
______________________Leppa Leopold, trgovec, Dunaj;
gatov - referentov, ki pa morajo biti, da j hiidis ^ Angelo, trgovec, Atene^ ReiTfer« dosežejo, če no celotne, pa vsaj delno ' A i ~ *	k-i- vr-i... a
uspehe, v vsem prav dobro podkovani in poučeni. Menim, da bi dotičnik mnogo več koristil stvaTi, čo bi bil rajši podal kake umestnejše in prikladneiše nasvete kakor jih je navajal v različnih strokovnih razpravah g. Jovan, nego da skuša škodovati s svojimi neosnovanimi opazkami dobremu delu. Zato pa pomagajmo vsi skupno olajšati težko stališeo naših delegatov pri navedenih pogajanjih v Beogradu z odkritim medsebojnim sodelovanjem!	Fr. Gombač.
scheid Anton, trgovec, Koln; Valent A., trgovec, Beljak.
SLON 13, med njimi: Fischer Gustav, trgovcc, Dunaj; Rymewiz Mihael, trg., Dunaj; Sgrazutti Valentin, trgovec, Udi«
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odstotna, 320 do 325. Turščica: baška, 232.5 do 235; za april, duplikat kasa, 225; za maj 210; sremska, 230. Fižol: beli, baški, 625. Moka: haza «0» 495 do 500; «5» 445 do 450; «6» 320. — Promet srednji. Tcn« denca zelo slaba.
Zagrebški trg s kolonijalnim in žpe« cerijskim blagom (14. t. m.) Promet je bil prošli teden pri nespremenjenih ce« nah zelo živahen. Sladkor sc ni pocenil iz Trsta se javlja cclo neznatno učvr« ščenje, ki pa najbrže nc bo dolgotraj« no. Kava jc čvrsta in je podoba, da bo koncem t. m. ali v začetku junija na« stopilo pomanjkanje, kor se Trst radi visokih ccn v zadnjem času ni zadostno oskrbel z blagom. Riž italijanskega iz. vora je zelo čvrst, dočim so cene indij« akemu blagu nespremenjene. Olje je na vseh zunanjih tržiščih neznatno osla« belo, toda Trst ima šo vedno visoke ccuc. Na debelo v zagrebškem skladi
LLOYD 4, med njimi: Ohveš Josip, trgovec, Zagreb; Otweš Akoš, trgovec, Zagreb; Torgač Josip, trg., Zagreb.
JU2NI KOLODVOR 12, med njimi: Bellari Umberto, trgovec, Cadone; Jos. Grosila, trgovec, Aurisine.
TRATNIK 3.
SOČA 8.	V
ŠTRUKELJ 8.
Poleg tega v gostilnah: De Schiava 10, Stari tišlar 5, Amerikancc in Ravnik po 4, Češnovar 2.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <Jatra». Odgovorni urednik Fr. Broiorlf. Tisk Delniško tiskarne, d. d. v Ljubljani.
TRANSPORTIRA CARINI VSKLADIŠČA Lastna skladišča spojena z železniškim tirom
Fodrnžnioe:
RAKEK JESENICE
Špedicija „JDG0P0RT"
Strossmayerow» 71. Poštni predal 129. Telefon 165
Informacije brezplačno!
SUŠAK.
Popravak
svili vrsti električnih maSina, transformatorai aparata preuzima uz jamstvo prvorazredne stručne izvedbe
moderno uredlena tvornlca 552 a
Jtoslarastoi SIEMENS i J. j ZapM
Uredi; Draškovlčeva 23. Telefon 8—84, 35-83. Naalov za pošiljke: ZAGREB-SAVA Industrijami kolosjek.
,„». ••«»• beseda H »ar. Ca .Dopisovanja* I« JttnltT«- n ntnil mat* kaaada 1 Din. — Prlobenjejo u I* mali oilul, kl * plataal f naprej Nata — tokko tUdI i iciakU N> »prUanle odgovarja l»n'l U, *• Ja rpraJanju prllo»saa saamka w odgovor Ur •aalpulaatjaka prlatojfelaa 0 Bla).
Dopisovanja
j tronil gospodičnami resne-ga značaja. Jelljo trije veseljaki. — Ponudhe pod llfro ..Anastazij, AtonazlJ, Jerna-zlj" na upravo ..Jutra".
7772
Pletenje nogavic
.larlb, novih ter Jopic, »prejema I'ot* konkurenčno ceno ganr '-kar, Miklošičeva ceata jt. 18.	7868
Sliko za legitimacije
UJeiuJo najhitreje fotograf Hugon H I b S e r, Ljubljana, Valvasorjev trg.	30«
U
(d obe)
Katera pletilka
prevzame v dolo večjo mno-
iloo debelo volne za mo&k«
VmtLam
Športne čepice
razpošilja najceneje ..Konku reaolja", Ljubljana T.
Starinsko stensko uro
v najboljšem stanju, prodam za 6000 kron. — Naalov pove uprava ..Jutra".	7903
črni koren I	Posestvo
k^ISEEJ?' '2ri0k,TnI1 "1-t.osaJoio 7 oralov, s hišo. M doS™ ni »r^ na Pn" ?!>"■ travniki tO gozdi, V fian.kl č™t? »L 18 ?stotam b,liltt) po'u)" Mestlnje. se
"nogo ^tl^LH^li"' >.•<.. .....-i.....-a. nua naje. Andrej Flrjevec^
7818 rastUne. trS'" (pcrenlcr^^ iolezničar.' Poljčane.
Posestvo
gostilno ol>
»Dobrodošli 1»
Zakaj no odgovorite! JoSko, 7948
Hrt Mlrodvorski!
Dvignite pismo — S. 7940
Resnega znanja
lell gospodična r. detel« Is dobre bite, s samostojnim gospodom, srednjo postavo, v
Pozor! Poceni naprodaj:
otomant, mabagoni spalnica, omara. Jedilnica lo več drugega pohištva. — Ogleda se lahko vsako popoldne od 2. do 6. ure na Gruberjevem nabrežju It. 1«.	7805
Več različnih motorjev „,„	__________
ln dvokoles, rabljenih In no-	TremaVli^CrtR"« 1 8Uro"U 2*-,a5	r,°"""
7228
Pomladne oblake najnovejilh vzorcev, površnike v vseh mod-
Jaiinlla daje Jožeta Kancler, Istotam.	782D
Posestvo
obatojeie lz dveh hiš;
.... ________ ____________pr	. ______ ____
nlh krojih ter vsa druga ob- ob oeatl tri sobe, kuhinja.	„„,. »anja s tremi gosnodlč-
lafilla za dom, sprehod, šport	"»"'J "> :	nsml od 18-28 let ?0bre«a
ltt svečanosti, dobe gospodje ^ge v bllllni Rog. Slatine	eMC,Ja; t^ollnjo tMU I
po cenah, kakor sl Jih ielej (« »">• ,"oda l8 radi smrti	t?v. "Siudbe a sllkj1 na Sr
Ia šu^bi i u.«.i. t	uroda. J. V ideal. RocaEka »..*__..	..." " ~a..u*\y
pod filfro ■/053
Lepa trgovina
z dvema velikima skladiščema in gospodarskim poslopjem, Štirimi sobami, kopalno sobo (vse z električno razsvetljavo), velikim sadonosnikom, lepim vrtom za zelenjavo se. zaradi preselitve W takoj proda, fl Potreoen kapital v teku tega leta 200.000 Din, ostanek po dogovoru. Pisma glede informacij naj so pošiljajo na poštni predal št. 11 v'Ormožu (Slovenija).

Sli* žflii
Trije mladi goepodičl
Za specerijsko trgovino
cogavke, naj Javi razpošt- inventar, kakor tudi reglstr. IjalDl ..Konkurcnctja", Ljub- blagajna tn Wertholmer »t. 3
1)41- „ !;»na 7,
Zdraviliška restavracija
prejme za aezuo od 1. julija do 18. eeptembra prvotnega plačilnega natakar-
7022 BtJ poceni takoj proda. Poizve »o v trgovini F. čelnovar, Ljubljana, Dolenjska ceeta.
la pri tvrdki J. Maček. Ljub- 1'reda. J. VldgaJ, Rogaška
■ e____ ■ , .	.	. • ^ * Ctnllna	7Qt^
Uana, Aleksandrova ceata 12.
8623
Pozor!	Pozor!
j Sadjarji in vinogradniki
Ako sl niste le nabavili U
Enodružinsko vilo
7B1o ..Jutra' pod šifro ..Golica", '"-1-I Evgen, Miroslav, Otto. Taj-1 noat zajamčena.	~~
7047
:a upravo ..Jutra".
Lep in labek lovski voz ! modre gallce, znamk« Johan-
i ---... ,--,-ovo8ti( v
po 100.
^."ImoJneM aaSMMnTTO- '? krmoreznl stroj, ae proda. '
iU vso posle. Ponudbe Jo Vpraša se v Zrlnjskega ulici %gKV, ra?i„,. "odlh po JP®; poS llfro ..Natakar K. X, Studenci-Marlblr..... | «® £ *?„»,* "SSnfi*0
7801
Prodajalka
16 m' hrastovega lesa
i, sprejme v trgovino mal.	rezanega, raznovrstne dimen-
lliga v večjem trgu na Sp.	»U«, prodam po 800 Din m"
•Iijirskem. Nastop 1. maja.	P°»'aja Raijs pri Mariboru.
Fredaost Imajo Izurjene ma-	Naslov: Frane Lailč, Račje.
7noi i Din ca kff franku Ljubljana, ' atorlta to takoj, dekler le I zaloga traja pri tvrdki Stan. ko Florjančič, LJubljana. Sv. Petra ceata S8. — Plačljiva takoj.	7750
»fakturne stroke. — Naalov fjve uprava „Jutra". 7910
Kontoristinja
farfektna v knjigovodstvu,
7934
150 klarter bukovih drv
po lato nizki cent takoj naprodaj. Naalov povo podrut-
lioveaski. hrvatski In nemlkl »'ca ..Jutra" v Mariboru, lorespondoncl, se 11 £ e sa Vinkovce. Naalov pove upra-ta ,.Jutra",	7988
Zlata zapestnica
s amatlstl ln perlamt, se proda. Naalov pove uprava ..Jutra".	7792
a prostim stanovanjem ln vrtom, kupim v LJubljani. — Ponudbe na: Drago Bescljak v Ljubljani, Sodna u)., šifro „Hape .
7760
Djurkovit, Ristič & Komp.
Utemeljeno KRUSEVAC Obnouljan-
1839.1.
1897. I.
Prosim
onega, ki bl hotel dvema zakoncema brez otrok oddati 2 prazni sobi. da Javi »vo naslov
II'
Polzkusni paket
r, kg dullčnatlh gnojil sa cvetlico iu sočlvjo, razpošiljam franko vsaka pošta za 35 Din po povzetju. — Anton Tonejo, trg. um. gnoja v Mariboru 7035
Posrebrenje
Jedilnega orodja, ponlktanja
Proizvaja se na dan 5 vagonov mila.
Obvešča p. n. občinstvo, da se udeleži III. zagrebškega velesajmu
od 27. aprila do 5. maja t. I. v poslopju B, skupina X, mesto št. 165.	ms/a
Na semnju bodo razstavljeni vzorci vseh naših nli uradi pregleda In prejema naroill,
upravo ,,Jutra" zdravstvenih predmetov, po-pod ..Mlrno ilvljenje". 8704 bakrenje. Tovarna za ločonjo dragih kovin, Spodnja Šiška, JerneJova ceeta 231. 7786
Želim dobiti
. majhno stanovanje, i sobo
___ ' In kuhinjo ali pa dve sobi,
7940	da se v eao namesti Stedll-
D„„,	r>	n'*- Kdor teli ustreči mla-
fozori	rozori demu zakonskemu paru urez
4 motorje	P.la«ujem visoke cen* za sta- otrek, naj vpošlje avoj ua-
(Uetrlebamotorel In slrr.r • l(! ro "bleke. čsvlje In pohištvo, slov upr. ..Jutra ' pod llfro 12, g 1^4 HP prodam ta- D0''1«"1« zadostuje, do pri. , ..Mirni najemnik". 8705
s _ _ a .. .	.	t ..	H P m na ilnm Drama Martin _ ......
Za takoj sc išče ,... . ,w . lit , y IUUUUJ LU" J „ . n - • - • tcfpodlčna k 2 leti stari de- ^ , 1« «elo nizki ceni. -
U:cl, samo aa dopoldanske, Dopise na kavarno ..Drava" wu^J»na, sv. Jakoba nabr. (rentuel. popoldanske ure v v Mariboru.	7942 '	7805
iirtio izprehodov. - Naslov
jovo uprava ..Jutra". 7988
Plačilna natakarica
Kostum
| Pozor, izvozniki jajc!
želim nakup po vagonih.'
Zakonski par
brez otrok, skoraj vea dan odsoten, išče malo stanovanj« 2 sob, aH eno sobo tn kuhinjo za čimprej, proti do.
popolnoma nov, avette barve, i"	-	. „ ----------------------—
----------------..vu prodam po Jako ugodni ceni. '"'""""f? na l,«'ru,ž' ..Jutra" bromu plačilu. Onega, kl bl
Ir.rjona za kavarna In kl Naalov pove uprava ..iutra'., v M^i^ru pod ..Ekaport . • Imasl kal primernega za od-fana orvovretn. .nri ".»Jt. .11	7972 I	7043 dati prosltu, da Javi «voj ua-
lini' nn llnrauA Tltlpa11 ,,Ai:
loa prvovrstna spričevala, se ft.-ejms. — Osebne ponudbe u irepisl spričeval .najkeonoj« lo 24. t. nv na upravo ho->'i ,,1'nlon" v Ljubljani.
Halo!
Drogovi za hmelj
različna dolgosti, pncenl na-	,f*lb;IJ*„ ""rc
7988 prodaj. Ponudbe na upravo	»e. peri o čovlje pohištvo
..Jutra" pod ..Hmelj". 7974	lta Dopisnica zadostuje, da
Slov na upravo ..Dobro dele
Jutra" pod «703
Kdo odda
Nekaj okroglih miz brož]° 31'
Tesarski delovodja
a na deželo, se sprejme.	. _
Urebna Je znanost v teoriji za goatltnllke vrte, Imam po
a praksi ter primerna kav- prav ugodni ceni naprodaj. —
Ua. Prednost ima samosto- Naalov pove uprava „Jutra", ■n pošten In marljiv. Ljub- I
ST' Jtk0ba T$22	V.
.••na, Prule It. 8.
7854
Železni gredi
7970 (®lsenwelle) do B in dolg, __ , 100—120 mm dimenzije, tudi
Dynamo stroj
upravo „Jutra" pod šifro ..v maju".	6708
1 sobo
dve. ali kaku
5 tn pol konj. .IL Ja U0 M»rlb°™-
Iz laserji vred, kupi: 'josIp ?vent
'Mohorio, mlin«. R.čja pri Ja«r W »I P«tav.l ItedlU
7460
Boljše dekle za vse
tl zna perfektno kuhati,	volt nanetostl," kl dale^okoll. irravljatl vsa hišna dela ln 100 luči, popolnoma komplo-l popolnoma zdrava, pridna ton ter za taltolnjo uporabo, '
h poštena, bo ISče za takoj,	ae po zelo ugodni coni proda, večjo množino, novo alt rab-B»'a 1400 kron. Pouudbe Je Naslov pove uprava „Jutra". Ueno, velikost od 100 do 700
— ---- _ . .	7970 in sicer tz črne In poeln-
_____ , kane pločevine. Najnižje po-
Sode kupim
nik, iščem. Cenjene ponudbe pod mačko ..Vesten plačnik" na upravo ..Jutra". 6707
rslatl na naslov: Tuchtan, '-sreb, Itica St. 8/II, desno.
7837
Ia trapi8tovskI sir
Dva prikrojevalca S?i ^c.ie^i,^
trolača) zmožna vsega kon- Bor. Sbll, Kočevje. 7975
•f IJskega dela z dobrimi----------
terencaml. sprejme takoj	„ ..
»i no dogovoru konfekcijsko | Sedlarski stroj
MJetJe F. Derenda A Cla.,	brez podstavka, dobro ohra-
kimijana. Osebne ponudbe	njen, so proda. Naslov povo
M 14.-15. uro v pisarni	uprava ..Jutra".	7800
Branka cesta 8. 7701
nudbe ln množino naj sa sporoči Franeu Majdlču, trgovcu v Kranju.	7764
Sostanovalca
se sprejme ▼ lepo aobo z 2 posteljama. Kjo, pove uprava „Jutra".	7039
«Dom lil Svet»
kompleten, „L!
.jubtjan. Zvon", i
Zvon"
da. Od vseh teh se dobijo tudi posamezni letniki. — Istotam
(iščejo)
h mesarskega vajenca ______ _.,.„„
'I.rad vstopil dečko le na Cankar, Erotika""!"'Izd.' Itd! najem zmotnim ljudem sita-
Skladišče
suho, Se mogoče t zvszl a hlevom, najmanj S0 m* velikosti, Iščem za 1. maj.
Stanovanje
n pohištvom, oddam ovont. prodam tudi pohištvo. — Ponudbe na upravo MJutra" pod ..Stanovanje 7", 7961
Odda se soba
popolnoma novo opremljena
Ponudbe z navedbo lege, ve- rS.^TriVnl^.hn^Z^i^. Ukoat, ,„ n.,er,n| pod
upravo ..jutra^ „jutra".	7862
Kavarno
Istotam se dobi tudi druga ,
redko knjige, kakor n. pr. kr?"a renovirano, oddam v
Sobo
prijetno ln svetlo, tiče prav soliden gospod. Ponudbo na
. .iu vstopu uecKO ie na ^»oitar, t-rotma i. iza. itd. . " —^ V '' z „,,.,„ itžclo ali v bližini Ljubljane Polzv« se t Matični knjl. Pjtaloin. Dopim na POdrul- upravo „Jutra pod „8570 - Nastopi lahko takoj. - garni. Kongresni trg It. 9. "'c0 "J"tr» " ---------- '	7000
Ponudbo na upravo ,.Vajenec".
„Jutra' 7957
Gospodična
»rfektna v angleščini,
7863
Kostanjeve kole
šifro ..Kapital1
v Mariboru po«
7937
Trgovino z gostilno
V Rogaški Slatini
Je 6ez poletje oddati 2 oprem-
za ograje ln oplrače sa ko-	vzamem v najem ter prevza-	'lenl B0.bl Ponudb« na na-
,....... ■ a u s . „ 01, „ ,, zolce prodam s skladUča T	mem tudi blago, ako jo v J1,"": Lavro 6toinscheg v
11 'Prejela mosto v kaki pi- Ljubljani. Doplso na poštni	zalogi. Naslov povo uprava	olovenjgradcu. 7328
»ral. — Ponudbe pod Slfro predal 103.	7861	„Jutra".	7050-------
"Angleško" na upr. ,,Jutra"
7983
Šivilja za vsako delo
Poravnalnik
Dobro idočo gostilno
Spalna soba in salon
' u klavirjem, se odda botjše-
(Abrlcht.mlischlne) nov. eo oMnm na račun tor v najem	mu gospodu. — Ponudbe na
,, , zaradi pomenjkanja prostora »»ven s« nabalajočo trgovl-	upravo ..Jutra" pod ,.Fr. 2".
<" na dom. — Ponudbo na takoj proda za 15.000 Din s n" z nK'5,nlm blagom. Oboje------
* voi tlfro predletjein vred. Parna taga v enl Ultl >n na zelo pro-	_ ■TatioJ 30". 7863 Škofljica. 7856 motnem kraju Gorenjsko. -1 Opremljeno sobo
Prednost imajo zakonci brez	...
otrok. Ponudbe je poslati na	J"' samostojen trgovec. —
od ,,Gostil-	Cenjene ponudbo pod ..Takoj
Plačilna natakarica
1 večletno prakso, želi pre-
Ef mG"{f v mestu ali na	2 prestavi, dalje lesena ba-
r.?u,:,lba P?d šifro	nja za pranj«, povrSnlk in
Jm?.'r,c?. , na P0<lrui"'r2	drug« malenkosti, naprodaj.
.Jutra v Celju. 7028	Na8jov P0TO uprava „Jutra".
7844
ISlstua deklica
,'l'žele, poštenih etaršev, vstopiti kot učenka 1 ''8ovlao z mešanim blagom, ™nudbo na upravo ..Jutra" W ..Učouka",
rntnrnn Irnln „P,,„l,„ I upravo ..Jutra" pod ..Oostll- cenjene ponudbo pod Takoj n.ctorno KOIO «rucn» na ln ,rs„¥lna" n»jke!,„ejo »n pozneje" na npr. ..Jutra" 4 In pol PH, 2 cilindra ln do 25. t. m.	T962	7741
Izkušen strojnik
"'.'uč-ključavničnr, vešč po. javljanja, Iščo stalnega na. ^•".enja. Naslov povo upra-u ..Jutra".	7870
Natakarica
'•"'jena v kavarni iu re-"avraciji, prva moč, i S i e
Wanderer avto
moderno opremUcn, v prvovrstnem stanju, st po ugod-nl ceni preda. Posredovalcem 7888 provizija. Naslov pove uprava „Jutra".	7817
3 tonski tovorni avto
Hlev
so vzame v najem, najraje v bližini Gosposvetska al! Dunajsko cesto.— Ponudile pod „H!ev" na upravo „Jutra".
7960
Velika liiga

7% inv. posojilo
kupim. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod Slfro „7 odet.".
7913
z gospodarskimi poslopji, velikim, lepim sadnim vrtom, zolo nizki ceni. — Pojasnila njivami in gozdom, v bližini
Prlorltats-Anlelbe
ik-r Sulntalbabn, kar jo oto-lo lota 1008. zlatih 4000 K, prodam za 1000 Diu. Naflov povo uprava ,,Jutra". 7016
Filatelisti-začetnlki
naj s« oglasijo za okrožne pošlljatv« pod ..Krožek" na upravo ..Jutra".	7771
Alojtlj Janeitž kiobučarnn Marija Jeglii modlstlnja
UUBlJANt, SlouSkova ul. 27
priporočata veliko izbilo damskili moderuib slamnikov v vseh barvali po tovarniških iciinli. Popravila v moderne obliko se točno izvršujejo v lastni iloiavoici po solidnih ceoah. j«09/a
Prvovrstno i7»t/a
banlsko moko ll 0
i Dlo 575 - ia 100 kg
nudi
.Goban* tf.z o.z..ljDbUana
Sv. Patra oesta 89.
Zahvala.
Ob prebridici izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, oSeta, brata in strica, gospoda
Janeza Ziherla
trgovoa In posestnika
izrekamo vsem za prisrčne dokaze iskrenega .sočutju .n mnogo izraze sožalja našo najprisrčnejšo zalivalo.
Zahvaljujemo se posebno čestiti duhovščini, škofjeloškemu Sokolu za častno spremstvo in za petje protre-sujočih žalostink; dalje deputacijam Sokola Gorenja vas, Poljane in Stražišfe ter požarni brambi in koncem vsem, od blizu in daleč, ki so se udeležili spremstva pokojnikovega.
V Škof j i Loki, dne 14. aprila 1924.
1788/a
Žalujoči ostali.
Obnovite pravočasno naročnino!
I H«
. <
in moderni površniki po zelo nlikih cenah
v oblaCilni industriji
JHL. KUNC
Ljubljana, Gosposka ul.'
Prodam 280 delnic
Zadružne gospodarske banke
uajboljSomu ponudniku.	16(11 a
Ponudbe poti „T;oliiloe" ua Aloina C'ompany, anončna druiba s o. g. v Ljubljani.
9
Franc Mairtoar
posestnik v Jurki vasi št. 27 in ključavničarski mojster v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. G, je radi zapravljivosti in pijančevanja omejeno preklican.
Njegov pomočnik je Janko Stupica, trgovec v Ljubljani, Sodna ulica. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. T.
dne 11. aprila 1024. ivso/j.
daje Leopold TrobevSek, tr-sovina, Blanca pri Sevnici.
7816
železniške postaje v Kočevju, "a. Ji ~ '
Po znižanih cenah
o« proda. Hiša Je pripravna zl vsako obrt. Pojasnilu dr.je tiskarna v Kočevju.
«j«ru za'neograd7 Zagreb aU prodaja radi preselitve trgo-
Maribor. Ponudbo rjod šifro vina Marije Rogelj, LJublJa- ...	- ,
2000 Din posojila
7925 j g g o m ra dobo o noga leta
---------------------v. proti visokim obrestlm. —
r_______, _ _ ,	i Ponudbe na upravo ...Jutra"
Gosposko nosestvo Il0d ..Sigurna varnost". 7P60 n fundus lnstruktus, pod zelo ----------------------------
-Jutra
7847 ^ zalogi ima razno eukno,
__cajge, Uotenlno. zeflr, oxport-
j ovillb za modrocp, kovtre, | belo. rjavo za rjuhe, mofeko
biliUiM Kt~ '/"h^i^oIir^r », - - ___ ,D ionsko perilo, kravate ln |
InduVtr fn ? f,?' ii? banjno, firobnarlJe. Zimsko blago pod ' - lr- »n trgovsko prakso,	ceno_ Nobpden " ,lnft
Ižčem družabnika
K«jfn;ovodja-
=«0prmEoD^?! :	.kmet. nose,tvo
teli premenitl mesto. — „; ponudbo pod ..Zmoten, '""f in zanesljiv" na upr. 'Jutra".	7708
^or hti Saj prodali | Kdor hoče kaj kupili hdor liti slutili itd.
prvovrstno zemljo. Dopise na , , , .	... podružnico ..Jutra" v Mori- " '«n0 Industrijo v Mml-boru nod Volil a noltes" lwru' » najmanj« 150.000 P. p0{i 006 61 i . Ponudbe aa upravo ...lutrs" v Mariboru pod .Koinpanjc.n' -- "930
Pozor ias
Ugodna priložnost!
Pisalni stroji na obroke,
THE REX Do.,
Ljubljana, Gradišče št. 10.
Telefon »t. 268.	«»
Šapirograf in šapirografske potrebščine.
l/si trgovci po mestih in deželah, pozor!
Kdo ltočo prodajati tiskovine za lesno trgovcc . zn prevtemaoje rezanega, tesanega in okrogli ma lesa. IC, n-
signaciju teznamov ?o scslavljeno tako, (In lesnim trg' ■ com nl potreba nobeno kubične račuoiee. V ragtlel1' . kjer to vpiio žtevilo lesnih kosov, ima o:.tiučcuo tuiii kubikaturo dotieniga kos«. Trgovec samo pomnoži i-le-vilko, ki je v predalu, s Jtovilom kosov, ter ima z.: -č.unjeuo kutiikaturo. /rt trgovoo cena 1 komad 1 Uio, 100 kouiadnv ii 50 par, 1000 komadov it L'r> jiar, 5CO i komadov it 20 par. 1'oSilja no po povzetju. poŠti- >o računi poaolie). Naroča se pri DragoUau lCoroaou, .....— •	1777 a
ttečioa ob Faltl.
za izdelovanje načrtov za novo
BiS
J.
napi;-
do 30. aprila.
7011 srednjo, no predale« od
leznlco ln Bole. — NatanCue	,
ponudbe z zadnjo ceno na na-	bj ponodll za dobo 2—8 nie-
slov: Franc Prime, p. Polj-	ff^v proti obre.stim 1000 V),
čane.	7951	kl Jih nulno potrebujem? —
Kater! blag! dobrotnik
Doplso pod ,,Nujno posojilo" ■ na upravo ,,.Iutra". 7073 ,
Novosti.
Ameriške olailiolc, kaktus-dalifc, doSle pravkar a Nlzo- |-------
X'ao;'^0^^.1"^."^:! SrecNe veliko posestvo I ----------------
ko različnih barv, sadno ln a lepim, moderna urejenim	-nn noo _,,..„;][..
cvetlično grmičevje, sp«roUč- gospodarskim poslopjem In	"»■ pt)S"Jllfl
i-e sadiko In sadiko cvetlic ln gosposko blSo. se kiipl v bil-	iflčo na pn-o mnsto indui.lrlj-
zclcnjadl Ima vedne t zalogi iini Zagreba, v iopi la zdsa-	"ko podjetjt. OL-resll In din-
leirn Mmcnc trgovski vrtnar vi tegl. Ponudbo je poslati na	go ro dogovoru. — Ponudbo
.. —,— ,— itosenthal,	pod Slfro ..Sigurnost" na upr.
Čuvajte sa Blabih aparatov in nadomestkov, kl jih jo mnogo. Vsak aparat, ki v resnici ui posnetek in ki jo popolnoma vreden, kakor tudi vse sestavino imajo zgorajSnjo zaSčitno 't ztiismko iu samo za to jamčimo in sprejemamo 3 iste v popravilo. Stroji kakor tudi posamezni sestavni deli brez te »aščitna znamke so po-nnredbe nižjo vrste.
Glavno zistopniStvo Krnpp-Ernomann-Kinc-Worko O. m. b, H. Drosficn za vso državo SH;;.
99
Kinematik46
ZAGREB, Marovska u\. M poslopje).
Ministrstvo za linaucc razpisuje tečaj za izdelovanje načrtov za novo lačo, ki se ima zgraditi v finančnem parku v Beogradu. V to svrho sc je ustanovilo razsodišče, ki je potrdilo vos delovni program.
Pravico do natečaja imajo v i stavbnih i, let so naši državljani in ru^ki arhitekti, !,i so delavni v mejah kraljevino Srhov, Hrvatov in Slovencev.
Za nagrade je odrejeno 280.000 Din.
Situacija s potrebnimi podatki kakor tudi program stavbe sc dobi od ekonomata i generalne direkcije državnega računovodstva ministrstva za finance (staro skupštinslco
Tolcfoa 25 45

I Dal Inioilra n liilrn" ■ V LJubljani, GradlSCo n, 12. naslov: Dr. Ing. noscntbat. naj m«g|US I .jutru I 1	I7«l > Medvode. Gorenjsko.
..Jutra".
7858 I
liuk zu pošiljanje načrtov jc do
iS. avgusta 1.1. i7»t/a

===== Torek 15. IV. 1924
smeš biti gotov, da imajo vendarle kakšen pomen in da jiij ni izbral slučajno, marveč da pomenijo zanj karkoli, na primer ulico, v kateri stanuje, ali kakšno drugo zvezo z njegovo osebo. Kdor to ve, izlahka najde to zvezo, samo nekoliko mora pomisliti...».
•In v praksi?*
«V praksi, dragi moj Mazeroux, poznam Neuilly in okolico Boisa kakor svoj žep in takoj sem postal pozoren pri oniii treh začetnicah, katere si mi povedal. B. R. W., evo, W je ne-navadna črka, ni je v našem alfabetu, tuja je, angleška. Neposredno, ko si ml povedal te tri črke, mi je zasijala pred mojim spominom ulica, ki nosi takšno ime, s temi začetnicami, Boulevard Ricliard Wallace. In semkaj sem prišel.«.
Mazeroux izgleda nekoliko nejeverno.
•In vi res mislite, gospodar?«
«Ničesar ne mislim, evo. Sestavim si hipotezo na prvi bazi, ki mi je dostopna. Hipoteza je verjetna, in pravim sam pri sebi, ...sam pri sebi, Mazeroux, ...evo, ta kotiček je prav vražji. Čakaj no! Tiho!«
In sune Mazeroux-ja v senco drevja. Zaslišala sta nekakšen šum in zapiranje nekih vrat. Zares je nekdo prihajal čez dvorišče. Zunanja ključavnica zaškriplje. Vrata se odpro in izza njih stopi nekdo, ki ga luč obsije v polno.
•Hudiča!« zamrmra Mazeroux. «Saj to je on!»
«Glej no, zares!® potrdi Perenna.
•On je, gospodar! Glejte palico iz ebenovine, svetli ročaj, in potem, ste li videli monokel v licu in brado? Genij ste, gospodar!«
•Pomiri se in slediva mu!»
Neznanec je korakal preko Boulevarda Richard Wallace ter se obrnil v Boulevard Maillot. Korakal je precej naglo, z dvignjeno glavo, s palico je pomahaval okrog sebe nekako veselo. Potem si je prižgal cigareto.
= «JUTRO» št.'JI -.....
NAOrarCLCKAItC:
TI6ROVI
in se je odpeljal proti Ranelaghu. Spomnite se na prisotnost gospe Fauville-ove v tistem delu mesta, prav blizu tam, ob isti uri, in ne pozabite, da se je zločin zgodil okrog polnoči... Jaz sklepam ...« •Dovolj! Hodil* •Toda...» t / •Galop!»	' v - ^
«Torej se ne vidimo več?«
•Določam ti sestanek čez pol ure pred stanovanjem našega neznanca.«
•Pa saj ga ne poznate!«
•Njegov naslov vem. Sam si mi ga povedal. Boulevard Richard Wallace št. 8. Hodi in ne delaj tako bedastega obraza!«
Potem ga obrne in zasuče kakor vrtavko, povede ga do vrat in vsega neumnega izroči domačemu slugi.
Nekaj minut pozneje odide don Luis, za njim pa zopet slede policaji, ki so dodeljeni njegovi «osebni straži«. Potem jih pusti vse pozorne in nezaupljive pred neko hišo z dvojnim vhodom, na drugi strani skoči v avto ter se odpelje v Neuilly. Tukaj izstopi, odide peš v Avenue du Madrid ter dospe do Boulevarda Richard Wallace. Ni bilo daleč od Bois de Bou-lognc. Mazeroux ga je pričakoval pred ozko hišico s tremi nadstropji. Okrog dvorišča so se dvigali strmi zidovi sosednjega posestva.	> «Je-li zares St.8?» ga vpraša Perenna. ... : •Je, toda razložite mi...»
«Cakaj hipec, da se nasrkam svežega zraka. Je zares užitek... Bože moj, kako lepo je, če si delaven!« nadaljuje. «Priznavam, da sem že začel rjaveti. Koliko zabavneje, če loviš te bandite! Ti torej želiš pojasnil?*
•Poslušaj, Aleksander, in nauči se česa. Kadar neznanec izbere za svoj naslov začetnice, ki na videz nimajo pomena,
•Evo, gospodar! Njega so namreč videli tudi že drugi, ne samo strežaj. Našel sem še gosta, ki je neznanca opazoval in ki je slišal, kako se je ncznanec pri kavarniškem uslužbencu informiral, kje je najbližja postaja podzemske železnico za vožnjo v Neuilly.»
«Izvrstno. On jc forej v Neuilly-ju! In tam ste preiskovali ln povpraševali in ste ga zares našli?«
«Tudi njegovo ime smo izvedeli. Hubert Lautier, Avenit de Rotile. Samo nekaj jc, ... odpotoval je že pred šestimi meseci in odtlej ga tam niso več videli, pustil jc pa vse svoje pohištvo ter vzel s seboj samo kovčeg.«
«Pa na pošti?«
«Wli smo tudi tam. Eden uradnikov se je spomnil nanj, ko Je čital opis, katerega smo mu predložili. Naš neznanec sc vrača vsakih osem ali deset dni in dvigne svojo korespou-dcr.co, ki pa nima mnogo vrednosti... eno pismo ali dve ...«
•In korespondenca nosi njegovo ime?«
«Samo začetnice.«
«Ali si si jih zapomnil?«
«Da. B. R. W. 8.«
•Nič drugega?«
«Nič drugega ne vem. Eden mojih tovarišev pa je ugotovil, da jc neznanec s palico srebrnega ročaja in z ebenovim lesom ter z monoklom na očesu z roženim robom prišel na postajo Auteuil baš na večer umora okrog enajstih in tri četr zvečer
Ali že veš?
Pri Šinkovcu so žo spet znižano cene, kmal' boja blago zastonj dajal I
Zato le hitro tja, dokler je ie kaj blaga. III
Msdna trgovina
= Največja zaloga modernih čevljev v Sloveniji =
Cjubljana XOSta VttfesinOViC jKaribor
Palača Ljublj. kred. banke	Aleksandrova ulica
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato izbiro najnovejših in prvovrstnih moških, ženskih in otročjih
Samoprodaja občepriznanih izdelkov tovarne Petovia dl. «1, ter svetovnoznanih znamk: ,F. L. Popper', Tip Top' in .Mercedes'
Postrežba točna!	Cene strogo solidne!
PozorI
Le kratek čas!
j Najceneje
j edino Iz Trboveljskega revirja
popusta pri tvrdki
PREMOG
SNOJ & MODIC
manufakturna in modna trgovina (Prešernova nlioa štev. 3)
vsled izstopa družabnika.
Nudi ee občinstvu prilika do ugodnega nakupa anglelkega, fieikega, fivloarskega ia franooskega Da finejsega blaga za dame iu gospode tor vse drugo pod manufakturo spa-1611 a	dajoče blago.
POZOR I	1722/a	POZOR 1
Prodajam "P
za pomladansko potrebo vse manufakturno blago po
ogromno znižanih cenah
razna sukna, hlačevine, plavine, Sifone, oksforde,
ccfire, kambrike, vso najboljše kakovosti. Krojači poseben popusti	Oglejte si ceue!
IYA N K O S
Sv. Petra oesta 23 Celovška cesta 2 Ljubljana.	Šiška.
veJJe In male množine tudi
-v Trpeoah
dostavlja na dom. Naročila sprejema:
H. Petrlč,
Gosposvetska cesta 16/1. I Telefon 343. 466/a
M ^me:
wR. Miklauc
V Ljubljana J
? bodi vsakemu znano m pri nakupu blaga ffij za obleko in perilo, m
Priložnostni nakup raznega tehničnega materijala
Gumijasti predmeti za vinogradnike, vinsko trgovce in sodavicarje; razna goščila (Diehtungen) konopljena, azbestna, gumijasta; razno orodje,
jeklo, svinčena glajeuka itd. Informacije ua pismena in osebna vprašanja daje
Jugoslovanski kreditni zavod
Ljubljana, Marijin trg 8,
kjor se blago tudi lahko ogleda od 9. do 12. ia od 15. do 17. ure.	1708/a
Delniška glavnica Din 50,000.000 in rezerve preko Din 12,500.000
PODRUŽNICE:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celie, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, šibe-nik, Vršac, Wien.
EKSPOZITURE:
Rogaška biatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice
AGENCIJI:
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
AFIL1 JACt JI:
Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d„ Split.
Izvršuje vse bančne posle najkulantnefe
Najnovejši izdelek Oz»igrinal Goodyear Weltshoe za gospode. Za damo lahke galanterijske čcvljo najboljših kvalitet v najmodernejših oblikah. Izdeluje sedaj tudi higijenične čevlje za otroke.
Prodaja na malo in veliko:
Ljubljana, Bpeg štev. 20
v. ■! ■
Aleksandrova oesta stev. X
Prešernova ulica (Seljak) Podružnica: Zagreb, Raokoga ul. 3
48534848532323004848532348235353484848234853485348482353485301020202014823535353482323482348230053532323000002020000