novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD/CIV1DALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 800 lir
št. 37 (396) • Čedad, četrtek 8. oktobra 1987
LEGGE FINANZIARIA: SCOMPARSI I MILIARDI PER LA MINORANZA SLOVENA
La spug di Go
PETAK V ŠPIETRU
Liep praznik našega sporta
Trofej Novi Matajur ima že pet liet
Nella recente legge finanziaria varata dal governo Goria c’è una brutta sorpresa anche per la minoranza slovena: è infatti sparita la «voce» di 35 miliardi in favore della minoranza slovena in Italia. La «voce» era stata introdotta un paio d’anni fa dal governo Craxi, poi ridotta lo scorso anno a 33 miliardi in cui venivano compresi i provvedimenti per la minoranza italiana in Jugoslavia.
Naturalmente quei soldi non sono stati mai spesi perchè non è stata fatta alcuna legge di spesa, nè quella di
tutela, nè quella di interventi distinti per settori di intervento: teatro, cultura, scuola. Per il 1977, teoricamente la spesa è ancora possibile, ma il colpo di spugna di Goria non consente rosee previsioni. C’è da augurarsi che, in fase di discussione, deputati e senatori ripropongano il capitolo, modificando la legge finanziaria in favore della minoranza slovena.
Su questa legge finanziaria dovrà poi innestarsi l’iter della tutela o quanto meno le leggine per interventi di settore.
IZJAVA SKGZ
Hud	udarec
skupnost
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je z zaskrbljenostjo sprejela vest, da nov finančni zakon ne vsebuje več finančnega kritja za potrebe slovenske narodne skupnosti v Italiji. Gre očitno za ponoven negativen preobrat vlade, potem, ko je prejšnja le pokazala dobro voljo in-je za potrebe Slovencev zagotovila finančno kritje za obdobje treh let.
Verjetno si nihče ni delal utvar, da je finančno kritje samo po sebi že zadostno jamstvo, da se bodo v doglednem času ustrezno rešila vsa odprta vprašanja naše skupnosti, toda finančna postavka v prejšnjem zakonu je gotovo predstavljala možnosti za pomemben korak naprej k uresničitvi dolgoletnih neizpolnjenih obvez države.
Poteza nove vlade je nesprejemljiva in je nikakor ni mogoče upravičiti s potrebo po krčenju državnih izdatkov. Takuo okrnjen finančni zakon predstavlja hud udarec za našo skupnost in poudarja nedoslednost države pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti, saj je znano, da ima vsakr-
šen zakonski ukrep bistveno zmanjšane možnosti uspeha, če nima prehodnega finančnega kritja.
S tem ukrepom se perspektiva zaščitnega zakona za Slovence ponovno oddaljuje, prav tako postaja težja rešitev kritičnega položaja nekaterih slovenskih ustanov, zlasti Stalnega slovenskega gledališča, ki razpolaga s sredstvi za sezono le do januarja in nima sredstev za prilagoditev Kulturnega doma po novih gasilskih predpisih o varnosti.
Po nedavni volilni preizkušnji, ki je v naših krajih potekala v znamenju nacionalističnega vzdušja proti Slovencem, smo torej priča novim slabim znakom.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza bo storila vse, kar je v njenih možnostih, da se vladni predlog finančnega zakona ustrezno popravi v teku parlamentarne razprave. SKGZ obenem poudarja, da sta v tem trenutku nujno potrebni strnjenost in-takojšnja enotna akcija vseh Slovencev, da se prepreči ponovni umik vlade od ustavnih in mednarodnih obveznosti.
IZJAVA SENATORJA SPETIČA
Vlada nam jemlje
pravico do upanja
Iz osnutka finančnega zakona, državnega proračuna za leto 1988 in triletnega finančnega načrta izhaja, da je vlada črtala tudi postavko s kritjem finančnih potreb slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
To je posledica splošne proračunske politike, ki je močno prizadela tudi krajevne uprave in družbene storitve nasploh, vendar nas ne bo nihče prepričal, da lahko Italija reši probleme svojega primanjkljaja (več kot stotisoč milijard) s črtanjem nepomembne vsote, 33 milijard za tri leta.
Ko je parlament na pobudo sen. Jelke Grbec pred nekaj leti vključil v finančni zakon to postavko, je s tem nekako poudaril, da bo v teku zakonodajne dobe izpolnil ustavno in mednarodno obveznost o zakonski
zaščiti naših pravic.
Lani je vladna večina izvirno postavko okrnila z dvoumno potezo združitve obeh manjšin v pristojnost (sic!) notranjega ministrstva. Letošnje črtanje postavke pa je izredno huda politična izbira, kateri se morajo upreti vsi slovenski in italijanski demokrati. KPI bo storila vse, kar je v njeni moči, da se postavka obnovi, vendar bo vse naše prizadevanje bob ob steno, če ne bo ustreznega pritiska in če tudi druge politične sile ne bodo prevzele svojih odgovornosti. Potrebno je, da se nemudoma obnovi akcijska enotnost naše manjšine. Ne moremo si privoščiti, da bi Travnik ostal le prijeten spomin, ko nam vlada jemlje celo
Beri na str. 2
S krošnjo iz Ribnice v Beneško
Star mož iz Ribnice - tala je na vas Slovenjie na deleč poznana, zak so tam doma pravi mojstri za dielat ši-ta, rešeta an drugo leseno posodo -je v nedieljo popudan paršu z njega krošnjo predvsem pa z njega pametjo an modruostjo v Garmak, pruza-pru v majhno salo Rinalda Luščaka pri Klodiču. Ni pa biu sam. Za njim je paršu tudi an mladenič, ki je godu
na ramoniko, takuo de je bila atmosfera še buj vesela an domača. Imeu je na nogah bote, plav viertuh an faj-fo v roc. Vsem ljudem, mladim an buj starim, otrokam an nonam, ki so se v liepem številu zbral v sali se je stuoru napriej iz sarca smejat. Pra-
Beri na str. 3
Turello se sestal z Zvezo slovenskih izseljencev
šport je mladuost an veseje, dielo an fadija, v adni besiedi je življenje. Dobro an pravo športno življenje pomaga mlademu človieku lieuš rast an ne samuo fizično».
S telimi besiedami je v petak zvi-čer v občinski dvorani v Špietru naš diretor Jole Namor pozdravila vse politične osebnosti, ki so paršle na premiacion 5. trofeja Novi Matajur, predvsem pa mlade športnike, njih družine an športne voditelje.
Liep vičer, kjer so bli premjani predvsem nogometaši (calciatori) je ratu pravi praznik našega domačega športa. Za tuole se muormo zahvalit bratam Giorgio an Franco Rudi, ki jih vsi poznamo, saj so med narbuoj-šimi atleti v teku na 400 metre na ovire v Italiji an so bli v petak vičer med nami kot «ospiti d’onore».
Pohvalil so inicjativo Novega Matajurja, še posebno športnega ured-
nika Paola Caffija, ki je pobudnik an organizator Trofeja an sevieda mlade športnike, katerim so voščil da bi tudi v življenju znal lepuo igrat an zmagat kot v športu, prisotne oblasti. Parvi je pozdravu v imenu špie-tarskega kamuna župan Firmino Marinig, potlè je za Gorsko skupnost guoriu podpredsednik Camillo Melissa, za njim pokrajinski svetovalec Pino Blasetig an v imenu Pokrajine odbornik Aldo Mazzola. Za mizo je sedeu tudi marešjal od orožnikov Enzo Randazzo, ki je sodelovau pri nagrajevanju.
Zadnji je.guoriu pru Paolo Caffi, ki je napovedu novo iniciativo našega časopisa: referendum med brauci za vebrat narbuojšega športnika naših dolin. Po tarkaj besied je na kon-cu paršla na varsto premiacion, ki so
Beri na str. 3
Deželni odbornik Turello, Graziano Suhiaz in Valter Drescig
Na sedežu Zveze slovenskih izseljencev v Čedadu se je deželni odbornik za izseljenska vprašanja Vinicio Turello sestal s predsednikom zvezi-ne federacije za Latinsko Ameriko Grazianom Subiazom.
Glavna tema pogovorov, katerih se je udeležil tudi predsednik Zveze Drescig je bila analiza socioekonomske-ga stanja v državah, kjer je prisotna Zveza in razprava o programih, ki jih le-ta ima za bližnjo prihodnost: sedmi kongres in odprtje novega sedeža v Buenos Airesu.
Graziano Subiaz je deželnemu odborniku uvodoma potrdil važnost kulturnih letovanj za mlade in obi-
Beri na str. 2
«V našem giornalu pišemo o vseh tistih reči, ki so povezane z življenjem naše skupnosti. Zatuo je logično an tud naša dužnuost, de ima v njim svoj prestor an športno življenje. Od nimar se Novi Matajur bori za pravice ljudi, ki živijo v naših dolinah, narpriet za pravico vsakega Benečana ostat doma, za pravico do diela, do hiše, za pravico ohranit našo sloviensko kulturo, ki so nam jo zapustili naši te stari, za pravico ohranit živ naš izik. V adni besiedi se Novi Matajur bori ne samuo za de naša skupnost na umarje, pa tud za de bo rasla an živiela. Lahko dijemo, de se borimo za človieka v Nediških dolinah an za njega dostojanstvo (dignità). Zatuo se nam zdi pru bit blizu vsiem tistim, ki dielajo šport, zak
Trofej je lietos spet udobiu Carlo Liberale, ki ga prejema iz rok odbornika Alda Mazzole
s prve strani
Vlada	nam
pravico do upanja
BENEŠKA GALERIJA
pravico do upanja.
Prišepetavajo nam, naj se sprijaznimo s politiko posamičnih mašilnih ukrepov. Taka politika utegne izčrpavati našo skupnost in pospešiti procese razkrajanja in asimilacije, še najbolj pa lahko prizadene tiste, ki nimajo ničesar: Slovence v videmski pokrajini. Zato sem tudi v obrazložitvi zakonskega osnutka za globalno zaščito poudaril, da bi bila postopnost sprejemljiva kvečjemu tedaj, ko bi pri tem sodelovala sama manjšina in če bi se pričel pri najšibkejših.
Predlog ministra Amata je priza-
del tudi druge skupnosti in ustanove iz naše dežele. KP1 je za enoten nastop vseh parlamentarcev iz Furlanije-Julijske krajine, vendar se morajo izreči tudi o točki, ki zadeva Slovence.
Končno velja poudariti mačehovski odnos vlade do edine italijanske manjšine za mejo. Nekaterim je italijanska prisotnost v Istri le pretveza za retoriko, medtem ko prevladuje splošna neobčutljivost do manjšinskega vprašanja. To pa ni lepo spričevalo o demokratični zrelosti sil, ki vladajo v Italiji.
s prve strani
Tur elio se sestal z Zvezo slovenskih izseljencev
skov priletnih izseljencev, ki se vračajo v te kraje po dolgih letih odsotnosti. Te vezi — je dodal — utrjujejo odnose med izseljenci in rodno zemljo. Subiaz se je tudi zahvalil odborniku Turellu za občutljivost, ki jo je le-ta vedno pokazal do Zveve slovenskih izseljencev s konkretnimi dejanji; seznanil ga je tudi o stanju del za izgradnjo novega sedeža Zveze v Buenos Airesu.
S svoje strani je odbornik Turello priznal Zvezi slovenskih izseljencev, da je ena najbolj reprezentativnih in
učinkovitih organizacij, ki se ukvarja s to problematiko. Potrdil je tudi obvezo, da bo deželna uprava še naprej dosledno sledila reševanju obširne in kompleksne izseljenske problematike in prepričanje, da je Dežela ubrala pravilno pot na tem področju.
Odbornik Turello se je tudi udeležil večera, ki ga je priredila Zveza slovenskih izseljencev s finančno pomočjo deželne uprave, na katerem se je dvaindvajset priletnih izseljencev iz Brazilije in Argentine po večtedenskem bivanju v Nadiških dolinah poslovilo od rodnih krajev.
Družaben večer je bil v restavraciji Al Castello v Čedadu in se je odprl s pozdravom predsednika Gorske skuposti Chiabudinijem. Prisotna sta bila tudi župana iz Grmeka in Dreke, Bonini in Namor, in odbornik iz Fojde Jacobuzio.
S. Pietro vi invita al suo mercato
Con l’autunno ritorna anche la mostra mercato della castagna e di altri prodotti ortofrutticoli delle valli del Natisone a S. Pietro. Questo il programma:
sabato 10 ottobre, h. 7.30 domenica 11 ottobre, h. 10
apertura mercato castagne inaugurazione mostra mercato dei formaggi prodotti nelle latterie delle Valli . mostra prodotti del sottobosco
mercato della frutta apertura mercato castagne apertura mostra bovina (a cura dell’Associazione provinciale allevatori) mercato della frutta apertura mercato castagne mostra dolci tipici delle Valli (a cura della Zveza beneških žen-Unione donne della Benecia)
Tutte le domeniche caldarroste, ribolla e folklore.
Organizzatori: Apo-Associazione produttori ortofrutticoli, Comunità montana Valli del Natisone, Comune di S. Pietro, Pro Loco-S. Pietro.
sabato 17 ottobre, h. 7.30 h. 9
domenica 18 ottobre sabato 24 ottobre, h. 7.30 domenica 25 ottobre
Novi Matajur
odgovorni urednik:
Iole Namor Folokompozicija:
Fotocomposizione Moderna - Videm
Izdaja in tiska Trst / Trieste
y
Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 4S0
Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 19.(KM) lir
Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331
Za SFRJ - Ziro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad.
Tel. 223023
Letna naročnina 2.000 din posamezni izvod 100 din
OGLASI: 1 modulo 34 mm x I col Komercialni L. 15.000 + IVA 18%
L’ANPI ha una nuova sede
Dal 1 ottobre la sede dell’A.N.P.I. Provinciale di Udine si è trasferita in altro luogo della città e precisamente in via Gen. Baldissera n. 42 in Borgo Villalta, tel. 504813.
Gli autobus cittadini che conducono nei pressi della nuova sede sono i seguenti: dal capolinea viale Europa Unita (angolo via Roma) alla fermata di via Castellana, autobus n.ro 2, 5, 11 e 6.
Dal capolinea della Stazione ferroviaria, alla fermata di Piazza S. Cristoforo, autobus ri.ro 1 e 3.
L’orario degli uffici è il seguente: 9-12 e 16-19 (sabato 9-12).
V nedeljo 4. oktobra so spet začele oddaje
Nediški zvon
Poslušajta jih vsako nedeljo ob 14.10 (ponovitev v torek ob 8.10) po radiu Trst A
Chiabudini alla mostra dell’artigianato artistico
La mostra di artigianato artistico, arredamento e grafica d’arte che è stata inaugurata nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone sabato scorso dal presidente della Comunità montana delle Valli del Natisone, Giuseppe Chiabudini, resterà aperta fino al 25 ottobre.
Si tratta di una sintesi delle attuali capacità produttive delle Valli del Natisone nei settori menzionati. La mostra non comprende dunque tutto, ma il proposito della cooperati-
va Lipa è chiaro. Mettere insieme gli operatori che già lavorano per conto proprio ed inserirli in una struttura capace di fornire strumenti operativi, espositivi e commerciali, per proseguire la propria attività con maggiori soddisfazioni culturali e materiali.
Il presidente Chiabudini ha apprezzato questo sforzo ed ha assicurato l’attenzione della Comunità montana per le attività artigianali artistiche.
Ha presentato le iniziative della comunità nel campo culturale, indicando nell’attuazione del museo etnografico un momento di crescita delle relative attività. La mostra è stata visitata domenica scorsa dal sindaco Marinig, dal vicesindaco Adami e dall’assessore Vogrig.
_ La cooperativa Lipa ha annunciato dal canto suo la possibilità di associare altri operatori. L’esame delle richieste sarà affidato alla prossima assemblea della società.
INCONTRO A UDINE TRA COMUNITÀ MONTANA ED ESPONENTI REGIONALI
I politici a consulto sui problemi delle valli
1 problemi delle Valli del Natisone sono stati nei giorni scorsi al centro di una discussione promossa dal consigliere regionale Romano Speco-gna e a cui hanno partecipato il presidente della Comunità montana delle Valli del Natisone Chiabudini assieme ai capigruppo dei partiti della maggioranza ed alcuni membri del direttivo. All’incontro erano presenti anche segretari ed esponenti politici regionali: Bruno Longo per la DC, Ferruccio Saro per il PS1, Dario Barnaba per il PR1, Alessandro Zannier per il PLI, Nemo Gonano per il PSDI e Drago Štoka per l’Unione Slovena.
I problemi riguardanti lo sviluppo socioeconomico delle Valli del Natisone sono stati affrontati anche nel
contesto della predisposizione del bilancio triennale 1988-90 della Regione. Le questioni prioritarie da affrontare a giudizio del presidente Chiabudini sono: il finanziamento per completare alcune opere infrastrutturali, tra cui la distribuzione idrica che fa capo al progetto dell’acquedotto del Friuli centrale; il finanziamento delle opere per lo sviluppo turistico del Matajur; la sede della Comunità montana con annesso il museo etnografico; il finanziamento di un centro per la raccolta, la conservazione e commercializzazione dei prodotti agricoli e un centro di vendita di prodotti locali artigianali che dovrebbe essere previsto nella zona industriale di S. Pietro al Natisone.
Nel corso dell’incontro sono stati affrontati anche temi relativi alla forestazione e gli insediamenti produttivi.
Il consigliere Specogna ha ricordato un ordine del giorno presentato in occasione della predisposizione del bilancio di previsione per il 1987 su queste questioni ed ha chiesto che nel limite delle possibilità economiche la Regione dia priorità alla soluzione dei gravi problemi delle Valli del Natisone. Sulla base di questa discussione nel corso della quale gli esponenti politici hanno assicurato il loro interessamento, verrà preparato un promemoria che verrà inviato al presidente della Giunta regionale Biasutti.
Un importante anniversario della guerra di liberazione è stato celebrato in Friuli nel Comune di Povoletto che il 5 settembre 1944 fu teatro di un violento scontro condotto con un vero assalto da parte delle formazioni partigiane garibaldine osovane che, d’impeto, liberarono la importante località posta nei pressi del Torre, non lontano dalla città di Udine. L’attacco venne preparato accuratamente per stroncare le continue puntate tedesche e fasciste contro la zona libera del Friuli Orientale. La vittoria partigiana fu completa, ingente il bottino di armi, bagagli e macchine, numerosi i prigionieri nemici. L’ultimo assalto partigiano guidato dal valente comandante Walter Gregoratti «Piave» avvenne contro la sede municipale dove un reparto di militi repubblichini della «Taglia-mento» si erano asserragliati e dove si arresero ai partigiani.
Allora a difesa della Zona Libera era schierata la Divisione Garibaldi-Osoppo comandata da Mario Fantini «Sasso» che il Comune di Povoletto ha voluto onorare in una apposita cerimonia con una targa d’onore.
Domenica 6 settembre, malgrado il tempo piovoso, si sono dati convegno in Povoletto i partigiani della zona invitati dall’Amministrazione Comunale e dall’A.N.P.l. provinciale.
Dopo la S. Messa nella Chiesa parrocchiale, data l’inclemenza del tempo, i convenuti sono stati accolti nell’Aula Magna delle Scuole Medie. Presenti il Sindaco di Povoletto Angelo Compagnon, di Remanzacco e di Tricesimo; le Forze Armate erano rappresentante dal col. Belluardo, dal ten. col. D’Onofrio e dal ten. col. Jucci. Presente il Questore di Udine dott. Savastano, il dott. Zamparo e Rosina Cantoni dell’A.N.E.D., rappresentanti dell’A.N.E.I. e del-l’A.N.A. con il labaro, i Segretari dell’A.N.P.l. provinciale Rapotez e Gobbo; partecipe il medagliere delle Divisioni Garibaldi-Osoppo e le ban-
Povoletto commemora i suoi partigiani
diere di numerose Sezioni del-l’A.N.P.I. di Udine e Gorizia e addirittura un rappresentante del-l’A.N.P.I. della Sezione di Buenos Aires.
Hanno inviato messaggi di adesione il Presidente della Giunta Regionale Biasutti, il Prefetto Larosa, l’Assessore alla Provincia Cum, il Sindaco di Cividale Pascolini, il Dirigente Superiore della polizia di frontiera del Friuli-Venezia Giulia, i comandanti partigiani«Ettore» e «Rocco».
Nel suo saluto il Sindaco di Povoletto Angelo Compagnon ha sottolineato il perchè dell’incontro voluto per non dimenticare da dove trae origine la Repubblica e la Costituzione, affinchè i giovani non smarriscano il valore della libertà e della pace e perchè ci sia maggiore consapevolezza civile e più partecipazione democratica alla vita del Paese.
Ha preso quindi la parola il Comandante «Sasso» che ha svolto una relazione storica e puntuale sulle vicende della battaglia di Povoletto.
Quindi il Presidente dell’A.N.P.l. Provinciale Federico Vincenti ha presentato agli intervenuti il Comandante «Sasso» con queste parole: «Parlare di Mario Fantini significa parlare dei Cantieri di Monfalcone, della classe operaia e del suo grande contributo alla guerra di liberazione... «Sasso», marinaio e poi operaio, da parte di questa schiera. Dopo 1*8 settembre accorre nel basso Friuli, pone in salvo : prigionieri alleati
neozelandesi, sudafricani e inglesi, li guida ai partigiani jugoslavi che li fanno raggiungere i loro reparti nello scacchiere del Mediterraneo. Raccoglie i soldati italiani sbandati, gli operai, chiama a se i giovani contadini che per la prima volta nella nostra storia partecipano armi alla mano alla ribellione contro l’occupa-tore e i tiranni fascisti per una società libera e progredita... Nei momenti più entusiasmanti e in quelli drammatici che si concludono con la grande offensiva nazista e con la battaglia di Nimis, Faedis e Attimis, «Sasso» è sempre alla testa dei suoi partigiani, aiutando i feriti, proteggendo la popolazione e rincuorando tutti. Poi i nazifascisti occupano la Zona Libera, incendiano i paesi cercando di distruggere le formazioni partigiane senza riuscirvi; con una brillante azione militare le Brigate riescono a sganciarsi e a ritirarsi sui monti...
Nel 1945 Sasso e la Divisione ora divenuta «Garibaldi Natisone» combattono in terra di Slovenia tenendo alto il tricolore d’Italia in quelle contrade.
Sotto il comando di Sasso ci sono state unità partigiane per un totale di 5 mila uomini, 2 mila sono caduti.
Sasso è M.A. al V.M. ma nell’immediato dopo guerra deve fare i conti con il clima di caccia alle streghe instaurato dallo scelbismo.
Ma egli ha impartito ai suoi uomini una regola morale importante: quella di riflettere e operare con spirito aperto ma unitario per rimanere, anche dopo la guerra, costruttori e difensori della libertà del nostro popolo.
Ecco perchè parlare di Sasso vuol dire parlare anche della nostra giovinezza e di cosa sono stati capaci di fare i ragazzi friulani di oltre 40 anni fa; parlare di Sasso significa rendere più miseri i detrattori della Resistenza che cercano di creare confusione storica sul nostro limpido passato, perchè parlare della resistenza significa parlare di dignità nazionale.
8. oktobra
Stran 3
NOVA SEZONA SSG
V gledališče, kam?
V kulturni	dom
Kot prejšnja leta, bo tudi letos Slovensko stalno gledališče imelo svoje abonmajske predstave tudi v Kulturnem, domu v Gorici.
Lepo bi bilo, ko bi obnovili nekdanjo navado, da smo hodili v gledališče tudi iz Benečije, lepo skupaj, da smo se med potjo tudi kaj pome-
nili in se kje ustavili in odžejali.
Predstave v Gorici bodo vedno na ponedeljek in torek, takoj po premieri v Trstu. Če vas zanima zvedeti kaj več, telefonirajte na št. 731386 in vprašajte po Ani, ali pa se zgladite na sedežu društva «Ivan Trinko» v Čedadu, ul. IX Agosto 8.
s prve strani
S krošnjo...
vu jim je, kar se mu je gajalo, ko je hodu po sviete njega blaguo predajat, poviedu pa je an kako debelo, ki se je zgodila v njega vasi, v Ribnici.
Takuo, ki sta že zastopil, je bila ta-la na gledališka predstava, kjer pa je vse potiekalo v domači atmosferi, an ne samuo zak ni bluo odra, tudi zaradi tega ker je igralec Stane Starešinič, ki igra za Slovensko stalno gledališče iz Tarsta, poskarbeu de se bojo vsi dobro počutili. Priet ko se je začelo je še vsakemu ponudu an kozarec vina. Sevieda vse je bluo ra-talo lieuš, če je bila tala predstava v oštarji takuo, ki je bluo mišljeno na začetku, pa so paršle na dan nieke težave, zatuo so jo prenesli v Luščako-vo salo.
Vsi tisti, ki smo bli v nedieljo na predstavi «Široka usta» smo bili zadovoljni. Parvič, ker smo imiel par-ložnost gledat an poslušat adnega velikega igralca kot je Starešinič. Imiel smo parložnost gledat no predstavo Slovenskega stalnega gledališča iz Tarsta, kar je tudi na liepa rieč, saj se zaries poriedko gaja. Mislim pa, de smo bli zadovoljni tudi ker smo spet imiel parložnost «iti v teater», iti gledat gledališče.
Gledališče povezuje ljudi, jih kupe spravi, jih lahko razveseli, kot je bluo telekrat, al pa razžalosti, na vsako vižo obogatieje človieka, mu da tudi kaj misliti. Tele misli je po predstavi poviedu naš star znanec an prijatelj Adrijan Rustja, tudi on igralec
Slovenskega stalnega gledališča, ki je tudi povabu Benečane, naj hodijo v teater v Gorico, v kulturni dom, kjer je gledališka sezona. Povabu nas je
tudi naj spet oživmo naše Beneško gledališče, ki ima tako pomembno vlogo an je nimar bluo lepuo sparie-to an parljubljeno od naših ljudi.
ABONMA 1987-88
Branislav Nušič SUMLJIVA OSEBA
komedija, SSG, režija Dušan Jovanovič
Bertolt Brecht
MALOMEŠČANSKA
SVATBA
komedija, gostovanje Drame SNG Ljubljana
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
drama, SSG, režija Mario Uršič
Milan Jesih PTIČI
glasbena komedija, gostovanje Mestnega
gledališča ljubljanskega
Molière
ZAGRABITE SGANARELA!
tri komedije, gostovanje SLG Celje
Franco Brusati GALANTNI POGOVORI
igra v dveh dejanjih, SSG, režija Boris Kobal
Thorntov VVilder
ŽENITVENA
POSREDOVALKA
komedija, gostovanje Drame SNG, Maribor
TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU
s prve strani
Liep praznik našega športa
3a Categoria
Paviese, Bearzi, Chiavris 2, Pulfero, Savognese, Azzurra, Atletico Udine, Pumignacco, Savorgnanese, Comunale Faedis, Nuova Udine 1, S. Gottardo, Togliano, Fulgor 0.
Esordienti
Audace - Cividalese 2-0 Bearzi/B - Valnatisone 3-0
Pulcini
Valnatisone - Lauzacco 0-3
PROSSIMO TURNO
Pulfero, Savognese, Audace: pari Valnatisone:	clam
Mentre il Pulfero, l’Audace e la Savognese conquistano altrettanti pareggi, la Valnatisone cade a Brugne-ra contro il Centro del Mobile.
Abbiamo seguito questa settimana la gara Savognese-Atletico Udine, un incontro terminato in perfetta parità. La Savognese ha disputato una
LE CLASSIFICHE
la Categoria
Centro del Mobile, Maniago 6, Co-droipo, Serenissima 5, Maianese 4, Torre, Tamai, Fagagna 3, Cividalese, Tavagnafelet 2, Julia, Tarcentina, Flumignano, Azzanese, Valnatisone 1, Torreanese 0.
Torre, Cividalese, Torreanese, Tarcentina una partita in meno.
2a Categoria
Bressa, Natisone, Aurora L.Z. 5, Asso, Lauzacco, Pagnacco, Stella Azzurra, Union Nogaredo, Sangiorgina Ud., Corno 3, Reanese, Forti & Liberi, Olimpia, Gaglianese 2, Audace 1, Donatello 0.
Corno e Audace una partita in meno.
buona gara, con una squadra di una certa consistenza: Zilli, Noselli, Mar-cuzzi, Franzolini. Non siamo certo noi a scoprirli ed averli fatti soffrire nel finale è un grande merito per la formazione del presidente Bruno Qualizza.
Sertpure privi di Rot, Tornada,
I RISULTATI la Categoria
Centro del Mobile-Valnatisone 5-1
2a Categoria Bressa-Audace 1-1
3a Categoria
Pulfero - Azzurra Prem. 1-1 Savognese - Atletico Udine 1-1
Under 18
Valnatisone - Percoto 1-1 Allievi
Savorgnanese - Valnatisone 2-2
Giovanissimi Valnatisone - Fulgor 1-1
Martinig gli uomini guidati da Gigi Venuti hanno fatto vedere sprazzi di bel gioco. Anche i sostituti dei sopracitati si sono inseriti nella squadra senza troppe difficoltà. Ha fatto la sua apparizione, quale punta centrale, Simone Blasutig e per dieci minuti si è visto in campo anche Michele Dorbolò. Dopo un primo tempo equilibrato, all’inizio della seconda frazione erano gli ospiti a prendere l’iniziativa ed a portarsi in vantaggio.
La Savognese, punta nell’orgoglio, reagiva ottenendo cinque minuti dopo la rete del pari. Marino Jussig (positivo il suo rientro) partiva di scatto, con la palla al piede, sulla destra, presentandosi a tu per tu col portiere ospite che tentava di superare con un colpo di testa, ma il pallone veniva respinto dallo stesso. Sulla sfera si precipitava Simone Blasutig e la cacciava in rete. Da quel momento la gara si ravvivava ed erano molti i cambiamenti di fronte, ma il risultato non cambiava. La Savognese domenica sarà impegnata a Faedis.
Še posebno z zanimanjem je publika, med katero je biu tudi šentlienar-ski župan Renato Simaz, poslušala besiede Giorgia Rudi.
Poviedu je kua sta se on na njega brat parbližala atletiki an kakuo so paršli takuo deleč. V telem športu, je jau Giorgio, se more prit na varh an imiet zlo dobre rezultate. V naših dolinah je malo takih, ki so se posvetil atletiki, tisti pa ki so jo zbral so paršli deleč, kar pride reč, de imamo velik potencial. Po drugi strani smo part adne etnične skupine, ki zna dar-žat tarduo, se na zgubi po pot an zna prit to tistega ki če. Bit športnik ne pride reč, de se muorajo pustit ta par kraj vse druge reči. Atletika - je do-luožu - je dala možnost mene an moj-mu bratu iti napri s študjem pa tud spoznat sviet, od Amerike do Japonske.
Zaries liep praznik, kjer so se vsi počutili med parjatelji an se vič ku kajšan krat posmejali, se je zaparu z obljubo, de se spet srečamo drugo lieto.
*a Categoria Valnatisone - Julia
Categoria Audace - Reanese
3a Categoria
Comunale Faedis - Savognese Savorgnanese - Pulfero Under 18 Bercoto - Pulfero lenissima - Valnatisone
Allievi
Valnatisone - Lauzacco Giovanissimi
Serenissima - Valnatisone Esordienti
Gaglianese - Audace Valnatisone - Aurora L.Z.
Pulcini
Manzanese/A-Valnatisone
Franco Rucli consegna la targa del Novi Matajur ed un pallone a Lorenzo Coceano
Giorgio Rucli premia Stefano Venuti
jo posebno te narmlajši težkuo čakal. O telem bomo še pisal, naj povemo samuo, de Trofej gaje že druge lieto nesu Carlo Liberale, ki igra v Valnatisone.
Mauro Clavora, calciatore (Pulcini- Valnatisone) e giornalista in erba premiato da Jole Namor
GRMEK
Topolovo
Praznoval smo svetega Mjhiela
Hišce so dna na drugo, pari de se darže pod paško. Gor na bul stoji cierku, ki varje nje an tiste, ki v njih žive. Tuole je Topoluove, adna od te narbuj zanimivih an liepih vasi naših dolin.
V torak 29. setemberja je biu svet Miheu, patron cierkve an vasi an To-polučan, ki so zlo parvezani na naše navade ne samuo v besiedah, so or-ganizal lepo domačo fešto za nje an za žlahto an parjatelje, ki žive kje drugod. Zvičer sveta maša an po maši vsi dol pred šuolo, kjer so skuhal dobro paštašjuto, pekli griljato an cvarli kompier. Lino an Enrico so zagodli na rimoniko an takuo, med ’nin plesom an ’no piesmijo je paršla ura za iti spat. Vsi so bli radi: svet Miheu, ker je videu de se nieso pozabil na anj an Topolučan, ki spet so se ušafal vsi kupe za preživiet an par ur v veseje, ku ankrat.
Mali Grmek
Zapustila nas je Maria Macalotova
V nediejo 4. otoberja je biu na Lie-sak pogreb naše vasnjanke Marie Veneto uduove Vogrig. Maria Macalotova, tako so jo vsi poznali je imiela 82 liet. Umarla je v čedajskem špita-le. V žalost je pustila brata, sestro, kunjade an vso drugo žlahto.
SV. LENART
Giovanni Obit je praznoval 85. rojstni dan
V saboto 26. septembra je dopu-nu petinosemdeset let naš rojak, Obit Giovanni, ki se je rodiu v Urajovi družini, v Dolenjanem, v kamunu svetega Lenarta. Njega življenska pot ries ni bila posuta z rožicami, pač pa z bodečim trnjam.
Ko je odslužu sudaščino - biu je al-pin - ga je čakala pot emigraciona, ker doma ni bluo diela, ni bluo za-sluška, ni bluo kfuha. Cielih 15 liet je dielu v Franciji, potem pa v Belgiji, v rupi karbona. Ko se je varnu iz Belgije, sta s sinam Andrejam kupila hišo Dol par Vodic, (Sopravilla) ta je lep kraj med mostom Svetega Kvi-rina in Šenčjurjem. Z mislijo in srcam pa je pogostu doma, gor, kjer je živeu otroška lieta.
Ob svoji 85. letih je potroštan, ker
ga imajo vsi radi: žena, sin Andrea, neviesta Elda, navuodje an žlahta. Posebno je veseu, da ima v hiši pesnika - poeta, ki se piše Michele, o katerem smo že pisali 16. aprila letos (Le trame diafane di Michele Obit). On je prav njega navuod.
Tata in nono Obit, vsi vam voščimo še puno srečnih, zdravih in veselih liet.
Slovenci v Avstraliji so zelo aktivni in niso pozabili svoje domovine
Po vsem svetu nas je, Slovence, razpihal, razgnal vihar kakor kostanjeve listje, kadar zapiha november-ski veter. Poznamo ves svet, pa nismo turisti. Sila, potreba po kruhu, nas je gnala v svet. Če turist potuje po deželah sveta in v vseh deželah sreča Slovenca na poti, si lahko misli, da nas je več ko Kitajcev, v resnici pa nas je tako malo, morda več po svetu kot doma, vsaj kar se tiče nas, beneških Slovencev.
Velika večina naših starejših izseljencev, emigrantov, so čustveno, sentimentalno navezani na rojstne kraje.
Sinovi, njih otroci nimajo tega čuta, ne čutijo teh problemov, ker so se rodili v tujini, v drugih deželah in zanje je domovina tam, kjer so se rodili. Tega pa bi se na upal trditi za Slovence, ki živijo v Avstraliji. Dol so naši Slovenci organizirani, kot v domovini, v nekaterih krajih še boljše kot doma. V večjih centrih imajo svoja kulturna društva, pevske zbore, recitacijske in gledališke skupine, kulturne domove, slovenske šole in svoj časopis, mesečnik, glasilo Slovencev v Avstraliji - «Vestnik», ali po angleško «Messenger» - voice of Slo-venians in Australia, ki izhaja že 32 let.
Slovenci so dol za veliko «lužo» zgradili tudi več božjih hramov-cerkev in imeli so tudi svojega poslanca - deputata v zveznem parlamentu. «Res, kje vse je najti Slovenca. Kjerkoli pač smo, tam je košček tudi naše drage domačije - košček domovine - in tam živi duh slovenske dediščine», je zapisano v članku junijske številke glasila Slovencev v Avstraliji, ki opisuje otvoritev novega in modernega slovenskega kulturnega doma v kraju Adelaide.
V Avstraliji živi precej naših ljudi, beneških Slovencev, in kamar ne
segata delo in organizacija Zveze slovenskih izseljencev iz Benečije se naši rojaki radi vključijo v delo in prireditve slovenskih društev iz matične domovine. Zaželjeno bi bilo, da bi se sodelovanje med našo Zvezo in ostalimi slovenskimi društvi še bolj poglobilo, bratska zveza še bolj utrdila.
Tako je bilo v soboto 13. junija letos v prostorih slovenskega društva Melbourne, kjer so izvolili slovensko miss, ali Dekle slovenske skupnosti ter Kraljico dobrodelnosti. Za naslov Dekle slovenske skupnosti ter naslov Kraljica dobrodelnosti je tekmovalo 8 lepih in mladih slovenskih deklet. Za mladenko slovenske skupnosti je
bila izvoljena Sandra Kumar, naslov Kraljice dobrodelnosti pa je dobila Suzi Prosenak. Obe sta študentke. Sandra ima 18, Suzi pa 19 let.
Ta simpatična manifestacija, ki jo organizirajo vsako leto Slovenci v Melbourne, je postala tradicionalna. Letošnja je bila 21. po vrsti, kar pomeni, da se je začela že nekaj let prej, kot sta se Sandra in Suzi rodile. Manifestaciji je prisostvoval tudi senator Neill Brown, ki je prinesel številnim prisotnim pozdrav svojega volilnega okrožja.
Pohvalil je Slovence v Avstraliji. «To je skupnost, ki je v naši deželi poznana kot delovna in konstruktivna, ki si je sama, brez podpor, zgradila to, kar ima in da je veliko drugih številčno večjih skupnosti, ki niso pokazale takih uspehov in ki se ne morejo ponašati, da so imele v avstralskem parlamentu svojega rojaka», je med drugim dejal avstralski senator.
Za zaključek zelo kratko razmišljanje, kratka ugotovitev. Slovenci v Avstraliji imajo to, kar mi, beneški Slovenci, nimamo doma. Vendar je to njihova zasluga. Zasluga njih domoljubnosti. Zasluga njih ljubezni do jezika, kulture in vere očetov. Od njih vzamimo vzgeld.
Če se bomo obnašali kot oni, bomo tudi mi dobili svoje pravice.
Hvala Alma Gariup-poročena Sdraulig, da si mi prinesla vaš «Vestnik» iz Avstralije. Tebi in vsem takšnim kot si ti, naj gre moj bratski pozdrav! Izidor Predan-Dorič
m£55£flGER« GLPSILO 5tOVEnCEV V PU5TRPUJI
HriCi-lerrd b> AuMralmn Po*l — Public a (iona No. \	1215"
< ATM.Om A
MESSENGER" - Voicc of Sloveman* in Australia
LETNIK XXXII Smv.
PISE PETAR MA TA JURAC
14 - Fašizem, mizerija in lakot
Po zahrbatnem napadu na Francijo, je paršla na vrsto Jugoslavija: 6. aprila 1941. To je bluo za nas najhujše kriminalno dejanje, največji zločin.
Pošjali so ubivat brate pruoti bratom, Slovence proti Slovencem, kar je ostro prepovedano, nedopustno od zelo jasnih sporazumih in predpisih, ki jih je bila v Ženevi (Ginevra) podpisala tudi Italija.
Fašizem je prisilil, pognal naše puobe u bratomorsko vojno. Naj bo preklet za vse večne čase do dna koranin!
In ko so okupirali Slovenijo in Jugoslavijo, se je unel partizanski ogenj. Slovenci niso hoteli postati «Regno d’Italia, Provincia di Lubiana».
Parjeli so za puške in če jih nieso imeli, so jih iztrgati iz rok okupatorja. Italijanski sudatje so začudeno gledali, z debelimi očmi, ko so poslušali po ljubljanskih gostilnah in po drugih krajih Slovenije prepevati naše fante, z domačini, naše lepe narodne slovenske pesmi.
Natuo je paršla od višje komande stroga prepoved: «Ai soldati italiani è severamente proibito di familiarizzare con la popolazione nelle zone di
occupazione. Chi trasgredirà quest’ordine, verrà severamente punito!».
Tak je biu ukaz, ali nekaj podobnega. Naši puobje pa so u Ljubljani in po širni Sloveniji odkrili pravo novost, začudenje. Spoznali so, da po Sloveniji poznajo naše in mi poznamo njih pesmi, da govorimo isti, ali vsaj podoben jezik, da se naš jezik razlikuje od Ljubljanskega, toliko kolikor se razlikuje narečje, dialekt dolenski od gorenskega, štajarski od koroškega. Niso vedeli, da tudi za mejo, u Ljubljani in po sosednji deželi, govorijo našemu podoban jezik, ker so jim to skarbno skrivati in za-mučali, takuo šuolske kot druge oblasti.
Partizanski ogenj je tako u Sloveniji, kot po celi Jugoslaviji naraščal.
Iz malih skupin so nastajale čete, iz čet bataljoni. Bataljoni so preraščali v odrede, odredi v brigade, brigade v divizije in divizije v korpuse. Na koncu uejske je štela Titova armada nad 500 tavžent borcev.
Titovi partizani so zadaržali na svojih plečjah veliko število nemških in italijanskih diviziji, ki sta jih Hitler in Mussolini krvavo potrebovala na drugih frontah, kjer jim je bila par-
votna vojna sreča obarnila harbat.
Takrat so začele vojaške oblasti «loviti» po Jugoslaviji naše puobe, oblečene v italijanske vojake, posebno pa fante iz Gorice in Trsta.
Internirati so jih hoteli na vsak način, kakor da bi bili dezerterji, pa niso bili. Krivi so bili samo tega, da so imeli slovenske preimke.
Odvzeti so jim puške in jih odpeljali na Sardinjo in Korziko, v takuo imenovane «Battaglioni speciali».
«Il sangue non mente!» so mislili fašistični kolovodje. «Boljše je držat tele sudate deleč od teh ljudi, ki imajo podobne priimke in govorijo podoben jezik...».
Naš Mirko Zuodar iz Pacuha pod Dreko, ki živi sada u Manzanu, bi lahko o tem napravu lepo konferenco za brattee «Novega Matajurja», posebno za te mlade, ki teh reči ne vedo. In sem siguran, da bi vsem nam poviedu važne, interesantne reči o tistih cajtih, o preganjanju naših su-datov zak so imeli slovenskipreimak.
Mirko je biu takrat na Korziki demokratično izvoljen za poročnika (tenente), ko so se naši puobje Nemcem in fašistom.
Vas pozdravlja Vaš P»tar Matajurac
(Se nadaljuje)
Kadà greš lahko guorit s šindakam
Dreka (Maurizio Namor)
torak 10-12/sabota 10-12
Grmek (Fabio Bonini)
sabota 12-13
Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna)
pandiejak 11-12/sabota 10-12
Sovodnje (Paolo Cudrig)
sabota 10-12
Špeler (Giuseppe Marinig)
srieda 10-11
Sriednje (Augusto Crisetig)
sabota 9-12
Sv. Lienart (Renato Simaz)
petak 9-12/sabota 10-12
Bardo (Giorgio Pinosa)
torak 10-12
Prapotno (Bruno Bernardo)
torak 11-12/petak 11-12
Tavorjana (Egidio Sabbadini)
torak 9-12/sabota 9-12
Tipana (Armando Noacco)
srieda 10-12/sabota 9-12
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka.
Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282.
Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771.
Poliambulatorio v Špietre
Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure.
Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure.
Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure.
Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto
S. Leonardo
venerdì 8.00-9.30 S. Pietro al Natisone
lunedì, martedì, mercoledì, venerdì 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30 Savogna
mercoledì 8.30-9.30 Grimacco: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00
Stregna:
martedì 8.30-9.30
Drenchia:
lunedì 8.30-9.00
Pulfero:
giovedì 8.00-9.30
Consultorio familiare S. Pietro al Natisone
Ass. Sanitaria: I. Chiuch
Od pandiejka do petka od 12. do 13. ure Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak ob 11. uri U pandiejak, četartak an petak ob 8,30.
Pediatria: Dr. Gelsomini
U četartak ob 11. uri U saboto ob 9. uri Psicologo: Dr. Bolzon U torak ob 9. uri Ginecologo: Dr. Battigelli U torak ob 9. uri z apuntamentam
Za apuntamente an informacje te-lefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo srie-do an saboto ne).
Dežurne lekarne Farmacie di turno
Od 10. do 16. oktobra
Srednje tel. 724131
Čedad (Fornasaro) tel. 731264
Premariah tel. 729012
Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».