Št. 137 (15.581) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7795600__ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ ICnnilD POSMNAPIAČANAVGOTOVH IOUU LIK SPB). INAB&POST.GR. 1/50% RSKlBrK banca di credito di trieste DVIKD tržaška kreditna banka NEDELJA, 16. JUNIJA 1996 Boljši odnosi porok m manjšino Vomr Tavčar Po dolgem hladu je zavela pomladna odjuga. To je po včerajšnjem srečanju v Rimu med italijanskim premierom Romanom Prodijem in slovenskim premierom Janezom Drnovškom precej splošna ocena. Potem ko je bilo s podpisom dogovora o pridruženem članstvu rešeno večstranko vprašanje, sta Rim in Ljubljana tudi pogovor o še odprtih dvostranskih vprašanjih začela v novem vzdušju. Včerajšnje srečanje v palači Chigi je bilo prvo srečanje med Rimom in Ljubljano na tako visoki ravni po podpisu sporazuma o pridruženem Članstvu in tudi prvo resnično srečanje med predsednikoma vlad obeh držav. Pred tem se je pred dvema letoma Janez Drnovšek sestal s takratnim italijanskim premierom Silvio Berlusconijem na kratkem pogovoru ob robu konference predsednikov vlad srednjeevropske pobude. V ostalem so bili stiki med Italijo in Slovenijo prepuščeni zunanjim ministrom ali njihovim namestnikom. Pogovori med sefi diplomacij so se večkrat zaceb v tvornem vzdušju, nato pa se je zataknilo, največkrat pri vprašanjih nepremičnin in premoženja istrskih beguncev in optantov. Pogled je bil skratka obrnjen v preteklost. Tokrat sta premiera, kot kaže, uspela obrniti pogled v prihodnost. K temu je seveda prispevalo pridruženo članstvo Slovenije v Evropski uniji, predvsem pa je prispevalo dejstvo, da je v Italiji na oblasti levosredinsko zavezništvo, ki skuša preseči spone preteklosti in iskati rešitve odprtih vprašanj s pogleodm v prihodnost. To je resnična nova kvaliteta, ki je pripomogla k povsem drugačnemu vzdušju v ita-lijansko-slovenskih odnosih. Ali bo nova klima omogočila tudi slovenski manjšini v Italiji, da končno doseže pravice, ki jih zahteva že vsa povojna leta? Rešitev problemov slovenske manjšine je v veliki meri odvisna od tega, ali bosta znala itabjanska vlada in parlament končno uresničiti že večkrat sprejete obveze in ali bo znala Slovenija, kot je to storil vCeraj Janez Drnovšek, pritiskati na sosedo z državniškim pristopom v odnosu do manjšine. Nekaj pa je odvisno tudi od manjšine same in njene sposobnosti, da pragmatično zahteva rešitve in se dogovori o prioritetni lestvici ter soglasno zagovarja in brani svoje izbire. Pogoji so ugodnejši kot kdajkoli prej. Pretiran optimizem sicer ni umesten, kanček upanja pa je upravičen, saj bi bilo res absurde, ko bi ceno za boljše ita-lijansko-slovenske odnose plačala manjšina. ■ 106 milijonov Rusov bo I danes volilo predsednika MOSKVA - Danes bo Rusija prvič v zgodovini kot neodvisna država volila svojega predsednika. Skoraj 106 milijonov volilnih upravičencev se bo odločalo med desetimi kandidati, med katerimi veljata za favorita predsednik Boris Jelcin in vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov. Za položaj predsednika Ruske federacije se potegujejo še vodja ruske liberalnodemokratske stranke Vladimir Zirinovski, liberalni reformist Grigorij Javlinski, upokojeni general ruske vojske Aleksander Lebed, očesni zdravnik in podjetnik Svjatoslav Fjodorov, zadnji predsednik nekdanje SZ Mihail Gorbačov, podjetnik Vladimir Brinzalov, nekdanji svetovni prvak v dvigovanju uteži Jurij Vlasov ter vodja gospodarskega instituta Martin Sakum. I Na Tržaškem in na Goriškem ijinska občna zbora SKGZ TRST, GORICA - Pokrajinska sveta SKGZ za Tržaško in za Goriško sta včeraj nudila priložnost za obračun delovanja v zadnjih, nelahkih letih, ko se je bilo treba spoprijeti s številnimi težavami, pa tudi za soočenje o perspektivah, Id se odpirajo glede na pomembne politične novosti v krajevnem in vsedržavnem merilu, kakor tudi v meddržavnih odnosih. Na Goriškem je poročilo o dosedanjem delovanju podal Karlo Devetak, ki ga je občni zbor potrdil za prihodnje obdobje, v Zgoniku pa je dosedanjega pokrajinskega predsednika Suadama Kapiča zamenjal Branko Jazbec. Na obeh zasedanjih so odobrili resoluciji v zvezi s krizo Primorskega dnevnika. Na 4. in 9. strani RIM / SLOVENSKI PREMIER DRNOVŠEK PRI ROMANU PRODIJU V odnosih med Rimom in Ljubljano je končno zavel prijaznejši veter RIM - V odnosih med Rimom in Ljubljano je zavelo novo vzdušje. To je potrdil včerajšnji obisk slovenskega premiera Janeza Drnovša in vršilca dolžnosti zunanjega ministra Zorana Thalerja v Rimu. Slovenskega premiera, šefa diplomacije in njune sodelavce sta v palači Chigi sprejela predsednik italijanske vlade Romano Prodi in zunanji minister Lamberto Dini. Na novo vzdušje med Rimom in Ljubljano opozarja sicer kratko in diplomatsko zavito sporočilo predsedstva italijanske vlade, ki pravi, da so na poglobljenem pogovoru predstavniki obeh vlad razčlenili odnose med državama in preučili tudi perspektive dvostranskega in večstranskega sodelovanja tudi v luči dogovorora o pridruženem članstvu, ki ga je Slovenija podpisala z Evropsko unijo. Zelo pozitivno je pogovor ocenil slovenski premier Drnovšek, ki je prepričan, da skušata Prodi in Dini dati nov impulz reševanju odprtih vprašanj. Predsednik slovenske vlade je opozoril italijanske sogovornike na nerešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji, Prodi pa mu je odgovoril, da je s temi problemi seznanjen in pri tem podčrtal, kako so tudi manjšine na nedavnih volitvah podprle Oljko. Na 3. strani Drnovšek sprejel predstavnike Slovencev v Italiji KOPER - Dan pred rimskim srečanjem s Prodijem se je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek mudil v Kopru, kjer je med drugim sprejel delegaciji Slovencev v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. V pogovoru s člani enotnega zastopstva slovenske narodnostne skupnosti je Drnovšek zagotovil, da bo manjšinsko vprašanje prisotno na srečanju z italijansko vlado ter pokazal razumevanje in zaskrbljenost zaradi težav, ki tačas tarejo slovenske organizacije in ustanove v Furlaniji -Julijski krajini. Na sliki (foto KROMA) pogovori predstavnikov slovenske manjšine s slovenskim premierom. Danes v Primorskem dnevniku Deželne volitve na Siciliji Na Siciliji bodo danes volitve, na katerih bo več kot štiri milijone volilcev izvolilo novo deželno skupščino. Stran 2 Odmevi na Scalfarovo svarilo Poziv predsednika republike za zaščito mladoletnih pred nasiljem po televiziji je naletel na v glavnem pozitivne reakcije in na takojšnji odgovor premiera Prodija. Stran 2 Vzorčni sejem v Trstu Na razstavišču pod Montebellom v Trstu bo od 21. do 30. junija 48. mednarodni vzorčni sejem. Stran 5 Atentat v Manchestru V nekem prodajnem centru v središču Manchestra je včeraj dopoldne eksplodirala avtomobilska bomba, ki je ranila več kot dvesto oseb. Stran 28 Umrla je Ella Fitzgerald Za dolgo in mučno boleznijo je v 78. letu življenja umrla ena največjih ameriških pevk, prva dama jazza Ella Fitzgerald. Stran 24 NOGOMET / EVROPSKO PRVENSTVO Angleži povsem nadigrali Škote Peklenski stroj v Manchestru ni ustavil evropskega nogometnega prvenstva. Včeraj so odigrali dve tekmi. Angleži so popoldne z goloma Shea-rerja in Gascoigna (na sliki, po tekmi v škotskem dresu) premagali Škote in na vrhu lestvice A skupine dohiteh Nizozemsko. V večerni tekmi ' sta se Francija in Španija razšli pri neodločenem rezultatu. Oba gola sta padla v drugem polčasu. Za Francoze je bil uspešen Djorkaeff, nekaj minut pred koncem pa je Španijo pred polomom rešil Caminero. Po porazu proti Češki se v italijanskem taboru polemike še niso polegle. Na 21. strani Danes v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Ob zaključku šolskega leta posvečamo današnje strani nedeljskih tem šolski problematiki in prispevkom naših šolarjev. OPČINE Proseška Ul. 18 Tel. (040) 212720 - TRST TELEVIZIJA IN NASILJE / PREDSEDNIK REPUBLIKE OSCAR LUIGI SCALFARO POTRDIL SVOJE SVARILO Zaščititi mladoletne pred nasiljem po TV Premier Prodi že odgovoril na Scalfarovo pismo RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro (na sliki AP), ki se je včeraj mudil na Sardiniji, je potrdil vsebino svojega pisma o nasilju nad mladoletnimi po televiziji, ki ga je v petek poslal med drugimi tudi predsedniku vlade Prodiju. »Tisto, kar se je zgodilo, je nedopustno,« je ponovil Scalfaro in dodal, da ne gre za posplošeno izjavo, ampak za izjavo, ki izhaja iz konkretnega dejstva. To dejstvo naj bi bil prispevek o satanski sekti, ki ga je preteklo nedeljo objavil tednik prve mreže RAI Tv-7, poziv predsednika republike pa naj bi veljal na splošno za vso javno radiotelevizijsko službo. Predsednik vlade Romano Prodi je včeraj Scalfaru odgovoril z zagotovilom, da bo storil vse, kar je v njegovih pooblastilih, da bi zajamčil zaščito mladoletnih, hkrati pa je dodal, da je prepričan, da se s Scalfarom strinja tudi večina informacijskih operaterjev. S posegom predsednika republike soglaša tudi minister za pošto Antonio Maccani- co, ki pa pravi, da v sedanjih razmerah vlada ne more veliko storiti. Sam namerava preučiti britanski model avtoritete, sicer pa je osnutek zakona za preustroj televizijskega sistema tik pred dokončanjem. V njem je predvidena ena sama avtoriteta za televizije in za telekomunikacije, ki pa bo imela dve komisiji: eno za komunikacijske infrastrukture in drugo za servise in vsebine, ki potujejo po mreži. Na Scalfarovo pismo so včeraj reagirali predstavniki praktično vseh političnih sil in tudi zastopniki novinarjev. Z nekaj izjemami, ki so se omejile na vprašanje pristojnosti šefa države za tovrstne opomine, so bile reakcije v glavnem pozitivne. Voditelji prve mreže RAI so se seveda postavili v obrambno pozicijo in bodo inkriminirani prispevek ponovili drevi v rubriki TV-7, da bi dokazali njegovo »nedolžnost«. Ne glede na konkreten primer pa se tudi Novinarska zbornica in oba sindikata RTV novinarjev strinjata z moralno vsebino Scalfarovega opomina, pri čemer predsednik zbornice Mario Petrina svari pred instrumentalizi-ranjem nedvomno perečega problema nasilja po radiu in televiziji. Novinarji so se že pred časom odločili za avtodisciplino na tem področju, zato so sprejeli Treviško listino o pravicah mladoletnih in ustanovili Odbor za korektnost in lealnost informiranja, je izjavil sekretar sindikata novinarjev FNSI Paolo Ser-venti Longhi, ki pa je priznal, da ta dva instrumenta ne omogočata dovolj učinkovitih posegov. Posebno zadovoljni pa so s Scalfarovim posegom predstavniki Sinjega telefona, ki napovedujejo novo pobudo za zaščito malih televizijskih gledalcev: permanentni observatorij za vse nacionalne in lokalne televizijske postaje. Zamisel, ki je vsebovana v Tre viški listini, bo operativna od septembra, pri njej pa bo 'sodelovala cela vrsta univerz RAI, federacija lokalnih radijskih in TV postaj, FNSI, Novinarska zbornica in poštno ministrstvo. Prodi: Moja vlada ni »postkomunistična«, Oljke nikakor ni mogoče istovetiti z DSL RIM - »Vlade, ki jo je izrazila koalicija Oljke, ni mogoče uokviriti v neko “postkomunistično” perspektivo, niti ni rezultat "narobe zgodovinskega kompromisa”, in končno ni niti “vlada levice”.« Premier Romano Prodi je v intervjuju za katoliški tednik II Regno skušal pojasniti bistvo in smisel vlade, M ji predseduje, in koalicije, ki jo podpira. Glede »postkomunistične perspektive« Prodi ni zanikal, da je padec Berlinskega zidu veliko pomenil po vsem svetu in torej tudi v Italiji, pri tem pa tudi poudaril razliko med takratno KPI in drugimi evropskimi par- tijami, saj so italijanski komunisti pojmovali socializem bolj kot odprt zgodovinski proces kot pa model. Vsekakor pa DSL ni primerljiva z njenim predhodnikom, saj ju ločuje velika kulturna in- politična razdalja: In končno, Oljke ni mogoče istovetiti z nobeno od njenih komponent, niti z najmočnejšo, se pravi z DSL. Dobršen del intervjuja je posvečen vlogi katoličanov in političnega centra. Po Prodijevem mnenju Oljka dobro tolmači sistem vrednot, ki je lasten kato-liško-demokratični tradiciji, sicer pa je potrebna okrepitev vlo- ge »demokratičnih sil, za katere je krščanstvo neodtujljiva značilnost njihove kulturne in moralne identitete«. Glede odnosov s Cerkvijo pa je predsednik vlade dejal, da njegova vlada namerava nadaljevati po poti recipročnega sodelovanja »v korist človeka in države«. Glede skorajšnjega Jubileja pa je Prodi obžaloval, da je bil doslej ta dogodek zreduciran na problem javnih del in prometnih težav. »Upam,« je dejal predsednik vlade, »da bodo Italijani znali razlikovati; vlada je s svoje strani to razliko v celoti dojela.« RIM / GOSPODARSKI MANEVER Bindijeva ni prepričala sindikatov Nadaljuje se soočanje s predstavniki upokojencev RIM - Včerajšnje soočanje o gospodarskem manevru med ministrico za zdravstvo Rosv Bindi in sindikalnimi predstavniki upokojencev Cgil, Cisl in Uil je trajalo več kot tri me. Na njem je ministrica orisala nove predloge o možnosti, da bi tudi upokojenci prispevali svoj delež pri gospodarskem manevru. Sindikalni predstavniki bodo predlog ocenili, vendar samo v okviru splošnega posega v zdravstvenem sektorju, ki naj zajamči in bolje zaščiti interese in zdravje ostarelih, predvsem najšibkejših. Sindikalni predstavniki niso izključili možnosti, da bi se že jutri lahko ponovno sestali z ministrico; niso pa hoteli povedati ničesar o predlogih Bindijeve. Maria Guidotti (Spi-Cgil) je po sestanku le zjavila, da sindikat »razpolaga z novimi hipotezami«, o katerih je možno razpravljati, Livio Feletti (Fnp-Cisl) pa je pristavil, da so le-te »vezane na manever« in da bodo pokojnine najšibkejših »zelo zaščitene«. Graziana Delpierre (Uilp-Uil) pa je zagotovila, da »bomo ščitili upokojence do zadnjega dihljaja, če pa bo moral kdo plačati, naj plačajo tisti, ki veC imajo«. Graziana Delpierre je tudi kritizirala tisk zaradi načina, kako je o vprašanju poročal in podčrtala, da je bila ministrica premalo previdna in govorila o svojem predlogu predno bi se o njem dogovorili. Pristavila pa je, da ministrica po njenem mnenju želi delati v korist ljudi in ne proti njim in da bo to tudi naredila in spoštovala program Oljke. NOVICE CATANIA / ZA POSLEDICAMI PROMETNE NESREČE H RiM / ŠTIRJE MILIJONI VOLILCEV Minister za šolstvo Berlinguer: že prihodnje leto reforma zrelostnih izpitov RIM - Vlada bo pripravila reformo mature, ki bo stopila v veljavo že s prihodnjim šolskim letom. Tako je v nekem intervjuju napovedal minister za šolstvo Luigi Berlinguer, ki je tudi dejal, da namerava vlada izvesti širšo reformo šole, katere nosilna stebra bosta zagotovitev avtonomije in raztegnitev obveznega šolanja do 16. leta starosti. Kar se tiče reforme mature je minister mnenja -to mnenje pa bo treba še soočiti v parlamentu in s šolniki - da naj bi dijake spraševali profesorji, ki so jim sledili skozi šolsko leto, medtem ko naj bi izpitni komisiji načeloval »zunanji« profesor. Glede splošne reforme šolstva pa vlada med drugim razmišlja o boljši organizaciji, po kateri naj bi šolska poslopja uporabljali tudi v popoldanskih urah, vendar ne samo s šolsko ampak tudi z dopolnilno dejavnostjo, ki naj študentom omogoči, da »izrazijo svoje kreativne sposobnosti in svojo osebnost.« Proces zaradi afere Eni-Montedison MILAN - Bettino Craxi, Severine Citaristi, Gian-ni De Michelis, Arnaldo Forlani, Sergio Cusani, Mauro Giallombardo in Carlo Sama: to so samo nekateri od 127 obtožencev, glede katerih bo moral sodnik Maurizio Grigo na predhodni obravnavi, ki se bo začela jutri, sklepati, ali naj formalno odpre sodni postopek. Obtožnica zadeva med drugim korupcijo in nezakonito financiranje strank. V afero so vpletene razne družbe, ki naj bi ilegalno manipulirale s kakšnimi 1000 milijardami lir, ki naj bi se stekle v blagajne KD, PSI in PRI. Umrl je Gesualdo Bufalino Pisatelj je umrl v isti bolnišnici, kjer se zdravi njegova žena VITTORIA (RAGUSA) - Za posledicami prometne nesreče je predsi-nočnjim v bolnišnici Cel-le v Vittorii umrl pisatelj Gesualdo Bufalino; nesreče se je pripetila na državni cesti Vittoria -Comiso, tragična usoda pa je hotela, da je Bufalino umrl v isti bolnišnici, ki jo je malo pred tem zapustil, po obisku žene Giovanne Leggio; slednjo je namreč pred dnevi zadela možganska kap in je bila zato na zdravljenju v bolnišnici. Bufalino se je vozil z avtomobilom fiat 127, ki ga je upravljal 56-letni Carmelo Barone, ki je pisatelja običajno spremljal na njegovih potovanjih; na cesti Vittoria - Comiso je trčil v nasproti vozeči fiat punto, ki ga je upravljala 40-letna Gio-vanna lacono. Bufalina in voznika, ki sta bila še živa, so iz razbitin avtomobila izvlekli gasilci. Po rekonstrukciji prometne policije je Giovanna lacono po prehitevanju zaradi mokrega cestišča izgubila nadzor nad vozilom. Giovanna lacono in Carmela Barone sta pri trčenju utrpela le lažje poškodbe, s prognozo 20 dni okrevanja pa so v bolnišnico sprejeli tudi Bufalina, ki pa je po dveh urah zaradi nastalih komplikacij izdihnil; njegovo smrt naj bi povzročila možganska krvavitev. Smrt Gesualda Bufalina je boleče odjeknila v sicilskih kulturnih in literarnih krogih, kjer je bil pisatelj zelo znan in cenjen. Usoda pa je hotela, da je svoje zadnje delo »Tommaso e il fotografe cieco« zaključil prav s prometno nesrečo in s smrtjo enega od protagonistov, kar je tudi njega samega doletelo. Na sliki (foto AP): reševalci skušajo pomagati ponesrečencu. Na Siciliji danes volitve nove deželne skupščine RIM - Na Siciliji so danes upravne volitve; več kot štirje milijoni volilcev (točno 4.390. 566) bodo volili novo deželno skupščino, nekaj več kot milijon volilcev bo volil na upravnih volitvah (1.054.824 volilcev bo volil predsednika pokrajine Palermo, 123.734 volilcev pa bo obnovilo skupščine v 25 občinah). V devetih okrožjih (eno za vsako pokrajino) za obnovitev deželne skupščine se je predstavilo kar 145 list s 1.448 kandidati. Tako fragmentacijo sta omogočila tako volilni sistem (Sicilija, ki je sama pristojna za to vprašanje, je namreč edina italijanska dežela, v kateri bodo volili s čistim proporCnim sistemom) kot pomanjkanje vsakršnega sporazuma med strankami desne sredine in leve sredine, ki se bodo predstavile samostojno (in ne v koalicijah Oljke in Pola svoboščin). Drugo novost sicilskih deželnih volitev pa predstavlja veliko število avtonomističnih list (kar 51), ki se posredno ali neposredno sklicujejo na in-dipendentizem. Občinske volitve s 123.734 volilci pa zadevajo 25 občin; v petih občinah bodo izvolili samo župana, v sedmih pa samo skupščino; župana in skupščino pa bodo izvolili v preostalih 13 občinah. Upravne volitve na sicilskem otoku urejuje normativ, ki ga je odobrila sicilska deželna skupščina že pred novim vsedržavnim volilnim zakonom. Volilna kampanja na otoku je bila posebno živahna, še posebno s strani desnice. Forza Italia je že na zadnjih parlamentarnih volitvah dosegla dokaj pozitiven rezultat in zdaj raCuna na nekakšen revanš, ki naj bi pomenil začetek preporoda Berlusconijeve formacije tudi na vsedržavni ravni. RIM - Kako sta na slovensko italijanske odnose vplivala ugodna rešitev pogajanj Slovenije z Evropsko unijo in podpis dogovora o pridruženem Članstvu? To je bilo glavno vprašanje, na katerega je moralo odgovoriti včerajšnje rimsko srečanje med italijanskim in slovenskim vodstvom na najvišji ravni. Odgovor je nedvomno pozitiven, saj je bilo mogoče že na obrazih članov italijanske in slovenske delegacije, ki sta ju vodila predsednika vlad Romano Prodi in Janez Drnovšek, razbrati, da se je vzdušje povsem spremenilo in da je po daljšem obdobju blada zavela pomladna odjuga. Včerajšnji enourni pogovor na predsedstvu italijanske vlade v Palači Chigi, ki se je nato nadaljeval še za -eno uro med delovnim kosilom in na katerem sta z diplomati sodelovala tudi šef italijanske diplomacije Lamberto Dini ter Zoran Thaler, ki opravlja dolžnost slovenskega zunanjega ministra, seveda ni mogel dati odgovora na vsa nerešena vprašanja v italijansko slovenskih odnosih, ki so se zaradi dolgoletnega hlada zaostrili. Postavil pa je temelje, da bi te probleme lahko v kratkem rešili v duhu dobrososedskih odnosov, ki koristijo tako Rimu kot Ljubljani. Spodbuda k dogovarjanju in sodelovanju pa je prišla tudi iz ZDA, saj je Prodi že uvodoma povedal, kako je med njegovim nedavnim obiskom v Wa- es prisrčno vzdušje na rimskem srečanju med Prodijem in Drnovškom shingtonu podpredsednik Al Gore pozdravil podpis dogovora o pridruženem članstvu Slovenije v EU in poudaril, kako je to pomembno za stabilnost in dobre odnose na tem koncu Evrope. Italijanska stran je o srečanju objavila samo kratko sporočilo, kar pa ne pomeni podcenjevanje srečanja, ampak je to samo podrejanje diplomatskemu običaju. Nekoliko zgovornejša je bila slovenska stran. Premier Janez Drnovšek je v izjavi za slovenske novinarje povedal, da je bilo srečanje zelo pozitivno in tvoren pogovor je potekal v prijateljskem vzdušju, saj sta obe strani hoteli poudariti novo vzdušje v italijansko-slovenskih odnosih. »Občutek imam, da je pri diplomatih še nekaj inercije, medtem ko želita predsednik Prodi in zunanji minister Dini dati nov impulz tem odnosom in reševanju problemov,« je dejal predsednik slovenske vlade. Na včerajšnjem pogo- voru, ki je bil kratek, vendar konkreten, so evidentirali vse odprte sklope vprašanj, nekatere rešitve pa tudi zastavili. Sklenili so, da bo treba spet obuditi in spodbuditi mešano komisjo za gospodarsko dejavnost, Italija pa naj bi obljubila kredite za ceste in druge infrastrukturne projekte. V tem okviru so govorili o odpiranju poti na vzhod in na slovenski predlog so sklenili, da v bodo kratkem času sklicali tristranski italijansko, slovenski in madžarski sestanek, na katerem naj bi ta vprašanja preučili in razrešili. Potrdili so sporazum o ukinitvi viz pri potovanjih z osebno izkaznico. Dogovorjeno je bilo tudi, da bosta državi čimprej podpisali sporazuma o zaščiti investicij in o ukrepih za preprečevanje dvojnega obdavčevanja in Prodi je, kot kaže, že med srečanjem naročil zunanjemu ministru, naj do teh dogovorov pride zelo hitro. Pomemben sklop problemov je zadeval manjši- ni, zlasti pa slovensko manjšino v Italiji. Slovenski premier, ki se je v petek srečal s predstavniki obeh manjšin v Kopru, je poudaril nujnost globalnega zaščitnega zakona, ki ga slovenska manjšina zahteva že vrsto let, načel je vprašanje finansiranja manjšine in se zaustavil tudi pri zaostanku italijanskih prispevkov, zavzel se je za to, da bi Italija javno priznala dvojezično šolo v Spetru in šolo Glasbene matice. Prodi mu je odgovoril, da je s temi Na sliki pod naslovom rokovanje med Prodijem in Drnovškom (foto AP), spodaj predstavniki slovenske manjšine pri predsedniku slovenske vlade (foto KROMA) vprašanji seznanjen. Pozitiven prizvok pa naj bi terminu »seznanjen« dajalo dejstvo, da je italijanski premier izpostavil, kako so se na nedavnih volitvah manjšine opredelile za Oljko, na kar je Thaler pripomnil, da so s pomočjo manjšin postali večina. Do tu včerajšnje srečanje glede vprašanja manjšin. Prihodnji dnevi in tedni bodo pokazali, v kolikšni meri namerava Rim premakniti stvari v pozitivno smer. Pozitivno so na včerajšnjih pogovoril ocenili sodelovanje na obrambnem področju in govorili tudi o možnosti skupnih vojaških vaj. Poudarjeno je bilo tudi, da Italija podpira vstop Slovenije v atlantsko zavezništvo Nato. In tudi doslej najbolj kočljivo vprašanje premoženja istrskih beguncev in optantov ni zastrupilo včerajšnjega vzdušja. Italijanska stran je problem načela, vendar je po oceni slovenskih sogovornikov to storila umirjeno in brez agresivnosti. Drnovšek pa je dejal, da je po njegovem mnenju vprašanje rešeno z obvezami, ki jih je Slovenija sprejela s podpisom dogovora o pridruženem članstvu in z Osimskim ter Rimskim sporazumom. Včerašnje srečanje ni razrešilo vseh odprtih problemov, postavilo pa je pozitivni okvir, v katerem bo rešitev mogoča. In to, glede na hlad odnosov v zadnjem letu, ni malo. Vojmir Tavčar V KOPRU / NA DAN PRED RIMSKIM SREČANJEM PREDSEDNIKOV VLAD ITALIJE IN SLOVENIJE Predstavniki manjšine na razgovoru z Drnovškom KOPER - Dan pred včerajšnjim rimskim srečanjem z Romanom Prodijem se je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek v Kopru sestal z enotnim zastopstvom Slovencev v Italiji, ki so ga sestavljali Martin Brecelj (SSk), Miloš Budin (DSL), Viljem Cerno (Slovenska kulturna društva videmske pokrajine), Marija Ferletič z Riccardom Rutarjem (SSO), Sergij Lipovec (SKP), Klavdij Palčič (SKGZ) in Rudi Pavšič (DFS). V pozravnih besedah je podpredsednik deželnega sveta Budin izrazil predsedniku Drnovšku zadovoljstvo vse manjšine za podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v EU, ki nedvomno odpira pozitivnejše perspektive še zlasti za manjšine. Obenem je orisal nove možnosti, ki se odpirajo tudi slovenski skupnosti po politični uveljavitvi Oljke, saj se večji del manjšine prepoznava v zmagoviti levosre-dinki koaliciji oz. jo podpira. Slovenski zastopniki so Drnovšku predstavili raz-lične promemorie v zvezi s številnimi odprtimi problemi, s katerimi se sooča slovenska manjšina v Italiji: zaščitni zakon, priznanje dvojezične šole v Spetru, publicizacija Glasbene matice, avtonomija slovenske šole in priznanje Sindikata slovenske šole, razvoj slovenskih televizijskih oddaj in vidnost na vsem območju, kjer živijo Slovenci v F-Jk, anticipacija predvidenih državnih dotacij manjšinskemu tisku. Poleg teh splošnih problematik in konkretnih problemov so poudarili tudi gospodarska in finančna vprašanja, ki tarejo ustanove manjšine, kakor tudi nekatera podjetja v Benečiji: podpora slovenske vlade je nujna, sicer bodo te ustanove podlegle hudim pritiskom. V razgovoru sta torej izstopila po eni strani Zelja, naj predsednik slovenske vlade opozori italijanske partnerje na odprte probleme slovenske manjšine, ki jih je treba rešiti že dolgo časa, pri čemer je treba upoštevati novo, pozitivnejše pohtično vzdušje, ki je prevladalo v Italiji, na drugi strani pa so mu pre-dočili vrsto odprtih vprašanj in težavnih situacij, glede katerih mora odločno in tudi pravočasno nastopiti sama matična država. Drnovšek je pred srečanjem s predstavniki slovenske manjšine uradno predal namenu avtomobilski terminal v koprskem pristanišču (prostora bo za 15 tisoč vozil, ki jih bodo uvozili v Srednjo Evropo z Japonskega, s Koreje in Tajske), zatem pa se je še srečal s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji. Po razgovorih je na tiskovni konferenci ocenil podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v EU kot konstruktivno etapo v razvijanju prijateljskih odnosov med sosednjima državama na podlagi pozitivnih projektov, ne pa negativnih tematik iz preteklosti, in izrazil prepričanje, da bosta Italija in Slovenija znali najti koristi iz svojega sosedstva v sodelovanju na gospodarskem in drugih področjih. »V tem okviru se mi zdi zelo pomembno, da sem poslušal predstavnike obeh manjšin,« je pristavil Drnovšek, »da sem poslušal njihove ocene in predloge. Vse nadaljne reševanje položaja manjšin je zelo pomembno v sklopu medsebojnih' odnosov med državama tudi v prihodnje.« »Glede srečanja s slovensko manjšino,« je še povedal predsednik Drnovšek, »so bila stališča manjšine zelo konstruktivna in umirjena. Slovenska manjšina v Italiji me je seveda opozorila na že dolgo nerešeno vprašanje globalnega zaščitnega zakona: opozorili bomo ita- lijansko stran na to vprašanje in želimo, da bi italijanska vlada in parlament le uspela rešiti to obveznost, ki že dolgo obstaja, in da bi tudi slovenska manjšina dobila ustrezno zaščito, kot jo že imajo nekatere druge manjšine in kot jo predvidevajo standardi evropske demokracije. Predstavniki manjšine so nas opozorili tudi na zaostren finančni položaj svojih gospodar- skih, šolskih in kulturnih institucij, pri čemer želijo konstruktivno sodelovanje tako italijanske vlade, ki je seveda primarno odgovorna za to, in ustrezno pomoč s slovenske strani. Vsi se danes soočamo z različnimi varčevalnimi ukrepi, tako na italijanski kot na slovenski strani, vendar so najbrž interesi manjšin takšni, da bi morali vladi posebej obravnavati ta vprašanja.« SKGZ / V ZGONIKU DRUGI POKRAJINSKI OBČNI ZBOR Obračun dosedanjega delovanja in soočenje o novih perspektivah Branko Jazbec izvoljen za pokrajinskega predsednika - Odobrili resolucijo o Primorskem dnevniku ZGONIK - Drugi pokrajinski občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze za Tržaško se je odvil včeraj popoldne v dvorani zgoniškega športno-kulturnega centra in so ga zaznamovale vsaj tri posebnosti: zelo visoko število udeleženih predstavnikov Članic (76 na 90), veliko število mladih delegatov in nadpo-preCna kvaliteta razprave. Prvi pokrajinski kongres po reorganizaciji SKGZ se je odvil v posebnem trenutku, na dan rimskega srečanja slovenskega in italijanskega predsednika vlade, kar je nedvomen znak novih Časov, ki so razvidni iz nedavne uveljavitve naprednega zavezništva, obenem pa tudi v obdobju perečih problemov in težav na skoraj vseh področjih življenja manjšine. Kompleksna problematika je izhajala tako iz poročila dosedanjega predsednika Sua-dama Kapica, ki ga sintetiziramo na drugem mestu, kakor tudi iz številnih posegov gostov. V večini primerov so se pozdravi sprevrgli v vsebinske posege, ki so šli v bistvo sedanje manjšinske problematike. Goste je najprej pozdravila domača županja Tamara Blazina, ki je po dobro- Pogled na del gostov in delegatov na pokrajinskem občnem zboru SKGZ v Zgoniku došlici orisala sedanje pozitivno politično obdobje in nove pogoje, v okviru katerih mora manjšina aktivno in realistično pristopiti k oblikovanju svoje usode. Podobne misli je razvil in poglobil tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Zatem je zbor pozdravil pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik, z onstran meje je prinesel pozdrave koprske občine in italijanske manjšine Aurelio Jurij. Zbranim so posredovali Poseg o krizi Primorskega V imenu novinarskega kolektiva Primorskega dnevnika je na obenem zboru spregovorila Breda Pahor o krizi, ki pesti Časopis. »Od dogovora o kriznem stanju decembra lani, je dejala, grafični delavci, upravno osebje in novinarji dosledno izvajamo načrt o dopolnilni blagajni, kar je za vsakega uslužbenca z delovnega in finančnega vidika veliko breme. To .smo storili v prepričanju - tudi glede na stalna zagotovila podjetja -, da bodo naše žrtve omogočile obstoj dnevnika in v tem okviru kolikor toliko redno prejemanje že sicer znatno okrnjenih mesečnih dohodkov. Izkazalo pa se je, da zagotovila podjetja niso bila povsem osnovana, ker se je »zataknilo« že pri majski plači, kljub temu, da je založnik prejel prvi obrok obljubljene pomoči iz Slovenije. Osuph smo zaradi ravnanja založnika, ki ni imel za potrebno, da bi nas pravočasno obvestil o ponovnih likvidnostnih težavah in ki nam še ne zna povedati, kdaj bo lahko izplačal majsko in kako bo z naslednjimi plačami. Navedene težave nas toliko bolj skrbijo, ker se nam zdijo izraz globoke krize založniškega podjetja, ki bi lahko postavila pod vprašaj celo obstoj dnevnika«. Spregovorila je nato o različnih pogledih na lastninsko strukturo Časopisa ter poudarila, da novinarji zavračajo vsakršno rešitev, ki bi se zgledovala po politični lotizaciji, podpirajo pa zamisel o razširitvi lastništva na naročnike, bralce in uslužbence. Predložila je nato naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Pokrajinski občni zbor Slovenske kulturno gospodarske zveze izreka veliko zaskrbljenost zaradi globoke krize Primorskega dnevnika in izraža solidarnost vsem uslužbencem. Ob tem meni, da bodočnost dnevnika ne bi smela biti odvisna od razhajanj v manjšini. Občni zbor zavraCa vsakršno rešitev, ki bi se zgledovala po politični lotizaciji, paC pa podpira zamisel o razširitvi lastništva, ki jo je že pred Časom predlagalo založniško podjetje DPZ-PR.A.E. S tem v zvezi obvezuje novo pokrajinsko vodstvo zveze, naj se aktivno zavzame, da bi bil ta naCrt Cimprej uresničen. Podobno resolucijo je sprejel tudi goriški občni zbor z dodatno zahtevo, da se okrepi goriško uredništvo Primorskega dnevnika. svoja gledanja na sedanji politični trenutek še Marino Vocci za gibanje Oljke, Sergij Lipovec za SKP in Luigi Bianchi za DSL. Sledila je večurna razprava, v katero so posegli številni delegati. Neva Lupine je spregovorila o mladinskem delovanju, o težavah pri organiziranju mladine in o poskusih vsiljevanja nekaterih pobud in stališč s strani drugih organizacij, ter orisala delovanje tabornikov RMV. Livio Valencie je spregovoril o delovanju ZSSDI in o problematikah športnega delovanja: pri tem je naglasil po eni strani dosežke, med katere spada priznanje s strani vsedržavnega olimpijskega odbora CONI, na drugi pa težave, s katerimi se spoprijema športno delovanje. Lucijan Malalan se je zahvalil za solidarnost, ki so mu jo izrazili v njegovem boju za uveljavitev slovenščine in predvsem ob rubežu, ki ga je bil deležen pred nekaj dnevi. Daljši poseg je imel Ace Mermolja, ki se ni omejil na vprašanje odnosov med ZSKD in SKGZ, v kateri naj prevladata »lahka struktura in aktivni možgani« v iskanju novih rešitev, idej in idealov, ampak se tudi jasno opredelil do napadov s strani slovenske desnice in do delovanja levice, v kateri mora odigrati svojo vlogo tudi SKGZ. Po posegu Brede Pahor o Primorskem dnevniku, ki ga objavljamo na ločenem mestu skupaj z resolucijo, ki jo je obCni zbor soglasno odobril, je nastopil Igor Gabrovec, ki je spregovoril o reorganizaciji Zveze in o pristopu do mladinske stvarnosti, potem še Alojz Debeliš, ki je posvetil poseg vprašanjem kmetijstva in kraškega parka, ter Edvin Švab, ki je naglasil vlogo Zveze kot laične organizacije z »vpeljanim in uveljavljenim zaščitnim znakom«. Aleksandra Pangerc je nastopila v imenu mladih slovenskih pod- jetnikov, ki delujejo v okviru SDGZ, Dušan Udovič je posvetil pozornost Primorskemu dnevniku in vprašanju enotnosti v manjšini, Vojko Kocjančič problemu družbenega gospodarstva in premoženja, Žarko Hrvatic publicizaciji Glasbene matice, Branko Jazbec pa novemu zagonu, ki ga potrebuje Zveza. O vprašanju naravnih parkov je spregovoril Lojze Abram, o skladu Mitje Cuka Stanislava Sosič, o skrbi za starostnike Evgen Dobri-la. Jože Koren je spregovoril o problemih aktivistov, Adrijan Semen pa o enotnem predstavništvu in o vprašanju glasbenega šolstva. Na koncu so izvolili nov 66-elanski pokrajinski svet za Tržaško ter novega pokrajinskega predsednika in sicer Branka Jazbeca. Poročilo Suadama Kapiča Predsednik pokrajinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze Sua-dam Kapic je v svojem poročilu izhajal iz delovanja organizacije v zadnjih letih, ko se je začela korenita prenova z namenom, da bi v spremenjenih družbenih, gospodarskih iti političnih razmerah našli ustreznejše odgovore na potrebe in pričakovanja slovenske narodne skupnosti. Devetdeseta leta so prinesla obdobje silovitih in hitrih sprememb, ki jih spremljajo tudi veliki dvomi in redke gotovosti, je dejal Kapic, zato manjšina in njene organizacije iščejo nove oblike delovanja, ki bi skupnost utrdile in ji nakazale pot za naprej. Tudi v najnovejšem Času, ki ji ni vedno naklonjen, je SKGZ s svojo 42-letno zgodovino potrdila svojo vlogo, upravičila mesto, ki ga s svojimi Članicami zavzema v manjšini, Čeprav nima pretenzije, da bi zastopala vse elane skupnosti. Za seboj ima široko Članstvo, usklajuje in povezuje zelo različne sektorje dejavnosti in daje vselej prednost skupnim interesom pred posamičnimi. Aktualne ostajajo tudi vrednote, na katerih je SKGZ gradila svoje delovanje: laičnost v smislu najširše strpnosti do vseh razlik, antifašizem in narodnoosvobodilni boj, slovenstvo s spoštljivostjo do vseh ostalih, pravica do uporabe jezika v javnosti in naprednost v smislu zavezanosti prizadevanju za pravičnejšo in bolj demokratično družbo. Analizo dogajanj na krajevni in širši, tako državni kot mednarodni sceni, je Kapic zaCel z zmago Illyjeve koalicije v Trstu in z mrzlo prho, ki jo je kmalu nato odprla zmaga desnosredinske koalicije na političnih volitvah leta 1994. Letošnja zmaga Oljke, v kateri se prepoznavajo praktično vse manjšinske politične komponente, je zato razumljivo zbudila veliko upanje tudi v naši skupnosti. Prvi koraki Prodijeve vla- de so opogumljajoči tudi za dvostranske odnose med Italijo in Slovenijo, za katere je manjšina še posebno občutljiva, čeprav -opozarja Kapic - si ne smemo delati utvar, da bomo odslej priCe doslednemu zasuku na področju problematike, ki bremeni odnose med državama. Ne smemo torej držati križem rok, Slovenci moramo soustvariti pogoje za uresničitev naših pravic. Pričakujemo, je dejal Kapic, da bo Cimprej vložen enoten osnutek zaščitnega zakona, neke vrste okvir z osnovnimi zaščitnimi načeli, in da se vzporedno z njim rešijo praktični pereči problemi (priznanje šole v Spetru, publicizacija Glasbene matice, avtonomija slovenske šole, zagotovitev trajnosti finansiranja kulturnih dejavnosti, izpopolnitev slovenskega TV omrežja). Poročevalec se je nato zadržal pri vprašanju političnega in volilnega nastopanja manjšine, pri zagotavljanju njene zastopanosti v izvoljenih telesih in pri vprašanju enotnega predstavništva. Manjšina potrebuje skupno telo in po KapiCevem mnenju bi to bilo lahko nekaj podobnega kot enotna delegacija, vendar z drugačnim načinom izvolitve ali izbire elanov. Nadaljnja poglavja poročila so bila posvečena globoki krizi Trsta, izkušnjam z Illyjevo občinsko upravo, delu okoliških uprav 'in Kraške gorske skupnosti, kraškemu parku in zaščiti okolja. Sledil je pregled delovanja zveze in njenih Članic na vseh za manjšino pomembnih področjih, od kulture, športa in mladih do gospodarstva s posebnim ozirom na krizo bank. Posebno mesto je poročevalec namenil odnosom z matično državo in poseg zaključil z ugotovitvijo, da je moC SKGZ v njeni širini in v njenem statusu zveze organizacij oziroma elanic. ZGONIK / ZAKLJUČNO SREČANJE Tečaj slovenskega jezika Prejšnji teden se je v občinski knjižnici v Sa-ležu zaključil teCaj slovenskega jezika za italijansko govoreče, ki ga je letos prvič priredila zgoniška občinska uprava, oziroma komisija za knjižnico, ki ji naCeljuje svetovalka Alenka Obad. TeCaj, ki so ga zaradi presenetljivega števila obiskovalcev razdelili na dve skupini, sta vodili profesorici Jasna Ravbar in Mojca Švab. Kot je ocenila županja Tamara Blažina, ki je tečajnike pozdravila na zadnji lekciji, je bila pobuda zelo uspešna. Udeleženci so bili zelo navdušeni, navezali so se na predavateljici, ki sta ustvarili res enkratno vzdušje in so izrazili željo, da bi prihodnje leto s teCajem nadaljevali. V kolikor so letos pri nekoliko prenovljenem odboru domačega kulturnega društva RdeCa zvezda usta- novili posebno skupino, ki naj bi skrbela prav za jezikovne teCaje, bo verjetno v naslednjem letu društvo prevzelo organizacijo le-teh. Cilj tečajev je približati ljudi italijanske narodnosti slovenskemu jeziku in kulturi, vzpostaviti z njimi Cim tesnejše stike in ustvariti sožitje med obema tu živečma narodoma. Kljub temu, da so se tečajniki v nekaj mesecih naučili Le osnove slovenskega jezika in se še ne znajo v njem sproščeno pogovarjati, imajo možnost kontakti-rati in se sporazumevati s slovensko govorečimi, ki jih srečujejo v svojem vsakdanjem življenju, v družini, na delu, v prijateljskih krogih. (BIS) RAZSTAVIŠČE MONTEBELLA / OD 21. DO 30. JUNIJA r OBČINA / MOČNIK IN BERDON Številne novosti letos na sejmu Preko 150 razstovljalcev iz 25 držav Letošnji Poletni sejem -48. tržaški mednarodni vzorčni sejem, ki bo od 21. do 30. t.m. na razstavišču pri Montebellu, bo po napovedih vseboval številne novosti. Spremenjena je bila že sama struktura sejemskega komprenzorija; nekatere že dotrajane zgradbe so podrli in tako razširili razstavne prostore ter na odprtem uredili nove kioske in razsvetljene vodomete; publiki so ponovno odprli povsem obnovljeno bivšo konferenčno dvorano paviljona E/F (v kateri bodo namestili veliki ekran za ogled televizijskih prenosov tekem evropskega nogometnega prvenstva). Urejen bo tudi prostor za mlade in za ljubitelje vesolja, otroci pa bodo imeli na razpolago opremljeni prostor za igranje. Letošnjo prireditev, katere se bo udeležilo 150 razstavljalcev iz 25 držav, so včeraj na tiskovni konferenci predstavili predsednik sejemske ustanove Luca Savino, generalni direktor Giorgio Bordoni in tehnični konzulent Fulvio Belsasso. Predsednik Luca Savino pa je predvsem podčrtal posebni strateški pomen tržaškega sejma, ki priteguje pozornost tržišč držav Vzhoda in donavskega območja, ki se spoprijemajo z delikatnimi vprašanji prehoda v gospodarstvo zahodnega modela; podčrtal je tudi važnost prisotnosti Avstrije in držav bivše Jugoslavije, ki bodo prvič skupaj sodelovale na mednarodni manifestaciji; posebno zadovoljstvo je zato izrazil glede prve urad- ne prisotnosti Slovenije na tržaškem sejmu, kar je prav gotovo zelo važen dogodek. Tudi zaradi teh razlogov, je podčrtal generalni tajnik Giorgio Bordoni, ima tržaški poletni sejem točen simbolični pomen in namen: da bi pac Trst postal trajni mednarodni poslovni center. Bossi ni odgovoril na provokacijo AN »Slo je za organizacijsko zadevo,« je bil odgovor voditelja Severne lige Umberta Bossija, ko so ga vprašali, kaj ga je predvčerajšnjim prineslo v Trst. Bossi je somišljenikom govoril v dvorani hotela Savoia, kjer je med drugim spet odprl vprašanje secesije, razlagal, da obstajata dve gospodarstvi, severno, ki deluje, in južno, ki potrebuje pomoC, o Italiji pa je pristavil, da je centralistična, rasistična in kolonialistična. Bossi je bil očitno dobre volje, saj je na provokacijo AN (ko je začel govoriti, se je dvignilo okrog dvajset zastav ob vzklikih Italiji) odgovoril le z »živio Padania«. Nord libero želi manjšino le zlorabljati llly veliko storil za sožitje Občinska svetovalca Peter Močnik in Andrej Berdon sta vCeraj izdala tiskovno sporočilo o vprašanju uporabe slovenskega jezika in o Članku, ki ga je 14. junija v zvezi s tem objavil tržaški dnevnik II Piccolo. Amandmaje k poslovniku je skupina Nord libero predstavila ne da bi se posvetovala s katerimkoli svetovalcem slovenskega jezika, kot Ce bi šlo za vprašanja, o katerih Slovenci nimajo ničesar povedati. Takoj se je izkazalo, da Nord Ubero nima nobenega namena podpreti težnje slovenske manjšine, ampak ga zanima samo njihovo instrumentalzi-ranje. Slovenci v Italiji se že dolgo borijo po politični in pravni poti za zaščito manjšine, pišeta svetovalca, s takim načinom ravnanja pa je problematika zreducirana na menjalno blago in na poskus, da bi prišlo do razkola. Moti tudi demagoško obnašanje Komunistične prenove, ki noCe priznati vidnega izboljšanja odnosov med Italijani in Slovenci, do katerega je prišlo po zaslugi Illyjeve mestne uprave. Svetovalca v tiskovnem sporočilu dodajata, da se Slovenska skupnost ne strinja vedno z vsemi ukrepi tržaškega župana, vendar priznava, da so Illy, njegov odbor in vsa večina v dveh letih in pol upravljanja občine naredili ogromne korake pri razvijanju medetniCnega sožitja in odnosov z republiko Slovenijo. NA POBUDO MSI / PO MESTNIH ULICAH Nacistična demonstracija Vzklikali so proti zakonu Mancino (ki prepoveduje podobne shode), proti Ameriki, za Evropo, poslanca Marca Be-ziccherija, ki se je demonstracije udeležil in ki ni »pozabil« na Istro in Bal-macijo, so odkrito klicali »kamerad«. Včerajšnja demonstracija na Trgu sv. Antona s sprevodom do Sv. Justa, za katero je dal pobudo MSI-Fiamma Tricolo-re, je potekala v povsem nacističnem vzdušju, z zastavami s kljukastim križem, z rasističnimi slogani, vzklikali so celo Priebkeju. Oblasti bi mestu lahko prizanesle takšno predstavo obritoglavcev, žalitve Slovencev, Zidov, raznih političnih osebnosti. Bo neredov ni prišlo (nekaj mladeničev in nostalgikov je prišlo tudi iz drugih mest), zato pa bo pokrajinski urad VZPI-ANPI uradno protestiral proti žalitvi zastave, ki je bila javno razobešena med demonstracijo. TRG GUTENBERG NA OBALNI CESTI Slovenska založniška dejavnost spet v ospredju Sest ranjenih v čelnem trčenju Med ranjenci sta tudi mlada nosečnica in dveletni fantek Včerajšnji predzadnji dan Gutenbergovega trga je bil spet deloma posvečen slovenski založniški dejavnosti, pravzaprav pomembni obletnici vzgojne dejavnosti v sredi slovenske manjšine v Italiji. To je petdesetletnica otroške revije Pastirček. Pod belim platnenim paviljonom ob mizi, na kateri so bile razstavljene zbirke revije, ki so izšle doslej in tudi druge njene publikacije, medtem ko so na belih platnenih stenah viseli izdelki seminarjev za otroke, ki sta jih v prejšnjih dneh vodili Jasna Merku in Vesna Benedetic, sta o reviji spregovorila Bamjan Paulin, predsednik zadruge goriske Mohorjeve družbe, ki revijo izdaja in Olga Tavčar, kot predstavnica redakcije je bila prisotna Se sedanja ilustratorka revija Banila Komjanc. Po kratkem pozdravu v slovenščini je Bamjan Paulin predstavil sedemdesetletno delovanje goriske katoliške založbe in njene sedanje pobude, medtem ko je Olga Tavčar v jedrnatem posegu okvirila Pastirčkovo vlogo med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, zlasti kot izraz katoliškega okolja in v pomoč slovenskim učiteljem, predvsem katehetom tako pri verski kot kulturni vzgoji otrok. (bov) Solidarnost družini Malalan Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin obsoja nezaslišano početje policaje, ki je z rubežem nasilno vdrla v zasebno stanovanje družine Lucijana Malalana iz Trebč, dejanje kije toliko hujše, ker se je zgodilo z vednostjo kvesture. Gre za grobo kršitev državljanskih pravic, ki jih zagotavljajo republiška ustava in mednarodne obveznosti. Zahtevamo, da odgovorne oblasti končno upoštevajo in spoštujejo odločbe ustavnega sodišča glede pravic italijanskih državljanov slovenske narodnsoti, da uporabljajo svoj materin jezik v javnem življenju in v stikih z oblastjo. SKB Tabor izraža družini Malalan vso solidarnost za doslednost v boju za uveljavitev naših pravic. Nezaslišano dejanje je včeraj obsodil tudi pokrajinski odbor VZPI-ANPI ter izrazil družini Malalan solidarnost V bližini naravnega predora na Obalni cesti je predvčerajšnjim popoldne prišlo do težke prometne nesreče: v Čelnem trčenju dveh avtomobilov je bilo ranjenih šest oseb. Peugeot 405 s tržaško evidenčno tablico, ki ga je upravljal 49-letni Gianpaolo Basso, je bil namenjen proti mestu, ko je nenadoma (domnevajo, da je šoferja obšla slabost) zapeljal na nasprotno stran v trenutku, ko je privozil fiat tipo, v katerem so se poleg šoferja, 31-letnega Roberta B’Agostina iz Tržiča, peljale še štiri osebe: 46-letni Roberto Lughi, njegova žena, 45-letna Reni Premk, njuna 20-letna hci Michela Lughi ter 2-letni Christian Marvini. Basso se bo zdravil 40 dni, prav toliko Lughi, medtem ko bo B’Agostino okreval v 15 dneh. Reni Premk se bo zdravila mesec dni, za Michelo Lughi pa so si zdravniki pridržali prozgnozo, ne samo zaradi poškodb, temveč tudi zato, ker je noseča. Malega Christiana so odpeljali v Burlo Garofolo zaradi domnevnega zloma leve noge in močnega udarca v ramo. Delo za gasilce Gasilci so si vCeraj oddahnili: običajnih klicev sicer ni manjkalo, vendar je šlo le za manjše, nezahtevnejše posege, prave malenkosti v primerjavi z delom, ki so ga imeli samo 24 ur prej, ko so jih prvič poklicali že ponoči, potem ko so plameni izbruhnili v hali na Nabrežju Cadamosto 14 v Miljah. Obnavljali so streho, kamor so polagali ka- tranasto gumo, ki je silovito gorela, goreči koščki pa so padali vsenaokoli, tudi na parkirane avtomobile. Bali so se, da se ogenj razširi, na srečo pa so ga le uspeli zaustaviti. Vzrokov požara niso ugotovili. Drugi požar je izbruhnil na Proseku, na hišni številki 14, kjer prebivata 75-letni Fe-derico Taucer in njegova sestra, 73-letna Maria Taucer. Ogenj je izbruhnil v 1. nadstropju, kjer je spal Federico: domnevajo, da je kadil in da je zadremal s cigareto v rokah. Alarm je sprožil eden od mimoidočih, ki je opazil dim. Federica so gasilci našli še v postelji, sobo so ovijali plameni, medtem ko se njegova sestra sploh ni zavedela, kaj se dogaja. Moškega so odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo zdravil okrog 20 dni. Nekaj pred poldne se je gost dim zaCel valiti proti Ul. Molino a Vento, vendar škoda tokrat ni bila velika: ogenj je izbruhnil v nekem opuščenem starem poslopju na Largo Mioni, med ulicama della Tesa in Salem. V poslopju se običajno zbirajo uživalci mamil, ilegalni priseljenci, ljudje, ki nimajo strehe nad glavo. Zaplenili obladla Agenti finančne straže so zaplenili okrog 3 tisoC športnih oblačil, ki so imela ponarejene znamke. Blago je bilo na turškem tovornjaku, ki je bil namenjen v Švico in Nemčijo, v Trst pa so ga pripeljali z ladjo iz Turčije. Šoferja so aretirali. NOVICE Zlata plaketa Zveze zadrug Alojzu Markoviču Zveza zadrug Furlanije - Julijske krajine praznuje 50-letnico. Ta pomembni jubilej je vCeraj proslavljala v Vidmu ob prisotnosti elanov in številnih gostov, med katerimi je bil tudi predsednik dežele F-Jk Cecotti, ki je podčrtal pozornost, ki jo dežela posveča zadružništvu. Ob tej priložnosti so izročili priznanja zaslužnim elanom, med katerimi tudi enemu od ustanoviteljev zveze ter dolgoletnemu ravnatelju in predsedniku Kmetijske zadruge v Trstu Alojzu MarkoviCu-Zvonku, ki je prejel zlato plaketo za 50-letno dejavnost. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Kmečke zveze in Kmetijske zadruge. Ministrica Rosy Bindi z odborniki za zdravstvo Prvo operativno srečanje ministrice za zdravstvo Rosy Bindi z deželnimi odborniki za zdravstvo bo 1. julija v Trstu. Odborniki italijanskih dežel bodo na srečanju med drugim analizirali vprašanja, ki so vezana s preureditvijo bolniš-niškega omrežja; razpravljali bodo o odnosih z Univerzami in o investicijah in tako z Bindijevo nadaljevali prakso, ki so ji sledili s prejšnjim ministrom Guzzantijem. Vest o srečanju deželnih odbornikov z ministrico je vCeraj v Rimu sporočil odbornik Gianpiero Fasola; na rimskem srečanju so odborniki predvsem poudarili, da bi finančni manevri o sanaciji javnih financ ne prizadeli in dodatno okrnili zdravstvenih izdatkov; predvsem pa so poudarili, da je treba prihranke (pridobljene s preureditvijo zdravstvenega sistema) uporabiti predvsem za investicije v zdravstvenem sektorju. Knjiga Antonelle Čarali o kopališčih Ausonia V Trstu so vCeraj predstavili knjigo Antonelle Caroli (izšla je pri založbi Campanotto) o kopališčih Ausonia, ki v sliki in besedi opisuje zgodovino tržaškega zgodovinskega kopališča. Predstavitev je organiziralo združenje Italia no-stra v okviru kampanje o zaščiti zgodovinskega in arhitektonskega zaklada na območju, ki gre od od starega pristanišča pa do kopališča Ausonia. Sedanje kopališče Ausonia je nastalo s spojitvijo (leta 1.936) dveh zgodovinskih kopališč na tržaškem nabrežju. Arhitektinja Antonel-la Caroli, ki je podpredsednica tržaške sekcije Italia nostra, je za ureditev knjige opravila raziskovalno delo po javnih in zasebnih arhivih v sodelovanju s skrbništvom za kulturne dobrine, z državnim arhivom, z muzejem naravne zgodovine in z luško kapitanijo. Monografija P. Pergolisa o civilni zaščiti »Abc civilne zaščite«: to je naslov monografije, v kateri je Pierpaolo Pergolis -prostovoljni Častnik gasilcev- zbral vse osnovne informacije tega sektorja. Podrobno spoznanje civilne zaščite je prebivalstvu lahko v veliko oporo, je dejal Pierpaolo Pergolis na včerajšnji tiskovni konferenci, to znanje pa lahko sluzi tudi za usposabljanje prostovoljcev in za ažurniranje operaterjev. Monografija, ki jo je izdala založba Vdf iz Milana, v prvem delu opisuje kaj so civilna zaščita, sekto-rialni voluntariat, zakon 225/92 o ustanovitvi državne službe in katere so stukture na državni in evropski ravni; poleg tega posreduje vrsto nasvetov o manjših nujnostnih primerih, drugi del monografije pa je v veCji meri namenjen strokovnjakom. Velik del prostora je v knjigi odmerjen civilni zaščiti v Furlaniji Julijski krajini, ki je med najbolj učinkovitimi v Evropi. Oljka določila organizacijsko strukturo Skupščina pristašev gibanja Oljke iz Trsta, ki je v sredo zasedala na sedežu v Ul. Foscolo, je določila svojo organizacijsko strukturo. Določila je osem operativnih področij in izvolila odgovorne, ki bodo sestavljali vodstvo z nalogami koordiniranja. Izvoljeni predstavniki so Fabio Benat-ti, Carmen Ceppa, Stefano Decolle, Stefano Fantom, Claudio Mitri, Anna Maria Mozzi, Paolo Salucci in Tullio VVeber. Na prvi seji vodstva bo izvoljen glasnik gibanja. Openski pevci pod lonjerskim letnikom Člani MePZ Tabor iz Opčin zaključujejo letošnjo sezono in kot vsako leto se bodo tudi tokrat poslovili s takozvanim koncertom »Pod lat-nikom«, ki ga vsakič priredijo v sodelovanju s kakim tržaškim društvom. V Četrtek zvečer, to se pravi 20. t.m., bodo pevci, ki jih uspešno vodi prof. Sveto Grgič, preživeli pod latnikom lonjerskega društva, ki z veseljem sprejema. KB Lonjer-Katinara se med drugim pripravlja na vrsto drugih poletnih večerov, tako bo pod lonjerskim latnikom nadalje kar pestro. Vsekakor, Lonjercem se bo openski zbor predstavil ob 20.30. RAZSTAVA / OB KONCU TEČAJA V Bazovici so »odpili skrinjo« narodne noše Večer obogatil nastop skupine Gallus consort V prostorih Kulturnega društva »Lipa« v Bazovici so v petek proti večeru odprli razstavo izdelkov, ki sestavljajo narodno nošo. Razstava s sugestivnim naslovom »odprle smo skrinjo« je nedvomno pomemben dogodek tako za skupino domačink, ki se je udeleževala tečaja za izdelavo bazovske oziroma kontovelske narodne noše ter za vodjo tega in raznih drugih tečajev Marto Košutovo, kakor tudi za vse Bazovce, saj zgovorno priča, kaj zmorejo pridne roke in kaj zmore želja domačink, da posredujejo nekdanje ljudsko bogastvo mlajšim rodovom. Skratka, Čudovit prikaz neke dejavnosti, ki nas povezuje na narodno poreklo, ki ni le spomin, temveč skladno povezuje našo preteklost s sedanjostjo in utrjuje pot za prihodnost. V dvorani društva »Lipa« je kar šest lutk, oblečenih v narodne noše, pozdravilo obiskovalce, medtem ko so bile stene dvorane polne izredno lepo izdelanih rut, kril, bluz in drugih delov noše, med katerimi so se prepletali lepi venci iz rož. Razstavo »Odprle smo skrinjo« je predstavila s kratkim govorom Mirjam Metlika, ki je orisala dragoceno delo tečajnic ob Martini strokovni pomoči in njihov namen, da ovrednotijo narodno nošo, da tako, »kot z nekakšno rdeCo nitjo povezujejo, je dejala govornica, bogastvo naše kulturne dediščine s sedanjostjo.« Zahvalila se je Marti in izrazila upanje, da bo skupina, ki je sodelovala pri tej pobudi, s svojim delom vztrajala in nadaljevala. Delo bazovskih tečajnic pa naj bi bo tudi zgled drugim krajem na Tržaškem za podobne pobude. _______BAZOVICA / TRIDNEVNI PRAZNIK__________ Še ena pobuda za Stadion 1. maja Praznik prirejata Odbor za ohranitev Stadiona 1. maja in TPPZ S petkovega večera v Bazoviškem domu (foto Križmančič/KROMA) Veliko cvetja je pozdravilo Marto, večer pa je obogatil nastop glasbene skupine Gallus consort, ki je nastopila z izvirnim programom, v katerem se nam je Dina Slama predstavila kot pevka skladb na besedila nekaterih naših pesnikov in tako, skupno z ostalimi člani, prispevala k res izrednemu glasbenemu dogodku in užitku na tej prireditvi. Sledil je ogled noš, ki jih bodo lahko ljubitelji občudovali tudi prihodnjo soboto in nedeljo, nato pa še družabnost, ki je bila res prisrčna in doživeta. Neva Lukeš VEČDNEVNO PROSLAVLJANJE Svetoivančani in njih zavetnik Priložnost za stik mestnih društev Ob najpomembnejšem prazniku za celotno skupnost bodo Svetoivančani kar nekaj dni zapored in nadvse slovesno proslavljali farnega zavetnika. Začelo se bo v petek, 21. t.m. s koncertom v župnijski cerkvi. Ta večer bo zapel mladinski zbor Kresnice pod vodstvom s. Karmen, nato pa bo nastopil s svojim bogatim sporedom mešani zbor Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Sceka in sugestivno cerkveno vzdušje bo dajalo ubranemu petju primeren poudarek. Ker pade letos sv. Ivan na ponedeljek, so obredne slovesnosti nekoliko usklajene in zato bo v stari cerkvici maša s petjem že v soboto 22.6. Cerkvico pob hribom, kjer se je nekoč bohotila vas Sv. Ivan, odprejo samo za to priložnost (maša v stari cerkvici bo tudi v ponedeljek, 24.6. ob 18. uri) in kdor še ni prisostvoval obredu v tem, za SvetoivanCane posebno pomembnem hramu, se lahko pridruži vernikom. Procesija bo letos prenesena na dan vigilije, ker bi se sicer preveč oddaljila od praznika. V nedeljo 23.6. se bo ob 9. uri začel viti izpred župnijske cerkve sprevod z bando, nebom in najsvetejšim ter lepim številom man-derjarskih noš, ob 10. uri pa bo slovesna maša v slovenščini. Letošnje nekajdnevno praznično vzdušje bo doseglo svoj višek s kresom. V nedeljo 23.6. bo ob 21. uri na Stadionu 1. maja kresovanje. Priprave za ta poseben večer so že v teku: fantje cepijo, pripravljajo, nakladajo, kresničke ob potoku se urijo v svojimi lučkami, Tiberio Mami razteguje meh svoje harmonike, Aleksander Furlan pa pregleduje in izbira najprimernejše poezije. Za škamperlovce bo to tudi priložnost, da v tej čarobni noči navežejo plodne stike s člani društev iz Skednja, Berko-velj in Rovt-Kolonkovca, tako da bi se mestna društva ob kresu ogrela za odmevnejše skupne pobude. Na vsak način bo na tem večeru še en izjemen gost: veteran slovenskih poklicnih šoferjev tov. Bubnič, ki je nekoč, v svoji slavni karieri vozil tudi po Sv. Ivanu, bo ob kresu obujal spomine. Toplo bo in veselo! BK V petek popoldne se je na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici začel tridnevni praznik, ki ga skupno prirejata odbor za ohranitev Stadiona 1. maja in Tržaški partizanski zbor P. Tomažič. Oba sta bila že organizatorja podobne prireditve, ki je potekala pred časom na Stadionu 1. maja. Praznik se je začel z nastopom ansambla Keydea. Prisluhnilo mu je kar lepo število udeležencev, ki so prišli na prireditev, da podprejo zamisel obeh organizacij, da prispevajo k ohranitvi Stadiona 1. maja in in hkrati pomagajo partizanskemu zboru pri obnovitvenih delih njegovega novega sedeža na Padričah. Sinoči je udeležence prireditve zabaval ansambel Status Svmbol, Uspeh škedenjskega zbora v italijanskem okolju Skedenjski zbor »Ivan Grbec« je pretekli ponedeljek z uspehom nastopil v domu »Časa di ritravo pro senectutem« v Ul. Mazzini 32, kjer je gostom zapel vrsto prelepih slovenskih, pa tudi furlanskih in drugih pesmi. Vabilo za nastop je prišlo po gostovanju zbora 5. majav prosto- rih združenja »Primo Rovis« v Ul. Ginnastica. Takrat so pevke tako navdušile, v glavnem italijansko občinstvo, da so takoj dobile vabilo za ponedeljkov nastop. S tem nastopom pa je škedenjski zbor, ki ga vodi Boža Hrvatič tudi zaključil letošnjo več kot uspešno sezono. N.L. še pred tem pa je bil v zgodnjih popoldanskih urah odbojkarski turnir. Danes bo imel glavno besedo Tržaški partizanski zbor Finko Tomažič, ki bo ponovil program borbenih in partizanskih pesmi, ki jih je izvedel že na Stadionu 1. maja. Spregovorila bosta v imenu Odbora za ohranitev Stadiona Igor Cancia-ni, v imenu zbora pa predsednik Igor Pavletič. Organizatorji računajo na lepo vreme in na veliko udeležbo ljudi, saj predstavlja tokratni nastop, ne samo lep in pomemben kulturni dogodek, temveč tudi priložnost, da naši ljudje pokažejo svojo pripravljenost pomagati Odboru za ohranitev Stadiona 1. maja in članom partizanskega zbora. Za jedačo in pijačo je dobro poskrbljeno, (ni) PROPADA - PADRICE Društvo in šola v sodelovanju Toliko otrok, mamic, non, pa tudi prijateljev mladine, se že zlepa ni zbralo v zadružnem kulturnem domu v Gropadi, kot v petek zvečer, ko je domače društvo povabilo v svojo sredo učence domače šole Karla Destovnika - Kajuha iz Gropade - Padič, pa še šolarje iz Bazovice, in njihovemu nastopu priduržilo še nastop mešanega pevskega zbora s Padrič, ki ga vodi Sveto Grgič, ter nastop gropajskega zbora, ki ga vodi Anastazija Purič. Bil je izredno lep, po vsebini bogat večer, na katerem so se učenci domačih šol predstavili v narodnih nošah z venčkom narodnih plesov, ki jih je pripravila učiteljica Meri OzbiC. S temi plesi so učenci že uspešno nastopili na prireditvi v Repnu 1. junija, ki so jo organizatorji imenovali »Ples in glasba«, ponovili pa so jo še preteklo sredo v Gropadi, ob otvoritvi razstave risb in dragih izdelkov. In vse te risbe so krasile tudi gropajsko dvorano, v kateri so se zavrteli ob zvokih harmonikarja Andreja naši mladi; pred njimi pa je kot prvi zapel mešani pevski zbor s Padrič »Slovan«, ki se je predstavil z dvema ljudskima pesmima; prav tako z dvema pesmima iz svojega bogatega repertoarja pa je na koncu nastopil še zbor »Skala« iz Gropade. Domačin Silvo pa je večer obogatil še z vrsto diapozitivov iz zgodovine domače šole. Res lep večer, ki je potrdil našo in vsesplošno zahtevo in misel, da se morajo društva Cim bolj povezovati s šolo in tako ustvarjati pogoje za resnično uspele, zelo dobro obiskane prireditve. V imenu domačega društva se je vsem zahvahla predsednica Sonja Milkovič Svečanost v Postojni Skupnost borcev artiljerijske brigade IV. armade . bivše JLA pri Združenju borcev in udeležencev Narodnoosvobodilne vojne v Postojni, prireja v soboto, 22. t.m. ob 10. uri spominsko svečanost v počastitev Dneva državnosti Republike Slovenije. Svečanost bo potekala pred spomenikom generala Levičnika, v Gozdarski srednji šob na Tržaški c. 36 v Postojni. Slovesnosti bo prisostvoval častni oddelek Slovenske vojske, po položitvi venca k spomeniku generala Levičnika pa imel slavnostni govor Lojze Bukovac, nosilec partizanske spomenice 1941. Kulturni del svečanosti bodo izvajati vokalna skupina »Oktet Bori« iz Postojne ter recitatorja Stane Raztresen in učenka OC Antona Globičnika iz Postojne. Takoj po končani komemoraciji bo, prav tako v prostorih Gozdarske šole, zasedanje Zbora skupnosti borcev topniške brigade IV. armade bivše Jugoslavije. Po pozdravu župana postojnske občine Josipa Bajca in izvolitvi delovnih organov zasedanja, bo na sporedu poročilo o delu odbora Topniške brigade, ki ga bo podal predsednik Leon Hvala, razprava o poročilu, izvolitev ati potrditev dosedanjega odbora in nadzornega odbora, izvolitev dveh članov v Osrednji odbor prekomorcev - borcev NOV in predstavnika v OO ZZB NOV Postojna. Prisotni bodo nato sprejeti še delovni program za obdobje 1996-99 in Pravilnik odbora. (jk) PO PROSLAVAH Kosovelove! v Ljudskem vrtu Delovni kolektiv Slovenskega dijaškega doma v Trstu je po velikem, lepem in spešnem slavju ob 70-letnici smrti Srečka Kosovela in 50-letnici dijaškega doma, ki je zahtevalo precejšnjo organizacijsko in delavno zavzetost, končno našel čas za skupen obisk Kosovela v Ljudskem vrtu, kot vidimo na sliki. PRO SEK, KONTO VEL IN GABROVEC Praznovanje petdesetletnikov Prejšnjo nedeljo je 45 petdesetletnikov iz Gabrovca, Kontovela in Proseka (na sliki, foto Sedmak, pred spomenikom v Gabrovcu) skupaj proslavilo pol stoletja življenja. Organizirali so prijeten izlet v Marano Lagunare, kjer so si po kosilu privoščiti izlet s čolni, zelo prijeten dan pa so končali na Proseku z večerjo in plesom. RAZNE PRIREDITVE Bližajo se kresovanja Priprave na Padričah Kresovi se bodo prižgali tudi letos. Po stari tradiciji, ki zna kljubovati slabemu vremenu, bodo letos plameni Se enkrat pregnali “Strige”, Čarovnice. Kres Čarobne moCi bodo prižgali tudi na PadriCah. VaSCa-ni so nad običajem kresovanja Se posebno navdušeni, saj predstavlja enega od vrhov kulturne sezone. Lani so jo PadriCarjem zagodle Strige, ki so prav na predvečer svetega Ivana poslale nad vas temne oblake, dež, burjo in polami mraz. Letos upajo prireditelji v boljše vreme. Praznovanje se bo začelo v petek, 22. trn. Ob 19.30 bodo na igrišču Gozdne zadruge odprli razstavo fotografij PadriCe v naravi; ob tem bodo nagradili najboljši posnetek. Ob 20.30 bodo, vedno na igrišču, nastopili elani AO Jaka Stoka z igro Ivan Ivanka in plesalke KD Škamperle. V soboto, 23. trn., se dogajanje preseli v park Glo-bojner. Nad DraSco, kjer se avtocesta spoji s cesto 202, bodo od 20.30 naprej nastopili MePZ Slovan in harmonikarji, nagrajen pa bo tudi najlepsi venCek. VenCek poljskega cvetja mora po starem običaju viseti na vseh vaških “koluonjah” in odganjati Strige, ki bi se morebiti približale hiši. Po prižigu kresa bodo štartali udeleženci nočnega pohoda; nagrajevanje najboljše skupine bo predvidoma opolnoči. (M.G.) Praznik ŠD Breg na Jami v Boi juncu Športno društvo Breg prireja te dni svoj praznik v Boljuncu na Jami. Prostor ni bil izbran naključno, saj so se mladi Brežani domenili s kulturnim društvom France Prešeren ter s fantovsko in dekliško, da skupaj preuredijo »jamo«. Mladi BoljunCani bodo prav tu priredili tradicionalno vaško šagro prihodnji konec tedna, o kateri bomo še poroCab. Športni praznik se je začel vCeraj z odprtjem kioskov z jedmi na žaru, slaščičarni, hladnimi pijačami in domaCo kapljico ter z zabavo ob zvokih ansamblov Status Simbol, Long Sirnik in Happy Day. Danes bo na sporedu tudi kulturni program, ki se bo začel bo 18. uri. Nastopal bodo godba na pihala Breg, že vsem znani vaški klepetulji Vanka in Tonca ter glasbeno vokalni kvartet, ki ga sestavljajo Nadja, Gabrijela, Peter in Magda. (M.S.) Proslava 200-ietnice zvonika v Mavhinjah V Mavhinjah bo danes veliko slavje, na katerega se pripravljajo domačini iz Mavhinj, Vižovelj in Cero-velj s svojim SKD "Cerovlje Mavhinje”, ki je povabilo k sodelovanju tudi moški pevski zbor "Fantje izpod Grmade” in dekliški zbor "Devin”. Celotna prireditev bo potekala pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete in je posvečena 200-letnici cerkvenega zvonika v Mavhinjah. Dopoldne bo v mavhinjski cerkvi slovesna maša ter likovni nateCaj ex tempore na temo "Naš Kras”. Zvečer se bo kulturni program začel z nastopom pritrkovalcev zvonov. Sledila bo predstavitev brošure "Zvon sem slišal pod nebom nocoj” ter recital z istim naslovom. V prostorih bivše osnovne šole "Josip Murn-Aleksandrov” si bodo udeleženci proslave lahko ogledali razstavo slik in fotografij o kraških jamah, ki jo pripravlja Jamarski odsek društva "Grmada” iz Mavhinj. (N.L.J VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 16. junija 1996 BENO Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 6.52 in zatone ob 20.59. Jutri, PONEDELJEK, 17. junija 1996 ADO VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,1 stopinje, zračni tlak 1025,5 mb narašča, veter vzhodnik 19 km na uro, vlaga 19-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Peter Da-miani, Erik De Paulis, Martina Gerzel, Eleonora Mas-sarotto, Caterina Bazec, Beatrice Taverna, Alessan-dro Pes, Alessandro Scro-be, Vittorio Norbedo, Cri-stina Besinovic, Edoardo Turrisi, Nicole Scroba, Stefane Milillo, Francesco Carletti, Gabriele Ziža, Be-nedetta Carbone, Giulia Milocco. UMRLI SO: 83-letna Maria Ferfoglia, 89-letni Vir-gilio Dragovina, 91-letni Antonio Bonazza, 81-letni Pietro Boschian, 87-letni Giordano Stebel, 86-letna Pierina Trampuš, 59-letni Mario Stradi, 76-letna Va-leria Bordon, 70-letni Francesco Primitivo, 75-letna Brunetta Buonanotte, 73-letni Armando Bonifa-cio, 83-letni Giorgio Grego-rutti, 86-letna Giuseppina Frizziero, 89-letna Bianca Morpurgo, 68-letni Olivie-ro Radin, 85-letni Antoni-no D’Aquino, 74-letna An-na Viola, 88-letna Lidia Gherdol, 60-letni Lucio Fragiacomo, 94-letna Caterina De Pelka, 89-letna albina Ladogna, 87-letna Ele-na Colomban, 51-letni Franco Mesar, 80-letni Antonio Cernaz, 42-letni Cri-stiano Pappucia, 68-letni Bernardo Coccia, 50-letni Sergio Miniussi, 62-letni Duilio Visentin, 85-letna Nella Benigni, 84-letna maria Potrata, 72-letni Silvano Marisan, 83-letna Giuseppina Volarič, 93-let-na Maria Morettoni. OKLICI: uradnik An dre Visintin in praktikantka v študiju komercialista Sabina Rubino, električar Stefane Gašperini in uradnica Federica Bandi, uradnik Roberto Bacci in uradnica Luciana Derndich, častnik El Andrea Tiveron in solnica Barbara Tertan, uradnik Stefano Lubiana in uradnica Barbara Fratnik, pleskar Tiziano Capuzzo in v pričakovanju zaposlitve Cristina Pontini, delavec Mauro Vigini in tajnica Luciana Benci, prodajalec Adriano Germani in vzgojiteljica Maria Biraghi, delavec Edoardo De Biasio in v pričakovanju zaposlitve Silvana Gerdol, uradnik Fabrizio Ausiello in uradnica Sonia Micor, elektronski tehnik Giuliano Bidus-si in uradnica Martina be-nevoli, železničar Luciano Calcaterra in uradnica Rosa Pasquariello, podjetnik Fabrizio Bacer in uradnica Gabriella Aloia, uradnik Massimo Munaro in univ. študentka Valeria D’Ales-sandro, poslovni posrednik Massimiliano Mirelli in nepremičninski agent Luisa Serra, trgovec Piro Polikron in gospodinja lo-landa Locche, uradnik Roberto Renelli in socialna asistentka Bruna Toich, bolničar Gianni Porro in uradnica E lisa Cini, uradnik Alessandro Rusin in uradnica Patrizia Gulli, električar Cristiano Vojtis-sek in uradnica Paola Guercini, trgovec Lorenzo Preda in Solnica Gristiana Fereghin, trgovec Gabriele Angelozzi in uradnica Laura Cosulich De Pečine, finančni stražnik Gianmario Pazzaglia in grafična operaterka Fulvia Menegon. 12 LEKARNE NEDELJA, 16. junija 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89, Zgonik (tel. 225596). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 ACT AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI KONZORCIALNO PREVOZNO PODJETJE TRST DANES 16. JUNIJA 1996 STOPIJO V VELJAVO NOVE PROGE JAVNIH PREVOZOV NA KRAŠKI PLANOTI. ACT NUDI OBČANOM INFORMACIJE: ^ ZELENI TELEFON 1670-16675 INFORMATIVNI MATERIAL: V V URADIH PODJETJA V ULICI D’ ALVIANO 15 IN V ULICI S. CILINO 99 V NA AVTOBUSIH V POSEBNIH NABIRALNIKIH V NA TRAMVAJSKI POSTAJI NA OPČINAH V POSTAJA ACT NA PROSEKU (trg - danes, 16. 6.) V PRI PRODAJALCIH VOZOVNIC/ABONMAJEV Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 634144). Od PONEDELJKA, 17. do SOBOTE,.22. junija 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Šentjakobski trg 1. OPČINE, Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Šentjakobski trg 1 (tel. 639749). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20: ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ZAHVALA Liliana Možina por. Busletta Vsem, ki so nam bili blizu v tem težkem trenutku se iskreno zahvaljujemo. DRUŽINA Trebče, 16. 6. 1996 16. 6. 1990 16. 6. 1996 Franc Resinovič V spominu vsem, ki so ga imeli radi. SVOJCI Trst, 16. 6. 1996 14. 6. 1991 14. 6. 1996 Savina Remec Pet let te že ni več in vendar si ves ta čas vedno z nami. Nerina in vsi, ki so te imeli radi Trst, 16. 6. 1996 t Tiho je odšla Angela (Pierina) Košuta vd. Sirk Po pogrebu sporoča žalostno vest hčerka Maruša Ljubljana, Križ, 16. 6. 1996 t V Mavhinjah je umrl Stanko Žužek Naj mu bo lahka domača zemlja SKD Cerovlje-Mavhinje ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin pokojne Olge Terčon Posebna zahvala g.e zdravnici Veri Paladini, bolničarki Nadji Pertot in Silvani Zivic, ki so jo z ljubeznijo in skrbnostjo spremljali v dolgi in težki bolezni. SVOJCI Mavhinje, 16. 6. 1996 Ob smrti drage Olge Terčon vd. Sirca izreka svojcem iskreno sožalje SKD Cerovlje Mavhinje ZAHVALA Dea Dagnelut por. Sancin Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali. SVOJCI Boljunec, 16. 6. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Pepija Slavca se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočusvovali in počastili njegov spomin. Družina Križpot, Prebeneg, Lonjer, 16. 6. 1996 Ob izgubi dragega očeta izrekata Andreju in družini iskreno sožalje Silvano in Igor Cok Andrej, najgloblje sožalje ob nenadni izgubi očeta Alex, Anita, Dunja, Jana, Jasmina, Lara, Nataša t Prerano nas je zapustil naš dragi Franko Mesar Za vedno boš ostal v naših srcih Žalujoči: žena Nada, sinovi Andrej s Paolo in malim Samuelom, Martin in Kristjan ter ostali sorodniki Pogreb bo jutri, 17. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v trebensko cerkev. Trebče, Zagorje pri Pivki, 16. 6. 1996 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noCi, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni (S. Gregorčič) Dragi Franko, ohranili Te bomo v najlepSem spominu svaka Emil in Danilo z družinama Bazovica, 16. 6. 1996 Ob izgubi dragega Frankota izreka prizadeti družini iskreno sožalje družina Grilanc Ob prerani izgubi očeta sočustvujejo z Martinom Damjan, Marjan, Iztok, Borut, Igor, Monika, Erika in Ivana Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo s Kristjanom in družino Daša, Ingrid, Monika, Tamara, Tatjana, Bogdan, Matej, Sebastjan Ob izgubi dragega moža in očeta izreka ženi Nadi ter Andreju, Martinu in Kristjanu iskreno sožalje Mladinski krožek Bazovica Prezgodaj nas je zapustil nas dragi prijatelj in planinec Franko Mesar. Iskreno sožalje ženi Nadi in sinovom planinci SZ Sloge in SK Devina Ob nenadni izgubi dragega očeta Franka Mesarja izreka iskreno sožalje sinu Martinu in družini Godbeno društvo V. Parma ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje romMMSM Mečni m« tla v sredo, 19. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20, il. nad) Vabljeni predsedniki in predstavniki vseh društev in skupin, včlanjenih v ZSKD na Tržaškem območju. SKD CEROVLJE- MAVHINJE prireja v sodelovanju z dekliškim pevskim zborom Devin in moškim zborom Fantje izpod Grmade danes, 16. t. m. PROSLAVO OB 200-LETNICI MAVHINJSKEGA ZVONIKA Program: ob 10.30 maša, ob 11.30 ex -tempore za otroke in amaterje, ob 20.30 kulturni spored z nastopom pritrkovalcev in recitalom “Zvon sem slišal pod nebom nocoj". Na ogled bo tudi razstava slik o kraških jamah (JK Grmada). Vljudno vabljeni! H MePZ Primorec prisrčno vabi na Zaključni Koncert zborovodja: MATJAŽ SČEK v torek, 18. t. m., ob 21. uri v cerkvi sv. Andreja v Trebčah GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ Glasbena Sola Babna hiša - Ricmanje Sreda, 19. t. m., ob 18. uri - podeljevanje spričeval -diplom - potrjevanje vpisa za novo šolsko leto - vpisovanje novih gojencev: pripravnica od 5 do 7. leta individualni pouk pihal, trobil, tolkal in pomož. klavirja (od 8. leta dalje) Nastopa šolski pihalni orkester KINO ARISTON - 18.30, 21.30 »lo e il re«, i. Franco Nero, Laura Morante; »I 600 gior-ni di Salo«, r. Nicolo Ca-racciolo. EKCELSIOR - 18.25, 20.20, 22.15 »Girl 6 - Sesso in linea«, r. Špike Lee. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Il profumo del mosto selvati-co«, i. Keanu Reeves. AMBASCIATORI 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Il primo cavaliere«, i. Richard Gere, Sean Connery. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »A Wong Foo - Grazie di tutto! Julie Nevvmar«, i. Patrick Swayze, Wesley Snipes. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gin le mani dal mio periscopio«. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST - Drž. cesta 202 - III. km Rocol (Callata) anagr. št. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 KD F. PREŠEREN Boljunec prireja 21., 22., 23., 24. junija ŠAGRO NA JAMI Igrali bodo: Mistery man - Dylan dog, Status Symbol, Long Žlunk in Happy day. ‘ Vabljeni! Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stowe. NAZIONALE 4 - 17.00, 19.30, 22.00 »Goodbye Mr. Holland«, i. Richard Drey-fuss. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le cameriere lo vogliono duro«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.20, 20.15, 22.10 »Diabolique«, i. Sha-ron Stone, Isabelle Adjani. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Fargo«, r. Joel Coen, i. Frances McDor-mand, Steve Buscemi. LUMIERE - 20.30, 22.15 »Le affinita elettive«, r. Paolo in Vittorio Taviani. M PRIREDITVE ŽUPNIJA REPENTA- BOR vabi jutri, 17. t. m., ob 20.30 v hladu in zavetju taborskih zidov na recital »En zvon sem slišal pod nebom nocoj«, ki ga bo oblikovalo SKD Cerovlje-Mavhinje v sodelovanju z MPZ Fantje izpod Grmade in DPZ Devin. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na zaključni nastop gojencev Glasbene šole v torek, 18. t. m., ob 18. uri v srednji šoli v Nabrežini. KD LIPA vabi na ogled razstave narodnih noš "ODPRLE SMO SKRINJO”. Urnik razstave: 16., 22. in 23. junija od 18. do 21. ure. TPPZ "Finko Tomažič” in Odbor za ohranitev stadiona 1. Maj prirejata danes, 16. junija KULTUR-NO-SPORTNI PRAZNIK FAK & COPY Sonja Blasina Ul. Martiri della Liberta, 6 - 34134 - TRST Tel. - Fax 040/364932 - FOTOKOPIJE - SERVICE FAX (SPREJEM IN POŠILJANJE) - TIPKANJE TEKSTOV (TUDI Z MAGNETOFONSKIH POSNETKOV) Športno rekreativno društvo VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 21., 22., 23. in 24. junija V petek, 21. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, od 21. do 01. ples z ansamblom Long Zlunk ( med plesom tekma v žaganju) V soboto, 22. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, tekma v briškoli - 64 pari, ex tempore za mladino do 16. leta, ob 19. uri zabavne igre, od 21. do 01. ples z ansamblom Kraški kvintet V nedeljo, 23. t. m., ob 9.30 tekma v skrlah, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18. uri tekma v košnji, ob 19. uri igre za otroke, od 21. do 01. ples z ansamblom Venera V ponedeljek, 23. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 2T. do 01. ples z ansamblom Adria kvintet { med programom nastop dramske skupine Rdeča zvezda iz Saleža) ŠD PRIMOREC - Trebče prireja ŠPORTNI PRAZNIK na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču dne IB., 22. in 23. t. m. Vsak večer ples ob zvokih ansambla Key idea. Dobro založeni kioski s pristnimi specialitetami. ŠD BREG priredi 16. in 17. t.m. na jami v Boljuncu Danes, 16.t.m„ ob 18, uri godba na pihala Breg, Vanka in lonca ter kvartet Magda, Nadja, Gabrijela in Peter; ob 20. uri ples z ansamblom Long Šlunk. Jutri, 17. t.m. ples z ansamblom Status Symbol. Vsak dan bodo delovali dobro založeni kioski. na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Igrali bodo ansambli Keydea, Status Symbol in Adria kvin-tet;danes , 16. junija, bo ob 18. uri koncert TPPZ ”P.Tomažič”. Vabljeni! SKD VIGRED vabi v četrtek, 20.t . m. na šolsko dvorišče v Sempolaju ob 20.30 na ZAKLJUČNO PRIREDITEV. Nstopajo: OPZ in plesna skupina Vigred ter mladi glasbeniki. V slučaju slabega vremena bo prireditev v sredo, 26. t. m. SKD GRAD priredi v društvenih prostorih pri Banih v petek, 21. t. m., ob 20.30 TRADICIONALNI SVETOIVANSKI PRAZNIK na katerem bo tudi otvoritev fotografske razstave Maria Magajne. Na predstavi bosta nastopila tudi MePZ Višava od Ferlugov in zbor sv. Florjan od Banov. Fotografska razstava bo nadaljevala tudi v soboto, 22. in v nedeljo, 23. t. m. ter v soboto, 29. in nedeljo, 30. t. m. od 17. do 20. ure. V ČAST farnemu zavetniku bo v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v petek, 21. t. m., ob 20.30 koncert mladinskega zbora Kresnice pod vodstvom s. Karmen in MePZ Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Sceka, v soboto, 22. t. m. bo ob 20. uri v stari cerkvici maša s petjem in v nedeljo, 23. t. m. bo ob 9. uri izpred župnijske cerkve procesija z nošami in bando. Se istega dne bo ob 21. uri na Stadionu 1. maj kresovanje ob zvokih harmonike Tiberija Maurija, verzih Aleksandra Furlana in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Peterlinova dvorana Gost sklepnega večera v sezoni bo LIVIO ISAAK SIROVICH Avtorja uspešnic, ki sta močno povezani s tržaško zgodovino, bo predstavil PAOLO PAROVEL. Začetek ob 20.30. obujanju spominov priljubljenega tov. Bubniča. Vljudno vabljeni! SKD VIGRED prireja v nedeljo, 23. t. m, ob 20. uri na Sempolajskem “kalu“ KRESOVANJE. Ža IZLETI TPK SIRENA vabi elane v nedeljo, 23. t. m. na izlet v RADOVLJICO z ogledom Čebelarskega muzeja, Sivčeve hiše in starega jedra s kosilom pri “Lectarju" ter v KROPO z ogledom žebljarskega muzeja in Vigenjca. Prijave v ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure. H ČESTITKE Danes praznujeta zlato poroko DORKA in KARLO SANCIN. 50 zlatih poljubčkov jima pošiljajo vnuki Jelka, Devan in Alen. Loterija is. mn 1996 BARI 8 30 14 24 71 CAGUARI 7 4 12 79 59 FIRENCE 25 66 62 57 15 GENOVA 82 40 22 37 5 MILANO 27 5 39 79 4 NEAPELJ 90 27 33 9 29 PALERMO 65 9 19 49 34 RIM 32 69 7 78 90 TURIN 67 68 28 51 35 BENETKE 42 35 ENALOTTO 60 75 44 1 1 1 2 1 2 2 X 2 X 1 2 KVOTE 12 107.091.500,- 11 3.278.300,- 10 273.400,- Draga URŠKA, 9. »vročih« poljubčkov ti pošiljajo sošolci III. razreda COŠ F. Venturini iz Boljunca. Naša draga ALOJZIJA OLENIK praznuje jutri svoj 91. rojstni dan. Da bi bila še mnogo let zdrava in sreCna med nami ji želita hčeri Nadja in Danica, vnuki, pravnukinje in vsi, ki jo imajo radi. V Repnu se je v petek, 14. .m . STOJAN veselil, ker je svoj rojstni dan slavil. Se veliko zdravih dni mu želijo iz družine vsi. V Stajah HEIDI živi in danes svoj rojstni dan slavi. Da bi se tudi s kozami razumela ji želi Štajerska klapa vesela. H ŠOLSKE VESTI OTROŠKI vrtec Boršt vabi na razstavo ročnih del danes, 16. t. m. od 8.30 do 12. ure in od 17. do 19. ure in jutri, 17. t. m. od 8. do 10. ure. Na ogled so tudi diapozitivi o sodelovanju z vrtcema od Domja in iz MačkoIj in likovni izdelki otrok zadnjega letnika otroškega vrtca in prvega razreda osnovne sole iz Boršta. OTROCI šempolajskega vrtca vabijo na razstavo, ki bo danes, 16. t. m. od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Vabljeni! UCENCI in učiteljstvo COS F. Venturinija vabijo na ogled razstave likovnih in ročnih del, ki bo v šolskih prostorih danes, 16. t. m. od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure in jutri, 17. t. m. od 10. do 12. ure. OTROCI in vzgojiteljice otroških vrtcev iz Nabrežine in Devina vabijo v petek, 21. t. m., ob 18. uri v Župnijsko dvorano v Nabrežini na ogled otroške igrice “Slonček JakonCek v cirkusu BoCko". Pridite, ne bo Vam žal! □ OBVESTILA FOTOGRAFSKI STUDIJSKI KROŽEK Zarek iz Sežane priredi fotografski ex tempore KRAS '96 danes, lO.t.m. na prosto temo z območja Krasa. Odprt je vsem ljubiteljem fotografije z obeh strani meje v dveh skupinah. 1. do 16. leta starosti, 2. nad 16. letom. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ dvema dia filma (24 x 36), ki ju prinese s seboj. Obvezni so filmi za postopek razvijanja E-6(dia). Vpisnina znaša 1.000 tolarjev za en film in Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi7 Nabrežje O. Avgusta ZGONIK drž.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 DEVIN-NABREZINA drž.c. 14 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Nedo in Fulviota je osrečilo rojstvo prvorojenke Irene Iskreno Čestitamo srečnima staršema, Se posebno pa noni Ude in nonotu Mirkotu, mali Irene pa želimo veliko sreče v življenju MePZ Slovenec-Slavec in PD Slovenec Alenki, Zvonku in prvorojenki se je pridružila mala Jana Iskrene čestitke družini izrekata ZPZ in MPZ Igo Gruden 1.500 za dva , ob vpisu. Vpisovanje bo danes med 8. in 20. uro ob vhodu v stari del Štanjela. Vračanje posnetih tuljav je nepreklicno do 20. ure danes, 16. t.m.. Za razvijanje in okvi-ritev dia poskrbi prireditelj. Petčlansko žirijo sestavljajo priznani strokovnjaki. Predvajanje in nagrajevanje bo v soboto zvečer 29. t.m. v Štanjelu. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN priredi v prostorih Zadružne kraske banke v sredo, 19. t. m., ob 20.30 okroglo mizo na temo STARI IN NOVI PROGRAM IN NAČRTI ZA OPČINE. Vabljeni prebivalci Opčin, Banov in Ferlugov. SD SOKOL vabi ljubitelje Športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 ur odbojke, ki se bo odvijal v soboto, 13. in v nedeljo, 14. julija nepretrgano 24 ur. Vsa pojasnila glede turnirja, programa in pravil igre ter vpisovanja dobite na tel. št. 208065 ( Tanja in Lara) in 299632 (Marjanka v večernih urah). Pohitite! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst bo svoj 26. poletni pevski seminar organizirala letos v Radencih od 11. do 17. avgusta. Vzporedno s pevskim seminarjem bo potekal teCaj za mlade organiste. Vpisovanje sprejemajo odborniki ZCPZ do 20. t.m. MALI OGLASI tel. 040-361888 Milič [O in Grilanc SERVIS TV - VCR jfkjt*, ANTENE TV - SAT Prosek 101 B Tel, 040/251371 UGODNO prodam klimatsko prenosno napravo "Pinguino De Longhi” popolnoma neizkoriščen. Telefonirati od ponedeljka, 16.t.m. dalje na st. 44555 (13. - 15. in od 19. dalje). V DOLINSKI občini prodam hišo z vrtom potrebno poravil. Tel. st. 040/226225. LESTVE za nabiranje ceSenj ali za katerokoli drugo potrebo? Dobite jih pri Pohištvo KorsiC - Ul. San Cilino 38 - Trst. Tel. St. 040/54390, fax 350150. HIŠO z vrtom prodajamo v Vižovljah. Tel. St. 369907 (v uradnih urah). PRODAM celotno opremljeno hišo 500 kv. m vrta, razgledom na morje. Tel. St. 040/422010 - ob uri obedov. NA OPČINAH prodajamo v mirnem in lepem predelu enostanovanjsko in dvostanovanjsko hišo z zemljiščem v zaCetni fazi gradnje. Informacije na tel. St. 040/214162 med delovnim Časom. SLOVENCI zamejci pozor! Na lepi sončni legi v Komnu na Krasu prodam vseljivo, urejeno družinsko hiSo z vrtom. Informacije Tonček - Komen 4 - Slovenija. PRODAM gliser 4 m z motorjem Johnson 25 in vozičkom za približno 4.000.000 lir. Tel. št.040/ 229100. VALVAZORJA, 1. izdajo (1689), prodam najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1-34170 Gorica, pod šifro “Valvazor". PRODAM bas kitaro Vani aha BBN-5 na pet strun, staro šest mesecev. Cena 800.000 lir po dogovoru. Tel. št. 214527 ob uri obedov. NUJNO kupim avtomobil v dobrem stanju za primerno ceno. Tel. št. 228390. PODJETJE v obrtni coni Dolina išCe izkušenega ključavničarja (saldocar-pentiere). Tel. št. 040/228563 (8-12, 13-18). PODJETJE išCe mlado in sposobno osebo za skladišče v Trstu, z znanjem srbohrvaščine. Pismene ponudbe v italijanščini poslati na Publiest, Ul. Valdi-rivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Skladišče". GOSPA srednjih let nudi pomoč v gospodinjstvu trikrat tedensko. Tel. št. 0038667/82551. AVTOMEHANIČNA delavnica in avtokaroserija Guštin, Ul. Carsia 45, išCe resnega avtokleparja- delavca. Tel. št.040/ 214522. NUDIM pomoč starejši onemogli osebi, nekaj ur dnevno, tudi v večernih urah. Tel. št. 573560. RABITE pomoč in družbo za starejšo osebo med poletnimi počitnicami! Prosta sem 24 ur dnevno. Pisati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod šifro" Poletje". LJUBIM otroke vseh let in starosti ter nudim pomoč mamici ali družini kot otroška varuška. Urnik po dogovoru. Tel. št. 828251. PREVAJAM iz slovenščine in hrvaščine v italijanski jezik in obratno. Tel. St. 0481/81965. DAJEMO v najem prostor primeren za urad ali ambulanto v centru Boljunca. Tel. (040)227052 od 14. do 15. ure. DAM v najem stanovanje v predmestju z vrtom za nerezidente. Tel. st. 826459 v večernih urah. SOBO oddajam za krajše obdobe. Tel. St. 228438. V NAJEM nudimo prostor v centru mesta primeren za trgovino. Klicati na tel. St. 040/300826 (8-16). OSEBE brez lastnega prevoznega sredstva peljem na krajše izlete, ekskurzije, krajše letovanje ali nakupovanje. Tel. St. 228438. . OSMICO imajo pri MiSkotu na Opčinah, Ul. delle Peonie/ul. Potonik št. 3. OSMICO je odprl Ladi Rebula - Repnic 2. Vabljeni. OSMICA je v Medji vasi St. 1 pri Zupanovih. OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO je odprl Arnal-do Belota, Tržaška št. 4, Doberdob. Pristno kraško vince. IZGUBILA sta se psa (spinone italiano) samec, rjave barve in boxer, samička rdeckasto-rjave barve s prestriženimi uhlji v okolici Boršta. Tel. dr. Gi-glio (040) 228293. MARGARET in BORIS vabita prijatelje in znance, da ju obiščejo na osmici pri Nadliškovih na Katina-ri, Ul. Casteliere 79. GOSTILNA Laure Cra-snich v Križu išCe natakarico (v petekih, sobotah in nedeljah). Telefonirati na št. 220221. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-Ul. Valdirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 ______ŠTEVERJAN / POKRAJINSKI OBČNI ZBOR SKGZ_ Čvrsti v svojih koreninah in odprti novim izzivom Dr. Karlo Devetak potrjen na predsedniškem mestu Delovno predsedstvo občnega zbora (foto Bumbaca) PROSTA CONA / RAZSODBA TAR Najbrž še letos na voljo metan po znižani ceni Zavrnjen priziv grosistov Zadnja tri leta niso bila lahka za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, ki se je v tem Času znašla pod nasprotujočimi si pritiski po eni strani desnice na oblasti v Italiji in zaostrovanja ob meji, po drugi pa tudi sil v manjšini sami in Sloveniji, ki so ji oporekale pravico do obstoja. »Nasa ladja je v teh letih res sla skozi nekaj hudih neviht«, je v uvodnem poročilu na včerajšnjem 3. pokrajinskem obenem zboru zveze na Bukovju ugotovil predsednik Karlo Devetak, »kljub vsem preisku-som pa je ladja ostala cela, se utrdila in se pripravila na nove izzive«. Prav tem novim izzivom je predsednik posvetil svojo pozornost. Jih bo zveza znala sprejeti? V kolikšni meri bo sposobna izvajati svoje poslanstvo pri ohranjevanju našega jezika, kulture in zavesti na Goriškem? V kolikšni meri bo resnično subjekt družbenega življenja v tem prostoru? Devetak je v analizi zunanjih dejavnikov našel nekaj pomembnih razlogov za optimizem: uveljavitev Oljke, izvolitev senatorja Darka Bratine, preseganje najskrajnejših protislovenskih stališč v mestu. Vse to so pozitivni dejavniki, ki pa jih bo moralo spremljati iskanje boljšega sodelovanja z italijanskimi sodržavljani in tudi med vsemi pripadniki naše narodnostne skupnosti. Devetak je omenil tudi nezaupanje, ki ga Slovenci imamo do oblasti: »Le pravno varstvo naših pravic bo prispevalo, da se bomo lahko otresli tega nezaupanja«. Odnosi s Slovenijo so tudi izredno važen dejavnik, toliko bolj po podpisu sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v Evropi: ti odnosi morajo biti Cim boljši, presegati je treba pogojevanja, ki izvirajo iz ozkih strankarskih interesov, manjšina se mora naglo pripraviti na revolucijo v gospodarstvu, ki bo nastopila z odpravo meje med državama. Odnos SKGZ - SSO mora upoštevati, da so osnovni cilji skupni in terjajo sodelovanje, obenem pa sta si organizaciji konkurenčni, kar je lahko dodatna stimulacija za izboljšanje delovanja. Postavlja se vprašanje pravičnejše delitve sredstev, pri Čemer delitev na pol ne odraža opravljenega dela, je dejal Devetak, mimo tega pa morata .organizaciji najti skupen jezik v skrbi za mlade, za šole, za sredstva obveščanja. Znotraj SKGZ, ki je že federativna organizacija treh pokrajinskih struktur, se goriški del zavzema za razjasnitev odnosov in sodelovanje z vsemi političnimi silami, ki so posredno ali neposredno prisotne znotraj zveze. Glede organiziranosti na Goriškem je Devetak predlagal agilnejšo strukturo, z manj številčnimi zato pa učinkovitejšimi organi, hkrati pa tudi boljše usklajevanje dela s Članicami. Organizacijsko zgradbo je podrobneje razčlenil tajnik Aldo Rupel in jo ponazoril s prispodobo drevesa s koreninami (miselna izhodišča), deblom (organi zveze), vejami (Članice) in iglicami (ljudje - »iglice zato, da bo naše drevo zimzeleno in ne listopadno«, je poja- snil). Korenine so močne in zdrave, kvečjemu je treba iskati v njih sposobnosti za premagovanje težav, ki izvirajo iz naglih sprememb znotraj in izven narodnostne skupnosti. Deblo naj bi se učvrstilo z že omenjeno večjo agilnostjo organov; veje so zelo različne in različne njihove potrebe: »vse je treba gojiti, da jim bodo zrasle vejice in na njih igle«. Rupel je še opozoril na potrebo po osebnem delu z ljudmi za odprtost in»borbo proti kislemu dežju, ki iglavce uničuje« , in da mora vrh zrasti do take višine, da bo lahko videl daleC naokrog, vendar ne da bi rasel prehitro na račun vse rastline. Poročiloma je sledila pestra vsebinska razprava, v kateri se je pozornost osredotočila na akutna vprašanja financ in materialne osnove za delovanje, na odnose znotraj manjšine, na prilagajanje hitrim spremembam okrog nas, na posodabljanje miselnosti in delovanja vendar ob ponosnem Čuvanju in razvijanju idejnih korenin. Odobreni sta bili dve resoluciji: ena o krizi Primorskega dnevnika (objavljamo jo na drugem mestu, ker je bila slična resolucija predložena tudi na tržaški pokrajinski skupščini), druga v prid nagli rešitvi težav Sole Trinko in slovenske sekcije ITI. Delegati so nazadnje ponovno izvolili dr. Karla Devetaka za predsednika zveze na Goriškem, poleg njega pa še 59-clanski pokrajinski svet, ki bo naknadno izvolil pokrajinski odbor. Z Deželnega upravnega sodišča prihaja dobra vest za vse na Goriškem, ki uporabljajo metan za ogrevanje stanovanj in v gospodinjstvu. Sodišče je namreč zavrnilo zahtevo 23 trgovskih podjetij po suspenziji sklepa Trgovinske zbornice o vključitvi metana med ugodnosti proste cone. V razširjenem zborničnem odboru, ki upravlja kontingente proste cone, so ob koncu lanskega leta zaceli razmišljati, da bi nekatere slabo izkoriščene kontingente jestvin odpravili s seznama proste cone in jih nadomestili z znižanjem cene metana. Skupna vrednost ugodnosti bi ostala ista, prebivalstvo pa bi od novega sistema imelo veC koristi. Formalni sklep v tem smislu Začetek Poletnega središča V dijaškem domu S. Gregorčič začne jutri delovati poletno središče za otrok ed od 3. do 13 leta starosti. Delovalo bo pet tednov, razen sobot in nedelj, od 7.30 do 14.30. Udeleženci bodo sledili številnim dejavnostim, dosti bo animacije, izletov na morje, športa in zabave. Iz doberdobske in sovodenjske občine je zagotovljen prevoz. Otroci se centra lahko udeležijo za en ali več tednov. Informacije nudijo v dijaškem domu (tel. 533495). je razširjeni odbor sprejel marca in ga poslal v Rim za potrebno ministrsko potrditev. Proti temu so vložili priziv grosisti, ki trgujejo z mesom, sladkorjem, pri-vom, maslom, ker menijo, da sklep, ki gre očitno proti nihovim interesom, ni v skladu s predpisi o prosti coni. Upravno sodišče jim zaenkrat ni dalo prav. Čeprav bo dokončno razsodbo izreklo, ko bo (najbrž Cez kako leto) vzelo v pretres vsebino priziva in ne le zahtevo po suspenziji. Potemtakem obstajajo dobre možnosti, da bomo še letos - po dokončnem privoljenju iz Rima, za kar na zbornici menijo, da izgledi ugodni - dobili metan po znižani ceni. i-Tletausče h Razsodba DUS znana šele čez en mesec Priziv je bil proti vojaški tajnosti Se cel mesec bo treba najbrž Čakati, da bo znana razsodba deželnega upravnega sodišča o prizivu Pokrajine zoper vojaško tajnost nad načrtom financarske šole na letališču. Priziv so vzeli v pretres v petek. Po vsebinski razpravi se sodniki niso izrekli, saj so o zadevi odločali za zaprtimi vrati, njihova razsodba pa bo znana šele po objavi utemeljitve predvidoma Cez mesec dni. Takrat, 12. julija, bo DUS vzelo v pretres tudi drug priziv, ki ga je že pred štirimi leti vložil Odbor za letališče. GORICA / NIZ PRIREDITEV Poulična glasba Na gradu "spopad med dobrim in zlom" V centru mesta, na gradu, pa tudi v najbolj značilnih predmestnih kotičkih Gorice je te dni nadvse živahno. Občinsko odbomištvo za kulturo je priredilo zanimiv niz sicer preprostih prheditev, ki pa prispevajo k popestritvi življenja v mestu in privabijo tudi marsikaterega obiskovalca. Se danes bodo po goriških trgih, ulicah in gostinskih lokalih nastopi skupin, ki izvajajo ti. poulično glasbo. Gre za folk ansamble različnih evropskih, v mnogih primerih manjšinskih kultur. Ob fulanskih, okci-tanskih, irskih vižah in glasbi drugih narodov lahko prisluhnemo tudi “multietniCni” glasbi goriške skupine “Zuf de žur”. Nastopi se vrstijo v popoldanskih in veCerih mah (popoln spored je na voljo v baru na gradu in pri turistični ustanovi). Grajsko okolje bodo še danes razživele igre v kostumih, v katerih bodo škratje, vile in druge mitološke figure skušale pregnati “mraCne sile”, ki so zasedle grad. Na Travniku bo še danes deloval sejem starin, združenje Ascom pa vabi redne trgovce naj tudi sami danes odprejo trgovine. SNEMANJE / V TOREK “Pri nas doma” tokrat v Gorici Oddaja slovenskega programa RAI posvečena (ne)enotnosti v manjšini Slovenski program deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko krajino pripravlja ob izteku sezone še zadnjo televizijsko oddajo iz niza Pri nas doma. Oddajo bodo tokrat snemali v Gorici in bo v celoti posvečena aktualni temi s podnaslovom (Ne) Enotno v tretje tisočletje? Na javno snemanje, ki bo v Kulturnem domu v Gorici v torek, 18. junija, s pričetkom ob 20.30 so vabljeni vsi, ki jih to zanima. Vodenje oddaje bo poverjeno Jožetu Peterlinu, pomagala mu bosta še Eva Cink in pianist Aleksander Vodopivec, ki bo tudi tokrat poskrbel za izvirne glasbene vložke. Za organizacijo je zadolžen Boris Devetak, režija oddaje pa bo zaupana Sergeju VerCu. VeCer bosta obogatila izjemna gosta in sicer senator Darko Bratina in Lojze Peterle, predsednik delovne skupine za manjšinska vprašanja pri Odboru za mednarodne odnose državnega zbora Republike Slovenije. Sodelovali pa bodo tudi predstavniki naših zamejskih političnih in družbenih komponent: Martin Brecelj (SSk), Miloš Budin (DSL), Stojan Spetič (SKP), Rudi Pavšič (Demokratski Forum), Viljem Cerno (slovenske organizacije videmske pokrajine), Marij Maver (SSO) in Boris Peric (SKGZ). Vsi prisotni bodo imeli možnost, da neposredno sodelujejo pri diskusiji bodisi z vprašanji kakor tudi s konkretnimi predlogi. H PLEŠIVO h šola bo dobila ime pesnika Ludvika Zoizuta Za Slovence na Krminskem in nasploh v Brdih bo danes veliko slavje. Na Plešivem bodo namreč slovensko osnovno šolo poimenovali po ljudskem pesniku Ludviku Zorzutu, rojenem leta 1892 v Medani. Na slovesno prireditev, ki bo ob 18. uri v parku pri šoli vabita Slovenska osnovna šola na Plešivem in občina Krmin. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev šolskega igrišča in parka ob šoli, ki so ga uredili elani Kulturnega krožka briške mladine s Plešivega. VOGRSKO / SREČANJE OBMEJNIH PODJETNIKOV Za krepitev gospodarstva ob meji je potrebno sodelovanje Srečanje so priredili v sklopu prvega Goriškega sejma Veliko število podjetnikov z obeh strani meje se je včeraj na Vogrskem udeležilo mednarodnega posveta z naslovom Med nami ni meja. Udeleženci srečanja, ki je bilo del prvega Goriškega sejma, ki se bo danes zaključil v prostorih Mebla v Kromberku, so pozorno poslušali zanimive referate, ki so jih podali predsedniki Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk, SGZ Gorica Hadrijan Corsi, upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Miro Klun, zunanjetrgovinske sekcije SDGZ Robert Vidoni in ekonomist Nove ljubljanske banke Franjo Stular. Vsi so poudarili pomen medsebojnega sodelovanja, ki je nujno potrebno na krepitev obmejnega gospodarstva. (AW) Udeležba podjetnikov na srečanju je bila zelo številna (foto VValtritsch) NOVICE OBISK/ ŠTUDENTJE BIBLIOTEKARSTVA KINO B ČRPALKE TV Primorka o telesni kulturi V jutrišnji oddaji niza “Med Sočo in Nadižo" (ob 18.30 na TV Primorki) bo govor o dosežkih in problemih na področju telesne kulture. Gostje voditelja Rudija Pavšiča bodo predsednik ZSSDI za Goriško Marko Lutman, predsednik Vala Ivo Rojec in Barbara Kovic za SKD Vipava s Peči. Požar v stanovanju v Krminu Silovit požar je v petek pod večer zajel in opustošil stanovanje družine 45-letnega Giuhana Granzinija v Ul. Ara pacis 18. Goreti je začelo okrog 18.30 v prvem nadstropju posloja. Ogenj je kmalu zajel leseno tramovje, tako da je sicer hiter poseg gasilcev bil neučinkovit za bistveno omejitev škode. Gasilci so vsaj preprečih, da bi se požar razširil na bližnje hiše. V opustošenem stanovanju škoda znaša vsaj 100 milijonov lir. Vzroke požara ugotavljajo gasilski tehniki in karabinjerji. Ukradel je kolo policistu Smola se res drži 26-letnega Goričana M. C. Fant, ki je bil v hišnem priporu, se je podal “na sprehod”, pri tem pa si je v Ul. Veneto privoščil še tuje kolo. Naključje je hotelo, da je bil bicikel last policista, ki je opazil tatu in ga ujel. Tat ga je s pestjo udaril po obrazu, vendar policist ga je kljub temu onesposobil do prihoda kolegov, ki so ga aretirali. M. C. si je s tem nakopal cel kup obtožb, od poskusa kraje do upiranja in povzročitve telesnih poškodb policistu, do bega iz zapora, kot zakon označuje nedovoljen odhod iz hišnega pripora. Poletna umika avtobusov Z današnjim dnem stopa v veljavo poletni umik na medkrajevnih progah avtobusnega podjetja APT, jutri pa bodo tudi mestni avtobusi v Gorici peljali po poletnem razporedu. Umik dobijo interesenti na avtobusnih postajah in v prodajalnah vozovnic. RAI - Deželni sedež za Furlanijo - Julijsko krajino STV - SLOVENSKI PROGRAM VABI NA JAVNO SNEMANJE TELEVIZIJSKE ODDAJE ”PRI NAS DOMA” na temo: (NE) ENOTNO V TRETJE TISOČLETJE? Sodelujejo: LOJZE PETERLE, predsednik delovne skupine za manjšinska vprašanja pri Odboru za mednarodne odnose DZ RS. senator DARKO BRATINA predtsavniki bivše: “enotne delegacije" OB PRISOTNOSTI VSEH KOMPONENT SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI V ITALIJI V torek, 18. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici PD ŠTANDREŽ vabi na recital ZVON SEM SLIŠAL POD NEBOM NOCOJ v izvedbi dekliškega pevskega zbora Devin in moškega zbora Fantje izpod Grmade v sredo, 19. junija 1996 ob 21. uri v župnjiskem parku med lipami. NUJNO iščemo osebo, iz Standreža, ki bi raznašala PRIMORSKI DNEVNIK PO STANDREŽU v zgodnjih urah Obvezno lastno prevozno sredstvo in zagotovljen namestnik v slučaju odsotnosti. Prijave in informacije na upravi PD v Gorici, drev,24. Maja 1, tel. 533382. Preko naših knjižnic spoznavali manjšino Gostje iz Ljubljane so obiskali knjižnico Damira Feigla v Gorici in občinsko v Doberdobu Konec maja se je v knjižnici Damira Feigla odvijal obisk petdesetih študentov in njihovih docentov iz oddelka za bi-bliotekarstvo pri filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Strokovna ekskurzija je bila namenjena ogledu slovenskih knjižnic v Italiji. Poleg knjižnice Damira Feigla so obiskali še Narodno in študijsko knjižnico v Trstu in občinsko v Doberdobu. Interes za knjižnice v zamejstvu je vzbudila diplomska naloga o Slovenski ljudski knjižnici Damir Feigel, ki jo je opravila diplomantka Magda Vremec Ragusi. V njej govori o ustanovitvi in razvoju edine slovenske knjižnice v Gorici ter opisuje knjižnične sisteme, v katerih deluje, kar je za Slovence čez mejo popolna novost. Gostje so bili z obiskom zadovoljni, navdušeni so bili predvsem nad novo mladinsko sobo in presenečeni nad velikim delom, ki tiči za vsako polico ter za pestrim društvenim delovanjem, ki skrbi za čim večji obisk potencialnih uporabnikov. Knjižničarka Luisa Gergolet jim je razložila razvoj de- la v knjižnici, pogoje, v katerih deluje, in programe za naslednja leta, ter težave s prodiranjem v okolje s tako specifiko. S tem v zvezi je predsednik odbora knjižnice Aldo Rupel podal gostom vrsto podatkov glede manjšinske problematike, asimilacije in pojavov deasimi-lacije, pa tudi napora za ohranitev slovenskega jezika na tem področju. Obogateni s čisto novimi informacijami ne samo glede zamejskih knjižnic ampak tudi naše skupnosti v Italiji so se gostje odpeljali v Novo Gorico na obisk Bevkove knjižnice. SOVODNJE / V SOBOTO POLETNI "PAJK'3 SHOW" Nogometni derbi med politiki Igajo Bratina, Budin, trije župani. Kot smo že napovedali bo v soboto, 22. t.m., na sovodenjskem pravokotniku nogometni derbi v okviru letošnjega poletnega “Pajk’s showa”. Medseboj se bodo spoprijeli razni goriški politični veljaki in slovenski javni upravitelji. Doslej se je že vrsta “političnih nogometašev” odzvala pozivu selektorjev Igorja Komela za takozvane “rdeče”, Bernarda Špacapana pa za takozvane “bele”. Med nastopajočimi naj omenimo le tri slovenske župane: M. Lavrenčiča, M. Pe-tejana in H. Corsija, nato senatorja D. Bratino, predstavnike SSk in SSO ter SKGZ-ja, prenovljenih komunistov, bivših socialistov in zelenih, da ne pozabimo pokrajinskega prostora od briških gričev pa preko Gorice in Sovo- "tujca" Peterle in Ribičič in drugi denj do Krasa in Laškega. Kot “tujci” pa so bili doslej najeti podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin iz Trsta ter iz Slovenije Lojze Peterle in Ciril Ribičič. Ze po navedenih imenih lahko sklepamo, da bo srečanje dokaj zanimivo in vabljivo. Seveda vsaka prava nogometna tekma brez rednih priprav ne gre. Zato so organizatorji omogočili nastopajočim, da opravijo vrsto rednih treningov pred “velikim derbijem”. Treningi se bodo zvrstili na malem igrišču pri kulturnem centru Danica na Vrhu in to v torek in četrtek od 18.30 do 20.30. Treninga se lahko udeleži vsakdo od “izbranih”, dovolj je, da se ob zgoraj navedenih urnikih prijavi ob robu igrišča. GORICA CORSO 17.30-19.45-22.00 »Schegge di paura«. Igra Richard. Gere. 'S PRIREDITVE GLASBENA MATICA GORICA vabi na zaključni nastop gojencev: jutri, 17. junija, ob 20. uri v sodelovanju s KD Oton Zupančič v domu Andreja Budala v Standrežu. Nastopajo otroški pevski zbor Oton Zupančič pod vodstvom El-de Nanut in gojenci Glasbene matice. KLUB GORIŠKE MLADINE vabi jutri ob 20.30 na sedež kluba: predsednik zgodovinskega odseka NSK Milan Pahor bo predstavil letošnji mladinski raziskovalni tabor, ki bo v So-vodnjah v Benečiji v dragi polovici julija. □ OBVESTILA SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo v poletnem času odprta ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob četrtkih od 14. do 18. ure, ter da je ob sobotah zaprta; od 29. julija do 30. avgusta pa bo zaprta zaradi dopusta. SLOVENSKO POLETNO SREDISCE za otroke od 3. do 13. leta starosti bo delovalo v dijaškem domu Simon Gregorčič od jutri, 17. junija, do 19. julija vsak dan razen sobot in nedelj od 7.30 do 14.30. Prijave in informacije v uradu dijaškega doma, tel. 533495. OBČINA DOBERDOB sporoča, da občinska knjižnica od 1. junija dalje deluje s sledečim urnikom: ponedeljek in sreda od 15. do 18. ure. ji____________IZLETI KD RUP A/PEC bo za člane in prijatelje priredilo tridnevni izlet v Lombardijo in Piemont z ogledom jezer Como, Maggiore in Orta. Izlet bo od 30. avgusta do 1. septembra. Podrobnejša pojasnila daje Tanja Kovic tel. 882285. RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI razstavlja slikar Dimitrij Kodrič. Razstava, ki jo prirejata Kulturni dom in Narodna in Studijska knjižnica iz Trsta, bo odprta do 30. junija po sledelečem umiku (ob delavnikih): od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami. BETONPRESS FARRA D’ISONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 ploščice sanitarije kadi za hidromasažo armature kopalniška oprema vrtna oprema ter kamini Prenovljena manufakturna trgovina GORICA - Korzo Verdi 91 Najnovejši vzorci metrskega blaga znanih modnih hiš, tudi za svečane priložnosti in poroke. GLASBENA MATICA solsko leto 1995/96 Gorica Zaključni nastop gojencev Kulturni dom “A. Budal” v Standrežu, v sodelovanju s Kulturnim društvom “0. Zupančič”, jutri, 17. t m., ob 20. uri KD OTON ZUPANČIČ vabi na vaški praznik “VRŽOT ’96” PROGRAM: DANES, 16. 6.: ob 19. uri, kulturni program -šaljivka Tat s čirom (igrata člana dramske skupine PD Standrež) in nastop mladinskega pevskega zbora O. Župančič; Odprtje kioskov. Ob 20.30 ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET. Vaški praznik, ki se bo odvijal v Kulturnem domu A. Budala v Standrežu, *se bo nadaljeval do 23. junija. Danes bodo na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA ESSO-U1. Aquileia MONTESHELL - Trg Municipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO-Trg Unita TRZIC AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco IP - Ul. IV. Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Repubblica KRMIN AGIP - Drev. Ven. Ciuha FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SREDIPOLJE EP - Ul. Ih Armata PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Bogdane Ceščut vd. Lasič daruje Bogdana z družino 50 tisoč lir za KD Sovodnje. VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 8. do 14. junija. RODILI SO SE: France-sca De Luca, Sara Rissetto, Martina Dellisanti, Nicol Kaučič, Gabriele Granzotto, Lorenzo Zanelotto, Alessia Peressini, Sara Podgornik, Andrea Desiderio, Luca Vi-sentin, Maria Rita Pagliara. UMRLI SO: 68-letna invalidka Francesca Caragna-no, 82-letna upokojenka Teodora Furlan vd. Mian, 85-letna upokojenka Gio-vanna Laurenti vd. Di Vi-cenz, 76-letni upokojenec Francesco Bizaj, 78-letna upokojenka Maria Poretti vd. Fumis, 83-letna upokojenka Bogdana Cescut vd. Lasič, 71-letna upokojenka Zorca Pirih, 87-letna upokojenka Pierina Comelli, 84-letna upokojenka Pasqua-Annita Venchiarutti vd. Trombetta, 75-letna upokojenka Francesca Munna vd. Avancini, 76-letna upokojenka Čarobna Stani vd. Castehano, 90-let-na upokojenka Caterina Gašperin vd. De Biasio. POROČILI SO SE: elektronski tehnik Stefano Or-zan in študentka Maria Gra-zia Bruziches, profesionalni atlet David Londero in študentka Elisa Bramatti. OKLICI: časnikar Flavio Nanut in uslužbenka Katia Guarini, policist Paolo Fio-relli in uslužbenka Silvia Zanello, zlatar Maurizio Falcone in uslužbenka Ele-na Selovin, podčastnik italijanske vojske Leoluca Mi-rabile in uslužbenka Orietta Zampieri, policist Mamo Menotti in uslužbenka Daniela Marega. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg della Repubblica 26, tel. 410341 POGREBI Jutri v Gorici: 9.30 Čarobna Stani, vd. Castehano iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev in na pokopališče v Ločnikuf 10.00, Cino Zacchigna (prihod žare s pepelom iz Trsta) na glavnem pokopališču. Na šolah je bilo te dni vroCe. Ne le zato, ker je sonce moCno pripekalo skozi okna v učilnice. VroCe so bile priprave na zaključek pouka, vnema učiteljic in profesorjev se je iz dneva v dan stopnjevala, da bi se uCenci in dijaki na poslovilnih prireditvah predstavili staršem in sorodnikom v kar najlepši luCi. Teh prireditev ne gre podcenjevati, Ceš, saj so tradicionalne, saj se iz leta v leto ponavljajo, so obvezne in zato rutinske. Zaključne prireditve privabijo na šole na desetine, stotine staršev, ob njih se obnavlja tisti stik okolja s šolo, za katerega pravimo, da je za obstoj naših šol primarnega pomena. Sola živi in mora živeti v okolju in z okoljem. V Križu dobro vedo, kakšni Časi bi se pisali njihovi šoli, ko bi jo kar na lepem izselili na rob vasi. Obstajajo tudi drugi stiki z okoljem, taki, ki preraščajo strogo krajevni okvir. Naše šole množično sodelujejo na vsakovrstnih natečajih: krajevnih, vsedržavnih, pa tudi mednarodnih. Tudi s tem potrjujejo, da so, delajo in živijo. Čestokrat se dogodi, da sodelovanje na natečajih oplemeniti nagrada. To daje naši šoli še dodatni blesk. Spomin spet hiti v Križ: v dneh, ko so se vašCani zbirali, da bi rekli »Ne!« preselitvi v drugo šolsko poslopje, je kriške osnovnošolce in njihove učiteljice razveseljila prva nagrada pomembnega natečaja. In kaj reci o uCenki katinarske šole, ki je že , skoraj pozabila, da je poslala svojo risbo na mednarodno mladinsko razstavo v Bologni, pa jo je brzojavka spomnila, da je osvojila drugo »svetovno« priznanje? Ni kaj reci: naša šola je po svoje OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Šola in nekaj njenih praktičnih aspektov Marjan Kemperle majhna, zmore pa veliko. Toda: zakaj je naša šola majhna? Preprosti odgovor bi velel, da je majhna, ker je paC uCencev in dijakov malo. To je res, res pa je tudi nekaj drugega: naša šola je majhna, ker so pogoji, v katerih deluje, mizerni. Didaktična ravnateljstva prejemajo letne prispevke na podlagi števila vpisanih uCencev. Teh je malo, zato so tudi prispevki skromni, režijski s troski pa so - v primerjavi s stroški italijanskih didaktičnih ravnateljstev -neprimerno visoki: slovenska ravnateljstva upravljajo veC šolskih poslopij kot italijanska, ki pa prejemajo zaradi večjega števila uCencev večje prispevke. Neposredni rezultat: letni pri- spevki zadoščajo le za plačevanje telefona in davka za odnašanje smeti. Posredni rezultat: šolam ne preostane sredstev za posodabljanje didaktičnih pripomočkov, bogatenje šolskih knjižnic, obnovitev uCil in še bi lahko naštevali. Pravijo, da se v lepem okolju lepo počutiš. Držalo bo tudi nasprotno: v grdem okolju se ne moreš počutiti drugače, kot grdo. Sredi šolskega leta je zbodla izjava sedaj že bivše tajnice Sindikata slovenske šole o slabem stanju naših šolskih poslopij. Po mnenju ene od didaktičnih ravnateljic je marsikatero poslopje nedostojno. To ni po svoje nic Čudnega, Ce pomislimo, da so vse šolske stavbe v openskem didaktičnem ravnateljstvu - razen dveh - iz prejšnjega stoletja. V takih poslopjih bi zaman iskali laboratorij, risalnico, razne kabinete, računalniško sobo, te- lovadnico, skratka vse, kar sodi v šolo tretjega tisočletja. Naša šolska poslopja (ne vsa, večina pa vsekakor) zaostajajo za celo stoletje! Neverni Tomaži naj si le ogledajo tista poslopja. Ce jih tudi oko ne bo prepričalo, jih bo morda uradni podatek: po izračunih izvedencev Tržaške univerze bi morala Občina za popravila šolskih poslopij, v katerih delujejo slovenske šole in otroški vrtci, porabiti Čednih 12.800 milijonov lir. In to le, da bi prilagodili poslopja higienskim, varnostnim in protipožarnim predpisom! Doslej smo verjetno premalo poudarili ta povsem praktični aspekt slovenske šole. Mnogo smo govorili in pisali o avtonomiji, o zaščiti, o racionalizaciji, o krčenju pravic. Vse prav: gre za velike, temeljne zadeve, za bodočnost naše šole. A važna je tudi sedanjost. Tržaška občina je v zadnjih desetih letih investirala v popravljanje in posodabljanje italijanskih šol 5 milijard lir. Slovenske so bile deležne le skromnih popravil (streho bazovske šole so popravili, ker se je pač vdrla...) in neizbežnega vzdrževanja. Skoraj dvajsetletno tržaško melonarsko obdobje se odseva v razpokah šolskih poslopij. Gospodarstveniki dobro vedo, da brez investicij ne more biti poslovnega uspeha. Italijanske oblasti dolga desetletja niso investirala v šolo, in to se nam danes pozna. To je vsedržavna resnica, ki pa postane za majhno šolo, kakršna je naša, še bolj resnična. Kaj storiti? Nekaj bi bilo treba spremeniti. Toda ne tako, kot so doslej predlagale krajevne ali šolske oblasti: z »racionalizacijo«, preselitvijo, združitvijo ali ukinitvijo nekaterih šol. Naše šole so zaščitene, to vemo. A Četudi bi to ne bile, bi bil ponujeni recept nesprejemljiv. Ne le zato, ker bi odtujitev šole obubožala vas ali mestni predel, paC pa iz povsem praktičnega, prostorskega aspekta. Kam bi preselili eno šolo? Iz dotrajanega v drugo dotrajano poslopje. Ki bi ostalo prav tako brez risal-nice, telovadnice, kabineta, učiteljske knjižnice in vseh podobnih, za sodobno šolo potrebnih objektov. Kakšna ratio je v tako zasnovani »racionalizaciji«? Nobena. Ali kvečjemu neumna, taka, ki je skregana z zdravo pametjo. Seveda: občina bi prištedila na poslopjih, ministrstvo za šolstvo na šolnikih, a šola bi ne imela prav nobene koristi. Ubrati bi bilo treba zato drugo smer: razmišljanje o racionalizaciji bi bilo treba obrniti na glavo. Najprej bi morali slovenski šoli nuditi take prostore, da bi se lahko uCenci in dijaki ter učitelji in profesorji v njej prijetno počutili in da bi poslopja razpolagala z vsem tistim, kar je za šolo tretejga tisočletja nujno potrebno, šele zatem bi lahko zaceli razmišljati o morebitnih spremembah. In Ce bi do sprememb moralo priti, bi morale le-te biti take, da bodo slovenski šoli po godu, ne pa vsiljene z vrha, kot se je dogajalo doslej. NASI DIJAKI PIŠEJO Dijaki oddelka za geometre v Palmanovi, v vili Dijaki 1. in 2. razreda oddelka za geometre so bili med letošnjim šolskim letom na ekskurziji v Furlaniji. Ogledali so si tri zgodovinsko obeležene kraje, kot so Palmanova, vila Manin pri Passarianu in Oglej. Za vsak kraj posebej so značilne arhitekturne posebnosti, kar je bodoče geometre še najbolj zanimalo. Na ekskurzijo so se pod vodstvom profesorjev-mentorjev strokovno pripravili tako, da so se že pred poučnim izletom seznanili z glavnimi posebnostmi krajev, njihovo zgodovino in zanimivostmi. O tem so pripravili tudi pravcate raziskave, narisali so posamezne kraje in zna- menitosti, ki privlačujejo vsako leto na tisoče turistov. Napisali so tudi, kako so se na ekskurzijo pripravljali, po izletu so še zabeležili nekaj vtisov z izleta. Torej res zanimiva priprava na ekskurzijo z izdelki, ki jih zaradi zanimivosti pošiljamo v branje in ogled naših bralcev. PALMANOVA VILA MANIN Nastanek Palmanova se je rodila 2e kot mesto utrdba, ker se je Beneška republika bala, da bi drugi narodi (Turki in Avstrijci) prodirali na njeno ozemlje. Po načrtu Giulia Savorgnana je utrdba Palmanova pričela rasti po letu 1593. Dela so se končala leta 1600. Obzidje Palmanove je stalo desettisoč dukatov. Mesto je bilo zgrajeno tako, da bi lahko gostilo kar 20.000 prebival- IlORIS PALMANOVE cev. Žal pa danes v Palmanovi živi le okrog 5.000 prebivalcev. Leta 1800 je Napoleon Bo-naparte obzidje dodatno utrdil, ker so imeli topovi daljši domet. Glavni arhitekti, ki so izoblikovali Palmanovo, so bili Giulio Savorgnan, M. A. Martinengo, Vincenzo Scamozzi in Bal-dassare Longhena. Palmanova spada sedaj pod deželo Furlanijo-Julijsko krajino, in sicer pod videmsko pokrajino. Nahaja se dvajset kilometrov od Vidma. Glavne značilnosti Obzidje Palmanove je že glavna značilnost. Njen tloris ima obliko deveterokrake zvezde. Važno je tudi omeniti Sesterokotni trg Vittorio Emanuele, ki se nahaja v sredini mesta. Na trg gleda stolnica Palmanove, ki je posvečena sv. Barnabi in drugim mestnim svetnikom. Stolnico je naCrtal Vincenzo Scamozzi. Po njegovi smrti je nadaljeval dela Baldassare Longhena leta 1062. Temu je dala dovoljenje za gradnjo Beneška republika leta 1639. Skozi glavni mestni trg vodi kar šest cest. Vse gredo proti trgu, od teh so le tri glavne, ki vodijo iz mesta skozi mestna vrata: Porta Aqui-leia-Marittima, Porta Cividale in Porta Udine. Najprej so zgradili vrata Porta Aquileia. NaCrtal jih je Scamozzi in so bila dokončana leta 1598. Vsa mestna vrata v Palmanovi so lepo izdelana. Pred njimi je most, ki pelje Gez jarek. Vrata so grajena v predbaročnem slogu pod vplivom vojaškega gradbeništva. Porta Aquileia so sezidana iz belega istrskega kamna. Kristjan Kovačič in Igor Spetič l.geo V Benečiji in Furlaniji Julijski krajini je približno 3.000 beneških vil. Med najvecjimi je gotovo vila Manin, katero prehiteva po velikosti in po slikovitosti samo kompleks Pisani di Stra. Vilo Manin primerjajo manjšemu Versaillu. Razprostira se v Furlaniji in nam prikazuje staro nadoblast, ki se nadaljuje v času. Družina Manin se je preselila v Furlanijo iz Toskane v 1. polovici 3. stoletja. Družinski Člani so bili aktivni elani beneškega patricijata. Zadnjo dož beneške republike je bil član družine Manin. Prvi del vile je dal zgraditi patricij Antonio Manin v 16. st. Bila je kmečka vila, služila je za shrambo kmečkih pridelkov z okoliških kmetij. NeCak Ludvik je spremenil prejšnjo kmečko poslopje v vilo, da bi pokazal bogastvo in pomembnost družine Manin. V 18. st. so vilo prilagodili tedanjim estetskih zahtevam, ki so še danes vidne. Izročilo pravi, da je načrt vile iz 17. st. narisal sam grof Ludvik. Iz dokumentov pa je razvidno, da mu je pri tem pomagal arhitekt Giuseppe Benoni. Ob koncu 17. st. in v prvi polovici 18. so vilo povečali in olepšali. Pri projektu sta pomagala Giuseppe Benoni in Domenico Rossi. Okrog leta 1670 so glavnemu poslopju prizidali »krila«. To je bilo zadnje dela Benoni-ja. Athi-tekt Domenico Rossi je v 18. stoletju dodal »ezedro«, polkrožne boke, ki so loCeni od glavnega poslopja. Dodal je tudi levo in desno »barchesso«, to so pokriti prostori priključeni glavnemu poslopju s »quinta-mi«. Zgradil je tudi kapelo. Vsa ta popravila dajo prizvok velikosti. Med leti 1730 in 1750 so privzdignili »barchesse« in »nucleo gentilizio«. Ta projekt je narisal Giorgio Massari. Častno dvorišče je prvi vrt, ki ga oklepata »barchessi«. Ezedra je v kontrastu z vso ostalo zgradbo, saj je poslopje v strogih »kvadratnih« oblikah, ezedra pa je v polkrožni obliki. Barchesse in ezedra sta dopolnjeni z loki, portali, nišami in quintami. Ezedra je v obliki konjske podkve, ki se odpira v centru z dvema stolpoma, ki služita za stražo. NaCin okrasitve in postopna velikost struktur nam prikazujeta mogočnost in pomen družine Manin. Večji del leta je preživela družina Manin v palači v Benetkah. Prihajali so vilo samo za vesele družabnosti, kulturne prazanike in koncerte. Vsaka soba je bila odlično okrašena s pozlačenimi štukaturami, operna je bila iz dragocenega lesa, ki je bil zelo skrbno obdelan, imela je tudi dragoceno srebrnino, dragoceni marmor, prečudoviti porcelan, razne slike znanih slikarjev takratne dobe, (npr.: Canaletto, France-sco Guardi, Rosalba Carriera, Pietro in Alessan-dro Longhi in drugi...). Na zabavah je igral tudi manjši orkester vijolin. Gospoda je plesala, se pogovarjala, igrala družabne igre. Proti koncu večera pa je bila na vrtu predstava ognjemeta. V vili so sprejeli in gostili mnoge znane osebnosti kot npr.: neapeljsko kraljico, hčerko Friderika Saškega, Uga Foscola in druge. Po dolgih stoletjih slave in časti je Napoleon Bonaparte to mimo življenje prekinil. Živel je v vili dolgo časa, nanjo pa je gledal zaničevalno, ni bila namreč dovolj dobra za beneškega doža. Goldoni ne napisal, da je vila poslopje, vredno kralja. Beneški dož Ludvik je umrl leta 1802 brez potomcev. Bogastvo je propadalo. Kmetje, ki so prej skladiščili svoje pridelke v vili, so jih sedaj shranjevali na svojih domovih. V 50. letih so roparji vili odvzeli del njenega bogastva. Krajevne oblasti so vzele težko situacijo v roke in po dolgem času je dežela Furlanija vilo kupila in jo prenovila. Priredili so jo za razstave. Prvo razstavo, ki so jo v njej prikazali (la Mo-stra del Tiepolo) je obiskalo kar 300.000 oseb. S tem se je začela za vilo Manin nova doba ali »renesansa« Kapela je najbogatejša struktura vile. Ima osmerokotni tloris. Projekt je narisal Domenico Rossi. Okrasili so jo: Abbondio Stazio s štukaturami, Giuseppe Torretti s svojimi kamnoseškimi umetninami (okrasil je 3 oltarje), Fran-cesco Fontebasso s svojimi slikami okoli zakristije, ki jo je obogatil s kipci tudi Torretti. V konjušnici je danes muzej, v katerem hranijo stare konjske vprege, pripomočke za konje, razne potovalniške zaboje itd. V vili so našli raznorazne bojne pripomočke iz 15. in 18. stoletja. Hranijo jih v posebni sobi. Nekatera orožja so islamskega, japonskega in afriškega izvora: Ta orožja hranijo v »Časa del-la Contadinanza« v Vidmu. Vilo so okrasili z freskami francoski slikar Ludvik Dorigny. Njegove freske so vplivale na mladega Tiepola. Park vile Manin Park vile Manin zajema dobrih 80 polj. Čeprav je vila s Časom izgubila posesti, še vedno kaže staro bogastvo. Park je bogato poraščen z najrazličnejšimi rastlinami. Ima dva drevoreda »viale dei pilipiferi« in »viale delle Erme«. Park ima gozdičke, v katerih sta dve jezeri: »la-go delle Ninfe« in »Laghetto di Imene«. V gozdičkih so razne »verske točke«: na prvem gričku je manjši poganski tempelj, na drugem gričku lahko vidimo skulpturo upodobljenega Apolona in Muze oz. »Monte Pamasso«, na sosednjem gričku Plutona in Proserpino oz. Monte Etna, na zadnjem pa niso še ugotovili, kar so hoteli takrat prikazati. Vidna so samo štiri božanstva. Vidimo tudi razne sredozemske rastline. Med zelenjem in stoletnimi rastlinami so dobro vidni razni kipi naravne velikosti. Imeli so tudi razne vodne igre. Vzdušje, ki je takrat vladalo, je dajalo vtis, da živijo kot v raju. OGLEJ Zgodovina Oglej je bil zgrajen leta 181 pr.n.št. kot obrambni zid pred nemirnimi galskimi plemeni. Leta 90 pr.n.št. je postal municipij. Najvecji razcvet pa je dosegel v Času cesarja Avgusta. Postal je sedež legionarjev, ki so tam prezimili in se pripravili na vojne pohode do Donave in Jadranskega morja. V tistem Času so se moCno začele razvijati obrtne dejavnosti (volna, kamen, les, baker, železo) in umetnost v izdelovanju mozaikov in stekla. K razvoju Ogleja je prispevala tudi ugodna lega, saj so skozi mesto tekle važne poti proti srednji Italiji in proti Donavi. Zelo.zgodaj se je razvila tudi trgovina po reki in morju. Oglej je izvažal svoje glavne, pridelke, kot so bili olje, vino, obrtni izdelki, uvažal pa sužnje, živino, kože, železo in tudi zlato. Od leta 109 se je moral mnogokrat braniti pred napadalci, od katerih so bili najpomembnejši Huni pod vodstvom Atile (452). Oglej so zavzeli in porušili, prebivalce pa prisilili, da so se v strahu pred njimi izselili na otoke beneške lagune in tako postavili temelje kasnejšim Benetkam. Do leta 1000 so v Ogleju vladali Langobardi. 2e okrog 3. stoletja se je začelo širiti krščanstvo. Pred koncem starega veka je postal Oglej škofija, ki je obsegala Benečijo, Istro, Norik in del Retije, leta 558 pa je postal patriarhat, razdeljen na dva dela (sedeža v Ogleju in Gra-dežu). Oba patriarhata sta dobila papeževo priznanje. VTISI Z IZLETA Mene je najbolj presnetilo mesto Oglej, saj nisem mogel verjeti, da so tako stare razvaline še tako dobro ohranjene. Tudi bazilika je lepa, ker ima čudovite mozaike. Kristjan Kovačič, I. geo Na šolski ekskurziji se mi je prvič ponudila priložnost, da sem si lahko ogledal mesto Oglej, ki sem ga poznal samo iz zgodovinskih učbenikov, in je kljub majhnosti izredno pomembno zaradi svoje preteklosti. Prav posebno veličastni so se mi zdeli mozaiki mestne bazilike. Ta ekskurzija je ponovno dokazala, da so pomembne kulturne znamenitosti tudi v bližini domačega kraja, Drago Sečerov, I. geo Ko mislim na Oglej, pomislim vedno na rimske razvaline in na rimsko kulturo. Najbolj v spominu mi je ostalo rečno pristanišče, ki je služilo predvsem za trgovino in za širitev rimske kulture. Erik Gruden, II. geo Najlepši spomin mi je pustila oglejska bazilika s svojimi čudovitimi mozaiki, lesenim odprtim ostrešjem in kripto. Fabrizio Ugričič, II. geo Ob pogledu z najvišje točke zvonika oglejske bazilike sem bila presenečena nad lepotami furlanskega ozemlja. Elisabetta Leghissa, II. geo Najbolj mi je bila všeč vila Manin, kjer smo izvedeli mnogo novih stvari, kot na primer, da je bila vila dostopna z manjšimi ladjami po izkopanih kanalih, ki so segali do morja. Robert Debeliš, II. geo Ob vstopu v oglejsko baziliko sem bila presenečena nad nepopisno lepoto mozaične preproge. Sonja Rebula, II. geo Zelo sem bila razočarana, da nam je zmanjkalo časa za ogled Palmanove, ki smo jo v raziskavi omenili. Elena Mulič, II. geo Za zgodovino slovenskih dežel je pomemben le Oglejski patriarhat. Ko so Franki konec 8. stoletja osvojili Italijo in slovenske dežele, sta se oglejski patriarh in salzburški nadškof sprla zaradi meje na slovenskem ozemlju. Karel Veliki je spor rešil tako, da je kot mejo med njima določil reko Donavo. Med 10. in 13. stoletjem so imeli oglejski patriarhi naj-veejo cerkveno ozemlje v Nemčiji in Italiji. Patriarh je bil metropolit 17 škofij, med temi tudi škofij v Trstu, Kopru, Poreču in Pulju. Leta 1077 sta prišli pod oblast patriarhov tudi Istra in Kranjska. V 13. stoletju pa je začela politična in gospodarska moC oglejskih patriarhov naglo plahneti in prehajati vse bolj v odvisnost od Benetk. Leta 1420 so Benečani oglejskemu patriarhu odvzeli posvetno oblast, ostala mu je le cerkvena, med drugim tudi v slovenskih deželah južno od Drave, leta 1509 so Oglej zasedli Hafazburžani. Počasi je začel izgubljati antično lepoto in se zmanjšal v vasico. Leta 1751 so odpravili patriarhat in ustanovili nadškofijo v Gorici (avstrijski del) in nadškofijo v Vidmu (beneški del). Leta 1915 ga je zasedla italijanska vojska in prišel je pod Italijo. Danes je mestece, ki šteje le okrog 3000 prebivalcev, pomembno zaradi ostankov rimskega foruma, velikega rečnega pristanišča, bazilike, Čudovitih mozaikov, ki pričajo o pomenu in ugledu, ki ga je v svoji zgodovini imel Oglej. Oglejski mozaiki Mozaike, podobne oglejskim, najdemo na celotnem padskem področju. Glede kakovosti kot tudi količine lahko trdimo, da je bil Oglej najaktivnejši za razvoj mozaične umetnosti. Mozaiki so privlačni obrtniški izledki, ki slonijo na efektih geometrijskih in krivoCrtnih motivov, ki so ustvarjeni s kamenčki - tessere -različnih barv. Uporabljali so klasične in helenistične motive. Oglejsko kiparstvo Morda je v prvi polovici prvega stoletja že obstajala v Ogleju kiparska in obrtniška šola, ki NEDELJSKE TEME Nedelja, 16. junija 1996 "J ^ Z zavoda Žige Zoisa na ekskurziji Manin in v Ogleju NASI DIJAKI PIŠEJO je zadovoljevala bogate kupce kot tudi plebejce. Oglejske skulpture so še dandanes priljubljene in občudovane ter pričajo o izurjeni in spretni obrtniški roki. Rimski forum Forum je bil najpomembnejši del rimskih mest. Tu na odprtem so se srečevali trgovci in podjetniki. Služil je tudi za izpostavo odlokov in zakonov. Postavljen je bil v centru tega antičnega mesta, na križišču glavnih prometnih poti. Trg je meril 130x70m. Na jugu ga je zapirala sodna bazilika, na zahodu in vzhodu pa krasno stebrišče, ki so ga podpirale vrste stebrov. Pod njim so odpirali trgovine. Izkop iz leta 1934 je prinesel na dan del vzhodnega stebrišča, kjer si lahko po treh stopnicah dospel do pravega trga. Ce se bodo izkopi nadaljevali, bomo lahko že čez nekaj let videli srce antičnega Ogleja. Rečno pristanišče Reko Nedižo so najprej razširili in izkopali v globino. Iz te je nastala reka-kanal, ki je bila namenjena trgovini in je vodila do mesta. Morda so se v tej reki združili drugi vodni tokovi. Nasip rečnega pristanišča je bil dolg 500 m in širok 48 m. Bil je opremljen z ladijskimi vrvmi, s stopnicami za nizko in visoko oseko ter z nasipi in skladišči, ki so nudili popolno in bogato trgovsko organizacijo. Pristanišče spada v sredino prvega stoltja po Kr., ko je bil na prestolu cesar Klavdij. Nekateri trdijo, da je obstajajo še eno pristanišče na nasprotni strani brega, toda tega do danes še niso odkrili. Antični in umetni kanal Anfora je bil povezan s pristaniškim sistemom, nastal je za lažji dostop do njega ter za zadeve, ki so bile povezane z izboljšanjem zemljišč. Oglej navajajo kot primer mesta, ki je od vedno živel v zdravih in ugodnih razmerah, Čeprav leži v močvirnatem področju (predvsem zaradi kanalov, ki so povezani z morjem). Rimska stekla Stekla v Ogleju predstavljajo za raziskovalce in občudovalce rimske kulture veliko bogastvo zaradi neZnih in raznovrstnih barv, zaradi neskončnih različnosti v oblikah ter rahlosti pri izdelovanju. V Ogleju so zaceli steklo izdelovati približno ob koncu prvega stoletja pred Kr. Med ostanki so našli drobce kupic velikega sirskega trgovca Eniona, kar dokazuje, da imajo oglejski stekleni predmeti bogato zgodovino in so bili razširjeni po vsem Sredozemlju. Zanimivosti Ime Akvileja izhaja iz ketlskega jezika in ne vemo, kaj pomeni. Mnogo raziskovalcev pa meni, da izhaja ime iz samostalnika »aquila« (orel), ki so ga nosile rimske legije na svojih praporih. V začetku je bila Akvileja, ali po naše Oglej, razmeroma majhno mesto kvadratne oblike, kot je bilo značilno za rimska taborišča. Imel je dve glavni cesti, eno poCez in eno podolg, od katerih je bila vsaka dolga okoli 500 m. Ob koncu leta 182 ali v začetku leta 181 pr. Kr. je odšla iz Rima skupina 3000 vojakov kolonistov. Vsak vojak je dobil v last po 50, vitez pa po 140 oralov zemlje: Skupno ozemlje je imelo površino okrog 500 kvadratnih kilometrov. To je bila razmeroma velika površina razdeljene zemlje in dokazuje, kako veliko vojaško važnost je imelo novo mesto, ki je nastalo na ravnini na neobdelanem predelu ob reki Nadiži nedaleč od morja. Oglejski patriarhi so med 12. in 15. stoletjem dali kovati srebrne kovance različne vrednosti (aquileiese). Oglejska bazilika Bazilika, ki jo danes občudujemo, je bila obnovljena leta 1031 za časa patriarha Poppona. Dolga je 65, 60 m, široka 30 m, visoka 23 m in ima obliko latinskega križa. Bazilika lahko sprejme 10000 ljudi. Arhitektonska struktura je v romanskem slogu z dodatkom gotike. V notranjosti je bazilika DIJAKI O PRIPRAVAH Pametno se mi zdi, da pišemo raziskave pred izletom, tako že vnaprej vemo, kaj si bomo ogledali. Na ta način si tudi več zapomnimo. Ker pa nam je zmanjaklo časa, si nismo ogledali Palamanove, ki smo jo v raziskavi obdelali. Zato pa sem si že naslednjo nedeljo to mesto ogledal sam s svojimi starši in seveda z brušuro v roki. Igor Spetič, I. geo Izlet smo predčasno pripravili in to se mi zdi zelo pomembno, saj imamo možnost, da veliko odnesemo. Profesorja, ki sta nas spremljala, pa sta bila prava strokovnjaka v razlagi. Albert Zornada, II. geo Spoznati prej nek kraj, predno ga obiščeš, je lepo. Zelo poučno se mi zdi, če že prej spoznaš značilnosti mesta, ki jih potem s svojimi očmi občuduješ. Pa tudi bolj zabavno je, ko slediš stvarem, ki si jih s sošolci pripravljal. Sonja Rebula, II. geo Ce je izlet prej pripravljen, je bolje, saj gremo nanj pripravljeni in vemo, kaj vse bomo videli. Ce pa je pripravljena tudi brošura, je še boljše, saj jo lahko kadarkoli vzamemo v roke. Tako nam ostane lep spomin na mlada šolska leta. Tomaž Metlika, II. geo Ko smo si ogledali Oglej in vilo Manin, sem imela občutek, kakor, da bi te stavbe že poznala. Elisabetta Leghissa, II. geo Ko se pripravljamo na ekskurzijo, jo vzamemo bolj resno. To sproži v nas večje zanimanje, saj točno vemo, kaj bomo videli. Fabrizio Ugričič, II. geo Ce je referat o ekskurziji lepo napisan, nam seveda da veliko zadoščenje. Erik Gruden, II. geo veličastna. Nosita jo dve dolgi vrsti desetih stebrov. Leta 1348 je moCan potres zrušil ves zgornji del. Kasneje so jo obnovili, tako da so jo dvignili za nekaj metrov in spremenili romanske v gotske loke. Mozaična tla Ob vstopu v baziliko si takoj presenečen ob pogledu na mozaično preprogo, ki se je ohranila od 4. stoletja. Mozaik meri 37X20 m (oz. 75 kvadratnih metrov). Osem stebrov, ki nosi baziliko, je delno uničilo mozaik. Na središčnem hodniku vidimo petelina, ki se bori z želvo: petelin je prinašalec luči, medtem ko je želva simbol teme (gr. tartarukos=pre-bivalec teme). To predstavlja boj med Kristusom in hudičem oz. med kristjani in pogani. V drugi sliki je jata ptic in trupla ljudi (darovalci in dobrotniki) ter nekaj rib. Riba nosi akrostih (posvetilo) IKTHVS (grško riba), ki se jo opazi iz stavka »Jesus Kristost THeou Vos Soter«, kar pomeni Jezus Kristus, sin Boga, odrešenik. VeCje število rib je simbol kristjanov. Ptici med vejami so simbol nebes (pardes je vrt). Kristusova Čreda pomeni vera med ljudstvi. V zadnjem delu mozaične preproge je napis Teodora, ki pravi: »Srečen ti, Teodor, ki si dosegel z božjo pomočjo in s svojo Čredo srečno cilj in to slavo si žrtvoval Bogu«. Obok apside V ovalni sliki je Marija z Jezusom, na desni strani so sveti Hermagor, sveti Fortunat in sveta Eufemija. Med temi so tudi Corrado II., njegov sin Hemik III. in njegova žena Gisella. Na levi strani so še sveti Marko, sveti Hilarij in sveti Tacijan. Pod svetniki je osem oglejskih mučenikov. Narisani so tudi zivljenski dogodki svetega Hermagora. Sledijo zapisi škofovskih imen, ki so bili odposlanci najvišjih duhovnikov. ”La cattedra” patriarha Poppona je pritrjena na zid. Pred njim je veliki oltar. Krstna kapela Vse krščanske kapele so imele osmerokotni tloris, ker je imelo to število za vse antične narode pomen ponovnega rojstva. V Ogleju pa ima krščanska kapela šesterokotni tloris. Tako nastane črka X, presekana z I, kar ustreza mo-nogramu lesus Xristos. Tudi zunanja stebra imata šesterokotni prerez. Zvonik Zvonik je mogočen, Čvrst in je kljuboval potresom in slabemu vremenu. Visok je 73 metrov. Na vrh zvonika vodi kar 153 stopnic. Kripta Med izkopaninami, ki so jih našli v kripti, lahko zabeležimo tri plasti iz treh različnih dob. Teodorska severna dvorana je najbolj razkošna in meri 37, 40 x 17, 25 jn. Služila je za slovesne cerkvene obrede. Mozaična preproga je zelo lepa in ima včasih skrite Čudne simbole, ki ustvarjajo svojevrsten Car in skrivnostna Čustva, ki pa jih žal raziskovalci še do danes niso razvozlali. Rimski forum Forum je bil najpomembnejši del rimskih mest. Tu na odprtem so se srečevali trgovci in podjetniki. Sluzil je tudi za izpostavo odlokov in zakonov. Postavljen je bil v centru tega antičnega mesta, na križišču glavnih prometnih poti. Trg je meril 130x70m. Na jugu ga je zapirala sodna bazilika, na zahodu in vzhodu pa krasno stebrišče, ki so ga podpirale vrste stebrov. Pod njim so odpirali trgovine. Izkop iz leta 1934 je prinesel na dan del vzhodnega stebrišča, kjer si lahko po treh stopnicah dospel do pravega trga. Ce se bodo izkopi nadaljevali, bomo lahko že cez nekaj let videli srce antičnega Ogleja. Rečno pristanišče Reko Nedižo so najprej razširili in izkopali v globino. Iz te je nastala reka-kanal, ki je bila namenjena trgovini in je vodila do mesta. Morda so se v tej reki združili dragi vodni tokovi. Nasip rečnega pristanišča je bil dolg 500 m in širok 48 m. Bil je opremljen z ladijskimi vrvmi, s stopnicami za nizko in visoko oseko ter z nasipi in skladišči, ki so nudili popolno in bogato trgovsko organizacijo. Pristanišče spada v sredino prvega stoltja po Kr., ko je bil na prestolu cesar Klavdij. Nekateri trdijo, da je obstajajo še eno pristanišče na nasprotni strani brega, toda tega do danes še niso odkrili. Antični in umetni kanal Anfora je bil povezan s pristaniškim sistemom, nastal je za lažji dostop do njega ter za zadeve, ki so bile povezane z izboljšanjem zemljišč. Oglej navajajo kot primer mesta, ki je od vedno živel v zdravih in ugodnih razmerah, čeprav leži v močvirnatem področju (predvsem zaradi kanalov, ki so povezani z morjem). Rimska stekla Stekla v Ogleju predstavljajo za raziskovalce in občudovalce rimske kulture veliko bogastvo zaradi nežnih in raznovrstnih barv, zaradi neskončnih različnosti v oblikah ter rahlosti pri izdelovanju. V Ogleju so zaceli steklo izdelovati približno ob koncu prvega stoletja pred Kr. Med ostanki so našli drobce kupic velikega sirskega trgovca Eniona, kar dokazuje, da imajo oglejski stekleni predmeti bogato zgodovino in so bili razširjeni po vsem Sredozemlju. Besedila sestavili: Erik Gruden, Elizabeta Leghissa, Tomaž Metlika, Elena Mulič, Sonja Rebula, Fabrizio Ugričič in Albert Zornada. 2. geo BIBLIOGRAFIJA Friuli-Venezia Giulia - guida artistica Giuseppe Bergamini, De Agostini Friuli Venezia Giulia Aldo Rizzi, Electa editrice Enciclopedia Motta Enciclopedia Larus, editrice Larus Trentino Alfo Adige e Friuli Venezia Giulia Guide dMtalia, Touring Club Italiano CRT Trieste NAŠI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Naša šola Sola je lepa. V šoli se učimo pisati. Naša šola je stara, a v njej je domače in prijetno vzdušje. Radi se tudi igramo na šolskem dvorišču. Lara Vatandoust Ghadikolai, Alex lacobucci, 1. razred V bazenu Vsak petek po kosilu gremo z učiteljem v bazen. Tam se učimo plavati. Smo tudi tekmovali. Ker hodim v bazen, poleti bom znal lepo plavati. Erik Matcovich, 1. razred ž&SSSSlEl no ekskurzijo, napotili smo se k Domju. Ogledali smo si podružnico tržaške kreditne banke in smo obiskali krajevni spomenik padlim, ki so ga pred kratkim prav lepo obnovili. Nato smo šli na ogled kmetijske zadruge. Ker je bila topla greda-zaprta, smo si ogledali sodoben obrat za pridobivanje olja. Predsednik Kmetijske zadruge pri Domju g. Mihalič nam je marsikaj zanimivega povedal. Nekoč so oljke mleli z velikimi mlinskimi kamni. Mlin so morali kmetje vrteti ročno, danes je postopek isti kot v stari »torkli«, le da je vse strojno. Oljke meljejo veliki električni mlini in ločijo vodo ter sanso v močnih centrifugah. Giada Ciofi, Andrej Franco, 4. razred Caterina Zoch, 3, razred Obisk čarodeja Obiskal nas je čarodej. Pokazal nam je lepe čarovnije. Imel je bele zajčke in golobe. Nicole Godina, 1. razred Naša šola Naša šola je zelo stara, a v njej je lepo. V popoldanskih urah gremo na dvorišče. Naša šola je slovenska šola. Boris Gaggi, 1. razred V šoli se učimo Naša šola je zelo lepa. Ime ji je Marica Gregorič Stepančič. V njej se učimo. V šoli se malo igramo. Obiskujem slovensko šolo. Naša kuharica nam kuha dobro kosilo. Živio šola! Paolo Meterc, 1. razred Na ekskurziji Ze v jeseni smo šli na prvo pouč- Na izletu V petek smo bili na izletu v Čedadu. V predmestju smo obiskali čebelarja. Razložil nam je kako živijo čebele in kaj delajo. Potem smo pokusili med. V Čedadu smo videli'Hudičev most. Pod čedajskim mostom teče reka Nadiža. Nekoč v Čedadu blizu reke Nadiže so živeli Rimljani. Učiteljice so nam razložile vse o Čedadu. V predmestju, in sicer na kmetiji, smo kosili. Po kosilu smo šli na sprehod v gozd Bosco Romagno. Vrnili smo se spet v Čedad, kjer smo si privoščili velik in sladek sladoled. Nato smo še šli kupit spominčke in se počasi vrnili proti domu. Na izletu je bilo lepo. Elena Seffino, 3. razred Damiano Marconi, 2. razred Na srečanju v Repnu Ze cel mesec se pripravljamo na prireditve. Prvega junija smo nastopali na glasbenem srečanju v Repnu. Tam je bilo ogromno ljudi. Mi smo nastopili predzadnji. Srečanja so se udeležile vse mestne šole. Ko smo prišli mi na vrsto, smo zapeli pesem o kruhku, Polževo snubitev in moderno plesno točko. Na prireditvi je bilo zelo lepo, ker je bilo tam polno otrok! Mattia Bronzato, 2. razred Na šolskem izletu 29. aprila smo z našo in škedenj-sko šolo šli na izlet v Beneško Slovenijo. Najprej smo šli obiskat majhno kmetijo, kjer smo videli če- Karin Desco Učenci osnovne šole Marice Gregorič Stepančič od Sv. Ane bele. Potem smo šli v Čedad in nato v gozd Bosco Romagno. Na kmetiji nam je simpatičen gospod razložil mnogo zanimivosti. Na primer, da preden delavke naredijo kilogram medu morajo leteti Mattia Bronzato, 2. razred 300.000 krat noter in ven iz panja. Zato živijo samo 40 dni, ker potem jim poči srce. Matica pa lahko živi 4 leta. Ko se rodi nova matica, se dve borita. Tista, ki zmaga, ostane. V panju je lahko 500.000 čebel. Ko smo si končale ogled, je nehalo tudi deževat. Zahvalili smo se vsem in odšli naprej. V Čedadu smo videli Gudičev most. Ogledali smo si tudi Langobardsko grobnico, kjer so Kelti imeli ječo. Pozneje so Rimljani uporabljali ta prostor za mrtvaško sobo. Po ogledu mesta smo šli na kosilo. Kosili smo v neki lepi kmetiji. Tam smo si ogledali tudi vinsko klet in domače živali. Po kosilu smo šli v gozd Bosco Romagno. V gozdu smo se igrali, sprehajali in zabavali na lesenih gugalnicah, lesenem toboganu in... vse je bilo leseno. Za tem smo se vrnili v Čedad, kjer smo kupili sladoled in spominčke. Vrnili smo se v Trst. Avtobus se je ustavil na majhnem trgu blizu šole, kjer prodajajo cvetice. Tam so nas čakali starši, ki so nas odpeljali domov. Andrej Franco, Valentina Pugliese, 4. razred Podeljevanje bralnih značk Kot vsako leto tako tudi letos je prišel čas podeljevanja bralnih značk, celo šolsko leto smo marlji- vo prebirali knjige in danes je bilo to naše delo poplačano s priznanjem, s podeljevanjem bralnih nalepk. Da, prav nalepke!. Včasih so učenci prejemali kovinske značke, sedaj pa prejemamo nalepke. Vsekakor ne prebiramo knjig samo zaradi tetga. Navajamo se, da nam postane knjiga spremljevalka in dobra prijateljica. Caterina Zoch, 3. razred Obisk skupine Stuledi V ponedeljek, 6.5.96 so prišli na obisk predstavniki folklorne skupine S tu ledi. Za uvod so nam najprej zaplesali in zapeli pesem Stu ledi. Predstavili so nam tudi druge lepe pesmi. Bilo jih je osem. Eden od teh je igral harmoniko na gumbe. Potem so nam pokazali noše. Pokazali so nam škedenjsko, ki mi je bila zelo všeč. Skedenjska noša je sestavljena tako: spredaj je popolnoma odprta plisirana halja s klini, ki jo razširjajo proti robu. Skedenjke so si najprej oblekle rokavce, nato belo platneno srajco, nad srajco več košatih spodnjih kril, nato pa dva plisirana kamižota. Spodnji ka-mižot je bil iz belega platna, zgornji pa za dekleta bel, poročene pa so imele rjavega ali črnega. Povedali so nam tudi, da folklorna skupina nastopa že vrsto let na raznih prireditvah. Letos bo praznovala triindvajset let obstoja. Obisk se nam je zdel zelo zanimiv, ker smo zvedeli nove stvari o starih navadah in običajih. Aron Mihelčič, David Glavina, 4. razred Miran Bole na šoli pri Sv. Ani NAŠI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Zaključna prireditev na šoli pri Sv. Ani Na osnovni šoli »M. G. Stepančič« iz Ul. Fia-nona pri Sv. Ani, smo imeli ob koncu šolskega leta res prijetno zaključno prireditev. Z otroškim vrtcem, ki ima sedež v isti stavbi, smo uprizorili igrico o »Pikapolonici«. Med igro smo se izkazovali v raznih kratkih plesnih točkah ob spremljavi narodnih in modernih glasb. Program se je zaključil z nastopom šolskega zbora. Učenci smo zapeli mnogo slovenkih pesmi, med temi je bila tudi himna »Počitnice«, ki smo se jo naučili za glasbeni natop v Repnu. Prijetno srečanje se je zaključilo na lepem šolskem vrtu z zakusko. Učenci osnovne šole »M. G. Stepančič« Obisk policije Matijev oCka dela pri policiji, povabili smo ga, da bi nam obrazložil nekaj zanimivosti o svojem poklicu. Pripravil nam je presenečenje, ker sta z njim prišla tudi inštruktorja z dvema psoma, ki jim pomagata pri iskanju mamil. Gospod Bronzato je prišel na naše šolsko dvorišče s policijskim avtomobilom. Razkazal nam je vse potrebščine: pištolo, lisice, Čelado, krepelc, gumijasta očala in posebno bundo, ki služi, da zabrani človeka pred izstrelki. Bilo je lepo. Nataša Balbi, Lara Devetak, 2. razred Natečaji Med Šolskim letom smo se udeležili tudi raznih natečajev. Na natečaju G. De Banfield sta se s pisnim izdelkom dobro uvrstila naša soSolca Miran Bole in Karin Desco. Erika Stoka pa se je izkazala z lepo risbico. Lara Devetak, 2. razred viti mačke in kokoši, ampak jih ne utegne niti enkrat. Tudi mačke hočejo uloviti kokoši, ampak jih zapodim. Dedek z njivami se imenuje Mario in drugi se imenuje Oskar. Dedek Oskar je bil učitelj, profesor in ravnatelj. Hotel bi, da bi lahko živela še dosti Časa, ker sta zelo prijazna. Hotel bi tudi, da bi lahko imeli vsi tako prijazna dedka, kot ju imam jaz. Lepo je pri njih, lepše kot doma. Sporočiti vam hoCem, da ne išCem idealnega dedka, ker imam že dva, ki sta krasna. Miran Bole Pestra šola Osnovna šola pri Sv. Ani neprekinjeno deluje od povojne dobe. Nosi ime zaslužne učiteljice, vzgojiteljice in pisateljice Marice Gre-girič Stepančič, ki je posvetila vse svoje življenje vzgoji slovenskih zamejskih otrok. V tem duhu se nadaljuje njeno delo. Z našimi izdelki smo vam hoteli posredovati pestrost naSe Sole, katere marsikdo Se ne pozna. Zotti Davide, 5. rayred Halo? Iščem idealnega dedka! Imela sem dva dedka, a ostal mi je le eden. Prvi je Mario in drugi Vladimir. Dve leti od tega mi je umrl dedek Vladimir. On je bil dober, simpatičen, prijazen... krasen! Imenovali smo ga Ladi. Umrl je, ko sem hodila v tretji razred. Bil je v bolnici, kamor niso Moja deoka Tudi jaz kot skoraj vsi dečki in deklice imam dva dedka. Sta prijazna in mi večkrat podarita Čokolade ali razne sladkarije. Mamin oče ima dosti njiv, pravzaprav štiri, oCetov očka ima velik vrt. Skoraj vsako soboto grem spat k njim, ker se tam lahko vozim s kolesom. Ce dežuje, ostanem v stanovanju. Tu pišem naloge in ko konCam, se igram ali gledam televizijo. Pri drugem dedku se tudi vozim s kolesom, ampak ko pridem tja, je vedno in že tema. Ta dedek stanuje z babico. Ona ubožica je bo lana in zato tam ne morem pisati nalog. Tam se lahko igram na šah in avijonCek. Ima tudi dve mački, ki se imenujeta Briškola in Silvestre. Ima tudi psa, ki se imenuje Dik. Jaz sem se ga enkrat bal, ampak sedaj ne veC. Ima tudi kokoši in enega petelina, ki se oglašuje popoldne in ne zjutraj, kot bi moral! K temu dedku grem tudi zato, ker ima dosti dobrega sadja, med temi so tudi sladke Erik Matcovich, 1. razred češplje. Pes hoče ulo- Nataša Balbi, Lara Devetak, 2. razred smeli otroci. Ko so mi povedali po telefonu, da je umrl sem začela jokati. Bilo mi je tako žal, da dokler niso prišli starši sem se zaprla v sobo in jokala prav na glas. Ko so se starši vrnili, so me poskusili potolažiti, ampak mi ni pomagalo. Bila sem žalostna še precej Časa in tudi učiteljice v šoli so me poskusile potolažiti, a sem si želela domov. Tam sem mislila nanj, kako je bil krasen. Sedaj mi je ostal en sam dedek: Mario. Imam ga zelo rada in bi hotela, da bi bil zmeraj zdrav. Mario je visok, ima rjave oCi in sive lase. Ima velika usta in ušesa in je malo debel. Je simpatičen in prijazen. Mi daje nasvete za življenje. Pazi, da sem pridna in da ne na- Lara Devetak, 2. razred gajam bratu, ko se on uči ali piše nalogo. Zelo rad me ima in tudi jaz njega. Se vedno hrepenim tudi po Vladimiru, predvsem zato, ker vidim, da je babica sama. Tudi ona je zelo dobra in prijazna. Je simpatična in potrpežljiva. Ce bi lahko naročila novega dedka, bi hotela takega, kot je bil moj dedek Vladimir. On je umrl prezgodaj! Bil je star, ker se je poročil zelo pozno. Bil je starejši od babice in zato... Jaz pa sem še zadovoljna, da imam še vse ostale moje drage. Nekateri otroci nimajo ne očeta ne matere. Niti dedka in babice celo. Moj brat in jaz pa imava: starše, dedka in babici, teto in strica in še druge. Zato drage gospe in gospodje vam sporočim, da Ce bi lahko naročila drugega dedka, bi hotela mojega Vladimira. Ampak, ker to ni mogoče... naj mi ostane, vsaj moja družina. Karin Desco ^ i ' u j } /y ' K vr V ' 1 ti' ? 4? f. \ v/y ' ^ £ 'J 'hJL Sf J.jrn tf Ajtr * v Damiano Marconi, 2. razred NASI DIJAKI PIŠEJO *| Nedelja, 16. junija 1996 Nadaljujemo z objavo besedil, ki so jih dijaki napisali na deželnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Poleg odlomkov spisov I.stopnje, ki niso bili objavljeni v nedeljo zaradi pomanjkanja prostora, objavljamo besedila dijakov, ki so na II. in lll.stopnji pisali spis z esejističnimi prvinami z naslovom Kadar piše človek življenjepis - in vse, kar človek piše, je življenjepis - ga včasih obide groza, mu zastane vest (II.stopnja) oziroma Hrepenenje iz mraka v mrak- iz luči v luč (lll.stopnja). Slaba ocena Obiskovala sem prvi razred osnovne Sole. Nekega dne se je zgodilo, da je morala učiteljica iz razreda. Spominjam se, da se je zelo priporočala, naj bomo tiho. Zagrozila nam je celo, da bo vsako razgrajanje kaznovala s slabo oceno. Komaj je odšla iz razreda in so njeni koraki utihnili, smo se začeli tiho pogovarjati eden z drugim. Počasi smo postajali glasnejši in kmalu zatem smo vpili. Metali smo si celo papirnate aviončke, se režali in razsajali. Nato je vstopila v razred učiteljica: spominjam se njenega jeznega obraza.. V hipu je vse utihnilo. Nikoli ne bom pozabila, kako je stopala od klopi do klopi in vsakemu izmed nas zapisala slabo oceno. V srcu me je zabolelo, kot bi mi kdo primazal klofuto. Bila je to moja prva negativna ocena. Spreletel me je strah ob misli na starSe. Nisem se bala kazni, hudo mi je bilo, da sem jih razočarala. Katerina Tomšič Klasični licej Primoža Trubarja, Gorica Sram naju je bilo Bilo je v začetku septembra. Stara sem bila deset let. S prijateljico sva Sli »rabutat« fige. Imela jih je neka stara in sitna gospa. Njen vrt, kjer je rasla figa, je bil malce dvignjen, na odprtem, obzidan in' vedno zaklenjen. Ko sva šli tistega dne mimo, je bil ključ v vratih. Kot nalašč! Prijateljica je zavrtela ključ. Vstopili sva. Bilo je kot v raju. Vsepovsod cvetoči grmi, lepe stezice in na koncu, kot na svetem mestu, je rasla figa. Njeni sladki sadeži so se nama kar sami ponujali. Najprej sem utrgala eno figo. Razdelila sem jo na pol. Ko sem dala prvi grižljaj v usta, me okus čisto prevzel. Prav tako prijateljico. Ko sva se dodobra najedli, sva se ulegli pod to za naju takrat sveto drevo in se začeli smejati. Vendar najin smeh ni trajal dolgo. Kar naenkrat sva zaslišali škripanje vrat. Na vrt je vstopila gospa. Skrili sva se za figo. Gospa kar ni in ni hotela z vrta. Prišla je do fige, a naju ni takoj opazila. Čakali sva in upali, da se bo obrnila in odšla. Kar naenkrat je zadonel njen glas:iKdo se skriva za figo?i Najprej se ji nisva hoteli pokazati, nato pa sva se vendarle opogumili. Začudeno naju je pogledala, se zasmejala in nato naju spet srepo pogledala. Sram naju je bilo v dno duše. Zbežali sva. Gospa je ostala na vrtu in gledala figo. Naslednjega dne sem prišla iz šole malo pozneje kot ponavadi. V kuhinji me je čakala mama. Pozdravila me je. Nič drugega ni rekla. Samo gledala je. Njen pogled mi je povedal vse. Nato je rekla, naj ne kradem več, saj imam doma na voljo veliko sadja. Tedaj bi bila njenega vpitja bolj vesela kot pa tišine in pogledov. Od tistega dne nisem več dala fige v usta. Vrt zdaj sameva. Figa pa tudi. Jasmina Kennolj Klasični licej Franceta Prešerna, Trst Omara s čevlji Spomin mi najdlje seže do tretjega leta življenja, in sicer na podstrešno sobo v babičinem stanovanju. Tam sem se namreč dostikrat igrala z bratrancema Tomažem in Veroniko ter s svojim bratom Petrom. S Tomažem sva bila največja in sva obiskovala otroški vrtec, medtem ko sta Peter in Veronika komaj shodila in govorila. Na podstrešju je babica hranila raznovrstne predmete: star šivalni stroj, veliko omaro s čevlji in dele neuporabnega pohištva. To je bil za nas pravi raj! Predmeti so namreč služili pri iz- mišljanju novih igric, od katerih je bila najpogostejša tista o trgovini čevljev. Mize in stole smo postavljali okrog omare, tako da se je soba zdela prava prodajalna obutve. Vse pohištvo smo nato napolnili s čevlji in vanje postavljali cene.Za vlogo prodajalca smo se vedno prepirali, toda večkrat sva jo »odigrali« Veronika in jaz. Ona je bila še majhna in je slabo govorila, zato sva v trgovini prodajali obe. Potem sta prišla Tomaž in Peter ter začela povpraševati po čevljih . Vsi smo bili veseli in smo si razkazovali babičine in dedkove »ogromne« čevlje. Ko sva Tomaž in jaz prestopila šolski prag, je bilo takih iger konec. Popoldneve pa smo še vedno preživljali vsi štirje pri babici v Pevmi, kjer sta stanovala Tomaž in Veronika, ali pri nas doma. To je trajalo vse do petega razreda osnovne šole, ko so se Tomaž, Veronika in njuna mama preselili na tržaški Kras. Takrat se je zame zaključilo otroštvo, saj sem »izgubila« svoja bratranca, ki sta bila moja najboljša otroška prijatelja. Irena Spazzapan Klasični licej Primoža Trubarja, Gorica Horoskop Rodil sem se v zelo svetlem prostoru, v rokah zdravnice ter babice. Moje veselje je bilo neizmerno in trajalo je celo večnost, ko sem prvikrat zagledal svet. Kako sem bil srečen, ko so me prijele materine roke. V njih sem čutil gorkoto in bile so nežne ter gladke. Svojo radost sem potrdil z glasnim jokom. Toliko kapljic mi je zdrknilo z obraza, kolikor jih je prinašal dež, ki je zunaj usmiljeno polnil žejno prst. Sonce se je že mnogo prej skrilo in črni oblaki so prekrili nebo. Takrat je moja teta sedela zunaj v čakalnici, ostali pa so nestrpno čakali njen telefonski klic. Ko je slišala, da je prišel na svet lep in zdrav fant, je bila izredno vesela.Redno je prebirala horoskope, zato se ji je začel počasi mračiti um kot Don Kihotu iz Manče. Ker je takrat ob mojem rojstvu deževalo, mi je napovedala črno in nesrečno prihodnost. Zato se je moja mati z njo sprla. Naravi se moram zahvaliti, da niso bili tisti črni oblaki namenjeni meni. Imel sem prijazno in srečno otroštvo, polno lepih pripetljajev. Tomo Ravbar Klasični licej Primoža Trubarja, Gorica II. STOPNJA Resnica je posoda lepote, svobode KADAR PIŠE ČLOVEK ŽIVLJENJEPIS - IN VSE, KAR ČLOVEK PIŠE, JE ŽIVLJENJEPIS - GA VČASIH ORIDE GROZA, MU ZASTANE VEST V človeku je Se marsikatera skrivnost Vsakdo bi moral vsaj enkrat v življenju odpreti okence svojega srca, kjer hrani svoje najgloblje otroške spomine. Prepričal bi se, da sam sebe ne pozna povsem in da obstaja v njem še marsikateri skrivni kotiček, ki ga še ni temeljito raziskal. Ko človek piše svoj življenjepis, si zada zahtevno nalogo, da preišče in analizira samega sebe: svoje misli, občutke, dejanja, vtise, ki so kot slikoviti madeži zaznamovali njegovo življenje. Njihov vpliv pa je še vedno opazen v vsakodnevnem razmišljanju in početju, presojanju in kritiziranju. Neizbežno je, da se človek posebno zaustavi, celo prestraši ob opazovanju svojih občutljivih, ranljivih točk, ki so večkrat največji vzrok življenjskega neuspeha. Tako se mora pisec pri podajanju svojih otroških spominov spoprijeti z analizo svoje vesti, pri tem pa upoštevati svoje lastne, stalno spreminjajoče se etične, verske in družbene vrednote. Obide ga groza, ko s pomočjo svoje lastne izkušnje ugotovi, da si sam gradi svojo usodo. Prevzame ga obup, občutek, da je pozabil nekaj narediti, povedati, izpolniti; občutek, da se je premalo potrudil, da ni izkoristil tega enkratnega daru - življenja. Alja Hrvatic Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Biseri m tančici duše Ko skuša človek za trenutek ustaviti čas in pogledati nazaj v svojo preteklost, se mu najprej prikažejo kot na kratkem filmskem traku le najpomembnejše slike in utrinki njegovega življenja v luči, ki mu je že znana. Takrat se vsakomur zdi opis lastnega življenja lahka stvar; ko pa vzame pero v roke in prične pisati ter podrobno razčlenjevati trenutek za trenutkom, ko postavlja pod drobnogled najsk-rivnostnejše trenutke svojega življenja, pero zastane. Črke postanejo tuje; z njimi ne moreš nikoli natančno prikazati tega, kar si nekoč čutil in potem spravil v najintimnejšo skrinjico svojega srca; takih dogodkov ne moreš nikoli docela opisati. Nenadoma se potem pero dokončno ustavi in roka okameni: vse, kar si napisal z do sedaj lahkim srcem, je steklo skozi tančico tvoje duše kot tekoča voda; na tančici pa so ostali še biseri, ki so bili v vodi; take bisere imajo ljudje, v tem primeru bralci, radi, za tistega pa, ki jih je ustvaril, so boleči... Bodisi Lenart kot Kačur sta osebi, ki ju je družba kamenjala; oba sta se skušala tej družbi upreti in njuno skupno načelo je bila resnica; resnica, ki ju je skupno povezovala kot zlata nit. Ce bi vsak izmed njiju skušal napisati svoj življenjepis, bi ta nikoli ne vseboval besed, kot so laž, hinavstvo, kosmata radodarnost. To so besede, ki so označevale njima neznane pojme, ki pa sta jih spoznala od drugih... Tamara Giorgi Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Večkrat sem hotel uloviti zvezdo Tako Martin Kačur kot grešnik Lenart skrivata v sebi veliko podobnosti s Cankarjevim življenjem. Mislim, da vsakdo izmed nas, ko piše kako besedilo, vnese vanj nekaj osebnega in globoko intimnega. Tako je tudi Cankar vstavil v obe deli nekaj osebnih podatkov, predvsem pa tiste misli in ideale, za katere se je on sam boril. Vsakdo izmed nas bi moral razumeti, da živi zato, da doseže svoj cilj, svoje sanje. Sam večkrat pomislim na to, kar sem do sedaj storil: največkrat sem hotel z eno roko uloviti zvezdo, a sem se takoj zgrudil na tla. Doživel sem namreč podobno usodo, kot jo je doživel Martin Kačur s svojim propadom, ki pa je bil le fizični, saj so se njegove ideje še naprej širile med ljudmi. Saša JanCar, Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Vedeti moramo, kaj je prav Ob koncu življenja se znane osebnosti velikokrat odločijo, da bodo napisale svoj življenjepis, tako da bodo ostale ljudem v spominu. Ko pišemo življenjepis, pa moramo svetu odkriti nekaj našega, osebnega, kar je bilo prej prikrito. V ospredje stopi zdaj naša osebnost. Cankar je napisal dva življenjepisa, ki sta po naslovu na prvi pogled zelo različna, brez skupnih vezi. Kaj pa lahko veže idealista in otroka? Kačur, učitelj naprednih idej, je lahko podoben otroku? Navadnemu otroku, ki se na vrtu igra s svojimi igračami, gotovo ne, pač pa Lenartu, ki je drugačen otrok. Lenart je prezgodaj odrasel otrok, tak kot tisti, ki jih med večernimi novicami o vojnah lahko opazujemo na televizijskem zaslonu. Na pogled so podobni otrokom, in vendar so že trpeli in izkusili neprijaznost našega sveta in družbe, ki ubija nedolžne in ohranja pri življenju njih, ubijalce... Mislim, da najlepše in najbolj pogosto Cankar piše o resnici in pravici. Ti dve se v našem času počasi izgubljata, toneta v pozabo. Lenart in Kačur sta edina, ki se zavzemata zanju, pa čeprav delata napake, ki so za potek njunega življenja usodne. Zaradi svojih napak zelo trpita. Poglejmo na primer Lenarta, ki se po svojem grehu vedno bolj odtujuje svetu in tovarišem. Zaveda se svojega greha, ve, da ni prav, kar je storil. Prav to danes v svetu nasploh manjka: zavedati se svoje krivde, vedeti, kaj je prav in kaj ne. Dunja Fabjan Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst »Pamet ustvari blagor« Mnogi ljudje si v življenju pridno in vestno nabirajo spomine in razne izkušnje, kasneje pa to egradivol zberejo in izdajo knjigo - pravzaprav svoj lastni življenjepis. To je storil tudi naš veliki pisatelj Ivan Cankar. Martina Kačurja je opisal kot mladega učitelja, ki je bil premeščen v Zapolje. Njegovo geslonNe roka - pamet ustvari blagor!! je živelo v prepričanju, da se bodo tudi kmetje lahko izobrazili, izkazalo pa se je, da je bilo to prepričanje lažno, kajti zaostalo okolje ga je zavrnilo. Grešnika Lenarta pa je Cankar opisal kot majhnega in bistrega, a revnega dečka. Ze zelo zgodaj je občutil sramoto in ponižanje. Tudi on, tako kot Martin Kačur, ni imel pravih prijateljev. V težkih trenutkih se je zatekel v gozd, kajti v družbi živali in dreves se je počutil varnega. Nataša Gorjup Pedagoški licej S.Gregorčič, Gorica Sanje te dvignejo visoko, a... Življenje dobrih ljudi je največkrat prežeto s trpljenjem, žalostjo in porazi. Tisti, ki pomagajo drugim in so za druge pripravljeni storiti vse, so navadno obsojeni na trpljenje. Onim, hinavcem, ki skrbijo le za svojo korist, pa je dodeljena sreča. Prav ta misel je jasno razvidna v Martinu Kačurju in v Grešniku Lenartu. S pomočjo učitelja-idealista, ki trdi, da je socialist, ne da bi sploh vedel, kaj je socializem, in nebogljenega otroka je Cankar prikazal svoj pogled na svet. V Kačurju je poudarjena Zelja po izobrazbi ljudstva in po iskrenejši družbi, v Lenartu pa prepričanje o nepravilnosti cerkvene morale - najvažnejši je lastni iglas srcai. Obema likoma, ki jima nasprotuje cela družba, ostane zvesta le ena oseba: Kačurju sin Lojze, Lenartu pa mati. Mati je za pisatelja najvažnejše bitje na svetu, zanj je ibrez greha! in edina oseba, ki lahko sodi in odpušča. Čeprav sta bili obe deli napisani na začetku stoletja, sta njuni ideji še vedno aktualni: med realnostjo in ideali je ogromen propad, družba si še vedno prilašča pravico do obsojanja bližnjega. Ko bi morala sama napisati svoj življenjepis, bi se v njem nedvomno zrcalili obe navedeni ideji, zakaj vedno bolj se zavedam, da so današnje sanje in upanja o boljši prihodnosti nesmiselna in celo škodljiva, saj te samo dvignejo visoko, do nebes, da potem še močneje treščiš na tla... Jadranka Križman Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Svoboda in kompromisi Kačurjevo delovanje vodi naprej spoznanje, da je človek v svojih odločitvah in dejanjih Tekmovanje v Trstu in Gorici Srebrna Cankarjeva priznanja II. stopnja 1.Jadranka Križman, 2.Dunja Fabjan, 3.-5.Sabina Caris, Tamara Giorgi, Alja Hrvatič , 6.-7.Mitja Stefančič, Saša Jančar (vsi: Znanstveni licej Prešerna). III. stopnja I. Marinka Kodrič, 2.Metka Udovič, 3.Robert Cossutta, 4.Irene Pahor (vsiZnanstveni licej Prešerna). Tekmovanje v Ljubljani Zlata Cankarjeva priznanja II. stopnja Jadranka Križman, Saša Jančar, Dunja Fabjan, Tamara Giorgi. III. stopnja Marinka Kodrič, Metka Udovič (ex aequo). Izbor besedil II. in III. stopnje so pripravile Slava Starc, Majda Artač in Majda Cibic. nesvoboden. Kako pa je lahko človek svoboden, Ce živi med samimi kompromisi? Kompromisi v družini, kompromisi v družbi. Tu se najprej uveljaviš,Ce si oportunist, Ce znaS biti napreden, kadar je treba, Ce znaS izkoristiti vsako, pa Se tako majhno ponudbo, ki ti z malo sreCe spremeni življenje. Proti takemu življenju se bori idealist KaCur, a po neuspehu se mu tudi sam preda... Cankarjev stil mi je všeč, všeč so mi njegove psihološke črtice, všeč mi je Martin Kačur, a ni mi všeC Grešnik Lenart: protagonist je preveč pasiven. Všeč mi je Martin KaCur, vSeč mi je podoba mladega idealista, bojevnika, ki poskusa spremeniti situacijo na Slovenskem , ki hoče dobro ljudem. Sama sem prav takšna.Polna idej, polna zamisli, ki bi lahko spremenile marsikaj v današnjem svetu... Nataša Grom Klasični licej Franceta Prešerna, Trst Vsakdo si utira pot do sreče Človekovo življenje je res kratka doba, v kateri si vsakdo skuSa utreti pot do sreCe in slave. Vsi imamo svoje skrbi, svoje misli in smo polni načrtov, ki so za nas same neprecenljivi. Tako je tudi Martin Kačur v srcu nosil pravi zaklad; skrinjo, natrpano s trdnimi prepričanji in cilji za bližnjo prihodnost. Prav tako je nosil svoje želje v srcu mali Lenart. Toda družba je oba zavrnila: prepuščena sama sebi sta oba propadla: enega je doletela smrt, drugi pa si jo je močno zaželel ob postelji umirajoče matere. Cankar je pisal deli, ko je sam doživljal krizo in odpor družbe, zato sta obe deli delno avtobiografski. Tudi sam je kot Martin KaCur in množica drugih ljudi ponudil srce in posvetil življenje slovenskemu narodu... Irena Jelercic Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Čudak in nehvaležnež V obeh Cankarjevih delih lahko opazimo avtobiografske prvine: glavna junaka sta posrednika avtorjeve osamljenosti in odtujenosti, oba sta čudaške narave in zamaknjena v lastni svet idealov in domišljije. V obeh delih pa je mogoče najti še en skupni imenovalec: svojeglavost in svojevrstnost interpretiranja bitnosti. Tudi Cankar sam je bil čudak in idealist kot Kačur ter nehvaležen bogatašem kot Lenart Negoda. Razviden je torej negativen pristop protagonistov, oziroma avtorja samega do družbe in neprekršljivih zakonov, ki jih je ta ustvarila. Tako Martin Kačur kot Lenart predstavljata žrtvi neusmiljenosti družbe. Matej Santi Klasični licej Franceta Prešerna, Trst Cankarjevo Življenje se zrcali v podobah njegovih junakov Cankar je v teh delih pripovedoval o sebi, četudi je v zgodbah navedel verjetno drugačne doživljaje od tistih, ki jih je sam izkusil. Mislim, da je bil prav tako tudi Cankar oddaljen od družbe zaradi svojega prepričanja ali zato, ker je bil reven, čutil je ljubezen in spolni nagon do žensk, verjetno se mu je že kdaj zgodilo, da je bila narava okoli njega v sožitju z njegovim razpoloženjem. V svojih delih je predstavil natančen oris človeka, ki mu je podoben, ki je pravzaprav Cankar sam. Zaradi tega je tudi napisal, da kadar piše človek življenjepis, ga včasih obide groza, mu zastane vest,saj je o sebi lahko spoznal tudi veliko novega in se poglobil v svoja razmišljanja. Sabina Caris Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Cankar - tujec V Martinu Kačurju in Grešniku Lenartu sta si protagonista nekoliko podobna,oba vse-, bujeta tudi veliko avtobiografskih prvin. Čutita se tujca, kot se je čutil tujca Cankar v takratni družbi. Bodisi Kačur kot tudi Lenart vidita svoj propad v nečem drugem, kot ga vidi družba: prvi vidi svoj propad v moralni asimilaciji z Blatnim Dolom, medtem ko je za družbo usodno to, da je hotel ustanoviti bralno društvo; drugi pa vidi svoj greh ne v kraji, ampak v nečisti misli in poželenju po Zenski. Kačurjevo politično prepričanje se ujema s Cankarjevim, Kačurjev propad pa lahko navežemo na pisateljevevo duševno krizo, ko ga je težila misel, da v življenju ni uspel. V Grešniku Lenartu pa je še veliko več avtobiografskih elementov: očetov odhod v tujino za zaslužkom, ljubezen do matere, potovanje v Ljubljano in tamkajšnji študij in še Lenartov datum rojstva, ki se povsem ujema s Cankarjevim. Po mojem mnenju je Kačur duševno nekoliko šibkejši, saj klone v Blatnem Dolu in se prilagodi družbi ter zavrže svoje ideale. Lenart pa le vztraja pri svojem; kljub temu da utrpi veliko hudega, se za to ne zmeni, kajti zanj je važno le odpuščanje matere, ki je edina brez greha. Mitja Tretjak Klasični licej Franceta Prešerna, Trst Razkol med sanjami in realnostjo Kačur in Lenart sta si v marsičem podobna ne glede na razliko v starosti. Oba imata težave z družbo, saj se z njo ne moreta spoprijateljiti in večkrat se jima drugi posmehujejo. Narava večkrat prikazuje njuno notranje stanje, Lenart pa najde v njej edinega prijatelja. Izmed žensk me je najbolj presenetil lik Lenartove matere, predvsem ko nam jo Cankar v zadnjem poglavju predstavi kot simbol odrešenja in dobrote. Drugače pa so ženske, ki nastopajo v teh delih, precej negativno orisane. Ker je vse, kar človek piše, nekakšen življenjepis, nam Martin Kačur in Grešnik Lenart lahko pomagata razumeti avtorjeve stiske in ideje. Problemi, ki jih je poudaril Cankar, so še danes aktualni, zato sem se med branjem večkrat primerjal z glavnima junakoma, saj se tudi jaz pogostoma znajdem pred podobnimi težavami. Podobno kot onadva pa sem spoznal tudi razkol med sanjami in realnostjo. Mitja Stefančič Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Cankar je bil prestrašen nad svojim življenjem V obeh delih je Cankar izrazil svoje življenje, svoje želje, svoja prepričanja, svoje strahove, čeprav je skušal biti povsem nepristranski. V Grešniku Lenartu je Cankar vsevedni pripovedovalec,ki le delno izpričuje, da je to pravzaprav pisateljevo življenje.Verjetno se je odločil za tako obliko pisanja, ker je bil prestrašen nad svojim življenjem in zato ni mogel z lahkoto pisati o njem. V romanu Martin Kačur pa se po mojem mnenju Cankar identificira z učiteljevimi ideali in željami po izobraževanju naroda. Kačur je podoben Lenartu le na koncu v Lazah. Vsi mu pravijo, kako je ostarel in osivel, kot je bil Lenart celo življenje. Le na koncu se oba povrneta k duševni čistosti. Vanja Glavina Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Izobrazba, temelj življenja Mislim, da je Cankar ustvaril lik Lenarta zato, da bi lahko spregovoril o relativnosti krivde, o grehu in tudi o težkem položaju, ki ga je imel v družbi kot ustvarjalec in kot človek. Ko pa v Martinu Kačurju spremljamo skozi roman življenje človeka, ki si je prizadeval za narod in za druge, lahko spoznamo težak položaj na Slovenskem ob koncu prejšnjega stoletja. Morda je bil takrat res potreben človek, ki se je kot Martin Kačur zavedel pomembnosti izobrazbe, ki je temelj vsega človeškega življenja. Samo s pomočjo te lahko posameznik raste duševno in materialno in doseže v življenju tiste cilje, ki so najbližji srcu in duši. Ivana Sossa Klasični licej Franceta Prešerna, Trst Tudi danes bi potrebovali Martina Kačurja Družba je sestavljena iz posameznikov in prav na podlagi kulturnega in socialnega udejstvovanja le-teh gradi skupno življenje. Ce pride kdaj do drugačnosti, pa naj bo ta fizična ali duhovna, družba obsodi posameznika, včasih tudi družino in vzgojitelje. Nikoli pa ne pomislimo, da smo mi sami, torej družba, ustvarili te drugačnosti, in kar je najhuje, NASI DIJAKI PIŠEJO teh drugačnosti ne znamo oziroma nočemo sprejemati. Kot mati, ki je premlada in ni pripravljena žrtvovati se za otroka, zato se ga raje znebi, tudi mi nismo še dovolj zreli, da bi v svojo sredo vključili take osebe. V obeh življenjepisih je morda tudi Cankar hotel poudariti, da je tudi njega družba obsojala in kritizirala, podobno kot njegova junaka Lenarta in Kačurja. Zdi se mi, da je človek, poln volje in idealov, kot je bil Martin Kačur, neke vrste Odrešenik, ki nam je enkrat v stoletju dan od Boga , da bi ljudstvo prebudil in predvsem spodbudil. Na žalost pa ga mi Slovenci ne prepoznamo pravočasno. Kakega Martina Kačurja bi gotovo potrebovali tudi mi, tržaški Slovenci, posebno sedaj, ko prehaja vse v roke generacije, kije brez idealov... Erika Baldč Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst III. stopnja Hrepenenje iz mraka v mrak - iz luči v luč Za zvezdami je luč Drama Lepa Vida najbolje simbolizira Cankarjevo letanje za hrepenenjem. V drami vsi čakajo na Vido, med tistimi črnimi zidovi raglabljajo o njej, a marsikdo omaga na tej strmi in dolgi poti, imenovani hrepenenje. Omaga ali pa zavije na drugo pot. Kajti, končno sploh ni važno KDAJ, KAM, ZAKAJ. Važno je spoznanje, da je pot hrepenenja edina pot, po kateri se splača hoditi. In če naletimo na njej na pregrade...dajmo jih preskočiti! In če pademo... poberimo se! In če bo naše življenje eno samo trpljenje, če bomo terminalni bolniki, okuženi z boleznijo hrepenenja, nič zato. Kajti tam nad zvezdami nas čaka luč. Luč, ki najraje in z največjo močjo osvetljuje tiste, ki so milosti najbolj potrebni. Seveda, če kot Poljanec v to luč za zvezdami sploh verjamemo...Blišč, ki zaslepi (ne)vajene oči, jih zapelje in nato... namoči s solzami. Ta blišč, ki nas (ali se to zdi samo meni?) iz odprtih strani knjig stalno vabi, vabi in potem ga mi pohodimo. Blišč se sesuje pred našimi očmi, pod nogami...a se bo za koga drugega le potrudil in spet vstal, spet vabil, zapeljeval... In hinavsko nam med stisnjenimi zobmi dan za dnem ponavlja:»Ta zgodba nima konca.« A tam za oblaki, tam za zvezdami je LUC. Poljanka Dolhar Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Bleda silhueta hrepenenja Kamor sega človekov spomin, povsod je prisotna bleda silhueta hrepenenja. V meandrih temnih časov, ko je človek mislil le na fizične potrebe, je že stala na prizorišču in čakala, da se bo kdo zavedel njene prisotnosti. Stala je in stala, tiho in potrpežljivo, nazadnje je le dočakala. Vstopila je v človeško dušo, tam pognala korenine, tanke, a močne kot jeklo. Fizične potrebe so bile zadovoljene, v areno življenja je stopila pamet, v kateri je tako tiho ždela ona, bela silhueta. Kako naj si človek razlaga večni nemir, željo po novem, boljšem, lepšem, idealnem? Kaj pa je sploh tisto idealno, po katerem stremi vsakdo, pa čeprav se tega ne zaveda? Za Cankarja je to lepa Vida, lepa in zapeljiva, a tako nevarna in zahrbtna. Ona, »ljubica vseh in nikogar«, ki vse zavaja, a nobenega ne zadovolji. Cankar je kot občutljiva oseba dobro poznal tako vrsto ljubice. Spremljala ga je skozi vse življenje, zanjo je trpel, stradal, a ni imel moči, da bi ji obrnil hrbet in šel po svoji poti. Metka Udovič Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI DIJAKI PIŠEJO Nadaljevanje s prejšnje strani Čustvo tisočerih razsežnosti Hrepenenje je čustvo tisočerih razsežnosti, pojavlja se v človeku kot neustavljiva, vroča želja po idealu, pa tudi kot subtilna misel v njegovi notranjosti. Hrepenenje je človeku zvest sopotnik, spremlja ga od zgodnje mladosti , poraja se znova in znova ter ustvarja v njem metafizično projekcijo idealne realnosti. Hrepeneči individuum goji v sebi nežen cvet, ki v stiku s kruto, objektivno realnostjo hipoma ovene. Hrepenenje je umetnik. V rahločutnem srcu slednjega naleti seme hrepenenja na plodna tla. Najbolj pristna oblika tega čustva pa je v sanjah otroka, v njegovi neskaljeni duševnosti. Cankar je okusil tovrstno čustvo, ga gojil in ga v zrelem obdobju prelil v besedo. Prav poetika hrepenenja je njegova umetnost, umetnost Lepe Vide. Hrepenenje iz luči v luč doseže človek takrat, ko utiša glas senzitivne duše in se preda razumski. Odmev Platonove filozofije je skozi čas neokrnjen dohitel Cankarja, ki je usmeril svojo pozornost v dihotomijo duše in telesa. Hrepenenje kot bistveno komponento življenja je Cankarjeva izrazna moč privedla do viška. Hrepenenje je torej umetnik. Robert Cossutta Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Človekova sopotnica V nekem odlomku Poljanec pravi: iBog je pokazal invalidu širno pot -na, hodi! - bergle pa mu ni dal!i Življenje je torej orodje, s katerim si mora človek pomagati, da doseže svoj cilj. Hrepenenje je človekova sopotnica, bistvo življenja, notranja gonilna sila. Človek se mora s hrepenenjem stalno boriti in že vnaprej ve, da bo premagan. Njegov boj je zaradi tega v mraku - iz njega je težko najti izhod. Luč bo zasvetila le ob koncu življenja, ko se bo boj slednjič zaključil. Luč si bo moral torej človek priboriti s trudom in vztrajnostjo. Ta luč pomeni Cankarju odrešenje, mir, srečo in iplačoi za vztrajno tavanje v mraku kot ilist v tolmunu!. Motiv Cankarjevega hrepenenja lahko razširimo na občečloveško problematiko. Vsak nosi v sebi Lepo Vido, saj si vsak človek nečesa želi, še posebno dandanes, ko živimo v skrajno materialistični družbi. Ljudje venomer begajo za materialnimi cilji in se sploh ne zmenijo za moralne oziroma duhovne vrednote. Delo in denar postajata vedno bolj priznana elementa in ljubezen ni več gonilna sila človeštva. Ob branju Cankarjeve Lepe Vide bi verjetno marsikdo spregledal in spoznal, da v srcu ne domuje denar, temveč hrepenenje. Lepa Vida je ilju-bica vseh in nikogar! - vsak ve zanjo in čuti njen pomen.Tudi jaz, kot Cankar, menim, da nosi vsak človek v sebi hrepenenje in da se brez njega ne da živeti. Irene Pahor Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Hrepenenje je življenje Hrepenenje, stalna želja po boljšem, lepšem, višjem življenju, v katerem je popolna uresničitev želja najvišji užitek in najlepša slast. V takem življenju pa ni več hrepenenja, tiste strastne sile, ki poganja naprej kolesa življenja, izgine, kajti doseženi so cilji, po katerih je človek hrepenel. Hrepenenje je življenje; če hrepenenja ni, tudi življenje ni več pomembno. Hrepenenje je torej bistveni del človekove eksistence, to, kar ga spodbuja, da nadaljuje svojo pot, da napreduje in se izboljšuje. V stiku z realnostjo pa ima rušilno moč, saj se človek zaveda, da je v resnici njegovo življenje le tavanje iz mraka v mrak, življenje, v katerem se sanje in ideali ne bodo nikoli uresničili. Maja Humar DTZ Žige Zoisa,Gorica Zlatnik, zaprt v skrinjici lepot Lik Lepe Vide je skrit v vsakem izmed nas. Vsi imamo v srcu neko skrito željo, zlatnik, zaprt v skrinjici lepot, h kateremu se zatečemo v težkih trenutkih, ko se nam zdi, da se nam svet podira na glavo. Dobro pa vemo, da je ta zlatnik za nas nedosegljiv, oddaljen: takoj, ko bi ga vzeli v roke, bi se spremenil v železo, kamen, predmet brez vrednosti, saj bi v skrinjici videli še drugega, svetlejšega in še bolj oddaljenega. Lepo je namreč, če ima človek neki cilj. Tudi Lepa Vida je upala, da bo prišla v paradiž, a je dejansko prišla v zlato ječo, v pekel. Upadla ji je mladostna energija,ugasnilo ji je žarko oko, postala je bleda, skorajda mrlič v svetu sanj. V tem svetu namreč ni bilo več tiste gonilne sile, ni bilo več sanj, v katere verjeti, ni bilo več hrepenenja.Želela si je torej le domov, nazaj k materi, Poljancu, Damjanu, Dionizu, skratka v svoj svet, tudi če beraški in reven, a vendar prežet s hrepenenjem. Dean Sušmelj DTZ Žige Zoisa, Gorica Hrepenenje je iskalec Hrepenenje je brezdomec. Je popotnik. Iskalec. Je neizprosno, brezbrižno nasilje, ki dviga človeka zato, da bi ga spet vrglo ob tla, ko stegne roko po zvezdi. Je čista tra- scendenca. Je lirična pesem, ki je ni nikdar mogoče razumsko izčrpati. Hrepenenje je tisočobrazno. Vsak nosi v sebi del Lepe Vide: ne samo Mrva, Poljanec, Damjan, Dioniz, ne samo Prešeren, ki je v svoji pesnitvi poudaril hrepenenje, ne samo Cankar, ki ga je postavil v ospredje. Ce po ničemer drugem ne, vsaj po svobodi hrepeni vsakdo. Kaj je drugega hrepenenje po mladosti kot hrepenenje po svobodi? Hrepenenje je bistvo življenja; ni cilj, ampak pot. Kot pravi Lepa Vida: iParadiž ni moj dom, pot je moj dom.iln oboje, hrepenenje in življenje, se konča s smrtjo. Neli Ban Klasični licej Franceta Prešerna, Trst Hrepenenje izhaja iz trpljenja Hrepenenje izhaja vedno iz trpljenja; je torej človekov odziv na psihološko razklanost med idealno realnostjo in realno sliko vsakdana ter vzbuja zato niz najrazličnejših občutkov in razpoloženj. Morda se Slovenci še posebej zavedajo svojih zgodovinskih razmer ter svoje kulture in zato stremijo po vzponu narodnega jaza. Hrepenenje predstavlja torej bistveno potezo slovenskega naroda, ki je v svoji literaturi tako bogato izdelal, predelal in obedlal motiv personificiranega hrepenenja, ki ima nedvomno didaktičen vpliv na vse pripadnike naroda. Lepa Vida je torej učila že naše prednike in bo učila tudi naše otroke, da se je treba boriti za svoje sanje in nikoli brezupno popustiti v resignaciji. Bistveni princip hrepenenja se pri Cankarju da torej identificirati le s trpljenjem, revščino in bolečino, ki neposredno ženejo človeka iz mraka v novo realnost, ki pa je še vedno mračna. Človeku torej le ni usojeno, da se odcepi od svojih korenin, pa naj bodo te socialne ali pa zgolj fatalistično-individualne. Na logično vprašanje, ki si ga postavi bralec ob tej ugotovitvi, in sicer, po čem naj torej človek stremi, odgovarja Cankar z metafizično idejo večnosti.'Hrepenenje iz mraka v mrak se preobrazi v hrepenenje, ki vodi v .luč samo takrat, ko začne človek hrepeneti po sebi tuji realnosti, ki se kaže v večnosti. Sele v večnosti se človek ipovzpne do zvezdi in obsveti ga luč. Marinka Kodrič Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst Hrepenenje - iskanje najvišjega §||j | * |§§. HHH v ^. *. ■** Hrepenenje... no, hrepenenje po čem? Zakaj hrepenijo naše duše po taki lirični lepoti, čisti estetiki, pozitivnosti, neoporečnosti? No, torej hrepenenje po idilični lepoti je nekaj že globoko vsidranega v človeškem duhu, v našem duhu; porodnica, sila negativno obarvanih razmer, je bila nedvomno prisotna v marsikaterem, morda premar-sikaterem obdobju človeškega obstoja. Ljudje potrebujemo popolnost, tako klasično popolnost, najraje plešemo v kolu, najraje se skladno vrtimo v krogu. Taka lepota, taka luč predstavlja nezmotljivost, predstavlja mir, predstavlja vročino sonca in toplino luninega pogleda. Ne glede če skozi vrata ali skozi okno: luč je izhod. Zato je luč pravzaprav lepota...predstavlja izhod. Zato je izhod cilj...predstavlja svobodo. In ni slučaj, da hrepenijo po visoki kulturi, po visoki lepoti prav tisti, ki hrepenijo po visokem življenju, pravičnosti, dobroti. Morda hrepenenje ne dopušča izbiranja. Hrepenenje je upanje, strast, ki nas žene k ustvarjanju in iskanju najvišjega, ki prekaša ljubezen, estetiko, svobodo... Jana Pečar Znanstveni licej Franceta Prešerna, Trst ZAKONODAJA / KMETIJSKA PODJETJA USPOSABLJANJE / V SODELOVANJU S SDZPI Sredi avgusta zapade rok za vpis v register Vodi ga trgovinska zbornica V pripravi novi tečaji na kmetijske teme Izoblikovani predlogi za tečaje o oljkarstvu in o sadjarstvu - KZ pričakuje predloge Sredi avgusta, točneje 16. avgusta bo zapa'del rok za vpis v register kmetijskih podjetij pri Trgovinski zbornici v Trstu. To obveznost, kot znano, določa državni zakon št. 580 iz leta 1993, ki predvideva, da se morajo v register obvezno vpisati vsi kmetijski podjetniki, ki izpolnjujejo pogoje iz 2135. člena Civilnega zakonika. Ta člen določa, da so neposredni obdelovati vsi tisti osebki, ki se običajno ukvarjajo z obdelovanjem zemlje in z rejo živine. Iz tega lizhaja, da za vpis v register ni nujno, da je osebek čisti kmet, kajti pogoj je le posest kmetijskega obrata, ki proizvaja za prodajo na trgu. Vodja tega obrata oziroma podjetja se lahko torej ukvarja tudi pretežno z drugimi poklici. Trgovinska zbornica se v državnem okviru že dalj časa dogovarja za SirSo koordinacijo celotnega postopka, ki predvideva, da se bo po vsej državi vpisalo v register približno tri do štiri milijone podjetij. Pri tem je treba podčrtati, sa morajo zanesljivo vpisati v register vsi tisti, ki so vpisani v kmečko zavarovanje (nekdanji zavod SCAU), potem tisti, ki so vpisani v pokrajinski seznam kmetijskih podjetnikov (tim. albo) in - kot smo omenili že v uvodu - verjetno tudi tisti polkmetje (s polovičnim delovnim časom), ki imajo tak obseg posesti, da ga je mogoče pojmovati kot obrat oziroma podjetje. V tem oziru kriteriji še niso dokončno izdelani. Nekateri celo menijo, da bi morali biti v register vpisani vsi, ki imajo številko IVA, vendar se tako pojmovanje že na prvi pogled zdi pretirano. V tem času so namreč že v teku razjasnjevanja, pojasnila in razgovori, napovedani pa so tudi tečaji, na katerih bo sodelovala tudi Kmečka zveza. Stanovska organizacija slovenskih kmetov bo nastopila tudi bolj razčlenjeno in organizirano, da zadosti potrebe svojih članov in kmetov tako v tržaški kot v goriški pokrajini. Poudariti je namreč treba še enkrat, da bo vpis v register obvezen in da bo treba poravnati tudi vpisnino, ki bo za letošnje leto znašala 45 tisoč lir. Dodati moramo, da ni izključeno, da bo iz tehničnih vzrokov rok za vpis (16. avgust) podaljšan do začetka zime. Glede začetnikov pa zakon predvideva, da se morajo tisti, ki šele nameravajo začeti kmetijsko dejavnost, vpisati v register v roku 30 dni od začetka delovanja, (-en) Poročali smo že, da je Evropska unija pred nekaj tedni odobrila zakon o registru kmetijskih podjetnikov, ki nadomešča dosedanji seznam kmetijskih podjetij. Zakon bo začel veljati z objavo v uradnem listu. Med pomembnejšimi novostmi je tudi ta, da nov zakon ne predvideva več izpitov, ki so bili potrebni za dosego statusa uspo- V sodelovanju s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje namerava Kmečka zveza tudi letos organizirati nekaj tečajev na kmetijsko tematiko. Doslej sta se bolj ali manj izoblikovala predloga za tečaja o oljkarstvu in za tečaj o sadjarstvu, ki pri nas res nima posebno velikega obsega, vendar gre za panogo, s katero se mnogi ukvarjajo in ki zato tudi vse oolj čutijo potrebo po boljšem obvladanju veščine gojenja sadnih dreves. Skratka, čutijo potrebo po večjem znanju, saj je sadjarstvo zahtevna panoga, ki se lahko s strokovnostjo dobro obrestuje, če pa panoge ne pizna- sobljenega kmetijskega podjetnika oziroma za pridobitev tako imenovanega patenta. Zdaj nov predpis predvideva, da je ta patent mogoče doseči le na osnovi poklicnega naslova ali po triletni praksi na kmetiji. Ker je do trenutka, ko to poročamo, v veljavi še stari zakon, ki predvideva izpite, Kmečka zveza vabi vse tiste kmete, mo dovolj, tvegamo neuspeh. Kmečka zveza je v sodelovanju s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje pri pripravi tečajev v vsakem primeru pripravljena upoštevati še druge želje oziroma pobude, ki oi prišle s terena v zvezi s specifičnimi panogami pridelovanja ali reje. Gotovo je še nekaj neizkoriščenih možnosti, ki jih nudi tržaško območje in ki jih drugod, na primer v Furlaniji, seveda glede na tamkjašnje pogoje, že s pridom izkoriščajo. Ustrezne predloge bo torej Kmečka zveza preučila in upoštevala, če se bo izkazalo, da je zanje mogoče organizirati ki se nameravajo vpisati v register kmetijskih podjetnikov, naj takoj zaprosijo za polaganje izpita za pridobitev atenta poklicnega meta. V nasprotnem primeru bodo namreč morali počakati na vpis v register polna tri leta, kolikor znaša triletna praksa na kmetiji. Kmečka zveza vabi svoje člane, ki se nameravajo v bližnji tečaje v okviru Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Ni pa nujno, da bi bilo treba za prav vse primere segati po tečajih, saj obstaja tudi možnost, da bi za kakšno zelo specifično panogo riredili v kraju, kjer i bilo zanjo zanimanje, dve, tri ali tudi več strokovnih srečanj s prisotnostjo izvedenca. V primeru, ko bi take potrebe ali želje obstajale, vabi Kmečka zveza svoje člane in kmetovalce na splošno, naj jo s svojimi predlogi seznanijo, da bi se potem skupaj s predlagatelji dogovorili o možnih ali najbolj primernih oblikah strokovnih pobud, (-en) prihodnosti ukvarjati s kmečkoturistično dejavnostjo (s tim. agroturizmom), naj brez odlašanja cim-prej vložijo prošnjo za vpis v pokrajinski seznam agroturistič-nih operaterjev. Po novem zakonu bo namreč poleg običajnih predpisanih dokumentov potrebno tudi potrdilo o obiskovanju tečaja 90 ur za vodenje kmečkega turizma. r ZAKONODAJA / V NADOMESTILO ZA DOSEDANJI SEZNAM Nov zakon o registru podjetij in o kmečkem turizmu Odpravljeni izpiti za dosego statusa kmetijskega podjetnika NOVICE Rok za prijavo goriva UMA zapade konec meseca Preteklo nedeljo smo napačno zapisati, da zapade rok za prijavo letne porabe goriva po znižani ceni (UMA) za leto 1995 in rok za vložitev prošnje za dodelitev goriva za letošnje leto že 10. junija. V resnici zapade rok za oboje konec tega meseca, vendar Kmečka zveza vabi svoje člane, naj ne čakajo na zadnji dan pred iztekom roka. Opozarja tudi, da so za obvezance, ki ne bi narediti prijave o porabi goriva v lanskem letu, predvidene precejšnje globe. Do konca meseca poravnati davek ICI Kmečka zveza opozarja vse tiste člane, ki v njenih uradih opravljajo svoje davčne obveznosti, da se izteče rok za plačilo občinskega davka na nepremičnine ICI konec junija. V tržaški občini znaša katastrski količnik za odmerjanje tega davka 4, 5 promile za prvo stanovanje in 5, 5 promile za vse ostale nepremičnine. V ostatij občinah tržaške pokrajine pa so količniki naslednji: v občini Dolina 4, 5 promile, Zgonik 5 promil, Repentabor 5, Devin-Nabrežina 6 in Milje 5, 7 promile za prvo stanovanje in 6 promil za ostale nepremičnine. V vseh občinah se za glavno stanovanje odbije 180 tisoč Ib. Za kmetijska zemljišča je treba davek ICI plačati le v dolinski in miljski občini, kajti vse ostale so zajete v kategorijo višinskih območij, ki so davka na nepremičnine oproščene. Oproščeni so ga tudi čisti kmetje, in sicer za vrednost zemljišča do 50 milijonov tir. Sožalje Kmečke zveze dr. Degenhardtu Vodjo tržaškega Pokrajinskega kmetijskega nad-zomištva dr. G. Degenhardta je pred dnevi boleče prizadela smrt očeta Enrica. Glavni svet in izvršni odbor Kmečke zveze sta mu v svojem imenu in v imenu vseh članov organizacije izrekla ob tej izgubi iskreno in občuteno sožalje. Solidarnost KZ z Malalanom Ob nezaslišanem nastopu policije, ki je s silo omogočila izvedbo rubeža v stanovanju Lucijana Malalana v Trebčah, mu Kmečka zveza kot članu svojega glavnega sveta izreka solidarnost in obenem izraža protest nad takim ravnanjem, ki spominija na žalostne čase iz preteklosti. Protest je še toliko bolj utemeljen, ker Malalan ni zakrivil davčne utaje, ampak je samo oporekla načinu terjatve in zahteval, da se postopek za plačilo davčne pristojbine izvede v celoti dvojezično, tako pisno kot s pomočjp prevajalca. Na to zahtevo je prejel odgovor »Qui siamo in Ita-lia«, kar je še dodatna žalitev za italijanskega državljana, pripadnika slovenske manjšine v Italiji. VINOGRADNIŠTVO / STROKOVNI NASVETI ZA ZATIRANJE BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV Pojav črne grozdne gnilobe Zelena trsna rumenica V naših vinogradih se občasno lahko pojavi glivična bolezen z imenom Črna grozdna gniloba, znana tudi kot black rot. Povzročitelj bolezni je glivica Guignardia bidvvelli. Bolezenski znaki - Glivica lahko napade vse zelene dele rastline. Pojavi se od cvetenja do takrat, ko grozd začenja spreminjali barvo. Posebno občutljivi so mladi od 10 do 20 cm dolgi poganjki. V maju se posebno v vlažnem vremenu pojavijo na listih brezbravni madeži, ki postanejo okroglasti in približno 4-5 mm veliki. Pozneje postanejo madeži rjave barve, vidno obrobljeni s črno. Sredina madeža se posuši in pojavijo se številne Cme bleščeče se pike. To so glivični razmnoževalni organi. Najbolj pogost je napad na mlade liste, ki še rastejo. Na zelenih mladicah se pojavijo temne lise, na katerih opazimo Cme pike. Na pecljevini grozda se lahko pokažejo podobni znaki, kot na mladicah. Na zelo mladih jagodah se pokažejo sivi, nato črni madeži, jagode se hitro posušijo. Ob močnejšem napadu se jagode obarvajo v rjavo barvo in takrat spominjajo precej na botiitis. Sčasoma se posušijo in dobijo vijoličasto bar\ro. Površina jagode se naguba in pojavijo se Cme pike, razmnoževalni organi glive. Varstvo - Najprej lahko preventivno ukrepamo tako, da ob trgatvi poberemo vse bolne grozde ali ostale dele rasdine na katerih glivica prezimi. Bolne grozde, tudi tiste, ki so odpadli na da, sežgemo. Pazimo, da v bližini našega vinograda ni starih okuženih rasthn. Površinski pripravki prod peron ospori (bakreni pripravki, pripravki skupine ditiokarba- matov) učinkujejo tudi proti črni grozdni gnilobi. Nimajo pa nobenega učinka citotropski ali sistemski pripravki proti pero-nospori (Ridomil, Galben, Aliet-te, idr.). Bolezen uspešno zatiramo s citotropskimi in sistemskimi pripravki proti oidiju (Sy-sthane, Bayleton, idr.) ter z žveplom. Ker doba škropljenja sovpada z obdobjem, ko škropimo tudi proti peronospori in oidiju, bomo v primeru pojava črne grozdne gnilobe dajali prednost pripravkom, ki so učinkoviti tudi za to bolezen. Primer napada gnilobe Omenili bomo še eno bolezen, ki se v naši deželi pojavlja že nekaj let. Prvič so jo opazili v Franciji. Ponekod se je pojavila tudi v tržaški pokrajini, čeprav njena prisotnost ni zaskrbljujoča. Povzročitelj bolezni je neka mikoplazma. To je mikroorganizem, ki ima vmesne značilnosti med virusom in bakterijo. Bolezenski znaki - Najbolj značilni bolezenski znaki se pojavijo v poletni vročini, to je julija in avgusta. Listi belih sort najprej postanejo zeleno-rumene barve. Nato se pojavijo rumeni madeži, tudi vzdolž ožilja. Madeži pozneje lahko potemnijo. Robovi listov se zvijejo navzdol, tako da dobijo včasih listi trikotno obliko, če jih gledamo od zgoraj navzdol. Listi rdečih sort se delno ali popolnoma obarvajo v rdeče. Mladice neredno olesenijo, postanejo šibke, grozdje ne dozori, ker se prej posuši. Najpogosteje se bolezen pojavi n sorti chardonnay. Po vsej verjetnosti bolezen širi škržat z imenom Scaphoideus titanus. Mi-kroplazma živi v slini škržata. Žuželka srka rastlinski sok trte in tako prenaša povzročitelja trsne rume-nice s trte na trto. Varstvo - Podobno kot pri virusih še ne obstaja zanesljivo škropilo niti za mikoplazme. Zato je najboljše varstvo preventiva, začenši s skrbno izbiro sadilnega materiala. Prej ko kakorkoli ukrepamo, moramo skrbno opazovati bolezenske znake in se pre- pričati, da res pripadajo tej bolezni. V Franciji svetujejo tri škropljenja z insekticidi proti škržatu od junija do avgusta. V Italiji poskusi z opisanimi škropljenji niso dali zadovoljivih uspehov. Poleg tega pa ni zanesljivo ugotovljeno, da je prav omenjeni škržat prenašalec bolezni. dr. Magda Sturman List sorte chardonnay z značilno trikotno obliko TEČAJI ZA ZIDARJE - POLAGALCE PLOSCIC - TESARJE -UPRAVLJALCE STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJIŠČ Začetek tečajev v oktobru, vpis in obiskovanje tečajev je brezplačen SCUOLA EDILE TRIESTE SOLA ZA GRADBINCE TRST Paritetni organ združenja gradbincev in sindikatov gradbenih delavcev Trst - Miramarski drevored 89 - Tel. 040-43626 »AZZURRI« / PO PORAZU S ČEŠKO Sacchi se brani, toda kritike na njegov račun so vse bolj ostre Selektor priznal napako po IzključUvi Anglija - Škotska 2:0 (0:0) Strelca: Shearerv 53. in Gascoigne v 78. min. Škotska: Goram, McKimmie, Boyd, Caldenvood, Hen-dry, Spencer (McCoist od 66.), McCall, McAllister, Collins, McKinlay (Burley od 81.), Durie (Jess od 85.). Anglija: Seaman, G.Neville, Pearce (Redknapp od 46., Campbell od 83.), Inče (Stone od 79.), Adams, Southga-te, Gascoigne, Shearer, Sheringham, Anderton, McMa-naman. Sodnik: Pairetto (Mia), gledalcev: 78.000. LONDON - Reprezentanca Anglije je včeraj na najboljši način proslavila 70 let kraljice Elizabete. Stare »sovražnike« Škote je premagala z 2:0, povsem izbrisala slab vtis, ki ga je zapustila na uvodni tekmi s Švico, in si s to zmago skoraj zanesljivo priigrala možnost uvrstitve v nadaljnji del. Junaka včerajšnje tekme sta bila Sherear in Gascoigne, ki sta tudi dosegla oba zadetka. Predvsem drugi, Ga-scoignov je bil izredno lep, verjetno doslej najlepsi na tem prvenstvu. Slabše pa se je odrezal italijanski sodnik Pairetto, ki je večji del tekme vodil odločno in skoraj brez napak, proti koncu srečanja pa je marsikaj spregledal in dosodil za Škote dvomljivo enajstmetrovko. Negodovanje Angležev pa se je takoj poleglo, saj je vratar Seeman McAllisterjev strel ubranil. Angleži so po pričakovanju začeli zelo napadalno, saj so morali nujno zmagati, da bi se lahko uvrstili v četrtfinale. Ni so pa bili nevarni za Škotskega vratarja. Prvi polčas je bil kar dolgočasen. Igra pa se je razživela v drugem polčasu: že v 8. minuti je Anglija povedla po eni svojih značilnih akcij. McManaman je prodrl po desni, podal Ne-villu, ki je visoko poslal žogo do Shearerja, ki je z glavo preusmeril usnje v mrežo. Skoti bi lahko stanje izenačili v 31. min. z enajstmetrovko, toda vratar Seamen je bil na pravem mestu. Dve minuti pozneje pa sijajen gol bivšega nogometaša Lazia Gascoigna. Po tekmi je bil trener Angležev Terry Venables izredno zadovoljen in je Se posebno pohvalil Gascaogina in vratarja Seamana. »Gazza nas stalno preseneča. Bal sem se, da na tem prvenstvu ne bo zaigral, kot zna. Dosegel pa je fantastičen gol.« Durie in Neville v boju za žogo (telefoto AP) ALSAGER - Samokritično, a brez pesimizma. Dan po nesrečnem porazu s Češko je italijanski zvezni selektor Se pod vtisom atentata v Manchestru Ar-rigo Sacchi priznal, da je storil napako, ko po izključitvi branilca Apol-lonija v 25. minuti prvega polčasa ni takoj zamenjal Baggia s Carbonijem, kar je po oceni mnogih glavni razlog, da je Češka ponovno povedla z 2:1. V mali dvorani športnega centra Alsager novinarji niso štedili s kritikami na račun selektorja, ki pa se je dokaj mimo branil. »Izdala me je negotovost, ne pa ošabnost. Car-boniju sem takoj rekel, naj se začne ogrevati, a sem nato razumel, da ni bil še pripravljen, da stopi na igrišče. Sicer pa nikjer ne FRANCIJA - ŠPANIJA Caminero rešil Španijo pred polomom Francozi so bili po golu Djorkaeffa zasluženo v vodstvu vse do 85. minute Francija - Španija 1:1 (1:1) Strelca: Djorkaeff v 48. in Camionero v 85. min. Francija: Lama, Angloma (Roche od 65.), Desailly, Blanc, Lizarazu, Karembeu, Deschamps, Guerin (Thu-ram od 81.), Djorkaeff, Zidane, Loko (Dugarry od 74.). Španija: Zubizarreta, Otero (Kiko od 14.), Alkorta, Lo-pez, Abelardo, Sergi, Luis Enrique (Manjarin od 55.), Hierro, Caminero, Amavisca, Alfonso (Julio Salinas od 83.). Sodnik: Zhuk (Blr)„ gledalcev: 39.000. LEEDS - Francija je zamudila lepo priložnost, da bi se kot prva reprezentanca uvrstila v Četrtfinale prvenstva, Caminero pa je pet minut pred koncem rešil Spance pred izločitvijo, ko so se Francozi že veselili zmage. Vse do gola Spancev je bilo vodstvo njihovih severnih sosedov povsem zasluženo. Francozi so bili boljši že v prvem polčasu, toda zadetek so dosegli Sele v začetku drugega dela tekme po zaslugi spretnega bodočega in-terjevca Djorkaeffa. Zadetek je predramil Spance, ki so dotlej igrali urejeno, a nenapadalno. Vec priložnost za zadetek pa so v protinapadu še naprej imeli Francozi. Sele po golu, ki ga je Caminero dosegel po podaji Manjarina, so se Spanci res razigrali in pristinili nasprotnika v njegov kazenski prostor, a si boljših priložnosti za podvojitev niso pripravili, čeprav je trener elemente pred zadetkom natrpal moštvo z napadalci, da bi prišel do neodločenega rezultata. O razpletu v tej skupini bo torej v bistvu odločala torkova tekma med Francijo in Bolgarijo. Za Francoze bo to odlična priložnost, da se Bolgarom oddolžijo za poraz v Parku princev leta 1994, ki jih je stal izločitev iz sklepne faze SP v ZDA. piše, da ne bi vseeno prejeli gola. Tako in tako smo igrali v desetih. Ge bi se ravnal po svojih principih bi iz igre potegnil Chieso, drugega napadalca, a on je igral zelo dobro, zato sem se odločil za Baggia. Toda gol Cehov je bil posledica naše pomanjkljive zbranosti in nedisciplinirane igre,« pravi Sacchi Trener meni, da ni razloga za pesimizem. »Ekipa je v dobri formi. Nismo slabši od Rusov in Cehov, zato si ne zaslužimo izločitve. Tudi Vogts (nemški selektor, op. ur) bo jutri (danes) zamenjal nekaj standardnih igralcev. Ni mogoCe odigrati treh tekem v tako kratkem Času in samo trener ve, kakšno je poCutje posameznih igralcev. Zola je bil deset dni bolan, potreben je bil počitek« se je še branil trener, ki je na očitek, da je po zmagi proti Rusiji po nepotrebnem zrevolucioniral zvezno vrsto in napad, najbolj pomanjkljiva pa naj bi bila obramba, odgovoril, da je vsaka branilska vrsta odvisna od ostalih dveh vrst in obratno. Italijanskega selektorja je tisk obsul s kritikami in to ne le v Italiji, nogometaši pa Sacchi ja (vsaj navidezno) zagovarjajo. »Lepo Češka - Italija 2:1 (2:1) bi bilo vse nasprotnike potlačiti, a tega ni vedno mogoCe narediti. Sacchi nam je dal točno določeno navodilo: počakajte jih in potem udarite, mi pa smo jih takoj napadh,« je povedal Zola, ki je prepričan, da bo Italija premagala Nemčijo. »Proti Cehom smo v drugem polčasu z igralcem manj igrali odlično. Zakaj ne bi v enajstih premagali Nemcev? Toda nič ne pomaga in Sacchiju se res pišejo slabi Sacchi že na zatožni klopi Časi, ker je prekršil »sveto« pravilo, da zmagovitega moštva ne zamenjaš. Ce bi premagal Češko, bi ga vsekakor vsi hvalili... Strelci: Nedved v 4., Chiesa v 18. in Bejbel v 35. min. ITALIJA: Peruzzi, Mussi. Costacurta, Apolloni, Majdini, Fuser, Albertini, Baggio (Carboni od 39.), Dona-doni, Chiesa (Zola od 77.), Ravanelli. CESKA: Kouba, Latal (Nemecek od 88.), Suhoparek, Kadlec, Hornak, Nemec, Nedved, Bejbl, Berger (Smi-cer od 64.), Poborsky, Kuka. Sodnik: Lopez Nieto (Spa), gledalcev: 35.000 Trenutno stanje v skupini A IZIDA 2. KOLA Švica - Nizozemska 0:2 Škotska - Anglija LESTVICA 0:2 1. Nizozemska 2 1 1 0 2:0 4 2. Anglija 2 1 1 0 3:1 4 3. Škotska 2 0 1 1 0:2 1 4. Švica 2 0 PRIHODNJE KOLO (18. 6.J 1 1 1:3 1 Škotska - Švica v Birminghamu ob 20.30 Nizozemska - Anglija v Londonu ob 20.30 Najboljši strelci Vrstni red strelcev, 2 gola: Casiraghi (Ita), Stojčkov (Bol) in Shearer (Ang) na sliki; 1 gol: Alfonso in Caminero (Spa), Bejbl (Ces), Bergkamp (Niz), Chiesa (Ita), Couto (Por), Cruijff (Niz), Dugarry in Djorkaeff (Fra), B. Laudrup (Dan), Moeller (Nem), Nedved (CeS), Sa Pinto (Por), Gascoigne (Ang), Turkyilmaz (Svi), Tsymbalar (Rus), Vlaovic (Hrv), Ziege (Nem). Trenutno stanje v Skupini B IZIDA 2. KOLA Bolgarija - Romunija 1:0 Francija - Španija LESTVICA 1:1 1. Bolgarija 2 1 1 0 2:1 4 2. Francija 2 1 1 0 2:1 4 3. Španija 2 0 2 0 2:2 2 4. Romunija 2 0 PRIHODNJE KOLO (18. 6.) 0 2 0:1 0 Francija - Bolgarija v Nevvcastleu ob 17.30 Romunija - Španija v Leedsu ob 17.30 DANES DVE TEKMI Tekma v Manchestru bo kljub bombnemu atentatu Igrali bosta Rusija - Nemčija, še Hrvatska - Danska MANCHESTER, SKEFFELD - Zaradi bombnega atentata v Manchestru je bilo sploh vprašljivo današnje srečanje v tem mestu med Nemčijo in Rusijo. Naposled po takojšnjem sestanku arganizatorja in presdtavniki evropske nogometne zveze so odločili, da bo tekma regularno na sporedu. Za to srečanje C skupine pa vlada veliko pričakovanje ne samo v taborih obeh reprezentanc, temveč za izid te tekme je zainteresirana tudi Italija, ki si je sama »zagrenila« kvalifikacijo z nepričakovanim porazom s Cehi. Ruski zvezni trener Romancev, ki se na tekmi z Itahjo ni ranvno izkazal zaradi nekaterih dokaj Čudnih menjav, je tokrat zmerno optimist:«PrepriCan sem, da bomo bolje igrali kot proti Italiji. Nemčija je dobro igrala proti Cehom in tudi zasluženo zmagala, toda Nemce lahko presenetimo. Upam le, da bo sojenje nepristransko. Od Nemcev se še posebno bojim Klinsmanna.« POSTAVI RUSIJA: Cercesov, Tetrace, Nikiforov, Onopko, Kovtun, NaCelskis, Cumbalar, Mostovoj, Radimov, Karpin, Kirjakov. NEMČIJA: Kopke, Sammer, Reuter, Eilts, Helmer, Ziege, Babbel, Hassler, Moller, Klinsmann, Bierhoff. SODNIK: Milton Nielsen (Danska). Ob 16.00 po Rai2 in Tmc. Vroče in napeto bo gotovo tudi v Shieffeldu, kjer se bosta pomerili Danska in Hrvaška. Vzdušje v obeh taborih ni najboljše. Oba trenerja sta pod udarom, kajti navijačih obeh ekip so pričakovaU predvsem boljšo in bolj nap-dalno igro. Trener Hrvatov Blaževič, ki je angleškim časnikarjem precej zameril zaradi »škandaloznega pisanja«, je prepričan, da bodo njegovi fantje prav proti evropskih prvakom pokazali, kaj zmorejo, in da se bodo tudi z zmago zanesljivo uvrstili v četrtfinale. POSTAVI HRVATSKA: LadiC, Bilič, Jerkan, Sti-mac, Stanič, Asanovič, Boban, Prosi-necki, Jami, Suker, Bokšič. DANSKA: Shcmeichel, Helveg, Rie-per, Hogh, Scjonberg, larsen, Thomsen, Steen Nielsen, Vilfort, M. Laudrup, B. Laudrup. SODNIK: Batta (Francija). Ob 19.00 po Rai2 in TMC. NOVICE Z EP Čehi proslavljali s pivom PRESTON - Trener Češke reprezentance Dušan Uh-rin je svoje nogoetaše za zmago proti Italiji nagradil s prostim dnevom. »Italija je igrala kot proti Rusiji, njen učinek pa je odvisen tudi od vrednosti nasprotnika. Mi smo zagotovo igrali boljše kot proti Nemčiji,« je podčrtal trener, ki je skupaj z igralci po tekmi izpraznil zaboj Češkega piva, ki so ga hraniti za velike priložnosti. Kostadinov poškodovan NEVVCASTLE - Bolgarski napadalec Emil Kostadinov v torek ne bo mogel igrati proti Franciji. Vse kaže, da si je huje pretegnil stegensko mišico. Glasnik reprezentance Nicola Exerov je celo izjavil, da bo »Kostadinov lahko igral v finalu, Ce bomo do njega sploh prišli«. Nezaupanje do Italije LONDON - Angleške pobiralce stav je poraz »az-zurrov« močno vznemiril. Na njihovi lestvici je Italija zdrknila z drugega na Četrto mesto. Do včeraj je zmaga Italije na EP veljala razmerje 3:1, zdaj pa le še 7:1. Glavni fevorit za naslov je še naprej Nemčija (5:2) pred Francijo (9:2) in Nizozemsko (5:1). Italiji sledi Anglija (8:1, a pred zmago s Škotsko). Derbi brez izgredov LONDON - Za varnost pred in med britanskim derbijem med Anglijo in Škotsko je skrbelo preko tisoč policistov. Okrog petdeset se jih je pomešalo med navijači. V vseh javnih lokalih je že dan pred tekmo veljala prepoved prodaje alkoholnih pijač, a navijači so se »organiozirati« in navalili na veleblagovnic, vendar baje brez hujših gneC in napetosti. Škotski navijali so smeti zapustiti štadion šele uro po tekmi. NOVICE Triestina v Livornu Nogometaše Triestine Čaka danes v Livornu skoraj brezupna naloga. V povratni polfinalni tekmi za napredovanje v Cl ligo morajo premagati tamkajšnje istoimensko moštvo z dvema zadetkoma prednosti, ker so preteklo nedeljo v Trstu izugubili s 3:2. Livorno je že pred pričetkom play offa veljal za favorita. Nespretni Tržačani se Toskancem na »Roccu« niso znali enakovredno upirati, zato malokdo upa, da bi lahko prišlo danes do preobrata. Trener Roselli na tem srečanju ne bo mogel računati na Pivetto, ki si je prislužil kazen s prepovedjo igranja za dve koli. V začetno enajsterico se bo vrnil Gubellini, ki ima skupaj z Marsichem nalogo, da z zadetki poskrbi za maloverjetni preobrat. »Trials: neizprosen boj na 100 m ATLANTA - Kot je bilo pričakovati, je na ameriškem atletskem »trialsu« za 01 v Atlanti neizprosen boj predvsem v teku na 100 m, kjer ima vsaj šest atletov možnost nastopa na OI. Ti pa so: Jon Drummond, Dennis Mithchell, Michael Marsh, Carl Lesvvis, Leroy Burrell in Jeff Wil-liams. V prvem krogu pa je bil Drummond edini, ki je dosegel Cas manj od 10 sekund (9, 99). Naši atletinji Coslovicheva in Macchiutova odlični v Milanu MILAN - Na nedavnem finalu državnega ekipnega atletskega prvenstva v Milanu sta uspeš- 'j no nastopali tudi slovenski Članici društva Si-sport Fiat iz Turina Margaret Macchiut in Claudi a Coslovich. Macchiutova je bila ponovno druga, spet pa je morala priznati premoč Carle Tuzzi, ki je na lOOm z ovirami za Macchiutovo še vedno prehitra, Čeprav je bil tokrat zaostanek majhen. Čas ni bil najboljši, toda treba je upoštevati dejstvo, da je tekmovalkam pihal veter v prša s hitrostjo 2, 3 m na sekundo in da tudi steza na tekmovališču v Milanu za šprinterje ni najboljša. Tako je bila Tuzzijeva prva s 13.52, Macchiutova je progo pretekla v Času 13.73, tretja pa je bila Goricanka Andrettijeva s Časom 14.12, ki je še lani premagala Macchiutovo. V metu kopja pa Claudia Coslovich ni imela prave konkurence in je bila najdaljša z metom 60.54. Zal je bila to zanjo zadnja priložnost, da izpolni olimpijsko normo, ki je znašala 61 metrov, tako da Coslovicheve po vsej verjetnosti ne bo med potniki za Atlanto. Obe atletinji čakajo zdaj nastopi na raznih mitingih, glede na dobro formo, pa lahko pričakujemo, da bosta svoje rezultate še izboljšali. (A. Lasich) Supersonicsi znižali razliko na 2:3 SEATTLE - Supersonicsi so v finalu za naslov NBA znižali zaostanek na 2:3. V četrti tekmi so zanesljivo premagali Bullse in predvsem se je izkazal Payton z obrambno igro nad Jordanom, ki je zasenčil najboljšega košarkarja NBA lige tudi v naslednjem srečanju. Peta tekma Seattle - Chicago 89:78 (43:42) S: Payton 23, Kemp 22 - 8:13, Hawkins 21, Sch-rempf 13, Perkins 7, Mc Millan 3; ekipno 5:13 za 3. C: Jordan 26 - 11:19, Pippen 14 - 5:20 (1:9 za 3), KukoC 11 - 5:13 (1:5 za 3), Longley 11 -3:3, Kerr 7 - 2:8 (1:7 za 3), Rodman 6, VVenning-ton 3; ekipno 3:26 za 3. (VJ) Regata Milje-Portorož-Milje TRST - Tudi letos bo na sporedu tradicionalna že 20. jadralna regata Milje - Portorož - Milje. Regata bo v soboto, 21. in v nedeljo, 22. t.m. in jo bo organiziralo Jadralno društvo Muggia skupno z Jadralnim društvom Portorož. Jadrnice bodo startale ob 13.30 iz Milj, odjadrale bodo proti Kopru, Izoli, Piranu do Portoroža. Iz Portoroža bodo odplule v nedeljo ob 12.00 nazaj proti Miljam. Jutri na »Športelu Jutri ob 22.30, nas bo na TV Koper - Capodistria popeljala ekipa Sportela v nova obzorja slovenskega športa v zamejstvu. Z nami bodo v studiu odbojkarice Vala, ki še praznujejo prestop v C2 ligo. Albert Zenic pa nam bo pred mikrofonom pripovedoval o občutkih na novih poteh formule clio. Na terenu smo se sreCali s kotalkarskim maratonom v organizaciji SD Polet. Marko Ci-vardi pa se je za vas potapljal od miramarskega parka do maldivskih otokov, da nam bi razkril lepote podvodnega sveta. V oddajo boste lahko pokukali tudi vi dragi gledalci. Pokličite na 00366-66-38433, in odgovoril vam bo kviz Skr-toc. Ekskluzivno! V oddaji vam bomo pokazali dve fotografiji, kateri pričata, da sta si bivša ja-dranovca Andrej Vremec in Boris Vitez zagotovila delavno mesto izven košarkarskega sveta. Kotalkarski maraton ŠD Polet Hokejska sekcija SD Polet bo danes priredila zanimiv kotalkarski maraton, za katerega se je že prijavilo 60 tekmovalcev. Ker pa je vpisovanje možno se danes pred startom, pričakujejo Se nastop številnih drugih rolkarjev-rollerjev. Start bo ob 10. uri z openske železniške postaje. »Rollerji« se bodo podali do Repna, Cola in nato nazaj proti Opčinam, kjer bo cilj na »Pikelci«. AVTOMOBILIZEM / DANES VN KANADE V MONTREALU Hill že petič letos Starta z najboljšim časom Villeneuva prehitel dve minuti pred koncem treninga Prenovljena proga omogoča več prehitevanj MONTREAL - Na uradnem treningu pred današnjo veliko nagrado Kanade v formuli ena je najboljši Cas dosegel Britanec Damon Hil na wil-liamsu renault. Za Hilla je to že šestnajsta »pole position« v karieri in peta v letošnji sezoni. Med treningom je prišlo do desetminutne prekinitve, ker je Jean Aleši s svojim benettonom renault zavozil s proge. Ista usoda je petdeset sekund pred koncem treninga doletela tudi njegovega timskega tovariša Gerharda Bergerja. Skupaj s Hillom bo v prvi vrsti štartal Jacques Vil-leneuve, sin legendarnega Gillesa, po katerem je preimenovano dirkališče v Montrealu. Ferrarijec Michael Schumacher bo štartal v drugi vrsti, ob njem pa bo Aleši. Dirka bo zelo zahtevan. Prenovljena proga na veC mestih omogoča prehitevanja, težje pa je tudi zavirati,« je povedal Hill, ki so mu mehaniki z manjšimi popravki na dirkalniku omogočili, da je dve minuti pred koncem treninga prehitel Villeneuva. »Normalno sem lahko opravil samo dva kroga. Zato sem optimist, bojim pa je obeh benettonov,« je povedal svetovni prvak Michael Schumacher. Tako na Startu: 1. vrsta: Hil (Vbr, wil-liams) 1;21, 045; Ville-neuve (Kan, tvilliams) 1:21, 079. 2. vrsta: Schumacher (Nem, ferrari) 1:21, 198; Aleši (Fra, be-netton) 1:21, 529; 3. vrsta: Irvine (Irs, ferrari) 1:21, 657; Hakkinen (Fin, mclaren) 1:21, 807; 4. vrsta: Berger (Avt, be-netton) 1:21, 926; Barri-chello (Bra, jordan) 1:21, 982; 5. vrsta: Brundle (Vbr, jordan) 1:22, 321; Coulthard (Sko, mclaren) 1:22, 332; 6. vrsta: Panis (Fra, ligier) 1:22, 868; Frentzen (Nem, sauber) 1:22, 909; 7. vrsta: Verstappen (Niz, footvvork) 1:23, 067; Salo (Fin, tyrrell) 1:23, 118; 8. vrsta: Herbert (Vbr, sauber) 1; 23, 201; Fisichel-la (Ita, minardi) 1; 23, 519; 9. vrsta: Katayama (Jap, tyrrell) 1:23, 599; Diniz (Bra, ligier) 1:23, 959; 10. vrsta: Lamy (Por, minardi) 1:24, 262; Badoer (Ita, forti) 1:25, 012); 11 vrsta: Rosset, (Bra, footvvorek) 1:25, 193; Montermini (Ita, forti) 1:26, 109 BALINANJE / TEHNIČNO ZBIJANJE Poletovec N. Capitanio prvak Na skupni lesh/ici zamejskega prvenstva vodi Nabrežina-Aurisina Tudi tretji krog tekmovanja za zamejsko balinarsko prvenstvo v tehničnem zbijanju v organizaciji balinarske komisije ZSSDI je lepo uspel. Tekmovanja se je udeležilo 24 posameznikov v prestavništ-vu 8 društev. Igralo se je na igriščih Nabrežine, Sokola, Poleta in Gaje. Finalni del je bil v petek zvečer na nabrežinskih igriščih. Letošnji zamejski prvak je poletovec Nazzareno Capitanio, ki je v velikem finalu zmagal proti mlademu in obetavnemu balinarju nabrežinskega kluba Omarju Braidi, ki je bil proglašen tudi v Domu pristaniških delavcev za najboljšega balinarja na zimskih turnirjih. Ta krog tekmovanja je prinesel največ točk Poletu in Nabrežini, ki sta dodala drugih 18 točk Polet in Nabrežina 18 točk. Tako Nabrežina zanesljivo vodi pred Poletom. Na tretje mesto se je prerinilo Primorje. Po finalnih tekmah je sledilo nagrajevanje. Nagraditev je bila do 4. mesta z zlatimi medaljami. Vreme je bilo prijetno, zato so se balinarji zadržali v nabrežinskih prostorih še nekaj Časa. VRSTNI PED (posamično): 1. Nazzareno Capitanio (Polet) 12 točk; 2. Omar Brai-da (Nabrežina) 8; Vasja Culic (Polet) 6; Paolo Negrini (Nabrežina) 5; Eligio Pelicon (Primorje) 4; Milko Emili (Kras) 3; Roberto Lucignano (Nabrežina) 2; Adriano Stanissa (Sokol) 1. VRSTNI RED (ekipno): Polet 18, Nabrežina-Aurisina 15, Primorje 4, Kras 3, Sokol 1, Kraški dom, Danica, Svoodnje, Zarja, mak in Gaja 0. SKUPNI VRSTNI RED (po 3. preizkušnjah): Nabrežina-Aurisina 49, Polet 30, Primorje 10, Sokol 9, Kraški dom in Slovodne 8, Kras 3, Zarja 2, Danica, Gaja in MakO. (E.S.) iHNAM. TENISh Martina Milič kandidat za EP Krasovka na pripravah Že tretjo sezono zapored se dvanajstletna Krasova igralka Martina Milič nahaja na seznamu mladinske nacionalne reprezentance. Sedaj je ponovno dobila poba-vilo, da se udeleži priprav za bližnje mladinsko evropsko prvenstvo. Zbirni treningi bodo potekali v visoko specializiranem državnem centru v Temiju od jutri do 23. t.m. in od 27.6. do 3.7. Na prvem bo krasovka v družbi z gojenkami centra Su-sanno Csiki, Monico Zancaner, Marino Rito Pilloni in Stefanio Bosi. novo prvakinjo med na-rasčajnicami. V drugem se bodo naštetim pridružile Se Kitajka D ing Yang, Denisa Zancaner in prvakinja med deklicami Nicoletta Stefanova. Kljub jasni odpovedi Martinine starejše sestre Vanje po končani lanski sezoni jo zvezni selektor ponovno vabi v svoje vrste. Vanja je z velikim uspehom sodelovala na evropskem prvenstvu v Ljubljani, Parizu in lani v Haagu, kjer se je uvrstila med prvo osmerico naraščajnic v Evropi. Lansko poletje se je Martina zelo veselila priprav v Moskvi. Ker pa je federacija dala na razpolago premalo časa za priprave izstopnih dokumentov so mlade udeleženke morale razočarane ostati doma. Kdo bodo izbranke za dvočlansko ekipo naraščaj nic in ekipo mladink. ki bodo nastopile na evropskem prvenstvu od 5. do 14. julija v Frydek Misteku na Češkem bo jasno Sele po obeh pripravah. (J.J.) MINIODBOJKA / TRADICIONALNI TURNIR Za Bor na Dunaju dosti tekem in obilo zabave Nastopita je 160 ekip in osmih držav Odbojkarsko društvo Bor se je tudi letos udeležilo vsakoletnega mednarodnega turnirja na Dunaju, na katerem nastopa že vrsto let. Na turnirju, ki je potekal med binkoštnim praznikom, so nastopile ekipe letnikov ’83, ’84 in ’85, ’86, tako pri fantih kot pri dekletih. Nastopilo je okoli 160 ekip (80 pri dekletih in ravno toliko pri fantih) iz Nemčije, Češke, Slovaške, Švice, Madžarske, Italije, Slovenije in Avstrije. Iz Trsta pa so poleg Bora odšli v glavno avstrijsko mesto še Altura, Ricreatori, Cobolli in Brunner ter šola Domilani. Turnir je potekal na velikem travniku. Tudi lepo vreme je priskočilo na pomoč prizadevnim organizatorjem. Samo finalne tekme zadnjega dne so zaradi dežja potekale v telovadnici. Na igriščih pa se je kar trlo igralcev in igralk raznih narodnosti, vzdušje pa je bilo res prijetno. Borovke so nastopale s štirimi ekipami - dve v kategoriji super mini (letnik ’83/84) in dve v kategoriji mini (letnika ’85/86). Vse pa so se dobro odrezale, Čeprav rezultat ni bil bistvenega pomena. Najboljše pa se je obnesel v super mini kategoriji Bor A, ki je zasedel 11. mesto. Lahko pa bi segel še višje, ce ne bi izgubil odločilne tekme za vstop v finalni del z neolikanimi Nemkami, ki so bile še najbolj spretne z jezikom. Bor B pa je pristal na 30. mestu, obe starejši ekipi pa sta povsem zadovoljili. V mlajši kategoriji sta ostali dve Borovi ekipi dosegli podobni uvrstitvi: Bor A 13., Bor B pa 28. mesto, kar je nedovmno lep uspeh. Vse Štiri ekipe pa so se dokaj trudile in nabrale predragocene izkušnje. Naj omenimo, da je pri dekletih v velikem finalu madžarska ekipa premagala Slovenke odbojkarskega kluba Ragoze - lanskoletne zmagovalke, tako da so morale prehodni pokal zmagovalcev oddati vzhodnim sosedom. Zanemarjen ni bil niti turistični vidik gostovanja. Vsi elani tržaške odprave so si ogledali dunajske znamenitosti, Schonbrunn, katedralo Sv. Stefana in drugo, zadnji dan pa še slavni Frater. Vsekakor pa je gostovanje na Dunaju res uspelo, vsem pa bo ostal zelo prijeten spomin. Sestava ekip: Super mini (’83/84) - Bor A: Katarina Husu, Nika Furlani, Martina Cunja, Katerina Zompicchiatti, Sara Bevilacqua. Trener Marko Kalc. Bor B: Eliana Berdon, Aleksija Bandino, Daša Stanič, Suzana Derganc. Trener Uco JurkiC. Mini (’85/86) - Bor A: Erika Savarin, Ivo Carpani, Martina Semec. Trener Sabina Legovic. Bor B: Subra, Degrassi, Katja Rupel, Lara Legovic, Karin Desco. Trener Nadja Debenjak. (Dejan) NOGOMET / V DOLINI V spomladanskem delu mladi Brežani na tretjem mestu Breg Grmada -Esperia 9:1 (3:0, 6:0) Strelci za Breg: Cheber 4, Carli 3, Lovrečič 2 (1 iz 11-me-trovke) BREG GRMADA: Slavec, Ghezzo, Romano, Merlak, Cheber, Lovrečič, Di Do-nato, Carli, Kraljic. Po zmagoslavju v zimskem delu prvenstva najmlajših cicibanov v organizaciji CSI, so se morali mladi brežani v spomladanskem delu prvenstva zadovoljiti s tretjim mestom. V malem finalu so namreč zlahka premagali Esperio, saj so v vsaki tretjini dosegli po tri zadetke. V velikem finalu pa je zmagal Costalunga, ki je odpravila Opici-no z 2:1. Po finalnih srečanjih, ki sta se odvijali na dolinskem malem nogometnem igrišču, je bilo na vrsti nagrajevanje. Priznanje so prejele vse sodelujoče ekipe, med temi tudi Primorje za sodelovanje na prvenstvu miniciciba-ni. Nagrajeni so bili tudi nekateri posamezniki. Od slovenskih ekip so tako prejeli pokal Pipan (Primorje) kot najboljši strelec, Cheber in Lovrečič (Breg) kot najboljša strelca in Slavec (Breg) kot najboljši vratar finalnih tekem. (E.B.). ŠPORT Nedelja, 16. junija 1996 TENIS / PRI GAJI PO KONCU NASTOPOV V EKIPNIH TEKMOVANJIH Za mlado člansko ekipo še premalo razviti podmladek Odličen obračun krstnega nastopa v najvišji ligi - Za vsakim dobrim mladincem velik napor staršev - Kdaj do svojega klubskega učitelja? Tekmovalna sezona, ki je sovpadala s 25. obletnico ustanovitve odseka, je bila za Gajine tenisaCe doslej najodmevnejša. Oplemenitil jo je nastop članske moške ekipe v prvenstvu B, najvisji italijanski teniski ligi. Čeprav je ekipa v štirih dvobojih kvalifikacijske faze osvojila le eno točko, so bili pri Gaji z nastopom ekipe izredno zadovoljni. »Za nas je bil že sam nastop velik izziv. Uspešen pa je bil zato, ker smo proti vsem nasprotnikom igrali na prvoligaški ravni, bili smo jim enakovredni. Nismo si čakali rezultatov, mislili smo, da bomo dosegli še manj,« nam je na začetku pogovora dejal kapetan Gajinega moštva Edi Plesničar Boste torej tudi v prihodnji sezoni nastopali v tem prvenstvu? »Prišlo bo do restrukturacije. Spet bodo uvedli A ligo, v kateri bodo lahko nastopali sedanji igralci A in BI kategorije ter najboljši igralci kategorije B2. Za nas torej pride realno v poštev igranje v B ligi, ki je namenjena sedanjim igralcem kategorij B3 in B4. Ekipa bo ista. Božič (slovenski reprezentant, op. ur.) je potrdil pripravljenost, da z nami igra tudi prihodnje leto. Smo v stiku tudi z Ruzzierjem (mladi Tržačan, kate- gorija B4, je letos igral za Meran, op. ur.). Če bi se nam pridružil tudi on, bi imeli dobro ekipo.« Ce se povrnemo k prvenstvu. Kako bi ocenil nastop igralcev? »Aleš Plesničar (na sliki) je presenetil. Dosegel je dve zmagi proti boljše plasiranim igralcem. Pomemben je zasti uspeh proti Cam-pidonicu, ki je zelo dober tenisač. Skoda, da Borutu Plesničarju ni uspelo doseči zmage proti Bologni. Odigral je izvrsten prvi set, potem pa se je zbal zmage. Ce bi mu spelo, bi gotovo pridobil na samozavesti. Božič je proti Bologni pokazal, kaj zna. Če bi zmagal tudi v Padovi, bi imeli na lestvici točko več. Od Del Degana pa objetkivno ni bilo mogoče pričakovati več.« Nastopili ste tudi še v drugih prvenstvih. Kakšen je bil uspeh? »V moški C ligi smo igrali pod pričakovanji. Borut je osvojil vse dvoboje, razočaral pa je Franco. Zenska ekipa ni dosegla omembe vrednih uspehov.« Lahko torej rečemo, da sloni Gajina tekmovalna ekipa predvsem na ramenih bratov Plesničar. Se za njimi pojavlja še kakšen per-spketiven mladinec? »Zaenkrat še ne. Mladih tekmovalcev je premalo, zato tudi med njimi ni pravega tekmovalnega duha, ki bi omogočal napredek. Pri moških imamo dva mlada under 12, pri dekletih pa dve igralki under 14 in štiri under 12. Nekateri izmed njih so vsekakor perspektivni, morali pa bi več vaditi.« Pri Gaji imate s pokritima igriščema skoraj idealne pogoje za vadbo. Rekreacijska dejavnost, 140 elanov, se uspešno razvija. Zakaj tekmovalna zaostaja? »Razlogov je več. Predvsem je tu bistvena vloga staršev, ki morajo biti pripravljeni slediti ohoku od deveta, desetega leta leta starosti dalje. Potrebno je žrtvovati veliko prostega časa in tudi ekonomski aspekt (oprema, učitelj, prevoz na treninge, selekcije in tekme) ni zanemarljiv, kriza pa je velika, o čemer priča že podatek, da v športnih trgovinah upada prodaja loparjev. Sistem organiziranja tekmovanj je v Italiji zgrešen. Na turnirjih igra otrok na dan eno tekmo in če zmaga se mora vsak dan vrniti na kraj tekmovanja, kar je spet povezano s stroški in časom. V Sloveniji in na primer tudi na Češkem so mladinski turnirji celodnevni in poraženec odigra enako število tekem kot zmagovalec.« Kaj bi bilo potrebno narediti, da se okrepi tekmovalna dejavnost pri Gaji? »Gaja tekmovalcem brezplačno nudi igrišče, kar že ni malo. Za uspešno delovanje teniškega kluba sta potrebna hišnik in stalni učitelj. Hišnika imamo, učitelja, ki bi zrasel iz naših vrst, pa še ne. Učitelj namreč ne more biti vsak. Pogoj je, da kot igralec dosežeš vsaj B kategorijo, potrebni pa sta tudi eno leto študiranja v Rimu in praktikanska doba.« (ak) Obvestila KD Slovan PadriCe priredi v nedeljo, 23. t.m. drugi nočni tekmovalni orientacijski pohod, na katerem lahko sodelujejo tekmovalne skupine z dvema do štiri tekmovalcev. Vpisovanje bo v padriskem parku Globojner pri DraSd v nedeljo od 20. do 21.30. Start pohoda bo ob 22. uri. SZ ZARJA sklicuje jutri, 17. junija ob 20. uri v prvem m ob 21. uri v drugem sklicanju redni občni zbor, na svojem sedežu. Dnevni red: 1. Poročila, 2. Vobtve, 3. Razno. NOGOMETNA SEKCIJA SD ZARJA prireja nogometni tabor za otroke rojene v letih 1985,86,87 88 in 89. TeCaj bo od 19. do 28. junija od 9. do 16. ure na travnatem igrišču v Bazovici. Cena tečaja je 50.000, v ceni pa je vključeno tudi kosilo. Vpis in podrobnejše informacije po tel. 226483 od 18. do 20. ure. TPK SIRENA prireja jadralni tečaja za razred optimist od 8. do 19. jubja. Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in Četrtek, od 18. do 20. me, tel. 422696, Miramarski drevored, St 32. JKCUPA prireja za letnike od '81 do ’89 popoldanski in dva celodnevna jadralna tečaja - razred optimist, in sicer: od 1. do 12.7 in od 15. do 26.7 ter popoldanski od 24.6. do 5.7. V razredu surfa dva teCaja, in sicer od 8. do 12.7 ter od 15. do 19.7. Informacije in vpisovanja vsako soboto od 16. do 18. ure na sedežu, tel. 299858. SK KRAS - Odsek za rekreacijo organizira tečaj tenisa za otroke in odrasle. Za vpis in informacije pokličite v tajništvo društva tel. 229477 ob ponedeljkih, sredah in Četrtkih od 17. do 19. ure ter v petek od 10. do 12. ure. SD SOKOL vabi ljubitelje Športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 ur odbojke, ki se bo vršil v soboto, 13. in v nedeljo, 14. jubja nepretrgano 24 ur. Vsa pojasnila glede turnirja, programa in pravd igre ter vpisovanja dobite na tel. St. 208065 (Janja in Lara) in 299632 (Marjanka v večernih urah). Pohidte! SK DEVIN obvešča elane in prijatelje, da bo društveni Športni praznik 27. in 28. jubja v Praprotu. V kratkem bo seja prostovoljnih sodelavcev. KOŠARKARSKI KAMP 96 NA OPČINAH Košarkarska sekcija ZSSDI prireja v Prosvetnem domu na Opčinah, od ponedeljka, 24. do sobote, 29. t. m. košarkarski kamp 96 za letnike 1982 in mlajše. Informacije pri ZSSDI (tel. 635627), na sedežu SZ Jadran, Ul. Ricreatorio 1 (tel. 213403) in pri Andreju Vremcu (tel. 211878). V PRISOTNOSTI VELIKEGA ŠTEVILA ČLANOV IN GOSTOV / OBČNI ZBOR SZ SLOGA Po delovanju in uspehih v vrhu deželne stvarnosti Na odbojkarskem področju izredno uspešno sezono Zaskrbljenost zarodi vedno večjih finančnih obveznosti Čeprav je na ponedeljkovem občnem zboru SZ Sloga letela na račun našega dnevnika tudi kaka »ostra puščica«, ne moremo mimo ugotovitve, da ne bi tako kot vedno izrekli pohval na račun delovanja tega, za naš šport izredno pomembnega kolektiva. Namreč: pri SZ Sloga je že ustaljena praksa, da na občnem zboru svojim športnikom podelijo nagrade in priznanja. In tako je bilo tudi v ponedeljek v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, kjer se je zbralo veliko število predvsem mladih slo-gašic in slogašev, ki so tako ob nestrpnem pričakovanju, da bodo dobili kolajno ali priznanje, poslušali poročila, slišali za težave in uspehe društva. Kot običajno so se tudi na tem OZ zbrali številni gostje, med katerimi naj omenimo predsednika deželne odbojkarske zveze Paola Ruggerija, tajnika te zveze Enrica Giacomellija, predsednika pokrajinske odbojkarske zveze Giorgia Tirela, sponzorja Alenko in Gorana Kocmana, predstavnika SK Devin Francka Briščka in Luciana Perica, Gajino predstavnico Greto Kalc, predsednika openske Zadružne kraške Banke Pavla Miliča, Poletovo odbornico Marto Čorbo, predsednico PD Sežana Jožico Miljavec in druge. Predsednik ZSSDI Jure Kufersin je poslal brzojavko s čestitkami, glavni sponzor Vojko Kocman, lastnik podjetja Koimpex, pa je uro pred OZ iz daljnje Moskve zaželel OZ uspešno delo. Uvodno poročilo je imel predsednik Vojko Miot, ki je poudaril stalno rast društva . Pri tem je uporabil posrečeno prispodobo štirih drobnih drevesc (odbojkarske ekipe Poleta, Primorca, Gaje in Zarje), ki so zrasla v lep kraški hrast, ki ga je »veselje gledati«. Predsednik je tako nadaljeval: »Mi smo seveda na to ponosni in pripravljeni, da storimo vse, da se bo to naše drevo še naprej lepo razvijalo in zelenelo. Vendar ima tudi ta prispodoba hrasta drugo plat. Pravijo, da v visoka drevesa rade udarjajo strele in se zato ne smemo čuditi preveč, če imamo tudi zaradi naše rasti vedno več pri- merov podtikanj in poskusov razvrednotenja naših uspehov. Najboljši odgovor na vse to je bilo in ostane delo in zvestoba tistim načelom, ki so nas vodili doslej, to je nuditi čim širšemu krogu slovenske mladine možnost športne vzgoje v zdravem okolju in narodnem duhu. Na teh načelih sodelujemo že z mnogimi društvi in ostanemo odprti za sodelovanje z vsemi, ki si tega iskreno želijo.« Miot je nato podčrtal izjemen uspeh Slo-ginih članov, ki so si pod vodstvom trenerja Blahute priborili B2 ligo, in označil žensko vrsto kot »tragične junakinje«, ki jim za las ni uspelo napredovanje v višjo ligo. Vseeno pa Sainove varovanke zaslužijo pohvalo za veliko požrtvovalnost in borbenost. Povabil je nato prisotne, da se z enominutnim molkom spomnijo prerano umrlega ter velikega Sloginiga prijatelja in odbornika Edija Persija. Daljši in podrobnejši poseg o društvenem delovanju je imel organizacijski tajnik Ivan Peterlin. Uvodoma je poudaril, da je to leto še posebno pomembno za društvo, saj proslavlja 25-letnico obstoja. V tem obdobju je SZ Sloga doseglo realnost, mimo katere odbojkarski svet ne more in je povsem v ospredju tako našega kot širšega športnega gibanja v dežeh FJK. Tudi tajnik je poudaril velik podvig, ki ga je dosegla članska moška vrsta Koimpexa s prestopom v B2 ligo. S porazom v Brescii pa veliki met ni uspel ženski vrsti, ki pa ji je društvo hvaležno, saj je dosegla najvišjo uvrstitev v zgodovini Sloge. Društvena odbojkarska sezona je bila izjemno bogata, saj so odigrali kar 254 tekem in k temu gre prišteti še vso bogato dejavnost miniodbojke v okviru FIFA V in U1SP. Ligaški razpon je bil sila naporen: poleg pokrajinskih prvenstev je Sloga imela svoji ekipi v moški in ženski D ligi. V mladinskih prvenstvih je društvo odigralo vodilno vlogo: mladinke so osvojile naslov pokrajinskih prvakinj in deželnih podpr-vakinj; naraš čajnice so bile pokrajinske pr- vakinje; združena ekipa mladincev z OD Bor je posegla po pokrajinskem naslovu. Bogato in pestro delovanje je imela planinska sekcija, ki je v celoti izpeljala skupni program s SK Devin (vzpon na Snežnik, pohod Mirka Škabarja, Srečanje mladih v Vremščici itd.). Klljub vsem tem izjemnim uspehom in velikemu opravljenemu delu, se društvo »nahaja v paradoksalnem stanju: po eni strani smo izredno zadovoljni in navdušeni nad doseženimi rezultati, po drugi strani se srečujemo z naravnost dramatičnim vprašanjem, kako bomo lahko finančno kri-li vso našo dejavnost.« Peterlin se je nato zahvalil vsem sponzorjem in v prvi vrsti Vojku Kocmanu in njegovemu podjetju Koimpexu, ki je že deveto leto zapored finančno podpiralo društvo. Društvo se preživlja še s prirejanejem poletnih praznikov, z nabiralno akcijo, s črpanjem sredstev iz javnih skladov. Vse to pa seveda ni dovolj za tako obsežno in kakovostno delovanje. Posebno misel je Peterlin posvetil sodelovanju društva z osnovnošolsko strukturo, pri čimer že tri leta zapored opravlja dragoceno mentorstvo prof. Mario Gač. Za to sodelovanje pa Sloga ni deležna nobene finančne podpore. Slogin tajnik je zatem naslovil misel krovni organizaciji ZSSDI z ugotovitvijo, da se življenje naših društev nagiba proti kritičnemu stanju in bi bil zato umesten deželni posvet o našem športu. Predzadnja tajnikova misel je bila namenjena področju tiska in ostalih medijev: »Prav od medijev je odvisno, če ima neka stvar širši odmev ali o njej govorijo le redki poedinci. Ce smo zelo zadovoljni s poročanjem italijanskih medijev (II Piccolo, Telequattro, Telepordenone, Pallavolley) in nekaterih slovenskih (Radio Trst A, slovenska televizija - Ral, Slovenski glas, Radio Opčine, TV Koper-Capodistria), ne moremo istega trditi za ostali del slovenskega tiska. Tu mislim predvsem na Primorski dnevnik, ki nam glede na izjemnost rezultatov, posveča premalo pozornosti in premalo je bilo poudarka našim uspehom v naslovih. Tako nekako, da smo vsi enaki, neke vrste slovenske par-condicio.« Peterlin je sklenil svoj poseg, s tem da se je zahvalil ZSSDI za vso pomoč, odbojkarski zvezi FIFA V in olimpijskemu odboru CONI ter vsem, ki so društvu stali ob strani. Po pozdravih skoraj vseh gostov, ki so društvu čestitali za bogato in pestro delovanje, je sledilo za najmlajše toliko pričakovano nagrajevanje. Branko Lakovič Pripis uredništva: Kritika Sloge na nas račun glede pozornosti, ki jo Primorski dnevnik posveča temu društvu, se nam ne zdi upravičena in tudi ne dobronamerna. Ce pa pri Slogi res mislijo, da je temu tako, potem lahko tudi Primorski dnevnik odslej dalje o celotni Slogjni dejavnosti poroča toliko, kot o tem poročajo na primer II Piccolo, Telepordenone, Telequattro, Pallavolley in Se kdo drug. Nismo povsem prepričani, da bi bili potem lahko deležni pohval. Prej obratno. Pa brez zamere. H SAN DANIELE h Christian Leahissa (SK Devin) četrti med mladinci V San Danieleju je bila prejšnjo nedeljo krožna dirka v gorskem kolesarstvu, na kateri so nastopili tudi člani SK Devin. Proga je bila dolga 7 kilometrov, mladinci in ženske so jo morali prevoziti štirikrat, ostali pa petkrat. Potekala je po asfaltu in gozdnih poteh, zaradi tega in hude vročine pa je precej tekmovalcev odstopilo, med katerimi je bila tudi devinčanka Sarah Sossi. Zato pa se je ponovno izkazal Christian Leghissa, ki je bil četrti med juniorji, Barbara Antonini pa peta pri ženskah. Pri Devinu pa je v tem obdobju zelo aktivna tudi planinska sekcija, ki ob prazniku prijateljstva, ki bo 23.6.1996, organizira izlet v Podkloš-ter. Izlet na tromejo bo s klubskim kombijem in lastnimi avtomobili. Kdor bi se ga želel udeležiti, naj pokliče na sedež (tel. 2916004) ali pa naj se oglasi pri odgovornih za planinstvo (Francko - tel. 200782). S.S. IGRALKE KOIMPEXA TRAGIČNE JUNAKINJE V C1 LIGI B. Sain: »Največji uspeh z grenkim priokusom« Za napredovanje v B2 ligo je slogašicam zmanjkala ena sama zmaga - Na začetku prestop ni bil v programu Tragične junakinje letošnje odbojkarske sezone so prav gotovo igralke Koimpexa. Po odličnem prvenstvu so na koncu zasedle peto mesto, ki je najboljši rezultat v Slogi-ni zgodovini, a je bil dovolj le za nastop v play-offu, kjer slogašice niso imele sreCe. Trener Branko Sain je takole komentiral sezono: »Sezona je vsekakor pozitivna. Na začetku prvenstva nismo ciljali na napredovanje. Potem pa je prišlo do odličnega začetka prvenstva z osmimi zaporednimi zmagami, tako da smo se nepričakovano znašli na prvem mestu. Potem nas je na eni strani poškodba Piccolijeve, po drugi pa malo poseben koledar, saj smo vse najboljše ekipe srečali v zadnjih kolih, spet privlekel na realna tla. Vseeno pa smo vedno obdržali eno od prvih treh mest na lestvici. V drugem delu prvenstva smo razen z Gemono tudi igrali dobro, saj smo do tekme z B-Metersom zgubili samo eno tekmo več v primejavi s prvim delom. Poglavje zase pa je zadnjih pet tekem. Zadostovala nam je samo ena zmaga, kar je bilo hudo psihološko breme, ki ga igralke niso zdržale. Igrali smo dobro, nekaj tekem je bilo v bistvu že zmaganih (proti Coneglianu vodstvo 13:6 v tie-breaku). Vsaka tekma pa je bila doživeta kot zadnja in odločilna, tako da je bila ekipa potem v play-offu zares s praznimi baterijami. Cela sezona je slonela na osmih ljudeh, po poškodbi Piccolijeve na sedmih. Vsem igralkam moram zato čestitati za vzdržljivost in ogromno vloženega truda od 16. avgusta do 9. junija. Naredili smo 100% vsega, kar smo zmogli za napredovanje. Sezona je bila zato pozitivna, čeprav, ko smo Bili v prvem delu prvi na lestvici in ko je prišlo do novosti v zvezi z reorganizacijo lig, smo seveda ciljali na napredovanje. Tako je seveda ostalo nekaj grenkobe in razočaranja. Poudaril bi še to, da so se v ekipi takoj od začetka ustvarili zelo tesni in prijateljski odnosi. Vsi novi prihodi so se odlično obnesli tako na igrišCu kot v slačinici. V Maxi Srichia najučinkovitejša 1. Massimiiiana Srichia 2. Barbara Gregori 3. MnaPertot 4. KatjaFabriza 5. Nicole Mamillo 6. Daniela Ciocchi 7. Tamara Vidali 8. Monica Piccoli 9. Martina Ukmar 10. ElisaMolassi 11. Karmen Bnrmat 222+274 496 141+186 327 103+146 249 81+124 205 85+118 203 67+27 94 36+40 76 29+12 41 11+19 30 9+1 10 2+2 4 celi sezoni ni bilo nobenega problema in če smo v prvem delu zmagovali tudi že zgubljene tekme je bil sad velike zagrizenosti in prijateljstva med igralkami. In niti ta nesrečni konec sezone ni skalil teh odnosov. Skoda, da sta med letom odstopili Brumatova in Košutova, saj bi lahko imel njun doprinos še veliko vrednost.« Koimpex ima zdaj še možnost, da ga vključijo v B2 ligo, če se nekatere ekipe odpovejo nastopanju v tej ligi. Najprej je treba počakati, da zapade rok za vpis. Potem bodo med šestimi ekipami, ki so v svojih skupinah v play-offu zasedle tretje mesto, sestavili lestvico na podlagi rezultatov v rednem delu prvenstva in na podlagi organiziranosti in tradicije samega društva. Glede na dober rezultat (34 točk) in na ugled ter solidno organiziranost društva bi moral imeti Koimpex realne možnosti za napredovanje, če bi do raznih odpovedi res prišlo. Tekste pripravil Andrej Maver A Peterlin: »Že kmalu projekt za naprej« Po komaj končani sezoni in v načrtih za naslednjo pa je športni direktor Ivan Peterlin dejal sledeče: »Zaključili smo sezono, ki je po svoje bila zelo naporna in težka. Ko se nam je že zdelo, da gledamo v novo luč, da bomo celo napredovali, se nam je ta možnost izmuznila skorajda tako, kot neke vrste fatamorgana. Povsem logično je, da je ta neprestop vtisnil v igralke verjetno markantno razočaranje, vendar bi dejal tole. Kdor danes govori o neuspehu, ne ve, kaj govori. Pred samo sezono bi lahko označili samo kot sanje vse to, kar se je potem v prvenstvu dogajalo. Nihče namreč ni računal na to, da bomo v prvenstvu med protagonisti in da se bo- mo do zadnjega borili za prestop v višjo ligo. Ni nam uspelo in ta poraz moramo tudi športno vzeti na znanje. Edino kar lahko rečem je to, da igralkam nimamo kaj očitati. Vsaka je od sebe dala maksimum, kar zmore in za vso to zagrizenost in voljo do uspeha jim moramo samo čestitati.« Kako pa naprej? »Zaenkrat nimamo še dovršeno izdelanega programa, saj smo do zadnjega Čakali, kaj bo z nami v play offu. Zdaj je slika jasna in mislim, da bo naš trenerski team že ta teden izdelal projekt za bodočo sezono. Na vidiku imamo kar nekaj variant, izbrali pa bomo tistega, ki mislimo, da je (teoretično) najboljši. BOR MERCANTILE LETOS ODIGRAL DVE »RAZLIČNI« PRVENSTVI A Može: »Finance odločajo o vsem« O načrtih za bodočnost pa nam je športni direktor Bora Igor Može povedal naslednje: »Vsi načrti so pogojeni s finančnim stanjem društva, ki ni rožnato, kot ni rožnato finančno stanje našega športa nasploh. Na žalost se brez denarja ne da doseči nič, tudi Ce imaš lasten igralski in trenerski kader. Govoriti o okrepitvah je v tem trenutku nekoliko utopično, mislim pa, da bo to postalo kmalu tudi za ostala društva. Zdi se mi, da bo treba vse skupaj nekoliko redimenzionirati in dati večji poudarek socialni plati našega športa kot pa tekmovalni. Na splošno bo treba racionalizirati s troske v našem športu, saj si ne moremo dovoliti, ne vem koliko ekip na samem vrhu. Primarni cilj mora biti delo z mladimi, za kar so naša društva tudi nastala. V tem momentu je morda dogovor med društvi manj možen kot prej, zato pa ni manj nujen, saj je čutiti pomanjkanje denarja in ljudi. Treba bo razmisliti in se pogovoriti ne glede na osebne zamere in polemike. To je edina prava pot za naš šport, drugo vprašanje pa je, Ce hočemo to razumeti in narediti. Vsak odgovarja za svoje izbire. Trenutno pri nas še ni gotovo, če bo ostal trener Kalc, tudi to pa je odvisno od finančnega vprašanja. Od tega bo precej odvisna naslednja sezona. Letošnje igralke bi morale ostati, tem pa bomo verjetno dodali nekatere mlajše. V tej sestavi se lahko ekipa bori verjetno tudi za napredovanje, toda trenutno ne moremo govoriti, da bi napredovanje tudi progra-mirali.« M. Kalc: »če ne bi bilo poškodb, bi se zanesljivo uvrstili v play off« Pred prvenstvom načrtovali več od osmega mesta, toda splet nesrečnih okoliščin (poškodbe ključnih igralk) odločilno vplival na potek sezone Bor Mercantile je končal letošnje prvenstvo na osmem mestu s 24. točkami. To je nekoliko manj od pričakovanj pred prvenstvom, toda v letošnjem prvenstvu bo-rovke niso imele sreče, kot nam je razložil Borov trener Marko Kalc: »V bistvu smo mi letos odigrali dve prvenstvi. Prvo je trajalo do januarja, sledilo je kritično obdobje s serijo poškodb, ko smo morali vse delo zastaviti na novo. Brez teh nevšečnosti bi zanesljivo dosegli uvrstitev v play-off. Ze na samem začetku nam je manjkala Katja Vodopivec, ki si je poškodovala meniskus poleti in ni igrala do konca novembra. Do božica smo potem odigrali edine tri tekme v popolni postavi in smo jih tudi zmagali. Januarja je Vodopivčeva morala spet nekaj časa počivati, poškodovala se je Pi-taccova, ki je bila za nas izrednega pomena, Gregorijeva pa je morala zaradi bolečin v hrbtu počivati mesec in pol. Se pravi, da smo morali igrati brez treh standardnih igralk, tako da se je takrat začelo za nas neko ponovno »pred-prvenstveno« obdobje. Januarja in februarja smo garali, kljub temu, da so bili rezultati negativni pa dekleta niso popustila. Osem zaporednih porazov bi lahko imelo za skupino destruktivne posledice. Takrat pa smo se pogovorili, vse te težave pa so še povečale kohezijo v ekipi. Vsem igralkam moram zato čestitati za reakcijo in za pristop. Ta sezona je prav gotovo pripomogla, da so igralke pridobile na samozavesti in na moči. Vloženo delo pa je zaCelo kazati rezultate od marca dalje, ko se je naša forma stalno vzpenjala, kot kaže tudi šest zmag v zadnjih sedmih tekmah. Prvenstvo pa smo končali res v odličnem vzdušju. Na začetku je bil naš cilj uvrstitev med prve štiri, kar smo morali januarja seveda opustiti. Po novostih v zvezi z reorganizacijo lig pa je bil naš cilj pustiti štiri ekipe za nami, da tudi na igrišču legitimiramo obstanek v ligi. Ta cilj pa smo dosegli 120%. Glede posameznih igralk mi je osebno zelo Zal za tiste, ki so imele smolo. Katja Vodopivec je v zadnjem delu dokazala svojo pravo moč, tudi Gregorijeva je zaigrala, kot zmore, Pitaccova pa se bo vrnila v naslednji sezoni, ko ne bo igrala več v vlogi centra. Pravi moralni lider ekipe je bila Breda Cok, pohvaliti pa moram celotno ekipo. Ves kolektiv je v kritičnem obdobju odlično reagiral in je zdaj gotovo mnogo bolj samozavesten, kot je bil pred prvenstvom. Posebno pohvalo in zahvalo pa zasluži Elena Maver, ki nam je priskočila na pomoč v težkem trenutku, dokazala veliko navezanost na društvo, s svojo izkušenostjo pa veliko pripomogla k miru in ravnovesju v ekipi.« Rossana Benevol najučinkovitejša 1. Rossana Benevol 2. Breda Cok 3. Martina Flego 4. Tanja Pitacco 4. Paola Gregori 6. Elena Maver 7. Katja Vodopivec 8. Antonella Faimann 9. Tjaša Gruden 10. Tanja Zadnik 227+304 531 113+109 .222 96+116 212 78+131 209 109+100 209 67+110 177 94+72 166 34+31 65 36+3 39 16+21 37 GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996 V torek, 18. t. m., ob 20.30 premierska predstava operete »Sissi« z glasbo Fritza Krei-slerja. Ponovitve 19., 20.. 22. in 25. t. m., ob 20.30, 23. t. m. pa ob 18. uri. Od 9. do 14.7. bo na programu »Cantando sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb Brovvn; od 27.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12,18-21). Trg Zedinjenja Italije »Trg Gutenberg« Danes, 16. t. m., ob 10. uri srečanje na temo »Ent, Vggdrasil e Sbilfz: gli alberi nella tra-diuzione; ob 11. uri okrogla miza o informaciji in medijih v Trstu, sodelujejo Giudo Vrtale, GiovaHni Marzini, Vojimir TavCar, vodil bo Silvano Di Varmo; ob 16.30 Srečanje z avtorjem: Renato Pestriniero, ob 18.30 Alffe-do Todisco; ob 17.30 »L’arte del silenzio. La danza, la poesia, 1'immagine«; ob 19.30 zaključek prireditev in posegi predstavnikov oblasti. Laboratorij: ob 10.30 ilustracije z Jasno Merku. Za informacije: Državna knjižnica (tel. 631679, Studijski center A. Alberti (tel. 371403, tajništvo šole La luna a est - Teatro della luna tel. (574233 - ali 0336/264842). KOROŠKA ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Farna dvorana: danes, 16. t. m., ob 11. uri »Smoke on the VVater«, gostuje gledališka skupina iz Škofič. SENTPRIMOŽ Kulturni dom SPD Danica: v sredo, 19. t. m., ob 19. uri Večer komornih skupin. CELOVEC Na vrtu Mohorjeve - Koroška dijaška zveza: v četrtek, 20. t. m., ob 17.30 Rock ob meji. Nastopajo Grass (Celovec), Tromp le monde (Bočen), Charakterliebe (Celovec), Baby can dance (Ljubljana) in Harri Stojka (Dunaj). ZIUSKA BISTRICA VPri Velikovcu: v četrtek, 20. t. m., ob 18. uri letni koncert vseh oddelkov slovenske Glasbene šole. ŠENTRUPERT Pri Velikovcu: v soboto, 22. t. m., ob 14.30 zaključna prireditev Strokovne kmetijsko-go-spodinjske šole. Ponovitev v nedeljo, 23. t. m., ob 14,30. VRBA V Casineumu: v nedeljo, 23. t. m., ob 19. uri koncert. Nastopata Elisabeth Fabian (harfa) in Christian Filipič (flavta). RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA tisočletje?«. Sodelovali bodo Darko Bratina Kulturni dom (Ul. Brass 20): V torek, 18. t. in Loize Peterle ter predstavniki političnih m., ob 20.30 javno snemanjeTV oddaje »Pri strank. Prisotni bodo imeli možnost nepo- nas doma« z naslovom »(Ne)enotno v tretje sredno sodelovati pri diskusiji. GLASBA TRST Gledališče Rossetti V soboto, 22. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastop Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. Avditorij Muzeja Revoltella Poletni koncerti gledališča Verdi Jutri, 17. t. m. klavirski recital Andrea Trovato; 24. t. m. klavirski recital Roberta Poli ter 1. julija klavirski recital Lorenza Di Bella in Roberta Prosseda. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Dvorana Tripcovich V petek, 28. t. m., ob 20.30 koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Ko-vatcheva Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). GOETHE INSTITUT - (Ul. Coroneo 5) Trieste Prima: jutri, 17. t. m. Chromas En-samble. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 16-19) in na dan koncerta od 19.30 dalje v Goethe Institutu. KD LONJER-KATINARA Vabi v četrtek, 20. 6. ob 20.30 na večer «POD LATNIKOM« z MePZ TABOR. VIŽOVUE Športna dvorana: danes, 16. t. m., ob 21. uri zaključna prireditev glasbene sole Punto mu-sicale. Nastopili bodo še Corrado Rojac s skladbami Frescobaldija in Lundquista, kvintet Triestango s skladbami Astorja Piazzolle ter Pierluigi Corona. VIDEM Od 20. do 26. t. m. se bo vršil Udine jazz '96. UGNANO V soboto, 22. t. m. bo nastopil King Crimson. NOVA GORICA V Casinoju »Perla« bo v četrtek, 20. t. m. nastopila Fiorella Mannoia. PULA (HrvaškcD V petek, 21. in v soboto, 22. t. m. bo v areni Festivalbar. MANZANO 4. julija se začne Folkest. PORDENON 4. in 5. julija blues festival: nastopil bo tudi John Mayall. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 30.6. je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: danes, 16. t. m., zadnji dan za ogled najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabot-tiju: ob 11. uri voden obisk z dr. Franco Marti. Trg Gutenberg: na ogled je razstava ilustracij Vesne Benedetič. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: na ogled je razstava »Trieste. Realta, immagi-ne, immaginazione«. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Nicolo): do 18. t. m. razstavlja Sabrina Matucci. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 5.7. je na ogled razstava beneškega slikarja Silvana Rubino z naslovom »Silence.,.1 don’t speak about silence« BOLJUNEC - Pivnica III. generazione: razstavlja Giusy Grisafy. BAZOVICA - Bazovski dom: na ogled je razstava narodnih noš Odprle smo skrinjo«. Danes, 16., v soboto, 22. in v nedeljo, 23. t. m. od 18. do 21. ure. OPČINE - Dom Brdina: prireja Kulturno društvo La Rupe-Ob Pečini razstavo fotografskih posnetkov udeležencev prvega fotografskega tečaja; na razpolago bo kotiček s fotografsko opremo za vse obiskovalce, ki se želijo preizkusiti v portretiranju. Razstava bo odprta do ponedeljka 17. t. m., od 17. do 20. ure. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava Dimitrija Kodriča. Katoliška knjigarna - Travnik: Do 21.6. razstavlja kipar Zmago Posega. Ogled po urniku knjigarne. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. KOROŠKA CELOVEC Deželni muzej razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 23. t. m. razstavlja Me-litta Moschik. BELJAK Muzej Mesta Beljak: Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 13.7. je na ogled Fotorazstava »Asservate-Auschvvitz, Buchenvvald, Yad Vashems - Naomi Teresa Samon. BILCOVS Kulturna delavnica Gasser: na ogled je razstava »Glineno pohištvo za raj» Corneliusa Colige. SPITAL OB DRAVI Galerija Cafe Moser: do 29. t. m. je na ogled skupinska razstava E.Marchesini, C.Madey-ski, S. Fior, L. Pangher, R. Mosetti - motivi iz Trsta, Trevisa, Gradeža in Benetk. SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511 StOVtNStO SAROONO St EDAiiSČE DIVAMA _________________ A. Hieng: LAŽNA IVANA Diplomska predstava študentov IV letnika AGRFT. Sreda, 19. junija, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 20. junija, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Jutri, 17. junija, ob 20. uri, za abonma M in IZVEN. Torek, 18. junija, ob 20. uri, za abonma RED U in IZVEN. Sreda, 19. junija, ob 20. uri, za abonma SREDA in IZVEN. Četrtek, 20. junija, ob 20. uri, za abonma RED B in IZVEN. Petek, 21. junija, ob 20. uri, za abonma K in IZVEN. Sobota, 22. junija, ob 20. uri, za abonma VIKEND in IZVEN. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI! Mala scena L. VVilson: ZAŽGI! Gostovanje v Ptuju. Jutri, 17. junija, ob 20. uri. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12 M. Pograjc: MESTO KJER NISEM BIL Danes, 16. junija, ob 21. uri. Glasba: DEMOLITION GROUP v živo! KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061 /332-288. 2KM91 GILS V KUDU Torek, 18. junija, ob 20. uri: gibalno gledališki projekt: LEPE MIŠI. Mentor Branko Potočan. Torek, 18. junija, ob 21. uri: lutkovna predstava: DEKAMERON. Mentor Silvan Omerzu. Sobota, 22. junija, ob 20. uri: PROMETEJ - koncertni nastop vseh 4. letnikov, ki je nastal pod mentorskim vodstvom Diega Barrios Rossa. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Nataša Kos eelbrecN* plesna predstava Jutri, 17. junija, ob 21. uri. Torek, 18. junija, ob 21. uri. Z. Krilič: JAJCE Četrtek, 20. junija, ob 15. uri. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE Glasba 37. MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL Četrtek, 27. junija, ob 20. uri: McCOV TYNER - MICHAEL BRECKER QUARTET; LUCKY PETERSON Petek, 28. junija, ob 19. uri: JAZZ BRASS; JOHN ABERCROMBIE ORGAN TRIO; JOAO BOSCO e GRUPO Sobota, 29. junija, ob 18. uri: NEW STRINGS; BILL FRISELL GROUP; DEFUNKT Film Danes, 16. junija, ob 20.30: UNDERGROUND (PODZEMLJE). Režiser Emir Kusturica. (do torka, 18. junija) Razstave Sreda, 19. junija, ob 20. uri: otvoritev razstave: Luka Žan: Razstava pohištva in scenografije. Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije, (do 28. julija) Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotan od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA KRIŽANKE lig francoske revolucije 7. Ljubljana Torek, 18. junija, ob 21. uri: PARNI VALJAK. DOLENJA TREBUŠA 22. junija, ob 17. uri: FUNKY OPEN AIR FESTIVAL '96. Nastopajo: HEAVY LES VVANTED (Ljubljana),-SOUL FINGERS (Zagreb), BIG CAKE (Budimpešta), LINK DER VVASSER & XENIA (Deskle), POSITIVE ENERGY -MONFALCONE (I), THE COP & FRIENDS (Nova Gorica). SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana Jutri, 17. junija, ob 19.30: Till Fellner, klavir. Spored: W. A. Mozart, J. S. Bach, A. VVebern. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Petek, 21. junija, ob 20. uri: nastop skupine TESKA INDUSTRIJA. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana RISBA ALPE-JADRAN 4. bienalna razstava srednjeevropske risbe, (do 13. julija) Na fotografiji: Metka Krašovec, Brez naslova. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Ljubljana Marijan Tršar Retrospektivna razstava, (do 5. julija) BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana Koloman Novak Slike/Iluzija 3D Razstava bo na ogled do 23. junija. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Liubliana Igor Kregar in Miha Pirnat ml. Akrili in olja. Razstava bo na ogled do 21. junija. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Liubliana James Brovvn Slike Razstava bo na ogled do 20. junija. POSLOVNI CENTER MERCATOR Dunajska 107. Ljubljana V galeriji je do 27. junija na ogled razstava del akademskega slikarja Bogdana Borčiča. GALERIJA COMMERCE Einspielerjeva 6. Liubliana Veljko Toman Slike Razstava bo na ogled do 21. junija. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK EVROPSKO UPORABNO STEKLO Pregledna razstava, 600 predmetov devetdeset oblikovalcev iz dvanajstih evropskih dežel od Skandinavije • do Sredozemlja. (Do 29. septembra) GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni trg 24. Slovenj Gradec Anton Herman EKOPROJEKT Razstava bo na ogled do 7. julija. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK Elizza C. Wong in Aqua Aqua Fotografije, olja in akvareli. Razstava bo na ogled do 30. junija. GALERIJA IVANA GROHARJA Mestni trg 27. Škofja Loka Franc Novinc Najnovejše slike Razstava bo na ogled do 21. junija. GALERIJA CASINO Obala 75a. Portorož Stefan Planinc Slike Razstava bo na ogled do 18. junija. TOM pri ZPMS SREZPtAČEN KLIC • VSAK DAN OO U' DO 30' Pomagajte TOM-u in TOM bo pomagal vašemu otroku! Vaš prostovoljni denarni prispevek bomo namenili plačilu računa telefonskih klicev, saj nas mesečno pokliče kar blizu 900 otrok in mladostnikov iz vseh krajev Slovenije. Žiro račun Zveze prijateljev mladine Slovenije: 50101-678-45223 (pripis „Sklad ZPMS -za TOM", sklic na št.: OO 080-1234. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. RAI 3 slovenski program Ta Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Ta Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: KljukCeve dogo- j divščine TV DNEVNIK Športna tribuna Slovenski film: Vesna j (František Cap) F RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 $T Slovenija 1 @ Koper © RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Avstralija B. Croppa ( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Tom & Jerry Kids Variete: Ualbero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Maša Nabožna oddaja Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Zelena Črta iz Favignane (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Film: Juggernaut (dram., ZDA 74. i. O. Sharif, R. Harris, D. Hemmings) Film: II Gran lupo chia-ma (kom., ZDA ’65, i. Cary Grant, L. Caron) Dnevnik Dok.: Pavarotti Story, (vodi red Ronnie, 2. del) Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik in šport TV film: Radetzky mar-sch (dram.. ’94, i. T. Gunther, M. von Sydow, E.S. Ricci, 1. del) Dnevnik Aktualno: TV 7 Aktualno: Hotel Babylon (vodi Benedetta Mazzini) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Glasba: Lirica d’ amatore, Adriana Lecouvreur (F. Cilea, orkester RAI) Dokumentarec Nan.: Paradise Beach Nan.: VVings, 6.20 Donna Otroški variete, vmes Film: Titanic, latitudine in carriera, 7.00 Jefferso- nan. in risanke ter variete 41 nord (dram., VB ’58) novi, 7.30 dok. o živalih Bim Bum Bam 10.00 dnevnik Teleprodaja Varieteja: Magazine, 9.55 Nedeljski Disney, vmes Nedeljski koncert Sorridi, c’e Bim Bum dok. Compagni di banco Aktualna odd. o gospo- Bani, risanke a quattro zampe darstvu: Re Mida, vmes Variete: Viva la vela Nan.: Blossom (11.30) dnevnik Nan.: TJ. Hooker Dnevnik R85 Nan.: Hiša v preriji- Odprti studio Nan.: Velika dolina Dnevnik Tg4 Šport: Vodic nogometne- Dnevnik, oddaja o mo- Rubrika o medicini gaa prvenstva, 13.15 torjih, 13.30 rubrika Te- Nan.: Christy Grand Prix lecamere in vreme jwW Film: Cipolla Golt (ve- Variete: Benny Hill Film: 1 figli del Leopardo stern, It. 75, r. E. Castel- Šport: Warm up (kom., It. ’65, i. F. Fran- lari, i. M. Balsam) Film: Gioco pericoloso chi, C. Ingrassia) Dnevnik in vreme (pust., ZDA ’86, i. J. Lith- EP v nogometu: Rusija - Variete: Game Boat gow, C. Collet) Nemčija Film: Sirene (kom,, ZDA Nan.: MacGyver, 17.30 Nan.: Ispettore Tibbs ’90, i. Cher, Wynona Ry- Agli ordini papa EP v nogometu: Hrvaška der, Bob Hoskins) Odprti studio, vreme - Danska, vmes (19.50) Film: Olivier Olivier Aktualno: Fatti e misfatti dnevnik (dram., Fr. '92. i. F. Clu- Šport: Formula 1 Start Dnevnik Tg2 zet, B. Rouan, vmes Avtomobilizem Fl: VN Film: Al bar dello šport (23.30) dnevnik Kanade (kom., It. ’83, i. Lino Nedeljski koncert Film: Controllato per uc- Banfi. J. Gala, M. Venier) Pregled tiska cidere (pust., ZDA ’95, i. Dnevnik in vreme Bryan Genesse) Protestantizem Film: 11 lupo e 1’ agnello TGR Sredozemlje v sodelovanju s France 3 Sl CANALE 5 (kom., It.-Fr. ’80, i. M. Serrault, T. Milian) Film: La condanna Italija 1 šport, 1.05 Šport (dram., It. ’90, i. V. Mez- studio zogiorno, C. Nebout) Na prvi strani Film: Milano violenta Nabožna oddaja Frontie- (krim., It. 76, i. C. Cassi- re dello spirito nelli, S. Dionisio) RAI 3 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! Film: Lo strano mondo di Daisv Clover (dram.) Jadranje: Giro d’ Italia a vela TGR v Evropi Variete: Hollywood party (i.. Broncoviz), 13.45 Pubblimania Deželni dnevnik Šport: SP v kanuju, 14.55avtomobilizem F3, motonavtika off shore Film: Prima deli’ uraga-no (vojni, ZDA ’55) Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport Aktualno: Gospodarstvo Variete: Blob Soup Film: Angela - II suo Unico peccato era 1’ amore (dram., Kan. 77, i. S. Loren, J. Huston) Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja Nočni dnevnik Košarka Variete: Fuori orario, vmes Sat sat Aktualno: Anteprima Nan.: Dogodivščine VVilhelma Tella Aktualno: Paese che vai -Potovanje po italijanskih deželah: otok Linosa (vodita Licia Colo, Corrado Tedeschi)' Glasba: Superclassifica Show (vodita G. Scotti, Martina Colombari) Dnevnik Variete: Bravo bravissi-mo (vodita M. Bongior-no, Antonella Elia) Film: Belle ma povere (kom., It. ‘57, i. M. Alla-sio, Lorella De Luca) Film: Un sacco bello (kom.. It. ’80, r.-i. Carlo Verdone, M. Brega, R. Scarpa, V. Miriel) Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore e poi... (vodi Alberto Ca-stagna, 3.) Aktualne odd.: Target (vodi Gaia De Lauren-tiis), 23.10 Nonsolomo-da, 23.40 odd. o kulturi-Le notti deli’ angelo, vmes (0.10) dnevnik Film # TELE 4 I 21.50 Dogodki in odmevi E Nad.: Fiori d’ arancio Film |ljKjj 19.30 Športni oddaji Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Napoleon in ženske Film: Le due sorelle (•) MONTECARLO 20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15, 19.45 Šport Nedeljski šport Papežev blagoslov 15.15, 18.30 EP v nogometu EP v nogometu: Rusija-Nemcija, 19.00 Hrvaška -Danska, vmes dnevnik Film: Pizza Connection (dram., ’85, i. M. Placido, M. Chase, S. Cavallari) KOšarka NBA Videostrani 2iv žav, pon. Sredi galaksije zavij levo, pon. 4. dela nanizanke Evangeličansko bogoslužje, prenos s Hodoša Prastara ovijalka, izobraževalna oddaja Obzorja duha Ljudje in zemlja 15. republiška revija MPZ Zagorje, 3. oddaja Poročila Hugo, tv igrica Karaoke Dlan v dlani Varšava, koprodukcijski film TV dnevnik 1 Po domače Za tv kamero Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Piratke, 2. del angleške nadaljevanke Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme Othello, koprodukcijski film Poročila jr- Slovenija 2 Lahkih nog naokrog, ponovitev Nedeljska reportaža TV Koper-Capodistria EP v nogometu: Rusija - Nemčija, Kajak kanu, svetovni pokal v spustu, posnetek iz Landecka EP v nogometu, Hrvaška - Danska, Večerni gost: D. Lavrenčič Euronevvs Objestneži, italijanski film, 1958 Režija: Mario Amendola Slovenski program Kam vodijo nase stezice Korenine slovenske lipe: Kolarji in kovači, 9. del TV dnevnik Odprte strani Žrebanje loto Istra in... Globus Nedeljski športni dnevnik Vsedanes - TV dnevnik Galebji otok, 5. del nada-Ijevanke Achtung Baby! - oddaja o kulturi DtO Hrvaška 1 TV koledar Poročila Močni Max, 20. del risane serije So Cisto znoreli? Risanka Arktika, dok. serija Zgodbe, 3. del Poročila Kmetijska oddaja Folklora Mir in dobrota Duhovni klic Opera Box Vedno v nedeljo Oprah Winffey Show Poročila Romarjeva pustolovščina, angleški barvmi film Kremenckovi. 1. del ameriške risane nanizanke Tv fortuna Dnevnik Bravo! Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 CD; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmev; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 18.05 Reportaža; 18.35 Zborovska glasbai; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Za prijeten konec dneva23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8,30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, nogomet, zimzelene melodije; 14.00 Predolimpijska oddaja; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet, šport; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Slovenski madrigalisti; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Nove operne plošče; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Oratorij; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.15 OKO obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Kmetijski nasveti; 9.30 Po domače; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humorna odd.: Du, jes?!; 14.30 Športno popoldne; 15.00 Power play, 15.30 Dogodki in odmevi; 19.00 Dnevnik, večer večnozelenih (T. Pirc); 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Iz diskoteke Radia K. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,19.30 Dnevnik; 8.00 Igralka bere; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 10.35 Souvenir d' ltaly;n.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Veliki interpreti; 13.40 Bella BeP lissima; 14.30 V nedeljo; 17.45 Lestvica LP; 18.45 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 19.30 Šport; 20.00 RMI. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev na skrivnostni sledi (E. Blyton, prevod T. Zener, dram. M. Perat, r. A." Rustja, 3. del); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Smeh ni greh; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Noč Sv. Ivana (A. Kralj); 14.40 Potpuri; 15.05 Krajevne stvarnosti - Z naših prireditev, nato Priljubljene melodije; 17.00 Šport in glasba; 18.00 Glasba za vse okuse; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10; 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Kdrnten - Duhovna misel (Mag. M. Perne); 18.00-18.30 6 x 6 - Domače uspešnice. & M H- OVEN 21. 3. - 20. 4.: Z vsemi kriplji si boste pri- ^ zadevali razbiti nek trd miselni oreh. Ge boste uporabili silo, lahko uspeh že kar spočetka odpišete; zanesite se raje m svojo sijajno intuicijo. BIK 21. 4. - 20. 5.: Prisluhnili boste glasu dobro-namemeza, kajti zavedali se boste, da je vas notranji glas, ki vas sicer opozarja na stranpoti in pretiravaja, v poplavi vsakdanjih opravil dodobra zamrl. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Utrujenost v vaših udih vas bo prepričala, da ostanete med štirimi stenami in prisluhnete svojim notranjih vzgibom, ki vas prisiljujejo h garanju za minljive in sumljive vrednote. RAK 22. 6. - 22. 7.: Znižali boste stopnjo svoje kritičnosti in samokritičnosti, samo da bi pridobili naklonjenost tistih, pred katerimi se Čutite manjvredni. Posledica: občutek manjvrednosti bo še hujši. LEV 23. 7. - 23.8.: Zavedate se, da ponujeno vam delo zahteva veliko vec znanja in spretnosti kot ga imate, pa se boste kljub temu še naprej izogibali knjigam in mojstrom, ki bi vam lahko odprli vrata. DEVICA 24,8. - 22.9.: Prepričani boste, da ne zaslužite dovolj dostojno življenje, zato boste zaceli razmišljati o dodatni zaposlitvi. Brez skrbi: povsem dovolj imate, kadar se ne primerjate z bogatejšimi. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Nekdo, ki je bil vajen vaše družabnosti, bo v vas ugledal osamljenca, zato se vam bo približal in začel vztrajno pihati na vašo dušo. Dopovejte mu, da jez vami vse v najlepšem redu. ŠKORPIJON 23. 10.-22. 11.: Bližnji vam bo naposled razkril ozadje svoje tihe prošnje.je.je. Ugodite mu v vsem, Cesar ne zmore sam, pazite le, da ne boste namesto njega nazadnje Se dihali in jedli. STRELEC 23.11.-21.12.: Primerjali boste preteklost s sedanjostjo ter z radostjo v srcu ugotovili, da kljub vsem pomislekom in zastojem vendarle napredujete. Rezervirajte si nedelje za iskrene revizije. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: V tišini nedeljskega počitka si boste priznali, da vam delovne obveznosti ne dišijo vec tako kot včasih, saj jih je preveč, pa Se prestal« so plačane. Razmišljajte o samostojni poti. VODNAR 21.1.-19. 2.: Nebo vam šlo vse po načrtih, zato boste nejevoljni in tečni, zlasti do svojega nic krivega partnerja. Dovolite si samocistilni izpad, pa boste današnjo nedeljo pomnili za vselej. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Neučakani boste, zato boste prehitevali dogodke in silili bližje, da vam sledijo. Ne hudujte se natrje, če ne bodo zmogli vašega tempa, kajti ce jih nic ne preganja, tudi bezali ne bodo. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček: Kljukceve dogodivščine TV DNEVNIK Športna tribuna © RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: II piu bel giorno della mia vita (dram., Avstrija ’57, i. M. Ande) Dnevnik iz Neaplja Nan.: ENG v živo Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem - Jessica za rešetkami (i. A. Lansbury. M. Horton) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Un piccolo Indiano (pust., ZDA ’73, i. J. Gar-ner, Vera Miles) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Dnevnik Dok.: Pavarotti Story (vodi Red Ronnie, 3. del) Nan.: Ai confini deli’ al-dila Vreme, dnevnik in Šport TV film: Radetzky mar-sch (dram., 94, i. C. Rich, Max von Sydow, Tilman Gunther, C. Rampling) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Dok.: V Aduo, 100 let kasneje Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma |0 Film: Ufo allarme ros-so... attacco alla Terra (fant., ZDA ’71, i. Ed Bi-shop, Tom Adams) Variete: 11 cappello sulle ventitre NoCni dnevnik P RAI 2 7.00 7.45 8.40 9.40 10.05 11.30 12.00 12.05 13.00 14.15 14.25 14.45 16.00 17.15 18.00 18.20 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.00 23.30 0.00 0.10 0.25 1.25 Nan.: Paradise Beach Dok.: V kraljestvu narave Nan.: Blossom Zidovska kultura Film: Vendicherd il mio passato (dram., VB ’52) Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.45 dnevnik Ekologija v gospodinjstvu Nan.: Velika dolina Dnevnik in vreme, 13.30 Navade in družba, 13.50 Rubrika o knjigah Glasba: Match Musič Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Kratke vesti - Tg2 Flash Sereno variabile Dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart Večerni dnevnik Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd.: Mixer Dnevnik in vreme Aktualno: Tv zone Ponoči, na trgu ITalija Pregled tiska Nan.: Soko 5113 Ai RAI 3 6.00 9.00 10.30 12.00 12.15 14.00 14.50 15.10 17.00 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.45 0.30 Jutranji dnevnik Film: La luce del lago (dram., It. ’89) Videosapere: Vstop prost, Filozofija, Media/Mente, Livingstone, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, itd. Dnevnik Aktualno: Telesogni, 13.00 La sfida el Nord-Est, 13.30 Kinematografija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Tgr Eurozoom, 15.00 Bellitalia Športno popoldne: nogomet C lige, biljard, odbojka, Italija-GrCija, 16.30 EP v nogometu Film: Mr.-Klein (dram., It.-Fr. ’76, i. A. Delon) Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob soup. Blob Dok.: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) Dnevnik, deželne vesti Nan.: Resnične zgodbe Aktualno: Money Line Dnevnik, pregled tiska © RETE 4 > ITALIA 1 6 ^ Slovenija ! H Koper Gospodarstvo Otroški variete, vmes nA- Videostrani Euronevvs Nan.: Avvocati a Los nizanke in risanke Pravljice iz lutkarjevega Nedeljski športni dne- Angeles, 9.00 Un volto, Nan.: Super Vicky vozička, 7. del vnik due donne; 10.00 Zinga- Variete: Pianeta bambino Arabela se vrača, 15. del Globus ra, 10.30 Renzo in Lucia, Nan.: MacGyver Othello, pon. koprodu- TVD mladi 11.45 La forza deli’ amo- JgJjj Variete: Planet kcijskega filma Slovenski program re, vmes (11.30) dnevnik n Nan.: T.J. Hooker Poročila Studio 2 šport Nan.: Hiša v preriji Odprti studio, 12.45 Fatti Novice iz sveta razvedri- Primorska broni ka Dnevnik e misfatti, Šport studio la, pon. Vsedanes Medicine a confronto Variete za najmlajše, Tedenski izbor: Utrip Istra in... Nad.: Sentieri vmes risanke Zrcalo tedna Euronevvs Aktualne teme: Giorno Varieteja: Colpo di fulmi- Za tv kamero »Il piacere degli occhi« - per giorno - Dan za dnem ne, 15.05 Generazione X Forum tedenska oddaja o filmu Nan.: 11 Cliente Variete: Planet Nedeljska reportaža Odprte strani Dnevnik in vreme Nan.: Bayside School, Večerni gost: Devana La- Dokumentrana oddaja Variete: Game Boat, vmes 16.45 Beverly Mills, vrenčic Vsedanes risanke I Puffi 17.45 Primi baci Dober dan, Koroška, pon. Euronevvs Film: Cornetti alla crema Odprti studio, vreme, TV Dnevnik 1 Slovenski pogram (kom., It. ’81, i. E Fenech, 18.45 Secondo noi, 18.50 Radovedni Taček Sportel L. Banfi, G. Cavina) Šport studio Živalske pravljice Film: Pasqualino Sette- Nan.: Baywatch, 20.00 Simpsonovi, 37. del ame- bellezze (kom., It. 75, i. Gli amid di papa riške nanizanke G. Giannini, F. Rey), Nan.: Renegade - L’ asso ABC - ITD, tv igrica n. n > ■ « vmes (23.30) dnevnik nella manica (i. L. La- Risanka Uilj nrvasica i Pregled tiska mas, K. Kinmont) Žrebanje 3x3 Film Film: La mia peggior TV Dnevnik 2 amica (dram., ZDA ’92, i. Sostanovalke, 8. del an- Dnevnik D. Barrymore, S. Gilbert, gleške nanizanke Ljubezen, 267. del nada- @ CANALE 5 C. Ladd) vmes aktualne •teme Fatti e misfatti Televizijska konferenca Osvetlitev srednjega ve- Ijevanke Skrivno ime Rdeči pete- Avtomobilizem Fl: VN ka, 3. del angl. dok. serije lin, Kanade Včeraj, danes, jutri pon. švedskega filma Na prvi strani, vreme Italija 1 šport - Šport stu- TV Dnevnik 3 Otroški program Variete: Maurizio Costan- dio Severna obzorja, 19. del jmj Poročila zo Show (pon.) Film: Petrek, 13. ameriške nanizanke M Zgodba Leksikon za najmlajše Televizijsko sodišče Fo- Svet poroča s rum (vodita R. Dalla IilM Poročila Angel Falls, 1. del nadaljevanke Kolo sreče Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 S TELE 4 ■ Sgarbi quotidiani !f££j Kažipot Nad.: Beautiful (i. Ron V | Wl IIJV1 mm KiKTi Dnevnik Moss, K. Kelly Lang) 19.30, 22.00, 0.05 Do- Živa resnica Nan.: Robinsonovi (i. Bill godki in odmevi Na temni strani poloble, Cosby, K. Knight Pul- Nad.: Fiori d’ arancio Euronevvs 3. del nadaljevanke Ham, M. J. VVarner) Nan.: Napoleon in žen- Učimo se tujih jezikov Dokumentarna oddaja Variete: Časa Castagna ske, 18.00 Chicago Story Turistična oddaja Dnevnik Otroški variete Bim Bum 5*5 Triestina play off V žarišču Slika na sliko KR Bam in risanke j ly Nan.: Sloane Christy, 6. del Od začetka, nemški film Nan.: Perry Nason 5 E Gospodarstvo Fotomodel leta Kviza: OK. il prezzo e Nan.: The Cat Sobotna noč giusto! (vodi Iva Zanič- Športni pregled chi), 19.00 La ruota della Sostanovalke, 7. del an- fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) ® MONTECARLO gleške nanizanke Severna obzorja, 18. del Dnevnik TG 5 ameriške nanizanke Variete: Estatissima Munchenčana v Hambur- sprint (vodita Gabibbo, 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- gu, 9. del serije Miriana Trevisan) nik, 13.15, 19.50 Šport Po Sloveniji Film: Il grande volo EP v nogometu Sedma steza (kom., ZDA ’92, i. Lorrai- Film: L’ ispettore genera- Angleška glasbena lestvi- ne Bracco, J. Heard) le (kom., ZDA ’49) ca Dnevnik Nan.: Charlie’ Angels Osmi dan Variete: Maurizio Costan- Film: Bionde, rosse, bru- Tibetanci v Nepalu zo Show, vmes (0.00) ne (kom., ZDA ’62) Tequila Sunrise, dnevnik Tg5 Filmrintrigo mortale ameriški film Sgarbi quotidiani (dram., ZDA ’60, i. D. Brane Rončel izza odra Estatissima sprint Dukes, S. Anspach) Euronevvs Pregled tiska Film: Le pištole dei ma- Aktualno: Target gnifici 7 (vestern, ’69) Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-jh; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Slovenski pevci šansonov in ever-grinov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Tema popoldneva; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo; 22.23 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 \Cas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.15 Koncertna sezona EBU; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.45 Odgovori na «rešeto»; 10.40 Power play; 11.00 V podaljšku - športni rezultati; 12.20 20 modrih; 13.00 Daj, poveji; 15.00 Povver play; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.55 6 prešernih; 17.00 Parlamentarna kronika; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred naše mikrofone; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.40 Souvenir d' ltaly; 11.00 Ri-belli e dannati; 11.15 Dialog; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Tuttoscuola; 15.00 Fonorizzonte;Ob 16-ih; 18.45 Magic bus; 19.45 Šport; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na barko kliče strel; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Zgodbe iz filmskega življenja (P. Zobec, prip. V. Jurc, 6.); 10.30 Intermezzo; 11,45 Okrogla miza; 12.40 Koroška poje; 13.20 Kmetijski tednik; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu (L. Gec); 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Slovenija; 18.00 Znanstvene raziskave: Študent naj boi; 18.35 Glasbeni predah; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18,15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon,); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristdri 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfcngasse 10/H, tel. 0463-318510. fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA L>r\ i c a Vviv1!!!1!1.!.!!........ VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Nad nase kraje doteka v višinah s severovzhodnimi vetrovi razmeroma hladen in suh zrak. 1020 1020 6 ^ -- 13/20 6 STOCKHOLM n 12/17 " 1020 K0BENHAVN ■ 1Z/J7° ■ DUBLIN o' ' AMSTERDAM 13/19 —LONDOtto_jx „ o 10/19 BERLIN 12/18 o o BRUSELJ .TZS DUNAJ 14/19 o BEOGRAD 14/20 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.09 in zašlo ob 20.56. Dan bo dolg 15 ur in 47 minul Luna bo vzšla ob 5.45 in zašla ob 20.55. V, Danes: ob 4.36 najnižje -62 cm, ob 11.15 najvišje 31 cm, ob 16.25 najnižje -11 cm, ob 22.07 najvišje 45 cm. Tutri: ob 5.04 najnižje -62 cm, ob 11.47 najvišje 32 cm, ob 16.57 najnižje -10 cm, ob 22.34 najvišje 42 cm. Vpliv vremena na psihično in fizično počutje ljudi bo ueoden in spodbuden. Ker je v teh dneh energija LTV sevanja še posebej velika, se Cez opoldne ne izpostavljajte sončnim žarkom in tudi sicer poskrbite za primemo zaščito pred sončnimi žarki. TEMPERATURA VODA POSTAJA Mura Gornja Radgona stC 16,7 POSTAJA Gradascica Dvor stC 10,7 TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH °c 500 m 20 Sava Radovljica 13,0 Savinja Veliko Širje - 1000 m 16 Sava Šentjakob 14,7 Soča Solkan 14,7 1500 m 10 Sava Hrastnik 16,8 Idrijca Podreteja 11,2 2000 m 6 Sora Suha 13,9 Vipava Dolenje 10,7 | 2500 m 4 Ljubljanica Moste 17,6 Jadransko morje Koper 17,8 J jZ864m 2 Snežna odeja je dokaj sesedena in utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško težo. Na območjih, kjer so še večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje. V Sloveniji: V ponedeljek bo delno jasno s krajevnimi plohami ali nevihtami v popoldanskem Času. Obeti: V torek bo precej jasno in nekoliko topleje. TERORIZEM / EKSPLOZIJA AVTOMOBILSKE BOMBE V PRODAJNEM CENTRU V STROGEM SREDIŠČU MESTA Senca Ire nad krvavim atentatom v Manchestru LONDON - Manchester, kjer te dni potekajo nekatere od tekem evropskega nogometnega prvenstva, je bil včeraj prizorišče bombnega atentata (na sliki AP) , v katerem je bilo po zadnjih podatkih ranjeno več kot dvesto oseb, od tega vsaj šest težko. »Slišal sem eksplozijo in takoj razumel, da gre za bombo. Okrog nas se je usul nahv razbitega stekla,« je izjavil nek očividec, Id se mu je drobec stekla zarezal globoko v roko. Iz pripovedovanja prič izhaja, da je mesto včeraj dopoldne preživelo več ur terorja, ki se je začel z anonimnim telefon- skim obvestilom o bombi v nekem središčnem prodajnem centru, se nadaljeval z evakuacijo in z eksplozijo avtomobilske bombe, do katere je prišlo v trenutku, ko ljudje še nisb prišli do zanesljive varnostne ^razdalje. Eksplozijo je bilo shšati daleč naokrog. Okrog 13. ure je bilo shšati še eno eksplozijo, ki pa jo je povzročila policija, ki je razstrelila sumljiv, a anenevaren dvoj. Sum o storilcih atentata je seveda takoj padel na bo, še posebno, ker je moški, ki je telefonbal neki lokalni TV postaji, govoril z irskim nagla- som. Gerry Adams, predsednik Sinn Feina, političnega krila be, je na tiskovni konferenci v Belfastu izrazil obžalovanje za atentat, vendar se je izognil odkriti obsodbi dejanja, ker da je beba prej ugotoviti, kdo ga je izvedel. V Manchestru so medtem poostrib varnostne ukrepe, posebno okrog stadiona Old Trafford, kjer so začasno zaprii tiskovni center. Nekaj Časa je bila pod vprašajem tudi današnja tekma med Rusijo in Nemčijo, ki pa bo po zadnjih vesteh na sporedu po predvidenem Času. GLASBA / PO DOLGI IN MUČNI BOLEZNI BONN / MNOŽIČNA MANIFESTACIJA PROTI KRČENJU SOCIALE Umrl Ella Fitzgerald, kraljica jazza V svoji dolgi in nepozabni karieri je posnela več kot250 plošč VVASHINGTON - Za posledicami hudega diabeti-sa, zaradi katerega so ji že pred tremi leti amputirali obe nogi, je včeraj v 78. letu starosti umrla prva dama jaza, Ella Fitzgerald (na posnetku AP) . Nek družinski prijatelj je izjavil, da je pevka umrla med spanjem v svojem stanovanju, obkrožena s svojci. V svoji dolgi karieri, med katero je posnela več kot 250 ploSC in ki jo upravičeno postavlja v zgodovino svetovnega jaza, je Ella Fitzgerald ustvarila svoj edinstveni, neponovljivi stil. Njen največji uspeh je bil »A-Tisket, A-Tasket«, ki ga je napisala sama in ki je že del ameriške glasbene klasike. Nemški sindikati proti Kohlu BONN - Od 250 do 300 ti-soC ljudi se je v Bonnu udeležilo ene najveCjih sindikalnih manifestacij v nemški zgodovini. Sindikalni shod je priredil nemški sindikat DGB proti bilančnemu manevru Kohlove vlade in proti krčenju socialne države. Osrednja manifestacija je bila popoldne v parku pred bonnsko univerzo, je nekaj sto mebov proč od sedeža vlade, že zjubaj pa so na Številnih b-gih priredili manjše shode z ' godbo in stojnicami, vse to pa pod nadzorstvom okrog 3000 pobcijskih agentov. Ob robu manifestacije je prišlo do manjših prask med pobcijo in nekaj sto avtonomisti, ki agente obmetali s kamenjem in praznimi steklenicami. (Foto AP)