- Štev. 226 (1617) SK™".?*”8 V E°t0Vin‘
©AM GO§PODAR§KE RAZSTAVE V KOPRU
PBIHOBSKI DNEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
v tednu Ja in poslanima člani flijašle lalicel
abbon. post. I. gr.
TRST, nedelja 8. oktobra 1950
Danes 6 strani - Cena 20 Ur
SKUPNIM OZ3T ZAKLJUČILA DEBATO O KOREJI
Resolucija osmih držav sprejeta
•	..——	— ———■	—— —n——Mti1 m 'i ——————
38SSlaV1^ So *e Stasovanja vzdržala, ker je njeno stališče, da se ne sme prekoračiti . Wisf 016 j? u ' ^u9os^ovans^a predloga proti prikrivanju napada in o ustanovitvi *preief,e ZQ ? us*u9e predana v razpravo političnemu odboru - Vprašanje Formoze o na dnevni red - Turčija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta
Gkvna ^ - - ■ME ADO WS, 7. »>es naa skaPs«na OZN je da-?tobriia P‘enarnpm zasedanju
?v Slede Kn ^1Jo cSmih dr‘ ie otobri,	-ki J« bil
p . °nl Pouticni odbor.
solurčiiflasovaniu o celotni re-glasovalo 47
* ™ie’ap <?a 5: vzdržaI° /žaVe Muiet u 1° glasovale kle 1 , r j-3 bloka- vzdr.
33 Indonezija, Sirija, Li-a Arabija in
Von VJJ|' Egipt. Sguditsk.
Jaa|drLrBesoluciie- ki dolo-X Vsp n ?\narodi POdvza-^mčii £°- ne ukrepe, da
N ozemTiu K st.abi!no,;t na
irr^.r,KoreJe' ln ki na Rženih « j Pooblašča sile VSoaroS°v> da za^sno prejet „ Rorel°. je bil tanini §lasovi Proti 7
h? nweaLEj- ^.oIcča ustanovi-
k»v 'Sojeno iz predstavni-Cileja, Paki-m™ske. Filipinov, lailandije), je bil
J!anaA^ral«e. Odeja, VjL 1Z0zamske,
8Dre
t -Jet s	u:
N v?H»?„_?lasovt Proti 4 in
eiet s*n
Para''2drLžanim-Nitve ‘J'1' d°Ioča svobodne “ 2 52 elJL°r.ei!' ip bil sPro-
Para s!asovi Proti 5. e; Mas” 'K*. Priporoča, naj t ^iški breblvalstva in pred-I	Severne in
iNfeviS?6 • sodel«iejo za •tev in ;»!,miru- uvedbo vo.
rbi! spre?Jayor,en,Mne vlade’
Proti
N Postan ?oloža’ da sile Ji'Gorele 10 na nob=nem
NbJlrazen kadar ie to «h°lu<!i?c i lfvrsitev določb nJt Kl! prejet z 48 X prRtl 5 in 4 vzdrža-
t&MvzN ki Priporoča, naj
k?oiPodLr!t ptLtrebni ukrepi
fe'serew ° Sno,vo Koreje,
glasovi in 5
urr u
. k kilt
je govoril Paranovski
delegat ,yaa.,
^PredulI21 a,rn«riški sklepi C‘U-.,1JjL0,1ftran 38. vzp£ se hoče s
L ?JWterti,, ip???aQ' ler vsiliti t delil°d®jo ?n ? režim, ki 'J.-3at. ki Sledil je grški
tiifejo.	j.e Izrekel za re-
f>a indijski ©7- da b- hneg Rau- ki je tesno t« , rnorala skup. C tev	ci*ie	OZN:
«bn in Porno-	svo,bodne vo-
W!Vo dežN ,23 gospodarsko Weei,ler nat° Pozvati Uasti	’ na1 Ponehajo
J, - Heia? 0b ,38- vzpo-.C|henioT:Jal J0 dalje, dn ie
ffgaijjgsr« rss
fcVjS&Srrss
fiHs Koreji dokln,- i,,	'3
dol^S1, dokler ta rL “notranje sta-^‘^dnski1!,^^ i« Pri*
■ ^' ■n cas in bojimo se, da Pomeni če že ne severTiokorejskega
S'aa^iF
.ev s/pop;
jo^^5“ov .spopada, kc
,Afii,*»*i§Aj	_________________
°ga. Slef!j?lisl'u Indijskega DUo je nato glaso-
. da
V„i’U0ra2nrr‘'' Poizkusiti do-tfM. litči tu^d nasorotni-
vanje, katerega izid je omenjen v začetku.
Sledilo je glasovanje o sovjet, ski resoluciji, ki zahteva takojšnje prenehanje sovražnosti na Koreji, umik tujih čet in izvedbo volitev pod nadzorstvom komisij OZN. v kateri bi bil; tudi predstavnik; obmejnih držav. Ta resolucija je bila za-vrnjiena in tako tudi resolucija, ki zahteva prenehanje ameriških bombardiranj na Koreji, ter resolucija, ki zahteva ukinitev komisije OZN za Korejo.
Nato je skupščina izvolila s 53 glasovi prot; 4 Turčijo za nestalnega člana Varnostnega sveta, ker je Libanon, ujnaknil svojo kandidaturo.
Razpravljali so za tem o poročilu glavnega odboTa glede zadnjih točk, ki naj se vpišejo na dnevni red. Kljub opoziciji nacionalistične Kitajske in Sovjetske zveze je skupščina odobrila dokončni sprejem na dnevni red vprašanje Formoze, ki je bilo nato dodeljeno političnemu odboru.
Dalje je skupščina dokončno vpisala na dnevni red in dodela političnemu odboru dva jugoslovanska načrta resolucije, ki ju je predložil na splošni razpravi vodja jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj.
Prvi načrt resolucije govori o dolžnostih držav ob izbruhu vojnih operacij. Ta načrt je na, perjen proti prikrivanju napa da pod krinko obrabne vojne.
Druga resolucija pa določa ustanovitev stalne komisije za dobre usluge, ki bi bila sestavljena iz šestih nestalnih članov Varnostnega sveta in šestih od glavne skupščine izvoljenih članov, ki niso stalni člani Varnostnega sveta. Naloga te komisije bi bila prispevati k mirnemu in sporazumnemu reševanju mednarodnih sporov in vprašanj.
Dalje je skupščina dokončno vpisala na dnevni red in dodelila političnemu odboru sovjetski protest glede kršitve kitajskega zračnega prostora po ameriških letalih, obstrelje. vanje in bombardiran-je kitajskega ozemlja po ameriških letalih in protizakonito ustavitev neke trgovinske ladie DR Kitajske po ameriških vojnih lad jah Končno ie skupščina predala pravnemu odboru vprašanje uvedbe odlikovanja za oborožene sile OZN in n?to odložila zasedanje na nedoločen čas.
V govoru po radiu, ki ga je glavni tajnik OZn Trygve Lie imel po odobritvi resolucijo 8 držav, je dejal med drugim: “Potrebno bo, da OZN uporabi vsa miroljubna sredstva, politična in gospodarska, da zaceli rane, zmanjša sovraštvo in omili trpljeniio in revščino, ki jih ie zapustila vojna. Potrebno je. da vse države članice razumejo visok pomen tega trenutka ne samo za korejdki narod, pač pa tudi za mir v svetu*.
* * •
Ameriška delegacija je danes objavila besedilo resolucije pod naslovom ((Enotnost za jnir», in bo zahtevala, naj Se o nje! raz-raruvlja pred glavno skupščino. Ta resolucija, ki so jo že podprle Kanada, Francija, Turčija, Filipini, Urugvaj in Velika Britanija, povzema predloge, ki jih
je Acheson obrazložil pred glavno skupščino.
Glavni namen te resolucije je utrditi oblast glavne skupščine y primeru, da bi bil Varnostni svet paraliziran zaradi veta kakega stalnega	člana.
Resolucija predvideva, da se v takem primeru skupščina lahko sestane v 24 urah na izrednem zasedanju.	Dalje
predvideva resolucija ustanovitev komisije od 9’ do 14 članov, ki bi imela nalogo poročati o položaju v državah, v katerih bi nastala mednarodna napetost.	,
Glavna skupščina,	mala
skupščina ali- Varnostni svet se bj poslužili dobrih uslug te komisije.
Resolucija priporoča članom OZN, naj imajo v. okrilju svojih oboroženih sil enote, ki bi bile organizirane tako, da se lahko naglo postavijo v službo Združenih narodov po priporočilu Varnostnega sveta ali glavne skupščine. Dalje priporoča resolucija ustanovitev komisije 10 do 14 članov, ki naj prouči način in vire, vštev-či oborožene sile, ki bi se lahko stavile na razpolago OZN za ohranitev miru in varnosti.
Danes ob S.30
na stadionu „Prvi maj"
OBČNI ZBOR
Slovenska - hrvatske prosvetne
v Trstu
s sledečim dnevnim redom:
zveze
1. Otvoritev (Pozdravni govor predsednika),
2. Pozdravi delegatov,
3. Volitev verifikacijske komisije,
4. Volitev volivne komisije,
5. Poročila: a) tajnika
b) tajnika Podzveze Koper
c) tajnika Podsaveza Buje č) blagajnika
d) odseka za ljudsko prosveto
e) odseka za šolstvo
t) odseka za znanost in umetnost
g) nadzornega odbora
h) verifikacijske komisije
6. Sprememba in dopolnitev pravil
7. Volitve novega odbora
8. Resolucija
9. Razno.
Množična ustrahovalna zasliševanja goriških Slovencev na kvesturi
Goriški zastopniki klerofašističnega režima bi hoteli s protizakonitim in protiustavnim postopkom zastrašiti goriške Slovence in oslabiti njihovo najborbenejšo politično organizacijo, pri čemer ji z vsemi sredstvi pomagajo izdajalski kominjormisti
0 najvažnejših gospodarskih nalogah razpravljali na zasedanja GO 0F Slovenije
Referat tov. Sergeja Kraigherja • Razpis volitev v osnovne organizacije 0F
LJUBLJANA, 7. — V. petek je bilo m Ljubljani zasedanje razširjenega glavnega odbora Osvobodilne. fronte Slovenije. V<x il ga je predsednik tov. Josip Vidmar. Plenum je sprejel naslednji dnevni red: 1. re-refat o sedanjih najvažnejših gospodarskih nalogah; 2, volitve v osnovne organizacije OF; 3. slučajnosti.
V prvi točki dnevnega reda je imel referat tov. Sergej. Kraigher. V drugi točki dnevnega reda je član sekretariata izvršilnega odbora OF toy. Marijan Brecelj govoril o potrebi in značilnosti volitev v osnovne organizacije OF. Za tem je glavni odbor soglasno sprejel sklep o volitvah v organizacije OF in delegatov za okrajne, rajonske in mestne zbore 6f. Volitve bodo od 1. do 30. novembra 1950.
V svojem releratu je tov. Sergej Kraigher govoril o posledicah suše v vsej državi,
IH lito ohisHal
ZAGREB, 7. — Maršal Tito je danes obiskal zagrebški velesejem. Spremljali so ga minister za notranje zadeve Aleksander Ranko-vič, ministrski predsednik LR Slovenije Miha Marinko, predsednik vlade LR Hrvatske Vladimir Bakarlč in minister za notranje zadeve LR Slovenije Boris Kraigher.
Nocoj je avstrijski poslanik v Beogradu Kohlb izrekel željo, da bi se politični, socialni, gospodarski in kulturni odnosi med FLRJ in Avstrijo še naprej izboljšali. To izjavo je poslanik dal na sprejemu, katerega je v Zagrebu njemu na čast priredil Vladimir Velebit namestnik ministra za zunanjo trgovino FLRJ.
Pred tem je Vladimir Velebit tudi s svoje strani predlagal izboljšanje gospodarskih odnosov med obema državama.
Hiei° se boji
!^»“^1,-n,b0ina
Ministrstvo za
na otoku Am-
J«L i»o ip	Ministra
^Xah°na°rf110
>1 Usžal Moluki). Poročilo veth e lzkr,-f lndonezijske vlad-H 0 odT*£.28- septem*>ra se-<*ok ,™0ma ln začele čt-
«>.Vndon«ijSke Ceta do*
WUlra mesto ?0 P^blvalstvo V u* na bli, , Amb°ina ter se Si 0 v „ žo e otoke- Kaže, da t0 jkrateem času začeli fla tnuuo ?; Eoroeilo zaklju-VGorstvo	iete POPOI-
l»’ Aru in n natl °toki Buru,
CVzi " Banda-
p. * KP je danes v par-Vi^hteva0*11? sP°menlco, v V,D°ra*umn °iSn]o iikvlda-VT10 'h u/’ sklc,,Jenlh s Ho-
k?^°vitev ‘ndonezlj-
4? ,ndone,f0 res Predstavlja-t^Prv^0-, ^menica pr a-vs» k Ea te vla<Ie ta, ,h	holandske sile iz
^ ineS,onnea?,re‘r8anem za'
'je 1 ha w z*teka vlada od-umevajk°mtsije OZN, N« Arr k V Eovražno-X -N^ovJ,01"1 in ponudila SlNra- Pr ^ Prl reševanju >2Craaik vlade »k'ie Ui pioh? I?ora vlada
Sr'šn tllna plsma
^,^'tne'fete'«'53 so ‘ndo-
No * C*-? že 14 “m od-
Nlj^No JuLfhmbolna. k‘ ie
JeWnlster ^0l“kOV' ln-v),\e izjavn 3 zdravstvo
•2» Ce4nlwa je Pred-'iNtlN^e in 5foluk°v zbe. * Čet k»terJn <Ja « skriva 'X 0 Sedaj čistijo
Noi/i sklepi v Parizu
u zvezi i Bhorožeialnimi načrti
Poročilo o zasedanju sveta ministrov držav Marshallovega načrta
PARIZ. 7. — Ministri diržav Marshallovega načrta so nocoj končali s svojimi deli in sprejeli celo vrsto sklepov, namenjenih ((ureditvi nujnih gospodarskih vprašanji). Ti ukrepi določajo: 1. Vse države članice so povabljene, naj sprejmejo vse ukrepe za povečanje lastne produkcije, predvsem izdelkov in naprav, brez katerih bi bil oviran splošen razvoj njihovega gospodarstva. Eoleg tega so pozvali države, naj proučijo ukrepe, ki jih bo treba uvesti za razdelitev virov, ker je treba računati istočasno na povečanje stroškov za oborožitev. 2. Organizacija do proučila, kako je mogoče spraviti v sklad finančno politiko držav članic, da hi preprečili razmestitev strukture izmenjav in plačil med njimi.
V primeru, da bi bilo treba znižati investicije za oborožitev, bodo morale države članice izvesti popravke tako, da bo zagotovljena izvedba splošne politike, ki io zahteva sedanji položaj, ter prispevati k ohranitvi splošne gospodarske stabilnosti v vseh državah članicah. V državah članicah, kjer je veliko brezposelnih ali pa morda razpolagajo s precejšnjim naravnim bogastvom, ki je bilo do sedaj neizkoriščeno, se ne bi smeli odreči načrtom za povečanje investicij, v primeru ko gre za razvoj njihovih gospodarskih virov.
Izvršilni odtoor bo v najkrajšem čas« ?ačel proučevati vpra-
šanje pomanjkljivosti surovin; predvsem bo razpravljal o potrebnih ukrepih za preprečitev dviganja cen surovinam.
Tehnični odbori so debili nalogo naj proučujejo, ali je mo. goče pozvati države članice, naj nadaljujejo skupno politiko, kar se tiče surovin.
Odbor za električno silo je dobil nalogo, naj prouči programe o elektrifikaciji držav članic in da predlaga svetu ukrepe za hitrejši razvoj proizvodnje električne energije v prihodnjih letih Odbor za delovno silo je dobil nalogo, naj prouči ukrepe, ki bodo pripomogli državam članicam, da bodo kos novim potrebam delovne sile. Države bodo morale odgovoriti v mejah možnosti zahtevam sedanjega položaja s tem, da bi zagotovile svobodn,, giban-je tržišč. Nobena država članica ne bo smela uvesti omejitve pri izvozu, razen če bodo ogroženi njeni življenjski interesi.
Odbor za izmenjavo je dobil nalogo, naj v naglici prouči, v kakšni meri so nova nadzorstva, ki so jih morda ustanovi le države članice po 1 juliju 1930. glede izvoza, združljive z načeli gospodarske politike, ki jo ie priporočala organizacija. Končno priporoča odbor drža vum članicam, nai nadaljuje z napori glede izvoza bodisi v Severno Ameriko, kakor tudi na druga področja, kjer je njihova plačilna bilanca v deficitu,
ki postavljajo nekatere naloge na prvo mesto, druge naloge, ki so že same po sebi prioritetne v borbi za plan, pa s toliko večjo ostrostjo. Navedel je nato številne podatke o škodi, ki jo je suša povzročila in obrazložil odredbo Zvezne vlade o zagotovitvi prehrane prebivalstva in obvarovanju živinskega fonda, ki jo je zaradi nastalega položaja izdala.
Poudaril je nato, da imperialistične sile izkoriščajo vsako težavo za okrepitev svojega pritiska na Jugoslavijo, in dejal, da tu ni govora samo o imperializmu Sovjetske zveze in njenih vazalov, ki v svoji jalovi propagandi izkoriščajo sušo v Jugoslaviji in njene posledice, kot da bi jo zakrivila jugoslovanska vlada ali CK KPJ, Ser skušajo diskreditirati ukrepe zvezne vlade za zago-totvitev redne preskrbe prebivalstva. #Tu gre tudi za tiste imperialistične kroge na zahodu*, je dejal Kraigher, «ki smatrajo, da ustvarjajo gospodarske težave, ki nam jih je povzročila suša, pripravna tla za to, da povečajo svoj pritisk na nas, da bi se odpovedali industrializaciji t. j. napredku in blagostanju svoje domovine*.
_ Dalje je dejal, da je Sloveni. Jo suša najmanj prizadela in poudaril, da -je ravno v tem položaju potrebno, da frontov-ske organizacije vlijejo v vsakega državljana zavest, da mo. ra upoštevati potrebe in koristi vse države in vse republike.
Govoril je nato o glavnih na. logah, ki se danes postavljajo, zato da se zagotovi redna preskrba prebivalstva z živili, ter o nalogah, ki se postavljajo v zvezi z zagotovitvijo krme in ohranitvijo osnovnega fonda živine.
Potrebno je tudi zaradi povečanih zahtev, pred katere je postavljena zunanja trgovina, vložiti ves trud v to, da se z mobilizacijo potrebnega števila delavcev omogoči, da bo težka industrija v celoti delala lahko s svo-jo polno zmogljivostjo in da se pospeši izgradnja osnovnih objektov petletke.
Ravno tako je treba ob povečanem uvozu za preskrbo prebivalstva podvojiti napore za izvršitev plana izvoza Delovni kolektivi pa imajo nalogo, da zaostrijo borbo za izpolnitev indlustrijskega plana tako no obsegu in vrednosti kakor po asortimentu.
Po referatu tov. Kraigherja je bila diskusija, v kateri je spregovoril tudi tov. Miha Ma. rmko, ki je poudaril, da je potrebno izvesti vse ukrene to pa ne samo zaradi suše ampak za splošne koristi. Hkrati je potrebna ideološka Preobrazba ljudi, da bodo razumevali celotne probleme. «Prl vsem tem ie treba vedeti, da ne gre samo za borbo z nasprotniki, am-pak tudi za borbo z ostanki preteklosti v nas samih«, ie zaključil tov. Marinko.
Votivna kampanja v ZDA
WASHINGTON, 7.	—	ge
nikdar v zgodovini ZDA niti ne leta 1940 ni ameriška zunanja politika igrala tako velike vloge v volivnem boju, kakor jo igra sedaj pred v2 litvami. ki bodo 7, novembra. Te volitve so prav gotovo odločilnega pomena za politiko ZDA, saj bosta skoraj ves parlament in tretjina senata obnovljeni. S tem y zvezi nastaja vprašanje, katera stranka bo zmagala.
Truman se dobro zaveda, kaj pomeni v današnjem času ameriška zunanja politika. Zaveda se, da si tudi ameriške množice želijo miru in ne oboroževalne tekme in vojaških podvigov Prav zaradi tega dobro ve, kaj pomenijo dema-goškl napadi in kritike s strani republikancev. Zato je ne-
davno tega preskrbel, da je departman za zunanje zadeve izdal sto strani obsegajočo knjižico, V kateri je očrtal glavna načela ameriške zunanje politise. V tej knjižici je rečeno, da letos ni mogoče točno ločiti zunanjo od notranje politike. Prav tako se poudarja, da so notranji sovražniki prav tako nevarni kot zunanji.
Knjižica pravi, da je varnost ZDA odvisna od ((zavezniških demokracij» ter zagovarja potrebe, da se ustvari v svetu ((Situacija moči*. Knjižica odgovarja kritikam republikancev glede Kitajske ter priznava, da je ZDA težko zapreti cesto Maocetungu, in pravi, da se bo morda vodja kitajskega naroda osvobodil moskovskega vpliva. Republikanski senator Bridges je napadel Achesona, češ da z Anglijo manevrira, da bi LR Kitajsko sprejeli v OZN. Departman za zunanje zadeve se pa zagovarja in to zanikuje.
Na vsak način pa kaže vo-hvna debata o zunanji politiki, da sta si obe stranki bodisi republikanska, kakor demokratska na istem stališču glede zunanje politike ZDA Obe pač zagovarjata politiko intervencij in interesnih področij. Edina razlika je le v tem, da si izbirata način, kako čimprej uresničiti imperialistične načrte, kar lahko privede do usodnih posledic katerih si prav gotovo noben ameriški volivec ne želi.
Ma 700 tisoč deta
IZi
FRANKFURT, 7. - Adolf Kum. mernus, predsednik sindikata uslužbencev prevozniške stroke v Zahodni Nemčiji, ki ima 25 tisoč članov, je danes zagrozil da bo lahko proglašena splošna’ stavka ln to že ta teden, s tem bi se število stavkajočih povečalo na 700 tisoč. Splošna stavka pl lahko še prej izbruhnila, če bo vlada «še naprej skušala ovirati stavkovno gibanje.
Na vsak način je vlada že morala nekaj popustiti pred odločnim nastopom delovnih množic: morala je umakniti policijske straže, razvrščene vzdolž kielske-ga prekopa v Passau-u na Bavarskem. Se naprej pa so ostali na službenih mestih uslužbenci, katerim zakon prepoveduje, da bi stavkali. Ti vršijo nekako varnostno službo pri tehničnih napravah v prekopih. Sindikat je danes javil, da ne bo odgovarjal, če bodo stavkajoči zagrešili kako dejanje, ker so že siti raznih ukrepov, s katerimi skušalo oblasti paralizirati učinke stavke. Kummernus je izjavil, da je od 700 tisoč uslužbencev, pripadnikov strokovne zveze glasovalo do sedaj 550 tisoč za to, da se prihodnji teden proglasi splošna stavka, če ne bodo ugodili njihovim zahtevam o povišanju mezd.
Medtem se stavka uspešno nadaljuje, kljub temu pa so voditelji stavke včeraj in danes dovolili, da se normalno vrši promet po največji nemški reki Renu, kjer vršijo kontrolo vzdolž rečne poti državni uslužbenci in ne zvezni, ki sedaj stavkajo. Tudi v kielskem prekopu se vrši promet. Danes zjutraj je že kazalo, da bodo začeli stavkati tudi piloti, ki usmerjajo promet v tem prekopu. Vendar pa so se takoj začela pogajanja in tako je nevarnost, da bi stavkali tudi ti uslužbenci, odstranjena. Omeniti je treba, da stavka ni zajela pristaniškega in pomorskega prometa.
Obmejni spopadi
med Afganistanom in Pakistanom
Pakistanski ministrski predsednik Liaquut Ali Kan je obtožil Afganistan, da je v zadnjih mesecih organiziral več roparskih pohodov n« pakistansko ozemlje. V zbornici je predsednik vlade obsodil vojnohuj-
skaško in protimohaanedansko politiko Afganistana in opozoril afganistansko vlado na posledice za mir, ki bi jih podobni dogodki ihteli na tako važni strateški meji. Po zatrdilu pakistanskega predsednika vlade je afganistanska vlada uprizorila že tri take napade V zadnjih štirih mesecih. Pri teh napadih so sodelovali redni člani afganistanske vojske in pa pripadniki raznih afganistanskih plemen.
Liaquat Alf Kan je izjavil, da na oni strani Durandove črte, kateri oporeka Afganistan, bivajo pakistanska plemena, ki hočejo še naprej ostati v sklopu pakistanske države. Liaquat je v .parlamentu dejal, da je ■pakistanska vlada še vedno pripravljena rešiti obmejni spor z Afganistanom, in opozoril, da je spoštovala afganlstansko-angleški sporazum iz lete 1921 teir angleško-afganistansko trgovinsko konvencijo, s katero je bil olajšan afganistanski tranzit čez Pakistan proti morju.
Delni rezultati finskih upravnih volitev
HELSINKI, 8. — Uradni delni rezultati o upravnih volitvah potrjujejo, da so levičarske stranke dosegle večino glasov. Istočasno pa dokazujejo, da so neleviearske stranke ohranile večino y občinskih svetih.
Levičarske stranke so dobile 701.539 glasov in 6.468 sedežev, socialdemokrati 383.947 glasov in 2.603 sedežev, komunisti 323.395 glasov in 2.165 sedežev. Skupno so levičarske stranke dobile 707.342 glasov in 4.768 sedežev. Končni uradni rezultati bodo znani šele konec prihodnjega tedna.
ZAGREB, 7. — Po petindvaj-setdnevnem bivanju v Angliji se je v Beograd vrnila delegacija Zveze jugoslovanskih novinarjev. Delegacija, katero je vodil glavni tajnik zveze Vitorovič, je obiskala več mest, tovarn, kmetij,, gradbišč in uredništev angleških listov.
V zadnjem doživljajo gort-ški Slovenci -..a čel. s svojo najborbenejšo in najdosled-nejšo politično organizacijo Demokratično fronto Slovencev. v Italiji, no v val direktnega pritiska in ustrahovanja s strpni policijskih organov v Gorici. Ze ves ta teden namreč izvaja goriška policija množična zasliševanja vodilnih in vidnejših prredstavni-kcv. D-mokratične f onte Slovencev v Italiji ter ostalih slovenskih množičnih organiza. cij; Zveze slovenske mladine v Italiji, Zveze slovenskih Žena, Zveze slovenskih prosvetnih' društev. Poleg tega zaslišujejo tudi člane uredništva in uprave ((Soče* ter člane konzorcija istega I sta, ki je glasilo DF.S, nadalje odgover. nega urednika novcosnovane-ga glasila beneških Slovencev «MATAJUR» in druge Slaven, c s.
To pot si 'je Scelbova policija izbrala za pretvezo poskus tihotapstva 4 milijonov lir, ki ga je hotel izvršiti goriški trgovec Alojzij Kodermac čez jugoslovd.nsko-ltalijansko mejo. Ze iz samih vprašanj (katera objavljamo podrobneje na tretji strani našega lista), ki jih postavlja policija članom DF S na zasliševanju, jasno izhaja, da bi hotela policija:
1. Povezati delovanje DF S
v, Italiji z navadnim tihotapstvom nekega zasebnega goričkega trgovca, za katerega hoče na vsak način od zaslišanih goriških članov PFS izsiliti priznanje, da je bil blagajnik DFS, čeprav je vsakemu znano, da ni niti član glavnega, še manj pa član izvršilnega odbora DFS.
2. Izsiliti od zaslišanih tova. riše v priznanje, da Slovenci v Italiji niso preganjani, da jim se ne godijo nikakršne krivice, da glasili DFS «Soča» in glasilo OF »Primorski dnevnika v svojem pisanju o krivicah, ki jim je izpostavljeno slovensko ljudstvo v. Italiji, pretiravata; skratka, da teče v Italiji za Slovence med in mleko.
3 Tretje in glavno, kar pri teh ustrahovalnih zasliševanjih goriška policija zasleduje, pa je namen ustvariti v članih DFS prepričanje, da je Demokratična fronta Slovencev. takšng politična organizacija, da se mora vsak njen pripadnik pred rolicijo zagovarjati, zakaj je stopil v njeno članstvo, da se mora Zagovarjati če je po osvoboditvi izobešal jugoslovanske zastave, bil član SIAU in OF in zakaj se je boril na strani zavezniških sil v partizanskih vrstah narodnoosvobodilne vojske. Kajti vprašanja:	Za-
kaj ste član DFS? Ali ste bili partizan? in podobna ne morejo pač pomeniti nič drugega kot poskus takšnega direktnega zastraševanja s strani samih državnih policijskih organov.
Mnenja smo, da je vsakomur takoj lahko jasno, da gre Za popolnoma nezakonit in protiustavni postopek goriških po-1
licijskih oblasti, postopek, ki pomeni hkrati tudi kršitev osnovnih določb mirovne pogodbe z Italijo. Kljub temu naj — da bi predstavnikom De Gasperija klerofašističnega režima v Gorici osvežili njihov rahli spomin na poraz fašistične Italije, in na njihove dolžnosti ki izhajajo iz podpisa mirovne pogodbe — navedemo n. pr. samo člen 16 te pogodbe, ki se glasi:
Italijanska država ne bo preganjala italijanskih državljanov samo zato, ker so v dobi med 10. junijem 1940 in časom, ko je stopila mirovna pogodba v veljavo, izražali svojo simpatijo za stvar zavezniških in pridruženih sil ali ker so vodili akcijo v prilog imenovane stvari.
Iz te obveze italijanske države izhaja, da je vsakršno postavljanje vprašanj s strani policijskih organov, ali je bil kdo član SIAU, ali se birril kot partizan v KOV in podobno, najbolj groba kršitev člena 16 svečano podpisane mirovne pogodbe, za katere izvajanje jamči 21 držav.
Pa ne samo to!
Člen 15 iste mirovne pogodbe ukazuje italijanski vladi, da
•Italija ukrene vse potrebno, da zagotovi vsem osebam, ki pridejo pod njeno državno oblast brez razlike plemena, spola, jezika ali vere, uživanje človečanskih pravic in o-snovnih svoboščin, v katerih so vključene svoboda izražanja misli, svoboda tiska in objavljanja, svoboda bogoslužja, svoboda nazlranja in združevanja*.
Italijanski parlament *«m z italijansko vlado na čelu pa je sprejel — ne po diktatu, kot italijanski vladni krbgi tak0 radi imenujejo mirovno pogodbo — sledeči člen tvoje lastne državne ustave:
»Državljani imajo pravico, da se prosto pridružujejo, brez pooblastila, s cilji, ki Jih posameznikom ne prepoveduje kazenski zakon. (Clen 18 ustave.)
In ker je DF$ v Italiji zakonita in ustavno dovoljena ter od oblasti priznana politična organizacija, j? vsako ustrahovalno postavljanje vprašanj s strani policijskih organov, zakaj je kateri koli Slovenec njen č'an, hkrati tudi groba kršitev italijanske ustave same. Zato je tudi množično zasliševanje, ki oa vršijo že ves teden goriške policijske oblasti izrazito protiustavno
Prav tako moramo pouda-dariti, da nam ni znan noben zakon, ki bi prepovedoval delovanje DFS v Gorici, katere zastopniki sedijo v mestnem svetu goriške občine, kar pa seveda goriške policijske organe ni prav nič motilo, da ne bi tudi njih klicali na omenjena protiustavna in protizakonita zasliševanja.
Vse to so zaslišani tovariši na zasliševanju tudi odločno
Južni Horeicl 12 m oren imni
mummmmammmsamm mm 1	jjstt	mMonanMang
Ugibanja o bližnjih namerah generala Mac Arthurja - Živahno premikanje severnih kolon okrog Pjongjanga • Wašhingionski komentarji o «Mac Arthurjevi črti»
KOREJSKA FRONTA, 7. (Izvleček is poročila dopisnika agencije «Ansa»). — Prva ameriška konjeniška divizija je danes zasedla Kaesong, 65 km se-verno-zahodno od Seula ali 2 km južno od. 38. v sp. ne da bi naletela na močnejši odpor. Zasedba Kaesonga bi bila lahko tretja faza vojne na Koreji.
Seveda je globok molk, s katerim sq se obdali glasniki domnev o bližnjih namerah generala Mac Arthurja. Govorijo o naglem prodoru motoriziranih in oklopih sil, katerega bi izvedla prav prva konjeniška divizija, na cesti, ki pelje iz Kaesonga v Pjongjang. Govorijo o istočasni akciji južno-korejskih sil na osrednjem področju fronte, da bi tako udarili v hrbet branilcem Pjongjanga.
Poveljstva ne zanikajo, niti ne potrjujejo teh vesti, toda njihovo stališče opravičuje misel, da je v vseh teh govoricah precej resničnega. Sodeč po lahkoti, s- katero so južni strli sovražni odpor južno od Vonsa-na. in z lahkoto s katero dve ostali južnokorejski diviziji prodirata v osrčje Severne Koreje, bi lahko trdili, da imamo opravka z vojsko, ki kopni kot sneg na soncu. Toda dnevna poročila letalstva govorijo o
zeio živahnem premikanju motoriziranih kolon okrog Pjongjanga in o mravljišču čet na stari obrambni črti takoj severno od stare meje. To bi potrdilo, da severni razpolagajo še vedno s pripravnimi silami za nadaljevanje vojne, vsaj z upanjem da bi zakasnili napredovanje Američanov tja do zime. Po položaju, ki je sedaj na Koreji, bi lahko sodili, da bodo v tej iretji fazi vojne imele sile držav članic OZN kaj lahek posel. Toda ta vojna nas je privadila na vsa presenečenja. Prav lahko se zgodi, da se bo pojavil odločen severnokorejski odpor na cesti, ki pelje v Pjongjang.
(UNITED PRESS). Južni so danes v prvih jutranjih urah prekoračili 39. vzporednik severno od Koja in so še do večera napredovali proti Vonsa-nu, od katerega so oddaljeni manj kot 12 milj.
(Ansa-Reuter). Glasnik ameriške vojske v Washingtonu, ki je komentiral tiskovne vesti o tem, da se bodo sile držav, članic OZN na Koreji ustavile na neki «Mac Arthurjevi črti*, ki bi se začela približno pri Anju na zahodni obali in končala pri Hungnamu na vzhodni obali, ali
približno na pol poti med 38 vzporednikom in severr.o mejo z Mandžurijo in Sibirijo, je izjavil, da ni nobenega načrta v tej zvezi. Dejal je, da bi sile držav članic OZN, če bi se ustavile na tej črti, na ta način pustile nedotaknjene sovražne sile, ki so se umaknile. Nadaljeval je, da bi bila morda v tej zvezi le ta rešitev, da bi se na tej črti ustavile samo ameri-ško .sile in sile drugih držav, člamc OZN, medtem ko bi Južni Korejci napredovali do severa.
Moskovski radio je razširil ju
tranje poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske, ki pravi, da je sovražnik 4. oktobra s pomočjo velikega števila la-oji.skušal izkrcati svoje sile v bližini pristanišča Sangjona (Tsjosen), vendar pa da je se-vernokorjska vojska odbila ta poizkus. 5. oktobra pa je sovraž r.iku uspelo izkrcati tri motorizirane bataljone v pristanišču Sangjo. Oddelki severne vojske pa so na tem področju potisnili sovražnika proti jugu.
Večerno poročilo govori o bojih, ki se vrše na vseh frontah. Severno od Seula, pravi poročilo, so oddelki severne vojske zapleteni y obrambne boje.
povedali in preti temu najnovejšemu načinu protisloven, skega in protidemokratičnega postopanja državnih oblasti krepko protestirali. Povedali so oblastnikom, da jim tudi s temi metodami ne bo uspelo preprečiti pravične borbe Slovencev v Italiji za njegova osnovna človečanska prava, še manj pa jim bo uspelo Demokratično fronto Slovencev oslabiti.
Izgovori, da ne vršijo zasliševanja zaradi navadnega poskusa tihotapstva denarja nekega trgovca, so bili na ta način že na zasliševanjih razkrinkani. Zato so tudi vsi morebitni nameni in poskusi goriških oblasti glede izvajanja kakršnih koli ukrepov proti DFS, ki 'je zakonita, ustavna in zato tudi priznana politična organizacija, pravtako protizakoniti in protiustavni!
Praivtako je povsem protiustavno in protizakonito izsiljevanje podpisov od zaslišanih, da se Slovencem v Italiji ne godijo krivice, da niso preganjani, da uživajo vse pravice, ki jim pritičejo, itd., ko je vendar že samo zasliševanje nova krivica. O brezuspešno-sti in prozornih namenih takšnih poskusov Scelbove policije se lahko prepriča vsakdo, ki se 'je udeležil katere koli seje mestnega občinskega sveta v Gorici, ki je doživel hišno preiskavo samo zaradi tega, ker so bile pri njem seje DFS, ki je bil prisoten pri razbojniških napadih na naše ljudi na Prešernovi proslavi pred enim letcm, ki je videl goreti grmade slovenskih knjig rta gor.-šicfh ulicah. Prepričal »e je o tem lahko celd otrok, ki ga je italijanski oficir oklofutal samo zaradi tega, ker mu ni znal odgovoriti po italijansko, ali pa tisti slovenski kmet, ki so ga državni organi vlekli na zasliševanje samo zaradi tega, ker je čital dlovenaki časopis, ki izhaja z vsemi oblastnimi dovoljenji v Gorici, ali pa tisti Slovenci, ki ječijo še vedno u italijanskih zaporih zaradi dejanj izvršenih še pred vstopom. v veljavo mirovne pogodbe, itd. itd. Dovolj je, da si gospodje o vsem tem še enkrat prečitajo	zadnjo spomenico
prav Demokratične fronte Slovencev, pa bodo videli, da se določenih	zločinskih dejstev,
izvršenih	proti slovenskemu
življu, z nikakršnimi zastraho-valmmi zasliševanji ne more izbrisali. Pri čem puščamo ob strani vse tisto, kar počenjajo italijanski	oblastniki nad 60
tisoč beneških Slovencev, upoštevajoč trenutno zelo otročji izgovor policijskih organov, da jih položaj Slovencev v uidem-skj pokrajini ne zanima, češ da eni v njihovi kompetenci...*
Iz vseh teh razlogov se tudi
mi pridružujemo odločnim protestom naših tovarišev v Gorici in zahtevamo, da policijski organi s tem najnovejšim načinom preganjanja in ustrahovanja našega življa v Italiji prenehajo!
Končno naj ob tej priliki
mimogrede omenimo goriške kominformiste, ki so se tudi ob te) priliki ponovno izkazali kot pravi izdajalci borbe za tiste interese zatiranih narodov, za katere tako glasno trobentajo, da se zanje borijo. «L’Unita», »Delo#, «L’Orn del lavoratoria se že dva. tedna na vso moč zaman trudijo, da bi na vse mogoče načine in z vsemi sredstvi pripomogli Scel-boui klerofašistični policiji pri njenem iskanju edokazov» za izvajanje ukrepov proti Slovencem t) Italiji in njihovi najioslednejši in najborbenejši organizaciji. V svojem uproti-titovskem» besnenju so šli včeraj, že tako daleč, da so iz tvo-jih «lastnih» sredstev dali tiskati posebne letake, ki jih v ogromnih količinah sejejo po Gorici in njeni okolici in i) katerih pozivajo Scelbovo policijo, naj Demokratično fronto Slovencev končno že enkrat uniči. Tako jih namreč uči revizionizem marksizma - leninizma. In ta nauk se očitno glasi: ePomagaj z vsemi silami vsaki reakcionarni, buržoazni in klerofašistični vladi zatirati majhne narode pod njeno oblastjo». Kajti v tem je jedro klerofašističnega kom-informlzma. Toda zapomnijo naj si klerofašistični oblastniki z njihovimi izdajalskimi kominformističnimi podrepniki vred: borba zatiranega slovenskega ljudstva v Italiji bo zmagovita, zato ker je pravična!
■gr ? tri
Ne dotikajte se slik in napisov
ki jih hoče naše ljudstvo
Pred dnevi sta prišla v Lonjer dva velika avtomobila, v katerih je bilo šest civilno oblečenih oseb in en ameriški častnik. Nekaj časa so se ogledovali po vasi, potem so pa ctjšli v gostilno. Toda v gostilno niso prišli zato, da bi se okrepčali s kupico vina, temveč iz povsem drugih razlogov. Začeli so namreč navzoče ljudi spraševati, kje se v Lon-jerju vrše javna zborovanja. Vprašanje je bilo dokaj nepotrebno, kajti za zborovanja, ki so javna, ni treba mnogp spraševati, kje se vrše. Bolj ezani-mivon pa je bilo drugo irpra-šdnje, namreč kdo je obesil Titovo sliko na stenčas. Koga neki to posebej zanima? In mar na tistem stenčasu ni napisano, čigav je? Kaj je treba potem spraševati, kdo je obesil Titovo sliko? Naj ne mislijo listi, ki hodijo spraševat stvari, ki jih nič ne brigajo, da se mogoče naši ljudje česa boje, vendar takšna vprašanja odločno odklanjajo in se ne bodo nikoli smatrali obvezane, da nanje odgovarjajo komurkoli.
Naši ljudje v Lonjerju si cer ne vedo, kdo so bili ti gospodje, ki so jih počastili s svojim obiskom, vendar je zelo značilno, da prihajajo v naše vasi ljudje z nekimi čudnimi vprašanji prav v času, ko tudi na Goriškem policija kliče k sebi Slovence in jih vprašuje različne stvari. Mar hočejo neki ljudje tudi pri nas zanesti med naše ljudstvo preplah s svojimi vprašanji? Ne gospodje, naši ljudje se ne boje priznati ničesar, za kar so prepričani, da jim je lahko samo v čast in ponos. Vendar pa naše ljudi opozarjamo, naj zavrnejo vse take «spraševalce», ki niso z ničimer upravičeni postavljati kakršnakoli vprašanja.
Dva dni prej pa je imel Lonjer poseben obisk članov civilne policije, ki so hodili po hišah, kjer sq slovenski napiši kot n. pr. Živel Tito, Hočemo Jugoslavijo itd. Zahtevali so, da lastniki hiš te napise odstranijo in grozili z nespretnem primeru z globo 3000 lir. Mi vemo, da civilno po ličijo bodejo ti napisi, toda ne poznamo nikakega prredpisa, ki bi te napise prepovedoval, ker bi to lahko bil edino kak krivičen in diskriminacijski napis. Ali namreč hodijo agentje Civilne policije tudi po tistih hišah, kjer priše n. pr. IV Italia in še kaj drugega? In ali so se pobrigali, da bi odstranili še razne svežnje s sekiro, ki spominjajo na tiste čase, ko prav tako ni smelo biti takih napisov, ki jih sedaj civilna policija preganja P. Lonjerju, na Hepentaboru, v Stivanu in drugod? Radi bi videli, odkod prihajajo povelja za nastopanje agentov civilne policije proti tistim napisom, ki pomenijo Za Slovence smer, v katero bo vedno šla njihova borba, pa če se civilna policija — ali kdo za njo — še tako vanje zaganja.
PONESREČEN
Odslej Ima ravnateljstvo Založništva tržaškega tiska naslednji dokončno določeni telefonski številki:
Ravnateljstvo 83-51 Glavno računovodstvo 29-764
liH večer v ekvlm ledna
..Za
V tednu «Za našega dijaka« prispeva vsak po svojih močeh. Tudi naši pisatelji bodo v ta namen priredili v okviru Dijaške Matice LITERARNI VEČER.
Široko javnost, mladino in odrasle, delavce kot inteligenco pozivamo, naj pohlte v četrtek 12. t. m. na stadion »Prvi maja, kjer bodo s prostovoljnimi prispevki podprli revnega dijaka in imeli obenem lep kulturni užitek.
Želimo obilo uspeha
Dramska družina Prosvetnega društva Ivan Cankar je pričela z delom. Ze 2. t. m. so se zbrali igralci pri Sv. Jakobu k prvi vaji za Nušičevo komedijo »Dr« (doktor).
Pri novem delu jim želimo veliko uspeha in da bi igro čim prej uprizorili.
OPOZARJAMO NASE NAROČNIKE na STO in v Italiji, ki še niso poravnali naročnine, da to store čim prej. Najlaže plačajo na naš poštni tekoči račun, ki se glasi na ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Trst, it. 11/5374 ali naravnost na upravo »Primorskega dnevnika«, Trst, Ul. sv. Frančiška številka 20/1.
SNUBLJENJE
Kcminformistični sindikali-1 sti se še vedno niso sprijaznili z mislijo, da je Delavska zbornica odklonila njihov predlog za združitev obeh «sindikalnih» organizacij. Dokaz njihovega razočaranja in žalosti je tudi Radichev članek, objavljen v zadnji številki »Urtita Operaia«, ki naj bi bil nekako svarilo vsem »poštenim* delavcem, obenem pa tudi poizkus približati se kljub vsemu ponovno voditeljem Delavske zbornice. Da bi se voditelji Delavske zbornice čim prej premislili ter spremenili svoje stališče do predloga Enotnih sindikatov, navaja Radich v svojem članku Vsa «dobra» dejanja, ki jih je sindikalna organizacija, kateri sam pripada, izvršila, odkar se je «rešila ljudi iz Beograda)). Kakšna so ta «dobra» dejanja bi bilo zelo težko povedati; Radichev članek je namreč mojstrovina kar se tiče slepomišenja. Na najlepšem, ko misliš, da bo kar naštel dobra dejanja, ti privleče na dan «titiste» ter se z njimi toliko časa «bavi», da pozabi na »dobra« dejanja. In tako stoji či-tatelj «Unita Operaia« in v tem primeru tudi voditelji Delavske žbomice, katerim je zgoraj omenjeni članek tudi namenjen, pred vprašanjem kje so ta dejanja, s katerimi se je proslavilo vodstvo Enotnih sindikatov.
Dejanj, s katerimi bi si zaslužili prijateljstvo voliteljev Delavske zbornice je pravzaprav mnogo — le žal, da jih voditelji DZ ne znajo dovolj «ceniti». Takih dejanj pa, ki bj bila v korist interesom delavskega razreda ter .V korist
SLAVA PADLIM BOHCEMI
Tov. Albin Škabar
Rodil se je v T/elikem Repnu 23. marca 1927. V partizane je odšel 14. septembra 1943.
Tov. Rudolf Škabar
m mm
Rodil se je v Velikem Repnu U. januarja 1922 Tudi on je odšel v partizane P'> kapitulaciji Italije 15. septembra 1943,
Tov. Rudolf Lazar
1111
Prav tako iz Velikega Repna, rojen 29. februarja 1924. Januarja 1943 je šel v partizane, i n postal borec Kraškega bataljona.
Vsi trije so padli istega dne, 27. septembra 1943, ko so nacifašistične horde divjale V svoji velik ofenzivi v repentaborski občini. Padli so v bližini vasi, ko so se morali umakniti pred števič-no premočjo.
Slava njihovemu spominu.
njegove borbe proti razrednemu sovražniku, Radich pri najboljši volji ne more nešteti, ker jih ni. Zato se je pa tudi naštevanju teh previdno izognil.
Kominformistom pa ne gre v glavo, da jih kljub njihovi izdajalski politiki na škodo interesov delavskega razreda, nočejo sprejeti žolti sindikati v svoje, vrste. Voditelji Delavske zbornice očitajo kominformistom dejanja iz »preteklosti«, ki jih nikakor ne morejo pozabiti Ubogi kominformisti — bolj ko se otepajo »preteklosti« bolj jim hodi na pot ter jim ovira izvršitev njiho-
vih daljnosežnih «načrtov».
Tržaško delavstvo, ki je priča tem umazanim spletkam, se seveda ne razburja, tako kot se razburja Radich in njegova druščina. Tržaškemu .delavstvu je že davno jasno, kaj predstavljajo ljudje iz vrst. Delavske zbornice, kot tudi ljudje iz vrst Enotnih sindikatov, oboji služijo danes samo interesom delodajalcev ter izdajajo na ta način borbo delavskega razreda, zato je prav vseeno, ah so združeni, ali pa «delujejo» vsak za3e. S temi »sindikalnimi« organizacijami je vsak pošten delavec že obračunal.
Oanes je zadnji dan tednaJa našegs dijahal
Prispevajte še danes v korist Dijaške Matice. Pa tudi po zaključenem tednu se spomnite ob vsaki priliki, naj bo vesela ali žalostna, DIJAŠKE MATICE
Zveza pionirjev Tržaškega ozemlja
druži vse slovenske in italijanske otroke, ki ljubijo svoj in spoštujejo druge narode
KOLEDAR
ino--'Radio-
Nedelja 8. oktobra
Brigita, Dragosta
Sonce vzide ob 6,11, z*J.QnJ • 17.33. Dolžir.a dneva 11.22. vzide ob 2.02. zatone ob Jutri ponedeljek ?• oktobra Dionizij. Svetina
Ste bili 1. maja na našem stadionu? Ste opazovali našo deco, ko je privihrala na telovadišče? Bilo je, ko da se je pisano cvetje vsulo po zeleni travi. Na obrazih vseh gledalcev smo tedaj opazili vesel nasmeh, vsa srca so radostno pozdravljala drobiž, ki se je ob zvdkih godbe vrtel in klanjal ter rtcpical z vsem zanosom pravih telovadcev.
To so tuli naši pionirji, «naj-mlajlšj borci za prostost«, ki pogumno stopajo ob strani svojih starejših ibratov. Združeni so v zvezo, ki bratsko veže vse slovenske in italijanske otroke, ki ljubijo svoj in spoštujejo diruge narode.
Pionirstvo je vzklilo že v času osvobodilne borbe. Pionirji so pomagali partizanom — koliko malih pionirjev je žrtvovalo tedaj svojle življenje in nemalo takih junakov šteje tudi Tržaško ozemlje.
Pionirske družine se porajajo vsepovsod! v mestu, v predmestju, po naših vaseh. Zveza pionirjev je zajela vse naše ozemlje. Kot vsaka organizacija, imajo tudj oni svoja pravila, ki Pa le odražajo čustva, ki spe y duri vsakega otroka: pionir mora ljubiti svoje starše, svoj narod, svoj jezik; ne sme poznat; strahu; redno .mora opravljati svoje delo, biti vljuden v občevanju; redne obiskovati šolo in se pridno učiti; ceniti delo in delovno' ljudstvo. Izpolnjevanje teh pravil pač ni težko, kjer vodi mlado srce dobra in materinska roka.
Na svojih sedežih se pionirji družijo in tam prav resno delajo. «Kjer so trije Slovenci, tam je pevski zbor«, pravijo pri nas. Lahko dostavimo: kjer je pionirska družina, tam s« z velikim veseljem prepeva. Pevske vaje prikličejo tudi najhujše neugnance k skupnemu delu. Med pionirji imamo tudi
prgve igralske talente. Lahko ste se v tejn prepričali pri mar. sikaterem nastopu. Skoraj vsaka družina ima tudi svojo knjižnico in dobra knjiga gre iz rok v roke, tako da ima knjižničar vedno polno dela.
Otroci so po naravi veseli, razigrani, nagajivi, a znajo biti tudi strogi sodniki. Pri njihovih sestankih pride vse na dan in mali grešnik mora priznati svojo krivdo. Tako jih organizacija navaja za bodoče življenje, pripravlja jih za sodelovanje v borbi Za pravico in resnico, kajti temeljno pravilo vsp.kega pionirja je: sovražiti laž in obrekovanje kot najhujše zlo!
Zveza pionirjev pa nudi svojim članom poleg resnega vzgojnega dela tudi zabavo in veselje. Koliko izletov so že priredile naše pionirske družine, koliko lepega so že doživeli mali pionirji, koliko lepega videli! Udejstvovali so se celo pri lahkoatletskih tekmah in se navduševali nad pridobljenimi uspehi.
Sedaj pa se bliža, prvi .Pionirski dan, ki bo ves njihov, od kulturnega programa do najpestrejše proste zabave. Naš stadion bo kar zaživel veselega krika in smeha. Pripravljenih je toliko pestrih in zabavnih točk, da si bo lahko vsak otrok izbiral po mili volji, kaj naj gleda, katere igre naj se udeleži. In med temi točkami so tudi take, katerih že ne poznajo — to bo če največja privlačnost tega dne. Danes ne bomo govorili natančneje q programu; le, to naj omenimo, da je vse tako ’ pripravlje.no. da bo otrok presrečen in da bodo prav tako veseli in zadovoljni tudi starši, ki jih bodo spremljali.,
Stadion bo 15. oktobra vir neskaljenega veselja za vse one, ki bodo prišli na pionirski dan.
piomm i
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V torek 10. t. m. ob 20. uri
gostovanje v KOPRU
z Goldonijevo komedijo:
99
PRIMORSKE ZDRAHE
ji*
he plidm na brni
Pionifihki
dan
Možnosti trgovanja s Turčijo
Razgovori o možnostih povečanja prometa in trgovanja Trsta s Turčijo so pokazali, da računajo sledeče naše industrije na oddajo blaga na turški trg: ladjedelnice »n pomožne industrije, farmacevtska industrija, tvornice barv in igralnih kart.
Turčija je svoj čas naročila precej ladij v Trstu. Načrti za okrepitev turške trgovinske mornarice predvidevajo še nakupe mnogih ladij za obalno plovbo in za vožnje na sredozemskih progah, večidel v inozemstvu. Doprinos Turkov v tržaškem gospodarstvu samem bi lahko bil tudi znatno večji ob primerni udeležbi na Velesejmu. Zlasti pa še pri predelovanju tobaka, glede česar obstaja več načrtov, ki se, Žal, doslej še niso prida premaknili.
Trgovinska zbornica je predlagala na nedavnem sestanku z ankarskim poslanikom med drugim a) naj se pospešuje obisk turških trgovcev v Trstu in v ta namen olajšajo devizni predpisi:	b). naj se v
okyiru turško-italijanskega kli-ringa prizna pravica plačevati brodnine za prevoz turškega blaga v lirah; c) pospešuje naj se zlasti tranzit turškega bombaža skozi Trst, ki razpolaga z vsemi potrebnimi napravami in skladišči; opazili so namreč da gredo zadnje čase velike pošiljke tega blaga, namenjene v CSR, Poljsko in Južno Nemčijo, skozi se* verne nemške in holandske luke, namesto skozi Trst. V tem zadnjem primeru je treba plačevanju luških stroškov in plačilnem prometu sploh nasproti CSR, kakor smo to že ponovno poudarili.
* * *
Pri Trgovinski zbornici, soba 16, so na vpogled nove listine o možnostih trgovanja z Madžarsko, ki jih je določila mešana komisija v okviru ita-lijansko-madžarske trgovinske pogodbe. Kakor znano, se ta promet odvija » plačevanjem po kliringu V italijanskih lirah. Novi seznami vsebujejo nove kontingente blaga, bodisi za uvoz z dovolilnico ministr-
ie
s
stya, bodisi za običajni carin-sku uvoz: poprejšnji seznami se s tem razširjajo z novimi postavkami blaga, deloma pa so dosedanji kontingenti povečani.
* * *
Poročajo, da bodo menda v kratkem pričele s plovbo na progi Levant - Trst in nazaj do Izmajla od Donavi madžarske ladje, ki SO doslej opravljale vožnje med Budimpešto in levantskimi lukami. Pozimi je plovba po Donavi v težavah in zaradi tega naj bi prišlo do omenjene izpremembe.
Nesreča v Milnici "Mila,,
Na ortopedski oddelek tukajšnje glavne bolnišnice so včeraj ob 15.40 sprejeli 47-let-nega Josipa Gropajca iz Doline 7, ki se bo moral zaradi zloma levega zapestja ter po-
škodb po čelu, bradi in levi čeljusti zdraviti od 20 do 30 dni. Ponesrečil se je malo prej pri delu v čistilnici «Aquila», kjer je padel z nekega 4 metre visokega odra.
» * *
Malo pozneje pa so na isti oddelek sprejeli 77-letnega Evgena Cetina iz Ul. Broletto 22. Kot je sam povedal, se je ponesrečil na nekem polju v bližini Bazovice, kjer je po naključju padel ter si verjetno zlomil kolk leve noge. Zdraviti se bo moral od 10 do 90 dni.
V sobota bo 5. oblelnica CP
V soboto 14. t. m. bo 5. obletnica ustanovitve civilne policije Tržaškega ozemlja. V proslavo tega dne bo dopoldne na Montebellu parada raznih oddelkov CP, popoldne pa si bo občinstvo lahko ogledalo prostore vseh njenih poveljstev.
KOMINFORMISTIČNI JUNAKI
Celo lutk so se lotili
Prejšnjo noč ob 2.30 so v bolnišnico sprejeli 46-letnega Josipa Lev.iča iz Trebč 163, ki bo moral zaradi poškodb po hrbtenici ostati na zdravljenju okoli 10 dni Zdravniškemu osebju je povedal, da je eno uro prej, ko se je peljal na kolesu, po naključju z njega padel in pri padcu dobil zgo-ra imenovane poškodbe.
* * *
Včeraj pa so ob 14.30 v bolniški ambulanti nudili prvo pomoč 21-letnemu Lucianu Vi-daliju iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 276, katerega je malo prej v Ul. Gatteri povozil avtomobil TS 3785. Na srečo sq njegove poškodbe po obeh rokah in nogah le lažjega značaja in bo v petih dneh Zopet popolnoma zdrav.
(Dopis iz Doline)
V torek 3. oktobra nas je obiskal Pavlihov lutkovni oder. Otroci in tudi nekaj njihovih starejših prijateljev in mamic se je v lepem številu zbralo v dvorani »pri Jercogu«, da bo ob Pavlihovih veselih in žalostnih dogodivščinah preživelo veselo urico ir.' vsaj za nekaj časa pozabilo na vsakodnevne težave in skrbi. Igrali so nam «Peteršiljčkovo mamico«. Otroci, mali in veliki, so z veseljem sledili in z navdušenjem pomagali Pavlihi pri njegovem težavnem poslu. To seveda ni bilo pogodu nekaterim golobradim smrkavcem iz nam nasprotnih taborov, ki so proti koncu predstave motili in u-stvarili zmedo, ter tako branili otrokom, da bi sledili izvajanju res lepe in aktualne igrice. Mar mislijo tisti, da je dvorana, kjer se izvaja prireditev, pa čeprav lutkovna, istočasno lahko pozorišče, kjer lahko oni kažejo svojo «visoko umetnijo«. Res lepo! Se lahko postavite, vas ne obsojamo. Obsojamo pa — in to najstrože — dejanje, ki ste ga izvršili. Kako naj se z r.jim opravičimo pred svetom? Ali ni bilo zadosti 25 let fašističnega zatiranja, gorja in solza,, da s takim veseljem rajate in silite pod tisti jarem, katerega smo se s veliko te-
žavo in za ceno 42.000 žrtev rešili. Ce smo sedaj v teh razmerah, smo pač zato, ker so z nami barantali in so nas porabili za drobiž pri svojih umazanih interesih. In vi mladci, ki ste mogoče poleg nas, največ pretrpeli, se najbolj navdušujete za razne «internacionalistične» in jezuitske oblike «svobode», ki pa niso nič drugega r.ego novo in še hujše suženjstvo v katerega silite. Vaši istovrstni-ki onstran meje, katere toliko pomilujete v svojih govorili in člankih, češ da živijo v najhujšem suženjstvu irj tiraniji, gradijo v potu svojega obraza tisto in tako domovino, kot smo si jo zmeraj želeli. Na njih st zgledujte! Njih posnemajte. Bolje boste uporabili svoj čas in več boste koristili sebi in skupnosti, kot če boste poslušali in izvrševali naročila raznih fantastičnih ideologov, rimskih in vatikanskih hlapcev. In če ste ga že enkrat polomili, se pa poboljšajte in odprite oči. Na stežaj jih odprite in ne bojte se pogledati resnici v oči. Kajti če vas mirno in potrpežljivo prenašamo, vedite, da je zato, ker smo prepričani, da boste nekega dr.e izpregledali. Tovariša Mgršiča pa prosimo, naj vam oprosti in naj nas čimprej obišče z njegovim malim ansamblom.	Vaščan
DAROVI IN PRISPEVKI
Amalija Zink daruje 1000 lir za Dijaško Matico,
Franc Bandel je daroval za Dijaško Matico 500 lir. strijski šiling 21.5-22.
Gledališče Verdi
Jutri ob 21. prvi nastop dramske skupine Cimara . Paul - Ferro s Salacroujev.o tridejanko «Mcž kakor vsi ostali«. Za torek je napovedana novost Ferdinanda Rogera: «Trije moški in ena ženska«.
Slikarska razstava Antona Furlana
v galeriji Škorpijon je odprta dnevno od 9 do 13 in od 16 do 20.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterlir.g 8050-8100, papirnati šterling 1620-1650, dolar 668-672, dolar (telegrafski 679-680, švicarski frank 154-155, 100 francoskih frankov 172-176, av-
Vozni redi na progi Trst-Koper
PARNIKI Iz Trsta ob delavnikih: ob
7.00, 10.00, 10.30, 11.00, 12.15,
15.00, 16.30, 17.00, 17.45, 18.45.
Iz Kopra ob delavnikih: ob
5.45, 6.30, 7.10, 7,45, 9.00, 11.15,
12.00, 13.15, 14.30, 17.15, 18.00. Iz Trsta ob nedeljah in praznikih: ob 8.00, 11.00, 14.15.
Iz Ko-pra ob nedeljah in praznikih: ob 6.30, 7.00, 9.30, 12.45,
18.00,
AVTOBUSI Iz Trsta ob delavnikih: ob 7.30, 15.00, 16.00. Ob nedeljah in praznikih ob 8.
Prihodi iz Kopra v Trst: ob 9.00, 17.40, 19.30. Ob nedeljah in praznikih ob 8.00, in 19.00.
Množični izlet na partizanski tabor
»Zveza partizanov STO priredi 22. t. m. množični izlet v Vrhovlje pri Plavah (Goriška Brda) ob priliki proslave obletnice ustanovitve »Gregorčičeve brigade«. Izleta se lahko udeležijo vsi bivši partizani, aktivisti in njihovi svojci.
Vpisuje se na sedežih I., II., III., IV., VI., in VIL okraja ter v tajništvu Zveze partizanov STO v Trstu, Ul. Ruggero Manna št. 29 do vključno 13. t. m.
Izlet stane 1000 lir na osebo. V tej vsoti je vključena vožnja, zajtrk, kosilo in večerja.
* * *
Tajništvo Zveze partizanov STO naproša vse bivše partizane in borce Gregorčičeve brigade, da se javijo na tajništvu zveze v Ul. R. Manna 29 v Trstu zaradi pojasnil.
Tov. ALBERT MARŽI, g
član. tiskarske skupine, ki = stavi naš list, se poroči EE jutri 9. t. m. z	s
GIZELO ŠTOLFA.
Marljivemu sodelavcu = ob tej priliki iskreno če- S stitamo.	=
>l|lll!lllllll!lllll!l!lllllll!llllll!llllllllltmiljp
OF
SE.TA izvršilnega odbora OF za nabrežinski okraj bo v sredo 11. t. m. na sedežu v Nabrežini.
TAJNIŠTVO QF v Nabrežini obvešča vse partizane, aktiviste in svojce, da sprejema prijave za izlet v Plave (Goriška Brda) ob obletnici ustanovitve Gregorčičeve brigade do 13. t. m. na sedežu v Nabrežini (Dutkova hiša); nada-i 1 je v Saležu pri Miliču - štev. 37; Sempolaj - Frančko Zidarič; Križ - Marija Švab in Marija Sonce; Cerovlje - Lina Petelin, št. 6; Mavhinje - Jožko Petelin, št. 46; Vižovlje -Sesljan - Emil Legiša; Devin -Mira Legiša, št. 43; Medja vas-Lilijana Legiša; Gabrovec -Rustja Ivanka.
Vsak prijavljenec vplača 1000 lir. V to vsoto je všteta hrana in vožnja. Odhod v soboto 21. t. m. popoldne.
IZLETI
KINO
Narod brez mladine je narod brez bodočnosti! Narod brez izobražene mladine je narod z umirajočo kulturo. K izobrazbi slovenske mladine pomaga «Dijaška Matica*. Zato pomagajmo «Dijaški Matici»,
prispevajmo v tednu „Za našega dijaka41 in postanimo člani „Diiaške Matice “t
Hossetti. 15.00: «Rumena zastava«,
R. VVidmark, P. Douglas.
Kxcelsior. 15.30: «Mama, ne poroči se!», Jeanette Mac Donald.
Fcnice. 15.00: «Lepi plen«, Ivonne de Cario,
Fllodrammatico. 14.00: «Malajska», Spencer Tracy, Y. Stevvart, s
Alabarda. 14.00:	»Dimltrioseva
krinka«, Z. Scott.
Armonia. 14.15: »Virginijec«. Joel Mac Crea.
Garibaldi. 14.00: «Umazane roke«, Glenn Ford, Nina Fax.
Ideale. 14.30: «Saigon», A. Ladd.
Impero. 14.00: «Brezupno tvoj a »j , Bctte Davis.
Italia. 14.30:	«Yelika Ijupezen«,
Bette Davis.
Kino ob morju: 15.00: »Cesarjev valček«, Bing Crosby.
Savona. 14.00: «Norčije Nevv Yor-ka», R. Hayworth.
Vlale. 14.00: «Tragična večerja«, A. Nazzari.
Vittorio Veneto. 14.00: »Imejmo se radi«.
Adua. 14.00: «Lcpa pustolovščina«, R. Mitchum.
Azzurro. 14.00: »Cilj je Tokio, G.
Betvedere. 14,30: «Pogum Red«, Robert Paige.
Marconi. 14.00:	»Joe	—	pilot«,
Spencer Tračy.
Massimo. 14.30: »Tri dekleta in kaplar«.
Novo cine, 14.00: »Ognjeno nebo«,
Odcon. 14.30: «Kapitan Furia«, Victor Mc Laglen.
Radio. 14.00:	«Ubil sem Jessa«,
Barbara Britton.
Venezia. «Karavana upornikov«, Maria Montez.
Vittoria 16.00: «Poljub smrti«.
Železničarski. (Sv. Vid). 16.00: «Komu zvone zvonovi«, I. Berg-mann.
V nedeljo, 22. oktobra bo izlet na Vremščico. Vpisovanje kot običajno Pri ZDTV (UCEF) Ul. Machiavelli 13 in v trgovini Gec do vključno 11. oktobra. Odhod v Trnovski gozd-Golake bo v nedeljo 8. oktobra ob 5.30 iz Ulice Fabio Severo.
FrijaVe za j^tet na partizanski tabor dne 22. t. m. v Vrhov, ljah pri Plavah (Goriška Brda) se sprejemajo do vključno 13. t. m. na sedežu I. okraja OF, Ul. Machiavelli 13, II. od 10. do 18. in od 16. do 18. ure.
V vpisnini, ki znaša 1.000 lir je vključen zajtrk, kosilo, večerja in voznina.
URADNE OBJAVE
Za promet bo zaprta Ul.
Trer.to med Ul. Ghega in Ul. Rossini zaradi bitumiziranja cestišča.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. oktobra se je v Trstu rodilo 5 otrok, porok je bi!l0 20, umrlo pa je 5 oseb.
Poročili so se: mizar Paolo Gallo in gospodinja Albina Bole, kurir Graziano Scaram=I-la in gospodinja Marija Catto-nar, slaščičar Denis Fumul in gospodinja Lidija Felosi, urad. nik Duilio Ban in gospodinja Rea Mihič, vojak britanske vojske Sidney Webb in glasbenica Marna Žimola, šofer Ivan Geri in frizerka Viola Ključar, agent CE Luciano Fermo in uradnica Irena Bologna, mehanik Adriano Leoni jn gospodinja Marija Petrossi, mizar Franc Trampuž in gospodinja Cvetka Hlača, trg. zastopnik Alojz Rožman in gospodinja Bianca Furlan, mizar Girola-mo Modrijan in gospodinja Antonija NGvak, železostrugar Oliviero Fonda in šivilia Eida Pcropat, mehanik Vincenc Hrovatin in likarnica Viktorja Bernetti, uradnik Ferruccic Turelli in gospodinja Josipina Trincone, šofer Karel Cicutto in šivilja Elisabetta Cirillo, že. lezostrugar Fausto Radivo in gospodinja Eliana Zancolič, uradnik Guerrino Trevisan in uradnica Bruna Bianehi. mehanik Ottavio Mullon in gospodinja Onorin? Kočjančič, stavbni izvedenec Aldo Švara in uradnica Marija Rebulia, šofer Da. niele Marži in gospodinja Alberta Carli.
Umrli so: 60-letna Olga Ber-gamini Por. Panizzoli, 87-1 etni Franc Gustinčič, 82-letp- Peter Culič, 74-letni Anton Cergolj, 84-letna Marija Cossovel por. Kravec.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
V mesecu oktobru
nečno s‘uz-
16; Ee‘
deče lekarne
Biasoletto, Ul. Roma - .. . pangher, Ul. sv. Justa 1, , zoni. Ul. Settefontane 2,
chio, Ui. Ginnastica 44, Bo
Goldonijev trg 8: v Barkovljah in Nicoli v nju imata stalno nočno
ZAHVALA
Sinovi, hčerke in sorodni*
pokojnega
ANTONA ČERGOLJA
se najtopleje zahvaljujejo v* ' ki so z udeležbo pri z darovanjem cvetja -n V-a, ter drugače počastili našega dragega pokojnika. Trst 8. X. 1950.
I RADIO IB
JUGOSL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih
212.4 m ali 1412 kc>
NEDELJA 8. 10. 1950
7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.45: Jutranja glasoa; 8.0u: Operni in operetni venčki; 8.30: Kmetijska ura tslov.); 9.00: Baletna glasoa; 9.30: Kmetijska ura (ital.); 10.00: Folklorna glasba; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Vedre in resne skladbe velikih mojstrov; 11.45: Našim ženam (slov.); 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v šlov. in objava sporeda; 13.15: Pojo mladinski zbori; 13.30: Pionirska ura: Iz nove številke Cicibana (Slov.0; 14.00: Glasba po željah (ital.).
17.00: Oddaja za podeželje: Janez" Bitenc: «Na deželi« - Reportaža z razstave - Poje zbor pevo-vedskega tečaja iz Portoroža; 18.30: Veseli zvoki; 18,45: Poročna v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v sjov.; i9.45: Solisti z orkestrom; 20.45: Politični pregled (ital.); 21.00: Iz opernega sveta; 22.00:	Športni
pregled! (ital.); 22.10: Zabavna in plesna glasba; 23,00: Zadnja poročila v ital.; 3J05: Zadnja poročila v slov.;' 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan;
.■5: Zabavna in plesna glasba; 24.00: Zaključek.
LJUBLJANA,MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.9;
212,4; 202,1 m.)
NEDELJA 8. 10. 1950
7.00: Jutranji pozdrav - vmes ob 7J>5: Jutranja telovadba; 8.00: Napoved časa, poročila, vremenska na^pved in objava dnevnega sporedu:	8.1.1;	Zabavna	glasba;
b.30' Igra godba _na pihala ko- ■ marute J. A. v Ljubljani pod vodstvom Stjepana ‘Dleska; 9.00: Turistična odd3ja; 9.15: Pesmi in plesi narooov Jugoslavije; 10.00: Rezervirano za govorno oddajj; 10.20: Dopoldanski simfonični koncert; 11.30: Oddaja za zamejstvo; 12.00: Igra Orkester mariborske radijske postaje pod vodstvom Draga Lcrbeka (Prenos iz Maribora); 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zajjavna glasba, objave in oglasi; i3.00: Pol ure za-pionirje in cicibane; 13.30: Želeli ste - poslušajte! 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Nedeljsko popoldne; 19.30: Napoved časa In poročila: 19.45:	Zabavna glasba,
objave in oglasi; 20,00: Rezervirano za govorno gddajo; 25.15: Iz o-pernega sveta: 21.00: Fizkulturna poročila; 21.10:	Plesna	glasba:
22.00:Htrenos noročil Zvezne postaje Beograd;*"22.15: Kaj bo jutri na sporedu: 22.30: Pester glasbeni spored' 23.00: Nočni koncert; 24.00: Porcčila.
MALI	O
 -—	e
Prodam, čebele v ^^(je večje število ali Po5aI"^eiiani. na po dogovoru* J**6,
Trstf Ul. Valdirivo 13-_________^
MODISTKA izdeluje,
klobuke po zmernih censn Goldoni 11-111.
PISALNE STROJE
vanredna prilika, cm
6-IIJ, Batagelj-
Iščemo proti plači‘u fn„ |ett> revije «NOVI SVET« s • 'pr-
1946. _ ADIT
ševa 34; uprava
dnevnika, Trst, Ul. *v.
ška 20-1.	________
—^
MLAD ZAKONSKI	$-*li S
sobno stanovanje s ^ možnosti souporabo kuhinje. Pp	uPra
predmestju. Ponudbe lista pod «Udobnost».
DVE SLOVENSKI DEKLEVI
no rabita prazno sobo . drig, predmestju (pri slavita, fini). Ponudbe na upravo sv. Frančiška 20-1.
AD EX
22. T. M. IZLETA V
Postojno in Poreč f
Vpisovanje do M- r(J(jili pri vseh potovalni ^ in pri Adria-express> Severo 5 b.
ADEX-i**eii
29. T. M. IZLETI v-
Buzet Ajdovščino in Opatijo
Vpisovanje
1. IN 2. NQVE5®P^t dvodnevni i "
Ljubljano
r L V
t' TT1'
Vpisovanje ao	^	f.
pri Adria:ex%fS%-243. Severo 5 b, tel.
Mizarji
podjetniki
kmetovalci
snovein$’ lesov, l0.
šče, furnir, parkete
nudi najugodneje
USI
itf
CttiSčlte III. 'taz,'strun*
——B—J*«———■ — ■ * *
ijohfior/rtV/jfot? €!vjriviKihtt IhVihltvijti ofcVo2|Vi
Pojasnila daje ADRIA-EXPKESS v Trstu, Ul. F. Severo 5 b, Telefon 29-243 in ADKIA-TURIST v Kopru, telefon 207
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - TJ L Silvio Pellico i/II. nadst. - Telefon 11-32
POPROBMOSTI o MNOŽIČNEM ZfiSTRAHOVALUEM ZASLIŠEVANJU GORIŠKIH SLOVEMCEV
Protiustavnost in protizakonitost
gslrahovalniii zasliševanj na soriški ta/esturi
{£°nlJp .naže Soriško lokalno
Micife*16 'JaVlI° 5e obme5na ' konec septembra go-
lk>h"*U *r8°vcu Kodermacu W zaplenila 4 milijone li \z J„je hct-1 pretihotapite FLRf v Italijo. Ta teden sti t » pretvezo povezano-
CV aClie 2 DFS S°™ka
!u3evanaa1nf(ila ™ncžižna za-i- Ja’ ki se do včeraj m-
•ItOrnenenala jn k* so za3ela Vidn(.;-VSe.,Vo^Rne Ia številne frcni Sciane Demokratične C6 S‘°VenceV V Italiji ter ženskih osta,ih množičnih ci o ™ organizacij v Gori-ten oi vi obiav,i'jamo posedim- na Prvi strani na-točemi, ■ m..£e na tem mestu pr°vokatnPaCaU v stoodstotno ličnih , kl znaSa3 teh mno. Vajam 2asbše'tanj, temveč najinih u nekai najbolj zna-iih n 'n hkrati najnesramnej-totii?lm,er°v izpraševanja na kateri? kvesturi, primerov iz Nizi*6 .najočitneje vidi vsa n0sf ak°mtost in protiustav-tov Hvišklh policijskih orga-^Im U Pa so b Primeri •klastn-!. kaz' da bi sedanji ketve? v, G°rici hoteli pod o n zakonitosti Preiskave Veka f enem tihotapstvu člo-tobeL ! v Vodstvu DFS nima
‘‘ ^enega^? in kl ni Član ni' Pa i2Vr5., Slavnega, še manj
nega odbora, izvesti •ibreb ) Clji Slovencev v Ita-^nejs':0? ukrcpe proti najbor. *»ni, najdemckratičnejši V .h Slovencev v Italiji.
*ci jih policijski kem« 5™vl'iajo skoro vsa-
ne more vršiti blagajniške funkcije, ki jo opravlja tajništvo izvršilnega odbora samo, kajt; poseben blagajnik pri tako skromnih finančnih sredstvih, s katerimi DFS razpolaga, sploh nj potreben.
Le nekaterim članom izvršilnega odbora DFS je policija predložila v podpis tudi izjavo, da so soodgovorni za pošiljanje spomenic o preganjanju Slovencev v Italiji na OZN in v Rim. To izjavo so tovariši s ponosom podpisali poudarjajoč pri teni, da je objava spomenic javna ter da je poizvedovanje policije o tem popolnoma nezakonito, hkrati pa tudi prav zares — brezpomembno.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini Je bilo od 2. do 7. oktobra 1950 9 rojstev, 12 primerov smrti, 7 vknjiženih porok in 9 porok.
Rojstva: Bric Ramira, Abrami Marija, Pertini Analiza. Zorat Tulij, Radigna Valentina, De Pagani Marija, Calisti Rozana, Balestier Gianfranco, Jachin Marij.
Smrti:	72-letna gospodinja
Cuk Jožefa, 63-lelna gospodinja Pelicon Lucija, 66-letni uradnik civilne policije Brac-
chi Evgenj, 89-letni posestnik Boschin Kristjan, 57-letna gospodinja	Kulot por. Madon
Kristina, 71-letna gospodinja De Claricini Beatrika, 41-letna uiteljica Grion Aemlija, 73-let-na gospodinja Kocijančič Bal-bina, novorojenček Dg Pagani Marija,	53-letna gospodinja
Dotto por. Guidolin Helena, 46-letni	inšpektor občinskega
pokopališča Furlani Guido, 29-letna	gospodinja Tomasin
por. Vižjntin Diomira.
V knjižene poroke: mehanik Culot Aldo in tkalka Mučič Sabina, kmetovalec Pecorari Marino in predilka Brešan Marina, mehanik Tronkar Mihael in gospodinja Ciochiatti Gian-nina, policist Rossi Julij in bolničarka Benedetti Roza, podčastnik policije Straga Gio-condo in učiteljica Cocianni Ana, mehanik Perko Bruno in gospodinja Brešan Konrada, brivec Pavlin Karel in (delavka Lodatti Norina.
Poroke; krojač Nobile Alojz in delavka Armano Narciza, mizar Perat Ivan in šivilja Sirk Zmaga, delavec M<5scar-dina Ernest in gospodinja Hvala Lidija, yisokošolec Por-telli Karel in visokošolka Mar-tinis Lidija, častnik italijanske
vojske Rezzoagli Giovanbatti-sta in učiteljica Sušmel Lojzka, aviatičar Venzi Marij in gospodinja Komel Slides, mehanik Batello Rinaldo in gospodinja Milost Livija, šofer Aruta Anton in gospodinja Briško Livija, delavec Terpin Jordan in uradnica Valvasori Angela.
Finančno ministrstvo sporoča, da so vsa avtoprevozna sredstva, ki jih trgovci ali njihovi pomočniki kupijo od zasebnikov za družinsko ali trgovinsko uporabo, podvržena dohodninskemu davku, ker jim vozilo služi tudi v trgovinskih poslih.
Vpisovanje v glasbeno šolo
Prijave ir.1 vpisovanje učencev v glasbeno šolo sprejema tajništvo omenjene šole na Kor-zu št. 8 dnevno od 9. do 11. in od 15. do 17. ure. Sprejemajo se tudi prijave novih učencev za pouk v instrumentih, kakor tudi za tečaj posluha, muzikal-r.osti in otroškega (mladinskega) petja.
Predavanja za kmetovalce
V okviru propagande, ki jo je Pokrajinski inšpektorat v Gorici napovedal za izboljšanje žitnega pridelka, so za prihodnji teden napovedana sledeča kmečka zborovanja:
V ponedeljek 9- oktobra ob 20. uri bo kmečko zborovanje v Standrežu, Šempetru ob Soči, Casseglianu, Beljanu in Ravnem polju.
V torelc 10. oktobra ob 20. uri bo kmečko zborovanje v Starancanu, Pierisu, Arisu pri Tržiču in Soleschianu.
Danes, v nedeljo 8. oktobra ob 11. uri Pa bo predavanje v Fari, Gradiški, Ronkah, Tržiču, Turjaku in Skocijanu.
Na omenjenih zborovanjih bodo tehnični izvedenci Pokrajinskega inšpektorata predavali o kulturi žitaric in dajali kmetom nasvete za prihodnjo setev.
Pokrajinska zveza trgovcev opozarja vse prizadete trgovce na navodila, ki se jih morajo držati pri prodaji denuturira-nega alkohola,
Za prodajo ali vskladiščenje do 20 litrov alkohola ni treba poveritvenega potrdila; za prodajo ali vskladiščenje do 50 litrov pa je potrebno poveritve-no potrdilo. Več kot 50 litrov vskladiščenega alkohola je treba pa že prijaviti v dvojniku na obrazcih C. 36 tehničnemu uradu, več kot 100 litrov vskladiščenega alkohola pa je treba že vknjižiti v vpisnik M.
Jagne v Beneški Sloveniji
Zahteva po zgraditvi novega vodovodnega zbiralnika
Vse beneške vasi brez razlike so zelo prizadete zaradi pomanjkanja vode. Med temi tudi vas Jagne, ki spada v St. Le-nardsko občino, ni izvzeta. Leta 1929 so si njeni prebivalci sami pomagali iz stiske. Vodo so zajezili v majhen rezervoar ter jo po cevi spravili do vasi, kjer so namestili tudi črpalko. Zmogljivost tega vodovoda je bila majhna. Zlasti se je njegova šibkost pokazala v času velike suše. Saj količina vode ni zadostovala niti za petnajst dni.
Razumljivo je. da so si vaščani prizadevali popraviti ali vsaj delno zboljšati slabo preskrbo z vodo, zato so se obrnili za pomoč k občinskim oblastem s prošnjo, naj bi vodovod popravile in zgradile nov vodni rezervoar. Oblasti so prošnji ustregle. Namestile so nove cevi in zgadile rezervoar za približno 80 hi vode. Vendar je bilo popravilo zelo slabo, rekli bi, da so ljudje, ki so se s popravilom bavili, z nevrednim odnosom gledali na potrebe prebivalstva. Zato vode v novem rezervoarju ni bilo niti za petnajst dni. Krivdo za to zvra-čajo vaščani na graditelje vodovoda, ker niso upoštevali nasvetov izkušenih vaščanov.
Vas šteje okoli sto ljudi in imajo tudi skoraj 60 glav živine. Dnevno porabijo do 100 hi
vode. Ce bi hoteli, da bi bilo prebivalstvo tudi v času najhuj še suše preskrbljeno z vodo, bi bilo potrebno zgraditi rezervoar z zmogljivostjo 2000 hi vode.
To pritožbo so vaščani razložili oblastem, ki so obljubile, da bodo na sam kraj poslale izvedence za razširitev starega rezervoarja. Od časa, ko so oblasti to obljubile, je steklo že precej vode, vendar izvedencev ni ne z leve ne z desne,
Zimski vozni red avtobusov
Planinci na zadnji planinski izlet
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse svoje člane in prijatelje na zadnji jesenski izlet, k: bo prihodnjo nedeljo 15. oktobra. Tokrat je društvo za izletnike pripravilo avtobus, tako da ne bodo med vožnjo zmrzovali in da se bodo lahko naužili jelenske lepote na Ja uar-ju pri Ahtenu. Poleg avtobusa pa bo društvo pripravilo za udeležence še druge prijetnosti, kakor šaljive točke, ples itd.
Odhod bo ob 8. uri s Travnika. Prijave sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku samo do vključno srede 11. t. m.
JUTRI 9. oktobra stopi v veljavo sledeči zimski urnik avtobusov prevoznega podjetja Ribi;
TRST . GORICA - VIDEM -BELJAK-ANNENHEIM (Kam zel):ob delavnikih odhod izTr-sta ob 7 in odhod iz Beljaka ob 16.30; ob nedeljah in praznikih odhod s Trsta ob 7 in iz Beljaka ob 17.45.
GORICA - MILAN: odhod iz Gorice vsak dan ob 7.40 in iz Milana ob 8. uri.
GORICA . BOLOGNA: odhod iz Gorice vsak dan ob 7 in iz Bologne ob 8.30.
GORICA - TRST: ob delavnikih odhodi iz Gorice ob 7.15,
13.30; odhodi iz Trsta ob 13 in 19; ob nedeljah in praznikih odhodi iz Gorice ob 7.30 in 13, odhodi iz Trsta ob 12.30 in 19.30.
GORICA - GRADE2: ob delavnikih odhodi jz Gorice ob 7.15, 13.30, 18.15; iz Gradeža ob 6.50, 13.15, 17.15; ob nedeljah in praznikih odhodi iz Gradeža ob 7, 12.15 in 17.30; odhcdi iz G^ice ob 8.15, 13 in 19.15.
GORICA - KRMIN-CEDAD:
ob delavnikih odhodi iz Gorice ob 8 (samo do Krmina), 1215 in 17; iz Čedada ob 8 in 9 (iz	-
Krmina) ter 13.30- ob nedeljah ce upoštevamo dejstvo, da ■ ------!u:u -ju.j,-	j,.j..j-	je	poletna suša, kakor tudi
Ob nedeljah in praznikih odhodi jz Palmanove ob 12.45 m iz Gorice pa ob 18.
GORICA - TR2IC - LADJE. DELNICA: ob delavnikih odhodi iz Gorice ob 6.45, 11.30, 12.45, 16.15 in 18.15. Odhodi iz Tržiča ob 7.40, 9, 14.15, 17.20 in 19.45. Ob nedeljah in praznikih odhodi iz Gorice ob 12.30 in 19. Iz Tržiča ob 13.30 in 20.10.
GORICA . TR2IC (čez Doberdob): ob delavnikih oahodi iz Gorice ob 7. Odhodi iz Tržiča ob 17.20. Ob nedeljah in ob praznikih ne vozi.
GORICA - STEVERJAN: od delavnikih odhodi iz Gorice ob 7, 12.45 in 17.30. Odhodi iz Ste. verjana ob 7.30, 14.15 in 18. Ob nedeljah in praznikih odhodi iz Gorice ob 14 m 18.30. Odhodi iz Steverjana ob 13.30 in 19,
Števerjan
Dober pridelek grozdja
V Steverjanu te divi čez dan skoraj ne najdeš človeka pri hiši. Vse je pod trtami. Trgatev je v polnem teku. Vinogradniki so z letošnjim pridelkom grozdja še kar zadovoljni.
m praznikih odhodi iz Čedada ob 12.45 in iz Gorice ob 18. Nedeljske vožnje za Koprivo: odhodi iz Gorice ob 15 in 18, iz Koprive ob 15.20 in 18.20.
GORICA .GRADIŠKA- CER-VIGNANO: ob delavnikih odhodi iz Cervignana ob 6.50, 12.50 in 18; odhodi iz Gradiške ob 7.25 in 14.30. Odhodi jz Go. rice ob 8, 13.30 in 17.30. Odhodi. iz Gorice samo do Gradiške ob 12.15 jn 18.45. Ob nedeljah in praznikih odhodi iz Cervignana «b 12.45 iz Gorice pa ob 18.
GORICA . PALMANOVA: ob delavnikih odhodi iz Palmanove ob 6.45, 12.15 in 17. Odhodi iz Gorice ob 8, 13.20 in 18.15.
neurje uničilo precej pridelka, je pridelek kar zadovoljiv. Grozdje je letos zelo sladko, zato kaže, da bo briško vino letos ne samo potrdi io ampak še bolj dvignilo svoj sloves.
KINO
VERDI, 16.30: «Molčeči Schmit«;
A. Ladd;
VITTORIA, 17: «Vojne sestre«,' P. Goddard;
CETRALE, 17: »Nočni taxi», Bi Gigli;
MODOERNO, 17: »Pustolovščina z morja«. J. Fontaine; EDEN, 17: «SOS v džungli«; V. Gray.
h kabr °riŠkemu tovarišu in (litija: a ie najbolj očitno, da * °nieni °*U*no nikake zveze ^eiške ° tihotapsko afero Zakafac,trg-?vca- so sledeča: Al, J s‘e elan DFS?
tis (.^ odgovorni za pošilja-bps /bih spomenic, ki jih je ^dih a*a Organizaciji zdru-')6«Bra-n,arodov ter rimski in 'Alf vladi?
V š'>rjiu.kot Slovenci v Italiji, Sski-!P°kra»ni — ne v vile -u ker to ni naše področij uhte zatirani?
V J5 smatrate, da bi moral VensuZea človek priznati, da ^Vjjiu3 aasoPisa «Primorski
" ’n "Soča« v svojem Pretiravata?
zvezo s tržaškimi \\\ J1 organizacijami? No« »p jete Beneško Slo-(ios, 'Pozabljivost od ust do
* N
je pag
očitna!)
Nsfcte voditelje bene-
°vencev?
Nij0 razobešali pred rati-?6(lske ;!mrovne pogodbe slo-ite? m jugoslovanske zašla-
Ali
Itd p j bili Partizan?
Pri d-
Prerij	Potrebno pouda-
c da s0em 2?1° značilno dej. N sam,- g0riški policijski or-Nzakonit61?- dPbro zavedajo J.°stl taks •? 'n protiustavni bŠ oči* vpraša"j' s kate-5 l°Ver-ro boteli prestrašili zaradi v, daliji, da morajo °(iiti jn g0.'e Pripadnosti za-ijNc-iji £r*2nani politični or-s? lcijo. ni odgovarjati pred r-, dlani men jenih vprašanj, k ci)ski	odgovorov nanje,
v ?rgani. večinoma ne tis išeVaniihPlSo‘k po izvršenih SeJt Seveda je zelo M, Nimi 1 Poiioija. da bo S J* Pomanjldjivimi : iNsevan;. a’ da omenjena haNmstavua5! protizak°oita
:, ldernr,i._h,a da o njihovi
N
%lše°Var^i)1-l3Skim orgar‘om v
K
daU’bfa* ”_tala zakonite
sf
'Vt'DV*lliSVaiiliu<iie P°u-
kk > da bi a* v1”19 zakonite bo h° sPloh J® vprašanja ker je
hvNadn0w u°?bl m P° usta-tijNa h k-N^fega koli dr-Nj ,* kateri kol;
^ijtstrankj zakrni
Wj^pW0P°godbi in P« usta-
V
^8	^ vsebine vpra-
Sh junijskim pripa«hki VNvm organom na-dejstev ° d3)*30!;' kriče-
tiji^kerr, , nskega 2ivlja na ^ žeprav \ ncški Slove-
V Beteilco " o n-e spada \ Vcač reni?p e kvesture»
^.slo\rNkih v,
najbrž celo
Nkl0V6nske"-‘“i vaseh ni nit !lbovo . k€ sole, najb
iovoij
jatev
iig ^“ganja sloven-
^ ^akšm^ j dovolj bije l,'tikPa je 0j dejstev in res-^ Podganja >
Iremt g0r^k'h ulicah
>i K
Ste'
iisD * iPa Preko raz-Pad°v na Prešer
m pač več kot te_ ^
zapisnik in
jsij . ■ zakaj v dobro razu-
hNecV^>šanjaapltkS0."na;
fatu’ vse-
S r^,50 vnatar PolicIjski or-
asah v z a ni »n;,.
vH^ar ./N? blagajnik juda^i -- k“-*wi l°vari f omenjeno a ali l2v	ni	član
W dl 5s'lnega odboja ze zaradi tega
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - M. Cesar e Battisti 2 - Telefon 70
TRETJA RAZSTAVA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
LERA SPALNICA — IZDELEK KOPRSKEGA MIZARJA NA RAZSTAVI.
Šmarje
Prosvetno društvo
je na si/oj nastop lahko ponosno
Ob obletnici nacifašistične ofenzive, ko s° Šmarčanom požgali in posuli skoraj vso vas, je priredilo domače kultumo-prosvetno društvo »Branik« lepo prireditev, ki je razveselila vse udeležence.
Kljlub slabemu vremenu je bila divorama novega zadružnega dama polna, ne samo domačinov, ampak tudj okoličanov. Ljudstvo se je udeležilo tega nastopa tudi zato, ker je vedelo, da bo ta nastop, na katerega ao se pevci in igralci dobro pripravili, uspel. Starejšim vaščanom je vsekakor v pomos, če vidijo mladince in mladinke javno nastopati.
2e prve štiri partizanske pesmi so navzoče razveselile, da je odjeknilo od navdušenih aplavzov v prenatrpani dvorani. Razpoloženje se je pri vsaki pesmi še stopnjevalo, da so morali pevci nekatere znova zapeti. Tako smo Občutili tudi to pot, kako lepe in nepozabne so pesmi iz naše revolucije za osvoboditev. Istočasno so nam obudile spomine iz borbe, ki jih nj mogoče pozabiti, ko jle naše ljudstvo vstalo in se uprlo izkoriščevalcem.
Kot naslednja točka je sledila enodejanka !<Za odškodnino«. S to igro so pokazal] naši mladi igralci, da so tudi preprosti ljudje sposobni za oder. Glavno vlogo je imel tov. Brminij, ki je pokazal nadarjenost; izredno dobro je podal lik absolutističnega oblastnika starega režima, ki se je znašal nad ljudstvom. S svojim naravnim temperamentom je nastopil tov. Orlando, ki je bil skozi vso igro osrednja točka dejanja. Moramo tudi priznati, da se je uži vel v svojo vlogo, kar glede na njeno vsebino n; bilo lahko. Enako se je prilegala vloga tov. Emilija Hrovatina, ki je pogodil značaj starega kancelista Tudi on je bil ljubljenec tega večera, tako lepo je navzočim ugajala r.jegova igra.
Enako so bili na višini s svo jo igro tudi ostali sodelavci. Velik de; uapeha je pripisati okolnosti, da so igralci in igralke obvladali svoje vloge, da je
ter da so bili dobro maskirani. Tudi jezikovno so igralci in igralke zadovoljili v toliko, da So se držali izvirnega teksta, knjižne izgovarjave in da niso mešali narečja. Po končani enodejanki je domači pevski zbor odipei štiri narodne pesmi.
Posebno veselje so vzbudili pevski duetii, ki so jih odpeli Rafael Beržan in Silva Glavi-na ter Orlando in Milka. Dueti so zajeli tvarino deloma iz partizanskega in deloma vesele strani kmečkega življenja. Pevce j.e spremljal tov. Rafko na harmoniki in klavirju. Zlasti prv; duet, ki je zapel »Partizanko«, je naletel na veliko odobravanje od strani poslušalcev ter sta ga morala pevca dvakrat ponoviti.
Končno je zapel pevski zbor še nekaj borbenih in narodnih pesmi.
Upamo, da je s tem nastopom naše domače prosvetno društvo pričelo nekako svojo zimsko sezono.
V poročilu ob otvoritvi razstave smo med drugim omenili, da je Etnografski muzej v Ljubljani dal razstavi na razpolago nekaj gradiva, nabranega od članov Etnografske ekipe, ki so že lani in letos znanstveno raziskovali teren Istrskega okrožja. Lani nas 'je vodstvo ekipe presenetilo s samostojno, kolikor toliko obsežno in pregledno razstavo, ki jo je sprejelo naše ljudstvo z velikim zadoščenjem. Saj so si jo ogledali ne samo mestni ljudje iz Kopra in ostalih obalnih mest, ampak naši kmetje so prihajali na to razstavo na. lašč, da vidijo, če je res mogoče, da se javnost in znanost zanima za njihovo bomo življenje, za njihove domove in izreke, da vidijo tako rekoč same sebe. Na žalost, etnografska ekipa letos zaradi raznih težkoč ni organizirala podobne razstave.
V področje turizma spada nehote tudi propagiranje zlasiti etnografskih posebnosti zemlje in ljudstva, ki si jih turist želi ogledati. Moti se tisti, ki misli, da je turistu važno samo to, da se ugodno usede v hotel in ondi spi, j.e ter se kopa v morju, Se takšnih materialnih dobrot se človek kmalu naveliča. Kakor hitro spozna turist kraj, v katerem prebiva, ga vleče naprej v bližnje in daljne vasice, na vse strmine, da spozna kraje in ljudi, ki tam živijo. V še večji meri velja to za tistega, ki pride v naše kraje na večdnevno letovanje.
Zato je prav, da pokaženo ljudskim množicam — domačim in tujim — ravno ob podobnih manifestacijah, kot so razstave, srce in dušo to je domačega človeka, pa tudi zunanje lice, to je prirodne mikav. nosti in lepote novih krajev. Letošn-ja razstava je sicer V malem obsegu vendar vsebinsko izrazila in pokazala mnogo tudi v tem pogledu. Pred-
vsem je opozorila obiskovalce razstave, da so preučevanje in zaščita kulturne dediščine naših prednikov ena izmed glavnih nalog naše znanosti in tu. di pogoj za razvoj turizma.
Vsakdo,	ki pride v naše
okrožje iz severnejših krajev Slovenije,	kot iz Prekmurja,
Štajerske,	Dolenjske in Go-
renjske, opazi presenetljivo razliko v vsem, kar 0bdaja Življenje istrskega človeka. Zato občutj-jo tudi obiskovalci razstave, ko	gledajo fotografske
posnetke, ki kažejo prekrasno
v okviru ledna gospodarske razstave
DANES ». OKTOBRA
ob I Start kolesarske dirke za pokal iLa nostra lotta«
ob S Troboj v Domžale
lahki atletiki Istra - Trst.
ob 15 Krožne motorne dirke Koper - Semedela - Po-staja - Koper.
ob 20 Lilian Helman: ipiccole volpis (Teatro del po-polo • Reka).
'zaledje Kopra s pogledom čez vse vinske gorice, prepolne sadnega drevja in v nebo kipečih cipres tja doli do morskega zaliva med Izolo in Debelim ltom.
Po teh vasicah pa najdemo kulturno etnografske spomenike, ki so izraz nacionalne zavesti ljudstva našega okrožja. Razstava nam pokaže na primer glagolski napis ki je vzidan na zunanji desni strani vhoda v pokopališčni zid v Pučah.
Spreleti nas prijetno občut-
je, ko gledamo na fotografskih posnetkih, kako je to ljudstvo prilagodilo svoje hiše in sploh vse stavbinstvo naravnim pogojem. Tu tudi spoznamo, da je to in stoletna borba človeka z naravo izoblikovala pravo ljudsko arhitekturo, ki je ravno v naših istrskih vaseh tako svojstvena. Naj le brije burja, kamnitih kvadrov odnosno škrli in korcey na strehah ne bo tako zlepa premaknila. In kako je znal postaviti naš kmet svojo hišo: prav tako, da kaže burji hrbet in da ujame V zavetju prijetno sonce, kjer v zimi opravlja svoje domače delo. Ce dodamo k vsemu temu lepe pergole, stopnišča, dostikrat s škrlmi tlakovana dvorišča, neometana pročelja hiš, slikovite kuhinje s še bolj značilnimi dimniki, cerkvene stolpe, brajde in značajne poteze istrskih ljudi, ki so tako podobni Vipavcem in Bricem, toda vseeno tako izrazito svojstveni.
Dodajmo še narodne noše, plese, narodne pesmi in običaje in spoznamo zopet moč in dokaz nacionalne zavesti ter življenjske sile in ždavosti slovenskega in hrvatskega kmečkega delovnega ljudstva.
Našemu turizmu je treba še nadalje lepih jn udobnih cest, še več avtobusov, okrevališč in solidne ter točne postrežbe, pa bodo postali ti kraji ena največ privlačnih točk tujega človeka. Na tem cilju delajo organi naše ljudske oblasti brez prenehanja in če se obrnemo nazaj v preteklost samo teh par let, ki nas ločijo od končane vojne, jim moramo priznati, da so ravno za turizem žrtvovale zelo mnogo. Ce se ustavimo končno pri nalogah, ki si jih je v. tem pogledu postavil tudi naš gospodarski plan, potem lahko rečemo, da so tudi perspektive za bodočnost turizma izredno ugod. ne.
Seja okrožnega odbora SIAU za Istrsko okrožje
Na seji okrožnega odbora SIAU za Istrsko okrožje, ki je bila S. t. m., je okrožni odbor skleni), da bo izvedel volitve v vse osnovne in okrajne odbore SIAU.
Volitve bodo 10. decembra. Istočasno je okrožni odbor SIAU napovedal dvomesečno tekmovanje in poziva vse organizacije in vse člane SIAU, naj tekmujejo za izvršitev planskih objektov že pred rokom.
Vozni red avtobusov in parnikov na gospodarsko razstavo v Kopru
I. Avtobusna zveza z Divačo (vozijo 4 avtobusi).
ODHOD IZ KOPRAVDIVACO
0.20
5.00
12.00
15.00
17.00
ODHOD IZ DIVAČE V KOPER 3.15 9.10
15.00
18.00
22.00
II. Vozni red parnika «VIDA»
Odhod		Prihod
10.50	Sv. Nikolaj	
	Koper	11.00
23.00	Koper	
	Sv. Nikolaj	23.10
	Izola	23.40
	Piran	24.10
	Portorož	24.20
7.20	Piran	
	Izola	7.55
	Koper	8.30
III. Vozni red bark		
Odhod		Prihod
5.30	Portorož	
	Piran	5.40
	Izola	6.10
	Koper	6.50
9.00	Portorož	
	Piran	9.10
	Izola	9.40
	Koper	10.10
12.15	Koper	
	Izola	12.45
	Piran	13.20
13.30	Piran	
	Izola	14.00
	Koper	14.35
15.00	Koper	
	Izola	15.30
	Piran	16.10
18.00	Koper	
	Izola	18.30
	Piran	19.15
KMEČKA DELOVNA ZADRUGA NA KROGU
j vsi poooji
Potrebno je samo načrtno in požrtvovalno delo
Kmalu bo dve leti, odkar je bila ustanpvljenna kmečka delovna zadruga na Krogu, ki je po svoji gospodarski moči ena najpomembnejših v našem o-kraju odnosno okrožju, V tem kolektivu so združeni nekdanji koloni redovnikov, prejšnjih lastnikov, pa tudi nekaj kmetov iz Krožišča in Šempetra. Delovanje zadružnikov v teh dveh letih predvsem v začetku iri tudi sedaj ni sicer še pravilno uiejeno, toda, treba je prizrati, da so zadružniki v svojih naporih uspeli. Nekatere č'ane, ki so se svoječasno združili samo zato, da bi živeli na račun prvih zadružnikov ini ki niso imeli volje za složno, požrtvovalno delo, so ostali člani kmalu izključili.
Na svojih sestankih pretresajo zadružniki delo vsakega posameznika in na podlagi ugotovljenih podatkov slabe kritizirajo, dobre pa pohvalijo. V splošnem pa. bi morala zadruga na vsak način normirati vse celo in ustanoviti brigade, ki n«j bi za dosego še večjih u-spehov medsebojno vedno tekmovale. Kljub temu, da se za-dr agar ji na Krogu mnogo trudijo. nimajo še pravilno organiziranega dela in tako prejema vsakdo od njih dohodke od opravljenih delovnih ur namesto od resnično napravljenega dela. V zadrugi bi bilo treba u-vesti tudi nagrade za najboljše člane, kar bi vzbudilo večjo živahnost pri delu.
Nedvomno se bodo morali zadrugarji, če bodo hoteli posestvo pravilno urediti, oprijeti dela z dobro voljo. Drugače pa ima posestvo na Krogu zelo u-godne pogoje za namakanje, dalje za gojenje trt; tud; za paštnanje ali rigolanje ie pripravna zlasti zemlja, ki je sedaj malo rodovitna, kjer bi pa lahko nasadili več sto oljčnih sadik, ki bi v nekaj letih, ob pravilni negi, dajale že obile sadove. Izkoristiti je treba naj-
manjši košček zemlje, sposobne za nasade oljke; to bi bilo tudi ugodneje, kakor če bi napravili nove sadne nasade.
Enako ima zadruga na Krogu za sajenje zelenjave pas zemlje pri reki Roji. Ta pas se razteza od Podsel do mostu pri Lonzanu. Eri vsem meri ta kompleks več desetin hektarjev- Zemljišče bi bilo potrebno namakati. Leitos so imeli na tej zemlji žito in koruzo ter 2 ha zelenjave. Za pridelano zelenjavo so kljub suši prejeli nad 100.000 din. Ce pa bi bila ta zemlja namakana, bi prav gotovo dala 3 ali ie večkrat toliko dohodka. Kakor hitro bodo zadrugarji pravilno uredili ta del zemljišča z zelenjavo in povrtnino, bo dajal več zelenjave kakor do sedaj vsa dolina Rokave. Naloga zadrugarjev naj bo ta, da zainteresirajo pristojne organe ljudske oblasti za nakup teh sesalk, s pomočjo katerih bodo potem na Krogu namakali skoro vse zemljišče.
Enako važno je tudi, da zelo dobro uspeva tukaj trta. Člani zadruge predvidevajo, da bi pridobili 20.000 trt, če bi preorali ta kompleks s traktorje!« za vinograd.
Omeniti moramo še, da ima posestvo na Krogu odlične njive na Manij išču, kjer je okrog in okrog voda, kar je zopet h-godno za namakanje. Tudi Pod-lonzančani imajo njive, y bližini katerih je polno izvirkov. Vse to bi morali zadrugarji pravilno izkoristiti, s čemer bi dvignili svoje dohodke, skupnost pa bi imela več živeža za prehrano.
Končno ima zadruga ob solinah v Sečjolah velik kompleks zemlje in bi Se dala bolje izkoristiti z deteljo, ki bi jo kosili 5 do 8 krat letno. To bi dajalo gotovo 10 krat več ir, boljše krme za živino ter bi ustvarilo istočasno dobro podlago za dvig živinoreje.
Istrski sadjarji so morali v času, ko so se borili za svoj obstoj, prodajati svoje pridelke ramo za to, da so lahko plačali davke in da jih takratni izkoriščevalci niso pregnali z njihove grude. Takrat so sadno drevje čistili, škropili in negovali, da jim je redno in bogato rodilo ter dalo tudi čim lepii pridelek. Zadnja leta se je ta navada istrskih sadjarjev precej opustila. Zaradi tega sadjarstvo iz leta v leto propada.
Odkod ta pojav? Starejši nasadi so se izrodili in zaradi slabe oskrbe se je veliko dreves posušilo. Se več pa je takšnih dreves, ki životarijo in dajejo kakovostno slab in podpovprečen pridelek. Obnova nasadov se je v zadnjem času zaradi pomanjkanja sadnega naraščaja slabo izvajala; in še ta ni bila načrtna, temveč individualna.
Zato je treba, da pripomoremo dvigu našega sadjarstva. To
bomo dosegli, če bomo obstoječe sadne nasade temeljito čisti-_ , — . li. gnojili, redno škropili ter ta-blla Jgra tudi dobro režirana ko zatirali sadne škodljivce in
bolezni. Vsak sadjar mora vedeti, da je sadno drevo večletna žlahtna rastlina, ki jo moramo kot ostale kulturne rastline negovati. To mora biti prva skrb vsakega sadjarja. Mnogo pa je sadjarjev, ki tega dela ne opravljajo in njihovo sadno drevje kaže znake zaostalosti.
Zaradi gospodarske važnosti sadjarstva je ljudska oblast postavila y svoj letni plan nalogo, da mora povečati sadjarstvo, zlasti pa dvigniti kakovost pridelka. V ta namen je bila lani izdana odredba o obveznem čiščenju in rednem zimskem ter zgodnjem pomladanskem škropljenju sadnega drevja. Gospodarski načrt predvideva dvig in obnovo sadjarstva.
Po odredbi in v našem lastnem interesu je nujno, da pričnemo brez oklevanja temeljito čiščenje dreves. Trud, ki ga bojno vložili pri negi sadovnjakov, nam bo drevo bogato povrnilo. S strguljami treba ostrgati vsa debla iri debelejše veje in odstraniti staro lubje in lišaje ter mah. S tem bomo odikrili in uni-
ZA KMETOVALCE
Bliža se čas čiščenja
in škropljenja sadnega drevja
čili sadne škodljivce kot zavijače, cvetožere, zimskega pedi-ca. Krono drevesa je treba razredčiti, odstraniti vse veje, ki delajo krono pregosto. Odstraniti je treba tudi tiste veje, ki se medseboj križajo, drgnejo ali ’<j so napadeni od raka, dalje veje, ki sq suhe, nasušene ali drugače pokvarjene. Lep in pravilno razvit pridelek dajo le tista drevesa, ki imajo dovolj redke in zračne krone.
Veje odrezujemo z drevesnimi žagicami. Pri žaganju vej moramo paziti, da se veja ne odtrga — začesne, da ne bi nastala rana. Zato nažagajmo tik debla. Napačno bi bilo, če bi odrezali preblizu, ker bi s tem rano povečali; in ravno tako bi
bilo napačno, če bi rezali predaleč od debla. Ko vejo odrežemo, moramo rano zgladiti z vrtnarskim ali cepilnim nožem in večje rane moramo zamazati s cepilnim voskom ali drevesnim karbolinejem. Veje zamažemo zaraditega, da prepre čimo razkrajanje lesa, ki po vzroča votlost debel. Tudi vod nje poganjke - roparje in koreninske izrastke moramo odstra niti.
Drevesa, ki so zaradi močne rodovitnosti zaostala y rasti ir zastarela, pa bi se ob pravilni negi še opomogla, lahko pomladimo. Za pomlajenje so hvaležna drevesa hrušk, češpelj, sliv, jablan in tudi breskev. Pomlajeno drevo se v nekaj letih
opomore in nam začne redno in bogato roditi. Priporočljivo je, da taka drevesa tudi dobro pognojimo, da se lažje opomorejo in prenesejo to drevesno operacijo. Drevesa, ki so iz katerih koli vzrokov toliko propadla, da se jih ne splača čistiti in pomladiti, izkopljemo in odstranimo. Močno propadla in zastarela drevesa so pravo gnezdišče za razne škodljivce in bolezni ter jih že zaradi tega ne smemo držati v sadovnjaku.
Ko smo izvršili vsa ta dela pričnemo s škropljenjem. Vedeti moramo, da je treba pred škropljenjem drevo dobro očistiti, ker bj bilo škropljenje drugače površno in bi ne imelo zaželenega učinka.
V zimskem in spomladanskem času škropimo sadno drevje zlasti z drevesnimi karbolineji, med katere spada tudi «durla».
5 temi sredstvi škropimo v času, ko drevo ne poganja in nima zelenih delov. Uporabljati moramo močnejše koncentracije, in sicer za jablane in hruške
6 odst. (to je 8 kg na 94 litrov vode); za češnje, slive in češplje vzamemo 5 odst., za breskve in marelice samo 4 odst. raztopino.
Za drevesne karbolineje so breskve in marelice precej občutljive. Spomladi je nevarno, da bi osmodili oziroma uničili pridelek. Zato škropimo spomladi breskve z 1 do 1,5 dost raztopino modre galice.
Priprava škropiva karboline-jev je enostavna. Posodo, v katero hočemo napraviti škropivo, napolnimo z vodo, za isto količino vode odtehtamo «durlo» in jo y tenkem curku vlivamo v vodo. Pri tem tekočino dobro mešamo.
Škropimo s sadnimi ali vinogradniškimi škropilnicami manj-
še oblike. Visoka in srednja debela drevesa pa škropimo a sadnimi škropilnicami. Škropiti je najbolje v mirnem in oblačnem vremenu. V vetrovnih dneh veter škropivo preveč odnaša in nosi tudi po delavcih. Zato je treba imeti pri škropljenju posebne obleke, oči in tudi obraz pa zavarovan, ker jedka tekočina kvarno vpliva na kožne stanice in povzroča tudi obolenje kože.
Poškropiti je treba najmanjši del sadnega drevesa, kajti le tako bomo zanesljivo uničili ves mrčes na drevesu. Drevo moramo dobesedno umiti. Površno opravljeno delo se maščuje, ker se škodljivci kljub temu naprej razvijejo. Poleg tega pa je važno še to, da je treba delo izvršiti množično, da sleherni gospodar temeljito poškropi svoje sadno drevje.
Letošnja akcija čiščenja in škropljenja sadnega drevja naj zadosti odredbi, ki jo je izdala ljudska oblast, S tem bomo koristili sebi, ker bomo dobili večji in boljši pridelek, kakor tudi splošnosti.
TRST-P.ua S. Giotannid-HI.
=F^Telefon 25075=
V a san
OB IO-LETIICI ^ l/lvfo&c s n f» o htai*l[ trnu - tlttuv!) pa cvetoča dežela j koroškega plebiscita
Desetega oktobra tega leta bo trideset let odkar je bil diktiran koroškim Slovencem plebiscit, ki jim je prepredi združitev z ostalimi Slovenci v skupni domovini.
Znani so neizpodbitni razlogi zaradi katerih koroški Slovenci, z njimi pa slovenski in jugoslovanski narodi nikdar niso priznali tega plebiscita kot veljavnega akta, ki bi naj dokontno odločal državno pripadnost Slovenske Koroške■ Koroški Slovenci so bili stoletja pod-vrženi sistematičnemu raznarodovanju in ekonomske, mu pritisku, ki je dobival posebno v desetletjih ob prelomu dvajsetega stoletja vedno ostrejSe in brutalnej-Se oblike. Zato je bil plebiscit kot od velesil po prvi svetovni vojni diktirana oblika izralanja iljudske volje» dejansko le sankcioniranje nasilja avstrijske burloazije nad slovenskim narodom, akt, s katerim so hoteli veliki potvoriti voljo in hotenje malega naroda. Slovenci zato nismo nikdar priznali takega plebiscita kot primerno sredstvo za reševanje dr Savne pripadnosti Slovenske Koroike in ga smatramo kot akt, ki je začasno realiziral nasilno raznarodovanje koroških Slovencev in dopustil avstrijski burioaziji, da izkori-sti veliko ekonomsko, socialno in politično-upravno premoč, ki si jo je pridobila z dolgoletnim zatiranjem slovenskega ljudstva na Koroškem-
Svojo iTvljenjsko silo in voljo po svobodnem življenju so koroški Slovenci dokumentirali pred vsem svetom s svojo borbo za nacionalne pravice v seniermen ski Avstriji, posebno pa Se v veličastni narodnoosvobodilni borbi proti nacifaSiz-mu, ko so se kot edini na teritoriju Avstrije oboroženo uprli fašizmu in se vključili v enotno borbo vseh jugoslovanskih narodov za nacionalno in socialno osvoboditev. 'Upravičeno so ko. roški Slovenci pričakovali, da bodo velike sile priznale ob zmagovitem koncu druge svetovne vojne ta njihov krvavi plebiscit kot izraz dejanskega hotenja slovenskega ljudstva na Koroškem, ki je enkrat za vselej pometel s falzlfikatom iz leta 1920.
Vendar so bili koroški Slovenci tudi tokrat izigrani-Postali so drobi: v borbi za interesne sfere velesil, v Parizu so jih zamenjali za nafto in dolarje. Dejstvo, da je pri tej kuptijt sodelovala tudi Sovjetska zveza, je dokaj opogumilo avstrijske so-viniste in njihove organizirane skupine, ki so Se doslej vsako leto prav ob obletnici 10. oktobra pojačevali svoj hrup in netenje šovinistične nestrpnosti na Koroškem.
Deseti oktober je bil v preteklih letih na Koroškem vedno nekak iveliki dan* avstrijskih reakcionarnih skupin in Šovinistov. To je bil dan, ko so razni Šovinistični *Heimatbundi», eSchulver-einh, *Stidmarke» in podobne profaSistiCne organizacije proslavljale tzmago v nemški noči» kot so imeno vali koroški plebiscit in
umetno razpihovale mrinjo proti vsemu slovenskemu na Koroškem- Na ta način so gojile in negovale nacizem, ki je pognal ravno na teh s Šovinistično mrinjo zasejanih tleh močne korenine. Z vcepljanjem mrinje do koroških Slovencev in ščuva-njem proti njihovim najosnovnejšim nacionalnim pravicam so vzgajali vrste sovinistov-reakcionarjev, ki se niso strašili nikakršne akcije tudi proti avstrijskemu delavskemu gibanju in njegovi borbi za interese avstrijskega delovnega ljudstva. Vzgojeni v Šovinistični mržnji do koroških Slovencev so nujno morali postati tudi sovražniki demokratičnih množic avstrijskega ljudstva- To dejstvo je nedvomno potrdila polpretekla doba.
Prav zato bi lahko pričakovali, da so te izkušnje avstrijskim ljudem odprle oči, da bi videli, kam vodi šovinistična gonja proti koroškim Slovencem in komu služi. Vendar kaže praksa, ki se je poslužujejo te dni na Koroškem, da temu m tako- Zopet odpirajo stare registre le toliko obrablje-
nih šovinističnih fraz, napovedujejo vrsto prireditev, shodov in podobnih akcij, kj naj proslavljajo 30-letnico koroškega plebiscita. Jasno je, da bo vse to nova izpod-buda koroškim šovinistom v njihovi borbi proti upravičenim zahtevam koroških Slovencev, na drugi strani pa akcija proti demokratič. nemu gibanju avstrijskega delovnega ljudstva.- Zato lahko ugotovimo, da bi bila dolžnost avstrijskih demokratičnih množic, da v lastnem interesu nastopijo skupno s koroškimi Sloven. ci proti razpihovanju šovinistične mržnje■ Stopnja zrelosti avstrijskih ljudskih množic se bo videla po tem, koliko bodo tudi oni obsodili take šovinistične ekcese. Brez dvoma je to za avstrijske ljudske množice ena bistvenih nalog, ki se ji ne morejo izogniti.
Končno je to glavni pogoj za ustvaritev resnično dobrih sosedskih odnošajev med Jugoslavijo in Avstrijo ker služi razpihovanje šovinistične mržnje do koroških Slovencev le ustvarjanju novih napetosti v tem delu sveta-
o
rs
O
''il!llllllllll!ll!ll||lllll|l!l||||||l||i||||||||!lll||l|!ll||llll!!llllllllllllllllll!llllllllllll|ltl|||||||||||||||l!lll|ll|llllllllllllll!IIIIIIIIllilllllllllllll|l|llimilllllllil!lllllllllllllllllllllll|lllllllllllll!lllllllll>
Morača, Bojana, Drim, Pri-njača o njihovi uničevalni moči je Njegoš v Gorskem vencu takole napisal:
«Takšne struge, kot jim je potrebna, naše reke nimajo nikoder, le poglejte, ko nam te pošasti, zemljo vso pustošijo nemilo».
Ukrotiti reke, -napraviti plodno zemljo, ki jo zaradi njihove neukročeno«ti jezero preplavlja, to je vroča želja vsakega Črnogorca, pa tudi vsakega Jugoslovana. Ko bo spremenjena v resničnost, bodo vsi jugoslovanski narodi občutili gospodarski napredek, ki bo iz tega izhajal. Na mastnih tleh, ki so skoraj sam humus, bodo lahko žito trikrat letno sejali. Na 7000 ha bo rastel bombaž.
Se isti večer sva se z Nado Milutinovičevo -poslovili. Odšla je k rojakom v svoje Pipere,
Jaz pa sem naslednje jutro sama nadaljevala pot proti Cetinju. Cesta iz Titograda v. Cetinje se pri mestecu Reka Cr-nojevica začne vzpenjati v breg.
Ne tako drzno in bolestno kot pod Durmitor, skoraj nekako tako, kot bi se vila po našem Krasu. Na črnogorskem Krasu pa je v primeru z našim le ma-
CRNOGORCI PLEŠEJO SVOJ
lo zelenja in ograd. Skalovje se nekam pošastno grmadi. Za zadnjim ovinkom se ti iznenada prikaže Cetinje in cesta se prične spuščati p dolino. Dolina. je zajeta med gore, med kamenje in je velika le toliko, da se je na njej lahko razvilo središče nekdanje črnogorske kne-evlne in pozneje kraljevine. Rekli so mi: «Na Cetinju boste šele spoznali tisto pravo Črno goro«. In res se mi je zdelo, kot da mi govori slednji ka-
men, slednja zgradba in spomenik: <cTu je prava Črna bora, tu je zibelka črnogorske slave in svobode».
Cetinje je zelo lepo mesto. Njegovo življenje se v. glavnem odigrava na široki asfaltirani Njeguševi ulici, kjer je med Učnimi hišami meščanov polno monumentalnih palač, ki te spominjajo na, tisto Črno goro iz preteklega stoletja. V sanatoriju za pljučno bolne sem poiskala svojega dobrega znanca,
DANES V KOPRU V CAST GOSPODARSKE RAZSTAVE
Kolesarska dirka, lahkoatletski troboj	in	motociklisti
Ze K včerajšnji številki smo na široko pisali o zaključnem dnevu ((Športnega tedna« v čast III. gospodarske razstave v Kopru.
Omenili smo že, da bo zjutraj s startom ob 8 velika kolesarska dirka za II. pokal lista «La Nostra Lotta«. Sodelujejo naši najboljši kolesarji Fontanot, Coretti, Javornik, Sclaijsero, Sellier, Della Santa in drugi. Borba bo izredno ostra in ne bomo prav nič presenečeni, če bo Fcntanot prvi privozil na cilj y Kopru.
Lahkoatletski troboj
Trst - Železničar - Domžale
Za ta lahkoatletski nastop vlada v Kopru in Piranu posebno zanimanje. Piran bo poslal svoje najboljše atlete, ki bodo tako sestavljali skupno 8 tržaškimi nato reprezentanco. Prav zaradi tega vlada prav izredno zanimanje tudi v Piranu, ker pričakujejo tamkajšnji ljubitelji lahkoatletike, da bodo dosegli več odličnih rezultatov, posebno pa pričakujejo izboljšanje Zettovega rezultata Y skoku v daljino.
Težko ie izreči prognozo, kajti vse tri ekipe so si po vrednosti precej enake. Vsekakor pričakujejo, da jih bo tržaška reprezentanca presenetila in — zmagala.
Ta troboj pa je do sedaj največja prireditev v tej panogi
pri nas, saj sodeluje na tej mednarodni lahkoatletski tekmi Čez 100 atletov, kar pomeni, da bodo borbe ostre in da bo zanimivo slediti poteku tekmovanja.
Troboj se bo začel ob 9 na koprskem stadionu «Prvi maj« g sledečim sporedom:
Tek na 110 m zapreke, tek na 100 m, tek na 400 m, tek na 800 m, tek na 3000 m, štafeta 4 x 100 m, akok v višino in daljino ter končno meti krogle, diska in kopja.
ZDTV je y ta namen dala na razpolago zmagovalnemu moštvu krasen pokal.
Motociklistične dirke
Ob 15 bedo okoli Semedele začeli brneti motorji. Najboljši dirkači sq se prijavili ip verjetno bo na tej krožni dirki veliko razburljivih trenutkov, ki jih' vidimo samo na motociklističnih dirkah, kajti prav tu morajo tekmovalci pozabiti nase in misliti samo na motor in
čas. Skratka jih ponekod imenujejo »preziral oi smrti« in to predvsem upravičeno. Kdor je že prisostvoval krožnim dirkam, ve, kakšan vtis nam naredijo in pustijo ti motociklisti. Prav gotovo bo danes v Kopru ogromna množica prisostvovala tej nenavadni in pri nas skoraj redki prireditvi, saj bodo sodelovali tudi naj boljši jugoslovanski motociklisti, ki slovijo ne samo v svoji domovini, temveč tudi izven njenih meja.
DANES NA DUNAJU Jugoslavija - Avstrija
V Zagrebu bosta igrali B - reprezentanci Jugoslavije in Avstrije
Avstrijska športna javnost ni zadovoljna s sestavo reprezentance
Zadnja seja Avstrijske nogometne zveze je bila izredno zanimiva. Športna javnost je komaj čakala, da izve imena reprezentantov. ki se bodo v nedeljo borili z izbranimi nogometaši Jugoslarije. Zvezni kapetan Walter JVau.sch je izbral najboljše.
Na Dunaju bodo igrali: See-mann (Rapid), Roeckl (Wiener-sportklub). Happel (Rapid), Hanappi (Rapid), Ocivirk (Austria), Zuial (Walcker), Mel-
chior l (Austria), Decker (Wtena), Wagner (Vfaekpr). Stoja-spal (Austria), Aurednigg (Au-tria); za rezerve so določeni: vraiarr Pelikan (Wacker), branilec Stots (Wien), krilec Gern-hardt (Rapid) in napadalec Hu-ber (Austria).
B - reprezentanca Avstrije Pa bo igrala v Zagrebu v tejle postavi; Schmidt (Wienersport-klub) Paumza (Wacker), smut-ny (vfienersportklub), Brinek (Waoker), Mertl (Rapid), Go-lobitz (Rapid), Koerner 1 (Rapid) Rueggler (Rapid) Dienst f Rapid j, 'Habitzl (Admira), Koerner II (Rapid); rezerve so: Engelmager (Vfiena), Kovoanz (Austria), Linz (Wien) in po-kaun (Vlacker).
Se nikdar v zgodovini sestavljanja avstrijske državne nogometne reprezentance ni bilo toliko nasprotovanja v športni javnosti in časopisih kakor tokrat. V. skoraj vseh dunajskih Časopisih so mnenja, da reprezentance niso dobro sestavljene posebno Pa kritizirajo napad A- reprezentance, v katerem ni nobenega napadalca Raplda. Kakor je znano, je napadalni kvintet Rapida v zadnjih treh tekmah dosegel 28 golov (Z Au-strio 7:5. s Sturmom 12:1 in z Wieno 9:0). Komentatorji pravijo. da je napadalna petorica Raplda najboljša napadalna vrsta v Avstriji. Menijo, da bi bilo pametno postoriti kompletno moštvo Rapida za tekmo na Dunaju ali t> Zagrebu. Pravijo tudi, da »o z razdelitvijo igralcev Rapida sestavljala reprezentanc oslabili obe moštvi.
Za tekmo na Dunaju vlada po vsej Avstriji izredno zanimanje. Vse stopnice (70.000) so bile razprodane že v začetku tega tedna. V petek sta pripotovala na Dunaj kot gosta Avstrijske nogometne zveze predsednik in generalni sekretar Angleške nogometne federacije. Cilj njihovega obiska je. videti jugoslovanske nogometaše pred gostovanjem V Londonu.
Tudi jugoslovanski nogometni voditelji so sestavili obe reprezentanci, od katerih Pa B-re-prezentanca Jugoslavije še ni definitivna. Na Dunaju bodo Jugoslavijo zastopali: Mrkušič, Horvat. Stankovič, Čajkovski 1, Jovanovič. Djajič, Valok, Mitič. Bobek, Vukas, Herceg; rezerve so- Beara Colič, Zivanovič in Spajič.
Pred odhodom na Dunaj je državna reprezentanca FLRJ igrala trening tekmo z beograjskim Milicionerjem in 0a po 30
minutni igri premagala s 3:1. Gole so dosegli: Zivanovič, Mitič in Bobek.
Komisija je določila tudi B-reprezentanco Jugoslavije, tej bo nastopila v nedeljo v Zagrebu najbrž v. tejle postavi: Šoštarič, Filipovič. Broketa, D raco Horvat, PukšeC, Milovanov, Palfi, Strnad, Rupnik Tomaše-vič, Željko. Čajkovski, Zčbec (Mihajlovič).
Med mnogimi pripravami B nogometne reprezentance je bila odigrana v Zagrebu zadnja trening tekma, pred nedeljskim srečanjem z avstrijsko reprezentanco. Nasprotnik jugoslovanskega reprezentativnega moštva je bila zagrebška reprezentanca. Tekma se je končala z rezultatom 3:3 (2:1).
Gole za B-reprezentanco so dosegli Rupnik 2 in Čajkovski 1, za Zagreb pa Režek, Kirm in Bobek ll.
Na pejkori trening tekmi med A-reprezentanco Avstrije in kombiniranim moštvom Austrie je A- reprezentanca zmagala z rezultatom 9:2. Včerajšnja «Ar-beiter Zeitung« poudarja, da se še vedno opaža pornnnjkan tehnike ter poudarja, da je Sto-jaspal zaviral podajanje žog in da igralci niso znali podajati žogo na daljavo.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
Danes ob ti i stadionu mi S«. Savi
Triesdna - Torino
Trieatina se bo ponovno pokazala svojemu občinstvu. Danes bo prišla na igrišče sicer z nekoliko spremenjeno napadalno vrsto, ki pa bo vsaj po našem mnenju bolj odločna in tehnično boljša kot po navada. To pa predvsem zaradi ponovnega nastopa Ispira, ki bo verjetno zavzel mesto bolnega Cic-carelii-ja. Vprašanje je še, če bo lahko igral Boscolo, in vsi upajo, da bo ta odlični igralec danes popoldne na igrišču.
Ostali igralci bodo vsi na svojem borbenem mestu z Nu. ciarijem V vratih. Sessa, Zoran, Begni, Grosso in Giannini bodo gotovo na svojih stalnih mestih. Le napad bo, kakor smo že omenili, nekoliko spremenjen. Ce Bosoolo ne bo mogel igrati, ga bo nadomestil mladi, toda hitri in dobri krilec Man-tiglia, ki «e je posebno izkazal v treningih.
Torino bo prišel na igrišče v popolni postavi in najbolj nevaren mož napada je vsekakor Argentinec Santos, ki ne varčuje s streli na gol. Vsekakor bo morala obramba Z Nuciari-jem na čelu paziti, da jih ne bo Torino presenetil.
Ostale tekme italijanskega nogometnega prvenstva so sledeče: Atalanta-Sampdoria; Ge-r.oa-Eiorentina; Inter-Napoli; Juventus-Roma; Lazio-Udinese; Lucchese-Bologna; Noyara-Co-mo; Eadova-Pro Eatria; Raler-mo-Milan,
NARODNI PLES
ki je zdaj tam. upravnik. Dolga vrsta bolnikov ga je čakala. Končno je le našel toliko časa, da se je pogovoril z menoj in mi razkazal sanatorij. Zdel se mi je veliko gradilišče kot vsa Crna gora. Palača je bila svoj čas italijansko predstavništvo. Trenutno je bilo v njej polno mizarjev in zidarjev, ki so jo povečavah in preurejali. Znanec mi je v nasmehu rekel, da bi morali priti nekaj mesecev pozneje, ali drugo leto, sicer pa ga moj obisk ni prav nič motil. Obljubil mi je njihov, jeep, da se popeljem vsaj do Ivanovih korit pod Lovčenom, če se že na vrh ne bom mogla piovzpeti-Lepote Cetinja so se zdaj odpirale pred menoj. Naletela sem na nekega, dobrega tovariša, ki se mi je ponudil, da mi jih razkaže. Zdaj, ko ni bilo ob meni več Črnogorke Nade, sem se te1 ponudbe razveselila iz vsega srca. Odšla sva s samostan sv. Petra, okoli katerega se }e pričelo razvijati Cetinje šele v zadnjih desetletjih preteklega stoletja. Se leta 1870 je bilo razen samostana in Njegoševe Biljarde — črnogorskega parlamenta. — samo 8 hiš. Pravoslavni duhovnik nam je razkazoval zlate ikonostase, mitre in oblačila vladike Danila, Save, Vasilija, Petra I in Petra Petroviča Njegoša- Vši ti vladike so združevali cerkveno in posvetno oblast, ki se je pričela šele pozneje deliti. Samostan ima bogato knjižnico. V njem je evangelij, tiskan 1493 leta. To je najstarejša knjiga na Balkanu, tiskana v tiskarni Obod. ki je bila prva srbska tiskarna. Nad samostanom se prične vzpenjati hrib Orlov krš. Iz njega Se ti odpira razgled po vsem Cetinju. Na vrhu je mavzolej vladike Danila, gospodarja Orne gore in prvega vladike iz družine Petrovičev. Vladika Danilo je glavna osebnost v Gorskem vencu. Poosebljenje Njegoša samega, njegovih misli in nazorov o svobodi in življenju.
V isti smeri kot Orlov krš je Džinovp brdo, hrib, pod katerim so Nemci streljali talce. Davna in bližnja preteklost se srečujeta in si podajata roke preko ljudi, ki jim je bila svoboda vse. V Crni čel množični upor proti okupatorju 1941 leta. 12. julija je Crna gora razglasila svojo vlado, 13. julija so po vsej deželi obračunali z italijansko okupacijsko vojsko. Navsezgodaj zjutraj so Črnogorci obkrožili vojašnice in predlagali vojski, naj se vda. Od tedaj dalje je trajal boj Z. okupatorjem, ki je pustošil povsod in tudi po Cetinju.
bolel odstopil
IX. KOLO Pilnik — dr. T»rtakowre remi Rellstab - Pfeiffer remi Matanovlč . Ptrc 1:0 Ivkov - Vidmar prekinjeno Milič - Puc prekinjeno OKeUy - KostiC prekinjeno Fudcrer - Najdorf prekinjeno Rezultati prekinjenih partij: Vidmar - Najdorf 1:0, Ivkov-Vidmar 1:0, Stolz-Pilnik remi. dr. Tartakovver-Matanovič 0:1, Pirc-Rellstab remi, Pfelffer-Mt-lič remi, 0’Kelly-Kostič remi, Kostič-Ivkov 1:0, KostiČ-Vidmar 0:1, 0'Kelly-Pfeiffer remi.
STANJE PO IX. KOLU: Najdorf 5 in pol (iz 8 partij), Fu-derer in Pilnik 5 in pol (iz 8), Pfeiffer 5 (iz 9), 0’Kelly 4 in pol (iz 8), Ivkov 4 in pol (Iz 9), Rellstab in Stolz 4 (iz 8), Kostič In Pirc 4 in pol (Iz 9), Matanovič in Vidmar 3 in pol (iz 8). Puc in dr. Tartakower 3 in pol (iz 9), Milič 3 (iz 8).
(Nadaljevanje sledi) MARA SAMSA
ČRNOGOREC IN ČRNOGORKA V SLIKOVITIH nOSAH
IZDELUJE PO NAJ-NIŽJIH CENAH IN NAJ SOLIDNEJE MIZARSKA DELAVNICA
Pupis Krnil
TRST UL. TORRICELLI, št. 6. :: Tudi na obroke ::
Krojaška
delavnica
TRST - Ul. Valdirlvo 35
Izdeluje moške obleke ženske plašče. Obrača U popravlja po izredno n kih cer.ah.
PIUIIU
izdeluje ženske obleke, Jop1 ter otroške oblekice po M«111® cenah. Naslov na upravi Ib Ul. sv. Frančiška 2M-
Krznarstvo
T R S r
Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18
fiu (dačiiu
IH MII, lili.
Oglejte si j dobite po konkurenčnih cenah brezobvezno v Jrstu ]J1. VdSCiri Št. 6
KRZNARSTVO
TRIESTINA"
Velika, izbira r-vjmodern ših modelov vseh VT kor tudi domačih ih zemskih krzen po cenah - Strokovna
Kupujemo surove kože vseh vrst
Oglejte si zalogo brezol,vH°
Dospela nam je bogata pošiljka jesenskih ženskih in moških čevljev
TRST, Ule
MEHANIČNA
DELAVNICA
jenr
T R S T
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje strešne žlebove, odto ^ cevi ter instalira vodo in P
gradbenik
SPREJEMA VSAKOVHSTNA GRADBENA UE^‘ OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPKEjE TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. »v. *rani
%»BO%DltAVSIlK
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, in plastiki. - največja garaD' Sprejema od 10 do 12 in (Govori slovenski)
TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal
rfDNISTVO: ULICA MONTECCHI št. 6, III. nad. — Telefon štev. »3-IM ln »4-431. — Poštni predal 503. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA 20. Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-’ upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. —< Tiska Tržaški tiskarski savod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-IL, Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlstt 30ia-I, Tel. 70.
. . «0, m«***11* mit*
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dtn> FLRJ: izvoo » ttntyeS* Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zaiožulšt«o tržaškega tiska, Trst 11.5374. “t Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnOWpgO.^' * Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račuv pri Komunali/l banki v Ljubljani 6-1-90603-7. «*- Izdaja Založništvo tržaškega tiska