SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jedaa mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ia jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Pcsamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inzerate) viprejema upravniStvo in ekspedlelja; v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi *e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. £itev. 282. V Ljubljani, v soboto 7. decembra 1895. Letnik XXIII. Kdo je prijatelj delavcev? Ta teden, dne 1. dec. 'je prinesel soc. demokratični .Delavec" v svoji 27. številki pod naslovom .Kljun osrečevalec slovenskega naroda" iz proračunskega odseka v državnem zboru to-le poročilo: .Bila je debata o povišanju plač v o. kr. tobačnih tovarnah, pri kateri se je .ljudski zastopnik" Kljun naslednje izrazil: „ Plače v tobačnih tovarnah se morajo vedno ravnati po plačah dotične dežele ali okraja, ker bi delavci radi dobrih plač le silili v tobačne tovarne in drugim obrtom, posebno pa poljedelstvu primanjkovalo delavnih močij. — V Ljubljani se je celo vložila prošnja na deželni zbor, da so mora od vlade zahtevati, da se ne vsprejemajo delavci iz ljubljanske okolice v tobačno tovarno." .Delavec" seveda temu poročilu priklada svoje socijalistične zabavljice, — surovo kot vselej. Dne 3. decembra je pricapljal za .Delavcem" — .Slovenski Narod". Opozarjamo, da je bila seja proračunskega odseka, v kateri je poročal poslanec Klun, že dne 13. novembra in .Slovenski Narod" je še-le dne 3. decembra prišel na to. Kar brž je porabil .Delavčevo" notico in jo po svoje prikrojil pod naslovom .Klun — prijatelj delavcev". V nji piše tako-le: .Naša katoliška stranka kaj rada naglaša svojo prijateljstvo za delavce. Seveda, kdor pazno zasleduje njeno delovanje, pač ve, da ni veliko resnice na tej prijaznosti. Najbolje je pokazal te dni nje vodja gospod kanonik Klun. Ko je bila v proračunskem odseku razprava o tobačnih tovarnah, so nekateri poslanci tudi omenili potrebo, da se zboljšajo plače delavkam v teh tovarnah. Temu se pa ni uprl nikdo drugi, kakor vodja katoliške stranke kranjske gosp. Klun, češ, da bodo potem vsa dekleta drla v tovarne, če bodo bolje plačane, in ne bodo mogli drugi dobiti dekel in delavk. Omeniti pa moramo, da je strah gospoda Kluna popolnoma neopravičen, kajti število v tobačnih tovarnah je omejeno in bi se jih z zvišanjem plače tudi nič ne zvišalo. Tobačne delavke, ki so pri katoliškem društvu delavk, naj bi to stvar dobro premislile, da bi vedele, kakšni njih prijatelji so gopodje, ki navadno toliko govore o svoji skrbi in naklonjenosti delavskemu stanu." To je vzbudilo po pravici grozno razburjenost mej delavci in delavkami v tobačni tvornici. Ubogi delavci, družinski očetje, ki po težkem deset-urnem delu zaslužijo — 75 kr. na dan, so morali čutiti očitanje, da so njihove plače predobre, kot najgorjo zaušnico na bledo, upalo lice in delavke, ki vsled akordnega dela napenjajo svoje sile pri delu večkrat nečloveško, da si zaslužijo nekaj goldinarjev na teden, morajo vskipeti, če jim kedo še te krajcarje oponaša. Za Ljubljano je gotovo, da moški dninarji niso, razven pri mestu, nikjer tako slabo plačani, kakor v tobačni tvornici. Poleg tega poznamo iz te tvornice še drugih pomanjkljivosti dovolj. Tako so n. pr. na mestu uradnikov še nedavno rabili izšolane delavce in tudi te so plačevali po 75 kr. in primerilo se je, da so necega tacega delavca, ki je več let v splošno zadovoljnost delal v tvorniški pisarni, postavili kar najedenkrat mej druge dninarje, češ zate v pisarni ni več posla. Sramotno je, če država ne skrbi za svoje delavce in če jih celo bolj izkorišča, nego zasebniki. In če bi se sedaj, ko so s tisočaki plačani uradniki dobivali inše dobivajo doklado, sedaj, ko je vLjubljani sta-n o v a n j e i n hr a na mnogo dražji nego preje, sedaj ko so tuji delavci služili na dan po 2 gold. in še več, če bi se sedaj kedo vstavljal zvišanju delavskih plač, potem bi tacega človeka morali imenovati naravnost — zakletega sovražnika vsake pravičnosti. Zato umevamo strastveno razdraženost delavcev in delavk in jim je ne zamerimo. Socijalni demokratje in njihovi bratci naši liberalci so jim strasti še dražili. Baznašale so se najčudnejše novice, češ da je poslanec Kluu 12.000 gld. ki so se imeli razdeliti mej delavce in delavke v ljubljanski tobačni tvornici, .odjedel" s svojo besedo, da je zahteval, naj se jim plača še zmanjša itd. Vedeli smo za to in hoteli smo priti vsi stvari na sled; na .Delavčevo" in po njem posneto .Narodovo" besedo nismo mogli verjeti, ker sta ta dva že mnogokrat se izkazala, da sta mojstra v obrekovanju in lažeh. Obrnili smo se na Dunaj in od tam smo dobili poročilo tobačnega poročevalca v dotični odsekovi seji. Vsak je lahko dobi pod štev. 1280 prilog k stenografičnem zapisniku državnega zbora (11. seja 1895). Tam so proračunjeni za prihodnje leto tobakovi troški in dohodki. Bes je tudi govor o zboljšanju delavskih plač, toda ravno narobe, nego pišeta .Narod" in .Delavec". Pri troških za izdelovanje je priporočal poročevalec, naj se potroši 30 0.0 00 gl d.*) in pristavil: .Ta svota je zato določena, da se v obilni meri času primerno zboljšajo plače, kar jev družabno-političnem oziru velikega pomena in karmorele odobravati visoka zbornica." Poslanec Klun je torej priporočal, naj se zboljšajo plače in svota 300.000 gld. je vsprejeta tudi v ta namen. Kaj naj torej rečemo o .Narodovem" pisanju? Ali nam ne more zavreti kri v žilah, če beremo, s kakšnimi lažmi se napaja ljudstvo s sovraštvom do duhovnikov in do vere. Tisti, ki so sami izgubili vsako versko prepričanje, ne privoščijo niti ubogemu trpinu jedine njegove tolažbe; tudi to mu hočejo vzeti. Zato lažejo, zato *) Seveda nikakor ne zadostuje ta svota, da bi se zboljšale delavcem plače po pravici. Dnine ljubljanskih delavcev so nižje, nego kjerkoli na kmetih. To je krivica, tembolj, ker sedaj po potresu trpe delavci tako, kakor drugi stanovi, s tem razločkom, da se na-nje nobeden ne ozira, mejtem ko drugi dobivajo obile doklade in podpore. Op. vr. LISTEK »Narodna marela." Gospod urednik! Preteklo je že precej Save, odkar sem se zadnjič ponujal s polimano marelo. Ljuti politični viharji so vršeli mej tem čez lepo kranjsko deželo. Cul sem, da so nekateri želeli, naj se zopet prikaže „narodna marela" in z višjega stališča vse presodi, kar se piše in godi; če pa drugače ne pomaga, naj kar zsprta udari po vročih glavah. Pa marele le ni bilo na dan. Ali veste, zakaj ne ? Marelar je zvedel, da so nekateri iveri, ki so frčali izpod marele na vse strani, tako razburili nekatere zadete, da je trpela njih nevoljo cela družina. Da pa ta Pavlihov umotvor zoptt nekoliko prezračim, in da protestujem zoper tistega strahu v Idriji, ki je po pismih strašil z mojim imenom .Križ-Kraž — Besnoba", zato se vam iz nova predstavljam, ako dovolite, da razprostrem svoj — stroj I Deseto marelo šivam danes ; lepo število ! Se par pa bo .tucat" I Komu uaj skažem čast, da ga vzamem pod njo? Brez dvoma se spodobi najbolj tistemu, ki je v volilni borbi najbolj kričal in črnilo prelival, onemu, ki si je nadel celo ime .kranjski Lu- eger" — dr. Slancu. Jaz mu od srca rad pustim to ime, le žal, da se mu roka od razburjenosti že tako trese, da se namestu Lueger podpisuje .Luegner". Tako prikrojeno ime podpišem njemu v slavo rad z obema rokama tudi jaz, ker to se mu prilega kolikor je dolg in širok. — V svojih enciklikah, s katerimi je preplavil celo južno Dolenjsko, bahal se je, da je že vse za njegova kandidata. Okoli Novega Mesta se je skliceval na krško okolico, češ, tam je vse naše; tam pa je slepil pismeno, da je v novomeškem okraju vse za nas itd. Pa volitve so pre-sijajuo pokazale, da je bilo vse iz trte izvito, laž-njivo skovano v njegovi črnilni kovačnici. .Meni je s par drugimi orgauizirati boj proti vam farovškim od Save do gorenje Krke in Kulpe tudi v kmečkih občinah in gledati na to, da v mestni skupini vse v redu gre, tudi v Belo Krajino moram vprašati po tem in onem. Jaz imam, ker drugi ne morejo z doma, dosti pri tej volitvi opraviti." Tako je pisal dr. Slane v .Narodu" štv. 257. Citajočemu ta oblasten oklic, šinile »so mi v glavo besede: „\Vas er schreibt, ist ungeheuer, er ruinirt die ganze Loier, O Ilerr Slane, du Mutlierwecker, Schlaohtensiinger, Feinden- sehreeker, Ach, wir moehten g»r ichon bitten: Nur nicht gar so toben und wiithen, Wer es gar so grausam macht, wird am Ende ausgelacht!" Kakor turški paša hoče komaadirati meščane in kmete od Save do gorenje Krke pa doli do Kulpe. Vse je preletal, kakor da bi se mu pamet zmešala; še celo po noči je sanjal, da se bori: .Dost nas je zunaj na agitacijskem polju ... od navdušenega našega dolenjskega bojnega oddelka. Crnogledec sem na volilnem bojišču ; rajše manj ko več glasov štejem, ali v živcih nekaj čutim, kakor da bo Schwei-ger na Belokranjskem dobro dobil po plečih in da morebiti ne bom več videl, kar sem tako težko gledal, prijatelja V. Pfeiferja v deželnem zboru." — Gospod Slane, zdi se mi, da ste tisto jutro .mačka" imeli, ali vsaj krmežljavo gledali, ko ste v .trompiheluu" iskali, kaj pomenijo sanje o Schvvei-gerju in Pfeiferju. Namesto Schvveigerja ste sami po plečih dobili tako, da joj I In g. Pfeiferja bodete tudi še v bodoče, čeprav .težko", morali gledati v deželni zbornici. Da se Vam zaradi tega oči ne pokvarijo v teh šestih letih, pripravljen sem, kupiti Vam „zwicker", da ne bodo z menoj vred še drugi .klerikalci" Vaše politične kurje slepote na vesti imeli I Po volitvah je pisal dr. Slane v .Narod" : .Skoraj ste bili tepeni I" Gosp. doktor, pregovor pravi : .Skoraj še ni nikoli zajca ujel I" Skusili ste prav dobro, da je to resnica; oba Vaša nasprotnika sta bila izvoljena soglasno I Kdo je bil torej .tepen" ? Vam v polni meri veljajo besede: \ V obrekujejo, zato se družijo celo s tistimi, kijih sicer sami imenujejo »narodne sleparje" (prim. zadnji »Delavec") s socijalnimi demokrati. Tista stranka, ki se je v mestnem zboru rogala Kalano-vemu predlogu, naj se tudi za mestne delavce po potresu odloči kaka priklada, tista stranka, ki za svoje zasebne stavbe in za takozvane narodne stavbe (n. pr. Narodni dom, gledališče) najema same tujce, ki pri mestu in povsod, kjer more, odganja domačine, hoče odtrgati tudi delavca od živega verskega prepričanja. Vse jedno ji je, naj postanejo delavci socijalni demokratje, ali anarhisti, ali magari Turki, samo da bodo sovražili »katoliško" ime in f . . . ., pa je dobro. Poznamo vas in tudi delavcem ste že dali dovolj priložnosti, da vas izpoznajo. Proti delavskemu, proti konsumnemu društvu ste legali, smešili ste vse, kar se je zgodilo v katoliški delavski organizaciji — ni čuda, da pobirate tudi iz »Delavca" laži, kedar vam kaže. Da je »Delavčeva" in »Narodova" notica na-ravnostno obrekovanje, se razvidi tudi iz tega-le poročila, ki smo je prejeli z Dunaja in v katerem lahko pričajo vsi člani proračunskega odseka, ki so bili navzoči v seji dne 18. novembra. PoslaDec Klun je najpreje poročal in tam, kot smo že naznanili, priporočal tudi zvišanje delavskih plač. Tu se pa oglasi gališki poslanec P i e n t a k in je priporočal, naj se delavcem in delavkam v tobačnih tvornicah določujejo povsod jednake plače. In nato je odgovarjal poslanec Klun tako-le: »Plače se morajo ravnati po razmerah dežel in okrajev. Delavec mora toliko zaslužiti, da more pošteno živeti s svojo rodbino. (To je »Delavec izpustil 1) V Galiciji pa za živež gotovo ne potrebuje toliko, kakor n. pr. na Dunaju ali v drugih deželah. V Galiciji je stanovanje po ceni, ravno tako meso, žito itd. Torej se ne more zahtevati, naj bi bile plače galiških delavcev tolike, kakor n. pr. dunajskih." Poslanec Klun je res tudi omenjal, da se pritožujejo na kmetih, da jim manjka delavcev in da so bile občine ljubljanske okolice izročile deželnemu zboru prošnjo, naj pri vladi dela na to, da iz okolice ljubljanske ne bodejo sprejemali nobenih delavcev v tobačno tovarno. To omenja »Delavec", a zamolčuje, da je poslanec Klun v odseku javno tole dostavil; »Toda to ne more biti. Vsak ima prosto voljo iskati si dela in zaslužka, kjer hoče. To bi bilo t r i n o -štvo,akobi se jim hotel kratiti zaslužek; zato se deželni zbor ni mogel ozirati na omenjeno peticijo." Tako se glasi resnično poročilo, za katero imamo pričo tiskano uradno poročilo in gospode poslance proračunskega odseka. Kaj naj torej rečemo o »Narodu ?" »Delavec" kot soc. demokratični list, se seveda po svoji mo-ralki poslužuje brez pomisleka tudi obrekovanja in laži; toda še »Narod", list slovenskih izobražencev, poroča brez pomisleka laži proti slovenskemu duhovniku iz »Delavca", potem menimo, da je dokazano kot beli dan, da ima »Narod" jedini namen »Waa er in der Bache Traumen schlau geplant hat im Geheimen, Bringt nur seiner Schniiffelbande statt der Ehre — doch nur Schande!" Pa še celo pri domačem ognjišču ste se skoro prismodili. Govorilo se je po mestu, da je došlo v mesto 400 gld. za volilce. Dopoludne so volilci za ta denar pri Kosu jedli, pili in kadili, zvečer pa je bila miza za 60 oseb pogrnjena pri Brunerju. Nekateri so vzeli po dvakrat, trikrat, celo po štirikrat ▼ečerjo, ko so bili siti, poslali so jo domov. No, to je bilo vsaj dobro delo. Slančevi jogri se gotovo ne bodo pritožili, ako bi jim bila taka miza vsak teden vsaj po jedenkrat zastonj pogrnjena. A račun za večerjo je bil baje precej prevelik. Oštir je računil 294 gld. Ljubljanskega denarja pa ni bilo več toliko. Kaj storiti ? Predložiti tak račun se ne spodobi. Pogodil je nasvet neki gospod, ki je svoje dni s Slancem vred izdajal glasilo: »Bes ni glas ovi 1" »Razpošljimo po mestu polo, da »sotrudniki" dodajo toliko, kolikor manjka. Kako se je poravnalo potem, ne vem; a govorilo se je, da se je račan vender le za 20 gld. znižal. Torej se je ta večer zajedlo in zapilo 274 gld. I Torej je šla tudi doma trda! Klasična inteligenca je bila tam zbrana. To oblatiti slovensko duhovstvo in raztrgati zvezo mej njim in slovenskim ljudstvom. Nravne Škode na-pravlja tudi z zlaganimi poročili dovolj, a za dolgo ne more trajati njegovo rovanje. Ljudje ga bodo izpoznali čim dalje, tem bolj in bodo po pravici pokazali vrata njemu in tistim, ki nastopajo v njegovem imenu. Državni zbor. Na Dunaju, 6. decembra. Varstvo volilne svobode. Posl. Bareuther in tovariši stavijo nujni predlog, naj se sklene zakon, ki bo varoval svobodo volilne pravice. Glavne točke tega zakona bi bile : Kaznuje naj se z zaporom 6—12 mesecev vsak, ki s silo ali zvijačo kakega volilca odvrača od volitve; jednako naj se kaznuje, kdor dožene, da se volitve vdeleži nevolilec, jednako se kaznuj vsak, ki obeta volilcu dobiček, ako se vdeleži volitev, kazen zadeni vsaeega, ki se pregreši proti tajnosti volitve, ali ki razširja novico, da je odstopil ta ali oni kaudidat. — Razprava o tem predlogu se je odložila na sobotno sejo. Po interpelaciji poslanca Romanczuka in tovarišev, kaj misli vlada vkreniti glede izseljevanja galiških kmetov v Ameriko, se nadaljuje razprava o zakonu glede rudniških nadzornikov, ki se v podrobni razpravi dovrši do § 11., kjer se razprava o tem zakonu prekine in pride na vrsto nujni predlog posl. Pernerstorferja o volilni preosnovi. Predlagatelj utemeljuje svoj predlog, rekoč, da ne gre zopet zavlačevati stvari, ki je po njegovem mnenju sedaj najvažnejše politično vprašanje v Avstriji. Potrebno je, da poslanci spoznajo še pred božičnimi počitnicami vladni načrt o volilni preosnovi, ter določijo svoje stališče nasproti vladni predlogi. Nujno je, da vlada pa tudi posamezne strauke jasno barvo pokažejo glede tega vprašanja. Ministerski predsednik Badeni obžaluje, da danes pri razpravi o nujnem predlogu glede volilne preosnove še ne more objaviti načel, katerih se v tem vprašanju drži vladni načrt, obljubi pa, da to stori pri glavni razpravi o državnem proračunu, kar se bo zgodilo v treh ali štirih dneh. Takrat hoče vlada točno in jasno naznaniti svoje stališča glede volilne preosnove. Grof Kuenburg izjavlja v imenu levice , da je bila levica vedno za volilno preosnovo (!) ter da hoče to tudi sedaj pokazati s sodelovanjem v dotičnem odseku. Ker pa je ministerski predsednik naznanil, da se v kratkem objavijo načela, katera zastopa vlada v tem vprašanju, zato je on proti nujnosti predloga. Posl. B r z o r a d smatra za največjo potrebo, da se volilna preosnova pripozna nujnim. Opravičeno je zahtevanje, da se predloži izgotovljeni načrt. — Konečno pripomni, da bodo Mladočehi vedno glasovali za splošno, jednako in direktno volilno pravico. Pobi. Lueger ostro napada prejšnje koalicijsko ministerstvo, kakor tudi nemško levico, katera bi morala glasovati za nujnost predloga, ako bi »razumništvo" je pač dobro umevalo in še bolje dejanjsko skandiralo sloveč Pohlinov verz: »Pišeta, pure, race, koštrune, kapune, teleta!" in: »Vinee brca okrog srca 1" Dober tek želim! Ce je za nazaj že prepozno, pa naj velja za naprej, saj »čez sedem let vse prav pride!" Za danes je skoro dovolj! Spominjam se, da je dr. Slane pisal v „Narodu", štev. 255 : »S svedrom me der6, prej jim moj nos ni bil všeč, zdaj bi pa najrajše celega človeka vrgli v pekel!" Za božjo voljo, tacega pa še ne! Vsakdo, ki gleda pod marelo, uvidi lahko, da le ljubeznivo božam njegovo politično lice. Pa čemu neki bi ga na meh drli s svedrom, saj je sam po volitvi priznal, da nam je hotel le »strah napraviti". Menda se je hotel „mance" iti? Njemu kot .strahu" t čast ta-le kitica: »Als eine Schmaeh im Narodsreiche seh'n wir hier eine Vogelscheuehe, Die nur vom VVindeshauch bewegt, die Aermel hin und und wieder eehlagt. So wird da Clerikalen-Endecker zu einein alten Spatzen- Bcbreeker, Talentlos iiber alle Massen, muss er »ur« Schimpfen sich verlassen, Und setst sich auf das Haupt mit Wonne als Flegelkonig »eine Krone I" častno sodila o volilni preosnovi. Mladočeška opozicija ni nevarna, ker je postal krotak češki lev. Posl. K a i z 1 ostro odgovarja na Luegerjeve napade ter izjavi, da Luegerjevo nasprotstvo ne izvira iz stvarnih nazorov, marveč iz osebnega sovraštva. Mladočehi, ki so pripomogli, da so se obravnavali v zbornici antisemitski predlogi, nikakor ne bodo dovolili v kritiko o tem, kar se njim pripisuje, ter se ne bodo dali voditi dr. Luegerju. Poslanec grof Wurmbrand zavrača napade dr. Luegerja na koalicijsko ministerstvo ter pripomni, da je tc resno delalo za volilno preosnovo. Poslanec Peru erstorfer poudarja, da so bili Mladočehi res vedno za splošno, jednako in direktno volilno pravico, nasprotno pa krščansko - socijalna stranka, ki je sicer izvrstna v agitaciji, ni nikdar pokazala svojega načrta gledd volilne pravice. Splošna volilna pravica se bode uvedla vkljub vladnega in strankarskega nasprotstva. Na to se odkloni nujnost predloga poslanca Pernerstorferja in se debata zaključi. Prihodnja seja jutri. Politični pregled. V Ljubljani, 7. decembra. Češko. Cesarski namestnik grof Thun se je včeraj pripeljal na Dunaj ter se v ministerski sobi državne zbornice več časa razgovarjal z grofom Ba-denijem. Dasi je otvorjeuie deželnega ibora povod njegovemu prihodu na Duoaj, vendar je v parlamentarnih krogih razširjena govorica, da grof Thun ue ostane dolgo na svojem mestu. Mladočehi mu utegnejo delati sitnosti in na drugi strani so mrzli proti njemu tudi nemški liberalci, ker ni dognal kompromisa med konservativnimi in liberalnimi veleposestniki. „Nar. Listy" pa trdijo, da grofa Thuna odstop ni še gotov. Odvisno je od tega, kako bode postopal proti Mladočehom, ki so najmočnejša stranka v deželnem zboru. Kar se tiče obravnav z grofom Bsdenijem, naglaša omenjeni list, da so bile le zasebnega značaja. Po statutu mladočeške stranke morata za tako važne razgovore biti določena dva pooblaščenca, kar pa se doslej ni zgodilo. Grof Badeni le slučajno izprašuje posamezne poslance o čeških razmerah, ker beče biti popolnem poučen. Načeloma so Mladočehi še vedno v opoziciji, vendar se je razmerje do vlade mnogo zboljšalo. Grof Badeni kaže dobro voljo, vendar pa še odlaša rešitev češkega vprašanja. Z ozirom na to bodo Mladočehi glasovali proti proračunu. Dunajski listi zatrjujejo, da je cesar v sredo pri dvornem obedu govoril važne besede Mladočehu dr. Eogelu, in da se je ta odpeljal v Prago, kjer bode poročal v izvrševalnem odseku mladočeške stranke. Občinske volitve v Brnu. V kratkem se bodo vršile nove občinske volitve v Brnu. Cehi stopijo v volilni boj ter so proglasili 15 svojih kandidatov. V volilnem oklicu naglašajo, da nočejo po-slovaniti Brna, zahtevajo pa popolno narodno jed-nakopravnost v šoli in mestnem uradu. Rusija. Svet je pričakoval in trdil, da bode novi ruski car dovolil več prostosti svojim katoliškim Konečno moram opazovalcem moje marele še naznaniti, da namerava slavni agitator Slane na svetlo dati zbrana svoja agitatorska pisma ali enci-klike, tiste katere je »Slovenec" že priobčil in še mnogo drugih v izvirniku. Cist dohodek bo namenjen političnemu pogorelcu dr. Slancu in sodrugom. Torej blag namen! Kdor se želi naročiti, piše naj Stefku Cmokavzarju v Deveto deželo. Vsekako bode to epohalno delo važen prinos k slovenski psihologiji, zlasti h karakteristiki največjega sedanjega našega ekonoma advokata dr. Slanca in njegove neiz-gruntane logike. Dovolj! »Ce me kak konj med tem časom ne zvrne in ubije, se zopet najdemo na volišču pri prihodnjih volitvah." Grozno! Ako ste slavni gospod doktor na konju tako strašansko nerodni in okorni, kakor ste pri pisanju političnih Člankov in pri agitaciji, potem se tudi jaz v resnici bojim za Vas. Zato Vam dam dober svet: »Da se Vam živci spet umird, privoščite si počitka! Prazniki so blizo; sedite k mizi in tolčite orehe, ali pa trite lešnike! To opravilo Vam pojde bolj srečno izpod rok, nego nehvaležna agitacija I' G. urednik, sedaj spet zapiram marelo; kadar bo treba, se pa iznova prikaže. Vaš stari znanec. Ligaš Križ K r a ž. podložnikom. To nado je utrjevalo imenovanje grofa fiuvalova za gubernatorja v Varšavi, na mesto generala Gurka. Toda „zli duh" pri ruski vladi, načelnik bv. sinode ne miruje v Bvojem ognju z\ pra voslavje. Izgoni v Sibirijo vršč 66 po stari navadi in ▼sled višjega ukaza mora tudi grof Suvalov, kakor trdijo, proti svoji volji ostreje postopati proti katoliškim Poljakom. Tako je grof Šuvalov ukazal katoliškim duhovnikom, da morajo po cerkvah rojstvo velike kneginje Olge naznaniti v ruskem jeziku. — Poljski duhovniki so ugovarjali ter se pritožili v Rimu. Turčija. Vsa poročila o nemirih v Turčiji so navadno nezanesljiva. Danes poroča brzojav o krvavih pobojih v kakem kotu turžke države, jutri zopet popravlja ali preklicuje poročilo. Tako svet prav nič gotovega ne zve, kaj se godi na Kreti. Opozicijski listi poročajo o mnogih pobojih, vladni listi oporekajo tem poročilom. Najnovejše poročilo trdi, da so mohamedanci pri Erzeremu pobili mnogo kristijanov, mej njimi armenskega škofa. — Neki ruski diplomat, ki dobro pozna Armenijo, poroča, da so Armenci v Mali Aziji raztreseni po raznih okrajih. Vseh Armencev našteje nekaj nad 913.000 duš, zdržema preoivajo le ob vanskem jezeru. Po deželnozborskih. volitvah. Iz Kamnika, 4. decembra 1895. Gospod urednik I Ker se mi zdi zadnje .Siovenčevo" poročilo o kamniški volitvi nekoliko nepopolno, dovolite še meni nekoliko prostora, da natanjčnejše odkrijem svetu strast liberalnih privržeueev pri deželnozborski volitvi v Kamniku. To Vam je bilo gibanje v dan 25. nov. I Dasi naši, recimo neodrešenci, v ponedeljkih radi dolgo leže, bili so ta dan tik s petelinjim klicem vsi na nogah, boljše rečeno : še spat niso šli. Kljubu merzlemu vetru tisto jutro, videli smo razpete, z zabuhlim obrazom in zmedenih nog tekajoče agitatorje s črnilom in listki v roci od hiše do hiše. Bili so to ljudje z gibčnim jezikom, gladkim grlom in elastičnim želodcem. Delali so slepo po navodilu priveligiranih zakupnikov javnega mnenja v Kamniku. Kdo gleda pri nas na poštenje in značaj; temnejšo ko ima kdo preteklost, odličnejše mesto se mu odkaže v javnem delovanji. Važno ulogo agitacije vršilo je tudi občinsko uradno osobje. Kdo bi zameril tem, meščanom tako priljubljenim (?) ljudem, da store gosp. županu to uslugo? Postavili so se kot stoje noge čevljarskega stola, in ravno dovolj jih je bilo za nadziranje. Tudi „miš — volilka" bi jim ne bila ušla. Jeden je jemsl volilce na muho, drugi je volitev izvršivše sortiral in kazal bolj Si kvaliteti svojcev na sever, tretji pa, rožljaje s trsko vabil na .grand-guliaš" v gostilno „za mejstnim vodnjakom". Tu Vam je bilo življenje in veselje! Pripoveduje se, da so si izposodili iz tovarne kotel tolikšne velikosti, da 60 rabili lestvico gasilnega društva in devet metrov dolgo kuhaluico, katero je izdelal mizarček — liberalček. Da so po tolikšnem konsumu prišli celo tukajšnji mesarji v zadrego, razume se samo ob sebi. Kaj ie-le prodajalci poprike, katere se je porabilo nič manj kot 9 kilogramov. In naš g. župan in drugi brzonogi gospodje, koliko so storili korakov, poklonov in zatajevanja v agitacijski namen: koliko pa izrekli groženj, obljub in — laži. Nekam pa jih vendar ui bilo, dasi so tam nekako doma. Kaj jih je neki zadrževalo ? Vsaj imajo stražnike, strah pred ljudmi gotovo ne. Slaba vest pač, in ta ie hujša od strahu pred ljudmi. Toda čemu hoditi med volilce, ki radi prodado svojo politično pravico za sladko besedo in kozarec vina? To gosp. župan dobro vedo, zato samo mignejo in oskrbe primerne odstotke alkohola (to jako dobro umejo kot lekar) in volilei od tam, kjer so gospod župan doma, recimo iz Pozabljenega predmestja, šli so, s častno izjemo jednega volilca, v lastno skledo pljuvat. Kako pa so gospodje oblastno ob-rekovali našega kandidata, a s tem dajali sebi za-uiuice. N. pr. jedeu izgled: .Obžalovanja vredno, da voliš nemčurskega poslanca, kajti Tvoji predniki so volili vedno le narodne* može". „Kdo je nemčur, kandidat ali jaz?" .Oba." „Dokaze I" .Ti še voliti nimaš pravice". .Smem pa agitirati . . .Kriegst bald eine^hrfeige" bil je odgovor tega navdušenega Slovenca. Tudi drugod nekje so vlovili volilca našega mišljenja, postregli mu s sladkimi koreninicami in mu trobili vse mogoče na uho. A mož, poln humorja in trden v prepričanji, škodoval si je s koreninicami, da je zaspal in bi kmalu volitev xa-mudil. Da je bila res narodnost v veliki nevarnosti v Kamniku, kaže tudi to, da so prišle celo naše čital-niške igralke na pozorišče, ter zbadale z dovtipi nekega meščana nevolilca, ki je hotel z mirno besedo odpirati svojcem oči. Ko pa je bila bitka odločena in je z Malega gradu naznanil strel zmago Murniku — ko se je obhajal imendan cesarjev, niso streljali zaradi potresa, sedaj pa — bil je nežni spol po onih hišah ves raz sebe, kjer so se vršili manevri ali se delila podpora za reklamo. Dolge vrste volilcev podale so se na-to v gostilno, ki je prava liberalna kovačnica. Tu, kjer so vedno sami med seboj, se sklenejo vsi liberalni načrti, najbrž tudi oni, o ravnokar dodelanem mostu, čegar slava gre po vsem Kranjskem. Da so do-voljno vživali jed in pijačo, ni mi treba posebej omenjati. Gotovo pa je, da kljub dobro in okusno prirejenih jedil in ponujanja inozemske prikuhe, jim bo kmalu še močnika in žganjcev zmanjkalo. Gospod urednik ! s svojim poročilom sem pri koncu. Vender zamolčati ne smem, da je v dan po volitvi imel tukajšnji glasoviti zdravitelj .Katzen-jammra" iečiti obilo strank, in se mu je njegova praksa povsem dobro obnesla, — e. Tedenski koledar. Nedelja, 8. dec.: 2. advent., evang.: Janez Krstnik v ječi. Mat. Brezmadežno spoč. D. M. P o-n e d e 1 j e k , 9. dec.: Sir šk. Torek, 10. dec.: Melkijad p. m. Sreda, 11. dec.: Damaz p. Četrt e k, 12. dec.: Simezij m. P e t e k , 13. dec.: Lucija d. m. Sobota, 14. dec.: Spiridion šk. — Lunin spremin: Zadnji krajec 9. dec. ob 8. uri 7 m. zjutraj. — Solnce izide 10. dec. ob 7. uri 38 min., zaide ob 4. uri 9 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. decembra. (Duhovniške izpremembe t ljubljanski škofiji.) Č. gospod Anton J e m e c je prezentovan za župnijo Podlipo. Premeščena sta čč. gospoda kapelana Alojzij 2 e 1 e z n y iz Smartnega pri Kranju v St. Jurij pri Kranju; Anton Pfajfar iz Leskovca kot župni upravitelj v Leskovico. Novo nameščen pa je gospod Josip Šolar kot kapelan v Leskovcu. (Domača umetna industrija na mejuarodni razstavi v Kairi.) Kakor je že znano našim čita-teljem, dobil je v avgustu t. 1. c. in kr. dvorni založnik gospod I. M a t h i a n st. v Ljubljani na mejnarodni razstavi v Kairi prvo darilo za razstavljeno boudoirsko pohištvo zlato svetinjo. Ker se je pa to iz kranjske orehovine v italijanski renaisanci izdelano pohištvo zaradi umetne izdelave vvrstilo v odd. za umetna dela, dobila sta gospoda I. M a t h i a n st. in sodelavec za pripravljalna tehnična dela imenovane tvrdke I. M a t h i a n ml. še posebe red za umetnost in znanost, na zeleno-rudečem traku. (Otvoritev nove mestne dvorazrednice na Barju.) Minoli četrtek je bil jako pomenljiv dan za naše barjane, kajti blagoslovilo se je tako željno pričakovano novo šolsko poslopje, otvorila se je nova mestna dvorazrednica. Komur je znano prejšnje šolsko poslopje, katero je bilo v resnici bolj podobno maga-zinu, nego šoli, vd pač prav ceniti novo krasno poslopje. Ni čuda, da se je blagoslovljenje novega pre-potrebnega šolskega doma vršilo tako svečano in s tolikim veseljem. Ob 9. uri je bral č. gosp. župnik Vrhovnik v trnovski cerkvi sveto mašo, pri kateri se je z »Veni sanete" sveti Duh poklical na pomoč. Po sveti maši pa so se povabljenci deloma v kočijah, deloma peš odpravili na Barje k novemu Šolskemu poslopju. Zbralo se je tamkaj precej jako odličnega občinstva, kakoršnega barjani še niso z lepa videli. Udeležili so se slavnosti poleg drugih vladni svetnik gospod Merk, gimnazijski ravnatelj gosp. Senekovič, vodja obrtne šole gospod Subic, šolski nadzornik gospod profesor Leveč, mestni župan gospod Grasselli in večina mestnih gospodov učiteljev. Veselo streljanje s topiči je naznanjalo, da se obhaja na Barju izvanredna svečanost, kakoršne barjani pač nikdar še niso doživeli. Blagoslovljenje se je vršilo vpričo šolske mladine, povabljencev in domačinov na jako slovesen način. Svečanost je povzdigovalo lepo petje, katero je oskrbel gospod Belar, nekdanji prvi učitelj na Barju. Gospodje učitelji pa so še posebej zapeli dnevu jako primerno Foersterjevo kantato iz 126. psalma: .Ako Gospod ne zida hiše." V prvi vrsti pa nam je omeniti izvrstnih govorov, katere smo slišali pri tej priliki. Ko je bilo blagoslovljenje končano, obrnil se je č. gospod župnik z jako prisrčnimi besedami do šolskih otrok ter jim kazal na Jezusovem zgledu, kako se jim je vesti doma, v cerkvi in v šoli. Obrnil pa se je tudi do starišev in učiteljev ter jih opomnil preimenitnih dolžnosti, katere jim nalaga njihov stan. Na to nam je gospod župan podal ob kratkem nekako zgodovino šolskega pouka na Barju ter nam zlasti pokazal, kako žalostne so bile tukaj prejšnje šolske razmere. Gospod šolski nadzornik je priporočal mladini pridnost v šoli, gg. učiteljema pa je s toplimi besedami polagal na srce, kako naj vse svoje moči porabita v to, da vzgojita vrle poštenjake, zveste veri, domu in cesarju. Konečno se je še gospod šolski voditelj i vspodbudnimi besedami obrnil do mladine ter jej priporočil pridno obiskovanje šole. Vzbujal pa je v mladih srcih tudi hvaležnost do onih, kateri so pripomogli k tako krasnemu šolskemu poslopju, zlasti hvaležnost do presvitlega cesarja, kateremu je mladina z vsemi navzočimi zaklicala trikrat .slava". Na to so zapeli še cesarsko himno in s tem je bilo blagoslovljenje končano. Da so se šolski otroci tudi potem še dobro imeli, ko so dobili potrebnega telesnega okrepčila, ni mi treba omenjati. Sploh bo ta dan ostal barjanom in posebno šolski mladini brez dvoma v trajnem, prijetnem spominu. (Iz Kamnika) se nam poroča: Famozni predsednik zloglasnega Murnik • Krsnikovega volilnega shoda v Domžalah Janez Kuralt, ni bil zadovoljen z lavorikami, katere je žel kot pristen liberalen predsednik pri vseh — liberalnih ljudeh, marveč hotel se je še posebej znesti nad beneficijatom g. Jakobom Strupijem, trdeč, da je poslednji v pridigi na vseh svetih dan rekel, da on (predsednik Janez Kuralt) .ni nič vreden". Vložil je tožbo pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku radi razžaljenja časti. Pri zadevni razpravi -zastopal ga je dr. Danilo Majaron, toženega g. beneficijata pa je zagovarjal dr. Ivan Sušteršič. Razprava trajala je cel dopoldan, a z dokazi, da bi bil gospod Strupi res izustil zadevne žalilne besede, je slabo šlo. Dr. Danilo Majaron se je pri tej razpravi kot j u r i s t hudo blamiral, ko je hotel raztegniti obtožbo tudi na neki članek, katerega je g. Strupi pisal v Slovenca. Sodnik in dr. Sušteršič sta ga takoj podučila, da v tem slučaju spada cela stvar pred porotnike in ne pred okrajno sodišče v Kamniku, na kar je gospod Danilo svoj nesrečni predlog hitro umaknil. Konečno se je razprava preložila, da se pokličejo še dalje priče. A do druge razprave ni prišlo, kajti Janez Kuralt in njegov zastopnik sta se hitro prepričala, .da iz te moke ne bode kruha" in sta tožbo umaknila. — (Iz Vodic) 6. dec.: Včeraj, 5. t. m. ob '/,12. predpoludne se je čutil tukaj srednje močan potres: Vrata in okna so zaropotala. — Prihodnji teden v sredo, 11. t. m. bo tukaj konkurenčna obravnava. Načrt za zidanje nove cerkve je prav lepo in umet niško izdelal arhitekt Jebliuger. (Z Gorenjskega) se nam noroča: Govori se, da namerava vseučilični profesor Urbančič prodati svoja obširna posestva Predvorom. Kot glavni kupec se je oglasil gorenjski židovski jež — baron Born. Ce dobi oholi tujec tudi imenovano predvorsko graščino v last, postane položaj gorenjskih planincev še osodo-polnejši. O .beati possidentes", ki imate kaj pod palcem in vam ni ljubezen do domovine in bornega naroda le puhlica za čas volitev in odkritosrčno želite, da iz bornega naroda ne postane skoraj bornov narod — na noge, stopite možato v tekališče z oholim tujcem in rešite s cvenkom domačo zemljo, za katero so naši pradedi tvegali kri in življenje. (Občinske volitve) za občino Smartin pod Šmarno Goro vršile so se dne 3. in 4. decembra v Spodniih Gameljnih. Vdeležba bila je izvanredno mnogobrojna. Zmagala je liberalna stranka. Največ zaslug za to ima g. Evgen Mttllner, učitelj v PirniČah. Bil je ves čas na mestu kot vstrajen agitator. Kdo je opravljal mesto njega šolo, ni znano. Glavno agitacijsko sred stvo je bilo, da se morajo izvoliti možje, ki bodo skrbeli, da ne bo treba dajati tlake pri popravi farne cerkve. Pregovoriti so se dali skoro brez izjeme Tacenci, ki so s Pirničani odločili zmago. (Egipčanska tema) je vladala sinoči po ljubljanskih ulicah. Plinove luči so okoli l/t8. ure polagoma začele brleti ter so slednjič popolnoma ugasnile. Ob 9. uri je bila razsvetljava zopet v redu.— Gledališka predstava se je odpovedala. Po prodajal-nicah, gostilnah in kavarnah so gorele navadne luči. (Potres.) Iz Smlednika. Danes,' 5. decembra se je ob 11. uri 35 minut dopoludne med precej močnim podzemeljskim bučanjem na lahno potreslo. Tudi 11. novembra ob 5. uri 28 minut zvečer je bil tu čutiti vertikalen sunljej z bobnenjem pod zemljo, o katerem pa niso listi prinesli nobenega poročila. — Z Vrhpolj pri Moravčah se nam poroča : Danes ob 11. uri 39 minut se je čutil precej hud, toda kratek sunljej združen s predhaja- jočim podzemeljskim bobnenjem. * * * (Osebne vesti.) Elektrotehnični inžener Josip Sartori je imenovan učiteljem elektrotehnike na c. kr. državni strokovni šoli v Trstu. — Tržaško finančno ravnateljstvo imenovalo je finančnega respicijenta Adolfa Christiana davkarjem, računskega oficijala Antona Fajdutija računskim revidentom, rač. asistenta Petra Spadara oflcijalom in praktikanta Frana Smer-kinica rač. asistentom. * * * (Morilec Ferme.) Iz Celja se 5. t. m. poroča, da so prejšnji dan prišli na sled onemu zločincu, ki je prebivalce v Trojanah in Ločici v največji meri vznemirjeval s svojim groznim dejanjem. O zadnjem umoru v Ločici se poroča naslednje: Pretečeno soboto je prišel Pavel Ferme k mlinarju Troflu v Ločici, koder je že večkrat bil v delu in so mu bile ondotne razmere popolno znane, ter tam prenočil. Drugo jutro se je podal mlinar v kakih 70 korakov oddaljeno gostilno pri Blatniku, koder si je naročil nekaj zelja ter prosil gostilničarja, naj ga mu pošlje na dom. Odsotnost mlinarjevo pa je Ferme porabil v to, da je šel v hlev, koder je bila dekla s svojim 141etnim bolnim sinom, ter prvo s sekiro, katero je dobil v veži, devetkrat udaril po glavi in s tem usmrtil, sina pa zadušil. Po storjenem činu se vrne v sobo ter sreča ravno vrnivšega se mlinarja, katerega istotako napade in pobije na tla, da je takoj mrtev obležal. Ko je na ta način odstranil vse zapreke, poiskal si je denarja! Kakor se trdi, je nabral blizu 100 gld. Po dovršehem opravilu se poda iz hiše, zapre od znotraj vežna vrata ter pri hlevi-nih durih pobegne v trg Vransko, koder si je pri krojaču Ocvirku omislil novo vrhno obleko in pri urarju jedno zlato in jedno srebrno uro. Na to se je podal k rodbini Maconi, kjer je imel staro znanje. — Gostilničar Blatnik je r teku istega dopoludne poslal k mlinarju naročeno blago, toda dotični posel se je vrnil s pripombo, da pri mlinarju ni nikogar doma. Čakali so torej do večera. Toda ker se tudi sedaj ni nič gibalo pri sosedu, je šel gostilničar z nekaj možmi pogledat, kaj se godi. Ko so vlomili vežna vrata in prišli v notranje prostore, našli so vse tako, kakor smo zgoraj opisali. Ta dogodek so naglo naznanili policiji v Vranskem. On-dotni policaj Maconi, oče zgoraj omenjene rodbine, pošlje pri njem bivajočega Pavla Fermeta v Bra-slovče po orožnike ter mu da za plačilo 1 gld. Ferme se res takoj odpravi na pot ter dovede orožnike na lice mesta, kjer so ležala mrtva trupla. Akoravno se je pri tem činu nekako čudno vedel, vendar ni nihče mislil, da je on morilec. Toda javno mnenje se je kmalu spremenilo, ko je drugo jutro izginil Pavel Ferme. Orožnik Alojzij Bizjak je takoj odposlal več mož na vse strani, sam pa se je napotil najpreje k rodbini Maconi, kjer je našel več sumljivih predmetov in zvedel, da je Ferme s to rodbino v tesni zvezi. Vendar pa tukaj ni mogel zaslediti nič gotovega. Proti večeru se je posrečilo odposlanim orožnikom, zaslediti Fermeta pri neki so-rodnici na Sv. Planini. Zločinca so na to odvedli v Vransko. Se tisto noč se je podal Bizjak ž njim v Trojane ter ga predstavil nam že znani gospodinji Novak, katera je v njem takoj spoznala morilca svojega moža. S tem je bilo dokazano, da je morilec v Trojanah in Ločici jedna in ista oseba. Drugo jutro so ga odvedU orožniki v Celje k okrožnemu sodišču. Z njim vred so pa aretovali tudi policaja Maconija, njegovo rodbino in Fermetovo mater. Zločinec je tajil vsakatero dejanje in izjavil, da je denar izkopal. * * * (Iz Celovca,) dne 5. decembra: Mil. knezoškof je imenoval preč. g. Ferd. W a p p i s a, stolnega korarja, za vodjo dijaškega semenišča „Mariauum". — Svetli cesar je imenoval okrajnega glavarja dr. Edv. Hermana za svetovalca dež. vlade in poročevalca v administrativnih in ekonomičnih zadevah pri c. kr. dež. šolskem svetu. Herman se je kot c. kr. okr. glavar v Beljaku pokazal kot hudi na-protnik Slovencev. — Tukajšno Vincencijevo drn- Štvo bode imelo prihodnjo nedeljo dne 8. t. m. svoj letni glavni zbor. — V soboto, dne 14. decembra se bode moral zagovarjati Janez Kušej, bivši bauembundski podpredsednik itd., radi goljufije in zadolžene .kride". Pozvanih je 6 prič. — Kakor sem že večkrat omenil, hočejo tukajšni ultra-Nemci imeti svoj .deutsches Vereinshaus". Misel jim ugaja, samo za denar jim trdo grd. Zato pa nadlegujejo neprenehoma obč. odbor, naj on poskrbi za potrebni .drobiž". Zlasti h temu drega ponemčenec g. dr. Abuja. Pričakujejo, da bodo izdatno podpirali novi dom mestni zbor, dež. zbor (I), zasebniki itd. Naše mnenje je: če je gospodom toliko ležeče na tem, da dobijo svoj .nemški dom", naj si ga tudi pošteno plačajo sami, a naj ne nalagajo novih bremen davkoplačevalcem. Zlasti pa oporekamo v imenu Slovencev, da naj se tako izključljivo nemško podjetje podpira z deželnimi denarji , h katerim morajo ogromne svote donašati tudi Slovenci. * * * (Mačka kot dedič.) V Stroblu na Gorenje Avstrijskem je pred kratkim umrla stara gospodična Karolina Marevch, ki je v oporoki svoji stari mački volila 1000 gld. Ta svota se ima porabiti za oskrb- ljevanje dragocene živalice. * * * (Sejmi po Slovenskem od 9. do 14. decembra.) Na Kranjskem: 9. v Litiji, v Mokronogu; 10. v Metliki; 13. v Gorenjem Logatcu. Radoljci, Mengšu, na Slapu pri Vipavi, v Senušah; 14. v Mišjem Dolu. — Na Slov. Štajerskem: 9. pri Sv. Lovrencu v Prežiu, Bučah, Vrenska goricah, Dobovi; 13. v Studenicah. Žavcu. — Na Primorskem: 9. v Turjaku, 14. v Kastvi. Društva. (Kat. društvo roko d. pomočnikov na Vrhniki.) Vabilo k veselici, katero priredi kat. društvo na Vrhniki v nedeljo, dne 8. decembra t. 1. v društvenih prostorih. Vspored: 1. Pogovor. 2. Petje. 3. Deklamacija. 4. Igra. 5. Šaljiva loterija. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 20 kr., preplačila v korist društvu se hvaležno vsprejmo. — K udeležbi vabi uljudno načelništvo. (Bralno društvo vMokronogu) ima svoj redni občni zbor dne 12. dtcembra t. 1., ob 3. uri popoludne v bralni sobi gostilne .pri Lipi". Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo arhi varja. 5. Volitev dveh pregledovalcev računov. 6. Volitev novega odbora. 7. Nasveti in predlogi. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Narodno gospodarstvo. Mejnarodna razstava za telesno vzgojo, negovanje zdravja in iport ter v to spadajočih industrijskih in obrtnih strok. Ta razstava bo pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvode Ferdinanda Karola od maja do oktobra 1896 in bo obsegala nastopne skupine: 1. Hranitev, odgoja in telesna vzgoja otroka; 2. telovadba, plavanje, borenje in vesljanje ; 3. igre ; 4. drsanje in druge zimske telesne vaje; 5. jahanje in vozarenje ; 6. kolesarstvo ; 7. hribolaztvo in tu-ristika ; 8. lov in ribarstvo ; 9. oprava za potovanja; predmeti za pic-nic; 10. atletika; 11. amatersko fotografstvo ; 12. domače in javno negovanje zdravja. K razstavi se je oglasiti s posebno priglasilno izjavo najkasneje do 15. decembra 1895 pri osrednji komisiji v Inomostu. Odlikovanja 'se bodo nastopna delila : častni diplomi, diplomi svetinje z zlato krono, srebrno krono iu bronasto krono. < Program vpogleda se lahko v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani in se na željo tudi v pošlje. Telegrami. Dunaj, 7. decembra. Cesar je izvršil slovesni obred, s katerim je izročil barete kardinaloma Hallerju in Sembratoviczu. Dunaj, 7. decembra. „Fremdenblatt" je uradno izrecno pooblaščen izjaviti, da češki namestnik Thun ne odstopi. Badeni ni voljan in nima vzroka odreči se pri izvajanji svojih političnih idej takih veljavnih mož, kakor je grof Thun, jednako ne odreče Thun svojega sodelovanja, dokler zamore pospeševati namene ministerskega predsednika. — Izven vladnih krogov pa še vedno prevladuje mnenje, da Thun kmalu odstopi. Dunaj, 7. decembra. (Poslanska zbornica.) Finančni minister je predložil vladni načrt glede odpisa hišnega davka in petod-stotnega davka od čistega dohodka radi ne-iztirljivosti stanarine. Budimpešta, 6. decembra. (Poslanska zbornica.) V današnji seji je zavračal posl. Tisza izjavo posl. Horvatha, v katerej je ta povdarjal, da bi bila morala vlada pokazati povodom zagrebških dogodkov, da so interesi Ogerske identični z onimi dinastije. Poslanec Tisza povdarja, da vsa dela kraljeve vlade nasprotujejo mnenju, kakor da bi bili različni interesi vladarjevi od onih Ogerske. Pariz, 7. decembra. V trenutku, ko se je zaključila včerajšnja seja državne zbornice, je ustrelil nekdo dvakrat raz galerije v zborovalno sobano, katera je bila k sreči že skoro popolno izpraznjena ter vsled tega ni bil nihče zadet. Zločinca, ki se imenuje Le-noir in je trgovski pomočnik v Parizu, so prijeli ter vtaknili v zapor. Trdi se, da se Lenoir ni nikdar pečal s politiko. Carigrad, 6. decembra. Vsa poročila o nejedinosti poslanikov v vprašanju glede druge stacijske ladije, so neosnovana. Turška vlada tudi še ni odbila dotične zahteve, marveč le poskušala vlade pregovoriti, naj bi od-jenjale v svojih zahtevah, kar bode tudi nadalje storila. Carigrad, 6. decembra. Zadnji ministerski svet se je posvetoval o nameravanih preosnovah v Armeniji. Zunanji minister je naznanil poslanikom, da je vsled tega odposlal tri nadzornike v evropske pokrajine, ker je sklenil tudi tukaj, kakor v maloazijskih pokrajinah uvesti prepotrebno preosnovo. Carigrad, 7. novembra. Tudi do sedaj se sultanovim pooblaščencem ni posrečilo, pregovoriti Said-pašo, da bi ostavil angleško poslaništvo. Vprašanje zaradi druge vojne ladije je nespremenjeno. Vsaki dan se pričakuje skupni odgovor zastopnikov evropskih vlad. v 5 naJCfstije lažne KISELIHE kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.) nostjo. 6 49 Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. -i Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Co o ^ 42 <33 ca h S. NJ Umrli ho: 5. decembra. Valentin Budnar, postrešžek, 75 let, Kar-lovska cesta 6, ostarelost. Votroški bolnišnioi: 6. decembra. Gabrijel Krajšek, delavčev sin, i leta. Vbolnišnici vVodmatu: 1. decembra Marija Janežič, samska reva. 81) let, starostna oslabelost. 4. decembra. Ivana Kos, samska delavka, 23 let, oedema pulmonum, Meteorologično poročilo. g o čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 1 = 1 > 6 9. zvečer 720-7 +9-9 pr. m. zah. del. jasno 7 7. zjutraj 2. popol. 719.4 72L.5 +7-3 +4 8 m. Bzah. in. vzh. oblačno skoro jasno 00 Srednja normalom. vuerajsna temperatura +8'8° , in za 9-2 nad Razpis častnih nagrad. Vedno glasneje se v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor .Slovenske Matice" po določilih „Jurčič Tomšičeve ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj deset ti- skovnih p61. Ko bi pa ne došla nobena takšna po-^eat, razpisujeta se zajedno tudi dve častni nagradi So 100 goldinarjev dvema izvirnima povestima, bsezajočiina uajnianj po 5 tiskovnih p3I, oziroma dvema daljšima epičnima pesnima, ali pa jedni daljši epičui pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, d* po obliki in vsebini ustrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom »Slovenske Matice- posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade prejmo vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje „Slovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. zi tiskovno polo. Rokopise je brez pisateljevega imena pošiljati odboru »Slovenske Matice" do 1. julija 1800. leta. Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičnim geslom. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Mat;?nih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se sloveushi pripovedni pisatelji — zlasti priznani slovenski pripovedniki, ki so se doslej ogibali »Slovenske Matice" — primerno odzovejo ujegofemu pozivu. V Ljubljani, dn6 1. decembra 1875. Fr. Leveč, E. Lah, predsednik. tajnik. Tržne cene v Ljubljani dn4 7. decembra. gl.j kr. gl- kr.l Pšenica, m. st. . . 7 hO Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 66' Rež, „ . . . 7 — — 72 Ječmen, „ . . . 6 50 Jajce, jedno . . . — 3 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 bO Mleko, liter . . . — 10 7 80 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 — Telečje „ „ . — 64 Koruza, „ . . . 6 81 Svinjsko „ „ . — 58 Krompir, „ . . . 2 80 Koštrunovo „ „ . — 38 Leča, hktl. . . Grah, „ . . . U — Piščanec .... — 45 10 — Golob..... — 15 Fižol..... 11 — Seuo. 100 kgr. . . 2 40, Maslo, kgr. . . — HO Slama, 100 „. . 2 50 Mast, „ . . — 6t Drva trda, 4 kub. m. 7 50 Špeh svež, „ , . 60 „ mehka, 4 „ „ 5 20 Vozni red avstrijskih državnih železnio, ■veljaven od 1. oktobra 1895. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuli naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob J2. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten. Ob O. uri. JO min. g jutra j mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 7. uri JO min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob JI. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob J2. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto' Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden. Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob 7. uri 20 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Zella na jezeru, Lend Gasteina, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob (i. uri JO min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob JI. url 2(i miti,, dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten. Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, 8teyra, Pariza, Geneve, Ouriha, Bregnice, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža. Ob O. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla Trbiža. Ob 9. uri 25 min. »večer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.__ Odhod iz Ia za mo^ke in ženske obleke vzlasti domačega in brnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblatila, rumburško platno, cefir, tkanino vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombaiaste ' :■».«> ■ ■■ žepne vute. - ~ Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. i Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. lustroviini ceniki so na razpolago. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri 5SGT* Jakobu Zalazniku "rptf dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-mloijah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih. \AAAAAA»/NAAA/^ < jH| Ivan Kregar f|g\ izdelovatelj cerkvenega orodja in posode ■o I "'vLjubljani, Poljanska cesta, št. 8, pol. Alojzljevišča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni t GABRIJEL OZELJ & $ tapetar v LJubljani, Tržaška cesta št. 19 $ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ JK činstvu v izdelovanje vsehvnjegovo stroko $ J, spadajočih predmetov, kakor: garnitur, i ^ divanov, žimnatih in modrocevna peresih * )K itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po « ^ najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- M o, ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- a. M tere tudi špalira. Osobito se priporoča za >k ^ delo na deželi. ^ Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim ' predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- ' vrstna stavbinska klludarska dela 1 Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov'»telefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizke. P5ESH5HSHSH5H* H Frane Pavšner [(j krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji =] se priporoča prečast. duhovščini v izde- ] Ln lovanje vsakovrstne ju atsr duhovniške obleke "ššJi * in si. občinstvu v naročila na izvrševanje civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno J postrežbo in kar možno nizko ceno. ^asasHSHSHSHS^HsasHsasasaffta FK. TOMEC | pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice St. 14 j ; se priporoča preč. duhovščini in si. ob- j I činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del' ; in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, ! križevih potov, podob svetnikov itd. zagotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. ! S Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče Zajamčeno pristne čebelno-voščene i sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OB.OSLAV DOLENEC i svečar In lectar, trgovina z medom In voskom v Ljubljani, GledalISčne ulioe št. 10. g Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec j in medenina prav po nizki ceni. Zaloga ! i in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje. A V -u s o •s - e e« G m « d I—I - s? o n v y S > C5 BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani St. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestencev, svetilnio, kadilnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceni. FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani St. Petra cesta št. 84 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršeno sedlarske in jermenarske proizvode in siccr: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in poprave ter je izvrši po prav nizki ceni. JB£3-E3-E3-E3-E3-E3i 3 Franjo Toman $ 2 podobar in pozlatar, Križevnlškl trgi, Ljubljana | se priporoča preč. duhovščini za izdelo- Sj vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- £ logi ima sv. razpela, okvire (Gohlleisten), £ „ slike, cofe, krogljice za vrvi itd. Vr************************* ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Karol Hinterleehner 9 ; čevljarski mojster v Ljubljani t Francovo nabrežje št. 23 t J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu a t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo t t čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T ^ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. ^ rs* iDrag. Matkovičff brivec in vljasuljar X Fr. Breskvar pr. Šverljuga J ♦ knjigo?s* 7 LJubljani ♦ ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ J se priporoča prečast. duhovščini in slav. * + občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. + ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ J dela; vse po najnižji ccni. J ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦eacae s asaezxzzzst M IGNAC ČAMERNIK, kamnosek N U v Ljubljani, Poljske ulice 49 u priporoča preč. duhovščini zalogo razno- n || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre-1( Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in || stavbena kamnoseška dela po najnižjiceni. »J VEXZxxza«ezzszx:« Anton Belec-a a delalnica kleparskih, ključarskih in kovlno-V Specijalist tiskarskih del Specijalist • v Št. Vidu nad LJubljano _ 9 za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- % 4 lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. "" 2 Cerkvene svetilnice so na izbero v raz-^ ličnih velikostih in oblikah. Friderik Pauer pek v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 I j priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, | trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. r Ljubljani, Stolni trg štev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje I4 11 vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt li ^ spadajočih del. Postrežba je uljudna in jj jI vsestranski pozorna. |l noooooo^ooooooB 0 Lorene Blaznik 0 5 v Ljubljani, Stari trg st. 12 Q priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a A hovščini svojo izborno V ji. — zaloga galanterijskega blaga — t v po najnižji ceni od 6 kr. in višje. v 0 Zaloga in prodaja smoilek in raznega tobaka. Q ■OOOOOO^OOOOOOH JERNEJ ČERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v I gospodinjstvo spadajočega blaga ii nn n n in žii ceni. B po najnižji m tekaraa „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska eesta | Ksaloj« sa (| 7xa. jbol j žib. »adikaataatov. Alojzi,j Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obntala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. | Ir^a.&.o BoaSar I f pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 4 5 činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- jg tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri £ novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * jj in ceno. Prenavljaturfiobrabljenepredmete. j IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani - na Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. Mej dobrimi stvarmi najboljša $ ' ' ' Ta I/ /\ m I X M n XIA4I ^/IviiiileliiAnl J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu' pr.Skofijo Ta speoljaliteta prve vrste glede dobrote in vplivanja na prebavne A organe se dobivu pri izdelovatelju in v „ 4 vseh boljših špecorijah in v kavarnah. Aleksander Giitzl ' podobar in pozlatar v Ljubljani JjJ | Glediške ulice št. 8 (J) ' opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo ♦ | na svojo izborno urejeno podobarsko In [JI | pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa »h dela natančno incenč. Obrisi na razpolago. MA^AVViri« "TI urar v LJubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino ua. ita. po zdatno znižani ceni.-« Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10°/0- V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje. Ceniki se zastonj razpošiljajo. A. Vidiš krasno uro, katera točno in zanesljivo kaže? B. Ah, res presenetljivo! Kj» si jo neki kupil in koliko velja? A. Pri znanem nrarju Oadnu v Ljubljani za res iudovlto ceno. B. Takoj idiva, omislim si tudi jaz podobno uro. Edina zaloga biciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu, im 285 36 usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v poljubnej obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim zi najboljše blago, prosim častite g». naročnike, da blagovolž vpošlevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo tor jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, kaleriti izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tavam; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 178'.). in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi In sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo direktno iz tovarne, o čenvjr so se že mnogi na Dunaju kupivši gospod,e duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem (JIna cJCo/Gatier vdova dež. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljen« I. 1870 Menjalnica bančnega zavoda Wien, i:=C Schelhammer & Schattera -Sr C. kr. priv. zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA Dl S1CURTA v Ti-stu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi naeijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIDIONALE' v Trstu. c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Weihburggasse. 16 12-6 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske Najlepše veselje je bogato okrašeno božično drevesce. Presenetljivo cene okraske, ki se vsako leto lahko porabijo, priporoča staroreno-m i rana mnogostriiiisko odlikovana tvrdka 24 3-2 Franc Karol Bisenius i. sinoerstrassest.il, prosim, da se natančno pazi na naslov, ker nimam nikake zveze z jednako se glaseSimi tvrdkami in nikake tilijalke. 1 zbirka 100 komadov najlepših okraskov za božično drevesoe z jednim božičnim možieeljnom gld. 275 1 zbirka s 120 kosi jednakih dekoracij z veliko briljant. zvezdo za vrh drevesa gld. 3 75. 1 zbirka s 150 kosi dekoracij in plastičnim visečim angeljem s svilenim oblačilom in trobento gld. 6 75 Najljubkejši okraski od neizgorljive snežone vate, 10 sortirauih kesov 1 gld. Angeljski laščki v dvojnih pasmah po 10 in 15 kr. Mignon - svetilke iz papirja za božično drevesce: 3 25 kosov raznih oblik v zla-1 t h, srebrnih in drugih barvah gld. 1' — . Patentovanl svečniki. 12 kosov stane 8, 18, 30, 48, 60 in 75 kr. ■ Krasno bliščečl angeljski kodri v zlatih, srebrnih in drugih krasnih barvah a 10 kr. Patentovanl mah za božično drevesce, karton v zlatu ali srebru 30 kr. Ledene cvetne kite v zlatih, srebrnih in bronenih barvah, 10 metrov 75 kr. Snežena volna, dvojni vložek, 12 kr. Ledena preja 15 kr. Zelo ceno sostave za juksne igro in tombolo z glavnimi in stranskimi dobitki, dobitek od 5 kr. nadalje. — Varni salonski umetalni ogenj za božični in Silvestrov večer, zbirka 60 kr., 1 20, 2-50 in 4 — gld. — Podrobni ceniki brezplačno. Lekarna Moczy poleg mestne hiše v Ij ubij ani. Priznanje. Gosp. Ubaldu pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani. Vaš »hmelno-sladni čaj« se je prav dobro obnesel, prosim torej, da mi pošljete še 5 zavojev. Na Bledu, dnž 2. januvarja 1888. Dr. Ferd. Zeissler, __topliški zdravnik. Hmelno-sladni čaj, 1 zavoj 20 kr., 14 zavojev 2 gkl. 25 kr. Doktorja Trnkoczy-ja kri čistilni čaj, 50 in 30 kr. Doktorja Trnkoczy-ja mazilo za ozebline, 1 lonček 40 kr. Pomada za rast las, 1 lonček 60 kr. Doktorja Trnk6czy-ja prašek zoper kašelj in za prsi, 1 škatljica 30 kr. Mazilo zoper pege, 1 lonček 50 kr. Doktorja Trnkoczy-ja jedilni prašek, 1 škatljica 58 kr. Doktorja Trnkoczy-ja obliž za turiste in za kurja očesa, komad 50 kr. Doktorja Trnkoczy-ja domače ali mazilo za rane, 1 škatljica 20 kr. Trnk6czy-jeva ustna voda, 1 steklenica 50 kr. Trnk6czy-jev zobni prašek, 1 škatljica 30 kr. Pariška štupa za dame, roza in bela, a 30 in 40 kr. 730_2 Homeopatičim zdravila. Poleg tega vsakovrstne mediciniSno-farmacevtične preparate, specijalltete itd. dlje-tetična sredstva, medicinična mila, parfumerije itd., katere priporočajo in razpošiljajo n^»vse strani lekarske firme: Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana. Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy, Dunaj, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoczy, Dunaj. Landstrasse. Julij pl. Trnkoczy, Dunaj, Josefstadt. Vendelin pl. Trnkoczy, Gradec, Štajersko. Razpošilja sc s prvo pošto. — Dovoljujejo radovoljno znižane cene. Tesarski obrt X X : X X X x X X x I t i x x z Nove nliee št. 5 Se priporoča v vsa tesarska stavbena dela. — Cene povsem terpežnemu, zanesljivemu delu primerno nizke. Domača tvrdka I Domača tvrdka! 658 2t>—8 Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster in zapriseženi izvedeneo o. kr. deželne sodnije. Ustunovljouo loto, 18 T'O. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. 0) « < 193 _ 68 50 97 75 St. Gendis srefike, 40 gld....... 69 25 141 _ 53 — 130 _ Ljubljanske srefike......... 24 m — • 107 60 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 169 » 25 b 112 _ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl.st.v_ 3390 rt — f* _ _ Akcije tržaškega LIoyda. 500 gld. . . . 468 — i» 98 65 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 100 * bO f* _ _ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — m — n Kr; 90 Montanska družba avstr. plan..... 87 rt — B 131 — n Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 B — B 99 rt 50 n 130 n 2o n Sf- Nakup in prodaja ~t>XL Tj&kovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Savarovanje za zgu^ a pri irob&njlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitku. K « 1 a n t n a izvršitev naročil na boni. Menjarnična delniška družba „M E H C r iollziili it. 10 Dunaj, MariahilfsrstrassB 74 B. 6* Bj£~ Pojasnila "£3K v vseh gospodarskih in flnanAnih stvarah, potem o kurnnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostni* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je inogofie visooega )Drestovan)a pri popolni varnosti nnloienlh u lavnio, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežifi. Odgovorni vrtdnik : Ivan Rakovec. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. 11082175