i(’ri au glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE LETNIK XIX ■■ ŠTEVILKA w\ MAJ 1977 U Ob jubilejih maršala Tita TITO je beseda, ki je znana ne samo pri nas v domovini, ampak tudi daleč preko naših meja po vsem svetu. TITO je na čelu Komunistične partije Jugoslavije začrtal pot in oblike osvobodilnega boja. Predvsem pa je odločil, da bo osvoboditev in združitev jugoslovanskih narodov njihovo lastno delo. Pozval je delavski razred, mladino in vse jugoslovanske narode k vstaji, izhajajoč iz zaključka: »Svobode nam ne bo nihče podaril, zanjo se moramo boriti!« Kot predsednik NKOJ, vrhovni poveljnik NOV in maršal Jugoslavije je TITO kot izreden strateg, politik in državnik povedel narode Jugoslavije do zmage. Delo in življenjska pot tov. TITA se uresniči neposredno v najpomembnejšem zgodovinskem obdobju jugoslovanskih narodov in narodnosti. To je obdobje, v katerem so z nacionalno osvoboditvijo in graditvijo samoupravne in neuvrščene Jugoslavije položeni temeljni kamni nadaljnjega socialističnega razvoja. Po zaslugi TITA se je samoupravljanje kot družbeni odnos in sistem v najpopolnejši obliki uveljavilo v naši državi, od tu pa se nezadržno širi v svet. Za vse narode in narodnosti naše dežele je leto 1977 praznično leto. Titovi jubileji so tudi naši jubileji, njegov praznik pa je naša radost, da živimo v domovini, katere voditelj je tovariš Tito. Ob njegovih visokih osebnih in političnih jubilejih mu želimo še mnogo let bivanja med nami. Želimo mu zdravja, osebne sreče in novih F. Ankerst Proizvodnja v aprilu Aprilska proizvodnja je bila zadovoljiva. Primerjava dosežene proizvodnje s planirano je naslednja: TOZD % % Vijakarna 80,2 97,1 Verigama 106,6 146,9 Sidrne verige 111,0 99,9 Kovačnica 102,0 175,9 Orodjarna 133,1 Vzdrževanje 177,1 TIO 94,7 117,3 Skupne službe 85,9 Skupaj OZD 104,9 120,7 Vrednostni plan proizvodnje je najbolje izpolnila TOZD Vzdrževanje, saj ga je presegla kar 77,1 %. Na drugem mestu je TOZD Kovačnica s 75,9 % presegom, sledi pa TOZD Verigama s 46,9 %. Količinski plan je najbolje izpolnila TOZD Sidrne verige, saj ga je presegla 11 %. TOZD Vi-jakama še vedno zaostaja za planom, predvsem pri lesnih, iver in krovnih vijakih. V aprilu pa je primanjkovalo tudi ustrezne žice in pa orodja za proizvodnjo vijakov. V TOZD Sidrne verige postaja problematično pomanjkanje naročil za sidrne verige, kar je posledica krize v ladjedelništvu. Tudi z naročili za odkovke nismo zasedeni in smo delali na zallogo. Kumulativno doseganje plana v štirih mesecih je po posameznih skupinah naslednje (indeks): Proizvodni plan smo presegli pri zakovicah, opremljenih verigah, odkovkih in žici. Zaostajamo pa predvsem pri vijakih. V primerjavi z lanskim letom smo proizvedli več pri skupini lesnih posebnih vijakov, kamor spadajo krovni, hanger in stojalni vijaki, pri žičnikih, odkovkih in pri žici. Proizvodnja žice je bila v prvih mesecih lanskega leta nizka, ker smo šele začeli s pro izvodnjo v novem obratu priprave materiala. Podatki o prodaji še niso znani, ocenjujemo pa jo na osnovi odpremljenih količin. Plan prodaje je dosežen 76 %, kumulativno pa 70 %. Prodaja doseženo 77 plan 77 doseženo 77 doseženo 76 VIJAKI 79 93 kovinski 65 57 sponski 67 63 lesni 72 86 lesni posebni 93 121 ZAKOVICE 102 89 RAZCEPKE 60 55 ŽIĆNIKI 69 110 VERIGE 90 90 navadne meterske 90 101 visokoodpome 62 96 opremljene 108 87 sidrne 88 83 ODKOVKI 101 130 ŽICA 131 418 SKUPAJ 94 110 zaostaja za letošnjo proizvod njo za 12 %. Tudi doseženi izvoz zaostaja za predvidenim. Količinska odprema v izvoz znaša 67 %, vrednostna pa 72% od predvidene. V štirih mesecih letošnjega leta smo dosegli planirani izvoz le nekaj več kot polovico. Tudi ostali predelovalci v okviru SŽ ne dosegajo predvidenega izvoza, izjema je Plamen Kropa. Prav tako tudi železarne zaostajajo za planom. Vred- nostni plan prodaje najslabše izpolnjuje Tovarna verig Lesce in treba bo temu problemu posvetiti vso pozornost in napore. V nasprotnem prime- ru bo imelo tako stanje negativne posledice pri finančnem rezultatu. Zaloge gotovih izdelkov so v primerjavi s stanjem konec leta 1976 porastle. Podatki o poprečnih OD v okviru SŽ so naslednji: Plan 1977 Doseženi Indeks Jesenice 4.700 4.598 98 Ravne 4.900 4.638 95 Štore 4.600 4.138 90 Plamen 4.700 3.769 80 Tovil 4.513 4.008 89 Veriga 4.465 4.363 98 Žična 3.750 3.882 104 Metalurški inštitut 5.430 5.754 106 Slovenske železarne 7.442 6.682 90 MK Tito pobudnik neuvrščenosti Marjan Puhar Jugoslovanska opredelitev za neuvrščenost je neločljivo povezana z osebnostjo in delom tovariša Tita. Čeprav je neuvrščenost proces objektivnega zgodovinskega razvoja, lahko upravičeno trdimo, da pripada velika zasluga za nastanek in razvoj tega gibanja prav našemu predsedniku Titu. Epohalni Titov prispevek k neuvrščenosti kažeta dve dejstvi: nacionalno-jugoslovansko in mednarodno-univerzalno dejstvo, ki sta med seboj povezani in pogojeni. Zunanja politika Jugoslavije pod vodstvom Tita tvori enotno celoto z njeno notranjo politiko. Partija in Tito sta, tako v vojni kot v miru ostala na pozicijah internacionalizma in mednarodne solidarnosti. Kot zagovornik mednarodnega sporazumevanja na prijateljski podlagi je tov. Tito neposredno sodeloval na številnih sestankih, pogovorih in srečanjih in vedno pokazal, da so njegovi pogledi na reševanje perečih mednarodnih vprašanj široki, zlasti kadar gre za mir, mednarodna delavska in osvobodilna gibanja, za neodvisnost in svobodo narodov in držav. Seveda ni šlo vedno brez težav, nenehno so se pojavljale ovire in težave, ker takšna po- litika ni ustrezala kapitalističnim silam, reakcionarnim režimom in tudi posameznim socialističnim državam. Že med narodnoosvobodilno vojno je prihajalo do nesporazumov, pa tudi po končani vojni ni šlo brez problemov, s katerimi se je srečevala Jugoslavija. Stalin in Churchill sta se 11. 10. 1944 sporazumela v Moskvi, da bosta našo državo razdelila na pol. Ob tej priliki sta se dogovorila, da bosta Jugoslavijo razdelila na in teresne sfere, pol enim, pol drugim. Ta predlog je bil februarja 1945 sprejet na Jalti, na konferenci treh velikih. Našo usodo so torej poskušali reševati brez nas in proti naši volji. Odločnost Tita in partije vztrajati na lastni poti v socializem je pripeljala leta 1943 do spopada z Informbirojem in Stalinovo politiko. V ta spopad je Stalin pritegnil vse takratne socialistične države in skorajda vse druge komunistične partije. Naša KPJ in država sta se znašli v zelo težkem položaju. CK KPJ se je s Titom na čelu postavil po robu Stalinu in njegovim pristašem. Takrat je bila Jugoslavija izolirana in pod velikim vojaškim, političnim in ekonomskih pritiskom. Tito in KPJ sta imela podporo v ljud- stvu in sta se uprla tem pritiskom. V tem obdobju nasprotovanja obeh blokov, zahodnega in vzhodnega, je bil Tito graditelj izvenblokovske politike, neuvrščenosti, miroljubne koeksistence in sodelovanja med državama z različnimi ideologijami in sistemi, čeprav ima jugoslovanska neuvrščenost svoje korenine že iz časa, ko je tov. Tito prišel na čelo KPJ. Zunanjepolitična usmeritev Jugoslavije po vojni se je v glavnem nagibala k socialističnim državam. Imeli smo meddržavne odnose le z majhnim številom držav. Leta 1950 smo imeli diplomatske odnose samo z 29 državami, tri leta kasneje z 49, ekonomske in gospodarske sporazume pa že z veliko večjim številom držav sveta. Tiste čase so imele številne države sveta bolj ali manj podobne probleme kot Jugoslavija. Da bi poiskali poti za reševanje teh problemov, se je 29 držav Azije in Afrike sestalo 24. 4. 1955 v Bandun-gu, kjer je bil obsojen kolonializem in novoosvobojenim državam dana podpora v boju za neodvisnost. Načela, sprejeta v Bandungu, so prišla do izraza na prvem trojnem sestanku šefov neangažiranih držav: Tita, Nehruja in Naserja, julija 1956 na Brionih. Vodje treh držav so si prizadeva- li za odpravo vzrokov vojne, obsodili delitev sveta na bloke in politiko dominacije velikih sil. Zahtevali so pogajanja o razorožitvi v okviru OZN in izkoriščanje atomske energije samo v miroljubne namene. Jugoslavija je ostala dosledna svoji politiki aktivne in miroljubne koeksistence in reševanja spornih vprašanj prek OZN, saj je takšna politika njena trajna usmeritev. O vlogi in pomenu OZN je tov. Tito na VII. kongresu KPJ dejal: »Jugoslavija je vedno dajala najvišji pomen OZN in njeni vlogi v boju za reševanje mednarodnih spornih vprašanj.« Tudi v programu ZKJ je aktivna in miroljubna koeksistenca našla svoje mesto. O tem piše: »Politika aktivne koeksistence mora temeljiti na spoštovanju neodvisnosti, enakopravnosti, teritorialne integritete in neumeša-vanju v notranje zadeve drugih držav.« Načela naše zunanje politike, politike neuvrščenosti in sodelovanja med narodi in državami dobivajo iz leta v leto več pristašev. Tito je rekel: »Miroljubna koeksistenca med državami, in sicer ne le med tistimi z različnimi družbenimi sistemi, temveč tudi med državami in narodi z enakimi sistemi. Mir v svetu je nedeljiv in vojne so enako nevarne, ne glede na to, ali se začnejo med državami z različno notranjo ureditvijo, ali pa med državami z istim ali podobnim državnim sistemom ...« To misel je tov. Tito povedal v svojem govoru na I. konferenci šefov držav in vlad, ki je bila septembra 1961 v Beogradu, na kateri je sodelovalo 25 držav, tri pa so bile opazovalke. Konferenca je sprejela tri listine: Beograjsko deklaracijo, Apel za mir in Pismo voditeljema Združenih držav in Sovjetske zveze. (Se nadaljuje) Iz sklepov odbora samoupravne delavske kontrole Janko Stušek, prof. — vodja splošnega sektorja Odbor delavske kontrole delovne organizacije je na svoji 20, redni seji sprejel sklep, da od 15. seje naprej objavi nekatere sklepe, ki so še vedno aktualni oziroma širšega pomena za delovno organizacijo kakor tudi za delo odbora. Eden pomembnejših sklepov 15. seje je vprašanje delavske kontrole, zakaj je bila sodna razprava v Kranju o primeru Jožeta Brenceta preložena. Vprašanje v zvezi s tožbo tov. Brenceta so se postavljala že pred in po navedeni seji. Zaradi stalnega ponavljanja in obravnavanja navedenega primera, čeprav je zadevo tov. Brence že predložil sodišču združenega dela, je eden od članov odbora delavske kontrole pri predsedniku vložil pismeni odstop, ki ga je kasneje umaknil. Tov. Brence Jože je kot predlagatelj 21. septembra 1976 pri sodišču združenega dela v Kranju vložil predlog za uvedbo postopka zaradi formalne in materialne neveljavnosti odločbe o razporeditvi in ooenitvi delavca od 2/8-1976. V predlogu dokazuje, da je bil nepravilno razporejen na drugo delovno mesto in da delovno mesto vodje priprave in koordinacije proizvodnje ni novo delovno mesto, temveč preimenovano njegovo prejšnje, torej veljavno delovno mesto vodje priprave dela. Nadalje dokazuje, da je delovno mesto, na katerega je bil razporejen, »na pamet« ocenjeno, da akt o sistemizaciji delovnih mest ni vsebo- val opisa delovnega mesta in zato tudi ni mogel biti veljavno sprejet. Končno tudi dokazuje, da glede na določila družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica in sklep delavskega sveta delovne organizacije dne 25/6-1976, izpolnjuje pogoje o stalni razporeditvi na delovno mesto vodje plana oziroma »s tem tudi določilo, da je sklep št. 10300 začasen, ni v skladu s sklepom najvišjega samoupravnega organa v naši delovni organizaciji, niti z občinskim družbenim dogovorom.« Prva obravnava na sodišču je bila na zahtevo delovne organizacije kot udeleženke preložena, ker je tov. Medved, ki je bil kot strokovni svetovalec vključen v postopek sprejemanja in oblikovanja samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest, zadnji hip zaradi objektivnih razlogov odpovedal pravno zastopstvo delovne organizacije in je bilo potrebno dobiti drugega pravnega izvedenca. Sodišče združenega dela v Kra nju je 2/12-1976 odločilo, da se sklep komisije za medsebojna razmerja delavcev delovne skupnosti skupnih služb Tovarne verig Lesce z dne 2/8-1976, o razporeditvi na delovno mesto vodje plana razveljavi. Delovna skupnost skupnih služb je predlagatelja Jožeta Brenceta dolžna razporediti na mesto vodje priprave dela, hkrati pa mu je dolžna plačati razliko v osebnem dohodku po 15 dneh pod izvršbo po pravnomočnosti odločbe. V obrazložitev sodišče svojo odločbo utemeljuje z dejstvom, da samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest v sporni zadevi ni bil pravilno sprejet, ker ni vseboval opisa delovnih mest, ker tehnične priloge kot sestavnega dela sporazuma niso sprejeli zbori delavcev, ker predlagatelji sporazuma niso bili delavski svet temeljnih organizacij oziroma delavski svet skupnih služb in ker sporazuma ni podpisala tudi ustrezna osnovna sindikalna organizacija. Pritožbi je bito ugodeno že na osnovi zgrešenih formalnih samoupravnih postopkov. Takšna odločitev pa je potegnila za seboj nekatera nerešljiva organizacijska vprašanja, ker je prišlo do kolizije samoupravnih aktov. Zato je delovna organizacija na zahtevo zakonsko odgovornega organa dne 27/12-1976 poslala drugostopenjskemu sodišču v Ljubljani pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča. V pritožbi delovna organizacija postavlja vprašanje, kako pravno rešiti odločbo sodišča, ki nalaga razporeditev tov. Brenceta na delovno mesto vodje priprave dela, ko vemo, da odločba temelji samo na sporazumu o sistemizaciji delovnih mest. Ta sporazum pa je, lahko rečemo, izvedbeni akt samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delovne skupnosti skupnih služb in TOZD ter statuta delovne skupnosti skupnih služb, ki sta bila oba pravilno sprejeta in predvidevata reorganizacijo ter s tem, razumljivo tudi nova delovna mesta, kar sodišče prve stopnje v odločitvi ni upošteva- lo. Glede na obvezo, da bo delovna organizacija postopek pra- vilnega sprejemanja samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest obnovilo, sodišče tudi ni napadenega sporazuma predložilo Ustavnemu sodišču, ki edino lahko razveljavi in odloči o protizakonito sprejetem samoupravnem aktu. V zvezi z izplačilom razlike v osebnem dohodku pa je bila stvar zaključena že s sklepom prvostopenjskega sodišča. Drugostopenjsko sodišče je pritožbi delovne organizacije dne 7. 3. 1977 ugodilo v smislu nalog, ki jih ima sodišče združenega dela, da je potrebno »sporno razmerje razrešiti kompleksno in trajno, ne le začasno in parcialno, kar je v korist obeh udeležencev«. Torej k stvari naj se ne pristopi samo formalno, temveč tudi vsebinsko. Zato je odločilo, naj prvostopenjsko sodišče o ponovnem postopku najprej ugotovi, če je v delovni organizaciji že sprejet sporen akt o sistemizaciji delovnih mest v DS SS skladno z zakonom. Nadalje je potrebno ugotoviti razliko med delovnimi mesti vodje priprave in koordinacije proizvodnje ter vodje priprave dela, kar v svoji pritožbi navaja tudi delovna organizacija, in pri tem upoštevati reorganizacijo delovne organizacije in že pravilno sprejete samoupravne splošne akte. Iz tega namreč sledi, da odločitev prvostopenjskega sodišča o vrnitvi tov. Brenceta na delovno mesto vodje priprave dela, ki ga sistemizacij sko organizacijsko hierarhični samoupravni akti ne omgočajo, ni mogoča, če delovno mesto ni le drugače preimenovano, delovne naloge pa se niso spremenile. Pr-vostopensko sodišče v Kranju je na ponovni razpravi dne 30. 3. 1977 ugotovilo, da obravnavan samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest še ni sprejet po predpisanem postopku. Zato je razpravo do tedaj odložilo. Na razpravi pa je že primerjalo razliko med delovni- mi mesti vodje priprave in koordinacije proizvodnje ter vodje priprave dela. - Delavska kontrola se je pri razreševanju problema angažirala, vendar je ugotovila, da je dokončen sklep v pristojnosti sodišča. Na zadnji 20. seji pa je na intervencijo skupine iz priprave dela z vprašanjem, kdo je zainteresiran, da se postopek še vodi, zadolžila predsednika konference osnovne organizacije sindikata Tovarne verig Lesce, da izvršni odbor imenuje poravnalno komisijo, ki naj skuša doseči poravnavo med tov. Brencetom, kot udeležencem — predlagateljem in Tovarno verig Lesce oziroma predstavniki. Kajti ugotovljeno je bilo, da spor, ki ga je pričel tov. Brence, lahko kot predlagatelj tudi samo on umakne. Na 16. redni seji je odbor delavske kontrole postavil vprašanje delavskemu svetu delovne organizacije, kdaj je imenoval strokovno komisijo, ki naj rešuje pritožbe na sklepe o razporeditvi in osebni ocenitvi z veljavnostjo od 1. 7. 1976 dalje. Delavski svet ni konkretno nikdar imenoval navedene strokovne komisije, pač pa je pooblastil glavnega direktorja, da jo imenuje. Komisija, kakor je bilo navedeno v sklepu, ni imela nobenih samoupravnih pristojnosti, temveč je bila njena naloga, da strokovno in s širšega vidika obdela pritožbe na samoupravne organe. Na 17. redni seji je delavska kontrola delovne organizacije obravnavala prijavo, da delavski svet delovne organizacije ni pristojen, da imenuje razpisno komisijo za vodje sektorjev v skupnih službah. Odgovor na postavljeno vprašanje delavske kontrole sta dala pravnik in vodja kadrovskega oddelka neposredno na 9. seji (Nadaljevanje na 3. strani) Prodaja snežnih verig Kako odločamo v DO, ki ima več TOZD V delovni organizaciji, ki ima več TOZD, odloča njen najvišji organ, ki je sestavljen po delegatskem načelu iz vseh temeljnih organizacij združenega dela. V tem organu ni mogoče odločati o dohodku in sredstvih ter s tem povezanih vprašanjih brez predhodnega soglasja TOZD. Za vsak sklep je potrebno soglasje TOZD. Ce to ni doseženo, skušamo najprej doseči soglasje s tem, da vprašanje vrnemo v ponovno obravnavanje TOZD z obrazložitvijo in mogoče spremenjenim predlogom. Če še takrat soglasje ni doseženo, sporno vprašanje predložimo v odločitev organu izven delovne organizacije. Ti organi so glede na vsebino spornega vprašanja različni: skupščina družbenopolitičnih skupnosti, sodišča in samoupravni sodni organi ter ustavna sodišča. O ostalih vprašanjih, ki se ne nanašajo na neodtujljive pravice delavcev TOZD, odloča organ delovne organizacije z večino glasov. Srednjeročni plan družbenih dejavnosti ing. Janez Smole Jure Pejič, dipl. oec. O problemih v proizvodnji in prodaji snežnih verig je že veliko rečeno in napisano. Zato bodo v tem članku v kratkem podani doseženi prodajni rezultati teh verig v nekaj zadnjih letih. Pri tem bomo ločili prodajo verig za osebne avtomobile, tovorne in traktorje. Takoj je treba opozoriti, da uporaba slednjih ni izključno vezana na sneg, temveč se uporablja tudi na kopnem, peskovitem in blatnem terenu, predvsem pa v kmetijstvu. Dosežena prodaja snežnih verig je naslednja: a) Snežne verige za osebne avtomobile Prodajo tovrstnih verig vidimo iz tabele št. 1 in grafikona št. 1 Tabela št. 1: Prodaja snežnih verig za osebne avtomobile v tisočih parih Leto Domači trg Izvoz Skupaj 1965 3,3 1,4 4,7 1966 4,0 2,0 6,0 1967 5,3 7,1 12,4 1968 7,7 12,3 20,0 1969 14,4 21,0 35,4 1970 14,9 28,5 43,5 1971 20,9 20,0 40,9 1972 25,3 2,9 28,2 1973 18,9 16,2 35,1 1974 18,9 13,8 32,7 1975 24,9 43,7 68,6 1976 33,7 48,7 82,4 Iz podatkov ugotavljamo, da: Prodaja snežnih verig za osebne avtomobile ima splošno tendenco porasta, posebno pa pro- (Nadaljevanje z 2. strani) delavskega sveta dne 29. 12. 1976 pod točko 5. V odgovoru je jasno ugotovljeno, da je prijava neutemeljena. O vprašanju za izplačilo odpravnine in jubilejne nagrade tov. Ješeta Jožeta, ki ga je odbor delavske kontrole delovne organizacije postavil na 18. redni seji, je odbor za sistem delitve osebnih dohodkov razpravljal na 20. redni seji in ugotovil, da ima tov. Ješe priznano delovno dobo od 1. 7.1940, torej skupno preko 30 let in je upravičeno dobil odpravnino za 30 let delovne dobe, kakor določa samoupravni sporazum. Prav tako je odbor za sistem razdelitve osebnih dohodkov ugotovil, da je bila tov. Ješetu pravilno izplačana jubilejna nagrada. Po uveljavljeni praksi v našem podjetju se namreč te nagrade izplačujejo enkrat letno vsem jubilantom, ki v tekočem letu izpolnijo jubilejno dobo. Tov. Ješe je v času izplačila jubilejne nagrade, to je v septembru 1976, ta pogoj izpolnjeval, saj bi z 31. 12. 1976 dopolnil jubilejnih 30 let. Ker so jubilejne nagrade običajno izplačane jeseni, se formalno tehnično lahko zgodi, da jubilant dobi izplačano nagrado kak mesec ali dve pred dejansko izpolnitvijo roka. Nagrade se namreč izplačujejo vse naenkrat tudi zaradi večjih finančnih ugodnosti hkratnega izplačila. Vendar je veljal princip izplačila jubilejnih nagrad za vse enako, zato odbor ni smatral, da bi pri tem bil kdo prizadet. Z namenom, da se v bodoče izognemo podobnim primerom (intervencijam) je odbor na isti seji sprejel sklep, da se jubilejne nagrade izplačujejo za vse istočasno ob koncu leta, torej 15. decembra. daj a na domačem trgu. Analize so pokazale, da je prodaja teh verig najbolj odvisna od števila avtomobilov v prometu. Zato porast prodaje verig lahko tolmačimo s konstantnim porastom števila avtomobilov. Naravno, da moramo imeti v vidu tudi druge faktorje potrošnje kot so: sezonski vplivi, dohodek, razvitost cestne mreže in cestne mehanizacije, razvitost zimskega športa, relief, ekonomska propaganda itd. S poznavanjem le-teh lahko tolmačimo padec prodaje v posameznih letih. Grafikon št. 1 Prodaja na inozemskem trgu je večja kot na domačem, vendar bolj oscilira, kar močno vpliva na oscilacije v skupni prodaji. To pomeni, da zaradi močne konkurence v inozemstvu nismo mogli osvojiti krog stalnih potrošnikov predvsem grosistov. Zato se v zadnjih letih na tem planu močno prizadevamo. Doseženi rezultati v zadnjih treh letih in predvidena oz. dosedaj dogovorjena prodaja letos (ca. 52 tisoč parov) nam kažejo, da so se ta prizadevanja izplačala, vendar na temu ne moremo stati. Moramo se prizadevati za popolno afirmacijo na Zahodnem trgu. To lahko dosežemo z dobro kvaliteto izdelkov, točnimi dobavami in s sodobno organizacijo proizvodnje. Misli se predvsem na serijski način proizvodnje, kar je spet odvisno od realizacije na tujem trgu. če pogledamo teritorialno strukturo prodaje na domačem trgu, z doseženo ne moremo biti preveč zadovoljni, ker več kot polovico prodaje realiziramo v SR Sloveniji, medtem ko v Makedoniji, črni gori in Srbiji prodajamo preko Slovenija avto Ljubljana, vendar v manjših količinah. če se analizirajo vsi faktorji, ki vplivajo na potrošnjo snežnih verig, se pokaže, da je tudi na teh področjih potrošnja snežnih verig, vendar smo mi premalo prisotni. Zato se moramo z uporabo sredstev ekonomske propagande in pospeševanja prodaje, prizadevati za večjo prisotnost na tem trgu. b) Snežne verige za tovorne avtomobile Prodajo verig za to vrsto vozil vidimo iz tabele št. 2 in grafikona št. 2. Tabela št. 2: Prodaja snežnih verig za tovornjake v tisočih parih Leto Domači trg Izvoz Skupaj 1965 5,1 5,1 1966 3,9 3,9 1967 5,0 4,3 9,3 1968 7,8 0,1 7,9 1969 8,7 0,1 8,8 1970 11,0 0,5 11,5 1971 7,9 7,9 1972 7,6 7,6 1973 5,3 5,3 1974 6,9 6,9 1975 4,9 4,9 1976 4,8 4,8 Prodaja snežnih verig za tovorne avtomobile do leta 1970 ima tendenco porasta, od tedaj pa tendenco upadanja. Ta padec je predvsem posledica padca potrošnje v SR Sloveniji brez istočasnega povečanja v ostalih področjih. Vplivov na ta pojav je več, tako notranjih kot zunanjih faktorjev. Vsekakor bi na tem področju potrebovali detajlno analizo, kakor vzrokov padca prodaje, tako tudi naših razvojnih ciljev na tem področju in delitev dela med domačimi proizvajalci. Izvoz verig za tovorne avtomobile je do sedaj bil brezznača-jen, razen v letu 1967 predvsem zaradi hude inozemske konkurence. Že vrsto let se prizadevamo, da bi vendarle prodrli na trg. Letos obstajajo lepe možnosti, da bi nam to tudi uspelo. Seveda si zdaj ne smemo dovoliti spodrsljajev v nobenem od elementov ponudbe. S temi prizadevanji, kot tudi s prizadevanji na domačem trgu, planiramo da bomo reafirmirali prodajo teh vrst verig. c) Verige za traktorje Kot začetek večje prodaje teh vrst verig lahko štejemo leto 1969. Do tedaj je bila prodaja v glavnem izpod 100 parov. Prodajo od leta 1969 do 1976 vidimo iz tabele št'. 3. Tabela št. 3: Prodaja verig za traktorje Leto Prodano parov 1969 545 1970 444 1971 789 1972 715 1973 1.089 1974 774 1975 600 1976 1.328 Prodaja teh verig je še vedno na relativno nizkem nivoju into predvsem zaradi slabe informiranosti kupcev. Vse prodane količine so bile na domačem trgu razen 100 parov, ki so bile v letu 1976 v izvozu. Na koncu naj še povemo to, da je realizacija snežnih verig v letu 1976 znašala 9,18 % vrednostne eksterne realizacije OZD in 35,43 % vrednostne eksterne realizacije TOZD verigama. Interesantno je, da so direktni osebni dohodki izdelave snežnih verig znašali ca. 43 % skupnih direktnih osebnih dohodkov izdelave TOZD verigama v letu 1976. To pomeni, da tudi 43 % indirek-nih stroškov odpade na snežne verige. Zaradi tega so snežne verige pomemben proizvod tako za OZD kot za TOZD verigama. Kmalu bomo na zborih delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb, obravnavali in sklepali samoupravne sporazume o temeljnih srednjeročnih načrtih družbenih dejavnosti: izobraževanje, otroško varstvo, raziskovalna dejavnost, kultura, telesna kultura, zdravstvo, socialno skrbstvo in zaposlovanje. Te sporazume bi morali sprejeti že v začetku leta. Takrat pripravljeni osnutki po oceni izvršnega sveta in skupščine SRS niso bili dovolj primerni. Pravice in obveznosti so bile premalo določno opre deljene. Predvidene obveznosti so bile glede na rast družbenega proizvoda prevelike, sporazumi niso bili sistematično enovito sestavljeni in podobno. Samoupravne interesne skupnosti so zato pristopile k temeljiti izpopolnitvi samoupravnih sporazumov. V osnutku, ki jih bomo obravnavali zdaj, je večina ta- krat ugotovljenih pomanjkljivosti odpravljenih. Vsebina vseh teh sporazumov zajema v glavnem naslednje: 1. Pogoje in merila svobodne menjave dela. 2. Program nalog, ki je razdeljen na: a) enotni program, b) skupni program, c) dopolnilni program. Določila, ki opredeljujejo pogoje in merila svobodne menjave dela, določajo enote storitev, normative in kalkulativ ne elemente cen storitev. Enotni program Zajemajo tako imenovane zagotovljene pravice delovnih ljudi in občanov na podlagi ustave in zakonov na vsem področju Slovenije (npr. invalidnine, pokojnine, zdravniške usluge in podobno). Enotni programi zajemajo tudi solidarnostno zbiranje sredstev za manj razvita območja Slove nije. (Nadaljevanje na 4. strani) KADROVSKE SPREMEMBE (april 1977 NOVOSPREJETI TOZD orodjarna: TOZD vzdrževanje: TOZD vijakama: TOZD verigama: TOZD kovačnica: TOZD TIO: Komercialni sektor: ODŠLI TOZD vijakama: TOZD verigama: TOZD sidrne verige: TOZD TIO: Lukman Viktor Rems Vitomir, Dolar Janez Duvnjak Ante, Gulič Ljubomir, Ukmar Mario Ptiček Mojca, Koligar Ana, Lelič Šefik, Uroševič Cedo Šlibar Janez Prezelj Milena, Otovič Radoš Valjavec Alojz Popovič Slobodan, Lindič Veronika, Sukobljevič Stjepan Kejžar Ivanka Dežman Ciril, Pivar Alojz Langus Marija, Mulej žužana, Stroj Ivan POROKE Bokalič Marjan iz TOZD sidrne verige Papier Janez iz TOZD verigama Medja Marjana iz splošnega sektorja in Harinski ing. Jože iz tehničnega sektorja Todorovič Simo iz TOZD sidrne verige Nučič Janez iz TOZD kovačnica Pretnar Rozemari iz TOZD kovačnica ROJSTVA Silič Vladu iz splošnega sektorja sin Aljoša Derlink Stanki iz splošnega sektorja sin Gregor Iz kadrovskega oddelka Mladi aktivni na vseh področjih (Nadaljevanje s 3. strani) Za izvajanje enotnih programov je potrebno približno dve petini vseh sredstev za družbene dejavnosti. Skupni programi Vsebujejo naloge, ki so v interni širini območij, oziroma vseh delovnih ljudi Slovenije. (Npr. investicije v šole republiškega pomena, raziskovalne naloge in podobno). Za nadaljnje programske naloge in obveznosti pa se bomo dogovarjali v dopolnilnem programu. Ta se pa med občinami razlikuje, ker odseva posebnosti vsakega okolja in območja. Z obravnavo in sklepanjem teh sporazumov, stopamo delavci temeljnih organizacij v svobodno menjavo dela z delavci, ki delajo v družbenih dejavnostih. Svobodna menjava dela je novost, ki jo je prinesla nova ustava. Delavcem temeljnih organizacij je svobodna menjava dela slabo poznana, zato se moramo na sklepanje teh sporazumov dobro pripraviti. Ko bomo sklepali te sporazume, bomo morali imeti pred seboj zlasti realne ocene, kolikšen dohodek bo lahko ustvarila temeljna organizacija v srednjeročnem obdobju (do leta 1980), interes temeljne organizacije za razvoj posamezne družbene dejavnosti in celovit pregled načrtovanih obveznosti temeljne organizacije (splošna in skupna poraba). Podlaga za oceno dohodkovne zmožnosti je srednjeročni program razvoja temeljne or- ganizacije. Pregled obveznosti pa bo moral napraviti finančni sektor. Za vsebinsko popolno izpeljavo svobodne menjave dela, kot jo lahko razumemo po zakonu o združenem delu, pa je verjetno tudi ta podlaga preslaba. Zato bomo morali v bodoče veliko pozornost posvetiti planiranju. Po sedaj veljavnem sistemu družbenega planiranja, bi morali programi družbenih dejavnosti izhajati iz potreb TOZD. To pomeni, da morajo temeljne organizacije svoje potrebe temeljito spoznati in jih tudi načrtovati v svojih srednjeročnih planih. Za tako načrtovanje pa je sedanji okvir srednjeročnega plana temeljne in delovne organizacije precej preozek. Slej ko prej je zato naš srednjeročni načrt potreben velikih izpopolnitev. Kot primer naj navedem samo področje raziskovalne dejavnosti. Zelo težko se bomo tu vključili v sklepanje sporazuma, ko pa nobena temeljna organizacija nima dobro ugotovljenih in planiranih potreb po raziskovalnem in razvojnem delu. Zato bi morali čas obravnavanja in sklepanja samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov družbenih dejavnosti izkoristiti tudi zato, da se v temeljnih in delovni organizaciji dogovorimo, kaj vse moramo storiti, da se bomo v prihodnosti lahko bolje vključili v svobodno menjavo dela in družbeno planiranje kot aktiven in ustvarjalen dejavnik. Osnovna organizacija zveze socialistične mladine Slovenije Lesce je 9. aprila skupaj z osnovno organizacijo zveze socialistične mladine Most na Soči praznovala 5-letnico delovanja obeh OO, 40 let KPS in 40-letnico Titovega vodenja KPJ. Mladi so se na Most na Soči odpeljali kar z dvema avtobusoma. Dopoldne so si v Tolminu ogledali Tovarno strojev, popoldne pa so merili moči v športu, nogometu in košarki. Na proslavi, namenjeni letošnjim jubilejem in 5-letni-ci delovanja obeh OO, je sodeloval tudi mešani pevski zbor DPD Svoboda Lesce in harmonikarski orkester glasbene šole Radovljica, Ob tej priliki so mladi Le-ščani izdali še drugo številko glasila Ogledalo v nakladi 300 izvodov. 16. aprila popoldne je ekipa OO, ki tekmuje v radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino, skupaj s 25 navijači odšla na polfinalno oddajo v Ribnico. Med potovanjem so si ogledali grad Turjak, v sami Ribnici pa muzej lončarije in suhe robe in pa nov dom JLA, v katerem je bila prireditev. Leška ekipa je bila boljša in se je uvrstila v finale. Da pa se mladi niso samo zabavali in potovali, priča dobra udeležba na delovnih akcijah pri Šobcu — očistimo camp — 14., 15. in 17. aprila, 16. aprila je potekala akcija — očistimo kraj. 18. aprila je OO ZSMS Lesce sprejela zvezno štafeto mladosti, ki so jo nosili njeni člani in njeni OO ZSMS na osnovni šoli. Sodelovali so kajpak tudi na proslavi z recitalom in govorom. Recitatorji OO so sodelovali tudi 26. aprila na akademiji, posvečeni jubilejem tov. Tita in KPS, dnevu zmage, 1. maju in navsezadnje tudi 36-letnici ustanovitve osvobodilne fronte. Kot vsako leto poprej je OO ZSMS Lesce tudi letos pripravila prvomajski kres na Plani. Kulturnega programa pa zaradi pomanjkanja časa niso mogli pripraviti. NESREČE V APRILU Člani OO ZSMS Lesce so aktivni tudi na športnem področju. Predvsem to velja za tekmovanje v občinski rokometni ligi, vendar za zdaj z zelo majhnim uspehom. Priredili so tudi razna športna tekmovanja ob mesecu mladosti, katerih pokrovitelj je OK ZSMS Radovljica. V okviru teh tekmovanj so imeli manj uspeha v nogometu, saj so izpadli že v predtekmovanju, več pa v namiznem tenisu — moški, in šahu v moški in ženski konkurenci, kjer so obakrat osvojili prva mesta. OO ZSMS Lesce je pripravila in vodila tudi občinski kviz — Tito — revolucija — mir za ostale OO ZSMS v radovljiški občini. V predtekmovanju je zmagala osnovna šola Lesce pred osnovno šolo Gorje in OO ZSMS Bled. 14. maja je ekipa OO ZSMS Lesce tekmovala v finalu radijske oddaje Spoznavajmo svet in domovino, ki je bila v avli osnovne šole F. S. Finžgar v Lescah. Na prejšnjih oddajah so zmagovali gladko, dvakrat celo z vsemi možnimi točkami, v finalu pa se jim je zaustavilo; nepravilno so odgovorili kar trikrat. Tako so zasedli drugo mesto od šestnajstih tekmujočih ekip. Vendar so z osvojenim mestom zelo zadovoljni, saj so se na oddajo prijavili samo iz finančnih problemov. EM Prostovoljno delo mladine za spomenik Osnovna organizacija ZK v TOZD sidrne verige je v navzočnosti predstavnikov mladine tega tozda, poleg drugih vprašanj, obravnavala tudi delo in aktivnost mladine. Po pregledu dosedanjega dela mladine so ugotovili, da je le ta bila premalo angažirana. Mladina bi morala bolj aktivno sodelovati v vseh političnih akcijah, športni rekreaciji in na drugih področjih, pri uresničevanju ustave in zakona o združenem delu ter samoupravnih aktih. Da bi poživili aktivnost mladine, so zadolžili vodjo TOZD Smoleta Janeza, sekretarja OO—ZK Gluščiča Miha in predsednika mladine Pongraca Josipa, da izdelajo program dela mladine za leto 1977. V tej zvezi je bilo postavljeno vprašanje izdelave verige za spomenik, ki bo postavljen pred tovarno za 55-letnico obstoja in uspešnega delovanja Tovarne verig. V program dela mladine naj bi vključili akcijo prostovoljnega dela za izdelavo te verige. Sledil je sestanek sekretariata mladine TOZD sidrne verige, ki je sprejel program dela in vanj vključil tudi akcijo prostovoljnega dela mladine za izdelavo verige za spomenik. Določili so datum, 23. april 1977. Določenega dne so se zbrali mladinci: Ribič Benjamin, Kodraš Ivo, Kapič Mujaga, Beravs Jakob, Sukobljevič Mato, Gulič D jur o, Zupan Jože in Pongrac Josip ter skupinovodja Schlatter skupine Simič Jovo, ki so ga še poprej naprosili za pomoč. Akcije se je udeležil tudi kontrolor Gluščič Miha. Kljub maloštevilni udeležbi je delo potekalo uspešno. Izdelali so 4 krat po 9 metrov verige premera 90 mm, ki je namenjena za spomenik. Zaradi maloštevilne udeležbe niso mogli narediti vsega dela, za katerega so se domenili, in tako je čiščenje obrata in okolice odloženo. V imenu mladinske organizacije TOZD sidrne verige se vsem udeležencem te akcije lepo zahvaljujem, posebno pa še tov. Simiču, Gluščiču in Lazareviču za strokovno pomoč. Pongrac Josip V aprilu so se ponesrečili štirje delavci pri delu in eden na poti iz službe. V primerjavi z aprilom 1976 je število nesreč v tem mesecu enako. Ponesrečili so se: KRANJC JANEZ iz vijakame: Pri izbijanju osovine na utomem avtomatu je udaril s kladivom po kazalcu leve roke. STOJC DRAGO iz orodjarne: Na delovnem mestu pri rezkalnem stroju si je zadrl ostružek v desno peto. KUNC MATIJA iz kovačnice: Voznik viličarja mu je pri vzvratni vožnji stisnil levo nogo med zaboj in viličar. THALER ANTONIJA iz vijakame: Pri zapiranju okna v garderobi je nerodno stopila in si zvila levo nogo. LES IVAN iz TOZD sidrne verige: Na poti z dela je imel pri podvozu v Lescah proti Begunjam prometno nesrečo. Naši nasveti: Pomni: Tudi delo z ročnim orodjem je lahko nevarno! Tudi majhen predmet na napačnem mestu ogroža varnost! Prehodi naj bodo prosti, sicer so pri hoji nevarni! Glej, kam stopiš in ne precenjuj svojih zmožnosti! Na cesti nisi sam! V vaših rokah je vaše življenje in zdravje — zato spoštujte vse predpise o varstvu pri delu! Iz SVD Varnostni problem Vitomir Rems, varn. ing. V neki delavnici so delavci po lastni zamisli izdelali bremenski kavelj; le-ta je prikazan na sliki. Kavelj ima več napak, ki bi jih morali upoštevati že pri izdelavi. Napake na kavlju so dobro vidne. Treba je naglo ukrepati, da bo zagotovljena ustrezna stopnja varnosti. V praksi ugotavljamo, da se že v mnogih primerih, kljub naši prepovedi in nasvetom, uporabljajo neustrezna sredstva za prenašanje tovorov. Rešitev problema Delavcem smo obvezni v skladu s predpisi zagotoviti varen način dela pri prenašanju bremen in moramo pri odločitvah upoštevati predvsem naslednje: Prvič: kakšna je predpisana obremenitev sredstva za privezovanje, v našem primeru bremenskega kavlja? Drugič: ali je bil uporabljeni kavelj preizkušen na predpisano obremenitev in ali imamo zanj zahtevani atest? Tretjič: ali bo kavelj prenesel zahtevano obremenitev, za katero se uporablja? Nazadnje svetujemo vsem uporabnikom sredstev za privezovanje: dvigaj in prenašaj breme, da se ne poškoduješ, samo s predpisanimi in nepoškodovanimi sredstvi za privezovanje! Ali veste? — Da smo v TVL v letu 1956, torej pred dvajsetimi leti registrirali 156 poškodb pri delu, ko nas je bilo v tovarni zaposlenih samo 805 in ko še nismo imeli organizirane službe varstva pri delu, leta 1976 pa smo zabeležili le 85 poškodb pri delu, pri 1.156 zaposlenih. Napredek je očiten. — da je pri nas bil stalež bolnikov pred dvajsetimi leti (1956) 5,1%, lani — 1976 pa 4,5 %, v obeh primerih brez porodnic. Po velikem napredku na vseh področjih v preteklih dvajsetih letih bi lahko imeli ugodnejše rezultate. — Da ima radovljiška občina okoli 30.000 prebivalcev, naseljenih v 95 naseljih, ki so tako razpršena, da jih povezuje 160 km regionalnih in kar 317 km občinskih cest. — Da je bila leta 1922 ustanovljena Tovarna verig Lesce. Točnega datuma začetka obratovanja ni moč ugotoviti, vendar je iz osebnih dokumentov delavcev, ki so ob začetku obratovanja delali v TVL, razvidno, da njihov delovni staž poteka od 1. julija 1922 dalje. Zato imamo ta datum za začetek obratovanja tovarne. — Da je bil v letu 1945 največji mesečni neto osebni dohodek v TVL 4.756 dinarjev (seveda starih), najnižji pa 1.454 dinarjev, za delovni čas 208 ur v mesecu. — Da smo Jugoslovani v porabi tobaka (kajenje) med prvimi v svetu. Statistiki so dognali, da vsaka oseba v Jugoslaviji pokadi povprečno tri cigarete na dan. če upoštevamo, da ogromna večina prebivalstva ne kadi, je povpreček porabe cigaret, ki odpade na same kadilce, neprimerno večji. — Da je osnovne šole v naši občini lani obiskovalo okoli 3.450 učencev, poučevalo jih je 176 učiteljev, stroški za vsakega učenca pa so znašali 9.239,— dinarjev. Normiranje delovnega časa režijskih delavcev ing. Franc Hanžič Razdelitev po delu, oziroma po ustvarjenih rezultatih dela, je eden od osnovnih ciljev socialistične družbe. Sprejeti takšno metodo, s katero bi to problematiko rešili, kar najbolj adekvatno, je težavna naloga. Kako se načelo razdelitve po času najbolj objektivno realizira z normiranimi posli? Tudi doslej smo poskušali normirati delo režijskih delavcev. Pri tem pa je nastala napaka: vztrajno smo poskušali izoblikovati metodo direktnega normiranja poslov, ki jih opravijo režijski delavci. S tem se je umetno razbijala integracija dela, vsebovanega v neki uporabni vrednosti. Znano je, da se družbeno koristnost dela prizna šele na tržišču in to je edino mogoče z uporabno vrednostjo, v kateri mora biti vsebovan celotni kvantum dela, tako pri direktnih in indirektnih delavcih. Družbeno delo je nedeljivo, torej ga ni mogoče obravnavati ločeno med proizvodnim in neproizvodnim delom ali družbeno koristno delo z druge strani. Obe te kategoriji ustvarjata celovitost, katero lahko enotno opazujemo, merimo in vrednotimo in po tem nagrajujemo. Na osnovi tega stališča je mogoče izdelati celovito delitev dela na nivoju družbe kot celote, kakor tudi na nivoju družbenoekonomskih celot. Primer: celotni letni fond delovnega časa režijskih delavcev (hipotečne TOZD) izračunan v minutah, je treba razdeliti s celotnim letnim fondom delovnega časa proizvodnega dela, torej fondom delovnega časa, ki se dobi s tehničnimi normativi izdelane (norme) po produktih alipro-proizvodndh uslugah iz predvidenega programa proizvodnje za predvideno plansko obdobje (letno). S tem bi prišli do koeficienta, s katerim bi se množilo ustvarjeno maso minut direktnega dela (evidentirane na del. tistih) v predvidenem družinskem obdobju (mesec). S tem bi dobili skupni fond delovnega časa režijskega osebja. Da bo ta fond minut pri enem režijskem delavcu znašal 10880 min. (178 efekt, ur dela) v enem obračunskem mesecu, bo odvisno od ustvarjene mase živega dela direktnih (proizvodnih) delavcev, evidentiranih z delovnimi listi — torej preko evidence, (od katere do katere) je odvisna neka uporabna vrednost. če je v interesu vsakega direktnega delavca, da v mesecu napravi čim večje število minut, (da ustvari čim večji učinek, iz katerega izhaja tudi večji OD), bi bilo ravno tako v interesu vsakega režijskega delavca, da je takih učinkov čim več (več evidentiranih minut direktnega dela s koeficientom omogoča večje število minut režijskih delavcev, torej večji OD. Iz tako povečanih OD se kaže tudi rezultat dela (nova uporabna vrednost in opravljene proizvodne usluge) in v tem primeru tudi upravičeni povečani. OD. S sprejetjem takšne metode bi bili vsi režijski delavci neposredno vezani v ustvarjene učinke, delo režijskih delavcev, kot kal-kulativnd del norme, bi bil vključen v skupno delo, ki je vloženo v proizvodnjo neke uporabne vrednosti, s tem bi bil tudi OD režijskih delavcev direktno odvisen od ustvarjenih učinkov. Ce izhajamo iz predpostavke, da so vsi režijski delavci ustvarili polni fond delovnega časa v predvidenem mesecu in če se zgodi, da se jim obračuna in prizna čas za izplačilo OD, ki izhaja iz polnega koeficienta za ta mesec manj od poprečnega fonda delovnega časa (178 X 60 = 10.880), bi to pomenilo, da direktni delavci niso izvršili plana za ta mesec. Torej ni bilo dovolj uspeha pri učinku, torej ne more biti v celoti izplačan OD režijskim delavcem v tem mesecu. Direktni delavci v poprečju ravno tako ne morejo pričakovati celotni OD, ker niso dosegli izpolnjeno normo v tem mesecu. Vsekakor pa se OD izplačuje preko normale, če je plan proizvodnje presežen. če je mesečni plan pod normalo, tj. če ni dovolj minut direktnega dela, da bi si s koeficientom režijski delavci ustvarili vsaj mesečno poprečje efektivnih ur oziroma škartni nivo OD, tedaj je treba iskati vzroke v or- Zbor upr a vij alce v Ljubljanske V aprilu je bil 9. redni zbor upr avl j alce v Ljubljanske banke, podružnice Kranj. Ker imamo v Ljubljanski banki ustanoviteljski delež, smo se zbora udeležili. Najprej je bil sklican zbor v Radovljici, ker statut banke določa, da vse gradivo najprej obravnavajo poslovne enote, dajo nanj svoje pripombe in šele potem obravnava gradivo skupaj s pripombami zbor podružnice. Sklepi zbora podružnic pa so posredovani zboru Ljubljanske banke — centrala. Tudi v bančnem sistemu samoupravljanja je vpeljan delegatski sistem. Glavne obravnavane teme so bile predvsem: uresničevanje srednjeročnega plana Ljubljanske banke v 1. 1976, razprava in sklepanje o poslovnem poročilu za 1. 1976 in razprava in sklepanje o razporejanju dohodka. Iz poročil je bilo razvidno, da se je LB, podružnica Kranj s svojim poslovanjem v 1. 1976 vsestransko vključila v srednjeročni plan razvoja banke 1976—1980, pa tudi v razvojne načrte gospodarstva na sploh. Z dolgoročnimi naložbami je omogočala uresničitev zlasti tistih razvojnih načrtov, ki pomenijo nadaljnji razvoj energetske in prometne infrastrukture, spremembe strukture proizvodnje, večjo izvozno usmerjenost, večjo produktivnost dela, odpravljanje razlik v stopnji razvitosti in pa uvajanje dosežkov domačega raziskovalnega dela v proizvodnjo. V svoje poslovanje je banka postopoma vnašala elemente zakona o združenem delu, ki pomenijo prehod od kreditnih na dohodkovne odnose, predvsem s kreditiranjem skupnih naložb. Z uvedbo sodobnih plačilnih instrumentov je banka pospešila monetizacijo vrednostnih papirjev. Vendar je bila v preteklem letu likvidnost gospodarstva visoka in so menice predlagale v banke eskont banki le slabo stoječe delovne organizacije. Tudi v okviru samih bank se reeskontiranje še ni uveljavilo v večjem obsegu. Pri poslovanju s sredstvi občanov zajemajo največji delež prihranjeni osebni dohodki delavcev, ki jih ti dobivajo na hranilne knjižice. V 1. 1976 se je število hranilnih knjižic na področju podružnice Kranj povečalo za 12.000. Uveljavilo pa se je tudi poslovanje s tekočimi računi, kar pomeni važen premik v smeri brezgotovinskega poslovanja. V primerjavi z 1. 1975 so se sredstva varčevanja občanov povečala za 46 %. Povečalo se je tudi kreditiranje občanov, in sicer kar za 82%. Na tolikšno povečanje kreditov so vplivali predvsem spremenjeni pogoji odobravanja potrošniških kreditov: maksi- mum kredita za vse namene se je povečal za 30.000 din, ponovno so pričeli odobravati kredite za nakup gradbenega materiala, za avtomobile pa se je povečal kredit do 50.000 din na dobo 36 mescev, kar je bistveno vplivalo na porast. Poleg teh so odobrili kredite občanov za pomoč zaradi potresa. Poslovno leto 1976 je Ljubljanska banka uspešno zaključila. Del dohodka je namenjen tudi za izplačilo članom banke. Ta del je bil v 1. 1976 večji od preteklega leta za 62 %. Zaradi uspešnega poslovanja in zaradi hitrega naraščanja celotnega dohodka so že v lanskem novembru sprejeli sklep o znižanju obrestnih mer za kredite. Ta sklep je za nekatere vrste kreditov veljal že lani. Znižanje obrestnih mer bo pozitivno vplivalo na gospodarstvo, čeprav so ukinili obrestovanje a vista sredstev. Saj velja pravilo, da je dober gospodar tisti, ki denarna sredstva hitro in učinkovito obrača! MK Zunanje instalacije se odstranjujejo — nadomestile so jih nove podzemne — v kolektorju ganizaciji proizvodnje, organizaciji dela, nabavi, prodaji, zagotavljanju finančnih sredstev ter ostalih pogojih za delo direktnih delavcev. To so pravzaprav na- loge režijskih, predvsem vodilnih delavcev. Potem je popolnoma upravičeno, da v takšnem obračunskem mesecu režijski delavci ne dobe celotnega OD. — Ti dobri ljudje ne vedo, koliko časa in truda je potrebno, da se nekdo nauči brati. Jaz sem za to potreboval osemdeset let, pa še sedaj ne morem reči, da sem na cilju! (GOETHE) — človeškemu problemu bo moral inženir posvetiti tiste svoje raziskovalne sposobnosti, ki jih je v 19. stoletju posvečal materialnim stvaritvam! (THOMAS ALVA EDISON) — Tudi pri najboljših teorijah dajem prednost neizpodbitnosti eksperimenta. (MICHEL FARADAY) Organizacija službe varstva pri delu v TOZD Vitomir Rems, varn. ing. Pri organiziranju službe varstva pri delu po novih predpisih in pooblastilih za varstvo pri delu smo upoštevali tri poglavitna izhodišča, ki so hkrati temeljne osnove njegovega organiziranja. Ta izhodišča so: pojem varstva pri delu, način ustvarjanja varnega delovnega okolja, varnih delovnih razmer in mesto in vloga varstva pri delu. Ta izhodišča so podlaga za znano zakonsko načelo, po katerih: — so pooblastile temeljne organizacije združenega dela določenega delavca za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu; —• organizacija združenega dela, v kateri so nevarnosti za nezgode in obolenja večje, organizira posebno službo za varstvo pri delu. Kdo so pooblaščeni delavci? V naši organizaciji združenega dela smo se odločili za pooblaščene delavce varstva pri delu v temeljni organizaciji združenega dela za pomočnike vodje TOZD, ki bodo opravljali strokovne zadeve s področja varstva pri delu poleg svojega rednega dela. Tako je pooblaščeni delavec v TOZD neposredni sodelavec službe varstva pri delu, ki je dolžna strokovno pomagati pri opravljanju njegovih nalog. Na podlagi 120. člena Samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu in Pravilnika o osnovah za organiziranje službe varstva pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavca so delavski sveti posamične TOZD že sklepali in izdali pooblaščenim delavcem pooblastila. Pooblaščeni delavci v TOZD in skupnih službah so: Kovačnica — Kozamernik Janez, Verigama — Felioijan Viljem, Vijakarna — Žnidar Gregor, TIO — Koselj Janez, Orodjarna — Vidic Božena in Skupne službe — Vovk Jernej. Pooblaščeni delavci bodo po posebnem pooblastilu opravljali predvsem tele strokovne naloge s področja varstva pri delu v TOZD: — Pooblaščenec ugotavlja, ali je na delovnih mestih delavcem zagotovljeno varno delo pred poškodbami in zdravstvenimi okvarami. — Sodeluje pri preverjanju znanja delavcev na področju varstva pri delu, vodi evidenco o opravljenih preizkusih. — Ugotavlja vzroke nesreč pri delu ter ureja dokumentacijo v zvezi z nesrečami. O težjih nesrečah zahteva ogled s strani vodje SVD. Predlaga ukrepe za odpravo vzrokov nesreč. — Sodeluje pri sestavljanju programov ukrepov za varno delo delavcev ter spremlja izvajanje programov. — Nadzoruje izvrševanje ukrepov varstva pri delu ter izvrševanje nalog ali posameznih zadolžitev, ki jih je sprejela služba varstva pri delu ali drug organ, pa se nanašajo na področje varstva pri delu. — Sodeluje pri oblikovanju kriterijev o nabavi, dodeljevanju, uporabi in vzdrževanju sredstev za osebno varstvo. — Sodeluje v komisiji za periodične preglede delovnih naprav in priprav. — Nadzoruje izvrševanje periodičnih pregledov delovnih naprav in priprav. — Sodeluje pri oblikovanju in izvrševanju programov izobraževanja ter poučevanja delavcev o varstvu pri delu ter predlaga ustrezne dopolnitve, ukrepe in spremembe. — Skupno s SVD pripravlja strokovna mnenja in poročila za delo organov samoupravljanja, M odločajo na področju varstva pri delu ter s področja medsebojnih razmerij. — Skrbi, da so vse naprave in delovne priprave opremljene z dovoljenji za obratovanje ter da so upoštevani predpisi varstva pri delu pri investicijskem razvoju ter vzdrževanju. — Nadzoruje odpravo pomanjkljivosti, ki je naložena z odločbo pristojne inšpekcije dela ter o odpravi obvešča SVD. — Spremlja izvrševanje programa periodičnih zdravstvenih pregledov. — Sodeluje pri meritvah mikroklime, kemičnih in bioloških škodljivosti. — Sodeluje pri pregledih stanja varstva pri delu, ki jih opravi SVD ali pristojni inšpekcijski organ. — Sodeluje pii urejanju požarne varnosti in prve pomoči. — Pooblaščenec ima pravico ustaviti delo ali obratovanje ali odstraniti z dela delavca, če ugotovi, da obstaja neposredna nevarnost za zdravstveno stanje in telesno integriteto delavca in te nevarnosti ni mogoče odpraviti na drug ustrezen način. V tem primeru je pooblaščenec dolžan obvestiti direktorja oziroma individualni poslovodni organ, odbor samoupravne delavske kontrole in SVD. Pooblastilo velja do preklica. S poblastilom se seznani individualni poslovodni organ in pristojna inšpekcija dela. S tako obliko organizacije službe varstva pri delu bo podana večja možnost delavcev za uresničevanje varnih delovnih pogojev na delu. Morda tudi ni odveč, če na kraju omenimo še en moment urejenega varstva pri delu, na katerega opozarjajo strokovnjaki: neustrezno varstvo pri delu (nezgode pri delu, obolenja in podobno) vpliva na ugled TOZD. Navsezadnje pa ni potrebno posebej razlagati, da ima ugled tudi svojo družbenopolitično in celo ekonomsko vrednost. Faktor izkoriščenosti strojev Franc Hanžič, ing. Razmerje med časom, v katerem se na stroju oziroma napravi opravlja delo (ts), in med časom, v katerem je stroj ali naprava na razpolago za delo (tr), se imenuje faktor izkoriščenosti stroja. Pogostokrat se za izračun tega faktorja primerjajo napačni časi, vendar je nujno primerjati enakovredne čase, da bi bil izračun razpoložljivih kapacitet točen. čas, ko je stroj na razpolago za delo, je torej čas, v katerem je stroj dejansko na razpolago, torej brez časov, ki so prikazani kot izguba zaradi strojev. V ta čas se potem ne štejejo časi izgub delovnega časa zaradi praznikov in odmora, če v tem času torej stroj oziroma naprava ne obratujejo, in tudi ne časi remonta preventivnega vzdrževanja strojev in naprav, čiščenje in mazanje strojev, če je zato posebej odrejen čas v okviru normalnega delovnega časa in ostalih izgub. Za čas, v katerem se delo na stroju opravlja (ts), se vzame dejanski čas dela, ki se porabi za izdelavo izdelkov. Torej se vanj ne šteje čas preurejanja stroja, čakanje na delo, pripravljanje na delo, čas, ko stroj ali naprava stoji, ker ni delavca, ker se stroj čisti in maže, ko se stroj ogreva, čas zagona in izklopa strojev, ko se brusi orodje itd. K temu času se ne šteje tudi čas za izdelavo novih izdelkov, če so v delu zato, ker so bili prejšnji izmetni, oz. čas za popravilo slabo izdelanih izdelkov. Pri tem pa je treba opozoriti, da mora biti čas ts izračun v koledarskih urah (tako kot čas tr) in ne v normalnih urah. Faktor izkoriščenosti strojev tr je ugoden tedaj, če je v poprečju večji od 0.8. Je odvisen predvsem od: vrste stroja. Pri tem mislim čas, ki je potreben za preurejanje stroja in je pri različnih tipih strojev različen, na čas, ko se stroj ogreva (npr. sti- skalnice), čas zagona in izteka, to je čas, ki preteče od zagona stroja pa do takrat, ko prvi izdelek pride iz stroja (npr. stroj, ki opravlja več zaporednih operacij) itd. Odvisen je tudi od: — velikosti serij, od česar je odvisno število preurejanj; — pripravljenosti dela, da stroj ne stoji, ker se čaka na delo; — izmeta in popravil itd. Faktor izkoriščenosti stroja pove, koliki del časa, v katerem je delo na razpolago, tako delavec kot stroj, se poprečno izkoristi za delo. S tem da se delovni čas, v katerem je za delo na razpolago tako delavec kot stroj, po- množi s faktorjem izkoriščenosti strojev, se dobi dejansko razpoložljivi čas za delo — razpoložljive kapacitete. Razpoložljive kapacitete (Kr) se izračunavajo tako, da se: — izračunava število delovnih ur (DU), ki so teoretično na razpolago za delo (KR); — določijo izgube razpoložljivega delovnega časa (KI) in se odštejejo od teoretično razpoložljivih DU; — razlika med razpoložljivi mi DU in izgubami pomnoži s faktorjem izkoriščenosti strojev (fiz). Torej je: KR= (KT —KI) fiz. Dr. Jože Bitenc — Vsaka ranica, ki se ne zaceli, in vsaka zatrdina, ki se veča, mora vzbuditi sum na kožni rak. — Leta 1966 smo v Sloveniji zabeležili 401 na novo odkrit primer raka na koži. Pri moških 183, pri ženskah 215 primerov. V tem številu je zajetih tudi 33 primerov najbolj zločeste novotvorbe sploh — črnega raka kože, ki pa se k sreči ne pojavlja tako pogosto kot druge vrste. Od teh 33 je v 15 primerih prizadel moške in v 18 ženske. če številčno primèrjamO kožni rak z rakom na drugih organih, ugotovimo, da se le-ta pojavlja skoraj najpogosteje. Pojavlja se pri obeh spolih približno v enakem številu, pogosteje pa po 60. letu starosti. Tudi pri mlajših ni izjema. Za kožnim rakom obolevajo bolj ljudje svetle in rdečkaste polti, temnopolti redkeje. Pri črncih ga skoraj ne najdemo. Največkrat se pojavlja na odkritih delih telesa (obraz, čelo, hrbtišča rok), ker so le-ti najbolj izpostavljeni soncu, vetru, in drugim dražljajem. Velikokrat ga najdemo pri mornarjih in poljedelcih, Faktor izkoriščenosti strojev fiz. kakor tudi od tega faktorja odvisne razpoložljive kapacitete, se lahko računa za cel obrat ali delovno organizacijo, vendar je tako poprečje slabo, ker zakriva razlike med posameznimi vrstami delovnih mest oziroma strojev in naprav. Fiz. je odvisen tudi od vrste stroia ali naprave. ker so izpostavljeni soncu. V Makedoniji je štirikrat pogostejši pri muslimanih kot pri muslimankah, ki so še do nedavnega zakrivale obraz s feredžo. Sicer pa je pri ženskah v Makedoniji, ki niso nosile feredže, dvakrat pogostejši kot pri moških. Vzročnosti raka in predrakava obolenja kože Med vzročnike raka in predrakava obolenja kože prištevamo vse tiste spremembe na koži, iz katerih se lahko razvije rak. Tako ni redek pojav kožnega raka na mestih, kjer je bila koža dlje vneta in vnetja ni bilo mogoče z nobenim zdravilom pozdraviti; na brazgotinah, ozeblinah, strelnih ranah, na ranah, ki so posledica slabe preskrbe tkiva s kisikom, na brazgotinah, ki so posledica dolgotrajno delujočih kemičnih snovi itd. Vse navedene primere imamo za predrakava obolenja ali kot jih tudi imenujemo — prekanceroze. Najpogostejši prekancerozi kože sta hiperkeratoza (prekomerno zaroževanje kože) in senilna keratoza (starčevsko zaroževanje kože). Sidra za ladje je treba temeljito pregledati in preizkusiti Kožni rak — Naš cilj je, da združeni proizvajalci obvladamo vsa družbena gibanja, naloga znanosti pa je, da spremlja prakso in išče najboljše rešitve, ki pospešujejo ta proces. (STANE DOLANC) — Uvajanje najsodobnejše tehnike in tehnologije v proces dela in proizvodnje prisiljuje vse nas, da nenehno izpopolnjujemo svoja strokovna in družbena znanja ter svoje strokovne sposobnosti. (ROMAN ALBREHT) Prva oblika se pojavi kot za-trdilna kože, ki je ostro omejena od oklice in je videti kot hrastica ali ploščica. Prizadene le majhen del kože na mestih, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu vplivu sončnih žarkov ali drugim dražljajem. Srečamo jo največkrat pri starejših ljudeh, ni pa izjema že med 20. in 30. letom. Druga oblika se pojavlja po 60. letu starosti in sicer tudi na mestih, ki niso bila pretirano izpostavljena sončnim žarkom, npr. na hrbtu, ramah, prsih, nad-lahteh. Po videzu pa se te oblike ne razločujejo od hiperkeratoze. V posebno skupino opredeljujemo kožni rak, ki se pojavlja pri ljudeh, katerih koža je izpostavljena stalnim poklicnim škodljivostim; zato mu pravimo »poklicni kožni rak«. Najdemo ga večkrat prti tistih delavcih, ki leta in leta delajo z arzenom, s proizvodi neočiščenega petroleja in parafina, s premogovnim katranom, z rentgenom in radiu-mom — seveda, če so zanemarjali poklicne zaščitne ukrepe. Tudi kožni rak pri poljedelcih in mornarjih štejemo med poklicni rak. Znamenja kožnega raka Vsaka ranica ali hrastica, ki se nikakor ne zaceli, in vsaka zatrdlina ali bulica, ki se veča in izbočuje, nam mora vzbuditi sum na kožni rak. Take tvorbe rastejo navadno počasi, vendar se vztrajno večajo in slej ko prej prodrejo tudi v globje kožne sloje in v podkožje. Zato je zelo pomembno, da gre vsakdo, ki kaj podobnega opazi na svojem telesu, takoj k zdravniku. Pregled odščipnjenega koščka tkiva iz sumljivega mesta pod mikroskopom nam bo razjasnil, ali gre za rak ali ne. Pomembno je, da pride bolnik čimprej v tako bolnišnico, ki ima strokovnjake, in vso opremo za ustrezne preiskovalne postopke in zdravljenje. Ko se kožni rak širi — in širi se, če ga ne zdravimo — se njegova površina, zadebeli in ponavadi pokrije s hrasto. Pod hrasto se nabira gnoju podoben izcedek. Ko hrasta odpade, nastane prav značilna rana z zadebeljenimi, neravnimi robovi, ki se dvigajo nad površino okolišne kože. Rana na najmanjše dotike krvavi. Kožni rak se le redko zaseje v bezgavke in druge organe, raste in širi se zvečine krajevno, če ga ne zdravimo, postane vedno nevarnejši, ker uničuje oko- lišno zdravo tkivo, če zajema na primer mišice lica, nosno kost ali nosni hrustanec, so potrebne razsežne operacije, ki bolnika trajno in zelo iznakazijo. Zdravljenje Čeprav je kožni rak najpogostejši, je najmanj usoden, ker je dokončno ozdravljiv, če ga začnemo pravočasno in ustrezno zdraviti. Tembolj, ker ga lahko odkrijemo takoj, ko se pojavi, saj je na površini telesa in ga hitro opazimo. Kožni rak zdravimo z obsevanjem ali včasih tudi z izreza-njem, včasih pa z obojim hkrati. Zdaj se že skoraj nikoli ne primeri, da ga ne bi tudi pozdravili. Povedali smo že, đa je maligni melanom ena najbolj zločestih novotvorb. Na srečo ni zelo pogosten. Največkrat se razvije na koži, vendar tudi drugi organi niso izvzeti, npr. oko, možganske mrene, nadledvične žleze, danka, žensko spolovilo itd. Maligni melanom (črni rak) Na koži se maligni melanom skoraj vedno razvije iz materinega znamenja. Teh ima človek poprečno okoli 20, bodisi že od rojstva ali pa so se kasneje pojavila. Maligni melanom se razvije rad iz takih znamenj, ki so izpostavljena draženju in okvaram. Najbolj pogostne okvare so britje, trenje obleke in obutve in to na mestih, kjer se tesno prilegajo telesu; praskanje, rezanje, mazanje z dražečimi mazili. Zelo nevarne so nekorenitne operacije materinih znamenj. Maligni melanom je nevaren zlasti zato, ker se rad in kmalu zaseje v življenjsko pomembne organe: v pljuča, jetra, možgane, kostni mozeg, ledvica in še v druge ter jih s svojim razraščanjem uničuje. Do pubertete se izredno redko razvije, po puberteti pa je vse pogostnejši. Več ga je pri ženskah kot pri moških. V glavnem je bolezen mlajših in srednjih let. Vsako materino znamenje, posebno če je na mestu, ki je izpostavljeno poškodbam, moramo temeljito izrezati. Zdravljenje črnega raka sodi v roke strokovnjaka, ki pozna to bolezen do podrobnosti in ima v tem veliko izkušenj. Kakršnokoli neprimerno zdravljenje (neprimerna mazila, nezadostno iz-rezanje) je za bolnika lahko usodno. ČLANKE ZA ŠT. 6 SPREJEMAMO DO 14. JUNIJA 1977 ZAHVALE Sodelavcem iz TOZD verigama se naj lepše zahvaljujem za dragocena darila ob odhodu v pokoj in jim želim še mnogo delovnih uspehov. Ivanka Kejžar Celotnemu kolektivu vija-kame se lepo zahvaljujem za posebno izkazano pozornost ob moji 50-letnici in odhodu v pokoj. Z isrkeno zahvalo vam želim še mnogo delovnih uspe-kov. Ivan Matelič VERIGA je glasilo delovne skupnosti Slov. železarne — Tovarna verig Lesce. Ureja ga uredniški odbor: Janko S. Stušek, prof. — odgovorni urednik, Niko Bulut — glavni urednik, Marjana Kozamernik, dipl. oec. in Franc Ankerst. Fotografska oprema: Miha Polda. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po 7. toč. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka. Šport NOGOMET Branko Humar Tekmovanje v zgornji gorenjski ligi se nemoteno odvija naprej. Polovica tekmovanja — prvi krog tekem — je že zaključen in začel se je že drugi krog. Leščani so se v nadaljevanju tekmovanja pomerili še z naslednjimi moštvi: Prvi nasprotniki Leščanov v nadaljevanju prvenstva so bila moštva Bohinja. Člansko moštvo Lesc je bilo poraženo z 1:0, mladinci so bili uspešni in so zmagali s 3:1, pionirji pa so bili še uspešnejši od svojih starejših kolegov in so premagali svoje vrstnike kar s 5:0. Naslednje kolo je bilo za Leščane zelo zanimivo, saj so bila na sporedu privlačna srečanja z bližnjimi tekmeci —• z moštvi Bleda. Kot vedno tako je tudi tokrat obiskalo to zanimivo srečanje precejšnje število gledalcev. Tisti, ki jo navijali za Leščane, so bili tokrat lahko zadovoljni, saj je člansko moštvo slavilo gladko zmago z rezultatom 3:0. Tako so se oddolžili Bledu za lanske poraze. Mladinci so bili še uspešnejši, saj so prav katastrofalno porazili svoje nasprotnike. Tekma se je zaključila z rezultatom 6:0. Najmlajši izmed Leščanov pa so tokrat ostali praznih rok. Srečanje so izgubili z 2:0. Zadnji nasprotnik Leščanov v prvem krogu tekmovanja je bilo moštvo Plamena iz Krope. Nastopili so samo člani, saj moštvo Plamena tekmuje v letošnjem prvenstvu samo s članskim moštvom. Leščani so doživeli še en uspeh, saj so visoko premagali svojega nasprotnika, ki mu ni uspelo doseči več kot samo časten gol. Zmagali so z rezultatom 6:1. Po prvem krogu tekmovanja vodi pri članih moštvo Tržiča z osmimi točkami, Leščani pa so na drugem mestu z dvema točkama manj. Tudi pri mladincih so Tržičani najuspešnejši in vodijo s šestimi točkami, medtem ko je med najmlajšimi najuspešnejši Bled s petimi točkami. Leščani so med prvenstvom odigrali tudi dve prijateljski tekmi. V prvi so mladi igralci do 20 let pomerili svoje moči z moštvom iz sosednje Koroške (Beljaka). Srečanje je bilo zanimivo in gledalci so imeli priliko videti kar devet golov. Po napeti in izenačeni borbi so zmagali Leščani s 5:4. Drugo srečanje je bilo lokalnega značaja. Pomerili so se z izbranim moštvom Verige. Leščani, ki so nastopili tokrat brez igralcev, ki so zaposleni v Verigi in so seveda nastopili za Verigo, so na tam srečanju ostali praznih rok. Igralci Verige so bili uspešnejši in zmagali s 5 : 3. EKIPA VERIGE — OBČINSKI SINDIKALNI PRVAK V BALINANJU Franci Vovk Četrta športna disciplina v okviru občinskih sindikalnih prvenstev za leto 1977 je bila balinanje. Prizorišče letošnjega srečanja balinarjev je bilo balinišče v Lescah, organizacija pa zaupana Balinarskemu klubu Veriga. To je bilo že 11. občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju, torej gre že kar za dolgoletno tradicijo. Za tekmovanje se je letos prijavilo rekordno število ekip, kar 13. Žal so bile odsotne ekipe nekaterih favoritov, kot na primer ekipa Almire, vendar kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo in borbeno ter na solidni kvalitetni ravni. Tekmovanje samo se je pričelo že ob 8. uri zjutraj in je trajalo do 18. ure zvečer. Za hrano in pijačo pa je vmes poskrbel bife balinarskega kluba in seveda tov. Pušnik. Tekmovanje je potekalo v redu, brez zastojev, čeprav je glavni sodnik tov. Železnjak imel kar dosti dela. Pred tekmovanjem so bili izžrebani tekmovalni pari, ki so nato tekmovali med seboj po sistemu izpadanja. Že v začetnih srečanjih je bilo kmalu jasno, da bosta letos obe ekipi Verige glavna favorita. Res sta se v zadnjem srečanju za prvo in drugo mesto pomerili ekipi Verige I (Go-renčič, Derossi, Kosi Stanko, Jerman in Loparnik) in Verige II (Šlibar, Raspet, Beravs, Kosi Slavko in Ravnik). Brez težav in s precejšnjo prednostjo je zmagala naša druga ekipa in tako postala občinski sindikalni prvak za leto 1977. Obema ekipama za lep uspeh čestitamo. Za 3. in 4. mesto sta se pomerili ekipi Alpetura in Elana. Po dokaj izenačeni igri so imeli več sreče Alpeturovci in tako zasedli 3. mesto. Takoj po končanem tekmovanju je sekretar ObSS Radovljica tov. Matjašič prvo-uvrščenim ekipam podelil lične medalje. Kaj pa organizacija? Večina udeležencev je bila mnenja, da je bilo tekmovanje zgledno organizirano, zato zasluži pohvalo tudi balinarski klub Verige. Rezultati: 1. Veriga II., 2. Veriga I., 3. Alpetur — potniški promet Radovljica, 4. Elan I., 5. Društvo upokojencev, 6. Iskra Otoče, 7. Sukno Zapuže, 8. GG Bled, 9. Elan II., 10. Upravni organi Sob Radovljica itd. OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V KEGLJANJU Ker je občinsko sindikalno prvenstvo v lanskem letu tako uspelo, bilo je to namreč najbolj množično športno rekreativno tekmovanje v naši občini, se je komisija za šport pri Občinskem svetu zveze sindikatov odločila, da letos uvede novo disciplino — kegljanje v borbenih partijah. To je ekipno tekmovanje, kjer za vsako ekipo nastopa po 5 tekmovalcev. Tekmujejo na čiščenje tako, da ima vsak tekmovalec po 6 metov in nadaljuje s čiščenjem tam, kjer je predhodni tekmovalec nehal. Vsakemu tekmovalcu je na voljo 60 metov, ženskam pa 54. Tak način tekmovanja je mnogo zanimivejši tako za tekmovalce, kot za gledalce. Za tekmovanje se je prijavilo kar 58 moških in 29 ženskih ekip iz 43 osnovnih organizacij sindikata. S po dvema moškima in ženskima ekipama so sodelovali tudi naši kegljači. Tekmovanje je trajalo z vmesnimi prekinitvami zaradi pokvarjenega kegljišča od 2. do 20. aprila. Med moškimi ekipami sta že kmalu na začetku povedli obe ekipi Elmonta s 729 in 720 podrtimi keglji, sledila je ekipa Gorenjca s 713 keglji. Favoriti tekmovanja, vsaj na papirju, to je ekipa Elana, Iskre iz Otoč in Verige so nastopile zadnji dan, to je 20. aprila. Najprej je kegljala ekipa Verige II v postavi Ravnik, Pristave, Beravs Jaka, Fister in Lilek Franc, ki pa z rezultatom 665 ni bistveno posegla v vrstni red. Nato je bila na vrsti ekipa Veriga I. (Ravnik, Harinski, Humerca, Pungerčar, Šlibar in Gros). Začela je zelo dobro, tako da smo bili prepričani, da rezultata 729 ne bo težko preseči. Vendar v nadaljevanju so močno popustili in na koncu kljub 61 metom (kar 10 % vseh metov) v prazno dosegli z rezultatom 714 solidno 3. mesto. Tako so za en sam podrt kegelj prehiteli ekipo Gorenjca. Vsi, tudi precej številni in glasni gledalci, so z nestrpnostjo pričakovali nastop prvih ekip Iskre in Elana. Obe ekipi sta nato nastopili s prepričanjem, da jima prvo in drugo mesto ne moreta več uiti. No, na koncu niti ena ekipa ni vzdržala, lahko bi rekli, psihološkega pritiska. Obe sta dosegli dokaj skromen rezultat, Iskra 704, Elan pa 664. Prva ekipa Elana je za 15 kegljev zaostala celo za svojo drugo ekipo. Tudi naša prva ženska ekipa je nastopila kot favorit, saj so Stržinarjeva, Grabrijanova in Teskačeva že na lanskem občinskem prvenstvu z dobrimi uvrstitvami opozorile nase. V resnici je to dobra ekipa, ki bi z malo več sistematičnega treninga in seveda z malo več športne sreče lahko dosegla mnogo več. No, kljub temu, rezultat 270 podrtih kegljev ni tako slab, vendar zadostoval je le za 7. mesto. Nastopila je tudi druga ženska ekipa Verige v postavi Ga-tej, Urukalo in Tonejc. Glede na izkušnje in trening je ta ekipa razmeroma dobro nastopala. Z rezultatom 218 je zasedla med 29 ekipami 17. mesto. Če še enkrat ocenimo nastop vseh štirih naših ekip, lahko ugotovimo: največ smo (Nadaljevanje na 8. strani) NAGRADNA KRIŽAN K A novi tozj>. 1 TVL •iuš tax Lična samoglosn. italijanske ra di o tele v. sovražnica zvezda CangL.) go tslTi reševalni ______iolr1 Ljubljanski nočni lokal Soglasni k m s o mogi h imalajska boxa poznani Človek Sestavil ?uhar Marjan MADAUFVA A/JE OPISA1. SkancLino V 3 lei otrobi z vzoren Človek , i dot poudarek nag los O prebivalec A oni j e. 12., 13in il. črka abecede g Lov ni Šl e v ni k \prebivalko Sicilije Homunija enaka samoglos češka priércl i ~ črtica !0. črka /S. črke noško ime kalcij štajerska metropola Nikelj Mi kotni ča osvežilna p ijača kuba Jlal/ja j šolska ocena osebni jo im e k Skupina če bel jenska ime ra zli ena soglosniktt Aba A v stri ja kisik Morveška kalij nagrade: 150, 100, 70 din rešitve sprejemamo do 3. 6. 1977 Spored kina Radovljica Za križanko, ki smo jo objavili v VERIGI št. 4, smo dobili samo 14 rešitev, med katerimi jih je bilo nekaj nepravilnih. Kaže, da je bila rešitev tokrat za mnoge pretrd oreh. Nagrade so dobili: prvo 150 dinarjev — RUPAR Brane, vajenec — TOZD vzdrževanje, drugo TAVČAR Jože — TOZD orodjarna in tretjo BOŽIČ Tončka — skupne službe. Zanimivo je, da je prvo nagrado žreb določil Ruparju Branetu dvakrat zaporedoma. (Nadaljevanje s 7. strani) pričakovali od prve moške ekipe, ki je nekoliko razočarala. Boljšo uvrstitev smo pričakovali tudi od prve ženske ekipe, z boljšo sestavo ekipe bi več lahko dosegli tudi z moško 2. ekipo, medtem ko je ženska druga ekipa zadovoljila. Sicer pa, vsd kegljači se bodo v jeseni še enkrat srečali na občinskem sindikalnem prvenstvu posameznikov. V borbenih partijah pa se bodo kegljači med seboj pomerili tudi v okviru Slovenskih železarn. Upamo, da bo tokrat več sreče. Rezultati: ženske: 1. Iskra Otoče I. (353), 2. Elan I. (325), 3. Špecerija I. (312), 4. Iskra Lipnica (290), 5. LIP Bled II. (276), 6. Iskra Otoče II. (271), 7. Veriga I. (270), 17. Veriga II. (218). Moški: 1. Elmont I. (729), 2. Elmont II. (720), 3. Veriga I (714), 4. Gorenje (713), 5. LIP Bled-Bohinj II (705), 12. Veriga II (665). ZAHVALA Ob boleči izgubi moje nepozabne mame, se iskreno zahvaljujem TOZD Verigama za venec in vsem, ki so se zadnjikrat poslovili od nje, ji darovali cvetje in jo spremljali na njeni zadnji poti in mi izrekli sožalje. Marjan Čemažar Cooperjev test Franci Vovk V četrtek, 14. aprila, je bila zadnjič v letošnjem letu rekreacijska telovadba. Kaj lahko ugotovimo ob zaključku drugega leta, odkar imamo organizirano redno rekreacijsko vadbo v Osnovni šoli Lesce. Zanimanje za to zvrst aktivnosti raste. Obisk je bil sicer približno enak kot prejšnje leto, vendar lahko trdimo, da bi bil precej večji predvsem med moškimi, če čas vadbe ne bi bil v tako poznih večernih urah. V jeseni, ko bomo skušali to ponovno organizirati, bomo morali verjetno pričetek pomakniti na primernejšo uro. Ob zaključku telovadbe pa bo komisija za šport organizirala še Cooperjev test na stadionu blejskega nogometnega kluba. Kaj jé pravzaprav Cooperjev test? Kot zanimivost povejmo, da je K. Cooper športni sodelavec ameriških astronavtov. Na podlagi dolgoletnih raziskav in te- stiranj je izdelal posebne tabele vzdržljivosti. Določil je razdaljo, ki naj bi jo odrasel človek, neaktiven športnik, pretekel ali prehodil v 12 minutali. Pri tem je upošteval seveda tudi starost. Teh tabel za merjenje vzdržljivosti se poslužujejo tudi na_te-levizijskem trim testu, ki ga organizira RTV Ljubljana. Torej ob koncu aprila ali v začetku maja bomo organizirali na Bledu tak test. Natančnejši datum bo objavljen na oglasnih deskah. Vabljeni pa so vsi, ki bi radi izmerili svojo vzdržljivost, tako moški kot ženske. Potrebna ni nobena posebna oprema. Vsak naj bi bil tako napravljen in obut, da bo čim lažje pretekel ali prehodil v 12 minutah čim daljšo razdaljo. Svojo vzdržljivost, kot pomemben element telesne zmogljivosti pa bo iz priložene tabele lahko ocenil vsak sam. Spremembe programa v maju SREČA NA VRVICI, slovenski barvni film, 14. 5. ob 18. uri, 18. 5. ob 20. uri, 22. 5. ob 16. uri ROBIN HOOD, ameriški barv. risani film, 19. 5., 22. 5. in 24. 5. ob 20. uri, 21. 5. ob 18. uri MOJA SLADKA DAMA, ameriški barvni film, 29. 5. in 31. 5. ob 20. uri, 28. 5. ob 18. uri JUNIJ STANJE V REDU, francoski barvni film, 2. 6. ob 20. uri VETER IN LEV, amer. barvni zgodovinski film, 3. 6. in 8. 6. ob 20. uri, 5. 6. ob 16. uri GNEČA V HONG KONGU, italijanski barrai pustolovski film, 5. 6. in 7. 6. ob 20. uri, 4. 6. ob 18. uri TAKSIST, ameriški barv. film, 4. 6. in 6. 6. ob 20. uri, 5. 6. ob 18. uri KARAMBOLA, italijanski barvni film, 9. 6. ob 20. uri RIM, MESTO NASILJA, italijanski barvni kriminalni film, 10. 6. in 13. 6. ob 20. uri, 12. 6. ob 18. uri JEZDEC NA STRANPOTI, am. barvni western film, 12. 6. in 14. 6. ob 20. uri, 11. 6. ob 18. uri ABOT IN CASTELO IŠČETA FRANKENSTEINA, ameriški film, 11. 6. in 15. 6. ob 20. uri, 12. 6. ob 16. uri MOČNEJŠI OD MAFIJE, italijanski barvni film, 16. 6. ob 20. uri REVOLVER, italijanski barvni kriminalni film, 17. 6., 19. 6. in 22. 6. ob 20. uri BRATJE PO KRVI, nemški barvni pustolovski film, 18. 6. in 21. 6. ob 20. uri, 19. 6. ob 16. uri GRIZLI, ameriški barvni film, 18. 6. in 20. 6. ob 20. uri, 19. 6. ob 18. uri ROMEO IN JULIJA, angleško-italijanski barvni film, 23. 6. ob 20. uri POVEST GREHA, polj. barvni film, 24. 6. in 30. 6. ob 20. uri BUSTER JE LJUBIL BILLI, ameriški barvni film, 26. 6. 28. 6. ob 20. uri, 25. 6. ob 18. uri NEVAREN POKLIC, francoski barai kriminalni film, 25. 6. in 27. 6. ob 20. uri, 26. 6. ob 18. turi DVOBOJ PO SVETU, italijan-sko-francoski barvni kriminalni film, 31. 6. ob 20. uri Leta starosti in razdalja v metrih (12 min.) 17—29 30—39 40—49 50 m in več °f^.a kat. vzdrzlijv. do 1500 m do 1350 m do 1200 m do 1100 m zelo slaba 1 g 1500—1850 1350—1700 1200—1500 1100—1350 slaba 2 W 1851—2150 1701—2000 1501—1850 1351—1700 srednja 3 Ü 2151—2650 2001—2500 1851—2350 1701—2200 dobra 4 ^ 2651 in več 2501 in več 2351 in več 2201 in več odlična 5 do 1600 m do 1500 m do 1350 m do 1100 m zelo slaba 1 « 1600—2000 1500—1850 1350—1700 1100—1600 slaba 2 g 2001—2400 1851—2250 1701—2100 1601—2000 srednja 3 § 2401—2800 2251—2650 2101—2500 2001—2400 dobra 4 2800 in več 2651 in več 2501 in več 2401 in več odlična 5 Rezultati, ki padejo v kategorije 3, 4 in 5, se smatrajo kot zadovoljivi. — Kdor noče, kmalu izgovor najde! — Kdor pameti noče poslušati, jo mora čutiti! — Pogled na pijanca je najboljši pouk o vrlinah treznosti. — Kdor je navajen plavanja v globoki vodi, si v nizki kolena potolče. — Nihče ne bi iskal resnice, če ne bi bilo laži. — Kadar hoče človek ubiti tigra, imenujemo to šport, kadar pa hoče tiger ubiti človeka, govorimo o zverinskem nagonu. Kdor ni prišel dlje od korita, mu je vsaka mlaka morje. — Janez: »Kadar pijem čaj, vedno začutim sunek v desno oko!« — Jože: »Poskusi drugič vzeti žličko iz skodelice!« Avtoverige ali zi vljenje