CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 6, 1965
STEV. LXIH — VOL. LXIH
Rdeči delno ranlreiili vojaški stan v Saigonu
Skupina rdečih teroristov je napadla hotel, v katerem go ameriški vojaki, in ga delno poškodovala: 2 voja ka sta mrtva, 67 pa ranjenih.
SAIGON, J. Viet. — V soboto zjutraj ob zori so rdeči teroristi Napadli hotel, v katerem prebivajo ameriški vojaki, s strojnicami, ročnimi bombami in z na tovornjaku naloženim razstrelivom, ki so ga pustili tik ob zidu hotela. Med domačini je bilo 8 mrtvih in okoli 100 ranjenih, °d ameriških vojakov v hotelu sta bila dva mrtva, 67 pa ranjenih, večinoma od stekla razbitih šip. Mrtev je tudi en novozelandski vojak, 4 njegovi tovariši pa ranjeni. Po napadu na Metropole hotel je eksplodiralo še več ždečih bomb na raznih krajih naesta, kar naj bi povečalo zmedo in napadalcem olajšalo beg.
Število mrtvih bi bilo lahko še Veliko večje, če bi bila eksplodirala Claymore mina, ki je bila položena v bližini hotela na cesti in naravnana na eksplozijo na čas, ko naj bi se okoli hotela zbrali radovedneži in reševalci. K sreči je odpovedal vžigalnik in mina je bila mrtva. Manjša bomba je eškplodirala bekaj minut za ono v hotelu dva bloka proč na vrhu trinadstrop-bega poslopja, pa ni ranila nikogar.
Napadalci so najprej napadli Ameriškega vojaškega policista, bi je stražil pred vhodom v hotel. Temu se je posrečilo najti britje in je streljal na napadalce z revolverjem in brzostrelko. V boju z rdečimi napadalci je bil ranj en.
Novi grobovi
Brezarji sporna jabolko s republikanski stranki
WASHINGTON, D. C. — Da brezarji niso ravno pripravni za-Wzniki za republikance, to dobro vedo vsi tisti republikanci, bi mislijo prihodnje leto kandidirati. Vsi ti silijo glavni ko-°rdinacijski odbor republikance stranke, naj na svoji seji 13. decembra ostro obsodi ne samo voditelja brezarjev Welcha, am-Pek celo brezarsko gibanje. Tabo obsodbo bi pa radi preprečili bonservativni republikanci, ki de gledajo samo na glasove, am-dak tudi na strankino blagajno, de namreč dosti bogatih brezar-•iev, ki dajejo republikanski stranki svoje prispevke; pa je Ced bogatimi podporniki stran-be tudi dosti takih, ki niso rav-do sovražniki brezarskih idej.
Zato sedaj napenjajo konservativni republikanci vse sile, da bi na seji 13. decembra točka 0 brezarjih sploh odpadla. Baje j® za to tudi republikanec Bliss, demu se bodo pa odločno uprli dberalni republikanci. . Jih ni jdalo, toda med njimi ni dosti bogatašev, to pa pri republikan-cvh tudi nekaj pomeni.
Za sejo 13. decembra vlada v jvashingtonskh rep ublikanskih bzogih veliko zanimanje.
Rudolph Otoničar
Včeraj zjutraj je doma umrl 80 let stari Rudolph Otoničar s 1110 E. 66 St., rojen v vasi Topol pri Fari na Blokah, od koder je prišel pred 62 leti. Bil je mizar in je delal za Brown Body Co. do upokojitve pred 11 leti. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Arko, doma iz Podklanca, fara Sodražica, dobro poznano kuharico za svatbe in druge javne obede ter aktivno društveno delavko, vnuka Rudolpha in Antho-nvja, vnukinjo Mary in dva pravnuka. Sin Rudolph je umrl leta 1947, pred njim je umrlo tudi 6 bratov in 3 sestre. Bil je član Svetega Imena pri Sv. Vidu, Društva sv. Vida št. 25 KSKJ, Društva sv. Antona št. 38 CKO in Društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ. Pogreb bo v četrtek ob 9.30 dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob enih.
Alice Finley
V petek je umrla 79 let stara Aliče Finley s 1675 Ansel Rd. Zapustila je sina Donalda, enega vnuka in dva pravnuka. Pogreb bo jutri ob desetih iz Za-'krajškovega pogreb, zavoda na Kalvarijo.
Frances Day
Pretekli petek je nenadno umrla, zadeta od avtomobila na Harvard Avenue in Jones Road, 40 let stara Frances Day, roj. Jakulin, s 6710 Clement Avenue, zaposlena v Cleveland State bolnici kot pomožna bolniška strežnica. Zapustila je moža Jamesa, hčer Rosalio, mater Frances, očima Franka Lozier in polsestre Alvino Chopp, Catherine Hetzer, Genevievo Marqrard in polbrata Franka Lozier (vsi v Ind.). Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue jutri ob desetih dopoldne na Kalvarijo.
Franc Lorber Sr.
Po daljši resni bolezni je umrl preteklo soboto na svojem domu na 718 E. 157 St. 65 let stari Franc Lorber, rojen v Rogatcu v Sloveniji, kjer je zapustil brata Alozija in Vladislava ter sestri Mici in Angelo. Od tam je
prišel v Ameriko 1. 1950. Tu je zapustil ženo Angelo, roj. Luck-man, sina Franka in dva vnuka. Pokojnik je bil član Društva sv. Jožefa št.' 169 KSKJ in Kluba upokojencev na Holmes Avenue. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd v četrtek ob 8.15 v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri ob dveh popoldne.
John David Maher
Pretekli petek je umrl po dolgi bolezni na svojem domu 56 let stari John David Maher, ki je živel preje na McElhattan Rd., pa se preselil v Chester-land, O., na 8045 Oakwood Dr. Pokojni je bil mož Jean, roj. Mankowski, brat pok. Bernarda. Pogreb bo jutri ob 8.45 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Jero-ma ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Joseph Tekavec
Včeraj je umrl v Polyclinic bolnici 90 let stari Joseph Tekavec s 1256 Norwood Rd., rojen v vasi Otonica, od koder je prišel 1. 1900, vdovec po 1. 1962 umrli ženi Jennie, roj. Avbel, oče Josepha in Rose Miklavž, 4-krat stari oče, brat pok. Johane Zimmermann in pok. Marka Tekavec. Pred njim sta umrli tudi dve hčerki, ena v detinstvu, druga, Jennie Stebil pred nekaj leti, in dva sinova. Pokojni je bil član Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo v 10.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob enajstih, nato na Ali Souls pokopališče.
Mary Lorber
Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnici 76 let stara Mary Lorber, roj. Slapnekar, poprej poročena Podlogar, z 19315 Pawnee Avenue. Mož John ji je umrl pred nekaj leti. Zapustila je sinove Johna Wil-iiama, (v Uniontown, Pa.) An-thonyja, Edwarda in Freda Podlogar, 17 vnukov in vnukinj, 32 pravnukov in pravnukinj ter sestri Leno Lauep in Ann Cor-nelious (Uniontown). Truplo bo položeno jutri popoldne ob dveh na mrtvaški oder v Grdi-novem pogreb, zavoda na Lake
Mao ne mara rubljev
Rdeča Kitajska zahteva od Sovjetske zveze, da plačuje stroške prevoza svoje pomoči preko Kitajske v Severni Vietnam v dolarjih.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Po vesteh iz krogov azijskih diplomatov je rdeča Kitajska odklonila plačilo prevoznine za rusko vojaško pomoč preko Kitajske v Severni Vietnam v rubljih in zahtevala za to dolarje. Kitajci potrebujejo dolarje za nakupe v svobodnem svetu.
Tu kupujejo pšenico, druga žita, pa tudi industrijsko blago in zlasti stroje. Vsega tega v komunističnem svetu ne morejo dobiti, če bi tudi hoteli, pa so dejansko svoje trgovske stike s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti skoraj popolnoma pretrga-
li.
Kako daleč je kitajsko-ruski spor segel, kaže glasilo Poljske komunistične partije. To je pretekli teden izredno ostro napadlo rdečo Kitajsko in jo obdolžilo “podpiranja Združenih držav” v boju proti Vietnamu, ker zavrača sovjetske predloge za skupni nastop. Poljski list Tribuna Lu-du trdi naravnost, da komunistični svet Vietnamu ne more dejansko veliko pomagati brez kitajskega sodelovanja.
Rusi pošiljajo menda večji del svoje vojaške pomoči Severnemu Vietnamu po morju v pristanišče Hajfong, del pa gre le po železnici preko rdeče Kitajske. Po vesteh iz> vzhodne Evrope delajo Kitajci transportom sovjetskega orožja in vojnih potrebščin v Severni Vietnam vse mogoče težave in ovire. Peiping sam je to v zadnjem pismu Komunistični partiji ZSSR sicer zanikal, toda glasovi o tem niso potihnili.
Sorazmerno majhno
SPLIT, SFRJ. — Jadransko morje je dolgo okoli 500 milj, široko pa povprečno le 45 milj. Njegova celotna površina znaša okoli 60,000 kv. milj.
Shore Blvd., kasneje pa bo odpeljano pod vodstvom pogreb-nice Mary A. Svetek v Union-town, Pa.
P očem u nove vojake v Vietnam?
mioh winds
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in hladnejše z naletavanjem snega. Najvišja temperatura 38.
CLEVELAND, O. — Naša javnost se je hudo razburila nad izjavo tajnika za narodno o-brambo McNamare, da bo treba v Vietnam poslati še nove čete. Kmalu potem se je na podoben način izrazil tudi predsednik Johnson. Razburjenje moremo le razumeti, če vpoštevamo, da vsi mislijo, da gre vsak vojak, ki je poslan v Vietnam, obenem tudi na fronto. To pa ni res. V znani hudi bitki v dolini la Drang je na primer bila udeležena pri bojih komaj dobra polovica naše divizije, ostala polovica je vršila razne službe za fronto.
Služba “v Vietnamu” se navadno začne, še predno naše čete dosežejo to deželo. Včasih je pa sploh ne dosežejo. Mornarji naše vojne mornarice se le izjemoma pokažejo v Vietnamu, pa vendarle opravljajo vojaške o-peracije na morju, večinoma ob vietnamski obali. Jih je pa tam v službi nekaj nad 40,000. Zanje boji na frontah sploh ne pridejo vpoštev. Na suho zemljo v Vietnamu stopijo redko tudi naši vojni letalci. Če so tam, se držijo na letališčih in oporiščih. Z vietnamskimi partizani in rednimi četami pridejo v stik samo takrat, kadar sovražnik napade
oporišča, letališča in vojne luke. Njihovo življenje je v nevarnosti samo takrat, kadar sovražnik napade oporišča, letališča in vojne luke. Njihovo življenje je v nevarnosti samo pri poletih z bombniki, lovci, izvidnimi letali in kadar imajo opravka s službo na helikopterjih. Vseka-ko pa pridejo večkrat do bojevanja s sovražnikom kot na primer mornarji.
Pa tudi čete naše armade niso vse zmeraj na frontah. Vojaške, operacije zahtevajo obširna oporišča, obsežne luke, utrjene tabore itd. Tam morajo vojaki opravljati celo vrsto služb, ki nimajo zveze s pohodi nad sovražnika. Še več dela pa daje armadi organizacija prevoza orožja, municije, hrane in vseh neštetih ostalih potrebščin, ki morajo biti našim vojakom na razpolago. Armada mora prevzemati blago z ladij, ga mora vskladi-ščiti, ga mora dostavljati na odrejena mesta. Armada vrši dalje vse posle vojaške uprave, mora pomagati saigonskim četam, se mora brigati za zdravstveno in prometno službo. Kar naravnost “požira” vojake, je raztresenost instalacij in baz.
Že v zadnji svetovni vojni je
bil na primer v Italiji od 4 ameriških vojakov le eden na frontah, ostali so bili zaposleni v zaledju, pa vendar je bilo tam dosti cest in pristanišč na razpolago. Ameriški vojaki so dalje uživali simpatije in zaupanje civilnega prebivalstva, kar vse je lajšalo vojskovanje z Nemci. Vsega tega pa v Vietnamu ni. Zato se verjetno tudi tam ne nahaja v bojih na frontah več kot četrtina naših vojakov.
Naše vojaške operacije v Vietnamu so dalje popolnoma odvisne od vojnih luk, teh pa je premalo. Ker jih ni zadosti, ne more Pentagon tako hitro postavljati čete v Vietnam. Ravno sedaj gradijo na primer z vso hitrico pristanišče v zalivu Cam Ranh. Tam bo tudi veliko vojaško letališče. Dokler ne bo novo pristanišče res opremljeno, ne bo mogla naša narodna obramba poslati v Vietnam vseh čet in vsega materijala, kar ga ima v načrtu. Niso popolnoma dokončana tudi dela v drugih vojnih lukah, ki jih vojna uprava postavlja že dolge mesece.
Komunisti vedo le predobro za vse te težave naših čet v Vietnamu in poskušajo vse, da bi jim zagrenile življenje in voj-
DE GAUUE PRI VOLITVAH BREZ ABSOLUTNE VEČINE!
Pri včerajšnjih volitvah je predsednik republike kot ponoven kandidat za to mesto dobil le 43.9% glasov, med tem ko je bila večina napovedovalcev in on sam mnenja, da bo dobil absolutno večino, čeprav z le malo razliko. Če hoče biti še predsednik republike, bo moral iti 19. decembra na ožje volitve proti socialistu Mitterandu, ki je dobil pri včerajšnjih volitvah 32% glasov.
PARIZ, Fr. — Francoski volivci so včeraj pokazali predsedniku De Gaullu, da ne podpirajo njegove politike. Samozavestni general je bil tako prepričan o svoji zmagi, da prvotno sploh ni maral imeti nobenega volivnega govora. Njegovi podporniki in organizatorji volivnega boja so ga šele pretekli teden pregovorili, da je v kratkem govoru preko televizije in radia ponovno prosil francoske volivce za zaupanje-in zagotavljal Franciji red, trdnost in ugled, če bo on izvoljen, v slučaju, da bi mu volivci zaupanje ne izrekli, pa napovedoval nered in vrnitev Francije v strankarske boje, kot jih je država preživljala pred njegovim nastopom leta 1958. Volivci se na ta poziv in svarilo niso veliko ozirali. Včeraj je glesovalo za De Ganila le 43.9 odstotkov vseh volivcev, med tem ko jih je 32 odstotkov oddalo svoje glasove F. Mitterandu, kandidatu socialistov, radikalov in komunistov. Kandidat Ljudskega republikanskega gibanja, francoskih krščanskih demokratov, 45 let stari Jean Lecanuet je dobil 16 odstotkov, ostali trije kandidati pa skupaj S.
Volivni izidi so brez dvoma hud udarec DeGaullovemu ponosu. Politični opazovalci sodijo, da sta glavna vzroka takega izida volitev DeGaullova zunanja politika in njegov program narona obrambe. Glavna njegova tekmeca Mitterand in Lecanuet sta to posebno napadala. O francoski atomski oborožitvi sta izjavljala, da je ta nesmiselna in da bi bilo denar, porabljen za njo, mogoče boljše izkoristiti za organizacijo ostalih francoskih oboroženih sil.
De Gaulle je v svojem podeželskem domu in še ni dal k volitvam nobene izjave. Vesti iz njegove okolice pretekli teden so svarile volivce, da De Gaulle ne bo šel v ožje volitve, ampak se bo umaknil iz političnega življenja in verjetno odšel v tujino. S svojo odločitvjio ne more zavlačevati dolgo. Ožje volitve so določene za 19. december, za volivno kampanjo torej ni časa ravno na pretek.
Predsednik De Gaulle je na
skovanje, ne samo v velikih bojih na frontah, tudi v malih spopadih, pri patroliranju, pri pro-dranju v kraje, kjer na videz ni nobenega gverilca, pa se vendarle pokaže kot da bi zrastel iz zemlje.
Vse te težave so podobne tistim, ki jih je imela naša armada v korejski vojni. V nekaterih ozirih so še hujše in nevarnejše. Pri tem pa pozabljamo, da je Pentagon poslal tekom triletne korejske vojne na Korejo nad 2.5 milijona vojakov, nad 400,000 marinov in da je pri tem zgubilo življenje okoli 150,000 naših junakov. Niso bile vse naše oborožene sile naenkrat v Koreji, so se vrstile, je veljala zanje običajna vojna rotacija. Tako bo tudi v Vietnamu. Ako bo tam, recimo 150,000 - 200,000 naših vojakov, ni s tem rečeno, da so vsi stalno na frontah v bojih z gverilci in rednimi vietnamskimi četami. Na vse to navadno ne mislimo, kadar nam radio in časopisje poročata o bojih in izgubah. Pa bi morali, kajti drugače le preradi sodimo po trenutnih vtisih, ki pa gotovo niso zanesljivi, kaj šele nepristranski.
čelu Francoske republike od leta 1958, ko je alžirska kriza privedla Francijo na rob propada in se je narodna skupščina odločila izročiti vodstvo države njemu, da jo reši. De Gaulle je končal alžirsko vojno, priznal Alžiriji neodvisnost in dal nato neodvisnost tudi vsem ostalim francoskim kolonijam v Afriki. Francijo je notranje utrdil in začel obnavljati njen vpliv tudi v mednarodni politiki. Tu je postopno nastopal vedno odločnejše proti ameriškemu vplivu v Evropi, pa tudi v jugovzhodni Aziji. Še v svojem zadnjem političnem govoru pretekli teden je ameriški poseg v Vietnam proti komunistični osvajalnosti označil za “nesmisel”.
-----o-----
Zadnje vesti
NORTH SALEM, N.Y. — Preživeli potniki, pa tudi preiskovalci nesreče so polni hvale pilotov obeh letal, ki sta trčili preteklo soboto v zraku nedaleč od tu. Pri nesreči so bili prav zaradi tega le 4 mrtvi, vsi na štirimotornem potniškem letalu Constellation, ki ga je pilot usmeril proti čistini na položnem hribu. Drugo letalo B-707 je srečno pristalo na letališču Kennedy v New Yorku, čeprav je pri trčenju v zraku izgubilo 30 čevljev od svojega levega krila. Od njegovih potnikov ni dobil niti eden kake težje poškodbe. Od 54 oseb v letalu Constellation so bile 4 mrtve, med njimi pilot, 30 pa ranjenih, od tega 4 težje. Oblastem se še ni posrečilo določiti vzroka nesreče.
WASHINGTON, D.C. — Fede-ralo Reserve Bank je včeraj objavila zvišanje obrestne mere za denar, ki ga posoja včlanjenim bankam, od sedanjih 4 na 4.5%. Predsednik L. B. Johnson je to zvišanje v posebni izjavi “obžaloval”, ker “zvišuje stroške kreditev za domove, šole, bolnice in tovarne”,
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je pozval vodnike velikih družb, naj zmanjšajo vloge v svoja podjetja v inozemstvu v prihodnjem letu za en bilijon dolarjev. CAPE KENNEDY, Fla. — Vesoljsko vozilo Gemini 7 je v
Iz Clevelanda in okolice
Žalostna vest—
Mrs. Angela Zapusek z 18802 Kewanee Avenue je dobila sporočilo, da ji je po težki bolezni
24.	novembra letos umrla mama, Neža Mraz, v Št. Rupertu nad Laškim. Poleg omenjene tu žalujejo za pokojno v Sloveniji hčere Marija, Cilka, Francka in Pepca, sinova Franci in Jože ter 14 vnukov in \mu-kinj.
Punčko so dobili—
V	soboto se je Mr. in Mrs. Robert Cable z 832 E. 218 St. rodila hčerkica, ki bo delala druščino starejšemu bratcu. Mlada mamica in dete sta v St. Luke’s bolnici in se dobro počutita. S tem sta John in Jennie Arko z 1171 Norwood Rd. postala drugič stari oče in stara mati, Mrs. Jennie Rutar pa sed-aiič pramati. Čestitamo!
Letna seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer letno sejo v SDD na Recher Avenue. Po seji bo božičnica in praznovanje rojstnih dni.
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima v sredo ob šestih zvečer letno sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Po seji bo božičnica.
Podr. št. 47 SŽZ ima jutri ob 1.30 popoldne letno sejo v navadnih prostorih.
Podr. št. 32 SŽZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo pri Sv. Kristini v navadnih prostorih. Po seji bo božičnica.
Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo ob običajni uri v SND na E. 80 St. letno sejo, po njej pa božičnico. Vse članice so prošene, da se seje za gotovo udeleže.
Seja—
Skuppe podružnice SŽZ imajo v sredo ob 1.30 popoldne sejo v St. Clair Recreation Center na 5250 St. Clair Avenue.
Zadušnica—
Jutri ob 8.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Perusek ob 1. obletnici njegove smrti.
V	sredo ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Emanuela Grassellija na 30. dan njegove smrti.
K molitvi—
Člani društva Najsv. Imena fare sv. Vida imajo skupno molitev v torek zvečer ob 8.30 v Zakraj škovem ogrebnem domu za pokojnim članom Rudolfom Otoničarjem.
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Franka Lorberja-
------o-------
Avtobusi edina zveza
CHICAGO, 111. — Preko 4,100 občin v naši deželi zavisi v prometnem pogledu popolnoma od avtobusov.
soboto poletelo brez vsakih ovir v vesolje in deluje v popolnem redu. Astronavta Borman in Lovell se počutita odlično. V vesolju bosta predvidoma ostala dva tedna. Prihodnjo nedeljo ali ponedeljek bodo od tu pognali v vesolje Gemini 6, ki se bo po sedanjih načrtih približala Gemini 7 do enega čevlja in nekaj časa potovala skupaj z njo skozi vesolje. Po preteku dveh dni se bo vrnila na zemljo najprej Gemini 6, nato pa nekaj dni kasneje še Gemini 7.




cKŠESrZfSfibn	.	" —i-
6117 St. Glair Ave. — HSnderson 1-0628 — Cleveland. Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
as* Združene države;
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece It* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
JIC.OG per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 233 Monday, Dec. 6, 1965
Čigava naj bo vietnamska vojna?
! ______________________________
V vietnamski vojni smo doživeli zadnje tedne dva dogodka, ki razburjata našo javnost:	potek bojev v dolini
la Drang in obisk federalnega tajnika McNamare v Južnem Vietnamu.
Bitka v dolini la Drang spada med najbolj krvave v vietnamski vojni. S tem pa ni rečeno, da ne bo prišlo do še bolj krvavih. To ni odvisno samo od ameriških čet, to je odvisno tudi od komunistične taktike in strategije. Kar je pa morda še bolj važno: bitka v dolini la Drang se ni končala z zmago na nobeni strani. Komunisti se doline niso mogli polastiti in pregnati naše čete nazaj proti vzhodu. Ameriške čete pa tudi niso mogle po bitki tako preganjati komunistične bataljone, kot bi jih bile, ako bi bile zmagale na celi črti. Na to je cikal sam general Westmoreland, ko je odsvetoval prevelik optimizem, ki ga lahko rodijo srečni dogodki v vietnamskem vojskovanju. Naša javnost si seveda hoče ustvariti svojo sliko na podlagi poročil, ki jih dobiva od vseh strani. Nihče ne more kontrolirati točnosti poročil, akoravno bi jim mogli očitati le poredkoma namensko laganje. Ker te kontrole ni. lahko verjame vsakdo vse, kar mu ravno pade v glavo. To seveda močno zamegli bistvo vojskovanja. Da je temu tako, priča naslov članka tako razgledanega komentatorja, kot je Reston, ki se glasi: Čigava vojna v Vietnamu, ali ameriška ali vietnamska? Če si on stavi ja to vprašanje, zakaj si ga ne bi drugi?
Zdi se nam, da je zmešnjava v naši javnosti nastala precej radi spremembe ameriške strategije koncem pomladi ali začetkom poletja.
Do takrat je pravladovalo pri nas stališče, naj se Amerika drži v Aziji le zraka in morja, ne sili naj pa na azijsko kopno, ki ga ne more obvladati vkljub svoji moderni vojaški tehniki. Naj se ustavi na morskih obalah in tam naj de mejo za varovanje svojih narodnih interesov. Najvidnejši zagovornik te teorije je znani komentator Lipmann. Ni pa sam. Na njegovi strani je bil vsaj takrat tudi general Hisenhower.
Ko je to stališče začelo prevladovati v naši javnosti, smo pa nepričakovano zvedeli, da se naše čete bojujejo že okoli Kontuma, da so boji tudi okoli Pleiku, da se širijo na Plei Me in da so dosegli preko An Khe že dolino la Drang, ki je samo kakih 7 milj oddaljena od kambodžanske meje. Že bežen pogled na zemljevid pove, da so naše vojaške operacije zajele hribovite in gorate kraje sredi Južnega Vietnama, ki so kar daleč od naših vojaških obalnih postojank, kot so Da Nang, Ču Lai. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, lahko rečemo: naša strategija je prenesla vojaške operacije od morja v notranjost dežele in tam tudi doživljajo naše čete največje izgube.
Ne pade nam niti v glavo, da bi kritizirali to in tako strategijo. Vemo veliko premalo o njej in o utemeljitvi za njo, da bi mogli imeti svojo sodbo o njej. Zdi se nam pa napačno, da ni tajništvo za narodno obrambo že poleti opozorilo na premik vojaških operacij v notranjost dežele in na nevarnosti, ki so zvezane s tem premikom, in ki so bile že takrat očitne za tiste, ki so skušali doumeti partizansko vojskovanje v Vietnamu. Ako bi bil takrat kdo začel debato o vojskovanju v notranjosti Vietnama, bi gotovo prišel tudi na vprašanje, kako bodo na to reagirali vietnamski partizani? Ali se bodo zadovoljili s taktiko, ki je veljala do poletja, da namreč napadajo naše in saigonske čete le iz zased in se ne spuščajo v večje boje? Ali pa se bodo začeli vojskovati na širših frontah z večjimi vojaškimi formacijami, na primer bataljoni in polki? Kakšna naj bo v takem slučaju naša in saigonska strategija? Ali bodo saigonske čete dorasle takemu vojskovanju, ako še vojskovanje proti zasedam ne obvladajo? Debata o teh vprašanjih bi opozorila našo deželo na nevarnosti, ki so zvezane s spremembo strategije in jo cripravila na verjetnost, da bo nova strategija zahtevala tudi nove žrtve in nepričakovane poraze.
Na vse to pa nam je McNamara prinesel iz Saigona novico. lida bo vojna še dolga in da bo zahtevala še dosti žrtev, ki bodo hujše in ne manjše”.
Da bo vojna še dolga, to trdijo komunisti v Saigonu in Peipingu že cela leta. Je le škoda, da jim je Amerika premalo verjela. Še večja škoda pa je, da Amerika premalo računa s komunistično miselnostjo in ji stalno “dobavlja” nove prilike, ki jo potrjujejo v veri, da se komunisti v svoji miselnosti ne motijo. Vse javne nastope na ulicah, univerzah, obhodih itd. smatrajo komunisti kot začetek konca ameriške odpornosti. Vse to jih samo tem bolj utrjuje v veri, da bodo Ameriko premagali, če ne drugače, pa s potrpežljivostjo in čakanjem.
McNamara nam napoveduje hujšo vojno: več bojev, več čer, več orožja, več bombardiranj, več prodiranj itd., pa sedaj tudi več tveganja, več izgub, več žrtev. Vsega tega mu ni treba dokazovati. Dobro bi na bilo, ako bi kdo namesto njega opozoril, da je tudi ameriška strategija odgovorna, ua je prišlo do takega stanja. Počeniti se je začela od-
1 daljevati od morja, ako ni imela nobenega dokaza, da bodo jišči, prostora 'saigonske čete res lahko skrbele za red in mir v krajih, ki 'innf'
'jih bo osvobodilo ameriško orožje od komunistične kontrole ?
Vdirali v notranjost dežele pa ne pomeni samo zasedati hribe in doline, s tem poslom je že po naravi vojnih operacij zvezana tudi zaščita civilnega prebivalstva. Ali pa je naša vojna uprava tudi sposobna, da varuje prebivalstvo pred partizanskimi naleti. Ali je sposobna, da si pridobi zaupanje mest in vasi na deželi? Ker je pri tem poslu navezana na sodelovanje s saigonskimi oblastmi, ali jih smatra za sposobne za tako sodelovanje? Dosedaj se namreč saigonska uprava v notranjosti dežele še nikjer ni obnesla že od 1. 1954 naprej. Zato se pa zmeraj bolj dogaja, da podeželje v Južnem Vietnamu beži od vsake vojaške formacije, naj bo taka ali taka. Želi si samo miru pod katerokoli oblastjo.
Vojskovanje v Vietnamu je torej treba naslikati naši javnosti od vseh strani in ne samo s poročili o bitkah, o žrtvah, o junaških podvigih, o zmagah. Dokler tega ne bo, bo naša javnost razburjena, pozabila bo na vse uspehe, pred očmi ji bodo samo žrtve, morilo jo bo vprašanje, kako dolgo še.Tz vsega tega se morejo roditi zmeraj znova politične krize, kot smo ji priča ravno sedaj. Komu v korist, če ne komunizmu?
BESEDA IZ NARODA
Obisk v velemesta* lew Yorkis
‘larod* ki na sasti svep velikih mol, jih m we-den!”
Cleveland, O. — Ni dolgo tega, kar smo svobodoljubni Slovenci v našem mestu praznovali “29. oktober 1918”, naš slovenski narodni praznik, dan, ‘ko je bila rojena Slovenija’. Prihodnjo nedeljo, 12. decembra, popoldne ob treh pa se bomo iz vsega Clevelanda zbrali v šolski dvorani župnije Marije Vnebo-vzete v Collinwoodu, da spoštljivo počastimo spomin dveh velikih sloveskih mož-vodnikov dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Antona Korošca.	,
Svobodoljubni slovenski ljudje v domovini, v zamejstvu in v zdomstvu smo prvenstveno duhovni dediči dveh naših velikih mož, dr. Jan. E. Kreka in dr. A. Korošca. Ideje, katere so ju vodile, so tudi naše ideje vodnice.	,
Na sporedu nedeljske prireditve sta poleg drugih točk dva govora. Prvi bo v obliki razgovora z g. Ivanom Avsenikom o/ dr. Janezu Evangelistu Kreku, drugi, predsednika Narodnega odbora za Slovenijo, g. dr. Miha Kreka, pa o dr. Antonu Korošcu.
Rojakinje in rojaki, ‘ki smo seme izkrvavelega naroda’, pokažimo z veliko udeležbo, da
smo ju bili vredni!
*
V torek, 7. dec., zvečer ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za rajnega dr. Antona Korošca. Naročili so jo ožji rojaki rajnega. Vabijo vse rojakinje in rojake, da se je udeleže.
Janez Sever
Prijateljem I®Iiorj@¥e
drisžba!
Celovec, 29. nov. 1965. — Vse poverjenike, pa tudi ude Družbe sv. Mohorja v Celovcu, obveščamo, da smo poslali letošnje knjige že vsem poverjenikom in vsem, ki so jih naročili naravnost v Celovcu. Knjige so od tu odšle okoli 10. novembra za poverjenike, za ude pa okoli 20. novembra. Tako upamo, da jih bodo v adventu že vsi dobili.
Knjige imamo še in jih toplo priporočamo vsem, ki jih še niso naročili. Vse štiri knjige z udni-no vred stanejo 3 dolarje. Enako bo ostalo za prihodnje leto. Povest “Kaplan Klemen” bo mogoče po Božiču dobiti tudi vezano.
Vse ude in prijatelje lepo pozdravljamo in želimo vsem blagoslovljen Božič. Spomnite se, predragi, za te praznike starodavne Družbe sv. Mohorja in priporočajte njene knjige svojim znancem! Zaradi smrti nekaterih udov v Združenih državah se je število udov spet znižalo.
Družba sv. Mohorja v Celovcu
V.
Milwaukee, Wis. — Največja kulturna privlačnost Broadway-ja, ki priklepa nase oči in duha, je gotovo svetovno znana “Metropolitan Opera” na 39. cesti, ki velja poleg milanske “Scale” po svojih organizacijskih in umetniških dosežkih za najboljšo o-pero na svetu. Obe operi, v Milanu in New Yorku, na zunaj prav za prav nimata nič posebnega in te takorekoč razočarata. Razumljivo, zunanjost v bistvu ni važna, važna je notranjost in umetniška vrednost. “Metropolitan Opera” je znana po svetu s tolikšnim glasom in tolikšno slavo, da se vsak umetnik dobro zaveda, če nastopi in uspe tam, so mu odprta vrata vseh opernih hiš na svetu in s tem čast, slava in bogastvo.
Letos 22. oktobra je preteklo 82 let, odkar so prvikrat odprli vrata Metropolitanske Opere in krstili oder s prvo predstavo Gounodove opere “Faust”. Leta 1892 je stavbo zajel požar in jo delno paraliziral, tako da je prišla v normalni tek šele leto kasneje. Naslavnejši pevci in pevke Amerike in Evrope so v tej Operi osvajali Njujorčane. Slavni ruski basist Šaljapin je bil član več kot devet let, prav talko Ca-russo, Martinneli, Lehmanova, Jeritza, Gigli in nešteto drugih.
Leta 1903, ko so sorodniki skladatelja Wagner j a izvedeli, da bo opera izvajala “Parsifala”, so protestirali na sodišču, češ “Parsifal” mora biti predvajan samo v Bayreuthu. Sodišče je odločilo: “Vsako umetniško delo pripada svetu”. Premiera je imela ogromen uspeh. Izreden vlak “Parsifal” iz Chicaga je pripeljal veliko število ljubiteljev te opere v New York. Odlični hrvatski pevki Temini Milki, ki je pela v teh letih glavne vloge v Metropolitanki in v Nemčiji, so radi tega, ker je pela v Ameriki vlogo Kundry v “Parsifalu”, odpovedali nadalj-na gostovanja v Nemčiji.
V	tej operi je bilo veliko število krstnih predstav evropskih skladateljev. Leta 1910 je bila prvikrat izvajana amerikanska opera Fredericka Conversa “The Pipe of Desire”. Ameri-kanski pevci in pevke, Grace Moore. Mimi Benzel, Dorothy Kirsten, Patrice Munsell, Eleanor Steber, Jean Piroe, Richard Tucker, Leonardo Warren, so šli preko tega odra v svet, kjer danes žanjejo v Evropi največje u-spehe. Današnji upravnik Me-topolitan Opere Rudolf Bing je s svojimi organizatorskimi in u-metniškimi zmožnostmi, pa seveda tudi z dolarji, pripeljal o-pero na tako umetniško višino, da ji ni para na svetu!
*
V	notranjosti Metropolitan Opere je dvorana v obliki podkve, z ogromnim parterjem, ložami, balkoni, galerijami in sto-
za nekaj manj kot 4,000 ljudi. Na promenadnih hodnikih je nešteto kipov, slilk, avtogramov raznih pevcev, pevk, dirigentov in skladateljev. Pri predstavi Donizettijeve o-pere “Lucia di Lammermoor” smo dobili vstopnice na prvem balkonu. Glavno vlogo je pela Anna Moffo, tenorsko partijo Edgarda pa je pel kot gost romunski tenor Ion Piso, ki pa ni zadovoljil ne pevsko ne igralsko. Pri predstavi Richard Straussove operne komedije “Arabella” smo dobili vstopnice v prvih vrstah parterja, seveda nekoliko dražje, toda bili smo bližje odra, orkestra in lepšega razgleda po odru in dvorani. V glavni vlogi so nastopili:	sopranistka Lisa
Della Casa, mezosopranistka Blanche Thebom in Donald Gramm. Dirigent je bil mladi in talentirani francoski gost George Petre, ki ga je kritika zelo pohvalila. Bil sem srečen, da so se moje mladostne sanje in želje izpolnile. Videl, slišal in občudoval sem dve operni predstavi v stari “Metropolitan Operi”. Na žalost so bild za ostale operne predstave vstopnice razprodane. Med predstavo, v tišini sem bil Njujorčanom kar nevoščljiv, da imajo priliko videti in poslušati svetovne pevke Tebaldi, Galas, Zinko Mlianov, B. Nielson in druge. Preko tega o-dra pa niso šli samo pevci, temveč tudi igralci “Hudožestveni-ki”, katere je vodil Stanislavski, Max Reinhardt, posebno pa še do danes neprekosljivi dramski umetnici Francozinja Sarah Bernhardt in Italijanka Eleo-nore Duše, ki .sta igrali z nepopisnimi uspehi. Kritik in pisatelj A. Woolcott je napisal o u-metnici Eleonore Duše: Imenovali so jo največjo igralko 19. stoletja. Zdaj smo že v 20. stoletju in moramo priznati, da še nikdar nismo videli človeškega bitja tako sijoče, tako prozorne lepote in čistosti, ki se je leta niso mogla dotakniti, ki so minljiva! In pri tem se je ta žena-umetnica rodila pred . 66 leti kot otrok potujočih glumačev. Da, vse to se je dogajalo na tem slavnem odru Metropolitanske Opere. In prihodnje leto, ko se bo Metropolitan Opera preselila v novo stavbo v Lincoln Centru, bodo porušili sedanjo slavno Metropolitan Opero. Ostali bodo samo še spomini ... “Kralj je mrtev — živio kralj!”
L. Galič (Dalje sledi)
fafeite na Istea §@|$ Bra-ši¥a 0offtew®@dsk@ ite« ¥giik@ šL 22 SOZ
Cleveland, O. — Društvo Col-linwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima v sredo, 8. decembra, ob pol sedmih zvečer svojo redno glavno letno sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vse članice so vabljene, da se seje za gotovo udeleže. Na seji ne bomo volile le odbora za novo poslovno leto, ampak tudi razpravljale o delu v prihodnjem letu.
Po seji bo prišel sv. Miklavž, da obdari vaše otroke. Pripeljite jih s seboj.
Na svidenje v sredo ob 8.30 zvečer v Slov. domu!
Stefi Koncilja, predsed.
Podkupovanje
Mladi Kohn je obtožen. Starejši Kohn teče k predsedniku porote in ga roti: “Plačam vam sto tisočakov, če dosežete, da bo moj sin dobil samo eno leto.”
Po daljšem posvetovanju porotnikov razglasi sodnik to sodbo: “Eno leto zapora!”
Ves srečen leti stari Kohn k predsedniku: “ N a j p risrčnejša hvala!. Tu imate sto tisočakov.” Predsednik: “Nikdar več ne prevzamem take odgovornosti.” Kohn: “Zakaj ne?” Predsednik: “Kaj mislite, koliko truda me je stalo, da so ga obsodili na leto dni. Ostali porotniki so ga hoteli sploh opro-slili.”
Slovenski predstavniki v go-riškem občinskem odbora
Po junijskih upravnih volitvah na Goriškem se je v septembru prvič sestal g o r i š k i mestni svet za izvolitev odbornikov in novega župana. Ves ta čas so se med strankami levega centra vodila pogajanja za sestavo občinskega odbora. Prvič so se pogajanja med italijansko krščansko demokracijo, socialisti in socialnimi demokrati razbila zaradi zadržkov, ki so jih zadnji dve stranki stavili proti vstopu Slovenske demokratske zveze v občinski odbor. Na slovenski listi so bili izvoljeni trije svetovalci, zato je krščanska demokracija smatrala za potrebno, da pride kak zastopnik SDZ tudi v ožji občinski odbor. Socialisti so sicer kmalu umaknili svoje stališče, le italijanski socialni demokrati so se upirali. Končno so tudi ti sprejeli pristop SDZ Ik večini levega centra. Po umaknitvi vseh pomislekov je prišlo do štiristranskih pogajanj med temi strankami za program in sestavo pokrajinskega in občinskega odbora v Gorici.
V začetku programske izjave poudarjajo tri italijanske stranke važnost nove večine levega centra, ki bo delala za temeljito obnovo v socialnem življenju.'O-zirajoč se na posebne razmere v pokrajini bodo stranke spoštovale in ščitile zahteve narodne manjšine po vodilnih načelih pluralistične družbe, ki temelji na priznanju pravic človeške o-sebe in skupnosti. Stranke levega centra se bodo prizadevale odstraniti vse ostanke nerazumevanja in nezaupanja med italijanskimi državljani različnega jezika. To tudi zato, ker so prepričane, da srečanje dveh kultur bogati duhovni svet prebivalstva in mu odpira širše poglede na stvarnost. Ostali deli izjave se nanašajo na razne socialne in gospodarske poglede.
Na seji občinskega sveta, ki jo je otvoril dotedanji župan dr. Gallarotti, so bili potrjeni novi svetovalci ter volitve župana in odbornikov. Po otvoritvi seje je predal predsedstvo seje odborniku M. Martini, ki je dobil na volitvah največ preferenčnih glasov. Sledili so nato govori raznih svetovalcev, posebno tistih, ki so bili proti vstopu SDZ v odbor — članov liberalne in seveda neofašistične stranke. Odgovoril jim je poleg predstavnikov strank levega centra tudi predstavnik SDZ dr. Avgust Sfi-iigoj.
Pri volitvah je bil izvoljen za župana Michele Martini, ki je prejel 28 glasov od 38. Pri volitvah v odbor pa so bili izvoljeni krčanski demokrati Agati, De Simone in Lupieri, socialni demokrati Zuccali, Candussi in Fantini, socialist dr. Tomasich ter predstavnik SDZ dr. Sfiligoj, ki je prejel 26 glasov, ter bo imel na skrbi upravo občinskih davkov.
Izvolitev dr. Sfiligoja v občinski odbor je pomembna tudi zato, ker je sedaj prvič v občinskem ožjem odboru tudi predstavnik slovenske liste. V gori-
Več slovenščine pri maši
Škofje v Italiji so dovolili, da se od letošnje prve adventne nedelje uporablja še več domačega jezika pri sv. maši kot doslej. Tako bodo pri sv. mašah v slovenskih cerkvah na Goriškem, Tržaškem in v Beneški Sloveniji v bodoče molili v slovenščini tudi ’’hvalospev”.
Romanje v Rim za sklep koncila
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je organiziralo za sklep vesoljnega cerkvenega zbora v Rimu na praznik Brezmadežne, 8. decembra, skupno slovensko romanje. Vodita ga gg. Janežič in Štuhec. Romarji se odpeljejo iz Trsta jutri, v torek, in se vrnejo v petek, 10. decembra.
Pevski nastop na sejmu sv. Andreja
Te dni je v Gorici tradicionalni sejem sv. Andreja. Začel se je preteklo soboto, zaključil pa se bo v nedeljo, 12. decembra. Poleg raznovrstnega blaga in zabav bo tudi mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Skupno se jih je prijavilo 38. Iz Slovenije bodo nastopili štirje zbori, dva slovenska sta se prijavila s Tržaškega, eden pa iz Celovca na Koroškem.
Verski obredi med Benečani v slovenščini
Videmska nadškofija je pred kratkim izdala odredbo, po kateri so odslej dovoljeni obredi v slovenščini v vseh farah nadškofije, kjer bivajo Slovenci.
Znano je, da v Beneški Sloveniji ni nobenih slovenskih šol in da tam poučujejo le v italijanščini, da bi se naši ljudje poitalijančili. Cerkvene oblasti so delale težavo naših duhovnikom, ki so hoteli opravljati bogoslužje v slovenskem jeziku. Proti naravni pravici našega ljudstva so celo nastopali orožniki in delali pritisk na ljudi, da zapuste svoj materinski jezik pri molitvi in v cerkvi. Slovenski izobraženci in duhovniki so naslovili na politične voditelje videmske pokrajine posebno spomenico v tej zadevi. Vse pritožbe so bile doslej brez uspeha. Končno se je za pravico Slovencev izjavil tudi kardinal Florit, po rodu Furlan. Sedaj pa so si naši ob Nadiži in Teru le pridobili pravico do pouka v materinem in očetovem jeziku. Žal se je treba tudi za pravice v cerkvi boriti in vztrajati na pravičnih zahtevah, četudi je včasih brezizgledno.
-------o-------
Rocsztja ne bo smatrala angleških čet v Zambiji za sovražno dejanje
SALISBURY, Rodez. — Ministrski predsednik lan Smith je izjavil, da prisotnosti angleških čet v Zambiji ne bo smatral kot sovražno potezo angleške vlade in Zambije. Mu je kar prav, da si Zambija po tej poti zagotavlja red in mir.
Od tega bo imela korist tudi Rodezija, ker hoče imeti mir na svoji severni meji. Seveda pa ne bo Rodezija trpela, da bi angleške čete prišle v Rodezijo. Ako bodo prihajali angleški vojaki posamič, 'jih ne bo preganjala.
člani odborov od leta 1861 do 1923, ko so fašisti onemogočili vsako .slovensko politično delo.
Kot znano, so na podoben način zastopani Slovenci tudi v u-pravi tržaške občine. Tam je prišlo do posebnega vrišča, ko je bil v imenu socialistične stranke imenovan v odbor Slovenec Hreščak, o čemer smo svoj čas podrobnejše pisali.
Smith je poudaril, da je njegova dežela zelo zainteresirana na čim živahnejši trgovini z Zambijo.
Izbirčno Tekle Vera: “Moški, ki bi ga vzela, bi moral biti močen kakor lev, gibčen kakor ris, hiter kakor o-rel, a glas bi moral imeti kakor slavček.”
J Zora: “No, potem bi bil pravi osel, če bi te vzel.”
SMERIšKa domovina,


KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
■Kadar so hoteli vreči kako ministrstvo, se jim je bilo treba obr-siti samo nanj; izpričal je z ne-pobitnimi dokazi, da je policija Zanič in da ne bodo imeli preje nobene varnosti, dokler ne menjajo vlade. Nasprotno pa je dajal trde nauke sovražnikom zeda s tem, da jih je kaznoval tako, kakor so grešili. Njegove politične znanosti so postale tako znane, da so ga vse stranke visoko spoštovale. Njegovim svetom, ki so se nanašali na volitve, so skoro vedno vsi sledili: celo tako natančno so jim sledili, da je nasproti določilom vlade, ki hoče, da izraža en mož Voljo veliko drugih, do 30 poslancev izražalo edino njegovo Voljo. Nek inteligenten minister, znameniti Rhalettis, si je predstavljal, da bo mož, ki se je tolikokrat dotikal vladnih poslov, mogoče nehal ogrožati ta stroj. Hotel mu je zvezati roke z zlato verižico. Dovolil mu je sestanek v Karvati, med Hyme-tom in Pentelikonom, v vili nekega inozemskega konzula. Hadži-Stavros je prišel tja brez spremstva in brez orožja. Minister in tolovaj, ki sta se poznala Že z davnih dni, sta skupaj zajtrkovala kot dva stara prijatelja. Pri pojužineku mu je ponudil Rhalettis popolno pomi-Hščenje za njega in vse njegove ljudi, klobuk divizijskega generala, naslov senatorja in deset tisoč hektarjev gozda v last. Mož je nekaj časa premišljeval In je končal s tem, da je odgovoril z: ne. “Mogoče bi to sprejel pred dvajsetimi leti,” je rekel, “toda danes sem že prestar. Na starost ne morem menjati svojih življenjskih navad. Atenski prah mi ne prija; stanovati bi moral v senatu in če bi mi dali vojakov, katerim naj poveljujem, bi bil sposoben, da sprožim svoje pištole na njih uniforme le radi svoje navade. Vrni se torej k svojim opravkom in pusti mene pri mojih.” Rhalettis se še ni čutil poraženega. Poskusil je poučiti roparja o hudobnosti posla, ki ga opravlja. Hadži-Stavros se je Začel smejati in mu je rekel z Zaupno prijaznostjo:	“Tovariš,
kateri od naju bo imel daljšo
T r T X — ~ x — T .. T ^.vh “x*X — —x J*. ■
spremljali potnike. “Ta dan je prinesel Hadži-Stavrosu 250 tisoč frankov,” je rekel Kristodil z naglasom nemale nevoščljivosti.
Veliko se je govorilo o grozovitostih Hadži-Stavrosa. Njegov prijatelj Kristodil nam je dokazal, da ne dela tega iz veselja. On je zmeren človek in se ničesar ne opijani, tudi krvi ne. Če se je primerilo, da je nekoliko preveč razgrel noge bogatemu kmetu, je storil to samo zato, da je zvedel, kje je skopuh skril svoj denar. V splošnem pa ravna milo z ujetniki, od katerih upa odkupnine. Nekega večera leta 1854, je šel s svojo četo k nekemu velikemu trgovcu na otoku Evbeji, h gospodu Voidi. Našel je družino zbrano in pri njej je bil star sodnik iz Kalcij e, ki je igral karte s hišnim gospodarjem. Hadži-Stavros je ponudil gospodarju, da igra ž njim za svojo prostost; gospodar je zgubil in se udal v usodo. Hadži-Stavros je odpeljal gospodu Voidi njegovo hčerko in njegovega sina; njegovo ženo pa je pustil doma, da lahko preskrbi odkupnino. Tisti dan, ko jih je odpeljal, je imel trgovec putiko, hčerka je imela mrzlico in mali dečko je bil bled in napihnjen. Dva mesca zatem so se vrnili vsi zdravi vsled gibanja, svežega zraka in dobre postrežbe. Cela družina je ozdravela za petdesettisoč frankov. Ali je bilo to predrago plačano?” “Priznam,” je dostavil Kristodil, “da naš prijatelj ne pozna usmiljenja do slabih plačnikov. Če odkupnina ni plačana v za to določenem času, tedaj usmrti svojega ujetnika s trgovsko natančnostjo: to je njegov način, s katerim si zagotovi svoje listine. Kakršno pa je tudi moje občudovanje do njega in prijateljstvo, ki veže najini družini, vendar mu ne bom nikoli odpustil uboja dveh deklic iz Mistre. Bili sta to dve mladenki štirinajstih let, lepi kot dva marmornata kipa, obedve zaročenki dveh mladeničev iz Leondarija. Bili sta tako podobni druga drugi, da si je vsak, kdor ju je videl skupaj, mislil, da vidi dvojno in si je pričel
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
....v,-	Cja V1CU avojno m bi je
listo na dan, ko bomo pisali na- krisati 0či. Nekega jutra sta šli še grehe?”	'	” 1
“Pomisli končno,” je dodal minister, “da ne boš mogel uteči kvoji usodi; ta ali drugi dan boš
Umrl nasilne smrti.”
“Allah Kerim,” je odgovoril turški, “ne jaz, ne ti nisi bral v Zvezdah. Toda jaz imam vsaj heko prednost pred teboj; moji sovražniki nosijo uniforme in 3az jih spoznam že oddaleč. Ti he moreš reči istega o svojih. 2 Bogom, brat!”
Šest mescev zatem je umrl minister nasilno, zadavljen od svojih političnih nasprotnikov; ropar živi še danes.
Naš gospodar nam ni povedal vseh junaških del svojega junaka; dan ne bi bil zadostoval za l°- Zadovoljil se je s tem, da jo označil naj znamenitejša. Ne verjamem, da bi bili v katerikoli državi tekmeci Hadži-Stav-hosa storili kaj bolj umetnega kot je bilo zajetje Niebuhra. To je bil parnik avstrijskega Lloy-ki ga je ropar izropal na suhem ob enajstih dopoldne. Niebuhr je prišel iz Carigrada; svoj tovor in svoje potnike je odložil v Kalamakiju, na vzhodu korintske zemeljske ožine, štirje tovorni vozovi in dva om-
prodajat svojo prejo v tkalnico; skupaj sta nesli veliko košaro in lahno sta tekli po veliki cesti kot dve golobici vpreženi v en voz. Hadži-Stavros ju je odvedel v gore in je pisal njuni materi, da ju vrne za 10.000 frankov, ki jih mora plačati koncem meseca. Mati je bila premožna vdova, posestnica lepega mur-vinega vrta, toda ni imela razpoložljivega denarja, kot ga nima pri nas nihče. Izposodila si je denar na svoje posestvo, kar ni nikdar lahko, tudi, če plačaš 10 odstotne obresti. Rabila je šest tednov in še več, da je spravila skupaj vsoto. Ko jo je končno zbrala, je otovorila svojo mulo in odšla peš proti taborišču Hadži-Stavrosa. Toda ko je prišla v prostorno tajgetsko dolino na prostor, kjer stoji sedem vodnjakov pod eno samo platano, se je mula, ki je šla naprej, ustavila in ni hotela dalje. Tedaj je zagledala uboga mati na robu ceste svoji dve hčerki. Imeli sta vrat presekan prav do kosti in njuni lepi glavici sta se komaj še držali telesa. Vzela je bedni stvarici, ju spravila sama na mulo in ju odpeljala v Mi-stro. Nikoli ni mogla jokati; za-
DECEMBER
12.	— Društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ ima božičnico za mladino v Slov. domu na Holmes Ave.
31. — Slovenski dom na Holmes
Avenue priredi ples. Igra Happy Sailors Orchestra.
31. -— Slovenski društveni dom
na Recher Avenue v Euclidu pridedi SILVESTROVANJE s plesom. Tgra Grabnarjeva godba.	<
JANUAR 1966
15. — Slovenski športni klub priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue.
2S.	— Slovenska šola pri Sv. vidu priredi družbani včer v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
6.—Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi “Večerjo in ples” v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob petih popoldne.
13.	— Prireditev plesne, skupine KRES v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob treh popoldne.
19.	—Dramatsko društvo LILIJA priredi Nagradno maške-rado v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20.	—Klub slov. upokojencev v Euclidu b® slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
27. —Pevski zbor Jadran priredi svoj koncert v Slov. Del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 pop.
MAREC
12. — Klub slov. upokojencev v
SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja.
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av.
27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop.
APRIL
24. — Pevski zbor Planina poda
svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje
35-letnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue.
MAJ
8. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
JUNIJ
11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
26.—15. letni OHIO KSKJ DAN
v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi izlet na Slov. pristavo.
Božja pol toslotoa naj poslane mesto sprale med štod In Poljaki
RIM, It. — Letos 1. oktobra je nemška protestantovska Cerkev objavila poziv, naj nemški in poljski narod začneta presojati svoje spore, posebno glede meje, v novi luči, ki ne sme sve-
Sedaj so so oglasili poljski!pa-skušal motiti pogajanja tudii naj se vrši njihov sestanek 22.
škofje — 36 po številu — in pod; grški nadškof Makarios, ker se vodstvom kardinala Wyszynske- boji, da bo njegova oblast pri-
ga povabili nemške škofe na praznovanje 1000-letnice poikri-stjanjenja Poljakov v Čenstoho-vo. Tudi to vabilo ima očiten političen namen: pomaga naj u-stvariti nov most med Nemci in Poljaki, ki bi omogočil trajen mir ob narodni meji. Poljski škofje so svoje pismo pokazali nemškim, predno so ga odposlali in objavili. Zato bo od nemške strani prišel povoljen odgovor.
Akcija poljskih in nemških škofov ima seveda tudi svoje nasprotnike v nemških pregnancih iz nekdanje vzhodne Prusije in Poljske. Bo v Nemčiji sprožila živahne politične debate.
Osjffoiiska wfada podpira sispešiio gospodarstvo
COLOMBO, Ceylon. — Sedanja ceylonska vlada je prevzela težko gospodarsko dediščino po prejšnji socijalistični, ki je uvajala vse mogoče socijalne reforme, pri tem pa nič pomislila, ali jih ceylonsko gospodarsko stanje premore. Sedanji režim se trudi, da bi zvabil v deželo čim več turistov in tujih kapitalistov, posebno pa pospešuje mednaroden promet v luki Colombo.
Pod prejšnjo vlado je promet v Colombo hitro nazadoval, ker je pristaniška uprava nalagala tujim ladjam prevelike davke in prispevke. Unija pristaniških delavcev pa je zahtevala previsoke mezde. Vse to je sedaj minulo in Colombo dobiva zopet svoj nekdanji pomen za trgovino v jugovzhodni Aziji, kar že čutijo pristanišča v sosednjih državah.
Fred mwm pogajanj! Srije s Tiers!jo o Cipru
WASHINGTON, D,C. — Turški zunanji minister Cagl Yan-kil je bil preteklo sredo na sestanku z državnim tajnikom Ruskom. Po sestanku je med drugim izjavil, da bodo kmalu obnovljena direktna pogajanja med Turčijo in Grčijo o Cipru. Treba je samo š.e počakati, da bo sedanje zasedanje ZN končano. Po zasedanju se bosta turški in grški minister sestala na seji NATO zunanjih ministrov, ki se bo vršila 14. decembra v Parizu. Takrat bo najbrže dogovorjen postopek za pogajanja.
Pogajanja pa ne bodo potekala hitro in gladko. Turčija ima
titi nazaj v preteklost, ampak sedaj stabilno vlado, ki lahko
naprej v boočnost. Poziv nemških protestantov odkrito prizna in poudarja odgovornost nemškega naroda za sedanje politično stanje med obema sosedoma in priporoča spravo v duhu medsebojnega razumevanja.
prevzema nase tudi neprijetne politične obveze. Grška vlada pa še zmeraj visi v zraku, ker nima v parlamentu zanesljive večine, v bivšem predsedniku Papandreou pa nevarnega političnega nasprotnika. Povrhu bo
; I	II ...........I rili
I..lir	.."i *..iiiiff
-JV. -VJVUXXi! VUZ.WV1 m	-V.^v^v vv. —t,*«	JV,*—--,
ftibusa sta vsprejela potnike in .to je zblaznela in umrla. Jaz +'rgovsko blago, da prepeljejo Vem, da je Hadži-Stavros obža-Vse to na drugi konec ožine v loval, kar je storil; domneval je, i*ali lutraški pristan, kjer je : da je bila vdova bogatejša in ni čakala druga ladja. Čakala je hotela plačati. Ubil je uboga d°lgo Časa. Hadži-Stavros je pri otroka drugim v vzgled. Gotovo belem dnevu na javni cesti, na je, da je od takrat dobival red-odprti ravnini, odvzel trgovsko no svoje dohodke in ga nihče blago, prtljago in denar potni- več ni pustil čakati.” kov in municijo orožnikov, ki so	(Dalje prihodnjič)
krajšana, ako pride do sporazuma med Atenami in Ankaro. Ni pa treba pozabiti tudi na intrige generala Grivasa. Vkljub temu pa misli naša diplomacija, da je bolje, da se grški in turški di-plomatje med seboj pogovarjajo, kot pa da se ciprski Grki in Turki med seboj streljajo.
Dominikanska republika bo dobila od nas novih $50 milijonov
WASHINGTON, D.C. — Naša administracija je dala dominikanski republiki že prve mesece sedanje revolucije $50 milijonov kot podporo. Sedanji vladi predsednika Garcia-Godoyja je dala $20,000,000. To pa še ne zadostuje. Ravno sedaj dela dr-javno tajništvo na predlogu, da bi dominikanska vlada dobila novih $50 milijonov v glavnem za podpiranje gospodarstva. Pri rabi podpore bi sodelovala tudi delegacija OAS v Santo Domingu.
Pri vsem tem vlada v Dominikanski republiki stalna gospodarska kriza. Ravno sedaj hočejo imeti delavske unije božične nagrade. Ako jih bodo dobile, jih bo vlada morala dati tudi državnim uslužbencem in delavcem. Odkod pa naj vzame denar, ker dotok davkov ne zadostuje niti za kritje rednih izdatkov.
------—o-----
Mobutu uveljavlja svojo demokracijo v obliki diktature
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Sedanji mladi kongoški predsednik Mobutu bi rad pet let vladal v Kongu in skuša utrditi svojo oblast tako, kot delajo vsi diktatorji. Najpreje je napovedal, da bo vladal z dekreti, ki jih pa parlament lahko razveljavi. Parlament seveda zaenkrat tega ne bo napravil, počemu je pa z 259!;0 izglasoval zaupnico ministrskemu predsedniku Mulam-bi?
Mobutu je dalje vojno ministrstvo podredil kar naravnost svoji vojaški pisarni. Ravno tako je vzel ministrstvu za notranje zadeve policijsko upravo in jo podredil kar sebi. Minister za notranje zadeve je namreč slučajno Čombejev pristaš. Čombe torej ne bo mogel nič šariti v policijski upravi in v vojnem ministrstvu. Mobutu je tudi u-stanovil “narodno unijo”. To pa ni unija strank, ampak unija 22 provinc. Vsi ti koraki se zdijo Mobutuju potrebni, da bo lahko jamčil deželi za “miren gospodarski in socijalni napredek”. -------------o-------
Novi zakon o vseljeva-nju stopil v vsijavo
WASHINGTON, D.C. — Sl. decembrom je stopil v veljavo naš novi zakon o vseljevanju. Stare kvote bodo ostale v veljavi še do poletja 1. 1968. Kar pa velja že sedaj: preostanki starih kvot, ki se nabirajo posebno v deželah v severni Evropi, ne bodo zapadli. Bodo porabljeni za imigracijska dovoljenja za tiste, ki jih Amerika rabi kot strokovnjake' in pa za tiste, ki so člani družin ameriških državljanov in priseljencev s stalnim bivanjem.
Od tega bodo imele največ koristi Grčija, Italija in Čang-kajškova Kitajska. Pri ameriških konzulatih v Italiji leži na primer nad 100,000 prošenj, ki jim bodo počasi prišle v korist neizrabljene tuje kvote. Za tekoče leto znaša neizrabljena kvota okoli 55,000. Konzuli v Italiji so že dali prve vize na račun te kvote.
do 25. junija v Clevelandu v hotelu Sheraton.
Sestanek naj organizira ohajski podguverner Brown, ki je že začel s pripravami. Sestanek bo politično zanimiv radi tega, ker se bo vršil ravno ob začetku volivne kampanje za prihodnje kongresne volitve.
------o-------
Atomska letalonosilka Enterprise v Vietnamu
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je poslal našo atomsko letalonosilko Enterprise v vzhodno Azijo, da se tam udeležuje bombardiranj v Vietnamu. Ko je prišla na svoj novi položaj, je takoj začela z operacijami.
Že prvi dan je 40 med njenimi bombniki napravilo 140 poletov nad Severni in Južni Vietnam. Pri tem sta šla v izgubo dva bombnika, toda helikopterji so rešili obe posadki. Blizu Vietnama se sedaj nahaja že 6 naših letalonosilk. Vse se udeležujejo bombardiranj v Vietnamu.
MALI OGLASI
MODERNA KONJENICA — V gverilski vojni so nagli premiki čet neobhodno potrebni za uspeh. Ameriške čete 1. konjeniške divizije se v ta namen poslužujejo helikopterjev. Na sliki vidimo helikopter Chinook, največji kar jih je v rabi v Vietnamu, ko je pripeljal na bojišče oddelek vojaštva.
Gostilna naprodaj
D-5 licenca; na St. Clair Ave. Kličite 361-9686.
(233)
E. 71 St.
1081, stanovanje v najem, 5 sob, 2 spalnici. Kličite VI 3-8033.	(x)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Lastnik prodaja
25635 Chardon Rd. zidan in lesen bungalow, 3 spalnice, 2 kopalnici, predeljena klet, priključena IV2 garaža krasno vsajeno, 75 x 200 čev. lot. $22,-500. Kličite 261-0550.
(233)
Avto naprodaj
Ford 1965 Galaxie, convertible, full power, A-l stanju. Kličite 531-5568.	(233)
Hiša naprodaj
Enodružinska 6-sobna hiša. aluminijaste strani, nova streha, obita kuhinja in kopalnica, preproge, hiša v izvrstnem stanju. Blizu 3 šol, cerkve in trgovin. V Collinwoodu na 1110 E. 146 St. Kličite lastnika 261-3082 za sestanek. Dajte ponudbo, se lahko takoj vselite.
(234)
V najem
Oddamo 4 neopremljene sobe in kopalnico odraslim. $35.00. Vprašajte na 1334 E. 55 St.
(234)
Stanovanje oddajo
Trisobno, prenovljeno stanovanje s kopalnico, na željo tudi s hladilnikom in štedilnikom, oddajo mirnemu paru. Vprašajte na 1036 E. 68 St.
—(233)
V najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, garažo, blizu Holmes Ave., in cerkve Marije Vnebovzete. Kličite KE 1-4248.	(235)
Sebe se odda
tri sobe in kopalnica se odda, furnez na plin. na 5901 Prosser Ave. Kličite HE 1-2339.
(6,8,10 dec)
FrijaleFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID: FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212
Podguvernerji se bodo sestali poleti v Clevelandu
CLEVELAND, O. — Ameri-j ške zveze nima samo naših 50 guvernerjev, ki so lani zborovali v našem mestu, organizirani so tudi podguvernerji. Izvršilni odbor podguverner jev je na svoji seji v Tampa, Fla., sklenil, da
Lastnik prodaja
Bungalow, 2 cpalnici, prostor za razširjenje zgoraj, razvedrilna soba, iVa garaža, vetrna okna, mreže in zavese. Cena prava za hitro prodajo. Na Goller blizu j E. 200 St., v fari sv. Kristine. Kličite KE 1-4671 po 4. uri pop.
—(237)
V najem
Opremljena soba s kuhinjo in kopalnico se odda na 5305 St. Clair Ave.	—(234)
ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI:
Jese in Marija
n.
In glejte, gospodje, tedaj nam je prišel gospod Jese kakor nebeški angel, bil je ljub in plemenit, milostiv in dober, prinesel je nam ubožcem čisto novo sporočilo; čuli smo njegove ljube besede o Bogu, Kristusu in odrešenju; brali smo njegove lepe bukvice; peli smo čudovito mile pesmi, katerih nas je učil. Lutrovsko ali ne lutrovsko, usmilil se je naše siromaščine, ko se ni noben far zmenil za nas; če je to greh, potem je, kakor pravi Avguštin, srečonosen. In več kot tega ni zagrešil. Ti ljudje, ki danes govore zoper njega, tudi ne vedo, kaj delajo. Delajo isto kot tisti berač, ki je udaril dobrodelnega kralja po obrazu. Gospodje, prosim vas, ne poslušajte teh zlikovcev, marveč mene. S povzdignjenimi rokami vas prosim, prizanesite mojemu — saj ga smem tako imenovati, ki me sam tako imenuje — plemenitemu prijatelju.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
GET SET NOW ON A STEADY JOB IMMEDIATE OPENINGS
GENERAL
FACTORY
No Experience, Day Shift
Auiom. Can Labeler
Experienced Operator, Day Shift
Fork Truck Driver
Experienced, Day Shift
material Handlers
Day Shift
Clean-Up Men
Some Experience, Second Shift Parking
Excellent Benefits, Clean Plant Hiring Now for Expanding Business
Mr. Goodrow, Tel. 439-1414
MSI AEROSOL & PACKAGING CO.
2222 Lunt Ave., Elk Grove, 111.
(234)
SHEAR OPERATORS— PUNCH PRESS
Part time. Hours 5 to 9 PM. Experienced. Top wages, plus bonus. Apply in Person.^
CHICAGO BLOWER CORP 9867 Pacific Franklin Park, 111.
(233)
ROTARY FILLING MACHINE OPERATORS
Experienced in set up and operation. Plant with expanding business. Parking - Excellent benefits.
MSL AEROSOL & PACKAGING CO.
2222 Lunt Ave., Elk Grove, 111.
(233)
FEMALE HELP
F-
r
WAITRESSES
Part Time - Full Time All Shifts
Make excellent tips. Pleasant working conditions. Must have own transportation.
OLD SPINNING WHEEL RESTAURANT 421 East Ogden Ave. Hinsdale, 111. • FA 3-9080
F	(235)
ne jemljite tej ubogi deželi nje-iiega edinega in največjega dobrotnika!”
Landersperger je govoril venomer, ne da bi bil prestal, z vedno večjim ganotjem; zdaj je stal tu z mrtvaško bledim, mokrim obličjem, kašljaj e in s tresočimi se rokami; in njegove proseče votle oči so šle okoli mize od obličja do obličja.
Vsi so mračno strmeli, le Jese se mu je smehljal. Priče so mr-brale, nekdo je zaklical z debelim glasom: “Hvala lepa za takega dobrotnika!” Peter Klju-kec!” je dejal opat. ‘Tn ti si šo-mošter?” je vprašal Windbag in divje pogledal moža.
“Sem, Vaša milost,” je odvrnil Landersperger, “že sedem let. Ljubi otroci so vse moje veselje.”
“No, tem otrokom želim sreče! Jih pač zapeljuješ prav tako, kakor tvoj ljubi prijatelj od-rastle.”
“Ne jaz ne on nisva nikoli zapeljala nobene duše,” je vzdignil Landersperger roko kakor za prisego.
Windbag je njegovo kretnjo umel napačno. “Kaj, groziti hočeš?” je zagrmel in segel po pištoli. “Zlikovec, jaz te bom naučil —!’’
“Ne, za Boga svetega!” je zavpil Jese in s svojo belo roko zgrabil rjavo roko grozoviteža.
“Kako nežna obzirnost! Le brez skrbi bodite! Dieu ne jette pas sa poudre aux moineaux. Bog se ne meni za ušivce.”
“Dobro povedal,” se je smehljal opat. Govoril je po latinsko s svojimi doktorji o kaznih za nepoštene otroške učitelje. Jese je poslušal, razpiral od skrbi oči in zadrževal sapo; zdajci je tudi po latinsko spregovoril vmes: “Ne trpim, da bi mu napravili kaj hudega!”
Matej mu ni odgovoril, zapovedal je učitelju: “Odstopi, dokler ne bomo molili vere!” Pa tega ni zapovedal strogo. Jese je začel upati, da bo prizanesel zvestemu tovarišu.
Zasliševanje prič se je nagibalo h koncu; prišla je na vrsto zadnja gruča, nekaj kopačev in meščanov z levega brega in njih rihtar, Aleksander Schinnagel iz Kleinkrummnussbauma, tudi škofovski logar za Čelom, in njega zakonska žena Marija Marjeta.
“Pristopite in izpovejte po pravici, kar veste o nekatoli-škem vedenju gospoda Veldern-dorffa!”
Mogočno je stopil rihtar naprej, držeč svojo ženo za roko.
Uradna suknja z žametom je krila njegovo visoko in suho postavo, imel je klobuk z lisičjim repom, ki ga je nosil tedaj. Šena je bila podobna nuni v svoji črni obleki ž belim ovratnikom in šlarom. — Stala sta drug poleg drugega ob mizi pred križem in naravnost z očmi proti njemu, ki jima je bil prizadejal toliko hudega.— Gledala sta mu odločno v obraz, žena. trpko očitaje, mož mirno grozeče..
Tudi on ju je gledal naravnost, a je zardel kakor prej krvavo rdeče. Jecljaje je pripomnil rektorju, da je v dvorani vroče...
Logar je prisegel in na roki mu je blestel železni prstan, ki ga je takrat ponujal kot zastav-nino: “Gospodje naj sprejmejo na račun, nimam več.” Njegov pošteni glas je napolnil dvorano. Žena je govorila tiše, a tudi njeno besedo je bilo vsako slišati.
“Brez konca se vleče ta zadeva. — Uboga moja miška doma!” je mislil Jese, vzel z nemirno roko svinčnik z nekega tintnika in risal na rob velikanskega zvezka z generalijami: V. D. M. I. AE. in srce, prestreljeno s puščico.
“Imenujete se?”
“Aleksander Schinnagel.” “Stari ste?”
“V oseminštiridesetem letu.” “Kje ste se rodili?”
“V Zwettalu v Zalesju, Vaša milost.”
“Poročeni ali samski?” “Poročen s tole ženo tukaj.” “Ali ste katoliški od mladosti ali od kdaj?”
“Katoliški od mladosti,” mrmra medved.
Nato se oglasi žena s svojim čistim glasom:
“Marija Schinnaglova, rojena Aichinger, 27 let, iz Kremsa. Katoliška od mladosti.”
Sledi Interrogatorium spe-ciale.
“Ali ste občevali s plemenitim Velderndorffom?”
“Sem,” je odgovoril Schinnagel. “Bil sem sprva na gradu njegovega gospoda brata zaradi apna. Hotel sem zidati in sem se obrnil, ker je bila škofovska apnenica poškodovana, na kraj, kjer bi dobil blago najbliže in najbolje. Ne bi bil smel. Gospod pro vizor me je tudi skoraj svaril. Seveda, kaj poceni sem dobil blago in mladi gospod mi je priskrbel tudi zidarskega mojstra. In ko so zidali, je prišel mladi gospod večkrat pogledati, kako zidanje napreduje.” “Prihajal je gledat in pri tem ribarit v kalnem?” je vprašal gospod pl. Windbag.
“Kaj misli gospod grof z ribarjenjem?” je vprašal Schinnagel oprezno.
“Ne mislim ribarjenja s trnkom!” Kmet je neumen,—“marveč ribarjenje s krivimi bese-
dami; ali vas je speljeval, da pristopite k njegovi libertetski veri?”
Jese je zaničljivo ponovil: “Libertetski!”
Schinnagel je nekaj časa premišljeval in nato oprezno odvrnil:
“Tako je bilo.” Vse mora dobro premisliti v glavi. Ta gospod tu in njegovo spraševanje! To ga moti! “Tako je bilo, gospod komisar! Povabil sem gospoda Velderndorffa v hišo, pa sva govorila marsikaj in on je začel včasi govoriti o svoji veroizpovedi in o njenem počet-niku Lutru, in o lepih pridigah, katere imajo, in o zakramentu pod dvema podobama; jaz pa, stari osel, ki sem bil, moram že reči, sem iz radovednosti, ker mi je bila reč tako nova — kot da bi bilo novo vedno najboljše ■— in iz same ničemurnosti, da se je visoki gospod potrudil do
mene, pazil in stregel in nikoli dovolj imel in vedno zopet prosil, naj mi še pripoveduje, dokler nisem nazadnje prišel tako daleč, da sem verjel, da je njegova kriva lutrska vera prava in moja prava, katoliška kriva in zmotna.”
“Da, tako daleč sem ga pripravil,” je dejal Jese zadovoljno.
“Pa si torej prav zares odpadel? Tudi na zunaj?” ga je strogo in resno vprašal opat. Tedaj pa je spregovorila namesto moža Marija z jasnim, dasi nekoliko tresočim se glasom: “Ne, plemeniti gospodje, tako daleč ni prišlo! Morda je omahoval, morda, toda svoje vere ne bi bil zapustil nikoli.
Dalje prihodnjič.
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI 6408-6410 St. Clair Avenue	Telephone: EX 1-0564
Priglasite se sedaj za naše božično žrebanje. Boste veseli, da ste se.
® Kvalitetni MOŠKI ČEVLJI Florshein
•	Velika izbira elegantne ŽENSKE OBUTVE
•	GALOŠE, snežke vseh vrst in velikosti
•	ČEVLJI ZA MLADINO po zadnji modi
PRIJATELJSKO ALI SOVRAŽNO? — Nosoroga v Kruegerjevem živalskem parku v Južni Afriki sta se postavila v boj. Bo to prijateljsko merjenje moči ali boj na življenje in smrt?

;v.'	-■	^	rr s,...../
1884
1965
JVaznanilo in JS/ahtlala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena mati, stara in prastara mati, tašča in sestra,
JOHANA HLAD
roj. MEDEN
Previdena s sv. zakramenti je zaspala v Gospodu 24. oktobra 1965. leta.
Rojena je bila 24. aprila 1884 v Begunjah pri Cerknici na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1900.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA MOŽA
Carris Davis
ki je preminul 6. dec. 1964
Dragi, nepozabni!
Eno leto je že minilo, odkar si Ti zapustil me, črna zemlja Te pokriva, dan izbrisal ni še čas.
Sladka nam je misel na Te pa ljubeči Tvoj nasmeh in besede ljubeznjive, ki imel si jih do vseh.
Ljubi, misli nas vseh so pri Tebil
Žalujoča soproga MARY
Cleveland, Ohio 6. dec. 1965
Pogreb se je vršil 27. oktobra 1965 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi v cerkev sv. Vida, kjer je Msgr. Louis Baznik daroval sv. mašo zadušnico. — Potem pa smo truplo pokojnice prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položil k večnemu počitku v družinsko grobnico.
Pokojnica je bila članica društva sv. Magdalene št. 162 KSKJ, društva sv. Ane št. 4 SDZ, društva St. Agnes No. 136 Catholic Knights of Ohio, podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Vida.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Msgr. Louis Bazniku za molitve v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče. — Father Martelanc in Father Hobart
pa sprejmita našo toplo zahvalo za obiske pokojnice na domu in za tolažilne besede, ki sta z njimi lajšala trpljenje pokojnice.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopali-
v v
see.
Hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice in ki so pokojnico spremili na pokopališče. — Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pripadala, za lepo in ganljivo slovo od svoje umrle sosestre.
Hvala pogrebcem, sorodnikom umrle, ki so nosili njeno krsto.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevilb naše žalosti bili na pomoči.
Posebej se zahvalimo Mrs. Angeli Gilbert, ki je iz Milwaukee, Wis., prihitela na pogreb naše drage pokojnice.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. — Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo!
Ljuba mati, stara in prastara mati, tašča in sestra, počivaj v miru v blagoslovljeni airieriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda. V hvaležnosti in ljubezni se Te bomo spominjali v naših mislilh in molitvah!
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se je usmili, raj nebeški ji odpri!
žalujoči:
JOHN, RUDOLPH — sina
ANNE LUKASKO, LOUISE HLAD, JEAN MACEROL, MARIE HLAD, JOSEPHINE HLAD, VICKI, PIKE — hčere
ANNE, FLORENCE — snahi JOSEPH, FRANK, ALBIN — zetje BEATRICE TANKO, MARSHA PIKE, JOYCE HLAD — vnukinje DENNIS PIKE, CHRISTOPHER HLAD — vnuka KATHY TANKO — pravnukinja KEVIN TANKO — pravnuk
V starem kraju zapušča brata JANEZA MEDEN OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 6. decembra 1965.