Posamezne Storilke* Navadne Din ob nedejjnh Din 2*—* .TABOR* bb«i> «■* •T&ŠčSsfeSir •s&s&rtsiissk PoStnina plačana v gotovini Cena današnje štev. 1 Din m Posamezne Številke* Navadne Din lv^ ob nedeljah Din 2"-% UREDNIŠTVO m> uhaja v Umi-boni, JarSSnm ob IL < L aad> »tropic. Telefon btururb a 274, UPRAVA aa uhaja * JarS&ni uKri ib 4, prith^jr, Hneaa Telo* faačhK. - SHS peetnoSakua! aaSaa Ha«. UTjSZ Na Naslov; T Ti t a ipiuca Ljti 1 C 0 J jan a 'i Maribor, sobota 21. junija 1924. Leto: V. — Številka: 140. Politični položaj, Edini izhod v povili volitvah. UMOR POSLANCA MATTEOTTIJA« Nadaljne aretacije fašistov. — Glavno faSI-stovsko glasilo ustavljeno. RIM, 19. junija. Na zahtevo sodnih obla-, Istl je policija danes aretirala bivšega člana fašistovskega direkiorija Oiovan. Marinelli, ki je osumljen, da je'naročil napadalcem, naj oropajo poslanca Matteottija osebne svobode te ga spravijo na »varno«. RIM, 19. junija. »Corriere y. ženskega, dru« MMmM ufg.Tiaaii' vrsBOfc: [V MarlTOPtr, ffittf Aretacije komunistov v Rušah. jfcmaolstl sk6ri| izključno tulci. , Grožnje domačinom, dlla iz Ljubljane in inozemstva. Preiskava, ki Se Je skoraj neopaženo vršila Minule dni v Rušah, je razkrila tajno komunistično organizacijo, ki je pripravljala teren ii komunistično »zmago« in delala po navodilih iz Ljubljane, Dunaja in Moskve. Preiskavo so povzročila razkritja pri trboveljskih komunistih po znanih krvavih dogodkih v Trbovljah. Torišče ruških komunistov je tvorila ro-Ska tvornica za dušik, V kateri so pod zaščito raznih gospodov na vodilnih mestih nameščeni razni tuji, »nenadomestljivi« kvatlil rirani delavci, ki so vse prej, kakor pa naklonjeni naši državi. Mržnja do Jugoslavije in razdor v socijalističnih vrstah je to vrste ljudi nagnal v komunizem, ki najbolj odgovarja njihovim težnjam po razbitju države In v dosego moči nad drugimi sloji. To razpoloženje so znali spretno izrabiti razni komunistični voditelji. Sam dr. Lomež se je pridno vozil v Ruše in na tajnih in zaupnih sestankih zbiral okoli sebe take nezadovoljive elemente. Nad vse značilno je, da mu niso nasedli domačini, dasi se je bil komunizem 1. 1919 v Rušah močno usidral. Toda večina 'domačinov je spoznala votlo doneče komunistične fraze ter obrnila dr. Lemežu hrbet. Tem trdneje so se ga oklenili razni tujci, ino-zemci in drugi elementi sumljive preteklosti. fL®*ti so pod vodstvom gotovih mariborskih »neodvfsnežev« osnovali svojo organizacijo in '.začeli pridno delovati. Da njihov namen ni rbil povsem nedolžen, kakor bodo to skoraj gotovo skušali naslikati razni neplačani zagovorniki komunistov, sledi iz delovanja in .ciljev organizacije, ki je skušala prikriti svoj Tajne organizacije. •— Navo* ■obstoj tudi s tem, da ni bila prijavljena no-tbeni oblasti, kar bi kot običajna politična ■Organizacija lahko brez rizika storila. Delovanje ruške komunistične organizacije Je slonelo na resoluciji eksekutive komunistične internacijonale, sprejete na Dunaju dne 21. jan. tl., ki pravi med drugim: «Das End-ziel unserer Partei ist der Sturz der Herr-schaft der Bourgeosie, die Eroberung der Macht durch die Arbčiterklasse, die Ver-wirklichung des Komunismus.« Resolucijo je objavilo tudi glasilo komunistov »Glas Svobode*, toda v slovenskem prevodu so izpuščeni vsi stavki, ki pozivajo k revoluciji in ki bi mogli dOvčšti v konflikt z oblastmi. Razumljivo pa je, da so take točke tolmačili voditelji na sestankih in navajali člane k delovanju. Tako je tovarna za dušik v Rušah postala važna komunistična »celica«. Zanašajoč se na zaslombo na vodilnih me‘stih, so razvili napram nekomunističnim delavcem najhulši teror in jih skušali ž grožnjami prisiliti, da se vpišejo med komuniste. Sedaj tudi postajajo jasni besni napadi na nacijonalno orijentirano delavstvo lit uradništvo, ki so jih celo komunisti dejansko napadali. Preiskava je tudi u-gotovila, da so zbirali denar za nabavo orožja, da bi v danem trenutku lahko udarili po trboveljskem izgledu. Na podlagi rezultatov preiskave so bili 4 komunistični voditelji, ko-jih imena se drže v interesu nadaljne preiskave v tajnosti, aretirani lil izročeni okrožnemu sodišču. Aretacije in razkritja v Rušah so povzročila med mariborskimi komunisti veliko razburjenje. Kakor Izvemo,, se tudi tukaj in v okoliških krajih vrše preiskave proti komunistom. Značilno za ruške klerikalce, še bolj pa za tamošnjega kaplana, ki je njihov duševni voditelj, je dejstvo, da so se družili s temi ljud- mi in se ž njimi celo pogajali na sestanku v kaplaniji (!) o skupnem nastopu pri občinskih volitvah. Smo samo radovedni, kaj bodo k temu porekli pošteni Rušani, ki so doslej še kal dali na klerikalce. Alt se strinjajo s tem, da jim bodo kaplanovi komunisti rezali kruh? Strva. Zavzemal pa se je za nakup Kiff-■ &mnove hiše na Skunšekovern! trgu (poleg pošte), ki naj bi se odstopila oblasti odnosno državi za gotovo dobo v najem, j. Dr. Jerovšek (SLS) j® ponavljal staro, žo »tokrat sHšane jeremijad© o stanovanjski bedi, o stavbeni stagnaciji, o za-ueroarjenih vojašnicah' itd. H koncu se 3® izjavil proti ukinitvi »>Veane«-in za na fcnp Kiffmannove hiše. I; Dr. Mulej (JDS) je naglasil važnost in korist ustanovitve oblasti v Mariboru' d n pri poročal, naj gre občina pri dem dr-fe»vi na roke ta prepusti primerne prostore za urade, j iVt‘4stesnf smislu etaseizjrmla tudi ob-tettAa svetnika Roglič ta Babuu. Nakup (EOffroaiuiove hiše je bit na to soglasno sklenjen; za predlog dr. Muleja, naj 6® pr slučaju potrebe prepuste tudi še pro-Bfeori v- vMieenk, «xgiasotvali »amo -domo-bratje. j {N« županovo »poročilo je občinski svet jodobril prodajo nadaljnje stavbene par-^e4e TV>fcajmnskemfu zavodu na Zrin jske-iga trga. . >•, Predlogu 7' Tajna seja mariborskega občinskega Sveta je trajala do polnoči. Določili so so podrobnejši pogoji za nakup Kif faranove hiše za uradne oblasti, ki bodo lahko deloma takoj vselile v te prostore. Dr. Leskovarju se je dovolilo izplačilo na stroških1 zastopanja občine 20.000 diri. Nato se j6 vršila debata o zadev} mestnega živmozdravridka Hint-erlechnerja. ki je -v zadnji instanci zmagal' v tožbi proti občini zaradi suspenzije iz službe. Po debati, ki je trajala poldrugo uro, je bil sprejet predlog, da se ga upokoji. Dnevna kronika F• 8bate*lta'M«mokratje so»vložili pismen (predlog, naj občinski svet obsodi razpust Sjtubljaskeg« občinskega sveta. Predlog {je'utemeljeval g. Bahun,kije priznal, da (je v Ljubijaui vladala manjšina nad fneftnu in da bi' mariborski socijalisti bnazelkukega sklepa ljubljanskih tovari-lev ne odobravali in podpisali, toda v ■razpustu vidi kršenje mestne avtonomi-{je. Predlog je bil 'sprejet proti glaso-pom 'demokratov, ki so izjavili, da mari-farefci* občinski svet pač ni kompetenten, Ifo obsodi korak vlade, ker niti ne- ve, (Mri rarfogi 'so govorili1 za korak. } Gledališču je bti odobren predujem IBef^držaamOiSafbvencijo-proti primernemu 8am®fcvtf. - g£' ■'K Poročila odsekov. P111L-odaak: pogodbe) dised mariborsko ob-SJitaO-ta vMmburger Draravverke« je bila ndofesne la eprejeta. Nato je bil« reže-«81 Ms vrsta prošenj za sprejem' v ob-ičtafiko zvezo. Med prosilci je cola vrsta jtdkib, kt so opftlrati za Avstrijo. Ker pa 1*aS totso bili sprejeti, prosijo sedaj tu B»M|prwjernl v obč. zvezo. Te vrste prošenj Jj«(bll» beveda odklonjene. Ob 22. urt je MlswBa*P-jav«m' seiaraaiključena in se 'jel «kda#erv»1*''še tujna^seja. p* -- Protektorat nad letošnjim ljubljanskim velesejmom je prevzel sam kralj Aleksander. — Zaroka. Dne 12. tm. se je zaročil g. Lovro Farazin, učitelj pri Sv. Marjeti pri Mo-škanjcih, z gdčno Armelo širok, učiteljico v Majšperku. — Znižane vozne cene za dijaka Pro-jmetno ministrstvo je dovolilo dijakom 75% znižanje vozne cene za vožnjo na počitnice in za povratek v šolo. Ta olajšava velja za odhod od 15. junija do 3 julija, za povratek pa od 15. septembra do 15. oktobra, — Službena let« poštnih selških slug. Poštnimi selskim slugam se šteje službena doba šele od leta 1910 naprej, ko so bili z dekretom nastavljeni. Dotlej so bili poštni sli v zasebnem razmerju s poštarjem ta torej niso bili državni nameščenci, — Davčni plačilni nalogi zopet uvedeni. Izvemo, da se te dni zopet upeljejo za predpis dohodnine plačilni nalogi pod imenom obvestila. Za 1. 1923 se razpošljejo te dni. - Nezaslišana renegatska drznost Za (6. julija je. sklican v Rogatec zlet celjske sokolske žnpe. Raznim ljudem v Rogatcu, ki se še do danes niso mogli vživeti v to, da so v nacijonalni državi in ne več v bivši nemški Avstriji, pa ne gre v gjavo, da bi moglo narodno društvo se svobodno kretatl v lastni državi. Županstvo občine Rogatec Je napravilo uraden korak, da se omenjena sokolska .prireditev v Rogatcu ne Vrši, Če se pa vrši, da je treba vojaških varnostnih ukrepov. Mislimo, da k takemu postopanju župana, ki Se sanja o »zlatih avstrijskih časih«, ni treba ničesar več pristaviti. - Ndrašča) moških učiteljišč. V naši državi je veliko pomanjkanje moških učiteljev; to pomanjkanje narašča baš v novejšem času, ker po izvedbi zakona o državnih uradr.l- ..iiff' ^T^^5(a^]^.mpčJ.y pokol, Eti ra*Y£- stitvl državnih’ uradrtikov je dobil učiteljski stan prav ugodne rezultate: z 20 službenimi leti pride učitelj že v J. grupo II. kategorije državnih uslužbencev. Če se pomisli, da je nastopil svoj službo z 20 leti svoje starosti, je to napredovanje brezdvomno tako ugodno, kakor pri malokaterem drugem poklicu ob sicer enakih ali podobnih razmerah. Zato se pričakuje da bodo starlši vpisati v prihodnjem šolskem letu svojo sinove, ki niso namenjeni akademičnim študijam, na učiteljišča, zlasti ker so drugi stanovi kolikortoliko prenasiče-ni. Z verodostojne strani se nam poroča, da je ministrstvo prosvete uredilo tudi ustanove (štipendije) za učiteljiščnike; pridni in siromašni gojenci bodo dobivali od šolskega leta 1924-25 dalje mesečne državne štipendije po 180 do 360 D., torej podporo, ki bo gotovo privabila mnogo naraščaja na učiteljišče, ob-chern pa tudi povzročila tekmovanje v pridnosti iri marljivosti iraraščaja. Starši, ki hočejo spraviti svoje sinove v kratkem času do dobrega kruha, naj jih torej vpišejo na učiteljišča. — Razstava otrok v Novem Sarlu. Na Vidov dan; dno 28. tm. Se priredi v Novem Sadu razstava dobro negovanih Otrok v starosti od pol leta do dovršenega drugega lota. Za deset najlepših In najbolj zdravih otrok je razpisal a mostna uprava po 1000 din. nagrade. V zvezi s temi se vrši tudi razstava predmetov, potrebnih za otroke ter lustrufotivno predavanje o negovanju dece. — Senzacljonalna aretacija v Subotici. V Subotici je pred nedavnim pogorela tovarna tvrdka Kopp in sin. Skoda je 'bila cenjena na 4milijone, a je krita z zavarovalnino. Koppu je pred nedavnimi pogorel isto tam parni mlin, ki je bil tudi visoko zavarovan. Sedaj je neki Kop-pov nameščenec podal državnemu prav-dnlštvu ovadbo, da je Kopp sam zažgal tovarno m mlin. Kopp .ie bil nato aretiran. — Svečenik pri pogrebu znorel. Luka Vuičič, pravoslavni pop v Vizita blizu Oseka, je imel tte dni, opraviti pogreb v svoji vasi. Ko je prišel v hišo, kjer je ležal pokojni, niso ljudje na njem' ničesar »umljivega zapazili. Toda ko hi moral začeti z obredom je naenkrat skočil iz sobe v kuhinjo in pričel mešati papri-fcaš, ki se je kuhal na štedilniku. Ko «o prisotni videli, da se'je popu zmešala pamet, so ga brzo odstranili ter opravili pogreb brez svečenika. Nesrečni pop je bil odpravljen' v bolnišnico na opazovanje. — Strašno orožje bodočnosti. Iz Lon dona poročajo, da je v mestu Poasfieti Pri Jorkshireu tehnik Ernest Waloh napravil poizkus z nekim novim1 orožjem. Izumil je ognjeno raketoj. ki se v gotovi višini razleti in vrže ogromno množino raztopljene kovine na zelo visoko površino in s tem1 ne uničuje samo aeropla-ne, ampak vse, na' kar pade, ljudi in stavbe. Ameriška vlada se je ponudila, da hoče izum patentirati. — Obsodbe na 38 let težke Ječe radi špl-jonaže v Češkoslovaški. Kakor poročajo iz Prage, se je dne 17. tm. Vršila v KoŠicah sodna obravnava proti nekaterim obtožencem, ki so obtoženi zarote proti češkoslovaški republiki v službi madžarske iredente irt zaradi zasnovanega atentata proti predsedniku Masaryku. Obtoženec Hajduš je bil obsojen na 18 let ječe, Besan in Stjepan Peter na 10 let, Josip Peter pa je bil oproščen. Dopisi Ruše. »Božji mlini meljejo počasi, pa frvišno.« Širši javnosti so znani dogodki iz L 1914 v Rušah. I\> trudapolnem delu se je posrečilo najti akte, ki se nanašajo na preganjanje niških narodnjakov, Sedaj 'bo mogoče ruške izdajalce in kri-voprisežnike zgrabiti za vrat. Več prihodnjič! — Rušan. Ormož. O naši meščanski šoli je do: zdaj širša javnost malo čula, akoravno »o prizadeti krogi in šolske oblasti Znali za »motreno irt marljivo delovanje učnega osobja, kateremu je prosvetni oddelek v Ljubljani pred kratkim.1 izrekel priznanje. A 17. tnt je stopila šola pred javnost. Ta dan, ob Šolskem' sklopu jo priredila ra®rtavo, s kolero smo bili obiskovalci prav zadovoljni. Občudovali cm« veliko množino krasno izdelanih risb in' ročnih dol, ter jezikovnih1 in računskih pismenih izdelkov. Prepričali smo se ° dobrem napredku, ter.,če,stitamo-učite!j-stvunai jutpehu, 1 ^ REPERTOIRE: Petek, 20. junija. Zaprto. Sobota, 3l. junija. »Travtiata« Ah. D. {Zadnjič v sezoni). Nedelja, 22. junija. »Namišljeni bolnik«. Ah. E. (Zadnjič v sezoni). Pohdeljek, 23. junija »Carmen«. "Ah. B. ~n— Zadnjič v sezoni »Traviaia«. V soboto 2L tm. se vprizori zadjič v tej sezoni priljubljen Verdijeva opera »Traviata«. — Vprizori se v modernih kostumih'. Ker se ta opera drugo Sezono najbrže ne bo ponovila, opozarjamo cenj. občinstvo, da sobotno predstavo v čim večjem številu poseti. Aboneiitum. Pri sobotni predstavi »Traviate«, (dne 21. tm.), ki se vprizori zadnjič v tej sezoni in sicer v modernih kostumih, se laliko vsi gg, abonentje po-služijo »kuppnov«. Predzadnjič »Carinen«. V pon del jek, 23. tm. se vprizori »Carmen1« predzadnjič v tej sezoni, na -kar že danes opozarjamo cen j. občinstvo, da si no zamudi ogledati te krasne opere. f - 3DS. Oblastno načelstvo JDS za mariborsko oblast je imelo v četrtek 19. tm. dopoldne v Mariboru plenarno sejo, Katere so se udeležili zastopniki vseh srezov, razen iz Prekmurja. Oblastni predsednik dr. Lipold je poročal o uojnovejšeru političnem položaju, posebno o važnosti sedanjih' občinskih volitev. Oblastni tajnik g. Špindler je podal kratko poročilo o delovaju stranke v oblasti od zadnje oblastveno ,seje. Navzoči so.vzelii poročilo o čilem delu stranke z zad-i-oljstvomi na znanje, posebno vest, da bo stranka nadaljevala celodnevne, politične tečaje. Posamezni zastopniki srezov so orisali razmere v svojih okoliših. Povsod se naši ljudje marljivo pripravljajo na občinske volitve. Kljub silovitemu pritisku duhovščine in ne&tetth zahrbtno'! klerikalcev je pričakovati lepih uspehov. O-gorčenje bo -vzbudila Poročila zaupnikov o zvezi klerikalcev z Nemci, nemškutarji in tudi komunisti zk občinske volitve, samo da gredo proti narodnjakom in zlasti demokratom1, ki pa smatrajo občinska zastopstva predvsem) za torišča gospodarskega dela.-— Zai razmotrivanje šolskih zadev se je izvolil poseben šolski; odsek. Oriuna. Sestanek Interesentov ekonomske Or* juno v soboto dne 2L tm. oh 20. uri se ne vrši, ker je delegat iz Ljubljane zadržan. Vrši. se o drugi- priliki ih s© o tem interesenti pravočasno obveste. Primorske vesti.; Konferenco za razpravo- o pritožbah Jugoslovanov v Primorju je obljubil' min. preda. Mussolini slovenskemu.' poslancu dr. Besednjakul Grozen čin blaznega moža. Tržaška rešilna postaja je bila dne 18. tm. zvečer ob 22. uri telefoničlio obveščena, da se na orožniški postaji "na Proseku- nahaja mož, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik še je podal takoj na lice mesta, kjer je našel 42-letnega hlapca Vincenca Miliča.‘Po spodnjem delu telesa je bil mož ves krvav. Zdelo se je, da je nevarno ranjen1 na trebuhu. Ko ga je , zdravnik začel preiskavati, j© z velikimi: presenečenjem opazil, da ima nesrečnik popolnoma odrezan spolni organ. Kljub I temu, da je izgubil mnogo krvi, je bil mož zelo niireu in »e delal, kakor bi ga vsa stvar nič ne brigala. Zdravnik je ta- 1 koj uvidel, da mož ne more b.iiti pri zdravi pameti. Prepeljali so gai takoj v mest-no bolnico, kjer jo MiIič,-hladnokrvno izjavil, da je sani storil ta blazen čin. Šel jo v neko stranišče v domačenu kraju,' 'kjer je videl nek napis, ki ga jo baje k dejanju prisilil. Potegnil je z žepa noŽ 1 ter «i odrezal organ iav ga spravil v listnico! Pri teh besedah je potegnil iz žepa listnico in pokazal, da ne laže, Pokazal je tudi okrvavljeni žepni nožič. Ne- ; varno ranjenega so »pravili v-kirurgičnt OdAjlek • sam .f8B*r»w Ih '.1 .. ..i,\ Mariborske vesti. Maribor, 20. junija 1SM. Mariborski izletniki, v nedeljo 22. junija na lica 'zlomili na tri deli. Napadeni SO zopet mislil«, da jih hočeta baš ta dva oropati. Vpitje-je privabilo policijo. Na Stražnici sta o-be stranki prijavili roparski napad, ki se je še le. po dolgi debati razjasnil. m Policijske prijave. V noči od Srede »a četrtek je sprejela policija 15 prijav in sicer; 1 radi goljufije, 1 radi pijanosti In razgrajanja, 1 radi beračenja, 1 radi suma tatvine, 1 radi nedostojnega vedenja, 1 radi vmešavanja v Službo, l radi tepeža, 1 radi prekoračenja polici ure, 4 radi vožnje breZ luči, 1 avtomobilski prestopek, 1 zdravstveni prestopek in 1 drugo prijavo. m Policijske vesti. Radi prekoračenja meje je bil aretiran nek Leopold K., ki je tudi zasledovan kot vojni begunec. V gostilni bpa* tzek sc je še prej dobro mastil in nato iilio popihal. Za vse skupaj bo odgovarjal na sodišču. — Radi neprevidne vožnje sta bila prijavljena šofer Rudolf Vidmar in njegova žena. Njegova žena se je menda učila voziti. Bila pa je pri tem tako neprevidna, da se je z avtomobilom zaletela na vogalu Meljske ceste in Plinarniške ulice v zid in pri tem skoraj povozila nekega moškega. — Radi beračenja je bil aretiran nek Miha Dvoršak, ki se je moral radi tega že ponovno zagovarjati. m K umorn nad Tremi ribniki pri Mariboru. V umor nad Tremi ribniki še doslej ni prišla nobena jasnost. Komisija je ugotovila le toliko, da je bila Stelcer umorjena z lastnim žepnim nožem, katerega so po umoru našli se krvavega pri njej. Za sledove po morilcih je značilno zlasti to, da je bila Stelcer-jeva pokrita čez glavo s tujim ženskim krilom, ne z lastnim, in s tujo riito. Predpoldan okrog II. ure so jo baje videli še na Glavnem trgu. Okrog umorjene so skakljale njene piške, iz česar se da sklepati, da jc bila očividno zvabljena proti Trem ribnikom pod pretvezo, da bo tam prodala piške. m' Jazz Band — originalna anierikan-ska godba in petje; izvaja družba zamorcev »Wellmont« od 1. junija v klub baru. Poleg tega plesne zvezde Clare Burghard, Ice Teje in Mari Clar. 771 k Sv. Duhu Ostrem vrhu! .V nedeljo 22. junija dop. priredi Zve* ta, kulturnih društev Prf Sv. Duhu na Ostrem vrhu (Kozjak) predavanje. Predava g. učitelj Jože Malenšek o oSvobo-dilnih bojih slovenskih kmetov y, srednjem veku. • 41 lW:‘M \-\b I *'' Istega dne priredi svoj izlet tjakaj tudi pevski zbor Glasbene Matice, tako da bo ta dan Sv. Duh', naša obmejna točka, praznoval svoj slavnostni dan. Odhod iz Maribora zjutraj ob 5.38 z Vlakam do Fale, odtam peš. Mariborski planinci, v nedeljo k Sv.Dobn! h* —D— ' m Družabni večer, ki ga je priredilo Gospodarsko in politično društvo za l. in IV. okr. minulo sredo v Narodnem domu, je v vsakem oziru dobro uspel. Po kratkem pozdravu predsednika g. Megliča je spregovoril še predsednik oblastnega načelstva JDS, g. dr. Lipold, ki je naglasil potrebo prirejanja takih 'družabnih večerov. Lepa udeležba je pričala, da se je mariborsko družabno življenje zopet začelo oživljati v nacijonalni smeri. K lepemu uspehu je pripomogel v veliki meri neumorni orkester g. Šušteršiča in skoraj polnoštevilni zbor »Jadrana«, ki Je popeval u-metne in narodne pesmi in žel za svoja' lepa izvajanja vsestransko pohvalo in priznanje. Razšli smo se z željo, da se kmalu zopet snidemo na slični, neprisiljeni družabni prireditvi. m V. redni občni zbor Marlb. slov. žensk, idruštva in poročilo o kongresu v Sarajevu. V pondeljek dne 23. trn. se vrši ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma 5. redni občni zbor Mar. slov. ženskega društva. Spored; Pozdrav predsednice. Poročilo tajnice in blagajničarke. Poročilo o ženskem kongresu v Sarajevu. Volitev novega odbora. Slučajnosti. Uljudno vabimo naše članice da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Prisrčno vabljen pa je vsak ki ga zanima delo našega idruštva. — Odbor . mi Maturanti drž. gimnazijo v, Mariboru priredijo v soboto, dne 21. tm, v prostorih Nar. doma poslovilni plesni venček pod protektoratom svojega ravnatelja g. dr. Josipa Tominška. Čistil do biček prireditve je namenjen fondu za nančoo potovanj® maturantov po naši 'državi. Vstop le proti povabilom. Ako bi pomotoma pri razpošiljanju povabil na 'koga pozabili, so dotični.mi povabila na razpolago v trgovini g©. Zlate Brišnik, Slovenska ulica. Vstopnice po 15 Bin'-(vključno nočni davek) bodo prodajali teaturantf v predprodaji, sicer se 'dobijo pri večerni blagajni. Začetek prireditve točno ob 21. uri. Toaleta promenadna. m Zopetna zahteva uverenj o poreklu. Carinjalna pošta v Maribora je obvestila Trgovski gremij, 'da so od 17. trn. dalje Mi Uvoženih poštnih paketih, ki Imajo oznhčbo »Sendung mit Begleitschein« zopet potreona uverenja o poreklu- (certifikat d’ oeiglne), da more blago ocariniti po minimalni tarifi, V svtho hitrega carinjenja se priporoča, da zahtevajo trgovci od svojih dobaviteljev prilaganje izvirnih certifikatov poštnim sprem-nieam In morajo biti jzstavljeni v državj iz koje Je blago. m! Premen*^ posegi. Glede notice, 'ki Smo jo prinesli v včerajšnji številki, da je konfekcijska.1 tvarnica, »Jugoslovanski- Elo^« prešla -vi last Slavonske banke, se nam! poroča, da to p© odgovarja resnici. ,r : -"h : m Tujci v Mariboru. Včeraj )e bilo v tuk. hotelih in prenočiščih na novo prijavljenih skupno 35 tujcev in sicer; Meran 10, Pri-vathotel .3, Zamorc 9, Crnl orel S, Halbwidl 3- Zlati konj 3, Pri Jelenu 1, Domovina L n* čuden dvojni roparski napad. V četr-iek sta dva moška spremljala svojega tovarl-ša, ki je malo preveč pogledal v kozarec, na potu proti Lajteršpergu. Ker je bal ta močno vinjen, sta mu odvzela listnico, da je ne izgubi. .Vinski bratec pa se Je branil in trdil, da ni tako pijan, da jjj „e vede^ denar, Rovanjc za listnico sta opazovala dva druga pešpotnika, ki sta bila. prepričana, da hočeta oba spremljevalca pijanega tovariša oropati. Sklenila sta takoj intervenirati in rešiti ogroženega pijančka. Bila pa sta precej, radikalna. MdStnl kino. ! »Klub1 sanfoinorlleev« Eden je namreč udaril navideznega napadal- tragikomedija v 5 činih, e« predvaja *** oefip&Jtavli .*■i,' • Kultura bi umetnost Gledališka turneja članov Nar. gledališča v Ljubljani, 'te,komi meseca junija in! julija priredijo člani Nar. gledališča v Ljubljani pod vodstvom ge. Juvanove in režiserja g. M. Skrbinška Po krajih Štajerske, Koroške,. Prekmurja, Kranjske gledališka gostovanja. Igrajo dranio »Tat«, .komodijo »Vrag« in veseloigro »V Ljubljano jo dajmo«. Ker ima turneja, ki se je že pričela, samo kulturno vzgojni pomen za vse podeželske odre in! občinstvo, priporočamo predstave poklicnih ljubljanskih igralcev, V uajobllnejši poset. x Gostovanje članov Nar. gledališča v Ljubljani. Slovenji Gradec: v nedeljo, 22. t m. ob’ 3 uri pop.: V Ljubljano jo dajmo, ob 8. uri zvečer; Vrag. V pondeljek, 23. tm. ob 8 uri zvečer: Tat Rogaška Slatina: v torek, 24. -tm. ob 8. ur: Tat; v sredo, 2Si tm. ob 8. uri: Vrag; v četrtek, 26. tm. ob 8. uri: V Ljubljano jo dajmo. Prevalje: v petek, 27. trni ob 8. uri: Tat; v soboto, 28. tm. ob 8. uri: Vrag. Povsod gostujejo člani Nar. gledališča v Ljubljani. x Puškinove proslave v, Rusiji. 125-letnioo Puškinovega rojstva je n» svečan način proslavilo mnogo ruskih mest. V selu Miih-ajlovskenJ, k jer se je Puškin rodil, je bil otvorjen muzej njegovih spominov. Svet© Gore, kjer je Puškin pokopan, so prekrščeno v Puškinove Gore. Majhna kočica1 Puškinove vzgojiteljice je restavrirana in Istotako je bil na novo urejen zgodovinski Puškinov park V moskovskem! velikem) gledališču so priredili dne 6. junija v Puškinovo slavo jubilejno predstavo. Na proslavi so govorili Lunačarski, znan Puškinov biograf Ivanov, profesor Sakulin in mnogi d-rugi. Svečanosti je prisostvoval tuli nek Puškinov potomec, ki je vzbujal mnogo pažnje in ki ga je publika vihar no pozdravljala.. i x Vasilij Mirk: Mladinski albunt *a klavir. Zbirka, ki je izšla v samozaložbi skladatelja na Dunaju In ki se dobava v vseh večjih knjigarnah, obsega 3 romance, kantileno, 3,ehansone, prioro, barcaroh:, bhietite, 3 raenuete, etude. Strokovno oceno Še prinesemo. iv Naše šote. BržaVna gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpiti za prvi razred 3924-25 se vršijo dne 30. junija tl. (pondeljek) točno od 10. ure dalje v gimnaziji. Vpisovanje za te izpite bo v nedeljo, dne 29. junija, od 10. ure dalje v ravnateljevi pisarni, ali- tudi še v pondeljek tik do 10. ure, ko se izpit prične. Morejo se pa jtudi že prej poslati po pošti na ravnateljstvo vpisne listine, to je krstni (rojstni) list, ki dokazuje, da bo učenec v letu 1924 dokončal vsaj 10. leto, nadalje zadnje šolsko, nalašč za sprejemi v srednjo šolo prirejeno izpričevalo. Tistim, ki tč listino vpošljejo prej, se je treba osebno zglasiti šele naravnost k izpitu dne 30. junija. — Sprejemni izpiti se vršijo tudi 30. avgusta, Uspehi zrelostnih izpitov ha drž. mošk. učiteljišču v Mariboru. V času od 12.—18. tm'. so se vršili na drž. moškem! učiteljišču v Mariboru zrelostni izpiti podi predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Janka Bezjaka. Izmed 43 kandidatov je dobilo odliko 7 gojencev, 28 jih je zrelih, 6 jih ima ponavljalni izpit, 2 pa sta’ odstopila pred ozir. med izpitom. Zrelostni izpit so prestali (razprto tiskani z odliko): Arzenšek Adolf, Berce Rafael, Bertoncelj Vladimir, Bregant Oskar, Čer-neka Zvonko, Krmen c Anton, Gajšek Stanko, Geč Ivan, Hudales Oskar, Igtar Rajko, Jamšek Svojmir, Jelertc Slavko, Jelinek Milan, Jerončič Stanko, Ki.kl Janko, Ki n cel Jožef, Klavora Adolf, Kopriva Alfonz, Korošek Drago, Kranjc Dušan, Kunst Vilinr, Lodinšek Miloš,. Mohorko Ciril, Novočan Josip, Novak Josip, Petrun Josip, Terčak Stanko, Theuerschuh Ivan’, T o m' a ž i č J osip, Žerjav Albert, Žižek Bogomir, Žolger Dragotin, Kocmut Jožef, Štukelj. Karel in prlvaltišt Kos Makso. ■ 1 • Sokolstvo. o Kolo jahačev Sokola ima jahalno vajo v nedeljo ob’ S. uri. — Načelstvo. o Sokolskemu članstvu! Maturanti drž. gimnazije v Mariboru priredijo v soboto 21. tm. ob 21. uri v prostorih Nar. doma svoj poslovilni plesni venček, h kateremu je vablj&no celokupno članstvo M&D. Posameznimi članomficam) se ne bodo razpošiljala vabila, temveč se naj blagovolijo legitimirati pri večerni blagajni s člansko Izkaznico. Zdravo! Maturanti drž. gimnazije. o Sokolski dan v Murski Soboti. Sokolsko društvo v Murski Soboti priredi v nedeljo dne 22. junija v grajskem1 parku grofa Szaparya »Sokolski dan«. Dopoldne se vršijo skušnje za popoldanski nastop. Popoldne ob 15. uri javna telo vadba v parku grofa Szaparya, kjer nastopijo deca, naraščaj, gojenke, člani in članice h skupnimi vajami im na orodju. Sodelujejo Sokolska društva, Ljutomer, Križevci in G. Radgona. Po telovadbi se vrši velika ljudska veselica s plesom! s sodelovanjem vojaške godba. V raznih paviljonih bode pa preskrbljeno za prvovrstno pijačo in jedila. Tora j vsi v nedeljo v grajski park na Sokolski dan. Naj ne bode narodnjaka, ki bi se te narodne veselice ne udeležil. Zdravo! —■ Odbor. Ssort i: Ljubljana : Maribor 3:3 (2:3). Reprezentančna tekma obeh mest je sicer osta-na neodločena, vendar je Ljubljana ni mogla dobiti. Igra je nudila odlično višino nogometa. V domačeip teamu sta odpovedala desno krilo, vratar in deloma levo krilo, tudi levi krilec ni bil v pričakovani formi. Tekmovanje je vodil stvarno in vseskozi odlično zagrebški sa-vezni sodnik g. Wasserlauf. Obisk igre je bil zadovoljiv. — V predtekmi je zmagalo kombinirano moštvo ISSK »Maribor« proti enakemu moštvu »Rapida«1 z 7:3. i;y; : Aljažev klub1 SPD v Mariboru naznanja vsem prijateljem naših lepili planin, da bo od 22. junija naprej vsako nedeljo ob' desetih1 sv. maša pri Sv. Arehu in od 29. junija naprej ob osmih sv, maša tudi na Urški gori. Ako želi imeti večja družba sv. mašo ob1 nedelji na kaki drugi primerni izletni točki (kapela pod Djstrjoo, Kozjak itd.)', sc naj obrne tozadevno Vsaj 14 dni prej na Aljaževklub, Madteg, goiogfeFft sesU 12., ki bo po možnosti ustregel vsaki’ taki prošnji — Članske izkaznice se dobivajo v Mariboru pri odbornikih Alj. kluba, članarina! ■znaša letno 10 D. . : Nogometno prvenstvo Slovenije, SE Ilirija : ISSK Maribor 5 j 0 (3 t.jO)« V nedeljo dne 15. tm’, se je vršila v Ljubljani! prvenstvena nogometna tekma za Slo-; venijo. V finale sta prišla SK Ilirija in!, ISSK Maribor. Ilirija nami je že od nekdaj znana kot dobro moštvo, ki pa tokrat ni pokazala viška svojega znanja. Rezultat tekmo nikakor ne odgovarja razmerju moči obeh’ moštev. Ilirija je nastopila v postavi, ki gotovo ni' zaslužil a tako visok© zmage, kajti Maribor mu je bil tokrat enakovreden! nasprotnik. Potek igre: Ilirija doseže že v 4. minuti prvi gol, katerega bi pa lahko vratar 11-branil. Ilirija napada ostreje, posebno 60 odlikuje notranji napadalni trio, koji je bil najboljši del moštva. Po lepi kombinaciji zabije Oman v 15. min. neubranljivo. Toda Maribor ne popušča, prične celo z ofenzivo, porine nasprotnika čez polovico in obvlada igro popolnoma. Vratar Ilirije reši zaporedno opasne situacije, med tem tudi v 35. min. enajstmetrovko, ko jo Wagner lepo streli. Nato sledi solo Skroberja, lahko rečemo siguren gol, če ne bi poslušal publike in žogo zapustil tik pred vratarjem' Ilirije. Najlepše prilike so ostale neizrabljene. Iliriji se posreči nato 3. gol v 45 min. —' Drugi polčas je Maribor zopet v premoči. a rie more doseči rezultata. Ilirija drži odprto igro in prične polagoma napadati, a branilca Žunkovič-Wagner razbijeta vsak napad. Radi nepazljivosti Mariborskega vratarja doseže Ilirija v 9 min. 4 gol. Mariborski krilci ne popuščajo in pridno podpirajo napadalno vrsto, ki tokrat hi bila na mestu, akoravno je odločilna zh število golov, V 35 man. doseže Ilirija iz offiside-pozicije peti gol — Sodnik g- Kramaršič ni bil vedno na mestu. SK Ilirija je postala s to zmago 5. leto prvak Slovenije. i trn; Gospodarstva g Carinske olajšave za naša vina v č®-škoslovaški. Kakor- poročajo češkoslovaški! strokovni listi, pride te dni do zaključka pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško, glasom' kate--^ Ki se iz Jugoslavije uvozilo vino v Češkoslovaška! pod istimi carinskim! olajšavami kakor vina iz Francoske, Italije in Bortugal-' Skil Horvat obsojen na smrt da vešalih. Goljufija finaneiiega dnevničar ja. Kot dragi- je sedel pred porotniki Iv. KMih, 20-letni finanči* dnevničar v Gor. iRadgoni. Dne 16. aprila 1904 ga je poslal upravnik carinarnice Emil Tomšič V G. Radgoni na pošto, da odda 280.000 D za centralno carinsko blagajno v Maribora. Kislih pa si je denar prisvojil ter ponaredil recepis ki podpis poštnega uradnika v sprejemni knjigi. Oboje je potem) oddal Tomšič/n, ki' je recepis površno pogledal in smlatral, da Je vse v najlepšem redu. Ob istem* čaeu pa je bil na pošti fcarraski sluga Flefesinger, ki je opazil KisEhovo čudno obnašanje. Opozoril je • dedaj Tomšiča, da naj poizve na pošti, ali je Kislih v resnici oddal denar. Tomšič se je nato podal na pošto, k jer je izvedel, da je bil Sicer obdolženec tamt-kaj, da pa ni oddal nobenega denarja, Srakar je bil Kislih! aretiran. Našla se je pri njem' vsa vsota, razen 1000 D, kateri bankovec je skril ali izgubil. Obso jen je bdi mat 2 leti ječe. Louis Couperusr Zaljubljeni osel. Roman. (4) »Naj samo pridejo!« sem vzkliknil! »Naj !e pridejo! Naj nas razveselijo, preden vleže-mo k počitku. Tedaj vsaj ne bomo sanjali o čarovnicah!« In so nastopili, udarjaje v piskre: dva moška, tri deklice in medved. n. Na treh straneh mialega prostora pred prenočiščem! so postavili baklje. Njih vonjavi dim), ki je dišal po smoli, je skrivnostno tava^ sfkozi temno noč, ki se je mledteml že spustila na zemljo. Na levici in desnici so je izgubljalo v mraku nekoliko ozkih ulic in cest. Iz njih je pri bajalo prebivalstvo im se liki mračne sence zbiralo na trgu. Na četrti Strani, pred prenočiščem1, je molel kvišku torso starega zidu, ki je nemara ostal od prastarega svetišča. Delfe? Ali so to Delfe? Ponovno sem! se spomnil: saj smrt v Deltah, v svetem) mestu* Apolonovega oraklja: A kaj so Delfe: kroma' »k Pytiji«, blaten trg, ostanek: porušenega zidu, v zemljo zabite baklje, glumači in medved, ki so došlt z gručo umazanih prebivalcev. Tam* spredaj pa je moj voz, ki sem v n jem) moral spati1 Ba vzorcih dragocenega blaga. Da mi lene ukrade j o prtljage! »Davim!« sem! poklical- Sužn ja, Suženj je vstal in pristopil. . >®avu's*» ®em' mn dejal »Sedi s koči-južem na voa in odondot peromatra j glu- mače. Pazita, da me ljudstvo ne okrade.« Davus in kočijaž ©ta storila, kakor sem* jima vcleL To so tedaj Delfe? In k temu še Fotis ki mi je prinesla vrč vina in štiri kozarce. Potem pa še 'betežasti Ariatomenes, ki se je naslonil na piateno, pa Orito in Chremes, oba tovariša v siru in volni, ki sta bila začarana in nista več vedela, kateri izmed njiju je pravzaprav majhen in debel in kateri visok in mršav. To, to eo tedaj Delfe? In tačas sem občutil, nfenda prvič v življenju in vzlio vsej svoji lahkomiselnosti in) zaljubljeni mladosti, spoštova-njo pred bogovi in pred nečim' nepopisnimi. Občutil sem* bil nekako usmiljenje napram’ Apolonu, ker je njegovo mesto razrušeno in' nima preročišča, .ki bi v njegovem* imenu dajalo nasvete. Medtem ko so moji pogledi zaljubljeno gladili FotiS, ki me je služila na kmečki, vendar pa mikaven način*, me je naglemu prožel čuden občutek, da vendar obstoje ■tudi druge reči, ne samo sir in volna, da, ne samo škrlat, dragulji i.n dišave. » Ali mi hočeta pripovedovati vajino pustolovščine, spoštovana prijatelja?« sem' vprašal Crito in Chremesa*. »Medtem: ko bodo glumači ondi na trgu izvajali svoje mo jetri je.« Bila sita voljna pripovedovati o svojih doživljajih. A v tepi: so nastopili dečki - akrobati in jeli kazati, kako umejo plesati. Zvijala sta se dva in dva, drug okoli drugega, dokler nista bila podobna dvema kerykeiamlai, dvema palicama Hermesa Merkuriusa, našega trgovskega boga, ali pa dvema cadueejama, pa 1 dvema paroma zmotanih kač. Ko sta bežala na rokah, je drugi, ki se je omotal okoli prvega, dvignil svoje roke kviško. Potlej pasta se zvila kakor dva obrten tako, da je tudi drugi- hodil po rokah. Nek moški iz te čudne družbe je žrl o-genj, dočim je drugi goltal gladijaterske meče. »Pomni, Charmides,« je začel Crito, »da sem potoval skupaj s Chremesom, on z volno, jaz s sirom in da sva že zdavnaj dobra prijatelja. Kaj ne, Chremes?« »Kajpak, Crito,« je potrdil Chremes. »Pomnite, Charmides, da sva tik pred Hy pato dospela na križišče treh cest...« »Larisa je krasno mesto! Kaj ne?« Prekinil sem ga. Pred nami so plesale kordaiks tri deklice, razuzdanih in počasnih gibov. Med obema skupinama je bilo četvero zamotanih dečkov. Medved z nagobčnikom na gobcu je sedel in čakal. »Tamkaj je veliko lepih žensk, kaj ne? Saj so že tele plesalke prav srčkane.« »Nižal se je večer,« je nadaljeval Crito, ne oziraje se (na mbja vprašanja im opomnje, »ko nenadoma . . .« »Opaziva pred sabo .. .« »Troglavi kip Hekate, boginje, ki j<* obožujejo v Tesaliji.« »No,« sem vprašal, »Pa kaj je čudnega na tem? Na razpotjih in .križpotjiJh treh cest pač pogosto nahajamo kipe čarovniških boginj.« »Da. Toda Charmides . .«, 'je zadonelo) z obeh strani, nato pa hkrati. (Dalje sledi:)! SUHIH OZHHNILH. Mehanik Ivan Logat tfaribor, Vetrinjska ulica št. 30* j tal. Int. 484 j priporoča svojo tpacijalno delavnico za pisalne, ratanske, kopirne stroje itd. kot edini ter najsposobnejši zavod. Zaloga novih ter rabljenih pisarniških stro-Jar.Sameprod.ja najboljšega raz-tnnoievataega aparata Opalo-graph ter njegovih originalnih potrebščin. Ustanovljeno 1919. 1475 stanovanje 1 sobe ia kuhinje .z^lektrUnorazsvetljsvo v "tag-dalenskam predmestja se za,-- menja za stanovanje z t so-hami in kuhinjo. Naslov v n-Ugavi. 1339- V aoči od 16. na 17. t, rn.se je-Izgubll pas, 6 mesecev star, teljcje pasme. Komur je k*j-o. njem Inano, se, vosi, da spore« v -Grajski kleti. 1340. Zlata zaponka z jelanovlm zobom je bija izgubljena v mestu. Ker je za izgubiUlja veliko spominske vrednosti, se naproša najditelj, da jo proti nagradi odda na policiji. Pred nakupem se svari 1 1303 Dobro ohranjen otroikt voziček na prodaj. Aleksaudrorva, kasarna. 1335 Kupim staro zlato, srebrn denar in dragoceno kamelje, M. flger, urar. 1384 30-4 Ko|je e »pano, in žagano predaja po ceni Gnil Jek, Maribor, Razlagova ul. 35. 1330 2—2 FH E 628/24-6 Dražbeni oklic. Dne 9. jolija 1934 ob 10. uri bo pri podpisanem sodiSču dražba nepremičnin rk št 413 d. o. Grajska ▼rata hiša št. 25, Marijina ulica v Mariboru. Cenilna vrednost znaša 183.243 Din. 63 p.: nai-tnanjši ponudek 91.621 Din. 82 p. Vse drugo j« razvidno iz dražbanega oklica nR-brtega na sodni deski. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 13. jnnija 1924. 1338 Zamenja se lepo stanovanje (5 sob, kuhinje, kopalnica in predsoba ter ostale pritikline) ▼ sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod »Zamena* na upravo ,Tabora*. V konkurzni sklad Antona Toneje spadajoča žrebec in konj se pro-iasta najboljšemu ponudniku. Žrebca in kenja se more ogledati na posestvu Antona Tonejo na Teznu. Pismene ponudbe je vlagati pri konkursnem upravniku dr. Ferdo Liliča, odvetnika v Maribora najkaap^jfc do 59. ju-nija 1934, kateri daj« tudi potrebna pojasnila. 13*1 Ugodno knpite kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, In parfumerijo v modni trgovini I. VtstNmK A Is. Maribor. Gosposka ulica SO “ Najtepia novosti = 188 Pristopajte k Jugoslovenski Matici, Zahtevajte povsod ,TABOR*! ■mnmamKnBvmaramBrami ■■■■■■■rasna ■■■■■m Cenjenemu občinstvu si dovoljujemo naznaniti, da smo izven naše že obstoječe ENGROS trgovine otvorili tudi DETAILN0 trgovino galanterije, trikotaže, mode in drobneršje ter vseh potrebščin za šivilje in krojače Maribor, Aleksandrova cesta štev. 23, kjer nudimo vsem cenjenim odjemalcem prvovrstno blago teh strok po najnižjih cenah. Za cenj. poset se priporoča GASPARI & FANINGER, MARIBOR VELIKA PRODAJI OSIMO? po znižanih cenah za obleke, volnene sto-fe, volnene in polvolnene delene, etami-3-2 ne, batiste, kretone za srajce i. t. d. 1328 DOLCEM i MARINI MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠTBV. 27. iBMmBmammmammnaammamaumnummmmmmmi Sirit« povsod naš listi „ VELIKA PRODAJA ■ W»n vrst manuffakfurnega In modnega blaga, sukno za moška m ionske obleke, platno, perilo I. t. d. ” — Vže„„bl?3° prodala po lastnih bi Izpod lastnih cen. i W P(MHec* Vsak naGn *• 31 * interesu pred nakupom kakoršnega koli blaga oglejte to prodalo v trgovini Maribor Solsfc3 ulica iten« 4 (blizu stolne cerkve).