■■BI
6. leto / Številka 51-52	V Ce.ovcu, dne 22. decembra 1954	Cena 1 llllng
r*\

boclH^v\šava//,

Misli ob jaslicah
Mrzel je svet, pust in prazen. Mrzli, pusti in prazni smo ljudje v njem. Obdaja nas dih smrti, ker smo brez Boga in brez ljubezni. Pravijo, da nismo več zmožni prijateljskega nagovora in da sodobni ljudje ne znamo več pisati niti ljubezenskih pisem. Naša molitev je le še moledovanje, naša govorica skupek praznih, neobčutenih besedi. V večji ali manjši družbi si imamo medsebojno le malo ali nič več povedati.
Razvrednotili smo Boga, razvrednotili smo ljubezen.
Le poredko zaiskri sodobni materi oko ob nedolžnem otročičku v zibeli. Njena čustva se kvečjemu izgubljajo v slepem oboževanju malega bitja. Tiste prave materinske ljubezni ni več, ljubezni, ki je ljubila hkrati s poljubom in svarilom, s pohvalo in prošnjo obenem, z darilom pa tudi s prepovedjo. Naši otroci rastejo v neveselem dnevu v življenje brez sonca in vedrine.
Bila so nekoč dekleta, ki so znala ljubiti, ker so vedela tudi za prepoved in odpoved v ljubezni. Moderno dekle pa tava med mrzko sebičnostjo in slepim vdajanjem. Kar imenuje sodobni fant ljubezen, je le še bleda senca tistega prisrčnega iskanja bitja, ob katerem se dopolni v novo, višjo celoto zakona.
Le zunanje se še nazivamo prijatelji in si pravimo „ti”. Prijateljstva, ki izgoreva za svojega druga, davno ne poznamo več. Govorimo o soseščini in sosedih, a se v istem trenutku vprašujemo o lastni koristi in lastnem hasku. Meščani medsebojno računajo in njihovo sožitje je kupčija. Vaščani se merijo le še po pravilu: „Daj, dam!”, njihova skupnost je skupek medsebojnih obveznosti, dolgov in terjatev. Neveselo, ubožno je socialno življenje.
Govorimo o narodu, o kulturni družini, skovani po skupni materini govorici. Pa še ▼ narodu iščemo le lastno ime, lastno slavo in veljavo ali pa cel6 že materialno korist. Ali pa se predajamo lažnim čustvom okoli naroda, ko mu kadimo v puhlih zdravicah in mu pojemo slavospeve kot nagrob-nicc na gomilah.
Državljane, deželane in občane se imenujemo, menimo pa le lastno osebno ime in svoj priimek. Kaj drugega je že naše družbeno in gospodarsko sožitje kot pa ena sama suha pbgodba dveh partnerjev, ki kupujeta in prodajata hkrati. Življenje dveh narodov v eni deželi, sožitje desetih in dvajsetih držav enega kontinenta — skrivamo se za frazo realne politike in snujemo načrte, kot bi se ne prej ne poslej ne videli več med seboj.
Se z Bogom in Cerkvijo v župniji in škofiji trgujemo po pravilih hladnega, materialističnega gospodarstva. Dajemo in hkrati zahtevamo, popuščamo in istočasno pritiskamo, kot bi bil Bog samo mešetar in trgovec, kakor smo mi sami postali inešetarji in trgovci še v svoji vernosti.
Bog je ljubezen. Bog je v svojem trojstvu najvišja in večna ljubezen. Bog je ta naš svet tako ljubil, da je dal zanj svojega edinorojenega Sina. Božji Sin je iz ljubezni do nas postal človek v prvi božični sveti noči. Bog sam si je v skromnih betlehemskih jaslicah nadel siromaštvo in revščino, križ in smrt, da bi po napuhu in sebičnosti padlemu človeštvu vrnil božjo svojo p<xlobo, podobo resnične ljubezni. „Lju-bi svojega Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše in z vsemi svojimi močmi — in
BETLEHEM
* * *
K le bojte se,- zakaj, glejte, oznanjam vam veliko I veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Qospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno. (ik 2,10-12).
svojega bližnjega kakor samega sebe”: v teh dveh zapovedih so odtlej zajeti vsi naši zakoni in vse naše postave, ki naj urejujejo poedino in socialno žitje in bitje na zem-
»ji-
Ti, o Bog ljubezni! Učlovečil si se v svetu v prvi sveti noči in se učlovečuješ med nami v vednem božiču svete daritve, ki Ti jo venomer daruje Tvoj Sin na oltarjih Tvoje Cerkve širom naše male zemlje. Uči nas po Svojem Sinu prave ljubezni, ljubezni Tvoje zapovedi in prepovedi, da jo spoznamo tudi danes v teminah osebnega tavanja in hlastanja, v razkroju vsega občest-venega življenja, v senci vojn in revolucij, v samouničevanju po lastnem orožju atomskih bomb.
Ti edini si ljubezen in v Tvoji zapovedi je uzakonjena vsaka druga ljubezen — materinska, bratovska in sestrinska, prijateljska, dekliška in fantovska, vaška, narodna in mednarodna. Naj se Ti predamo v naj-nežnejšem čustvu našega bornega, praznega človeškega srca, da bomo poslej Tvoji, samo Tvoji. Ne Tvoji samo v zvoku prazne besede in v črkah mrtvega papirja, marveč s telesom in z vso dušo in še s svojo strašno revščino in praznoto. Naj se Ti v tej sveti noči darujemo ob Tvojih jaslicah z vsem, kar smo in imamo. Daj, da bomo vsi eno, kakor si Ti, Oče, v Sinu in je Sin v Tebi; daj, da bomo vsi eno v objemu Tebe, troedina, vsevečna Ljubezen!
Oj&žlfaii spet)
V naši hiši je razlit svete noči topli svit.
Miza belo je pokrita, polna je dobrot, nakita.
Vse je tiho vsepovsod!, svečanost božična hodi
vsa zavita v mire vonj.-------
Brat v samoti — pridi ponj!
Pridi, da ogreješ sc z nami, da nasmeješ sc zvezdam na nebeškem svodu.
Z nami v jaslicah Gospodu
vero, upanje pokloniš, glavo na srce nasloniš mu, zaupno izpoveš bol, pomirjen v brata zreš.
Pridi, mizjak spekla bom, ti prijazno rekla bom:
Dragi brat, od nas ne hodi, v hiši ljubi gost nam bodi.
h nebes so vse dobrote za bogate, za sirote. —
Slava Bogu! za poj o angeli in na zemljo
mir ljudem natrosijo, blagoslov izprosijo vsem, ki bodo blage volje.
Glej — in svetu bode bolje.
Milka Hartman
Eno leto pri nas v Avstriji
Politično življenje pri nas v Avstriji je prošlo leto bilo zelo mirno, lahko rečemo, da se je uravnovesilo do neke mere, ki drugače v Evropi ni vidno.
Še ob priliki sklepanja o proračunu za tekoče leto je prišlo celo do vladne krize. Tedaj so veliko govorili o tem, da bi se vladni stranki ločili. Zmagalo pa je le geslo, da bolj koristi skupno delo kakor obstrukcija enega ali drugega. Glede vladnih strank je predvsem zanimivo dejstvo, da se je tudi OeVP notranje bolj utrdila. Socialisti so bili itak vedno precej kompaktni. Kancler inž. J. Raab je svoje poglede popolnoma uveljavil. V tej zvezi je moral odstopiti dr. Gruber kot zunanji minister. Dr. Gruberju so očitali, da se je pre-enostransko vezal na ekstremne republikance v Ameriki. Kancler sam pa zasleduje vedno politiko ..odprtih” vrat in po možnosti tudi dobrih, predvsem gospodarskih odnosov na Vzhodu.
Letošnje deželnozborske volitve v nekaterih zveznih deželah so tudi jasno pokazale, da se Avstrija vedno bolj razvija v državo dveh strank. Pri teh volitvah je VdU popolnoma pogorela in je postala skoro brezpomembna. Zgleda, da se je niso samo volivci naveličali, marveč tudi oni finančni krogi, ki so jo spočetka podpirali.
Glede daljših perspektiv smo opazili, da žele ohraniti avstrijsko tradicijo in neodvisnost v prvi vrsti krogi, ki stoje blizu kanclerju Raabu. Pred očmi imajo Avstrijo kot neke druge vrste Švico. Avstrijski industrijalci ne žele, da bi jih ..požrla” nemška veleindustrija ali da bi morali sami težko plačevati drago oborožitev. Bolje se jim zdi pri manjših davkih drago prodajati sosedom, ki zaradi oborožitvene konjunkture potrebujejo še razne stvari.
Tako gledanje je res pripeljalo tudi že
do uspehov. Nespodbitno dejstvo je, da je Avstrija prispela v tem letu na gotov višek gospodarskega procvita. Kot so strokovnjaki dognali za Nemčijo, tako velja tudi za Avstrijo: ta podvig izvira predvsem iz tega, ker si prištedimo precej s tem, da ne vzdržujemo drage vojske. Vsekakor pa gre seveda zasluga vodilnim možem, saj so znali pravilno izrabiti tako ugodnost.
Na tej osnovi resničnega zboljšanja gospodarskih prilik je tudi možno preprečiti, da se bi velik del ljudstva — kot že enkrat — navduševal za parolo „heim ins Reichi” Dejansko, kot stoje stvari sedaj ob koncu leta 1954, pripravljenost za take parole ni velika in ne smemo pozabiti, da so pač avanturistični delomrzneži bolj glasni kot delavci in kmetje, ki nimajo časa, da bi se bavili s teorijami o vojaških čednostih in veličini nemškega naroda.
Politična stabilnost na eni strani torej in pa pravilni ukrepi finančnega ministra v danih prilikah na drugi strani so pomagali avstrijskemu gospodarstvu do razcvita kot že dolgo ne poprej. Samo nekaj pripombi Gradbena stroka še nikdar ni zaposlovala toliko ljudi kot v minulem letu. Z novimi sredstvi in metodami ter na drugi strani z državno pomočjo za čas slabega vremena (Schlechtvvetterregelung) je uspelo delovno sezono v tej gospodarski panogi raztegniti za več kot 50 odst. Ni čuda torej, da je število brezposelnih malenkostno, da ljudje, ker zaslužijo, tudi potrošijo in se tako gospodarski obtok vedno poživlja.
Z odredbo, ki daje možnost investicij iz letnega dobička, katere niso obdavčene, so močni gospodarski krogi dobili spodbudo, da so kupovali nove naprave in stroje ter uspešno zidali. Na ta način so modernizirali proizvodnjo in jo pocenili, na drugi strani pa dali svoj denar zopet v promet,
da so ga zaslužili drugi. Vsakokrat pa, ko se šiling obrne, saj to je znano, zasluži država davek. Možno je pa tudi kaj podariti, kjer bi šiling sicer ležal, pa ga s tem požene v promet.
Leto 1954 je bilo tudi v tako zloglasni ..kroniki škandalov”, ki so jo po tej vojni vsi pisali, zelo pridno, mirno. Večje razburjenje je povzročilo le to, da so nekateri s fingiranimi izvozi opeharili državo, ki je za nič plačala milijone. Vendar je vsa zadeva stekla v mirne vode.
Le, če se na kratko dotaknemo še ožje domovine, naše Koroške, moramo ugotoviti, da se tu duh splošne politične zrelosti še ni tako udomačil kot drugod v Avstriji. Ob vsaki ugodni in neugodni priliki so gotovi
krogi, ki so si pridobili za glasnike poleg listov „KIeine Zeitung” in „Allgem. Bau-ernzeitung” še celo ugleden list „SaIzburger Nachrichten”, zagnali krik proti Slovencem. ..Manjšina zatira večino ...”, „Sloven-ski teroristi strašijo domovini zveste ..." itd. so stalne parole.
Glavna gonja je naperjena proti dvojezičnemu pouku v šolah. Tu je še ogromno dela za demokrate in upamo ter želimo, da bi vsaj sedaj po obisku ministra dr. Drimmela v novem letu spoznala tudi OVP kot koalicijska stranka, da je zadnji čas, da odgovorna javnost, tako OVP kot SP6, končno pomagata priključiti Koroško v tisto splošno politično zrelost, ki se drugače skoraj povsod po državi nakazuje.
Vsem Slovencem doma in po sitnem svelu želi
blagoslovljene praznike in srečno novo lelo
Narodni svet koroških Slovencev
Zgodba iz Zahodnega Berlina
K SLIKI NA PRVI STRANI:
BETLEHEM
če beremo ali slišimo, da se je Kristus rodil od vseh zapuščen v revnem hlevcu, naše predstave, navadno niso prav točne. Razlika med hlevom in stanovanjem ni v sveti deželi tako velika kot pri nas. Precej gotovo pa je, da je bil božji Sin res rojen v skalni votlini.
Vodniki v sveti deželi vedo pokazati mar-sikak kraj v zvezi z dogodki iz svetega pisma, kar pa zgodovinsko ni dokazano in je verjetno kasnejšega izvora. So pa nekatera sveta mesta, ki so potrjena že iz najstarejših časov in o katerih ni še nihče resno dvomil. Eden takih krajev je tudi rojstna votlina pri Betlehemu.
V vsej deželi okrog Jeruzalema in Mrtvega morja je polno naravnih skalnatih votlin. Že v stari zavezi se večkrat omenjajo. Lahko jih je urediti in z zidom zaščititi pred mrazom in neugodnim vremenom in niti niso tako neudobne. Pastirski narodi so bili že od nekdaj navajeni prenočevati pod milim nebom in taka votlina je pomenila že izdatno zboljšanje. Nekatere so precej obsežne in se delijo v več rovov, tako da je včasih skoraj nevarno podati se brez vodnika v kak tak labirint.
Tudi votlina, v kateri je prišel na svet naš Odrešenik, je razcepljena na več rovov in je morala biti zelo znana, ker leži precej ob robu mesta. Ni čudno, da so morali pri takem navalu, kot je bil ob popisovanju prebivalstva v Betlehemu, mnogi iskati zavetja zunaj v votlinah. Zelo verjetno je tudi, da je bila votlina že zasedena, preden sta Marija in Jožef prišla tja. Pa ljudje, ki so že bili tam, so jima odstopili miren kotiček, kjer so bile tudi jaslice. Tako so izkazali ti ljudje ljubezen in usmiljenje Mariji in Jožefu, pa tudi božjemu Sinu, ki se je tu rodil.
Jeruzalem je najbolj znano mesto v Palestini. Nam pa je najljubši Betlehem, ker tu je rodno mesto Zveličarja. In to ime nam je vsem v tolažbo in veselje. V tolažbo, da je prišel Rešenik, v veselje, kot je vsak otrok v veselje. Otroci prinašajo največ toplote v stvarstvo. In tako je položil nebeški Oče svojega Sina kot majhno dete v naročje Materi, da je z Njim po Njej razveselil vse, ki so dobre volje.
In ljubi Bog nam ni bil nikoli bliže kot to noč, ko je bil lačen in Mu je bilo mraz in je iskal pomoči pri Materi. Kasneje je blagoslovil kruh in vino, tu v votlini pa je blagoslovil ljubezen mater.
Zdaj vodijo v votlino ozke stopnice. Tam je oltar in pod njim je s srebrno zvezdo o-
značen prostor, kjer je Devica Marija rodila Jezusa. Okrog srebrne zvezde pa je napisano: HIC JESUS £HR1STUS NATUS EST DE VIRGJNE MARIA - Tu je bil rojen Jezus Kristus po Devici Mariji. In ta napis je tako skromen, kot so skromne besede božičnega evangelija.
Skromna je tudi vsa cerkev, ki so jo zgradili nad votlino. Morda je to pogojeno z zgodovinskim razvojem, toda prav ta skromnost je nekaj vzvišenega in verodostojna slika skromnih razmer, v katerih je prišel na svet naš Odrešenik.
Trije Nemci iz vzhodnega področja sedijo blizu nekega središča za razdeljevanje živeža v Zahodnem Berlinu. S kolesi so prišli iz sovjetske cone skoro 200 km daleč. Njihovi obrazi so prašni in zamazani. Deževalo je, ko so se ponoči prebijali po temnih cestah med patrolami komunistične ljudske policije. Sedaj pa lahko počivajo. Lahko se svobodno pogovarjajo.
A to so le trije od desettisočev, ki se kljub vsem komunističnim grožnjam, kljub vsem nevarnostim, ki jih čakajo na poti, kot veletok valijo proti svobodnemu Berlinu po živež in po — svobodo.
Vsem trem počivajo pogledi na ponošenih kovčkih, v katerih so njihovi „zakla-di”, pridobljeni z velikim osebnim tveganjem. To je njihov delež živeža, dar Nem-ško-ameriške podporne organizacije, ki razdeljuje ameriško pomoč izstradani Vzhodni Nemčiji.
Ko so vzhodnonemške oblasti prvič prepovedale potovanje v Berlin, so se odločili, da bodo šli s kolesi. Odpravili so se ponoči naskrivaj, da bi jih nihče ne videl in ovadil. Njihova skoraj 200 km dolga pot se je
(Božic brez snit/n
Lep je božič doma, lep v naši Koroški sredi belih gori. Veliko je pa naših bratov in sester po vsem svetu, ki morda nimajo prijetnega doma in ne vidijo belih gora, ki obhajajo božič prav tiho, sami zase, nekateri celo v poletni vročini, brez vse lepote in skrivnosti božiča doma.
Pa ti ne pogrešajo samo beline slovenskega božiča. Kaj pomeni zanje, ko ne čuje-jo božičnega zvonjenja, ki objame na sveti večer vso našo koroško zemljo, vso Ziljo, Rož in Podjuno in išče odmeva iz vse zemlje slovenske? Srce se ni moglo ustavljati prepričevalni govorici njih donečih glasov, govorici o lepem nadzemskem svetu, o blaženosti, večnosti. Slovenski pesnik bo znova in znova, božič za božičem zapel v tujini globoko občuteno pesem o slovenskem božiču.
To je poezija božiča in božič poezije.
In kaj ostane tem, ki nimajo tega? Kaj ni navezano ne na belino snega ne na prelivajoče se harmonije zvonov ne na vonj po smreki? Kaj nam je skupno doma sredi belih planin in daljni tujini v tropskem rast-
linstvu in cvetju in v palmovih gajih puščavskih oaz? Božič v e r e je tol
To je spomin na največji dogodek, edinstven v zgodovini človeškega rodu, odločilen za vse čase. Nedopovedljivo odliko je doživel človeški rod: Bog je postal človek in s tem prinesel vsem velike koristi in prednosti.
Spomin na to pa ni vezan ne na domače vasice v belem snegu, ne na prijetno donenje božičnih zvonov. Božič vere, spomin na božično noč v Betlehemu pred skoraj dvatisoč leti, pa obhaja vsak tudi v tujih mestih in v poletni vročini.
To je božič vere brez božiča poezije, brez božiča domače, slovenske poezije.
Slovenski božič, božič doma na Zilji, v Rožu, Podjuni je božič vere in božič poezije. Ko bodo oči pile krasoto belih gord in bo duše napolnila slovenska božična pesem, bodo misli in želje objele brate in sestre po širnem svetu, ki ne čujejo božičnih zvonov in ne dojemajo lepote »svete noči” in ne čutijo več domače božične poezije.
SVETI VEČER NA TUJEM
Spet sveti večer je nocoj, a »Slava v višavah” ne čuje sc k meni v daljavo na tuje, saj ves zapuščen sem, sam svoj.
Krog mene že vlada pokoj, le misel ncutrujena snuje in v kraje domače potuje v pobožnih duš pisan nebroj.
Ej, duša, ne hodi, postoj!
Kar bilo ti drago, miruje pod rušo, in drugo vse tuje ne misli več nate nocoj.
Peterlin
pričela v neki vasici blizu VVittenberga ob reki Labi.
»Silno težko življenje je pri nas,” razlaga eden med njimi. »Ta živež, ki smo ga dobili, nam bo prišel zelo prav. Dokaz za to je že dolgo potovanje, ki smo ga napravili. Pol kg surovega masla stane pri nas deset mark in za to moramo delati poldrugi dan. Svinjske masti že dolgo ne poznamo in tudi margarino je težko dobiti. Moji trije otroci komaj ved6, kaj je maslo.”
V njihovi vasi sta dve trgovini. V njih je dobiti le redne obroke na živilske izkaznice. Že dolgo prodajajo samo živež, ki ga uradno razdeljujejo: meso, maščobe in sladkor.
„V naši vasi,” pripoveduje drugi, „je poleg treh državnih trgovin za razdeljevanje hrane na živilske izkaznice res še tako imenovana „HO” prodajalna za druge vrste živil, a so cene zanje pretirane. Dvakrat in celo trikrat večje so od uradno dovoljenih in naši žepi jih ne zmorejo.”
Njegov glas se zdi nervozen. Razlaga, da je bil več kot leto dni zaprt iz političnih razlogov. Obsodili so ga kot »sovražnika ljudstva”. Če bi ga sedaj ujeli, pravi, bi i njim najstrožje ravnali. Obtožili bi ga, da je sovražnik nemškega zedinjenja (kot so vzhodnonemški komunisti že vnaprej obsodili vsakega, ki je šel po hrano v Zahodni Berlin).
»A jaz sem kljub temu tvegal to potovanje, kajti doma živimo v revščini in pomanjkanju."
Štirikrat so jih ponoči ustavile vzhodnonemške policijske patrole. Prvim trem so se lahko izgovorili, da gredo na obisk k prijateljem v sosednjo vas ob cesti. Pred samim Berlinom pa je bil pregled strožji. Policisti so jih spraševali, ali ne gredo morda beračit ameriško hrano. Seveda so vsi odgovorili „ne”; ko so jim natančno pregledali osebne izkaznice, so jih izpustili.
Le v malokaterih primerih so oblasti dale uradna dovoljenja za potovanje v Berlin. Le če je šlo za smrt v družini ali za pot k zdravniku, je nekaj srečnikov dobilo dovolilnico, ki pa jo je morala poprej potrditi dolga vrsta funkcionarjev stranke socialistične enotnosti. Tako srečo je imela tudi neka Erika Weiss, kar seveda ni njeno pravo ime.
»Nikoli si nisem mislila, da mi bo kdaj moje stekleno oko omogočilo priti do hrane v Berlinu,” pripoveduje.
Gospa Erika Weiss je vojna vdova in je dobila dovoljenje za potovanje v Berlin pod pretvezo, da si bo dala zamenjati stekleno oko.
»Dobivam 55 mark pokojnine na mesec in kaj naj reva s tem napravim? To je komaj za stanovanje in za tisto malo, kar dobimo na živilske nakaznice. Res sem hvaležna, da sem bila tudi jaz deležna ameriških živil,” pripoveduje vdova Erika Weiss-In verjeti ji moramo, saj so sicer skromn3 živila, ki jih je dobila zastonj, po uradnih državnih cenah vredna vsaj 30 mark. In je več kot polovico njene pokojnine. (AIS;
BEDENJE
na arnii aežei 1
Sveta noč je našemu ljudstvu polna skrivnosti in čudežnih dogajanj. Ker se je božji Zveličar rodil v hlevu, dobijo po stari ljudski veri domače živali na sveti večer dar človeške govorice. Ko so še verovali v „co-prnice” (t. j. čarovnice), so se jih na sveti večer skušali otresti s posebnim čarodejnim stolčkom, ki je moral biti narejen iz devetih ali pa vsaj iz treh vrst lesa. V skrivnosti polni sveti noči so svoj čas skušali razkrivati tudi bodočnost z raznim načini vedeževanja.
Danes pa je še navada, da je treba sveto noč prebedeti ali pa vsaj pustiti goreti luč vso noč. Če luč iz katerega koli razloga ugasne, se je po ljudski veri bati nesreč v novem letu.
barje. Na Koroškem so še v drugi polovici zadnjega stoletja, vsaj še pred 80 leti, žgali božične kresove v velikovški okolici in v Podjuni, seveda ne več na čast soncu, kakor nekoč v poganskih časih, marveč v pokristjanjenem smislu na čast Njemu, ki je prišel iz nebes kot „luč sveta”. Njemu, ki je sonce pravice, ljubezni in resnice.
Zdi se, da je tudi celonočno božično bedenje v zvezi z nekdanjim češčenjem sonca. Sonce so v poganski dobi častili kot božansko bitje. Stari Rimljani, ki so več stoletij vladali nad našimi kraji, so praznovali vsako leto prav 25. decembra — na isti dan, ko mi obhajamo krščanski božič — rojstni dan ..nepremagljivega sončnega
boga”, t. j. poosebljenega sonca. Zanimivo je, da Srbi še danes pravijo, da se o božiču rodi sonce („sunce se radja”) ter da južni Slovani prebedijo božično noč deloma poti milim nebom, kot bi hoteli biti tam priča pomlajenja sonca. To je bil bajč tudi prvotni namen celonočnega božičnega bedenja v naših krajih. To domnevo potrjuje povsod pri nas razširjena ljudska vera, da se v sveti noči „odpre nebo” ter zažari v čarobnem siju. Kar si kdo želi v teh trenutkih čudovite nebeške prikazni, to se po ljudski veri gotovo izpolni...
Danes se nanaša božično nočno bedenje na pričakovanje Kristusovega rojstva.
Dr. Pavle Zablatnik
Idealno darilo . .
palIŠers
Boni v novcih veljavni
časovno nevezani in za vse blago veljavni
„ A B C “
ZAČETNICA ZA DVOJEZIČNE ŠOLE
Z bedenjem na sveti večer je očitno v zvezi ime, ki ga imajo za božič Hrvatje in Bolgari. Hrvatom je božič „badnjak”, Bolgarom pa „budni večer”. Oba izraza sta v zvezi z besedo „bedeti” in se skladata z latinsko besedo „vigilia”, t. j. bedenje.
Ime „badnjak” je znano tudi Srbom, toda v drugem pomenu, vsekakor pa je pomen besede tudi tu v zvezi z božičem. Srbom pomeni „badnjak” posebno poleno, ki ga na božič položijo na ogenj. Pri Črnogorcih tli badnjak od božiča do novega leta neprestano na ognjišču. Kdorkoli pride v hišo, ga podrega, da se začne iskriti. Pri tem obiskovalec izraža željo, naj bi imeli pri hiši vsega (n. pr. otrok, živine itd.) toliko, kolikor isker je prišlo iz polena. Isti običaj imajo tudi Bolgari, poleno pa se pri njih imenuje „budnik”.
Valvasor, slavni opisovalec razmer in navad v naših krajih pred 300 leti, poroča o podobnem običaju tudi pri Slovencih. Ža-libog pa ne omenja, kako se je poleno imenovalo v naših krajih. Goriški Slovenci so polagali na ognjišče takšno poleno še v preteklem stoletju; nazivali so ga „božič".
Ta običaj je bil nekoč razširjen po vsej južni in srednji Evropi. Namenjen je bil prvotno češčenju ognja in čaranju z ognjem. Sredi zime, ko je sonce na nebu lezlo od dne do dne niže in niže ter dajalo vedno manj toplote, so se stari pogani bali, da ne bi popolnoma opešalo in ugasnilo. Prihiteli so mu na pomoč ter mu s čarodejnimi sredstvi skušali posredovati nove moči, krepkejše luči, močnejšega sija, gorkej-še toplote. Takšno čarodejno sredstvo je bilo bajč tudi božično poleno, badnjak oziroma budnik. Žarki zemeljskega ognja naj bi ojačili žarke nebeškega ognja, žarke sonca na nebu. Z istim namenom so prav blizu neba po gorah in hribih zažigali mogočne kresove ter metali v zrak plamteče kolo-
Pred seboj imam nemško-slovensko začetnico. Z nje ovoja se mi smejijo štirje šo-larčki: dve deklici in dva dečka, čez eno leto bo tudi naš fantek prestopil prvikrat šolski prag. Zato me zanima, kaj skriva v sebi knjiga, ki bo spremljala mojega in toliko drugih naših otrok v prvem šolskem letu.
Pisane risbe, ki spremljajo besedilo, na-rede že na prvi pogled knjigo prikupno. Saj mora otrok z veseljem odpirati knjigo, iz katere bo črpal prvo šolsko znanje.
Začetnica je v slikah in besedilu prilagojena letnim časom. Ob obiranju sadja, ob dogodkih iz vsakdanjega življenja pridobijo otroci prve pojme o glasovih in črkah. Posebno dobro so ilustrirane in podane črke, ki so važne za slovensko branje in pisanje. Tako: H, V, C, C, Z in Ž. Enako so natančno obdelane črke, ki v nemščini delajo otrokom večje težave: W, SCH, Z, TSCH, EU itd.
Po tem prvem delu, kjer so podrobneje obdelane črke in glasovi, slede še nadalje ob spremljavi pisanih slik krajši sestavki in pesmice. Se vedno se knjiga naslanja na letne čase in praznike cerkvenega leta. Tako otroci lahko v knjigi občudujejo sv. Miklavža in se zgražajo ob grdem parklju, ki straši z verigo in šibo. Knjiga jim v barvah pričara krasoto božičnega drevesa. Posebno me veseli, da je tudi božje rojstvo spodobno, upodobi j eno. Najlepši sestavek cele knjige je gotovo berilo: PRI JASLICAH. Pisano je tako prisrčno in iskreno, da tistemu, ki ga je sestavil, izrekam res vse priznanje.
Nadalje je v knjigi popisano in upodob-
ljeno: šapanje, Novo leto, zimsko veselje, ptički pozimi itd. Za spremembo se nam predstavijo škrati, ki s kladivom in žago obdelujejo črke. Tako privede knjiga olro-ka do male tiskane abecede. Poslej slede sestavki, ki so pisani oz. tiskani z malimi tiskanimi črkami. Slike niso več barvaste. Prizadevni šolarčki pa si jih po lastni fantaziji sam lahko izrišejo.
V knjigo pride pomlad z veliko nočjo, z deli na vrtu in na polju. Materinski dan je lepo obdelan, trgovina, promet, rokodelci, vreme. Nekaj pa sem pogrešila: kak sestavek o lepem vedenju. Na nekaterih šolah na to polagajo vse premalo pažnje, pa bi sestavek v knjigi sam opozoril učitelja in učenca nase. Knjiga se zaključi s počet-kom počitnic.
Zanimalo me je tudi, kdo je knjigo pripravil, opremil, izdal, finansiral in kje je bila tiskana.
Dvojezična začetnica je bila tiskana v 5000 izvodih na Dunaju v založbi „Oster-reichischer Bundesverlag”. Dežela je prispevala 14.000 S, enako vsoto tudi zvezna vlada na Dunaju. Vodstvo knjige sta imela okrajni šolski nadzornik Walter Maklin in vladni svetnik Lorene Just. Sodelovali so učitelji: Thaler, Srienc, Polanšek, Vouk, Vauti in učiteljici Ratzek in Weber. Delno je pripravil ilustracije direktor Rudolf Payker.
Začetnico si le oglejte in videli boste, da je skrbno pripravljena. Naj v naši mladini krepi ljubezen do materinega jezika, posreduje osnovno znanje in vzbuja navdušenje za lepo in dobro.
IZ ŽIVLJENJA
Ko sem nekoč potoval po tibetanski visoki planoti z nekim rojakom, naju je zajel snežni vihar. Vtem sva videla nekega moža, ki je na poti zdrknil in je padel po pobočju in na dnu obležal nezavesten. Dejal sem prijatelju:
„Tja morava iti mu pomagat!”
On pa je odgovoril:	„Nihče ne more
zahtevati od naju, da se trudiva za njegovo rešitev, ko sva sama v nevarnosti, da zaradi snega in mraza obtičiva na poti.”
Rekel se mu: „če misliš, da bova tudi midva umrla, je bolje, da umrjeva pri tem, ko pomagava drugu.”
Ni mi dal prav in je šel svojo pot. Sam sem pa zlezel dol k ponesrečencu, z veliko težavo sem ga dvignil na ramena in ga nesel naprej po bregu navzgor. Zelo sem se moral truditi z bremenom na hrbtu, pri tem sem se pa ogrel in grel tudi že od mraza čisto trdega tovariša. To mu je pomagalo, da se je spet zavedel, ko sva prišla v bližnjo vasico. Tovariša pa, ki je preje odšel sam naprej, sem našel ob potu čisto mrzlega in trdega v snegu. Očividno se je usedel, ker je bil utrujen, pa je zmrznil. Tedaj mi je postalo jasno, da oni izgube svoje življenje, ki ga hočejo ohraniti, tisti ga pa ohranijo, ki so pripravljeni ga zaradi Boga žrtvovati. Onega človeka sem hotel rešiti; in pri tem, ko sem se trudil za njegovo rešitev, sem rešil samega sebe. če pa mislimo egoistično le nase, postanemo na poti mrzli in umrjemo. (Sundar Singh) _____________________ # _
Mi ne razumemo nič, prav čisto nič. Toliko skrivnosti je v rasti žitnega zrna kot v teku zvezd. Vemo pa, da smo samo mi zmožni ljubiti, in zato je tudi zadnji človek veliko več vreden kot vse vesoljstvo.
(Larigaudi)
Sv. papež Pij X. je bil vesele narave in se ob kakšni priliki ni pomišljal, če je mogel napraviti kako šalo. Tako je opazil pri neki avdienci, kako je neka romarica, ki je bila precej obilna, dobro uporabljala komolce, da se je zrinila naprej in si priborila prostor v prvi vrsti. Papež je hudomušno pomežiknil, se ženi posmejal in dejal: „Da, draga hči, je že res, da vera gore prestavlja.”
_ • _
Sedanji škof Fulton J. Sheen se je nekoč v Philadelphiji (USA) zgubil, ko je šel V mestno dvorano, da bi tam govoril. Obrnil se je na nekaj dečkov, ki so se tam igrali: „Ali mi morete povedati, kako pridem najhitreje do mestne dvorane?”
Eden od dečkov mu je dal zaželeni odgovor in ga je pri tem vprašal, kaj bo tam delal.
„Tam bom govoril, kako se pride v nebesa.”
„Kaj? In pri tem niti ne veste, kako se pride do mestne dvorane!?”
fran erjavec, pari/.:
koroški Slovenci
(19. nadaljevanje)
XIV.
KOROŠKI SLOVENCI V VISOKEM SREDNJEM VEKU
Obenem s temi velikaši se je naselilo v deželo tudi polno nemškega nižjega plemstva, ki je bilo navadno v službi velikašev, a izmed katerih so se v teku časa potem mnogi tudi povzpeli med velike. Vse to tuje plemstvo je postalo zaradi svojega političnega in gospodarskega položaja seveda kmalu tudi edini odločujoči činitelj v deželi. V njem se je polagoma utopilo tudi staro domače slovensko plemstvo, vendar lahko zasledujemo posamezne slovenske plemiške rodbine še daleč v XII. stol. (iz takega slovenskega plemstva je izvirala n. pr. tudi že omenjena breška grofica Hema). En del najnižjega starega slovenskega plemstva, kasazov, se je počasi tudi uvrstil med ostalo nižje plemstvo, večina je pa zdrknila navzdol med običajne kmečke svobodnjake. Plemiči so bivali navadno sredi svojih posestev in okoli njihovih bivališč so nastajala tudi bivališča njihovih podložnih kmetov, a iz dvorcev plemičev so začeli v XII. stol. nastajati utrjeni gradovi. Med najstarejše take dvorce in gradove v slovenski Koroški spadajo Podkrnos, pri Truš-njah, Ostrovica, Kamen v Podjuni, Blatograd (Moos-burg) in v Beljaku.
Precejšnji del slovenskih kmetov je bil v začetku te dobe še vedno svoboden, vendar se je iz že spredaj navedenih razlogov njih število polagoma zmanjševalo. Da se iznebe težkih vojaških dolžnosti ali pa pridobe varstvo plemičev, so se namreč svobodnjaki vedno pogosteje sami predajali plemiškim zemljiškim gospodom in postajali s tem nesvobodni, podložniki. To podložništvo nikakor ni bilo enakomerno, temveč je imelo razne stopnje od polsvobode do popolnega nevoljništva. število
podložnikov se je posebno pomnožilo v dobi notranje kolonizacije, ko je oni del pomnoženega kmečkega prebivalstva, ki je ostajal brez lastne zemlje, jemal v zakup plemiško in postal s tem seveda tudi podložen in je moral plačevati svojim zemljiškim gospodom razne davščine ter mu opravljati tlako na onem zemljišču, ki ga je obdeloval plemič sam.
Slovenci so se dolgo časa ostro ločili od priseljenih Nemcev ne le po jeziku, temveč tudi po noši, običajih itd. Slovenski kmet je živel še nadalje po svojih lastnih starodavnih običajih, a nemški priseljenci po tistih, ki so jih prinesli s seboj. Tako je vladalo v deželi dolgo dobo dvojno pravo: staro slovensko in novo nemško, a ker so bili zemljiški gospodje skoro sami Nemci, je njih pravo polagoma vplivalo tudi na slovensko in ga izpodrivalo. Te razlike vidimo n. pr. celo v velikosti kmetij. Tako zvane »kraljevske kmetije”, s katerimi so obdarjali vladarji plemiče in cerkve, so merile okoli 50 ha, plemiške kmetije po 24 ha, podložniške »bavarske kmetije” nekaj nad 15 ha in »slovenske kmetije” nekaj nad 12 ha. Iz tedanjih listin večkrat lahko dobro ločimo, kdaj je šlo za Nemce in kdaj za Slovence. Neka listina iz prvih let XI. stol. n. pr. strogo loči med pričami, ki so bile po bavarskem pravnem običaju »za ušesa privlečene”, in med pričami »po slovenskem pravnem načinu”.
Pravih mest pri nas v tej dobi še sploh ni bilo in prvi kraj na Koroškem, ki je dobil pravice trga, so bile Bre-že (1. 1016). Toda med najimetnitnejša gospodarska sie-dišča dežele je spadal že od vsega početka Beljak, zaradi svoje bližine z Italijo. Naloge poznejših mest so dotlej opravljali večkrat samostani in je n. pr. vetrinjski samostan obvladoval vso trgovino, ki je šla čez Ljubelj s Kranjsko.
Jako važne so bile tudi spremembe, ki so se izvršile v tej dobi na cerkvenem polju. Do madžarskih navalov je imelo širjenje krščanstva med Slovenci še vedno misijonski značaj, a po teh je začela nastajati redna cerkvena organizacija, vendar so se močni poganski ostanki
vzdrževali še tja v XII. stol. Največ prvih cerkva so že od X. stol. dalje gradili bogatejši plemiči na svojih posestvih. Ostale so zato njihova last in so zato pri njih tudi sami nameščali duhovnike (posebno mnogo cerkva je ustanovila grofica Hema). To je bil tudi glavni vzrok, da so bili skoro vsi tedanji duhovniki Nemci, kar je potem seveda pospeševalo tudi germanizacijo in zanemarjanje slovenščine v cerkvi. Te cerkve so nazivali »lastninske cerkve”, iz katerih so se razvile tudi mnoge poznejše prafare. V XI. stol. sta salzburški nadškof severno od Drave in oglejski patriarh južno od Drave cerkveno organizacijo že toliko utrdila, d^a je bila splošno uvedena tudi cerkvena desetina v smislu cerkvenega prava (plačevali so verniki seveda tudi to v pridelkih in prireji, ker denarnega gospodarstva tedaj še ni bilo). Izvedena je bila farna organizacija (prve župnije so bile pri Gospč Sveti, v St. Rupertu pri Velikovcu, Otoku na Vrbskem jezeru, Dobrli vesi, Kotmari vesi i. dr.) in ustanovljeni so bili prvi samostani; prva v tedaj še slovenski Koroški sta bila benediktinska samostana na Osojah in v St. Pavlu, zatem v Podkloštru itd. Grofica Hema je večino svojega ogromnega imetja zapustila salzburški nadškofiji v cerkvene namene, zato je nadškof Gebhard po več kot stoletnem prestanku tudi zopet postavil svojega posebnega pomožnega škofa na Koroškem. Tako je bila 1. 1072. ustanovljena na Krki škofija, prva na slovenskem ozemlju, ki je pa ostala strogo podrejena salzburškemu nadškofu in do 1. 1131 celo sploh brez lastnega ozemlja, tako da je bil krški škof nekak salzburški generalni vikar na Koroškem. Stanovali pa krški škofje navadno niso v Krki, temveč v svojem gradu Strassburgu. Podobno je ustanovil nekaj let zatem (1106) tudi oglejski patriarh poseben kolegiatni kapitelj v Dobrli vesi.
Krščanstvo je resda uvedlo tudi Slovence v območje zapadne kulture, toda ta v tej dobi na naše ljudstvo še ni imela skoro nobenega vpliva. Vzrok tega je ležal predvsem v dejstvu, da je bila sploh vsa višja in celo velika večina nižje duhovščine nemška.	(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Božična božja služba v slovenski cerkvi v Celovcu (Priesterhausgasse).
Na sveti večer od 23. do 24. ure spovedna priložnost.
Ob 23.45 petje slovenskih božičnih pesmi.
Opolnoči slovesna polnočnica (peta sveta maša).
Na Božič: od 7. ure naprej spovedna priložnost; — ob 8. uri tiha sv. maša; — ob 8.30 slovesna peta sveta maša z božičnimi pesmimi; ob 4. uri popoldne pete litanije Matere božje.
Sv. Štefan: ob pol devetih božja služba.
VEČNA VES
Kanacija, že zopet nekaj novega! V gostilni ni napihnilo nobenega, od slovenskih fantov pa še vedno pride domača pesem. Zakaj ne bi bili veseli? Advent je za nas čas pravega veselja in pričakovanja.
Živimo republikansko; če bi bili pod jarmom diktature, bi se bilo število vaščanov gotovo precej zmanjšalol Tako pa smo, hvala Bogu, obdržali v tem oziru več kot ravnotežje. Ena oseba se je preselila v večno domovino.
Dal je Bog gospodarju Anderlu sinčka, ki ga je težko pričakoval. Da nas ima Bog rad in ima „rešpekt” pred nami, ker smo dobri — dobro pa se naj širi — je razveseljivo tudi za Janeza Smrečnika z zaželeno hčerko.
Res! — Načrte imamo tudi. Ne petletko ali druge enake diktatorske namene! Vse naj se zgodi v blagor ljudstva! Vaščani bomo dobili tudi trgovino. Prutejev Bošta se bo lotil tega posla. On ve, da je polovica življenja na kolesu, kako je pot v Globasnico slaba. Če to muči že mlade, koliko več še naše mamice. Ob koncu še Večani želimo vsem sosednim vasem in preko teh vsem drugim našim prijateljem in znancem — mi mladi fantje pa naših prijateljic ne pozabimo — vesel božič in srečno novo leto.
LEPENA
Že dolgo se nismo iz Lepene nič oglasili. Morda je vzrok to, da so se nekdanji dopisniki izselili ali pa bili premeščeni na druga službena mesta.
Novic je pri nas vedno dovolj. Več veselih kot žalostnih. Zelo razveseljivo je, da lahko poročamo, da se je pojavila v našem grabnu prava gradbena mrzlica. Da je lepenska vas nad 7 km dolga, ni nobena malenkost. Ima pa tudi vedno več hišnih posestnikov, kateri so svoje hiše deloma popravili, največ pa postavili nove.
V veliko veselje vse Lepene, Podpece in Gornjega Lobnika gradijo novo šolo na Auprihovem travniku. Letos je dograjena v surovem stanju, drugo leto pa bo dogo-tovljena. Sedanja šola ni več primerna; še manj pa stanovanje učitelja, ki nikakor ne ustreza higijenskim predpisom.
Virnik Peter je postavil na novo že razpadajočo Sternovo kajžo. Franc Zarja je kupil in prenovil nekdanjo Prepotnikovo bajto. Flori Kukeš je postavil novo hišo pri Rastočniku. Anton Weinzirl in sinovi so si zgradili prostorno novo garažo za avto s podstrešnimi stanovanji. Za gradnjo novih stanovanjskih hiš pa se še pripravljajo: Miklav Foltej, Potočnik Pepi, Tomažič Lu-dovik ter Klemenšek Rok. Posebnega priznanja vredno je to, da so vsi graditelji z izjemo Weinzirla gozdni delavci. To je dokaz, da gre življenje v Lepeni v polnem teku naprej.
Se žalostno novico bi radi sporočili, da je po dolgi mučni bolezni umrl gospodar na Rastočnikovem Jožef Nečemer, star komaj 47 let. Imel je raka na želodcu, po dolgotrajnih mukah ga je bela žena rešila trpljenja.
Leto se nagiba h koncu, če se ozremo nazaj, moremo ugotoviti, da nam je v minulem letu vreme silno nagajalo. Krme je zrastlo kot že dolgo ne, toda skoro je ni bilo mogoče posušiti. Drugi pridelki niso bili posebno dobri; posebno slabo je obrodil krompir in sadje. Voda nam je večkrat razdrla cesto, katero držita Hanzej in Pepi vedno v dobrem stanju. Da je Lepena tudi zelo močno motorizirana, bi vedel več povedati Vinklnov Tonče.
ST. RUPERT PRI VELIKOVCU (J Janez Esteri)
Zopet je bila cesta vzrok nesreče, ki nam je vzela tako priljubljenega Miklnovega očeta Janeza Esterla.
Gnal je kravo naprodaj. Krava se je pred * nekim avtom splašila in ga vrgla tako nesrečno, da je obležal nezavesten. V takšnem stanju so ga prepeljali v celovško bolnico. Poškodbe so bile tako hude, da jim je v nekaj dneh podlegel, ne da bi prišel k za-
vesti. Omembe vredno je tudi to, da se je na isti cesti smrtno ponesrečila tudi njegova mati.
Rajni Miklnov oče ali Miklnov Hanej, kakor smo ga sosedje in prijatelji imenovali, se je rodil v sosednji šmarješki župniji, kjer je preživel tudi svoja mlada leta. Bil je veselega značaja in je nadvse ljubil domačo pesem.
Pred petindvajsetimi leti se je priženil na Miklnovo kmetijo, kjer je s svojo ženo vzorno gospodaril in kot veren katoličan in dober družinski oče tudi rad obiskoval hišo božjo. Rajni zapušča ženo in 7 otrok, ki so povečini že odrasli.
Vsemogočni ga je poklical k sebi v času, ko si nobeden ni mislil; saj je bil šele petdeset let star in družina ga bo zelo pogrešala. Težko prizadeti družini in nam vsem pa daje tolažbo upanje, da mu je Marija izprosila srečno zadnjo uro, saj jo je šel tudi takrat počastit, ko je romala skozi Velikovec, in je tam prejel tudi sv. zakramente. Za nas pa je smrt dragega rajnega opomin: „Ne veste ne ure ne dneva, kdaj bo prišel Gospod!”
Žalujoči družini izrekamo v krščanskem duhu naše iskreno sožalje.
VELINJA VES
Ker se že dolgo nismo oglasili, imamo še nekaj starih novic. Konec meseca septembra smo pokopali Knaberlnovo mamo Ano Seher. Celo leto je bolehala na vodenici. Sicer ni bila čisto priklenjena na posteljo, vendar ji je ta bolezen pripravila mnogo trpljenja. Ž molitvijo se je pripravljala za pot v večnost. Še so prebivale v
družini slovenske knjige in „Naš tednik” ji je bil zelo pri srcu. Ker je bila do zadnjega pri zavesti, so jo zanimale razne novice in dogajanja v svetu.
Pokojna mati je imela deset otrok, od teh je sin Pavle padel v prvi vojni, ena hčerka pa je še kot majhna umrla; eden izmed sinov je prevzel gospodarstvo doma, vsi drugi pa so šli dobro vzgojeni v svet, kjer si je vsak od njih ustvaril svojo družino in s pridnimi rokami utrdil svoj dom. Izmed otrok sta dva trgovca in sicer eden v Celovcu, drugi pa v Velikovcu.
Sinovi so prav radi obiskovali svojo mamo in ji prinašali vse, kar je potrebovala.
Rajna mama je bila globoko verna žena. Zavedala se je dolžnosti do Boga in do svojega naroda, kateremu je bila zvesta do smrti in ga je ljubila nad vse.
Knaberlnova mama je bila pridna in skrbna gospodinja in je prav rada hodila v cerkev do spomladi, dokler ji ni bolezen tega preprečila. Dosegla je lepo starost 84 let. — Vsem žalujočim otrokom izrekamo naše sožalje, rajni mami pa naj sveti večna luč.
KOTMARA VES
Na predvečer Marijinega praznika smo imeli od Jx>l 12. do pol ene ure v okviru čeŠčenja Najsvetejšega polnočno sv. mašo v čast Brezmadežni. Udeležba je bila bolj pičla, morda tudi zaradi slabega vremena, ker je pri nas takrat močno snežilo. Vzrok je pa seveda tudi mlačnost Kotmirčanov.
Na praznik pa smo imeli pred glavno sv. mašo pogreb Brazovnikove matere iz Novega sela. Na praznik sv. Barbare je bila še pri službi božji in isti dan jo je zadela kap in tako položila na smrtno posteljo. Pogreba se je udeležilo veliko število faranov in tudi znanci izven fare so ji v lepem številu izkazali zadnjo čast. Pevci so ji zapeli v slovo in tudi g. župnik se je poslovil od rajne z lepimi, prisrčnimi besedami in nam klical v spomin, kako moramo biti
pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas pokliče Gospod.
Drugi dan pa je odšla med nebeške kri-latce Hlabinjeva deklica v Črezdolu v starosti 6 mesecev in zapustila svoji mamici in sorodnikom veliko žalosti. Žalujočemu Brazovnikovemu Toniji kakor tudi sorodnikom terHlabinjevim naše iskreno sožalje.
Zopet bodo zapeli božični zvonovi in o-znanili radost vsemu svetu in vsem, ki so Bogu po volji. V teh svetih dnevih čuti sleherno človeško srce nekaj posebnega in hrepeni po svojih dragih, kjerkoli so, bodisi v domovini ali v tujini. Vse misli in želje hitijo ta dan nazaj v svoj ljubljeni kraj.
Želim torej iz dna duše vsem zavednim in krščanskim Slovencem po širnem svetu, predvsem pa kotmirškim faranom blagoslovljen božič ter novo leto polno srčnega miru in sreče; nebeško Dete naj blagoslovi slehernega ter ga pripelje nazaj pod svoj rodni krov!
A. H., organist
ŽIHPOLJE
Zopet se je nabralo nekaj novic, katere hočemo sporočiti javnosti. V nedeljo, dne 31. oktobra, smo spremili k zadnjemu počitku 94-letno mater Margareto Skribot. Rajno mater smo poznali kot verno in pridno ženo, prav rada je pela in bila tako vedno dobre volje.
Kmalu nato smo imeli spet pogreb in sicer smo dne 7. novembra pokopali Čebro-vega Šimeja, ki je bil star šele 19 mesecev. Ta je šel za svojo sestrico Hanijo, ki je zapustila par tednov pred njim ta svet.
V	petek, dne 3. decembra, pa smo imeli čast pozdraviti v naši fari Fatimsko Marijo. Popoldne se je zbrala vsa župnija in smo jo čakali z lučkami pri novi občinski hiši. Po slovenskem petju in nagovoru č. g. dekana ter deklamacijah smo se podali v dolgem sprevodu v cerkev, da jo še tam počastimo s primerno pobožnostjo. Od sobote na nedeljo smo imeli tudi nočno češčenje, ki je bilo prav dobro obiskano. Če pomislimo, da je bilo tokrat 800 obhajil, moramo reči, da je bil to za našo faro uspeh. Gotovo bodo ostali vsi ti dnevi vsem faranom v neizbrisnem spominu.
ŽELEZNA KAPLA
jr
V	zadnjem času smo brali, da se po Koroškem precej zavzemajo za popravo starih šol in za zidavo novih, kljub temu, da — kakor kaže statistika — število otrok v zadnjih letih nazaduje in tu pa tam reducirajo razrede. Zato je tudi naša občina prišla do zaključka, da postavi novo glavno šolo, ker stara šola ni več odgovarjala sedanjim razmeram.
Tako smo imeli slovesno blagoslovitev nove glavne šole pri nas v Železni Kapli v nedeljo, dne 5. decembra. Blagoslovil jo je mil. gosp. prošt Aleš Zechner iz Dobrle vesi. Kar je naše farane najbolj vznemirjalo, je bilo to, da je novo glavno šolo po blagoslovitvi mil. g. prošta blagoslovil še protestantski pastor. Vznemirjenje je upravičeno, ker je 99% kapelških in belskih občanov katoliške vere.
Drugo, kar nam ni bilo všeč, je bilo, da nobeden govornik ni spregovoril slovenske besede.
ST. JAKOB V ROŽU
Jesen je minila, prišla je zima. Vreme nam včasih ponagaja. Ob jugu in mokroti se bojimo za ozimno setev. Tudi letošnja letina je bila le povprečna: krompirja pre-pičlo, sadja pa nič. Tem bogatejšo žetev je imela bela žena — smrt; odkar smo poko-
VSEM NAROČNIKOM, SOTRUDNIKOM IN BRALCEM „NAŠEGA TEDNIKA-KRONIKE” BLAGOSLOVLJENE BOŽČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO! - VSEM DOPISNIKOM PRAV PRISRČNA HVALA ZA SODELOVANJE Z ISKRENO PROŠNJO, DA NAM OSTANETE ZVESTI SODELAVCI TUDI V LETU 1955.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
pali Učažovega Hanzeja, smo se pogosto1 zbirali ob odprtih grobovih in sočustvovali z žalujočimi. Mrtvaški zvonovi so nas klicali h pogrebu Markovega očeta in Žučiče-ve Treze, Čopove matere in Treze s Kalvarije, Klančnikove matere in Bistrove Le-nije, Oretovega Tomeja, ki se je ponesrečil na Ljubelju in mu je orožništvo pripravilo velik pogreb; potem še h pogrebu Uršule Knafl in Fištrove matere.
V soboto, na god sv. Barbare, pa smo spremili na zadnji poti č. s. Hijacinto Erjavec in jo po cerkvenem opravilu položili v sestrsko grobnico na našem pokopališču. Pogrebne obrede je opravil ob asistenci sosednih in domačih duhovnikov preč. g. dekan iz Podgorij. V svojem nagrobnem govoru je preč. g. Česen podal sliko njenega življenja: rojena 15. 3. 1880 v Kostrivnici je bila z 20 leti preoblečena; v Mariboru je bila učiteljica glasbe; že pred 1. svetovno vojno je prišla v St. Rupert, kjer je ostala do leta 1938; dobo nacizma je preživela V Maria Hilf; leta 1946 je prišla v St. Jakob, kjer je obhajala 1. 1950 zlati jubilej preobleke, v Marijinem letu pa dokončala svoje Bogu posvečeno življenje.
Posebna poteza njenega življenja je bila njena ljubezen do rož in do petja. Naj bi ta njena ljubezen opominjala vse njene gojenke, naj skrbijo za lepoto dekliškega cveta in veselega petja. Z žalostinkami in Marijinim hvalospevom so se gojenke poslovile od svoje vzgojiteljice, mi pa smo jo prosili, naj nam pri Bogu izprosi mnogo velikodušnih src, ki se bodo posvetila v življenju vzgoji naše mladine.
SVATNE PRI ST. JAKOBU
Kdo ne bi poznal Miklove Zale in Seraj-nikovega Mirka? Iz Svaten sta bila doma, kjer še danes stojita domova ob podružni cerkvi sv. Uršule.
Oh, ta uboga Uršula! Vsakemu se je smilila, kdor je prišel v Svatne in zagledal revščino strgane strehe. Škoda bi bila te poznogotske cerkvice, ki je 13 m dolga in 5 m široka, če bi po dobrih 400 letih (kakor sklepajo zgodovinarji iz še ohranjenih stenskih risb) razpadla!
To sramoto podružničarji niso hoteli vzeti nase. Ključarja sta se dvignila in šla od hiše do hiše vseh vasi, ki spadajo pod zvon sv. Uršule, ter zapisovala svete obljube. In obljuba dela dolg, ker je Bogu ljuba. Zopet sta šla pogosto na pot, do nekaterih celo večkrat, da sta zbrala denar za kritje cerkve. Tesarska dela je prevzel domačin Simon Uršič iz Reke, kritje z eternitom pa je izvršila tvrdka J. Mayerbrugger iz Celovca. Upali smo, da bo delo do žegnanjske nedelje končano, a le ni šlo in še vreme nam je nagajalo. Nič zato! 7. novembra je bila nedelja in lepo vreme. Zbrali smo se k zahvalni božji službi in po blagoslovitvi strehe in križa na stolpičku opravili sv. daritev, med katero smo položili še zopet vsak svoj dar na oltar, da s skupnim naporom dokončamo delo — poravnavo računov. Ohranili bomo v spominu opomin pridige, naj ob obnovljeni cerkveni strehi ne mislimo samo na obnovo svojih duš in družin, ampak tudi na vaško vzajemnost med sosedi, ki omogoči taka skupna dela. —
Sv. Uršula naj vse dobrotnike vzame v svoje varstvo, kot je vzela svoje device pod svoj plašč!
ANGLIJA
O Slovencih na Angleškem le malo slišite. Res nas ni veliko in tudi raztreseni smo po vsej deželi, saj je vsak prijel za delo, kakršno in kjer koli mu je bilo ponudeno. Radi bi pa imeli svoje skupne prostore v Londonu. Tam bi našla streho naša društva in pravtako tudi oni, ki pridejo na krajši ali daljši obisk sem. Zato smo osnovali odbor, ki si je zadal nalogo zbrati zadostna sredstva za nakup primernih prostorov.
Obračamo se na vse Slovence s prošnjo za pomoč. Hvaležni bomo za vsak najmanjši dar, ki ga, prosimo, pošljite na upravo „Našega tednika-Kronike”, ki iz prijaznosti sprejema darove. Vsem pa vnaprej iskren: Bog povrni!
Odbor za „Naš dom” v Londonu
DARUJTE ZA
„Qlai doni* V LONDONU
Našim gospodinjam
Gozdna površina na zemlji
Božič v
Božič — praznik miru in ljubezni pričakujemo vsako leto znova z veseljem. Res imamo gospodinje veliko dela pred prazniki, vendar nam je to delo prijetno ob misli, koliko božičnega veselja bomo pripravile svoji družini.
V čem pa obstaja delo gospodinje — matere pred prazniki in v praznikih? Mar v pripravi darov, ki jih bo postavila pod božično drevesce na sv. večer, ali v pripravi raznih dobrot, s katerimi bo postregla v praznikih? D5, tudi to je delo gospodinje pred prazniki, a ne najvažnejše. Gospodinja naj bi predvsem poskrbela, da so srca vseh družinskih članov skrbno očiščena in pripravljena z vso svojo toploto sprejeti Kneza miru in ljubezni.
Duhovna in materialna priprava na božič pa naj bosta seveda povezani. Ali ste se že kdaj vprašale, zakaj za božič pripravimo toliko dobrih jedil? Mar zato, da se po adventnem postu, ki ga pravzaprav dandanes ni, nasitimo? Božič je praznik ljubezni in evangelij pravi: j,... mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.” Da, dobre volje moramo biti do vseh, ne samo do domačih in svojcev, ampak do vsakega človeka. Zato bomo postregli v praznikih z veseljem in iz srca prav vsakemu človeku, ki bo prišel k hiši.
družini
Revnim in ubogim pa bomo ponesli dobrote v njihove koče. Mati, kako lepo priliko imaš, da otroke ob tej priliki učiš ljubezni do bližnjega!
In praznik sam, kako ga bomo obhajali? Dobra gospodinja bo vse delo pravočasno opravila. Ne bo ponočevala in delala do zadnjega trenutka. Več je vredna njena dobra volja, kot da se vse blešči v stanovanju. Sv. večer bo preživela v duhu božične bla-govesti med svojimi pri jaslicah, saj je ona srce družinske skupnosti.
Toliko skrivnostne sreče in miru prinese sv. večer, če ga prav obhajamo. Za to boš poskrbela ti, gospodinja. Ne pozabi na lepe božične navade: postavljanje jaslic, kajenje in blagoslavljanje stanovanjskih prostorov in vsega poslopja, pa na molitev rožnega venca, branje božičnega evangelija, petje mehkih božičnih pesmi in na vse, kar poveže družinske člane v srečno skupnost, ki je vredna, da ji nebeško Dete podeli blaženi božji mir.
Draga gospodinja, v veliki meri je odvisno od tebe, kako bodo preživeli božič tvoji dragi, zato se potrudi, da boš storila vse, kar je v tvoji moči in božični prazniki bodo prinesli tebi in tvojim mnogo družinske sreče in notranjega miru v Bogu.
Božično kosilo
Kostna juha z ohrovtovim ponvičnikom.
Krvavice ali pečenice, kisla repa, zabeljen krompir.
Prašičja ribica v pečki, zeljnata solata.
Jabolčna strnjcnka z zdrobom.
Drobno pecivo.
Potice.
V mnogih domovih na deželi boste prav za božič pripravile koline. Zato je temu prilagojen tudi božični jedilnik. Mestne gospodinje pa boste gotovo za božič kupile krvavice ali pečenice in kos pečenke pri mesarju. Res je dandanes meso drago, a gospodinje bomo hranile prej, da bomo lahko vsaj za praznike obogatile praznično razpoloženje vsem družinskim članom tudi z dobrimi jedili, ki jih bomo postavile na mizo.
Kostna juha. — Za kostno juho si oskrbimo kosti pri mesarju in sicer goveje, telečje, pa tudi prašičeve. Važno je, da so dobro sesckane. Denemo jih na čisto pekačo in porinemo v pečico, da se malo popečejo in zammene. Juha dobi tako veliko boljši vonj in okus. Posebej pa pražimo na čisto malo masti jušne zelenjave: košček čebule, korenček, peteršilj z zelenjem vred, košček zčlene, kolerabe ali kolerabice, štorček zelja ali ohrovta, čc imamo kaj posušenega paradižnika, gr aha ali nekaj listkov suhih gob. Ko vse to nekoliko porumeni, zalijemo s toplo vodo, zlijemo vse skupaj v lonec, kjer mislimo kuhati juho, oplaknemo še posodo, kjer smo pražile, da se nam nič ne izgubi, in dodamo prepražene kosti. Juho še osolimo, dodamo nekaj zrn popra, dva klinčka, ščepec muškata, 2 lovorjevi zrni in kuhamo vsaj eno uro. Juho nato precedimo in poljubno zakuhamo.
Ohrovtov ponvičnik: Mešaj, da dobro naraste 4 dkg masti ali presnega masla in 2 rumenjaka; primešaj 2 v vodi namočeni in ožeti žemlji, 5 dkg sesekljane prekajene svinjine, malo soli, popra in V* kg na rezance zrezanega poparjenega in na 2 dkg masti nekoliko spraženega ohrovta. Primešaj še trd sneg 2 beljakov in žlico moke. Deni na namazan in z moko potresen pekač in speci v dobro segreti pečici. Pečeno zvrni na desko in zreži na poševne kocke ter jih daj v juho, preden jo postaviš na mizo.
Prašičja ribica v pečki. Saj jo bo znala gotovo vsaka gospodinja pripraviti, a sama prav rada včasih pogledam, kako se pripravljajo reči, ki so mi dobro znane. Ne toliko, da sc prepričam, če sem prav naredila, temveč da vidim, kako delajo drugi. Večkrat trmasto vztrajam pri svojem. Morda boste tudi ve. Pa vam le povem, kako jo jaz naredim.
Pri mesarju kupim 1 kg prašičjih zarebrnic ali stegna ter 30 dkg pečke. £e kupim zarebnice, jih izluščim iz kosti. To zato, da se potem pečenka lep še reže. Kosti porabim za kostno juho. Pečenko potem nasolim, malo popopram, potresem tudi s cimetom in s praškom stolčenih klinčkov. Potem razprostrem po deski pečko, ki sem jo namakala v mlačni vodi, nanjo naložim liste peteršilja, vršičke time-za, rožmarina, samo drobce lovorjevega lista in kolesca limone. Na tako obloženo pečko položim pečenko, ki jo še po vrhu obložim z že omenjenimi dišavami. če imam, d (Klani tudi malo bazilike in
brinjevih jagod. Seveda vsakega samo prav malo. Noben okus ne sme prevladovati. Vse se mora ujemati v lepi harmoniji, da bo vsak vzkliknil: „Joj, kako dobro diši!” Nihče pa ne bo vedel povedati, po čem diši.
Nato zavijem pečenko od vseh strani enkrat ali dvakrat, kolikor imam pač pečke, jo denem na pekačo in polijem z vročo mastjo ter pečem v pečici med pridnim polivanjem. Med pečenjem jo enkrat obrnem. Proti koncu odlijem mast in prilijem nekoliko juhe ali vode, da se pečenka še malo duši in zgornja skorja v sopari zmehča.
Čc hočeš več soka, prilij še malo smetane, ki ji prej primešaj pol kavine žličke spražene moke. Morda se bo kateri gospodinji zdelo odveč dodajati mast k svinjski pečenki, ki je itak mastna in še zavita v mastno pečko. Če pečenko samo parimo v lastnem soku in le po malem dolivamo malo vode, nikdar ne bo prav sočna, ker se preveč soka izpari. Tisto mast, ki jo dodamo, potem tako odlijemo in je zelo dobra za pražen krompir, riž, kislo zelje ali repo.
Zeljnata solata. Zreži veliko zeljnato glavo na tanke rezance. Zreži tudi dve zčleni in eno rdečo papriko. Pozimi, ko ni paprike, dodaj vloženo, če jo imaš, drugače jo lahko opustiš. Na vsak način pa zribaj k zelju veliko kislo jabolko. Zelje in jabolko nekoliko osoli, dodaj malo kumine in ščepec sladkorja ter dobro premešaj. Tako naj solata stoji vsaj pol ure. Medtem spraži 10 dkg sesekljane prekajene slanine, dodaj zvrhano žlico sesekljanega pora ali šalotke in zalij z !4 1 kisa, ki pa ne sme biti prehud, sicer mu primešaj malo vode. Vlij vrelo čez zelje in postavi takoj na mizo.
Jabolčna strnjenka z zdrobom. Sadne strnjenke z zdrobom so cenena in čislana sladica. Serviramo jih s stolčeno smetano ali sadnim sokom ali bolj redko vanilijevo peno. Važno je le, da si zapomnimo osnovno pravilo. Na 1 liter tekočine zakuhamo 15 dkg pšeničnega zdroba, ga med pridnim mešanjem kuhamo 4—5 minut in stresemo v oplak-njen model ali v skledo, kjer se nam čez noč lepo strdi.
Za jabolčno strnjenko kuhamo 3 do 4 kisla jabolka, zrezana z lupino in peščiščem v pol 1 vode z dodatkom soka pol limone. Ko se jabolka popolnoma razkuhajo, jih pretlačimo skozi sito. Potem jih stresemo nazaj v kozico, primerno osladimo in zakuhamo, ko zavro, 15 dkg zdroba. Poleg tega si pripravimo pol 1 vročega mleka in ga počasi med kuhanjem dolivamo med jabolčni zdrob. Ko je že vse kuhano, odišavimo z žlico ruma ali likerja, stresemo v ohlajen model ali skledo in pustimo, da se strdi. Kakor sem že omenila, je najbolje, če se strdi čez noč, ker traja 5 do 6 ur, da sc lepo strdi.
Namesto jabolk in mleka vzamemo lahko sadni sok, ki mu dolijemo polovico vode, ali mlečni kakao ali samo mlečno limonado ali oranžado.
Vanilijeva pena. Stepi trd sneg iz 2 beljakov in mu primešaj 4 dkg sladkorja, še 5 minut dobro stepaj in postavi na stran. V globoki ponvi žvrkljaj 2 rumenjaka, 3 žlice sladkorja, tri osminke 1 mleka in 1 do 2 žlici krompirjeve moke. Če te nimaš, je dobra tudi navadna pšenična moka, vendar se ta v kremi bolj čuti. Ponev postavi na ogenj ali v vrelo vodo, da vse skupaj zavre. V vrelo takoj zamešaj sneg in 1 zavitek vanilijinega sladkorja. Rahlo premešaj in pusti shladiti.
Okrog 30 odstotkov gozdne površine je pokrite z gozdovi, 22 odstotkov je izrabljenih za poljedelstvo in ostalo ali skoraj polovica pa je ledina.
V Latinski Ameriki pokrivajo gozdovi 40 odstotkov površine, v Rusiji in Severni Ameriki 33, nekaj manj v Evropi in Afriki in manj kot 10 odstotkov v pacifiškem prostoru.
Dejstvo, da je 33 odstotkov zemeljske površine gozdarsko izrabljene (če bi sem šteli še grmičevje, je odstotek še večji), bi moglo zbuditi videz, da mora ta gozd zadostovati za konserviranje tal in za preskrbo sveta za lesno produkcijo. Med zgoraj omenjenimi glavnimi ozemlji so pa gozdni predeli, ki so slabo nasajeni; tudi imajo nekatere dežele z dobrimi nasadi le malo gozdnih predelov.
Večina severno- in latinskoameriških predelov z izjemo Urugvaja so bogato pogozdeni. Na drugi strani je pa v Afriki le 8,5
milijonov ha gozdov, kar znaša 1,5 odstotkov površine in pride na osebo 0,9 ha. Na Bližnjem Vzhodu je okrog 0,9 odstotkov zemlje pokrite z gozdovi, kar je nekako 0,12 ha na osebo, čeprav je v Indiji in Pakistanu 73,5 milijonov ha gozdov, t. j. 17,3 odstotkov površine, če bi imeli na razpolago statistike o srednji in južni evropski Rusiji in centralni Kitajski, bi prišlo do izraza enako pomanjkanje z ozirom na osebo. Celo v južnih predelih Evrope pride le 0,26 ha gozda na poedinega prebivalca.
Znano je, da je bilo nekaj teh predelov, ki so zdaj že puščava ali blizu tega, nekdaj zelo bogati z gozdovi in rodovitni. Brezskrbno uničevanje obstoječih gozdov, kar so v nekaterih primerih naredili še pred nedavnim, je vodilo do zmanjšanja kvalitete oz. do nerodovitnosti tal.
Inventura iz leta 1953 daje pregled, kaj so ukrenili, da se gozd ščiti in ustavi stalno napredovanje puščave. (ANZ)
Položaj poljedelskih izdelkov na evropskem frgu
V Ženevi je bilo od 15. do 19. novembra zborovanje odborov evropske gospodarske komisije. Govorili so o preskrbi in potrebi in ugotovili naslednje:
Žito za kruh: Zahodna Evropa bo v času od 1. julija 1954 do 30. junija 1955 morala predvidoma uvoziti 14,2 milijonov ton, kar je za 1,7 milijonov ton več kot v preteklem letu. Potrebo uvoza v dežele Vzhodne Evrope pa cenijo na 2 milijona ton. Možnosti izvoza posameznih dežel Zahodne Evrope so povečini iste kot v preteklem letu, le Francija lahko izvozi malo več in Turčija nekoliko manj.
Žito za krmo: Zahodnoevropske države bodo morale v tem letu uvoziti okrog 9,5 milijonov ton žita za krmo. K tem 9 milijonom ton bo prispevala Vzhodna Evropa samo 355.000 ton.
Surovo maslo: Značilno za trgovino z maslom v letu 1953/54 je bil povečan izvoz Zahodne Evrope v vzhodnoevropske dežele. Zaradi znatnega previška v Franciji je večina mnenja, da bo imela Zahodna Evropa v letu 1954/55 10.000 ton masla več na razpolago za izvoz, kot v preteklem letu.
Potreba uvoza v dežele Zahodne Evrope je pa manjša kot v letu 1953/54. Delegati Sovjetske zveze so omenili, da bo ona pri ugodnih cenah uvozila vsaj toliko masla kot v preteklem letu.
Sir: Zaloge za izvoz Zahodne Evrope so v letu 1954/55 nekoliko večje kot v preteklem letu. V letu 1953/54 je bilo opaziti znatno zvišanje pošiljk iz Zahodne Evrope v vzhodnoevropske dežele (14.000 ton proti 2.500 tonam v letu 1952/53).
Jajca: V letu 1953/54 so zahodnoevropske uvozne dežele uvozile 270.000 ton jajc. 230.000 ton je prišlo iz zahodnoevropskih, ostalih 23.000 ton pa iz vzhodnoevropskih izvoznih dežel.
Meso in živina: V trgovanju z govejim m telečjim mesom je omenjen povečan izvoz Zahodne Evrope v vzhodnoevropske države, pri katerih je bila v prvem polletju 1954 Sovjetska zveza glavni odjemalec. Pri svinjskem mesu in slanini je treba računati z zmanjšanim uvozom Zahodne Evrope. Uvozna potreba Vzhodne Evrope bo pa v tem letu večja kot v preteklem. Pri trgovini z živino ni pričakovati važnih sprememb. (ANZ)
C/tta (j ojlmdjf n f h&žihie praznike
ter irežtio neim Leto osem donenikim kmetom
Kmečka gospodarska zveza
POLOŽAJ NA TRGU
Položaj na sejmih živine za zakol je bil pretekli teden nekoliko spremenjen, ker so zaradi povečane ponudbe cene nekoliko padle. Na sejmih goveje živine je nihal domači dogon med 1700 in 2000 komadi. S tem je bilo povpraševanje povsem krito. Cena goveje živine prve do tretje kvalitete kakor tudi živine za klobase je padla do 40 grošev. Z nadaljnjo izdatno dobavo je treba računati.
Tudi cene za prašiče na svetovnem trgu padajo. Zaradi tega prihajajo zdaj večje množine uvoženih prašičev na trg. V zadnjem času so cene padle do 40 grošev pri dobrih kvalitetah in do 70 grošev pri manj vrednih živalih. Na podlagi sedanjih cen inozemskih prašičev je treba do konca leta računati z večjimi uvozi.
Na trgu za krompir povpraševanje pada. Cene so sicer še nespremenjene, vendar je možno opaziti znake padajoče tendence. Ponudbe so se zvišale, tako da včasih niti ni možna hitra posprava robe.
Na sadnem in zelenjadnem trgu je položaj nespremenjen, miren in izenačen. Edino prodaja jabolk povzroča težave — skladišča so polna in povpraševanje zelo malenkostno. Uvoz jabolk se ne zdi primeren,
zlasti ne, ker so uvozne cene precej višje od cen domače robe. (ANZ)
DOVOLJ JABOLK NA ZALOGI
Klub poljedelskih časnikarjev je priredil na povabilo zveznega odbora Avstrijske deželne sadjarske zveze študijsko potovanje v sadjarske predele Spodnje Avstrije in Štajerske. Pri tem so imeli priliko prepričati se, da je še dovolj domačih jabolk tako v trgovini kot pri zadrugah. Cene so pn' producentih med 1.50 in 3.— šilingi z ozirom na kakovost in vrsto.
S trenutno razpoložljivo domačo robo je trg krit do konca januarja. Medtem pa bodo producenti dostavili pozne vrste, ki jih trgovina in zadruge do sedaj zaradi pomanjkanja skladišč še niso mogle prevzeti od producentov.
Zastopniki sadjarjev so zato mnenja, da naj poljedelci odklonijo vsak uvoz jabolk, dokler je še dovolj domačega sadja dobre kvalitete. Če pa domači produkciji ne bo več mogoče kriti domačega trga, bodo dali svoj pristanek na uvoz. Da bi pa že zdaj dali dovoljenje za uvoz 500.000 kg, se pa ne zdi utemeljeno, če poljedelstvo dopušča uvoze kljub dejstvu, da o pomanjkanju ne more biti govora, je to samo zato, da omogoči ljudem večjo izbiro za praznike. (ANZ)
IfUc Ut Hu&vz&t i/tem!
Dragi moj mladi neznanec, ki te srečam v tej sveti, božični noči, srečam samo v duhu: sedi k meni. Toplo je v moji sobi. Lučka pri jaslicah izžareva toliko toplote. Zato se ne boj, da bi si bila tuja, čeprav se še nikoli prej nisva videla. Nocojšnji večer smo si vsi tako blizu, saj mir in ljubezen kraljujeta nad nami.
Ne bodi hud, če te odtrgam za kratek čas iz prijetne družinske skupnosti. Bojim se zate in zase, da spričo tolikih dobrot na mizi, ob čarobnem božičnem drevescu in raznih darilih pod njim ostaneva s svojimi mislimi le pri vsem tem zemeljskem. Pa vedi, da tudi najina duša in srce potrebujeta hrane današnji večer še bolj kot kdajkoli.
Zdaj si pri meni. Zazriva se v revne jaslice in skušajva doumeti njih pomen. Slabotna lučka obseva obraz božjega Otroka, obraz edine največje Ljubezni, ki jo pozna svet. Najvišji Gospod nebes in zemlje se je ponižal do človeškega bitja, da je pregnal temo in prinesel svetu odrešenje. Naj bogatejše Dete je On, a se ni rodil v kraljevskih dvorih, ampak v mrzlem, razdejanem hlevcu. Ali moreš doumeti to njegovo neizmerno ljubezen do nas zemeljskih otrok?
Kako bi mogla ob tako velikem zgledu ljubezni še ostati trda in mrzla? — Čutiš, kako lučka pri jaslicah mehča najina srca in srca vseh ljudi po širnem svetu? —
Si že odpustil svojemu znancu, prijatelju, ki te je razžalil? Kako nemirno čaka sprave s teboj 1 Upa, da mu jo bo vsaj ta sveti večer prinesel. Ali si še tako trd in surov do svoje matere, očeta, brata, sestre? S toliko skrbjo te vzgajajo, želeč ti samo dobro. Toliko dobrot in nežnosti prejemaš od njih. Si že kdaj pomislil na vse to? Ti pa jim povzročaš nemirne noči s svojo fantovsko trdoto, brezobzirnostjo, dekliško domišljavostjo in prevzetnostjo.
Glej ubogo, zapuščeno ženo v koči na koncu vasi. Tako žejna je ljubezni. Žrtvuj se, obišči jo, nasmejanih lic ji vošči in pokloni majhno darilce. Neizmerno božično veselje bo napolnilo njeno in tudi tvoje srce.
Prosi Kneza miru in Kralja ljubezni, da se nocoj naseli tudi pri tebi, v tvojem srcu. Potem izžarevaj božji mir in ljubezen vsem, prav vsem, domačim in tujim, dobrim in slabim, prijateljem in sovražnikom.
Blaženi božji mir in ljubezen je najbogatejše božično darilo. Potrudi se, da ti ga podeli božje Dete. Potem boš lahko iz vse duše zapel:
„0 sladka noč božična ti, presrečna si nad vse noči...”
VEŠ, DETE
Veš, Dete nebeško, nocoj bi Ti jaslice trde
rada jaz mehko, mehko postlala,
da ne bi se Mamica revna nad Tabo jokala
Bi z dihom Ti ročice rada premrle ogrela in Vaju v kraljevska bi oblačila odela
Joj, Detccc božje, pa sem tako revna, revnal
Vse, kar bi jaz rada, prav nič Ti ne morem podati, da morem vsaj ostre Te zime obvarovati.
Zato pa s pastirčki pred jaslice bom pokleknila, pa, ker nimam ovčke, bom v dar Ti srce poklonila. Sprejmi ga, sprejmi, o Jezušček zlati!
Anka S.
mladino in
Občni zbor zveze absolventk gospodinjskih šol
Nekdanje gojenke gospodinjskih šol smo že zelo pogrešale skupne družbe, kajti čez leto smo se le redko srečale, ker nam pač nujno delo ni dovoljevalo skupnih sestankov in medsebojnih vezi. Toda občni zbor naše dekliške organizacije, ki je bil v soboto, dne 11. decembra, nam je spet dal možnost, da smo ustvarile še tesnejšo povezavo in podčrtale namene in cilje naše organizacije v splošno kulturno korist vseh nekdanjih gojenk in v izobrazbeno izpopolnitev članic kakor tudi slovenskega dekliškega sveta na Koroškem.
Občni zbor je odprla predsednica zveze, gdč. Milka Hartmanova in v svojem govoru nakazala pravi pomen zveze, ki naj bi bila blagoslov za vso našo domovino. Nato je govoril dr. Vinko Zvvitter o razvoju slovenske kulture v preteklosti.
V lepo preglednem referatu je podala tajnica zveze gdč. Rezika Hobel poročilo o delu v času od zadnjega občnega zbora. Iz
omenjenega poročila je bilo razvidno, da se je zveza res precej trudila in delala za uresničevanje svojih ciljev. Če vzamemo samo prireditve in sestanke, ki so bili v pretekli sezoni, je to že velikega pomena in smo prepričani, da se bo produktivnost še stopnjevala. Pri volitvi novega odbora je bil deloma potrjen stari, deloma pa so izvolili nove odbornice. Tako bo predsednica tudi vnaprej gdč. Milka Hartmanova, ki je vsemu terenu dobro poznana in že po svojih kuharsko-gospodinjskih tečajih zelo priljubljena. Mesto tajnice je zasedla spet gdč. Rezika Hobel.
Pri točki .Slučajnosti’ pa je postalo zelo živahno in so se gojenke v lepem številu oglašale k besedi in pokazale položaj zveze na terenu in posamezne krajevne razmere. Močno se je poudarjalo tudi, kako odtuji Švica naša slovenska dekleta svoji domovini. Po obč. zboru je imel novoizvoljeni odbor sejo, kjer je napravil načrt za bodoče delo.
Miklavževanje in marijanska akademija v Globasnici
Na Miklavževo nedeljo nam je pripravilo naše kat. prosvetno društvo lep družinski praznik in družabni večer v obliki miklavžcvanja. Na kratko hočemo povedati, kako smo se imeli, ko nas je obiskal sv. Miklavž.
Več let zaporedoma je bila na sporedu opereta ..Miklavž prihaja”. Letos pa so prosvetarji ugibali, kaj naj napravijo, in so prišli do zaključka, da je najbolje, če opereto še enkrat ponovimo, kajti za občinstvo predstavlja to vedno nekaj novega in bi jo gledalo še in še. In rezultat je bil, da smo želi večji uspeh, kot smo ga pričakovale
Tedne in tedne prej so otroci že začeli šteti dneve, kolikokrat bodo šli še spat, preden bo prišel sv.
Miklavž. In potem ugibanje: kaj nam bo prinesel? Ali bo tudi letos tako radodaren kot lani?
In res smo ob koncu prejeli od dobrega, toda pravičnega Miklavža, kar je pač vsak zaslužil, darila ali pa šibo. Daril pa je bilo tokrat nenavadno veliko, tako, da se je Miklavž že skoraj potil, predno je bil gotov. Vmes pa je seve moral resnici na ljubo pokarati še stare grešnike in povedati zaljubljenim, kar jim gre. Predstava je bila dvakrat: popoldne za otroke, zvečer pa za odrasle.
V nedeljo, dne 12. decembra, pa so nastopile glo-baške Marijine družbenice in so podale za zaključek Marijinega leta lepo marijansko akademijo, ki je bila zelo posrečeno izbrana in je pritegnila gledalce, da so sodoživljali dogajanja na odru.
Za mladino in prosveto:
Št. Jakob
Odkar so nam vzeli ..prosvetnega ministra”, smo nekam zbegani. V tolažbo in o-poro nam je, da nam č. g. Vinko Zaletel še vendar rad, četudi za ceno velikih žrtev, prihiti na pomoč. Ko smo končali priprave za akademijo Kristusa Kralja, smo šli na delo in pripravili svojevrstno „miklavževa-nje”: le za kratek pozdrav se nam je predstavil Miklavž v farni dvorani, kjer smo se zbrali po nedeljski pobožnosti. Mudilo se mu je, da s svojimi angelčki še pravočasno pride do posameznih hiš, preden malčki, utrujeni od nestrpnega pričakovanja, ob-nemorejo in zaspijo. Da mu skrajšamo pot, smo mu za posamezne vasi poskrbeli konjičke in vozičke. Pa čudež, kako se je „Sveti” čudovito pomnožil: v več vaseh se je istočasno pojavil in zadovoljen, ponekod tudi karajoč, stopal v hiše. Mirni so bili ti obiski, ker jih ni motilo neukrotljivo razgrajanje hudobcev; saj sv. Miklavž vč, da je že vse preveč hudobcev po svetu; kaj bi jih še jemal s seboj! Družine so bile hvaležne za tovrstno miklavževanje! Žal, da nismo dosegli vseh vasi, kjer so se hoteli uveljaviti brezvestni razgrajači, katerim je vse sveto — nesveto ... Prav, družine so jim zapahnile vrata pred nosom!
Praznik Brezmadežne in Marijino leto smo zaključili s procesijo z lučkami iz št. Petra v farno cerkev na hrib, kjer smo obnovili posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu in hvaležno zapeli zahvalno pesem. Ko smo se vračali domov, nas je spremljalo zvonjenje zvonov in opominjalo, da se izteka milostipolno Marijino leto.
Z nami so bili tudi tisti, ki so se udeležili misterija ..Brezmadežna” v Beljaku in odnesli še globlji vtis, da je le Marija zmagovalka v vseh bojih za Boga! O da bi bila v zmago tudi tistim, ki so zanemarili ta milo-stipolni čas Marijinega leta!
V nedeljo, 12. t. m., pa smo po dolgem dvakrat do zadnjega kotička napolnili farno dvorano. In ni nam bilo žal, kajti igra ..Izgubljena ovca” nas je povedla v marsikatero družino, ki živi in trpi med nami kakor družina Jančarja, ki je zapadel brezvestni propagandi nevernega agitatorja in pahnil družino v veliko gorje, hčerki pa v smrt. Blagor družinam, ki imajo žene-ma-tere-junakinje, ki neomahljivo čuvajo sve-
v Rožu
tinje vere in poštenosti svoje družine. Upamo, da bo igra ponovljena ne samo za otroke, ki so morali iz prenapolnjene dvorane domov, ampak tudi za odrasle, ki je tokrat še niso videli.
Božični prazniki se bližajo. Veselimo se na zadnje večere pred sveto nočjo. Marijo bomo nosili. Sedem vasi se je odločilo, da z Marijo iščejo po družinah prenočišča. Molitev in pesem bo prepletala to adventno pobožnost in izprosila milost, da bi nihče ne bil na vasi, ki bi vsaj za sveto noč ne odprl Mariji in Jezusu svojega srca, očiščenega v dobri adventni spovedi.
Pripravljamo božičnico v opereti „Slo-venski božič”. Novodošli gospod kaplan Rudolf Ropaš, dober pevec in vešč mojster v orglanju, nam obljublja lep popoldan in večer na Štefanovo ob Mariji in Jožefu in Jezuščku in pastirjih. Vsi lepo \ab-Ijeni!
cAndrifekoo
Andrejčkov atek je brezposeln. In to je hudo. Kako hudo, Andrejček prav dobro ve, čeprav je šele osem let star. Brezposelnost je, ki nosi glad, glad, mraz in skrb. Ta pošast je kriva, da Andrejček nima tople suknjiče in mu že skoro prsti uhajajo iz raztrganih čevljev.
Le nekaj dni je še manjkalo do Božiča.
V oknih so bleščale in vabile zvezdice, srebrne in zlate, Andrejček je vedel, da so za božična drevesca, da so samo ovite v blesteč papir, znotraj so pa iz same sladke čokolade. Letos Andrejček ne bo imel božičnega drevesca, ker je atek brezposeln in mama nima denarja.
Ves zelen je bil veliki trg pred cerkvijo. Od blizu in daleč so pripeljali kmetje smrečice naprodaj. Največ je bilo majhnih in košatih. Slabo oblečeni dečki, manjši in večji, pa so se ponujali kupcem, da jim nesejo smrečice domov. Med temi siromašnimi dečki je bil tudi Andrejček vsako popoldne, kadar ni imel šole.
Zadnje dneve pred prazniki so ljudje najbolj kupovali smrečice in mali nosači so imeli precej dela. Andrejček se je ponudil lepi gospe, ki je prišla na trg z malim, go-
MLAD1NA PIŠE:
Hiadca moja!
(Božični prazniki v tujini)
V roke nam je prillo pismo, ki ga je pisalo dekle svoji prijateljici v Švici. Iz pisma je razvidno, kako mrzla je tujina v božičnih praznikih in kako dekleta ravno v teh dneh hrepenijo po domu in jih navdaja domotožje ob osamljenosti v tujini.
Uredništvo
Božič je tu — in midve sva v tujini, a v duhu bova danes obe v domovini pri najinih dragih. Naj ti vse to ne bo prehudo, kajti povsod so težave in križi.
Draga Marica, zdaj čisto tiho bodiva in prav na rahlo v duhu pojdiva v Loče — v cerkev. Glej, Marica, jaslice so tam, najini mamici tam molita in midve sva tukaj in jokava. Gotovo se naju tudi onidve spominjata in jokata za svojo Marico in Agico.
Kar me pa najbolj teži, je to, če pomislim, kako lepo je v praznikih pod domačim krovom. In čuj, Marica, v sveto noč se bo razlegal glas božičnih pesmi. Tam jih pojo, kjer sem jih tudi jaz vsako leto pela. In letos... samo v duhu bom to smela. In sedaj ... konec je vsega tega, kar sva doživljali v domovini, proč je vse to ... v tujini sva in treba se je pač sprijazniti z usodo.
Ob koncu, draga prijateljica, Ti želim, da bi se Ti izpolnile vse Tvoje želje, predvsem, da bi se nikoli ne zgodilo, da bi ena na drugo pozabila.
Sprejmi najtoplejši božični pozdrav od Tvoje A.
V naslednjem priobčimo še drugo pismo, katero je pisala prijateljici Marici za slovo: Domovina zlata, danes svete so se že izpolnile Tvoje zdaj želje.
Prijateljica dobra bila si tu nam, a upamo, da bodel tudi tam, kamor se danes vračaš — v lepo domovino. Pozdravi nam tisočkrat našo domovino in ji povej, da samo po njej hrepenimo.
In lepo loško cerkvico in Jepo mojo ljubljeno.
Grad, škocijan in Baško jezero in vse, kar tam je še lepo.
Vse znance in prijatelje, t predvsem pa moje stariše, strica, teto in vse Tvoje ljudi, da bi vsi dobri in zdravi bili, saj ko se bova z Martko vrnili, se bomo pa vsi veselili.
Marica! Odpusti nama, če sva Ti kaj storile, saj bova tudi midve na vse pozabile — samo na to ne pozabi, kar smo si obljubile, ko smo moj rojstni dan pri Tebi slavile.
Prisega je sveta, zavedaj se to, potem bo že vse prav prišlo.
Marica! Ko bi se mogla zdaj s Tabo peljati, ne vem, kaj bi bila pripravljena dati.
Samo za en dan — za trenutek v domovino, potem bi rada šla zopet v tujino.
Cas je, da jemljemo zdaj slovo,
' čeprav nam je to zelo težko.
Glej, Marica! Vlak se že pomika------
in vedno bolj se vas odmika------
in zdaj ostaneta sirotici dve, se jima v očeh bleste solze.
Cuješ, kako Ti zdaj kličem — Marica — domovina — Marica,
ne pozabita name in ostanita mi zvesti — Domovina — in — Til
sndi o ež er
sposkim dečkom ter kupila smrečico. Vedel je, da gospa gotovo ne bo sama nesla smrečice domov in je brž pristopil v bojazni, da ga ne bi kdo drugi prehitel:
„Ali vam smem nesti smrečico, gospa?” „Ti,” se je začudila gospa in premerila njegovo šibko postavico. „Saj ne boš mogel, drevesce je veliko in težko.”
„0, bom že,” je brž prikimal Andrejček ter segel po smrečici. Res je bila velika in težka, da je kar omahoval pod njo. Vendar se je premagoval na vso moč ter se delal močnega, ker se je bal, da bi gospa poklicala drugega, močnejšega dečka.
V veliki, lepi hiši je stanovala gospa. Lepa gospodična s čipkasto čepico na glavi jim je prišla odpret.
„Dajte fantku kave, da se pogreje,” ji je naročila gospa. In gospodična s čepico ga je prijazno povabila v kuhinjo.
„Ti, kako ti je pa ime?” ga je vprašal deček, ki je prišel za njim v kuhinjo. ..Andrejček.”
„Jaz sem pa Bob,” se je mali moško potrkal na prša.
(Nadaljevanje na 12. strani)
P * I * S *	* N * O * B * R> * /\ * N * J * E
IVAN CANKAR:
OfLa pi ei
Petero jih je bilo, dvoje fantov in troje deklet. Vsi drobni, bledikasti, ozkoli.ni; svetle oči so gledale kakor iz sanj. Sedeli so v krogu na široki peči, tesno drug ob drugem. Sami so bili; v prostrani, skoraj prazni izbi je bil mrak.
»Pogovarjajmo sel”
»Najprej o prešcah!”
Govorili so šepetaje, počasi, drug za drugim, kakor ob molitvi; še spogledali se niso, ne genili.
Tiho, po prstih so prihajale sanje.
Ob vernih dušah je. Prelepo jesensko jutro se drami; bele megle se vzdigajo, plavajo počasi od holma do holma, vzpno se proti nebu ter utonejo v jasnini; njih uboga dušica, bel oblak, plava samotna — barčica na neizmernem morju.
Pred hišo stoje sosedovi in kličejo. Malhe čez ramo, na veselo pot!
Kakor v samo sonce gre, kakor v sama nebesa; zložno se vije pot vkreber, med vrhovi in senožeti; tam pisana hišica, ki se prijazno smehlja izza jablan; tam bela, napol gosposka hiša, ki gleda visoko in praz-niško z zelenimi okni ter pravi: »Prešco boš dobil, lepo pečeno, rumeno in hrusta-vo; tudi boš dobil hrušk in krhljev, morda še kozarec jabolčnika povrhu; ali če si obut, si čevlje obriši, če si bos, si noge umij v travi, preden prestopiš ta lepi prag!” — Zmerom dalje, iz rebri v reber, s hriba v dolino, od hišice do hišice, in malha se čudežno polni. Komaj stoje v veži, komaj zmolijo kratek očenaš za verne duše, se prikaže prijazna gospodinja in prinese v predpasniku vsega obilo. »Nate, otroci!” — Kako blagi so ljudje, od sonca obžarjeni in od dobrote božje!
Vrh hriba počivajo, pod košatim hrastom, ter preštevajo svoje bogastvo.
Na vse strani se v sončne daljave razpenja svet. Oči strme, srce je vse majhno in plaho od radosti, od čudnega koprne-nja. Vzdignil bi se človek, razprostrl bi roke in bi poletel daleč, daleč — ta luč, ki je v zraku, bi ga sama nosila ... Kaj se beli tam na obzorju? Zasveti se, ugasne, zasveti se; v belini še belejša tiha svečka. Ali ni tam Ljubljana?
Vsi stoje, nemi gledajo v daljavo. Tam za gorami je sreča, tam je bogastvo, je samo večno veselje. In v srcih vseh se je oglasilo, je tiho odgovorilo: »Pojdimo!” Kar po klancih, kar čez travnike, po kolovozih preko njiv, naravnost, kamor kažejo oči...
Umolknili so. Izba je bila temna in tiha — kakor globoko brezno pod njimi.
Molčali so dolgo in se niso spogledali. —
»Zdaj o božiču!”
»O božiču!”
Stisnila sta se tesneje drug k drugemu. Zunaj stoji zima v kožuhu in mežika smehljaje skozi okno.
Trije dnevi so še do svetega večera; na delo je treba za jaslice. Vidva v hrib po mah; vidva režita in lepita pisane podobe, štalico, sveto družino, svete tri kralje, pastirje in ovce; ti, ki si naj večji, pa naslikaj pisan prt, da bo tako lep kakor lani in ga pride gledat vsa soseščina! Jaslice stoje v kotu, velike in svetle, kakor kapelica. Zvečer, kadar gori samo rdeča lučka pred njimi in je vse tiho, prihajajo po prstih, postavijo mizo pred jaslice in polagajo pred štalico rozine in orehe: za Jezusa, ki je ubog in lačen. Ponoči, kadar spe vsi in nihče ne vidi in ne sliši in je zunaj sneg, vstane Marija ...
»Jaz sem slišal... Zbudil sem se, pa je šumelo, kakor da bi kdo hodil in luč pred štalico je močno svetila ..
»Kaj si videl?”
»Kako bi gledal... Marijo? Zaprl sem oči in sem molil. Strah pa me ni nič bilo...”
»Jaz pa sem videl angela, ki je molil pred jaslicami.”
»Kakšen je bil?”
»Ko je odmolil, je šla luč, okrogla in svetla kakor sekira, vse po izbi in skozi okno proti nebu; med zvezde je šla ...”
Od Svetega Pavla zvoni; daleč se razlega pesem v zimo in noč. Blizu je polnočnica. Zunaj je sneg; kadar se uda tenka ledena skorja, se pogrezne noga do kolena. Nobe-
V	borni gorski koči je nekoč živel pastir. Od vseh dreves je najbolj ljubil češnje. Dejal je: »Te se upajo vsaj daleč gori v planino in cvetejo tu v tihotni višini. Kaj jablane in druga drevesa, ki vzdrže samo doli v nižini! Češnje pač ved6, da so na višavi bliže Stvarniku!
V	tem prepričanju in tej ljubezni je pastir neko jesen, ko je s svojo čredo jemal slovo od planine, vzel tudi par češnjevih vejic s seboj na svoj revni dom. Tam je vtaknil svoje ljubljenke v posodo z vodo.
Mraz je škripal silneje iz dneva v dan — in, ko je slana do omedlevice zmučila prirodo, je blagodejno nebo pokrilo mater zemljo z belo odejo, češnjeve vejice pa so
na hiša ni temna; okno do okna, luč do luči. Vrata se odpirajo tu, tam; skoraj že gre procesija po belem snegu, pod belim nebom, še belejšimi zvezdami. Tisti, ki so prišli iz daljnih krajev, nosijo svetilke in mahajo z njmi, kakor da bi vešče begale kraj poti.
Cerkev je žarko razsvetljena; tudi v velikem lestencu gore sveče. Vse je, kakor da se se je bil Jezus rodil prav ta večer. Srce se vzdrami, vzdigne se, gre sdmo, visoko, visoko, vse polno sreče, ki ji ni mere ne imena. Luči trepečejo v dišavah, ki se vijejo kakor bela megla proti stropu; kor odpeva oltarju, ena sama radostna pesem, ki se razlega iz daljave v daljavo. Pred štalico kleče pastirji in prepevajo; visoko nad njimi sveti mirno zvezda repatica. Noč je svetla kakor dan; vse teme so ugasnile. Nič več skrbi, nič več žalosti. Nič več ne joka mati, kadar kleči zvečer pred posteljo...
Umolknili so in se niso spogledali.
»Zdaj o veliki noči!”
»O veliki noči!”
Zapihal je veter, vrtovi so vztrepetali in so vzbrsteli. Od vseh strani potrkava, od vseh holmov in hribov in ves svet je pesem. Ceste so bele in čiste, kakor umite; hiše se svetijo in se smejejo. Sonce je visoko in veliko, vse žarko nebo trepeče v njegovi luči.
V žalosti sami, še na sam veliki petel< je srce polno veselega pričakovanja. Kar je bilo hudega, daleč je. Le še en dan, le še par kratkih ur — pesem se vzdigne glasnejša in slavnejša, plane vriskajoča proti nebu ... O dragi, o bratje, ljubi, kaj se nam ni le sanjalo o žalosti, o solzah, o lakoti? —-
Tiho in počasi je stopila mati v izbo. Takrat so umolknili in so se spogledali...
Moj Bog, kolika strahota! Kje so, kam so se izgubili? Kakor da je bila pest udarila mednje — razbegli so se, utonili v noč, ne križ na kamen ne priča o njih trpljenju. —
se počutile prav zdrave in žive v gorskem pastirskem domu. Zrle so skozi okno — ter zastrmele v čudo! Kajti bile so enoletne mladike in niso še nikoli videle snežink. Vse dneve tja do božiča so bile prevzete od tega dogajanja zunaj v decembrski zimi. O plešočih snežinkah so mislile, da so to cvetni listi, ki jadrajo v svibovi sapi. O bobnečih snežnih plazovih so menile, da so kipeči potočki, ki žubore po poletnem neurju v globine. O tuljenju viharja pa so si dejale, da je to vriskanje planinarja, ki vabi svoje živinče na pašo.
In uboge češnjeve vejice so drhtele v prepričanju, da je zunaj spet čas cvetenja — pomlad! Pognale so popke. Glej, in na sve-
ti večer, ko se je pastir odpravljal navzdol k polnočnici, so bile vse polne pravega cvetja! Pastir, ki je to šele sedaj opazil, je bil ves iznenaden. Zahvaljeval se je Stvarniku ter božal cvetke v zavesti, da je Nebeški na ta način pokazal, da so mu češnje in on, pastir, čisto po volji.
O tem čudovitem dogodku je pastir še tisto sveto noč pripovedoval doli v dolini ljudem. Vsi so se čudili. Nekateri so pa dejali, da še je pastirju to pač le sanjalo. Drugi pa so natihoma menili, da bodo to sami preizkusili.
Tako se je ljudem v naših krajih razodela tajnost češnjevih cvetov o božiču.
Valentin Polanšek
wmwm'šm£>xs8Mm
(Božienč- ziiottjenje
Milo zvonjenje kliče v življenje blago pomoč: sveto nam noč!
Zopet zvonijo zvonovi božični v blodnje, skušnjave, sovraštvo, prepir, ki jih razširja tu zlobnež krivični, moti svobodo, ljubezen in mir!
Plovi, zvonjenje, na greha morišča, teši trpine, tolaži teptane, kliči k molitvi vse v prava svetišča, vabi pogane, dvomeče kristjane!
Doni, preženi vse zlobne glasove, milost pokore atomski daj dobi, trgaj iz srca vseh dvomov okove, vsem razodeni se v sveti milobi!
Milo zvonjenje, ti v odrešenje bodi nam vsem bednim ljudem!
Valentin Polanšek
ANGEL MIRU
V božični noči sem sanjal, da sem hodil skozi vsemirje in sem videl angela, ki je hodil po oblakih. Svetla postava se mi je nasmejala, stopila k meni in rekla:
»Ali me poznaš? Jaz sem angel miru. Tolažim ljudi in sem pri njih v njihovi največji žalosti. In če je njihova žalost prevelika in jih trda zemeljska tla preveč bolijo, vzamem njihovo dušo na svoje srce in jo nesem v višave in položim na mehke oblake smrti. In vsi ti oblaki gredo z zaspalimi proti jutru in ko sonce vzide, se zbude in živijo. Verjemi mi, le s praznimi grobovi se vrti zemlja okrog sonca.
mm Češnjevi cvetovi o božiču m
J. Baar - Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Roman
(98. nadaljevanje)
Tam se za Strakonicami rišejo na obzorju temnomodri šumavski gozdovi. »Moj rodni kraj,” se razjoče Cim-bura in se spusti na kolena v deteljo, »slavni in lepi — sedaj te gledam zadnjikrat. Poslavljam se od tvojih vrhov in gozdov, od tvojih voda in polj, od ljudi in živali, od vsega in od vseh. Kakor si živil nas, živi tudi naše otroke, ne daj se prodati in ostani naš na vekov veke, amen.” — Tako je skončal molitev in obmolknil, sonce pa je zašlo.
Martin si je otrl solze in brez povelja pognal vole naprej.
Tako je Cimbura s pogledom objel vso pokrajino in spoznal, da je življenje najlepši dar božji in da moraš biti Bogu zanj podnevi in ponoči hvaležen. Mnogo reči človeka veseli in tolaži: otroci, konji, ptiči, cvetlice. Vse to je okras življenja. Toda zdaj se bliža konec, konec vsemu. Spomladi ne bo več videl cvesti rumenih trobentic ne rdečkastih jagnjedov, ne bo videl, kako leske in breze sipljejo nežno plodno moko. Bliža se konec. — Po molitvi je pri srcu začutil nekako žalost in se je sam sebi začudil. »Oj joj, nisem še odmrl svetu! Se se oglaša v meni glas življenja, danes se mi je zahotelo znova živeti. Toda vse zaman. Osem in sedemdeset let me je Gospod Bog pustil živeti, dalje pa me ne bo. Smrt se bliža, to čutim — treba se bo posloviti od sveta ..."
Tako je prišel domov. Nikogar ni nič več videl med potjo, v očeh so mu bleš-
čale solze in, ko so mu pomogli z voza, je zavil naravnost v posteljo. Po ničemer ni več hrepenel, srce se je oprostilo vsega, vsemu se je odpovedal, njegova zadnja ljubezen je bila samota. »Zelo -rad sem sam,” je govoril vsakemu, kdor ga je prišel obiskat, tudi svojim otrokom. Kakor da je v njem ugasnila vsaka volja. Ko je nekdaj kaj silno želel, je naravnost čutil, kako se mu iz srca razliva po telesu moč, ta volja je delala iz njega junaka, velikana, ki se ničesar ni ustrašil. Sedaj pa ničesar ni več hotel, ničesar želel, po ničemer hrepenel, zato pa je tudi njegovo telo nekam ovenelo, upadlo. Povsem določno je čutil, kako popuščajo in se razvezujejo vezi, ki vežejo dušo in telo. Duša več nima vpliva na telo in telo vene in slabi, duh pa je zato začuda jasen in čil. Cimbura sedaj razume stvari, ki si je z njimi prej zaman ubijal glavo. Pogled je obrnil v svojo notranjost, stopil je nekako sam vase, ko je potrgal vse vezi, ki so ga vezale s svetom. Osvobojen si je oddahnil, čutil se je prost, nevezan. Kakor iz višine in od daleč je gledal na svoje lastno preteklo življenje, trezno in nepristransko, kakor da ne gleda svojega življenja, ampak na drugo, tuje življenje. Z višine gleda na vse človeško dejanje in nehanje, predira vanje in razume njegove nagibe. Spregledal je njihovo notranjo povezanost. V človeška srca vidi kakor v kelih. Zdaj ve, da Kudrna pi-jančuje samo zato, ker ima slabo ženo, da se Kratochvil zadolžuje in propada, ker je ničemurnež in bahač, da se Skuček tožari samo zato, ker ga razganja zavist in ošabnost. Sebičnost ne pa Bezdek mu je podo-rala kos polja. Bezdek nič ne more, on je suženj, lakomnost je njegova gospodarica
in ga vlada in biča, norček Bezdek pa uboga. Kakor pajkovo mrežo pozna Cimbura duhovno in javno življenje in prebira v njem tudi najtanjša vlakna.
»Ljubezen,” mu nekoč nenadoma pride na misel, »bi vse poravnala. Če bi se ljudje iz tega vrelca napili, bi prenehale tožbe, sodbe, laži, prepiri, goljufije, pijanstvo in vsakršna nečednost. Nepotrebni bi bili vojaki, orožniki, pazniki, gozdni čuvaji, sodniki in uradniki. — Čemu in zakaj je vse to?” Cimbura je nenadoma trudno spregovoril: »Otroci, rečem vam, imejte se zelo radi," hotel je pravzaprav reči: »Moji ljubljenci, ljubite se med seboj,” kakor je to često dejal, toda jezik se mu je zapletel.
Spet je nekaj dni molčal.
Človeško življenje se mu zazdi podobno ornici, zemlji, človeški nagoni pa koreninam in vsako človeško dejanje drevo, rastlina, ki raste iz zemlje, ki ima pod sabo mrežo korenin in koreninic.
Da, zemljo je treba obdelovati, rahljati, gnojiti, orati, treba pa je tudi dušo omikati, kajti iz nje rasto, črpajo moč in sok človeška dejanja, dobra in zla.
Kakor je treba drevje žlahtniti, ga čistiti plevela in vezati h kolju, da ne bi krivo raslo, tako je treba tudi ljudi venomer dvigati, duše čistiti plevela, obrezavati, ogra-jati, cepiti — to pa zamore samo vera, nauk Kristusov.
Da rastline uspevajo, je treba še luči, sonca, to pa prinaša prosveta, izobrazba.
Eno brez drugega se ne posreči, vse zaman. Onemogla, izmozgana, izžčta zemlja, s slabim semenom posejana, s plevelom zarasla zemlja ne rodi, naj bo luči še toliko.
Pa tudi v senci nič ne raste, ne zori in se
ne obnese, pa naj bi bila njiva zorana dva sežnja globoko.
Bog moj! Kako sedaj razume! Vse drugače vidi sedaj kot nekoč!
Ko bi sedaj bil tu gospod knez, kako lepo bi se sporazumela!
To spoznanje mu je olajšalo srce. V duši je nastal velik praznik in duša je bila lahka, kakor da so ji zrasle peruti, s katerimi bi se lahko dvignila in vzletela.
Toda ne sme še leteti. Ni še z vsem nared. Uredil je že s svetom svoje račune, ni
Tudi za najmo-	_ .	.
čnejšo ženo vse pri
Celovec, Alter Platz 4	*
jih pa še uredil z Bogom. Zdaj se mu bliža. V ostalem pa ne gre zdaj umirati. Dela je čez glavo, treba je ozimino spraviti v zemljo, krompir okopati, krompirišče je treba zorali, saj ne bi bilo niti časa, da bi Cim-buro čedno pokopali — ne — sedaj ni mogoče umreti.
Zato venomer vse opominja: »Pohitite pridno, palček je že tu, ne bo dolgo in padel bo sneg, jaz bom pa tedaj umrl.”
»Toda, očka, saj še ne boste umrli,” ga tolaži Martinova žena, ki pomaga mamici streči Cimburi.
»Neumna ženska,” jo zavrne Cimbura, »ali se tako govori z bolnikom? Ti me imaš pa res rada! Reči bi morala: Oče, zelo stari ste že, kar prezreli, mogli bi nam umreti, za večno zaspati, zato vam bomo poslali po gospoda. — To je beseda za bolnika, ne pa mu lagati in ga varati. Gre vendar za več-
(Nadaljevanje na 8. strani)
:Vih6y mama ipi !u
„Pojdi h Kovačevim in povej materi, da bomo jutri prali.” Tako mi je naročila moja mati in sem šel.
Sonce je že prijetno grelo in topilo zadnje zdplate snega, ki so se skrivale po sencah. Vesel sem hitel proti Kovačevim. Tam bom prišel skupaj s Fonzejem, s sošolcem.
Za hip sem obstal pred hišo. Vse tiho? Morda pa ni nikogar doma. Zaskrbljen sem potrkal. Ni trajalo dolgo, pa je že pogledal Fonzej skozi okno.
„Ah, ti si...? Takoj 'bom prišel.”
Že sem ga slišal, kako je previdno drsel v opankah po betonskem tlaku v veži. In ko mi je odprl, je že položil prst na usta: „Pst, tiho! Mama spil”
Potisnil me je skozi vežo v malo, siromi-šno izbo. V njej je dišalo neprijetno .po u-mazanem perilu in milu. Seveda, njegova mati je perica. Kljub temu pa je bilo vse lepo pospravljeno.
„Sam sem vse pospravil in mama nič ne ve. Danes ima god, zato naj se enkrat naspi. Včeraj je bila strašno trudna. Dvakrat je skoro padla pri perilniku.”
Le šepetal je Fonzej, a vendar so se zbudili otroci, ki so spali na edini široki postelji tik za vrati. Najmanjši se je prestrašen zazrl vame in vtaknil prst v usta.
„Dva brata in ena sestrica,” je pravil Fonzej in stopil k -postelji, da bi jim pomagal v obleke.
Otroci so me začudeno pogledali in nato vprašujoče iskali mater. A je niso videli. Oči so jim iznenadeno obstale. Na mizi je stal šopek rož, pred njim pogača. Za hip so ostrmeli, onemeli. Nato pa jokaje klicali mater...
„Pst, tiho!” jih je miril Fonzej. „Mama še spi. Morate biti pridni, da se naspi.” Oblekel je otroke in jim nalil mleka. Ponosen je bil na delo, ki ga je opravljal.
„Zdaj mi pa pomagajte, da pospravim še v kuhinji. Potem bo mama lahko še delj spala.”
Z veseljem so se malčki oprijeli dela. Brisali so in pospravljali, da je bilo veselje. Vmes pa večkrat pogledali v izbo. Pogača na mizi jih je mikala.
čakal sem že več kot pol ure, a matere še ni bilo od nikoder.
„Pol desetih bo že. Kako dolgo pa spi tvoja mama?"
„Po pravem bi morala do jutri zjutraj. Zdaj že par noči ni nič spala. Podnevi pere po hišah, ponoči pa doma šiva. Oče ne bi bil smel tako hitro umreti; zdaj ne dobimo nobene rente.” Fonzej je žalostno skomignil z rameni. Kot bi hotel reči, da tudi ne razume, zakaj- se mora ravno njegova mati toliko ubijati.
„Kako stara pa je tvoja mama?” »Šestintrideset let.”
„Moj,a je tudi šestintrideset.”
„Ne, tvoja mama je mlajša.”
Nisem ga razumel. Kot da bi slutil, me je objel preko ramen: „Vam se pač bolje godi ...”
Zaskelelo me je pri srcu. Nisem vedel, kaj bi rekel.
»Fonzej,” sem zajecljal nazadnje, »od zdaj naprej ti 'bom vselej, dal svojo malico. Pa tudi pri nalogah ti bom pomagal —”
V kotu so se igrali otroci. Ko je Fonzej hotel podkuriti, so stali za njim in na moč pihali. Lupili smo krompir, osolili vodo. Nekje je tiktakala ura. Tam v sobi je ležala Fonzejeva mama in spala, spala ...
»Tako dolgo naj spi, dokler se sama ne zbudi,” je rekel Fonzej in še povedal, da je budilko spravil v kuhinjsko omaro.
Ob enajstih je Fonzej po prstih šel v sobo. Pa se je kmalu vrnil: »še spi,” je povedal in vsul olupljen krompir v slano vodo. Ni dolgo trajalo, pa je voda začela vreti. Sopara je uhajala iznad pokrova in polnila sobo s pritajeno godbo, z godbo revnih ljudi, ki smejo le skromno kuhati.
Ob dvanajstih mi je Fonzej kar potisnil žlico v roko. Moral sem jesti z njimi. Osoljen krompir in nekaj kakor omako iz čebule. Otroci so pri vsakem grižljaju pogledali proti mizici v izbi, kjer je pred šopkom rož ležala pogača: za mamin god. Tudi Fonzej je včasih prisluhnil, če se je mati morebiti že zbudila.
Še pomili smo. Otroci so se razbežali po vrtu, Fonzej. pa je nemirno hodil po kuhinji in se oziral po uri. »Morda bo pa mama huda, ker sem jo pustil spati. Delo bo zamudila,” si je očital. Nazadnje se je odločil. Stopil je v izbo. Slišal sem, kako so tam zacvilila vrata.
Dolgo ga ni bilo nazaj. Otroci so že prišli nazaj in se vrteli okoli pogače. Zdaj pa zdaj. so, stegnili prste in odščLpnili drobtinico.
Takrat se je vrnil Fonzej. Brez matere. Bled, slaboten, da se je moral naslanjati na zid. »Mama — spi...”
Le s težavo je izdavil ti besedici.
Smrtna tišina je zavladala v sobi.
Zatresla so se mu ramena kot v pritajenem joku, ko je razrezal godovno pogačo in vsakemu otroku dal enak kos. A jokal ni. Suhe oči so gorele v vročici.
Stekel sem domov.
»Mama, ljuba mama!” Jokaje sem se je na moč oklenil. Hvala Bogu, še je živela. Začudena me je pogledala.
»Fonzejeva mama_______je — mrtva.” Za-
sopljen, solzan sem komaj lovil besede.
»Mrtva?”
Tedaj, me je mati nežno poljubila in se vprašujoče zazrla v moje objokane oči.
»In Fonzej ... ni... nič... jokal... 1” sem s težavo izdavil.
»Tako?... Tega še ne razumeš, dragi moj,” mi je še rekla in me nato ljubeče sklenila v svoje roke. Naslonil sem se na njeno lice. Z mano je jokala.
Nato je šla h Kovačevim.
IZ NARAVOSLOVJA
Živali »govorč” na različne načine. Nekatere posredujejo vesti drugim s pomočjo neke vrste Morzejeve abecede, druge izražajo svoje občutke pantomimsko. »Prisluškoval” sem pogovorom, ki so jih vodile s pomočjo gest, doživel sem zabave brez dojemljivih glasov, le na podlagi živalske intuicije. Vsa prosta narava je polna »pogovorov” divjih živali.
Če čebela delavka naleti pri svojem poletu od cvetice do cvetice na cvet, poln sladkega, nektarja, leti takoj nazaj k panju, da prinese dobro novico. Kako pa to naredi? Govorica čebel je izrazen ples. Ko se vrne čebela k panju, začne na prav poseben način plesati po zraku. Razburjenost plesalke se polasti vseh drugih čebel. Ena za drugo se ji pridružijo in v hipu izleti cel roj. čebele preiščejo okolico in kmalu imajo sladki vir.
Domači zajčki se sporazumejo s trkanjem. V znak jeze, ali če hočejo tovarišem dati znak za opreznost, tolčejo z zadnjimi tačkami trdo in glasno na tla. — Male ameri-kanske miške z belimi nogami uporabljajo isti način sporazumevanja. Ena miška zavzame zunaj v gozdu določeno območje. Če pridejo v temi tuje miške v njen revir, sva-
ri belonožka vsiljivce z ostro odsekanim trkanjem, ki naj pomeni »vstopiti prepovedano”, kar vse miške razumejo.
•
Morda je najbolj spreten mojster v jeziku trkanja žolna. Za oznanjevanje svojih teritorialnih pravic si poišče resonančno suho drevo kot boben in nanj tolče svojo pesem. Oznanilo gre naokrog pri žolnah prav tako, kot prenašajo bobni novice domačinov v Afriki od vasi do vasi.
Če vdere kak velik, nevaren stvor — morda človek — v kraljestvo živali, je zanimivo opazovati, kako zadoni svarilo in se razširi v desetoricah različnih govoric. Kot prva bo verjetno opazila nevarnost šoja in bo letela z vriščem od drevesa do drevesa. Takoj 'bodo prevzeli znak drugi ptiči in tudi veverica in ga prestavljenega posredujejo naprej, dokler se ne razširi brezžično po vsem gozdu. Jerebica zakreljuti s kratkimi, glasnimi udarci kril. Pred igriščem mladih bobrov sprejme novico stražar in jo takoj prestavi v govorico bobrov. S težkim, ploskim repom udarja glasno na vodo. V jeziku bobrov pomeni to »pazite”.
Svet vonja
Živali pa nimajo samo besede za svarilo pri nevarnosti, ampak tudi izraze za vse
nost. Takoj se obleci in pojdi v župnišče in povej, naj se gospod med potjo pri meni oglasijo.”
»Saj so že večkrat vprašali, kaj delaš in kako ti gre,” mu je odgovorila žena, »in so dejali, da je njim in cerkvi dolg čas po tebi.”
»Dobro, dobro,” je kimal Cimbura in priprl oči. Spet je hotel biti sam. Po kosilu ga je prišel obiskat gospod župnik. Cimbura ga je čakal. Ni ležal, ampak oblečen sedel za mizo. Domači so ju pustili sama.
»Tako si mislim, sosed,” je začel župnik po kratkem splošnem razgovoru, »da vas Gospod Bog kliče na preužitek.”
»Meni se tudi tako zdi,” pritrdi stari kmet.
»In se tega kaj veselite? Gospod Jezus je kmete in kmečko delo posebno spoštoval. Govoril je o sejalcu, o kokolju in pšenici, o gorčičnem zrnu, ljubil cvetlice na polju in ptice pod nebom.”
„Da,” veselo pritegne Cimbura, »zato podnevi in ponoči premišljujem, kako in kaj naj storim, ko pridem v nebesa pred sodbo.”
»In kaj ste sklenili?”
»Mislim, da bom vstopil in dejal: Jan Cimbura, kmet iz Putime, je na poziv pokorno prišel — in se poklonim. Da, priklonil se bom, takole do pasu se bom priklonil, toda opozoril jih bom v nebesih na to in dejal: Tam spodaj na zemlji se nikomur nisem klanjal, ne gospodu knezu ne mestnemu županu ne sodniku niti gospodu gu-bernijskemu svetniku Miltnerju in njegovi gospe ne, niti župnikom; vse te sem samo pozdravljal, toda vam tukaj se klanjam.”
»Dobro boste naredili, če se ponižate, da
sem jaz na vašem mestu, bi celo pokleknil,” govori z njim župnik kakor z otrokom.
»Tega že ne ... To šele pride. — Ko jih bom pozdravil, mi bo moj angelček — Ven-celjček pritekel naproti, tedaj pa bom takoj povprašal po očetu in po svoji mamici, po starem černochu iz Putime, po stricu Kovandi iz. Hradišča. Če ne bi imeli časa, pa vsaj po rajnem Piksu. Bodisi da mi jih angel pokliče ali pa mi pokaže pot k njim. Te bom natančno o vsem povprašal, kako naj se vedem. Morali bodo z menoj najprej k našim deželnim patronom, k svetemu Venceslavu in njegovi babici sveti Ljudmili, k sv. Prokopu, Vojtehu, Janezu Nepomuku, k Cirilu in Metodu. Ne bom jih nehal prositi, dokler me ne pripeljejo k sv. Lovrencu, zaščitniku naše župnije. Z njim pa se bomo napotili k Devici Mariji. Tresel in šklepetal bom z zobmi od strahu, ali me bo uslišala in spremljala k svojemu Sinu.”
»Mislim, da bo, Cimbura, da vas bo gotovo spremila, kajti ni še bilo slišati, da bi koga zapustila, kdor je klical njo na pomoč in vi ste jo — slavno Pomočnico kristjanov — z rožnim vencem častili in klicali."
»Če bo šla z nami, se ne bom nič več bal in trepetal od strahu, ampak od veselja. Ko bom zagledal Gospoda Jezusa, se bom vrgel na obličje in bom skesano rekel: Gospod Jezus, ti vse veš, toda jaz, Jan Cimbura, obtožim sam sebe, čeprav na svetu nisem bil nikak pijanec in surovina, sem vendarle ob spominih pil, če je bilo treba, se tudi bil, vest me peče, da sem v boju pri Solferinu morda tudi koga ubil. Lahko bi storil več dobrih del, manj se jezil, več molil in manj govoril."
Zdaj pa povzame besedo gospod župnik in prerešeta s Cimburo deset božjih zapovedi in pet cerkvenih. Pretresa z njim poglavitne, tuje in .vnebovpijoče grehe. Končno pa se poslovi od njega in reče: »Da, da, prav imate, človek si ne zagotovi srečne smrti samo z golimi očenaši, z mašami, ne z romanjem in denarjem, ampak z lepo preživetim življenjem. — Tako, zjutraj po maši pa pridem in vas previdim.”
IX.
Okrepčan s svetimi zakramenti, je Cimbura čakal, da se odpravi na dolgo pot v večnost. O božiču so se še enkrat zbrali o-krog njegove postelje vsi njegovi otroci in prijatelji. Poslovili so se od njega in on od njih.
»To pač ni veliko slovo, saj se bomo kmalu videli. Vsakega, ki bo iz Putime prišel za menoj, bom povprašal o vas vseh, rečem vam pa, glejte, da ne bom nič slabega slišal o vas! Imejte se radi, radi dajajte miloščino, gospodarite, kakor bi morali večno živeti, toda molite, kot bi morali jutri umreti.” Vse po vrsti je pokrižal po čelu, oni so mu pa poljubili roko in so planili v jok, Cimburova duša pa je ostala mirna in silna. »Neumneži, ne jokajte,” jih je opominjal, »saj telo umira, ne duša. Telo je gnoj, prah in pepel, iz njega pa vzbrsti neumrjoča duša. Kakor so tam na oknu ženske nasadile muškat v zemljo v lončku, takšen glinast lonec je telo, duša pa je muškat in Bog si jo bo kmalu utrgal. Staro stvorjenje božje sem in že se veselim, da se pretrga zagrinjalo in bom na lastne oči videl, v kar vse življenje trdno verujem — le pustite me tiho oditi, rad bi bil zopet sam.”	(Dalje prihodnjič)
nas
Sneži, sneži, sneži!
To noč pojde Devica v Betlehem,
pojde tod mimo,
kraj naših koč,
pa noče Bog, da kot nekoč
bi videl samo brezsrčnost ljudi.
Zato sneži, sneži, sneži.
Nocoj bo vse belo:
brez zvona zvonik,
bogatinov prag,
prestavljen mejnik
in vdovina streha, ki po strani visi.
To noč pojde Devica v Betlehem. Pojde tod mimo naše vasi.
Da ne zajoka nad nami, o Bog,
skrij nas pod belo odejo, skrij!
Ana * •
mogoče druge občutke in doživetje.
Lovci in raziskovalci, ki poznajo gozdove na severu, potrjujejo, da volk, liti je dobil več živeža, kot ga more enkrat požreti, del tega zakoplje in zapusti na tem mestu svoj vonj. Drugi volkovi iz tropa popolnoma razumejo njegovo sporočilo. Pri vseh svojih zalezovanjih in napadih zapusti volk svoj vonj in ga je vedno tako mogoče spoznati. Volkovi in lisice — in sploh vsi člani družine psov — živč v svetu, ki ga ne zaznavajo z očmi, temveč z vonjem. Profesor Buv-tendijk z univerze Groningen na Nizozemskem, ki je naredil mnogo znamenitih poskusov za raziskovanje pasje psihologije, je izjavil, da se pogovarja z drugimi psi svojega okoliša o skrbeh za prehrano, o ljubezenskih dogodivščinah in o ostalem klepetu s tem, da gre od drevesa do drevesa.
Pa med seboj ne »govore” samo više razvite živali; tudi nižja živa bitja imajo sredstva in pota, da se izražajo. Neka obrežna rakovica obvlada govorico ljubezni na prav svojski način. Ob času oseke teče samec po ploski obali tako dolgo, da sreča samico, dvigne svoje velike klešče in z njimi maha. če dobi na to nemo, toda vsiljivo znamenje odgovor in se mu samica približa, skuša položiti vso svojo moč izražanja v naslednje »besede”: pleše z iztegnjenimi nogami, reže zrak s svojimi velikimi škarjami in govori vpliven in očarljiv jezik znakov. S skakanjem, mahanjem in pridobivanjem izraža v jezrku rakovic eno najstarejših vesti na svetu in le redko zgreši svoj učinek.
Kolibri se priklanja
Kolibri samček pripravi svoji izvoljenki galantno postrežbo v jeziku, ki je čista poezija gibanja. V brzem, cvrčečem poletu popiše v zraku velik zagon nihala, katerega nihanje je vedno večje in višje in končno se dvigne cvrčeči snubač nenadno naravnost navzgor, kakih dvajset metrov kar zleti proti nebu. Za trenutek obvisi v tej višini, pa se takoj nato spusti v elegantnem priklonu kot znak vdanosti in obstane lesketajoč se kot drag kamen v zraku pred samico. Mi ljudje nismo edina živa bitja, ki moremo govoriti besede ljubezni. Tudi kolibri znajo kovati pesmice na svoj način.
•
Zelo čudovit sistem obveščanja je v kraljestvu živali med malo afrikansko kukavico in jazbecem. Kukavica ima posebno rada ličinke čebel in os, jazbec pa med. Kukavica sama ne more napasti celega roja divjih čebel in tvegati boja s tisoči razdraženih čebel. Kratkonožni jazbec spet ne more odkriti roja v kakem votlem panju. Tako sta se sesalec in ptič združila. Mala kukavica leta neumorno okrog, dokler ne odkrije drevesa, kjer so divje čebele. Nato pa zleti nazaj k čakajočemu jazbecu, pleše v zraku nad njegovo glavo in zaplava predenj in kliče s svojim »čir, čir”. Počasi in težko se premakne jazbec in mala ptica mu kaže pot. Preti piki je jazbec zavarovan z debelo in raskavo kožo, tako da brez nevarnosti raztrga gnezdo čebel, in ptič in sesalec prideta do pojedine, ki sta si jo s
skupnim naporom zaslužila.
•
če pa ribe dajejo od sebe glasove zaradi medsebojnega razumevanja ali iz kakih drugih razlogov, je negotovo. Gotovo pa je, da razpolagajo tudi prebivalci morskih globin z močnimi glasovi. Neka vrsta je prav svojska. Čuvar akvarija zoološke družbe v New Yorku poroča o neki vrsti, o bobnarjih, ki imajo tako močno izražanje, da lahko celo človeka prestrašijo, če zaspi v svojem čolnu.
Alan Dcvve (Washington)
Zvezni kancler inž. Raab na Dunaju
Zvezni kancler inž. J. Raab se je vrnil na Dunaj in je podal zveznemu predsedniku generalu Kornerju poročilo o svoji poti po Združenih državah, Kanadi in Franciji.
Največjo važnost pripisujejo izjavi zveznega kanclerja, da mu je uspelo spraviti avstrijsko vprašanje spet v ospredje in da mu je francoski ministrski predsednik Men-des-France zagotovil, da bo Francija vse storila za srečen zaključek avstrijske držav-ne pogodbe.
KRVAVI NEMIRI NA CIPRU
Grški prebivalci otoka Ciper so demonstrirali za neodvisnost in za umik angleških čet z otoka. Demonstracije so potekale zelo nemirno in je prišlo tudi do prelivanja krvi. V mestu Limassol so demonstranti udrli v vladno poslopje in izobesili grško zastavo. Razbili so šipe britanskih edinic in
KRATKE VESTI
Med 3.000 amnestiranci v Jugoslaviji je tudi 15 katoliških duhovnikov iz raznih škofij. Iz zapora v Lepoglavi so izpustili osem duhovnikov in 4 frančiškane. (Kath-press)
Jugoslovanska trgovska delegacija je odpotovala v Moskvo na pogajanja za novo trgovsko pogodbo s Sovjetsko zvezo. (ST) Zdravstvena stanje svetega očeta je bilo v nedeljo toliko boljše, da je mogel z avtom na kratko vožnjo skozi vatikanske vrtove. Njegovo stanje je še vedno resno. (AP) Kardinala Mindszentyja so baje madžarske oblasti izpustile na svobodo. Te vesti se širijo po Zapadni Evropi in madžarska vlada jih ni ne potrdila in ne zanikala. (APA) Obsodbe v Romuniji. V Romuniji je vojaško sodišče obsodilo G romunskih državljanov, baje zaradi špionaže. Eden je bil obsojen na smrt in obsodba je bila že izvršena, drugi so pa dobili od 4 do 20 let zapora. (UP)
V Španiji so pretekli teden zaprli okrog 100 komunistov in njihovih somišljenikov. Večina teh je stara 20 do 25 let. (UP)
Za švicarskega zveznega predsednika za leto 1955 je bil izvoljen Max Petitpierre s 197 od 226 glasov. <AFP)
trgovin in oplenili nekaj uradov. S steklenicami so napadli nekaj britanskih avtomobilov in jih poškodovali.
Prišlo je tudi do spopadov s policiio in vojaštvom. Policija je začela streljati in pri tem je bil en demonstrant ubit in trije ranjeni. V mestu Nikosia je policija razganjala demonstrante s solzilcem.
Za podkrepitev svojih tendenc so izvedli enodnevno stavko. Iz simpatije do rojakov na Cipru so bile demonstracije tudi v Grčiji, kjer je tudi prišlo do izgredov. Nekaj je bilo ranjenih in več zaprtih.
Tudi na Cipru so britanske oblasti zaprle več osumljencev in v ozemlju Nikosia je bilo odrejeno obsedno stanje. Približno polovico prebivalcev otoka je pod komunističnim vplivom in komunisti podpirajo tudi gibanje proti Veliki Brtaniji.
24. otroku je podarila življenje 44 letna Francozinja Devaud. Od njenih 24 otrok jih je 22 pri življenju in najstarejši je v 26. letu.
Teden nesreč. Italijansko letalo je zaradi goste megle treščilo pri pristajanju v New Yorku ob svetilniški drog, se prelomilo in prevrnilo v morje. Od 31 potnikov so jih rešili le 6. — V Dortmundu je bila težka železniška nesreča, pri kateri je bilo 15 mrtvih in 35 težko ranjenih. — V Južnem Alžiru se je zaletel motorni vlak v neki vojaški vlak, pri čemer je bil motorni voz popolnoma razbit in je pri tem izgubilo življenje 15 potnikov. (UP)
Nenavadna nesreča se je pripetila v Ameriki. Na neko hišo je padel meteor in pri tem napravil precej škode. Ranil je tudi ženo, ki je bila ravno v kuhinji.
Račun za lastni pogreb je dobil neki še živeči Amerikanec. Na njegovo vprašanje, kako more poravnati račun, če je že v onostranstvu, se je pogrebni zavod opravičil in mu želel, naj v miru počiva.
Obstreljen zajec je nevarno ogrizel italijanskega lovca iz Mondodone. Tovarišu v nevarnosti je pritekel na pomoč neki lovec, ki je bil v bližini, in je s puškinim kopitom pobil zajca. (ST)
^/'L nas. na DC&r&lkem
DOBRLA VES
(Sklep Marijinega leta)
Z veliko hvaležnostjo do Boga in Brezmadežne smo končali sv. Marijino leto, ki je bilo za našo farno družino leto milosti. Obhajali smo v Marijinem svetišču polnočnico, medtem ko je nebo pošiljalo bogato prvi sneg. Narava se je oblekla z Marijino °bleko snežne beline.
Predpoldne so bile božje službe. V lepem 'številu je farna družina in Marijini častilci iz okolice pristopila k obhajil, mizi. Popoldne so prišle procesije iz podružnic k Marijini farni cerkvi. Nato se je pomikala veličastna procesija iz farne cerkve k Marijini cerkvi na Gori. Fantje so nesli v sredi procesije milostno podobo Fatimske Kraljice brezmadežnega Srca. Na Gori je bila sklepna pridiga, pri kateri smo položili Mariji na oltar sklepe Marijinega leta: varovati se hočemo greha, čuvati najdražji dar — posvečujočo milost božjo, delovati apo-
stolsko za ohranitev in rast Marijinega in Kristusovega kraljestva. Sledilo je posvečenje Marijinemu Srcu, procesija se je pomikala spet nazaj v farno cerkev; tam so bile pete litanije, zahvalna pesem in sprejem v Marijino družbo.
Brezmadežna naj nam izprosi milost stanovitnosti na njeni poti.
DVOR PRI VRBI
Dne 17. decembra smo pokopali pri nas zavednega Slovenca in vernega moža Johana Schludnika, pd. Vračnika. Srnjak ga je popadel in ga zadel tako nesrečno, da je podlegel ranam.
Rajni je bil dalj časa slovenski občinski odbornik v občini Lipa. Pokopali smo ga ob obilni udeležbi. Č. g. župnik Kaleja se je od rajnega očeta poslovil z lepimi besedami. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Vsem ostalim naše sožalje.
OJmžbu si%. JH&keifa
V CELOVCU
v« VjV’ ,
TV'*"
UŽaLoMm, tiskarna in trgovina z (bvoeionali/ami
SLOVENCI
______d^ma in po sneta
Društvo slovenskih skladateljev in Slovenska filharmonija sta priredila koncert pod vodstvom Jakova Cipcija, na katerem sta nastopila kot solista Primož Ramovš in Miha Gunzek. Podajali so Gregorčevo Sim-fonietto, Ramovšev Contertino, Pavla Sivka „Suito 1939” in Prvo simfonijo Matije Bravničarja.
Ljubljanski godalni kvartet Pfeifer — Dermelj — Šušteršič — Šedlbauer je priredil lep koncert, na katerem so podali Že-bretov kvartet, Dvorakov kvartet v Es-duru in Beethovnov kvartet v F-duru. Kritika bila zelo ugodna, zlasti poudarjajo homogeno podajanje in umetniško višino.
V Mali galeriji v Ljubljani je raz«tava akvarelov M. Koželja. Umetnik, ki je doma iz Kamnika, zelo lepo prikazuje naše gore. Zanimiva je tudi njegova tehnika: z lopa-
ŽELINJE
V začetku adventa je smrt zaporedoma rešila dolgega trpljenja dve materi: Frd-rosnovo Mojco in Tajčmanco. Obe sta imeli, četudi ubogi, prav lep pogreb. Naj počivata v miru!
Dvakrat smo imeli predavanja s skioptič-nimi slikami: prvič nas je posetil naš rojak, preč. g. France Posch iz Globasnice, ter nam pokazal sveto deželo v slikah. Vsi se že veselimo drugega dela predavanja. Drugič nam je na predvečer sv. Frančiška, našega cerkvenega patrona, pokazal preč. g. Rovan iz Skocijana lep marijanski film, ki nas je vse v dno duše zgrabil, ki je bil kakor nalašč za sklep marijanskega leta in začetek adventa. Obisk obeh predavanj je pokazal, da je med ljudstvom še dosti zanimanja za kulturo in prosveto.
God sv. Frančiška Ks. smo po stari navadi spet slovesno obhajali s celodnevnim češčenjem. Cerkveni pevci so ves dopoldan
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
želi vsem svojim prosvetnim društvom in farnim mladinam ter vsem prosvetašem in kulturnim delavcem vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto.
tico nanaša barve in s tem doseže efekte oljnatega slikarstva.
Star plavž še izpred leta 1442 so odkrili v Kropi na Gorenjskem. Izročili so ga javnosti kot spomenik ..slovenske peči” v dokaz železarske tradicije v Sloveniji.
ARGENTINA
Ob zaključku koncertne sezone v Buenos Aires sta se izkazala zlasti dva slovenska umetnika. „Collegium musieum” je priredil ..Božični oratorij”, na katerem je nastopila kot aleiska Franja Golobova. Na zaključnem koncertu, ki ga je priredil Mo-zarteum, je vodil orkester dirigent Drago Mario šijanec.
Za zaključek Marijinega leta je priredil slovenski pevski zbor ..Gallus” koncert Marijinih pesmi. Kot solisti so nastopili Rode, Lipušček, Fink, Fink-Geržiničeva in Golobova. Dirigiral je dr. Julij Savelli in na orglah spremljal prof. Geržinič.
ubrano prepevali Bogu v čast in faranom v veselje.
Pa tudi za politiko se zanimamo, pa ne mislite, da za združeno Evropo, temveč za ..utrjevanje nemštva” na trušenjski šoli. Ob priliki obiska prosvetnega ministra v Celovcu je zastopal našo „Elternschaft” mož, ki nima nobenega otroka v šoli in ni bil od nikogar zato pooblaščen. Deputacija občine Važenberk je sestajala iz samih bivših nepoboljšljivih nacistov, ki še vedno prelivajo solze za rajnim ..tisočletnim kraljestvom”. Pa kakor smo slišali, je šla deputacija v Celovec le bolj na uro gledat...
VABILO
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici ponovi na novo leto, dne L januarja 1955, ob pol 8. uri popoldne pri šoštarju v Globasnici lepo zgodovinsko igro, tragedijo v 5 dejanjih
»VERONIKA DESENIŠKA”.
OTVORITEV MODNEGA SALONA
„£Leg,arLt“
Sporočam Širši in bližnji okolici, ila bom odprl s 1. januarjem 1955
V ŠT. GANDOLFU PRI KOTMARI VESI
modni salon „ E 1 e g a n t ". Bogata izbira v kolekciji blagovnih vzorcev.
TONI MIŠIC krojaški mojster
JAVNA ZAHVALA
Z izrazi velike hvaležnosti se podpisani toplo zahvaljujem vsem, ki ste mi ob priliki požarne katastrofe stali ob strani in mi nudili vsestransko pomoč z lesom, vožnjo, krmo, žitom, obleko itd.
Lepo se zahvalim tudi požarnemu zavodu „Riunionc Adriatica” in njegovemu zastopniku g. insp. Nachbarju. Zavarovalnico priporočam kmetom v Rinkolah, v Rep-Ijah, Dobu, čirkovčah, Bidri vesi, Nonči vesi. Nadalje g. Petjaku za brezplačno vožnjo in ostalim v Gonovecah, g. Partlnu, Biclnovemu v Rutah.
Izrecna zahvala tudi Smrtnikovim, Plesnikarju in g. ing. Muriju v Kortah za dragoceno pomoč kakor tudi mnogim drugim sotrpinom izseljencem Jerlichu, Stoparju v Lobniku in nekaterim drugim istotam ter g. Grilu. Končno vsem neimenovanim, kateri so mi na ta ali drug način pomagali. Vsem naj toplejša hvala.
Rute — Rinkolc, dne 6. 12. 1954
KROPIVNIK FRANC
Čemu ste v skrbeh, čc boste še dobili „Naš tednik — Kroniko ’ v trafiki ali pa morda pri sosedu! Izpolnite to naročilnico in naš list dobite na dom!
To je tudi lepo darilo za novo leto. Naročite in plačajte ga za kakega prijatelja ali
znanca!
Tu odrežite in pošljite kot tiskovino v kuverti na naš naslov (Celovec - Klagenfurt,
Viktringer Ring 26)!
Kot naročnik dobite naš list hitro in zanesljivo!
Naročilnica
S tem naročam list
„ Haš tednik - ICconika "
Plačilne možnosti: mesečno 4.- šil. za tuzemstvo. Pri .plačilu za pol leta ali celo leto
dobite popust.
Ime:	.........................................................
Naslov:	...........................................................
(prosimo, da točno navedete tudi pošto!)
Datum:
(Podpis)
a/S
m
/i/a (j os loo /jen Ojožiž in snemi itmw hfo 1955
S
m
JOŽEF KOGLEK
župnik
v SKOCIJANU
IGERC MATEJ
župnik
na SUHI
Dr. FRANC ZEICHEN
župnik
ST. RUPERT pri VELIKOVCU
DR. JANEZ HORNBOCK
dekan
v PODGORJAH
m

Vsem izseljencem in znancem
družina TOLMAJER
RADISE
TOMAŽ DUMPELNIK
svet. deželne Kmetijske zbornice
STEBEN v PODJUNI
Vsej duhovSčini in vernikom
DEKANIJSKI URAD
PLIBERK
BERNARD STRAUSS
učitelj
CELOVEC - 7.IHPOLJE
--------------------------------------^
Sorodnikom, znancem in prijateljem ...	um
družina JANEŽIČ	B
LESE pri St. Jakobu v R.
Vsem prijateljem in znancem
PETER OLIP
Vsem znancem, prijateljem, prav po-sobno pa prijateljicam širom Koroške
SELE
STANKO BOŽIČ, Večna vas POLDE SMREČNIK, Mala vas
Vsem izseljencem, prijateljem in znancem
družina URANK pd. KAVH
ENCELNA VAS
Družina dr. VALENTIN INZKO
SVEČE
Družina
Dr. JOŠKO TISCHLER
CELOVEC
Družina dr. VINKO ZVVITTER
ST. JAKOB V ROŽU
Vsem prijateljem in znancem po šir-tojf nem svetu
m	MARKTL ANDREJ
GORENCE
Vsem znancem in prijateljem
družina DOLINŠEK, pd. KEŽAR
V BELI
Vsem rojakom
RUDI VOUK
učitelj
APAČE
Vsem faranom, znancem in prijateljem
VILKO PIPP
župni upravitelj
na GORENČAH
Vsem svojim klientom in znancem želimo vesel Božič in srečno novo leto
družina ARBEITSSTEIN
PLIBERK
Družina ANTON GRIL
PLAZNICA
Vsem naročnikom ..Našega tednika”
ANTON DOLINŠEK
ŽELEZNA KAPLA
Vsem prijateljem in znancem
družina SMRTNIKOVA
KORTE
Dipl. inž. FRIDERIK WEDENIG
CELOVEC
Vsem prijateljem in znancem
družina ŠTERN, pd. PLESNIKAR
KORTE
Vsem znancem in prijateljem po širnem svetu, vsem bralcem mojih pesmi želim blagoslovljene božične praznike in prav srečno novo leto
LIMBARSKI
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU
vsem igralcem in obiskovalcem naših prireditev.
Vsem prijateljem izseljencem in znancem
TRATNIKOVA DRUŽINA
LEDINCE
Vsem prijateljem in znancem širom Koroške
ŠVEGL MIHA
LOBNIK pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem prijateljem in znancem po širnem svetu
JOŽEF PICEJ
župnik
ŠMIHEL pri PLIBERKU
Vsem prijateljem in znancem, sorodnikom v domovini in Ameriki želi
družina TRAMPUŠ, pd. BOŽIČ
DOB pri PLIBERKU
Vsem prijateljem in znancem doma in v tujini
SUKIČ JANEZ
provizor
v VOGRČAH
IGNAC ZUPAN
župnik
v ZVABEKU
Vsem znancem in prijateljem
družina VVOSCHITZ JOŽE
CELOVEC
Vsem prijateljem — koroškim in po širnem svetu
JOŽE HOČEVAR
CELOVEC
Vsem sorodnikom in znancem
družina BLAŽEJ
PODLIBIČ
FRANC FISCHER
časnikar
CELOVEC
LOVRO SADJAK in dražina KLANČNIKOVA
R INKOLE
Vsem prijateljem in znancem
družina NACHTIGALL
CELOVEC
Vsem sorodnikom in znancem
družina STARC
CELOVEC
Vsem naročnikom in bralcem našega lista, kulturnim delavcem ter vsem prijateljem širom Koroške
ALBERT SADJAK
urednik
CELOVEC
„Narodna šola v št. Jakobu v Rožu želi svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in miru ter srečno, milosti polno novo leto!
ZALETEL VINKO
CELOVEC, Viktringer Ring 25
PAULA DOUJAK
CELOVEC
DRUŽINA DOUJAK
BAJDIŠE
Vsem prijateljem in znancem
družina REHSMANN
VETRINJ
REZIKA HOBEL
CELOVEC
ROJAKOVA DRUŽINA
št. VID v PODJUNI
Vsem bivšim tečajnicam, članicam Zveze bivših gojenk gospodinjskih šol, ter vsem prijateljicam
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želim iskrenega božičnega veselja in obilo blagoslova anno Domini 1955
MILKA HARTMAN
RUDOLF SAFRAN
kaplan
v DOBRLI VESI
..Narodna šola” v št. Rupertu pri Velikovcu želi svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni in miru ter srečno, milosti polno novo letol
Odbor zveze slovenskih katoliških viso-košolcev želi v svojem in v imenu članstva zveze vesele in blagoslovljene božične praznike ter krečno novo leto uredništvu, upravi in bralcem „Našega ted-nika-Kronike”. Vesel božič in srečno novo leto želimo tudi vsem rojakom na slovenskem Koroškem.
MADRID v ŠPANIJI

1	i
rBUi(fj6sJlj3otjm (Božie in s ne trn neoe leto 1955
Ljubim domačim, vsem Radišanom in vsem slovenskim rojakom širom sveta
jj	JANEZ HRIBERNIK
iz ŠVICE
Miloslipolne božične praznike in blagoslovljeno novo leto
JAKOB ŠKOFIČ
župnik
v GALICIJI
mm*
Vsem znancem doma in v Ameriki, ki so bili na Krčanjah.
družina NEDVED, pd. GOLE KRCANJE

Vsem gostom in bralcem ..Našega	ted-	5^
nika”	k™
HUTTER ANA	p|
gostilna šoštar v GLOBASNICI
Vsem Slovencem
družina KOREN
VEČNA VAS
UŽNIKOVA družina
Vsem prijateljem in znancem
družina KALIŠNIKOVA
SELE
SELE
VALENTIN MIŠIC
CRGOVICE pri ŠMIHELU
Vsem odjemalcem in znancem
družina J. in M. VAKOVNIK
MLINCE pri ST. VIDU
Družina JENŠACOVA
v VEČNI VASI pri GLOBASNICI
Vsem znancem in prijateljem
družina MIHOR
SMARJETA V ROŽU
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
trgovina ANTON ZERZER
SVEČE V ROŽU
Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom
ŽUPNI URAD POKRČE
Častiti duhovščini in prijateljem LUDWIGER v. EICHFELS zaloga cekv. paramentov in zastopnik zvonarne (Pfundner, \Vien) CELOVEC, Ebentaler Strasse 36/L
Vsem Dravljanom, St. Lenartskim izseljencem v Kanadi, cerkvenim pevcem po naši Koroški
AVGUST ČEBUL
provizor v ST. LENARTU p. 7 studencih
CIRIL RUDOLF
kolarski mojster BISTRICA NAD PLIBERKOM
Vsem Slovencem in sorodnikom
SKRUTL NEŽKA
ZA VINCE pri GORICAH
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem
JANKO OGRIS
trgovina in gostilna
BILCOVS
Vsem občanom, sodelavcem, znancem in sorodnikom
MIRKO KUMER
župan občine BLATO
Pozdrav in voščilo za Božič in novo leto vsem častitim sobratom, sorodnikom in znancem
ALOJZIJ HUTTER
GREBINJ
Dravljanom, vsem znancem in prijateljem doma in v tujini
Dr. PAVLE ZABLATNIK
Vsem znancem in prijateljem
VALENTIN KASSL
ŽEL1NJE
TOMAŽ ULBING
župnik
SKOCIDOL
Sorodnikom in znancem
družina TRJESSNIG
LOČE OB BAŠKEM JEZERU
Vsem faranom, sobratom, prijateljem in znancem
JOŽEF STICH
župnik
v BILCOVSU
Družina WOLTE pd. ROGAR
APAČE
Mizarstvo KOVAČIČ
PODJERBERG
Vsem znancem in prijateljem po širnem svetu
družina RUPIJEVA
VELINJA VES
Vsem sedanjim in bivšim župljanom
MARTIN SKORIANC
župnik
LUDOVIK JANK
župnik
v SVEČAH
RADISE
Vsem izseljencem, prijateljem in znancem
Družina OICL in GALLOB
ZGORNJI BREG
Družina SIENČNIK
avtoprevoznik
DOBRLA VAS
Božična blagovcst vas naj razveseljuje in
božji blagoslov vas spremljaj, to želi preč. g. sobratom in prijateljem
Alojzij vauti
župnik
v SELAH
Vsem prijateljem in znancem in bivšim faranom v Globasnici želi
JANEZ SEKOL
župnki v pokoju
IVANA in ŠTEFAN MESSNER
ŽELEZNA KAPLA
Vsem prijateljem in znancem
Družina ŠVEGL pd. IŽEP
LOBNIK pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem znancem in poslovnim prijateljem zidarski mojster
FRANZ GOMERNIK
SINCA VES
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem, še posebno pa Obirski in njeni bližnji in daljni okolici želi
STANKO SRIENZ
trgovina, gostilna in trafika
v ŽVABEKU
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
trgovina MARIJA PAVLIČ
BELA 70, ŽELEZNA KAPLA
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem
gostilna PRANGER
SMETICE, BRNCA
Dipl. trg. JANKO URANK z družino
CELOVEC
Družina ŠIMENC IVANČIČ
in SCHITTELKOPF iz UDMATA
F. NACHTIGAL
krojaški mojster
ŽELEZNA KAPLA
Vsem odjemalcem, znancem in sorodnikom trgovina in gostilna
DOLNJA VAS
pri ŠMARJETI V ROŽU
Gostilna ŽUPANC
OBIRSKO
Družina SAFRAN, pd. POMOČ
BILCOVS
JAKOB BRICL
čevljarski mojster
ŽELEZNA KAPIA
Vsem faranom, sobratom, sorodnikom, prijateljem in znancem
NIKO MARKTL
župnik v ROZEKU
JOHAN LOMŠEK
ST. LIPS v PODJUNI
Vsem znancem sorodnikom in prijateljem
ANDREJ HRIBAR, pd. TOČAJ
KORTE
Vse najboljše vsem odjemalcem prijateljem in znancem
mizarstvo PELNAR
PODKRAJ - REBERCA
Vsem faranom in znancem
BARBIČ MIHAEL
provizor
PECNICA
ANA PERCHINIG
CELOVEC, Fehhofgasse 8
Vsem bralcem ..Našega tednika”, vsem prijateljem in znancem po širnem svetu, vsem Slovencem
KAREL MAUSER
CLEVELAND, OHIO
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem
gostilna BOŽIČ
APAČE
Vsem cenjenim gostom in odjemalcem
gostilna PUSCHNIG
LOČE ob BAŠKEM JEZERU
Vsem znancem in sorodnikom in prijateljem
družina HARTMAN
v LIBUCAH
Družina ŠEINIG, pd. PISKERNIK
SMARJETA v ROŽU
Vsem slovenskim akademikom, dobrotnikom in Slovencem širom sveta želi vesel Božič in blagoslovljeno novo leto
Akademija slovenskih bogoslovcev
v CELOVCU
Zastopstvo kmetijsko-gospodarskih strojev
JOHAN KASTRUN
Bela 57, pri ŽELEZNI KAPLI
UČITELJICE KUHARSKIH TEČAJEV
želijo vsem bivšim tečajnicam blagoslov Ijene praznike in srečno novo leto.
Rojaki vsi po širnem svetu naj srečna pota bi hodili in domovini v novem letu ljubezen vso bi posvetili
družina VALENTIN POLANŠEK
OBIRSKO

Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostom in znancem
JHfboaa klel
družina Ostcrmann
in sc priporoča tudi v bodoče.
ip Slovensko prosvetno društvo ŠT. VID V PODJUNI — Slovensko prosvetno |1 društvo ..Edinost” ŠTEBEN V PODJUNI - Katoliško prosvetno društvo Ull v GLOBASNICI — Katoliško prosvetno društvo ..Planina” v SELAH — fe Katoliško prosvetno društvo v ŠMIHELU — Slovensko kulturno društvo |!| v VOGRČAH — Slovensko kulturno društvo v CELOVCU — Zveza bivših gojenk gospodinjskih šol v ŠT. RUPERTU — Zveza pevskih društev
želi vsem članom, sotrudnikom, igralcem in pevcem prav vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 1955
URE in NAKIT tudi na obroke dobite po najnižjih cenah le v strokovni trgovini
KARL
FRIEDRICH
KLAGENFURT, Lidmannskygasse
cAndrefckon meti aecee
(Nadaljevanje z 8. strani)
„In tista,” je pokazal na gospodično s čepico, „je naša Marija, služkinja Marija.”
..Služkinja?” se je začudil Andrejček in kar verjeti ni mogel.
„Da. Tista gospa, ki je kupila smrečico, je pa naša mamica, moja mamica. Ali ni lepa?”
Andrejček je pritrdil. Bob je pa dalje razlagal:
„Pa imam še konja, ki se guglje, medvedka, ki renči, žogo in knjige, v katerih so naslikani sloni, žirafe in krokodili. Na dre-veščku, ki si ga prinesel ti, mi bo pa Je-zušček prinesel piškotov in bonbonov za cel koš. Ali bo tudi tebi?”
„Ne,” je žalostno odkimal Andrejček*
Prišla je gospa in prinesla Andrejčku de set šilingov in lepo jabolko.
..Mamica, ta deček pa ne bo imel božičnega drevesca,” je rekel Bob.
„Res ne?” se je začudila gospa.
Andrejček je žalostno sklonil glavo.
„Atek nič ne zasluži, pa nimamo denarja niti za kruh.”
„Ubožček,” ga je pomilovala gospa in se zamislila. Potem pa je dejala: „čakaj, morda bom pa jaz lahko kaj naročila pri Je-zuščku. Povej, kako se pišeš in kje stanuješ.”
In na bel listek je napisala njegov naslov.
Andrejček tisto noč dolgo ni mogel zaspati. Mislil je na Boba, ki ima konja, medvedka, žogo in knjigo s sloni in žirafami, in na njegovo lepo mamo, ki mu je obljubila, da bo naročila Jezuščku, naj se spomni tudi nanj.
Proti poldnevu je potrkalo. Andrejček je planil s stola. Pa je žalostno iznenaden ob-
stal. Vstopil je samo pismonoša. Veliko, belo pismo je prinesel in ga izročil materi. Mati je odprla pismo in brala. Obraz ji je razžarila radost.
„No, Andrejček, Jezušček se te je spomnil. K božičnici moraš popoldne v Dobrodelni dom.”
Andrejček kar verjeti ni mogel. Sele, ko je sam prebral pismo, je verjel.
•
Velika dvorana je bila polna siromašnih otrok, katerih ni mogel Jezušček obiskati doma. V kotu je stala velika smreka, zlate in srebrne zvezdice so se zibale na njej. Sredi dvorane je bila dolga miza polna darov. Prijazne gospe so stale poleg in med njimi je Andrejček zagledal tudi Bobijevo mamo. Potegnil je mater za krilo, pa tudi go-spa ga je že zagledala in je prišla k njima.
Prijazno se mu je nasmejala in rekla: ...Vidiš, fantek, pa se te je le spomnil Jezušček.”
Zastor se je dvignil, še preden se je uteg-
nil Andrejček zahvaliti gospe. Zaigrala je nevidna godba. Rdeča luč je osvetila oder, kjer je v jaslih sedel Jezušček, pravi živi Jezušček z zlatimi laski in v dolgi beli haljici. Marija se je sklanjala nanj in sveti Jožef ga je ljubeznivo gledal. Iz ozadja so priskakljali pastirčki in pokleknili preden, za njimi so prišli angelčki z zlatimi zvezdicami v laseh in prelepo zapeli:
„Sveta noč, blažena noč ...”
Največji angelček je imel knjigo. Iz. nje je bral imena otrok. Jezušček pa je razdeljeval darila in dobre gospe so mu pomagale.
Dva velika zavitka je dobil Andrejček. Prvi je bil poln sladkih dobrot, v drugem pa so bili čevlji in topla pletena jopica. Nepopisno je bil vesel. Pa tudi njegova mama je bila vsa srečna. Solze, ki so se ji blestele v očeh, so bile po dolgem času — solze radosti.
Livarna zvonov B O H L
HARING-TIROL
želi vsem odjemalcem in cenjenim poslovnim prijateljem BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO !
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu
TVRDKA
J. ŽAGAR
CELOVEC - KLAGENFURT Rampenstrasse 15
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim poslovnim prijateljem
Qottfried in Ignaz Qlawar
žaga in preša za olje, tesarstvo, tvornica parketov, mlin
LIBUCE - LOIBACH PRI PLIBERKU
Nakup bukovih hlodov
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
Haderlap Franc
KROJAŠTVO
CELOVEC, Koschatstrasse 71
Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem
trgovina FERDINAND STEFITZ
PLIBERK — B LE I B U R G
V'
rJz Smee ldayosl(Mli*Ji in. odel r£ožii& tir srežno
IUM& leto 1955 Lnojim star lem in znancem
Andreasch Anni, Artač Micka, Fošini Avrelija, Matilda Hutter, Kruschitz Marija, Kues Pavla, Menig Pavla, Ogris Fini,-Pratnekar Lizika, Smrečnik Rozika, VVindisch Rozka, Česnik Ivanka, Ebemein Marija, Obilčnik Leo-poldine, Jammer Gretka in Tina, Fini in Micka Bernik, Simonič Ančka, Petjak Rozka, Silan Leni, Rezika Gregorič, Apolonija in Angela Dumpel-nik, VVutte Micka, Ančka in Adi Writz, Sadjak Pepca, Skuk Zolka, Schatz Micka, Egger Marica, Kogoj Zofka, Cvetka Koren, Marica Fračko.
Jernej Friedrich, Hribernik Janez, Kraut Jože, Leitgeb Janez, VVindisch Stefan, Konečnik Friedrich, Mort Jože, Silan Jože, Orasch Stefan.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
Rudolf Sablatnik
mesar in prekajevalec
CELOVEC, Siebenhugelstrassc 81 Telefon 49-36
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
OPEKARNA
Straufiliol
Dipl. Ing. HUGO RUESS
CELOVEC - KLAGENFURT
Strausshof, tel. 15-69
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
TRGOVSKA HIŠA
HERZELE
B L E I B U R G - Kumeschgasse
COomme rOam prat) i)( uit
BOŽIČNE PRAZNIKE
iti nmO(i& sreče
V NOVEM LETU
K E L A G
KARNTNER ELEKTRIZITATS-AKTIENGESELLSCHAFT
OBNOVA NAŠIH CERKVA
ftt totdki fho^edmffen
Večkrat smo našim cenjenim bralcem že predstavili tvrdko Mayerbrugger iz Celovca, ki izvršuje po naših cerkvah in kmetijah krovska dela. Danes pa hočemo posvetiti tej tvrdki več pozornosti, ker je na Južnem Koroškem res velikega pomena in velike važnosti. Za vsako poslopje so izredne važnosti krovska dela. Če pomislimo, koliko dalj časa zdrži poslopje, če polagamo paž-njo bodisi na streho gospodarskega poslopja in streho farne cerkve ali pa celo na stolp; potem ne bomo popravila odlašali, temveč takoj stopili z omenjeno tvrdko v stik, ker dobro vemo, da vse, kar ta firma izvede, naredi mojstrsko. Najlepše spričevalo zanjo so lepo prenovljene in okusno Urejene večje in manjše cerkve v Podjuni in Rožu.To podjetje je izvršilo številna obnovitvena krovska dela pri mnogih cerkvah v naših krajih, in sicer ne samo obnovitvena dela in popravila, ampak tudi pri novih zgradbah je podjetje napravilo vsakemu delodajalcu to, kar si je Želel.
Med drugimi je omenjena tvrdka izvedla v preteklem letu cerkvena in strešna popravila v Rinkolah, v Nonči Vasi, na farni cerkvi v Labudu in pri podružnici sv. Trojice, v Medgorjah, v Svatnah pri Št. Jakobu in na Bistrici v Rožu, kjer je bil poprave potre-
ben tudi cerkveni stolp. Ampak ne samo tu, temveč tudi na drugih stolpih so Mayer-bruggerjevi delavci pokazali svojo spetnost.
Sliki pa vam predstavljata farno cerkev v Grabšanju, da se lahko vsak prepriča, kako okusno je to delo izvršeno. Ne pa samo zaradi tega, ampak tudi zato, ker je ta cerkvica prva na Koroškem, ki je pokrita na nov način, in sicer je to Eternit-šindlnovo” kritje, ki ima obliko navadnih šindlnov, Ta material je dejansko močan in se jako dobro obnese. To kritje so iznašli šele jeseni lanskega leta in ga uporabljajo predvsem za cerkve in stolpe, za navadne hiše bi bilo to predrago. Za navadne strehe gospodarskih poslopij pa napravi ravnotako okusno z drugim materialom, ki je cenejši. Kar se
JOSEF MAVERBRUGGER
MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN ŠKRILJEM Celovec-Klagenfurt-West, Prinz-Eugen-Strasse 3, tel. 42-76
•fiteroltr
Lasten kamnolom
!<zt/ed&a useU stcešniU det za cecUue, statve Ut ^tadavt
Eternit v stari preizkušeni kakovosti in v vseh zaželenih izvedbah
tiče pokrivanja cerkvenih streh in stolpov z navadnim „šifrom”, je tvrdka Mayerbrug-ger edina na Koroškem.
Novopokrita cerkev
Vesele in blagoslova polne božične praznike ter srečno novo leto 19»5 želi
iimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii
Haš fatni ‘zvat*
Budi nas in na delo kliče čez širno plan naš farni zvon, glasnik, ki novi dan oznanja in namiguje na zaton.
Opoldne glasno opozarja; „Odkrij se, potnik, in postoj! Pogled navzgor skrbi olajša, osla j a trud in briše znoj.”
Večerni zvon prepeva ave, kipi pozdrav pod nebni svod, a solzno se oko pobeša ob žalni misli na odhod ...
Naš farni zvon slovesno vabi ob praznikih v Gospodov hram: „Rešitelj tukaj celi rane in težo jemlje s trudnih ram.”
V zvoniku plat zvona udarja, vzdihuje, joka pozno v noč. „Gori, sosedje, pomagajte!” obupno kliče na pomoč.
Naš farni zvon otožno poje, ko spremlja potnike domov; pokojnim večni mir oznanja, prinaša živim blagoslov.
LESNA TRGOVINA
DRAGO KRŽE
CELOVEC, Rampenstrasse 15, telefon 53-04
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1955 želi slaščičarna in kavarna
„T O D O R“
CELOVEC, Feldmarschall-Konrad-Platr.
Vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1955 želi trgovina z mešanim blagom
FBANZ S<HNABL Wwe.
KLAGENFURT, ST. RUPRECHT
Vesele blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi tvrdka
JAKOB PAGITZ tovarna brezalkoholnih pijač CELOVEC-KLAGENFURT Waagplatz 7
OSEL VINZENZ
Umetno brušenje in trgovina z jeklom, Specialna delavnica za frizersko orodje in kirurgične inštrument«. CELOVEC, Viktringcr Strassc 10
Svojim cenjenim odjemalcem želi vesel Božič in srečno novo leto 1955
lngste-Werke
splošni električni predmeti vseli vrst CELOVEC - Klagcnfurt, lO.-Oktober-Strasse Nr. 4
Vesel božič in srečno novo leto 1955 želi orto-pedična in bandažna delavnica
Franz Trauner
CELOVEC - KLAGENFURT, Lidmanskygassc 22
OlaiinL uiserenlont iti pei^nteliem
Zeli oeSjeU l%oZietie p*arnike
iti trefotG, uspelne twiw Uto
OGLASNI ODDELEK
rHnaercn JuSepenfen utid Cfaeunden
umtuehi ein (rohes 'TOeilituiehtsfast
attd ein g.liieMiehej, erfohjreiehes Oleujahr
WERBE ABTEILUNG
iiiHiiiiiiiiiimiimHiiiiiHiiiiiiiitimimiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMitiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiKMiiiiinoioiiiiir
Specialna tapetniška delavnica
Mairilsch Josef
KLAGENFURT, Priesterhausg. 1
se priporoča cenjenemu občinstvu iz mesta in podeželja v izvršitev novih tapetniških izdelkov. POPRAVILA TOČNA, DELO SOLIDNO!
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1955 želi svojim odjemalcem
Max Gramiller
čreva in mesarske potrebščine
• •
CELOVEC - KLAGENFURT Adlergas.se Nr. 14, telefon 45-59
Limbarski
Vinacna (7* tcg&vieia
ing. I.Himmelmaier& A.Stohr
Villach, Italiencr Str. 5. — Peraustr. 3, tel. 44-86 Podružnica v Solnogr a d u (Salzburg)
nudi najboljša tu- in inozemska vina po zelo nizkih cenah, dostavlja f ra n ko po vsej Koroški z lastnim tovornim avtom. — Prepričajte sel Obenem želimo vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1955 želi vsem prijateljem, znancem in poslovnikom znana žaga, splošno tesarstvo in lesna trgovina
Franz Puschnig
CELOVEC - KLAGENFURT
St. Peter, Leutschacher Strassc 17, tel. 45-79
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1955 želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
PARNA PEKARNA
Stefan Katz
GELOVEC-KL AGEN FURT ŠVaidmannsdorf - Siebenhiigelstr. 75
latolb	Vsem svojim naročnikom, znanacem in poslovnim prijateljem želi blago-jKKr	slovljene praznike in srečno nov leto	STAVBENO PODJETJE - ZIDARSKI MOJSTER KAVELLAR VALENTIN	ŽELEZNA KAPLA-EISEKAPPEL Pfarrplatz 245 — Telefon 20
		
Vsem svojim naročnikom, znanacem ‘n poslovnim prijateljem želi blago-JHr	slovljene praznike in srečno nov leto		 TrCADCI/'l mir\ ICTCD	^		ŽELEZNA KAPLA - EISENKAPPEL
		
	KLAURA FRIEDRICH	Izvršuje najtočneje vsa tesarska dela
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Vurnas
SktiMt
umetni mlin
\Jdikwtc - \Jdtkec*nacUi
KOROŠKA - TELEFON 264
I
BARTEL
VELETRGOVINA S PREMOGOM
IN GRADBENIMI POTREBŠČINAMI
CELOVEC - KLAGENFURT
Bahnhofstrasse 34, tel. 58-61 in 56-67
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem
Wirth F. X.
KOROŠKA LESNA INDUSTRIJA
Beljak - Villach
Klagenfurter Strasse 26
Kupi vsako množino okroglega in rezanega lesa po najboljši dnevni ceni.
ZA ZIMSKE VEČERE:
^Oa n i slui j& pie a
POTREBUJEŠ:
350 g modre (plave) Geyer-Wachaiier-Falter volne, 300 g bele Geyer-Wachauer-Falter volne,
6 gumbov, 2 pletilki št. 3 in 2 pletilki št. IVj. VZOREC: 1. vrsta (prava stran): modra, same desne; 2. vrsta: modra, desne; 3. vrsta: bela, 1. desna, I ne popletemo, ampak samo predenemo (nitka zadaj); 4. vrsta: bela, 1 desna, 1 predjana (nitka spredaj). Te štiri vrste se stalno ponavljajo, vendar prestavljeno!
POSKUS Z ZANKAMI: 10 cm = 30 zank.
HRBET: Nasnuj 160 zank z močnejšimi pletilkami in modro volno, napleti 3 žlebičke — sem in tja same desne, nato pleti v vzorcu naravnost do višine 35 cm. Snemaj za oba rokavna izreza na obeh straneh: 4, 3, 2, 4-krat 1 in 4-krat menjaje 0 in 1. Z ostankom — 126 zank — delaj naprej do višine 59 cm, snemi na obeh straneh 10-krat 4 in 3-krat 1, nato delaj še do višine 66 cm, kjer ostanek — 40 zank — naenkrat zadelaj.
LEVI SPREDNJI DEL: Nasnuj 105 zank in napravi najprej prav tako plav žlebičkasti rob in nato pleti v dvobarvnem vzorcu do višine 4 cm. Tu razdeli del v dva dela, da dobiš navpične žepne izreze, vn sicer: spleti začenši od srednjega roba 60 zank, ostale zanke deni na pomožno iglo. Pleti samo s temi 60 zankami do skupne višine 18 cm. Zdaj začni plesti s prej ostalimi 45 zankami, ki jih imaš na pomožni igli. Najprej dodaj tem 45 zankam za žepno podlago še 35 zank, tako imaš na igli 80 zank, pleti s temi tudi do skupne višine 18 cm, kjer zadelaj dodanih 35 zank. Zdaj daj zopet na skupno iglo zanke obeh delov in pleti naravnost do višine 35 cm. Za rokavne izreze snemaj: 5, 4, 3, 2-krat 2, 4-krat 1 in 4-krat menjaje 0 in 1, nato delaj zopet naravnost do višine 61 cm. Za rame snemaj menjaje po 4 in 5 zank, skupno 45 zank. Z ostalimi zankami pleti naravnost do višine 68 cm in snemi za vratno izrezo 18, 4, 3, 2-krat 2, 4-krat 1 in 3-krat menjaje 0 in 1.
DESNI SPREDNJI DEL: Delaj prav tako, le nasprotno. Pri višini 12 cm začni plesti dvojne gumbnice. Na vsakih 9 cm pride ena dvojna gumbnica, vseh skupaj je 6. Dvojno gumbnico napraviš takole: spleti 3 zanke, zadelaj 4, spleti 7 zank, zadelaj 4, pri povratku mesto zadelanih zank nasnuj nove.
ROKAVI: Nasnuj 80 zank s plavo volno na tanke pletilke. Pleti 3 cm visoko I desno, 3 leve, nato 1 vrsto samih desnih (pri zapognitvi pride do izraza kot leva vrsta) in pleti naprej v osnovnem vzorcu do višine 42 cm, kjer začni dodajati na vsakega 1,5 cm na obeh straneh po eno zanko. Dodajaj toliko časa, da imaš na igli 112 zank. Tu začni snemati in sicer na obeh straneh: 3, 2, 10-krat 1, 7-krat menjaje 0 in 1, 10-krat 1, 2-krat 2, 2-krat 3, 2-krat 4, ostanek 12 zank zadelaj naenkrat.
IZDELAVA: Vse dele nalahno zlikaj in sešij. Za okoli vratu nasnuj približno 130 zank s plavo volno in tankimi iglami in pleti v patentnem vzorcu 5 cm visoko. Za žepe spleti trakove in sicer nasnuj za vsakega 45 zank prav tako z modro volno in tankimi iglami v patentnem vzorcu in pleti 3 cm visoko. Gumbnice obzankaj.
BOŽIČ V GOZDU
ZIMSKA BAJKA
Tudi gozd ima svoj božič...
Trikrat v letu menja svojo obleko: svetlo-zeleno mu je pomladno ženitovanjsko oblačilo, pestra je jesenska oprava — a blesteče belo je njegovo zimsko odelo ...
Kar se poslednjega tiče, ni bilo vedno tako. —
Divji viharji so napravili nasilni konec jesenskih krasot. Kljubujoče so stezala drevesa gole, počrnele veje proti nebu — kakor bi se hotela pritožiti, da so tako kruto oropana listnega nakita.
In ta nema prošnja je bila uslišana.
V tihi zimski noči je bilo. Luna se je skrila za gosti megleni zavoj ... Krog in krog je vladala grobna tišina. — Naenkrat se pojavi tajinstveno gibanje v zraku: v mehkih kosmih počne drseti z višine. Lahni in gibki frčijo nežni stvori nizdol, sestavljeni iz čudežno upodobljenih drobnih zvezdic... Krotko legajo po trdozmrzlih tleh in po očrnelih, golih vejah listja oropanih dreves. Neizčrpen je vir, ki jih siplje iz neizmerne višine. Gosteje in gosteje padajo in se podijo naposled v besnem vrtincu; bil je pravcati divji lov! — Sele z jutranjim zorom je ponehal metež ...
Ko se je dvignilo iz meglene postelje in si zmelo spanec z oči, obsijalo je sliko čudežne čistote. Cela okolica je bila pregr-njena z belo odejo in iz te so štrlela temna drevesa in se šibila pod blestečo težo ...
Tako je prejel gozd svojo božično opravo. —
Toda dolgo se sonce ni radovalo nad krasnim prizorom. Goste, sive megle so mu zastrle oči in zavile drevje in grmovje v mrki plašč. Pod okriljem tega plašča je švigalo na tisoče brzih duhov od drevesa do drevesa. Na milijone drobnih, svetlobru-šenih kristalov so z veščimi rokami pritr-jali na veje. —
Nastala je noč; duhovi so bili z delom gotovi, — in obteženo z debelim snegom ie stalo drevje in grmovje. Razdelile so se megle, mesec je radovedno pokukal nizdol, — tedaj je zablestelo v čarobni luči, kakor da je posuto z milijardami draguljev ...
Tako je prejel gozd svoj božični nakit. —
In kar se je godilo v oni prvi božični noči — ponavlja se redno leto za letom: samo da bajnih bitij ni mogoče videti ljudem . „.
Mira
KOROŠKI PREMOG
LAVANTTALER KOHLENBERGBAU
GES. M. B. H.
ST. STEFAN i. L.
Ičuftufte damali pcema#, Uec te [točeni in obenem pomagate domačemu ^oepodacstvu in delavsb/u
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem
Cfvatelli
(HattiantLU
Lesna industrija
ETTENDORF I. LAVANTTALE
Tel. Lavamiind štev. 1
Kupi vsako množino okroglega in rezanega lesa po najboljši dnevni ceni.
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
JOSEF
VVEINLANDER
UMETNI MLIN
CELOVEC - KLAGENFURT Papiermiihlgasse 66 Telefon 20-69
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
MATTHIAS
MORITZ
UMETNI MLIN IN ŽAGA
BREG PRI GRABŠTANJU Rain bei Grafcnstein, tel. 28-44
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem
Vanzo Luigi
Lesna trgovina in eksport
BELJAK - VILLACH
ENZENBERGERSTRASSE 35
Telefon 47-88
Kupujem stavbeni in rezani les po najvišjih dnevnih cenah.
Otae kožiena
Noč božična tiho plava čez gore, ravni —
Božje Detece že spava, ga ogreva vera zdrava v našem kotu. —
M61imo, da kdo je ne zgubi!
Praznik v hiši je in hlevu, praznik v dušah vseh.
Dobro v rajskem je odsevu! — Rojstva Bogčevega dnevu: vonj kadila
blago se razliva po vaseh.
Noč božična natrosila nam na mize vse srce preblagih je darila in bogato okrasila smreko našo
z lučkami, kot zvezdice žare.
Majdiča in Jakec mali veselita se!
Kar so angelčki poslali, vse sta božji rok’ci dali, zdaj sklenita
v srcu Jezuščka hvaleč, roke!
Mi možje, otroci, žene zbrani k jaslim v kot: misli Kristu posvečene, srčne speve vse, ognjene, slavo božjo
ponesimo k bratom vsepovsod!
Noč božična, plavaj mimo
prek’ dolin, gori____
Nesi čez vso zemljo širno ljubav močno, vseprodirno, da vsa srca,
ki so v vražji jezi trda — omehča.
Milka Hartman.
ben zaupni odbor, ki naj skrbi za stalnost vodilnih položajev ter onemogoči, da bi se kaka neodgovorna skupina polastila vodstva.
Družba je pokazala presenetljive uspehe: Vsi so bili prepričani, da družba ne bo mogla izplačali vsaj dve leti nikake dividende, ker je prejšnji lastniki niso izplačevali že več let. Toda že po 6 mesecih je bila izplačana prva dividenda in odtlej so izplačila redna (okrog 5%) kljub dejstvu, da so dali na stran lepe vsote za rezervo.
Na vodstvo tovarne se obračajo tudi dru-
To je seveda omogočila le zavest, da so delavci sami lastniki ter zato delovni čas in material dobro izrabijo. Ko je neki indu-strijalec obiskal to podjetje, je izjavil, da vsak drug podjetnik dobi pri petih plačanih dnevih le tri dni dela, ti pa celo šest,
Delnice je možno kupiti z odtegljaji od mezde. Če kdo zapusti tovarno, mora delnico prodati posebnemu tovarniškemu fondu, ki jo proda ostalim delavcem ali novim, ki so sprejeti. Nihče ne more biti lastnik delnic, ki ni zaposlen v podjetju.
Podjetje plačuje višje mezde kot drugi; delovni teden znaša samo 40 ur; delavci imajo dva tedna plačanega dopusta, starejši delavci še več. Tovarno so v mnogem prenovili in izboljšali v nemali meri po mislih, ki so jih sprožili delavci sami. Delavci smejo pri delu kaditi in imajo na razpolago kantino. V pokojninski sklad prispevajo delavci in podjetje. V primeru bolezni dobivajo delavci plačo naprej, podjetje plačuje zavarovanje za brezplačno rabo bolnišnice za delavce in njihove družine.
gi z raznimi problemi in vprašanji. Ugodno so rešili problem za slučaj splošne stavke, ker je zveza oproščena te dolžnosti. Tudi je možno, da delavska zveza zahteva povišanje plač, vendar to ni verjetno, ker delavci vedo, da zvišanje plač pomeni znižanje dividend.
V Ameriki in tudi v Evropi je že več družb, ki dajejo delavcem udeležbo na dobičku. Pri teh zavisi udeležba od vodstva podjetja, ki pogosto ne predstavlja niti lastnikov. V opisanem primeru so pa delavci sami lastniki in soudeleženci pri dobičku.
Vsem svojim prijateljem in znancem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
HiMdtoCfrZt UdUefon
impregniranje lesa
CELOVEC-KLAGENFURT, Fricdelstrasse 1 Telefon 25-73
Poslovnica v Pliberku-Bleiburg pri kolodvoru.
RADIO - ELEKTRO
r36am DCif ulz
CELOVEC, St.-Ruprechter Strasse
Delavci &audde&h>i pri podfetiu
V Kanadi je podjetje, ki je skupna last delavcev in nameščencev. Družba je stara okrog 90 let in izdeluje razne stroje za za-kovanje in kovinske izdelke. Kmalu po vojni je sklenila lastnica družbe vse prodati. Glavni interesent je bila velika družba, ki izdeluje iste izdelke. Tako je bila nevarnost, da bodo tovarno selili in bodo ostali delavci ter njihove družine brez zaslužka.
Sedanji predsednik je bil zaposlen pri družbi kot ravnatelj, ki je užival popolno zaupanje ne samo lastnikov, temveč tudi delavcev in nameščencev. Da bi ohranil delavcem delo, jih je začel pridobivati za zamisel, da bi sami kupili podjetje, kot je bi-
lo že nekaj znanih primerov. Delavci, sprva nekoliko nezaupni, so se kmalu oprijeli ideje in se lotili dela. Lastniki so jim dali 30 dni prednosti pred vsakim drugim kupcem ter nastavili ceno na 600.000 dolarjev. V nekaj tednih so delavci zbrali 252 000 dolarjev. Zastavili so svoje hiše, državne zadolžnice in drugo. Ko so lastniki videli resno voljo delavcev, so znižali kupno ceno na 525.000 dolarjev. Ostanek je posodila neka druga družba po zelo ugodnih pogojih ter se zadovoljila, da se dolg odplača z odtegljaji od mezd v 10 letih.
Že po obstoječih zgledih je bilo določeno, da uravnava poslovanje družbe pose-
INTERCONTINENTALE A. G.
Zzl TRANSPORTE IN CELOTNi P ROMEI
podružnica:
PODROŽČICA - ROSENBACH
Telefon 248	— Teleg. 034490
prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni
(/*&*	puiatetiefn t7» MiaHtun
'	‘zdima visele, CtizicM, pcaztiike, in Mečna nova leta
ZELLSTOFFABRIK DER ARLAND in RECHBERG (Reberca)
Papier- und Zellsloffabriken A.-G.
TELEFON: MIKLAUZHOF 1 (MIKLAVČEVO)
Jtupufema uedna vsaka količina stofacc^a in posekanega smteUove^a U% ielai/e^a lesa, kakac tudi kca{nikt in žatnanie
► Na željo Vas obišče naš zastopnik na domu zaradi ogleda lesa in sklenitve kupčije
Kmetje pozor! Kupujem konje za
(r	zakol, tudi v sili za-
klane, po najvtSji ceni. Edini oblastveno koncesionirani pogodbeni kupec za Koroško in Južno Tirolsko. V sili koljemo tudi ponoči.
Kari Potscher konjski mesar CELOVEC, Pischeldorferstrasse 12, T e 1 e f o n 55-22.
KOZMOPOLITIZEM MED POLJSKIMI DELAVCI
Rudarski minister na Poljskem obišče neko jetnišnico. V neki celici najde tri rudarje in jih zasliši:
— Ti, zakaj si tu?
— Zaradi sabotaže. Prišel sem na delo 10 minut prekasno.
— Slabo. In ti?
— Zaradi suma vohunstva. Običajno sem prihajal v rudnik 10 minut prezgodaj.
— Slaba zadeva. In ti končno?
— Zaradi kozmopolitizma. Prišel sem na delo vedno na minuto točno.
— N'e razumem.
— Obdolžili so me, da sem kupil od kakega zahodnjaka točno idočo uro.
STOLETNI STAHANOVCI NA KITAJSKEM
Komunistično ljudsko štetje na Kitajskem j'e dalo presenetljive rezultate. Tako so našli na severu države 124 let starega stahanovca, na jugu 135 let staro pridno perico in na zahodu 15 navadnih težakov, ki so bili vsi nad 130 let stari. To dolgo
življenje seveda pripisujejo socialnemu skrbstvu komunističnega režima.
Ker pa je prišel na Kitajskem komunizem na oblast šele leta 1949, bi bilo še treba pojasniti, kako je lahko stahanovec dosegel 119 let, perica 130 in drugi 125 let pod reakcionarnim režimom. Mogoče so bili takrat upokojenci?
ŠE ENA IZ ZADNJE VOJNE
Med drugo svetovno vojno se je baje tole primerilo: Amerikanski letalski oddelek je letel nad švicarskim ozemljem. Švicarska zračna obramba je stopila takoj v akcijo in telegrafirala Amerikancem v letalih:
„Vi letite čez nevtralno ozemlje.” Odgovor je bil: „To vemo.”
„Če tega ozemlja takoj ne zapustiste, moramo na vas streljati.”
„To vemo,” je prišel odgovor od zgoraj. Na to so začeli Švicarji z ognjem. Amerikanci pa so telegrafirali: „Vi streljate tisoč metrov previsoko.”
In Švicarji nazaj: „To vemo.”
Kath. Digest

štedilnike, peči, orodje, žeblje in žico
GRADBENI
MATERIAL
Stefan Andrecs
KAFREITSTRASSE 9, telefon 47-06
KOKS - DRVA - PREMOG
^ Franz Sagaisdiek 5? |
veletrgovina s premogom
CELOVEC - KLAGENFURT - Stauderhaus
Ogtosiii
Cfrled iLeh
KRAUT
ŽAGA IN MLIN
DOMAČE PODJETJE
Kupuje vse vrste lesa, plohe, tramove, jamski les in les za impregnacijo brzojavnih drogov
BISTRICA pri PLIBERKU
Telefon 217

STEKLO PORCELAN GLINASTI IZDELKI LESTENCI
Zaloga OKENSKEGA OKVIRNEGA ZRCALNEGA IN NAMIZNEGA STEKLA
CELOVEC - KLAGENFURT
KARFREITSTRASSE 12
I
v našem listu •
IlllllllllllllllllllllllllllllllUllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
WENN DIH WEIHNACHTS6LOCKEN
MIT IHREM HELLEN 6ELAUTE
ITN ER KARNTNERLAND DURCHDRIN6EN /
MI IN IN BAUERNSTUBEN UND BURAERHAUSERN
L:E KERZEN AN OEN CHRIfTBAUMEN
IHR WARMES LICHT VERB3EITEN /	*
WENN LEUCHTENDE KINDERAU6EN DIE REICHEN AABENTISCHE BESTAUNEN /
DANN WOLLEN AIKH WIR MIT DER ARBEIT INNEHALTEN /
MIT OEN 6EDANKEN BEI UNSEREN FREUNDEN IN STADT UND LANO WEILEN
★
UND ALLEN I ALLEN /
EINE FROHLKHE WEIHNACHT WUNSCHEN
ir
FAfERPL ATTENFABRIK ADOLF FUNDER JUN ♦ ST* VEIT / ALAN
Ko božično zvonjenje — veselo doni — po deželi Koroški — ko v sobah kmetij in gorskih domov — na dreveščkih svečke — svetijo in veselo plamte — ko svetli pogledi otrok — božajo bogata darila — tedaj hočemo tudi mi — pri delu za hip postati — in obiskati v mislih prijatelje — \ mestu in na deželi — in vsem — prav vsem — želeti vesel božič.
TOVARNA ZA VLAKNASTE PLOŠČE (HO LZ FASERPLATTE N) ADOLF FUNDER JUN. ST. VEIT AN DER GLAN
Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem želi prav vesele praznike in srečno novo leto
Zellstoff- u. Papierfabrik Frantschach A. G.
FRANTSCHACH, POST ST. GERTRAUD IM LAV., KARNTEN
Telefon: Wolfsbcrg, karaten 521, 522 ali 523. Brzojavni naslov: Natrou VVolfsberg Karnteii
KUPUJE NA KOROŠKEM V KRAJIEI SEVERNO OD DRAVE
smrekov in borov brusni les
stoječ, dovozen do ceste ali natovorjen v vagon
Na željo Vas obišče naš zastopnik zaradi ogleda lesa in sklenitve pogodbe na domu
(/2adi()
JCettu
SVEČE NAJ GORE!
Na sveti večer naj njih sij vzbudi spomin na vse tiste, ki niso več med nami, ki v tuji zemlji ležč
in so njih željč zaman po domovini in družini. Med nami so sedaj kot glasniki božje besede:
Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.
Trgovina KERN — radijski aparati, šivalni stroji, elektrotehnični predmeti, kakor n. pr. žarnice, ogrevalniki, električne peči in električni hladilniki, — je v svojih novo renoviranih prostorih pripravila pravo razstavo vsega, kar si mora srce vnetega radijskega poslušalca, skrbne gospodinje ali ljubitelja vsake, narodne ali moderne glasbe, poželeti. Burggasse, ali mogoče po naše »meščanska” ali »grajska” ulica je še danes v Celovcu ena najbolj privlačnih iz-prehajališč za tiste, ki si hočejo za dom kaj primernega in praktičnega kupiti. Kern nudi danes v svoji stroki res veliko izbiro elektrotehničnega materiala, in naše priporočilo za to tvrdko je predvsem v tem:
Vsi, ki so tam kupili, so bili izredno zadovoljni in so nam to tudi povedali. Radijsko - tehnično podjetje KERN je s svo-
NeprekosljivU
fleuiter
SCHUH-UND LEDERFPBRIKEN
Dobavljivi v vodečih koroških trgovinah za obutev
jo docentno postrežbo privabilo tudi nno-ge kupce in druge interesente iz vrst našega čitateljskega kroga. Oglasi te tvrdke v našem listu potrjujejo to. — Tvrdka KERN polaga kot staroznano koroško podjetje primerno važnost tudi na kupce iz južnega dela koroške dežele. — Pri nas spodaj si namreč še marsičesa želimo: radijski aparati, kuhalniki in žarnice pregore prehitro zaradi nestanovitnega toka, — naše gospodinje bi rade hitreje in bolje prale perilo itd. — za vse te ima tvrdka KERN polno razumevanje in kdor ima količkaj pod palcem, naj gre h KERNU in se bosta pomenila.
Elektrifikacija tega dela dežele hvala Bogu dobro napreduje — KELAG vrši to »poslanstvo” z uspehom in tukaj zamore električno podjetje, kakršno je KERN veliko doprinesti.
Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in sreč-ro novo leto
Haas & Co.
Neprekosljivi Hoover-pralni stroj kuhinjski stroji sesalci prahu
N e u : Jufra — Tierzuchtstrahler
CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstrassc
POHIŠTVO
RUDOLF IN SIEGFRIED SLAMA
CELOVEC - KLAGENFURT, Sc Veiter Strasse 15. - Telefon 22-58
želi prijetne božične praznike in uspeha polno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem V največji izbiri spalnice, kuhinje, posamezno pohištvo, fotelji, stoli in kavči. — Ugodne plačilne olajšave po dogovoru.
VESEL BOŽIC		Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
IN SREČNO NOVO LETO		želi blagoslovljene božične praznike in srečno
želi		novo leto
TaUvzeufrUaus ItfastUtnfr		Hermann Pinfer
CELOVEC		CELOVEC, Rennplatz 4, telefon 31-84
pocfatMcu Hom OswM
KLAGENFURT - CELOVEC, PARADEISER GASSE NR. 6 je vodilna v svoji stroki na Koroškem
Vsaka goreča sveča na oknu bo tako pomenila zahtevo po ljubezni in miru med narodi.
ZATO NAJ VSAK NA SVETI VEČER MED 18. IN 20. URO POSTAVI NA OKNA SVOJEGA DOMOVANJA GOREČE SVEČE. VŽGITE LUCI MIRU IN SPRAVE!

DOBRA KNJIGA	
& vzcUta Miilepše darila za	Malta prilika
Album Koroške	. . . .	. . . 15 Šilingov
Rotiia (Mauser)	......	...	4—
Sin mrtvega (Mauser)		...	4—
Prekleta kn (Mauser)	.	.	.	.	...	4.—
Cmokec poskokec (Bazitij) .	.	.	...	3—
Jamnik (Mauser)	......	... 8‘-
Cela kolekciia stane		. . . 25 šilingov
Za inozemstvo stane cela kolekcija 2'5 USA dolarjev	
Vesel božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem tvrdka
Juliufi lUua
popolnoma avtomatične elektro-hladilne omare
Celovec, Rosentalerstrasse 16-19
Veseli smo vas bili in pridite speti — Naš espresso-moka-FAEMA — naš la domač čaj in — najboljša to-in inozemska vina
VAS VABIJO
,/Weit**tu&e ReUaus"
CELOVEC-KLAGENFURT Fleischbankgasse 3
Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem
želi prav vesele praznike in srečno novo leto
LESNO PODJETJE	HcUit
ŽAGA - LESNA TRGOVINA - UVOZ LESA PLIBERK, telefon 323
BLAGOSLOVLJEN BOŽIC IN MILOSTI POLNO LETO 1955 želi prečastiti duhovščini in vsem svojim cenjenim odjemalcem vinska klet
tmit IsMioh
CELOVEC - KLAGENFURT, Paradeisergasse 10

Vse vrste SVIDCGnih dlciHTluldfOrjCV proizvaja v najboljši kakovosti
Akkumulatorenfabrik DR. LEOPOLD JUNGFER
Bistrica v Rožu — Feistritz i. R., Karnten
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem
želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Landvrirtschaftliche Genossenschaft Volkermarkt
Kmetijska zadruga r. z. z o. j. Velikovec
Skladišče — mlekarna — ž.ganjarna ŽE OD LETA 1899 V SLUŽBI KMETIJSTVA
	
	na vsaka tniat
	Jlei^UufrUausavfr piva
	BOCKPIVO
		 	j—■— 	r—r._x.-	— !
m ^iiSr^	Pivovarna Reininghaus A. G. G R A Z
"ltW8SS^	
^riningliaug BOCKBIER !	Vesel in blagoslovljen božič in srečno novo leto 1955
CU. (fcotiLUcU & C fr.
Zidarska opeka in votla opeka PREMOG - KOKS - DRVA
CELOVEC - KLAGENFURT
Karfreitstr. 14, telefon 28-23, 28-24
Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 1955 želi svojim odjemalcem, znancem in prijateljem
Specialna trgovina HELMUT PERKO prej Filip Tratnik
Celovec — Klagenfurt, Villacher Strassc 17
Vesele božične praznike! — Praktična božična darila — izdelki iz usnja
HEGtNBART
Celovec — Klagenfurt, Villacher Strassc 9
PRODAJALNICE		
JANESCH&c. CELOVEC		FORMANEI BELJAK praznike in srečno novo leto
želijo vsem cenjenim odjemalcem vesele božične		
„ 4^kJLoJs r'<>yr\jdL “
Korošica deželna zavarovalnica za škodo po ognju
CELOVEC-KLAGENFURT, Aller Plafz 30
Vsem odjemalcem in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
J&L
DIEM
KUfCHKi
'iik,	umi
<cJnditlstl&.
Vesel božič in srečno novo leto 1955 želi tvrdka
HUBERT JENOCH
izdelava črt
Celovec — Klagenfurt, Herrengassc 14
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1955
Frohe Weihnachten und ein glucklichcs Ncu-jahr 1955 entbietet ihren Kunden und Freuhden „ N E O N AUSTRIA”
A. Jludal.cs
CELOVEC - KLAGENFURT, Villacher Str. 3 Telefon 30-03
l/O&uk CfjmL
CELOVEC - KLAGENFURT, lO.-Okt.-Strasse 14
MODERNE OBLEKE PO MERI. - KRO-JASTVO VODILNO IN SVOJEVRSTNO ZA KOROŠKO.
Zeli naročnikom in prijateljem naSega lista vesel božič in srečno novo leto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1955 vsem svojim odjemalcem in prijateljem
JOSIP KIKEL
trgovina barv in lakov
CELOVEC-KLAGENFURT, Priestcrhausgassc 1 Podružnica: St. Veit an der Glan
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1955 želi svojim odjemalcem in znancem
Radio Wretschnig
Celovec - Klagenfurt, Villacher Ring 25
VAS PUNC ZA PRAZNIKE SAMO PRI VELEPROIZVODNJ1 PIJAČ
J-. Amlachzc
CELOVEC - BELJAK
Konzumne zadruge vabijo!
Celovec - Klagenfurt — St. Peter StraBe 5
OKROG
m
Miik
kufiitie v
KONZUMU
(Kit?
Vs&n SVO^ifn ccni&tien odfanatcCfn uelUnfr
nesete fatoUhte pca<zMUe Ut sceiufr Mi/fr teta
€
O Ril V fr''m
Vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1955 želi vsem svojim cenjenim od-
jemalcem tvrdka
JflaUU&us Hafnec & C&.
trgovina s Špecerijami
Celovec — Klagenfurt, Viiikermarkterplat/ 12
S
Umetna delavnica slik in okvirjev
Hans Treffer
c-ei-OVEC, Burggasse 8
I
Vesele božične praznike in mnogo uitpeha v novem letu želi svojim odjemalcem tvrdka
RUMVVOLF
UVOZ MINERALNEGA OLJA
Ceiovec-KIagenfurt
STAUDERHAUS

Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem svojim cenjenim		BLAGO
odjemalcem želi		posteljnina, posteljno perje, odeje
L. MAURER		HUBERTUS-PLASC1 po zmernih cenah
CELOVEC - KLAGENFURT, ALTER PLATZ 35		FELFERNISG & NOiSTERNIG
PERILO - BLAGO - VOLNA		BELJAK, ITALIENER STRASSE NR 6
Strokov ni nasveti in najltoljSa postrežba pri na kupu blaga /.a pregrinjala, prešitih odej (kov tro»), žimnic (modrocev), preprog in tekačev v vaši strokovni trgovini ta dom
L O D R O N
BELJAK - V1LLACH, LEDEKEUCASSE
VESESE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
GRADBENO PODJETJE
R. u. E. TEICH & CO.
BELJAK - VILLACH
LUDWIG
{^elautz
ALPENLANDISCHE ZU CKERW AREN -F ABRIK
CELOVEC - DUNAJ	KLAGENFURT - WIEN
CELOVEC - KLAGENFURT, Heiligen-Geist Platz 6
Vsem odjemalcem najboljše praznike
GLATZ & THIEL
Avtomobili — nadomestni delt — potrebščine in tehnični material
NA VELIKO IN MALO
BELJAK — VILLACH, Widmaungassc Nr. 38 Telefon 50-62
£wtst PaM
VRTANJE IN GRADNJA VODNJAKOV
CELOVEC-KLAGENFURT, Humboldstrasse 29
želi vsem naročnikom in poslovnim prijateljem blagoslovljen božič in uspeha polno novo leto.
Najlepše božično darilo je pri
TRUPPE & ERMANN
BELJAK - VILLACH
Widmanngasse — Ecke Kirchenplatz Ugodna plačila na obroke.
Ferd. Jergitsch’ SShne
CELOVEC — Klagenfurt, Pricstcrhausgassc Nr. 4
Specialna tvornica za žične ograje vseh vrst in za omrežna vrata, ureditev držajev na balkonih in stopniščih v moderni izvedbi, križna in varstvena omrežja, žični predpražniki in pocinkane žične rešetke
ŽELIM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO TER SE OBENEM ZAHVALJUJEM ZA ZAUPANJE, KI SEM GA BIL DELEŽEN.
HERMANN FERTALA
VODILNA TRGOVINA TEKSTILIJ V ZILJSKI DOLINI
ŠMOHOR — HERMAGOR
Ziegel- und Klinkerwerk
Dipl.-lng. Unger-Ullmann
VELIKOVEC - VOLKERMARKT
ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE iN USPE5NO NOVO LETO.
7(miu Tjuniitn/ei
HOLZ- UND KOHLENGROSSHANDEL Ausfuhr — Einfuhr
KLAGENFURT, Vblkcrmarkter Str. 38, Fernruf 55-95, Bahmibersctzung
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA in vzidavo OKLOPNIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248
Ave-božiček želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
AVE-MOBEL
TVORNICE: STEINFELD IM DRAUTALE Podružnice:
CELOVEC-KLAGENFURT, Getreidegasse 1 BELJAK-VILLACH, Moritschgasse
Trgovina s pohištvom Franz Hafner, VVolfsbcrg Trgovina s pohištvom Arnold Kreiner, Feldkrichcn Trgovina s pohištvom Josef Maicr, Friesach Trgovina s pohištvom Sepp Schoffmann, st. Veit/Glan Trgovina s pohištvom Florian Stuppnig, Spittal/Drau
AVE-MOSCl
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem
HIŠA BLAGA ZA VSAKOGA
TSCHERNUTTER
CELOVEC - KLAGENFURT, Karfreitstrasse 1
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem žeh prav vesele božične praznike in uspešno novo leto
HANS VVERNIG
Blagajne in stroji
CELOVEC - KLAGENFURT,
Paulitschgasse 13
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI	P L	( H "ST O F F E f			CELOVEC
Vsem svojim naročnikom, prijateljem in znancem šicli prav zadovoljne praznike in uspeha polno novo leto	FRITZ ANDLINGER Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave, električne črpalke	Strokovni nasveti in brezplačni neobvezni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Vse na zalogi. C e 1 o v e c - K ! a g e n f u r f, Adlergasse	

2 <S3q
NEPREKOSLJIVI
/i

(kzmm
*)

VAŠA PIJ At A ZA PRAZNIKE!
JOH. VDLKER
ustnov. 1867
TVOKMCA POHIŠTVA in STAVBENO MIZARSTVO
Bogato sklatliSče pohiStva vseli vrst iz trdega in mehkega lesa, oblazinjeno pohištvo, preproge
CELOVEC - KLAGENFURT, Villacher Ring 47, (Schillerparlt) Telefon 17-25
VV1ENER PELZWERKSTATTE
<Z)eS!£ly,
Celovec-Klagenturt
Ob tplatz 2-1.
Kupuj prt proizvajalcu, kjer dobiš dobro blago poceni.
KINO
PRECHTI Božič: „Viktoria und ihr Husar” Silvester in Novo leto: „Geld aus der Luft”
Nato: „Der Zarevvitsch” in „Du bist so leicht zn lieben’,'t k
PLIBERK
Božič: 25. in 26. 12. ob 3. uri „Drei VViinschc”
Božič: 25. in 26. 12. ob 17. in 20. uri: „Der Ehestreik” (ni za mladino)
29. do 30. 12. „Indischc Radie” (ni za mladino)
od 31. 12. 1954 - 2. 1. 1955 »Fan-
faren der Ehe”
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
Gregor Sattler &(0.
Celovec, Heuplatz 7
Neprekosliivi Hoover; pralni stroj, kuhinjski stroji, sesahi prahu za tebe, za mene, za vset pri
HAAS & CO.
CELOVEC, Bahnhofstr. S
SCHVVARZ nogavice so cenejSe Celovec, Pfarrplatz.
Damska frizerka Matilda Zotter. Celovec. Salmstrasse 3
Vsa božična darila za božične praznike vam nudi po nizkih cenah in bogati izbiri vata trgovina STOFFSCHWEMME, CELOVEC M a r k t p I a t z.
Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDUNGER, Celovec, Adler-gasse, tel. 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi.
OBLEKE,
KOSTUME,
PLAŠČE
po meri v najfinejši izdelavi
Hans Pichler
BELJAK, Bahnhofstrasse 9
Kožuhasti čevlji, smučarski čevlji, apreski, po brezkonkurenčnih ce nah, Schuhhaus NEUNER, Celo
vec.
Zares dobro in ceneno božično darilo kupite najbolje v trgovini za gospo MODEN — HERTA, Beljak, VVeissbriachstrasse 6.
POLNOZRNATI KRUH potreben za vaše zdravje dobile pri vašem trgovcu in pri peku SEBALD WAI-TER, velepekarija, Celovec, I O.-Ok tober-St rasse.
Modroce, tapecirano pohištvo, do bro in poceni samo pri proizvajal cu Johann Ortner, Beljak, Wid mangasse 31 tet Ringmauergasse \r. II.
&
Priprave za otopljc-nje prostorov cenejši pri vašem radio-svetovalcu
lil In G A G G L Beljak - Villarh
CELOVEC-KLAGENFURT Paulitschgassc 16 Napisi — črke slikanje — pleskanje
ZA PRAZNIKE
Velika izbira svežega Ka beljau-fileta, premrznjcni Kabeljau in morski filet, Kabeljau o. K.
ŽIVI KRAPI
prvovrstno izvedeni šleini, „Reinanken”, morski jerik, šolni, škalke, .^teinbutt", anglerij, zeleni arniki.
MARINADE VSEH VRST slaniki in matjesni slaniki
SARDINE IN LJUDSKE KONZERVE
različnih vrst v veliki izbiri
DIVJAD IN PERUTNINA
prvovrstne kvalitete, poceni
detajlna prodaja:
Gmeiner-Ribe
CELOVEC - Klagenfurt, Pcrnharlg. 4, Tel. 35-20
Alois Gmeiner
CELOVEC - Klagenfurt,
Priesterhausgasse (Ftsch-halle, Gyrschutt), Tel. 53-84
Kupimo gostilno na deželi z majhnim gospodarstvom. Plačamo do 100.000.— šijingov v gotovini. Po želji damo v zameno tudi posestvo v izmeri 43 hektarjev s smrekovimi gozdovi v bližini meje in doplačamo v denarju. Ponudbe po šljite na upravo „Našega tednika” v CelovcuiKlagenfurt, Viktringer Ring 26, poti značko: „Resna ponudba”.
Pnmerna OoZicna darila steklo — porcelan — jedilni pribor — svinčeni kristal — keramika — kasete za jedilni pribor. — 24-delno od 150.— šil. naprej. — Strokovna trgovina za gospodinjstvo
M. SEHER
Celovec - Kgfl. Bahnhofstr. (prodajne hale)
SCHROTTVERTRIEB Franz Rumwolf, Klagenfurt, Flatschacher St rasse 18, telefon 37-78.
Košare, predpražnike, obešalnike, leseno in pleteno robo vseh vrst dobite najceneje v strokovni trgovini
KORENJAK,
CELOVEC
Benediktiner Platz
		1'	^ H. UntprdSrfler
			” I Gr.dbeno m po-
			J hiitveno mizarstvo
			B€ljak« Widmanng.
	poceni		- tudi na obroke
Vesele božične praznike In srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem in znancem želi
prodajalna centrala
ENZI
Celovec, 8.-Mai-Strasse 40
Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije
LEPI MODELI LASTNA DELAVNICA
Pelze-Rautawald
CELOVEC, St.-Veiter-Str. I-Modische Ecke Spitrahof
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi
Stefjitt (Blat ter e*
BELJAK, BAHNHOFPLATZ
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1955 želi tvrdka
Hom K/comi
TRGOVINA USNJA Celovec — Klagenfurt, Priesterhausgasse Nr. 4
Vesel božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem tvrdka
fccutc hapabuk
trgovina z železnino in barvami CELOVEC, Priesterhausgasse 24
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM
hiša pohištva
Mfibel Kulterer
BELJAK - V1LLACH
Italiner Strasse 1
Standard
EIGHT
Ekspertni model S 33.300.—
takoj De-Luxe-Modell S 37.800.— dobavljiv
nadomestila — prospekte - predvajanja JOSEF SINTSCHN1G
Zastopstvo za Koroško in Vzhodno Tirolsko Celovec - Klagenfurt, Sudbahngiirtcl 8 Telefon 53-20
Kolesa, motorji, različni Sledilni ki, lastna delaš niča za stroje, dr lo solidno in po ceni v znani ce loviki mehanični delavnici
Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke.
Johann Novak
MEHAMK IN KL|UCaV\ICAR
KLAGENFURT. Feldmarschall-Konrad-PI. 1
Mlatilnice
šivalni stroji, radio-aparati, mlini, drobilniki, kotli, posncmalniki, posode za mleko, molzne naprave, Alfa-parilniki, Alfa separatorji in drugi kmetijski in gospodinjski stroji najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev
Johan Lomšek
«1 UPS P«MI EHEKNItOKF
POHIŠTVU V SIAKEM SLUGU -
CIRANO POHISTO - DEKORACIJE
ff)tliiui izb im /	~ Sjnrrne. cent!
P R A U S E
Bahnhofstrasse 8, Fleischmarkt
Celovec,
tapTI
LIJE j etnr! h
arkt 9 I
_ _	JS a _ za dama in go-
9^ L A S V C spode priporoča
hvr. WALCHER
Celovec. 10.*0ktob<>r-StraBe 2
DAMSKE PLA5CE
MOŠKE OBLEKE
najboljše kvalitete in kljub temu poocni pri
^pLtiktut oho.
BELJAK, HAUPTPLATZ NR.
List izhaja vsak četrtek. - Naroča »e pod naslovom: ..Naš tedruk-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dola rje lemo Odpoved za en mesec naprej. Ustnik ia izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko jar-juč. - Tiska Družba sv. Mohorja, -si v Celovru. Vi!.-triler Ring ?6. - Telefonska številka uredništva m uprave
|
<§"'i
B
m
m
#1
Blagoslovi) en Božič
želijo vsem svojim odjemalcem
srečno novo leto
in znancem sledeče tvrdke
S
O

m
AU &(to& CCS odvASHl od ItCdnCMl?
se izprašuj e napredni gospodar, ki ima skladišče že polno modernih strojev, umetnega gnoja ud.
•ka kmeta, je odgovor na tako vprašanje prav kratek in celo nepotreben. Vsi dobro vemo, da ga ni stanu, ki bi bil tako odvisen od vremena, kakor je ravno kmečki stan. — Že navsezgodaj se kmet ozira na oblake, jutranjo zarjo, na veter, dim, na kamenita tla (če so že vlažna) itd. Tudi ponoči, četudi je nebo jasno, po nenavad-
oblakov dajo potreben dež. Vsa ta plast zraka (čim više gremo, bolj je zrak redek) pritiska s svojo težo na zemljo. Ta zračni pritisk ali tlak merijo z barometrom ali tlakomerom.
Ta zračni pritisk čutijo tudi nekateri bolniki. Poznali smo kmeta — invalida, ki je imel iz prve svetovne vojne tako občutljive živce, da je za vsako bližajočo spre-
secih dozori sad (žito — zrnje), ki ga spravljamo v kašče, shrambe in kleti.
Veliko toplote je že seme porabilo, pre-dno je vzkalilo, ozelenelo, in rastlina pognala cvet in še več, da je žito in sadje dozorelo. Tega božjega daru je zvrhana mera za vse enaka, saj so ga dobri in hudobni vsi enako potrebni!
Sončna svetloba in toplota ter v vodi raztopljena hrana pripomore k zadostnemu

, 1955 želi vsem
amike in srecn« •- tei;et
gsisgs
G. UHSCHMjllE
treje izprazni, če močno gori. Tudi tu gre petrolej po«stenju navzgor kakor vlaga po kapilarah iz spodnjih plasti zemlje na površje.
V tem letu smo vedno imeli dovolj dežja, zato ni bilo treba toliko paziti in s skrbnim okopavanjem regulirati nepotrebno izhlapevanje vlage iz spodnjih plasti zemlje. V vročih poletnih mesecih m v slučaju suše kakor tudi tam, kjer v jeseni ni bila zemlja globoko preorana — sprahamo, da bi se čez zimo založila s potrebno vlago, poskrbimo, da v lepo zrahljano zemljo sproti ujamemo vsako kapljo dežja in jo v njej zadržimo.
Zelo veliko vlage izhlapi močno zapleve-Ijena zemlja, ker plevel navadno bolj hitro raste kot kulturne rastline in je globoko zakoreninjen. S plitvim okopavanjem sproti uničimo plevel in zemljo ..odpremo” tet s tem prihranimo potrebno vlago za kulturne rastline.

membo vremena prej vedel, kot je bilo objavljeno po radiu. Ta zračen pritisk mu je jtem utripu zvezd, ki so prav na gosto pose- povzročil svojevrstne bolečine v glavi. Zato
Id F! P	T\r\ n o 1 11	. 1.	L 1 ? * _ •	«	i O	i rvi	I	c /3 ri	i	it 1	i r*-«<-1 »-> i <
lane po nebu, more pričakovati bližajočo spiemembo vremena. Spremembe meseca lli iune imajo vedno močan vpliv na spre-; toembo vremena.
, Napovedovalci vremena, katerih znanost 16 močno napredovala, še vedno ne morejo ^čno povedati, zakaj so te ali one spre-; toembe vremena. Točno pa že vedo, da je h naše kraje odločilen zračni tlak na At-■intskem oceanu in da od tega morja med Evropo in Ameriko prinese k nam jugo-jhpadni veter potrebno ali pa tudi nepotrebno deževje.
i Napovedovalci vremena imajo aparate [0 barometre ali tlakomere, s katerimi ta-•toj spoznajo spremembo zračnega tlaka,
je imel seno in žito vedno v lepem vremenu pod streho. Sosedi so se mu nekaj let posmehovali, a kmalu so spoznali vrednost njegove »vremenske napovedi” in še sami delo na polju uravnali po njegovem.
KAKO SE ZRAK SEGREJE?
Sončni žarki gredo skozi zrak in ga skoraj nič ne segrejejo. Zrak se segreje od tople zemlje, ki tople sončne žarke pritegne in »vpija” Bolj je zemlja temne barve in obdelana, več sončne toplote more sprejeti. — Ko se spodnje plasti zraka od zemlje segrejejo, se nekoliko dvignejo, ker postanejo lahke, a na njih mesto takoj pritisne hladen zrak, ki je nekoliko težji. Opoldne, ko
apuinaju spicincmuo zračnega uaisa,	—	j>-
B pritiska na površino zemlje. Ta zrak, ki	je s°nce najbolj navpično nad gotovim pre
Je krog in krog naše zemlje, je sestavljen iz	clelom zemlje, je tam najbolj vroče. Zju-
•	’•	................ traj in zvečer sončni žarki padajo na zem-
ljo bolj od strani, in nimajo toliko toplotne moči. — V poletni vročini se zemlja v enem dnevu segreje do enega metra v globino. — Nekaj toplote se porabi za izhlapčvanje vlage iz zemlje in nekaj se je odbije nazaj v zrak. Sončne toplotne žarke najbolj odbija bela površina snega, ki se na soncu tako blišči, da jo težko gledamo.
Nevidne mešanice plinov. Največ je dušika 'b sicer skoraj štiri petine, eno petino pa •sika. Dušik je glavna hrana za rast rast-be. Ob deževju in zlasti ob nevihtah ga Mde nekaj iz zraka v zemljo. Kisik pa je j? dihanje neobhodno potreben človeku, |lvalim in rastlinam. — V zraku je tudi ve-i^o ogljikovega dvokisa, ki ga izdihamo, a škodljivi plin pa zelene rastline porabijo in s pomočjo sončne toplote, svetlobe 1,1 v vodi raztopljene hrane, ki pride iz ko-jenin v zeleni list, tvorijo rastlinski slad-'°r in škrob.
V zraku so tudi vodni hlapi, ki se ob rfemembi vremena ohladijo in nam iz teh
POMEN TOPLOTE
Toplota je za razvoj in življenje rastlin neprecenljive vrednosti. Vigredi nam toplo sonce prebudi iz spanja vso naravo, ki lepo ozeleni, cvete in v vročih poletnih me-
pridelku. To raztopljeno hrano vsrkajo rastline z najbolj tankimi koreninicami in jo pošiljajo po steblu ali deblu v list, cvet in sad. Preobilno vodo rastlina izhlapeva. To izhlapevanje pa zopet pospeši nov dotok vlage iz korenin in z njo vred za rast potrebnih hranilnih snovi — hrane. Bolj je vroče in.soparno ter vetrovno, bolj močno je izhlapevanje vlage.
Če je setev gosta, zemlja zaskornjena, izhlapijo rastline neprimerno več vlage kot ob redki setvi in prerahljani zemlji. Če pa v zemlji primanjkuje vode, listi zve-nejo, — se skrčijo in tako zmanjšajo listno površino, skozi katero izhlapeva voda. Zato je pri obdelovanju zemlje vedno in povsod prva skrb, da se zadrži in ohrani vlaga v zemlji. Ker vemo, da prerahijana-prekopana in preorana zemlja vodo dobro pije in jo kakor goba drži, zato gledamo, da v jeseni zemljo globoko »sprahamo” in čez zimo pustimo v velikih kepah in brazdah, ki se do pomladi razzebejo in zdro-bijo. Vigredi pa takoj, ko se po vrhu zemlja osuši, pobranamo, a na vrtu z lesenimi grabljami gladko poravnamo površino zemlje in tako obvarujemo zimsko vlago v zemlji. Ko se zemlja zaskorji, jo je treba zopet plitvo prerahljati, da se z okopavanjem ali brananjem premaknejo — razderejo tiste tanke vodne cevčice, po katerih se iz spodnjih plasti zemlje dviga na površje potrebna vlaga. Te cevčice (kapilare) v zbiti — zaskorjeni zemlji neprestano spravljajo vodo na površje, kjer izhlapeva in se zemlja do velike globine izsuši. Bolj pripekajo sončni žarki ali piha veter, bolj hitro se voda dviga na površje zemlje. Isti pojav je, ko prižgemo petrolejko, vidimo, da se hi-
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
Fa. WILHELMER
CELOVEC - KLAGENFURT Fleischmarkt 3
^ SillŽbO dobiti ali nuditi ^ Stanovanje najeti ali dati v najem
^ hi$0 kupiti ali prodati ^ aVtO kupiti ali prodati
^ mOtOmO kolo kupiti ali prodati
^ zakonskega druga poiskati
ali če želite nekaj, česar ne morete dobiti v krogu Vaših znancev, dajte oglas v
Naš tednik-Kronika
To Je NAJCENEJŠA In NAJUSPEŠNEJŠA POT do izpolnitve VaSih želja
Deželna zveza kmetijskih zadrug r. z o. z.
CELOVEC
KLAGENFURT — KARDINALSPLATZ 5
IN PRIKLJUČENE ZADRUGE
ZAHVALJUJEMO SE TUDI ZA VSE ZAUPANJE Z ZATRDILOM, DA BOMO TUDI V PRIHODNJEM LETU RAVNALI PO NAŠEM NAČELU: ČIMBOLJ ZADOVOLJITI VSE SVOJE ODJEMALCE IN POSLOVNE PRIJATELJE.
želi fu% ejiejii lein us pel/iegji ut zkujuicgn truda
funkcij onarjem članom
in podružnikom
zadrugtrsloa
oeSele h e z ihte praznike
La bia q osJanljen & no o e Uta
ZA DOBRO VOLJO
Med potniki v vlaku je bil tudi star duhovnik, ki je bral sveto pismo. Poleg njega je sedel mladenič, ki sc je hotel malo ponorčevali iz duhovnika. Vprašal ga je:
„Ali verjamete vse, kar piše v tej knjigi?”
„Seveda,” je odgovoril duhovnik.
„Tudi tisto, da je bil prerok Jona tri dni v žrelu ribe?”
„Tudi!"
„Toda kako je mogel živeti tam notri dolge tri dni?'
„Ne vem. Ko bom v nebesih, ga bom vprašal.”
„In če je prerok Jona šel v pekel in ne v nebesa?”
„Potcm ga boste pa vi vprašali.”
Kozlarjevi so povabili na večerjo Srakarja. Zunaj lije kakor iz škafa.
„Veš kaj,” pravi Kozlar, „pri tem vremenu se lahko do smrti prehladiš. Kar pri nas boš prenočil.”
Srakar prav rad sprejme povabilo. Nenadoma pa ga nikjer ni več videti. Zaman ga iščejo po vsej hiši. Šele čez eno uro se pojavi ves moker in premražen.
„Kje pa si bil, za božjo voljo?” zakliče Kozlar.
„Doma sem bil. Po nočno srajco in zobno krtačko sem šel.”
•
Modemi tatovi. — Dva uzmoviča sta po posrečenem vlomu hitela s plenom v svoje
skrivališče. Pa predlaga prvi: „Kar preštej-va, kaj sva nagrabila!” — „Pusti,” pravi drugi, „je že poz.no in trudna sva tudi, jutri zjutraj bova itak v časopisih brala.”
•
Duhoviti fante! — Na neki hiši je visela tablica z napisom: „Odda se v najem stanovanje stranki brez otrok.” Nekega dne se pojavi šolarček in takole pojasni svojo željo: „Devet let sem star, nimam otrok in bi rad najel stanovanje, v katerem bi stanoval skupno s svojimi starši.”
slovenske oddaje v radiu
Od 25. decembra do 9. januarja 1955:
Sobota, 25. dec. (BOŽIC): 07.00—08.00 Vesele praznike želimo. — Nedelja, 26. dec. 7.20—7.25 Duhovni nagovor. — 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 27. decembra: 13.55 Poročila, objave. 14.05 A. Foerster: Gorenjski slavček. Odlomki iz slov. komične oprere. Izvajajo: člani ljubljanske opere. 18.45 Razvojne črte slov. proze: J. Jurčič (II) — Torek, 28. decembra: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Zdravniški vedež. 14.15 Kulturne vesti. Sreda, 29. decembra: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Kdo igral je, kdo je pel... Izbor ansambelskih posnetkov iz leta 1954. 18.45 Kdo igral je, kdo je pel...
(nadaljevanje). — Četrtek, 30. decembra: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Lepe melodije — lepi glasovi. Pregled oddaj solistov in komorne glasbe v preteklem letu. — Petek, 31. decembra: 13.55 Niko Kuret: Kisle gobe. Zvočna igra. Ponovitev z dne 27. novembra 1954. 18.45 Staremu letu v slovo.
Sobota, 1. januarja: 07.45 Dobre volje v novo leto. Nedelja, 2. januarja: 07.20 Duhovni nagovor. 07,25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 3.januarja: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Za našo vas. 18.45 Biseri slov. književnosti: Dr. France Prešeren: Sonetni venec. Bere: Ciril Debevec. — Torek, 4. januarja: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Zdravniški vedež. 14.15 Kulturne vesti. — Sreda, 5. januarja: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Razvojne črte slov. proze: IX. nadaljevanje. 18.45 Za ženo in družino. — Četrtek, 6. jan. 07.00 Duhovni nagovor. 07.10 Stanko Premrl: Božične skrivnosti. — Petek, 7. januarja: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Za naše male poslušalce. 18.45 K’k je bou, pa k’k je še kej... (V). — Sobota, 8. januarja: 09.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 09.30 športni obzornik. 18.30 Komorna glasba: Risto Savin: Trio v g-molu. Izvajajo: N. Jev-djenijevič-Bradl-violina, Oton Bajde — čelo, Marijan Lipovšek — klavir. — Nedelja, 9. januarja: 07.20 Duhovni nagovor. 07.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
------------x.
Blagoslovljen Božič
g	želijo vsem svojim odjemalcem
srečno novo
in znancem sledeče tvrdke
leto
S
Vsakemu naročniku / sLtdhdca''
pomagamo
Pri vseh svojih nakupih se obračajte za nasvet na oglasni oddelek našega lista.
Pri večjih nakupih vam preskr bitno
popuste
Preskrbimo vam nadalje točno
dobavo
Preskrbimo vam tudi blago dobre kakovosti.
Ne zamudite torej ugodne prilike in naročajte po naših nasvetih
boljše in cenejše
Vedno smo vam z nasveti na razpolago, zato se obračajte na nas (zadostuje dopisnica).
OGLASNI ODDELEK
»Našega tednika"
v Celovcu, Viktringer Ring št. 26 Telefon 43-58
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto
Mcttlmif
Celovec — Klagenfurt Neuer Platz
VAŠI NAKUPI SAMO PRI NAS!

■p
Celovec — Klagenfurt, Lidmannskygasse in lO.-Oktoberstrasse 14 na voglu Vesel Božič in prosit-novo leto 1955 EDITH WOUK
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Vinzenz Osel
umetno brušenje, frizerski predmeti CELOVEC, Viktringer Strasse 10
Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in prav srečno novo leto 1955
‘"inMfetutk
A. Klemenjak
Celovec — Klagenfurt, Obstplatz 3
AU že imate
DRUŽINSKO PRATIKO
za teta 7955?
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1955 želi vsem naročnikom in prijateljem
Fa. Thomas Wurzer
splošno strugarstvo
Celovec — Klagenfurt, Lindenheingasse 8

Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
veletrgovina z vinom
Sima 'X>ukext
BELJAK - VILLACH
Ringmauergasse 11
Vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto
Niemiez & Riepl
kmetijski stroji in popravljalnica delo solidno in poceni
VELIKOVEC - VOLKERMARKT
}asef f etdnt
velemizarstvo in modelno mizarstvo
BELJAK - VILLACH Kumpfallee 3, tel. 40-45
želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem vesele praznike in veliko sreče v novem letu.
objave^
CERJŠ.VENI PRISPEVKI »Javen poziv"
Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za 4. četrtletje 1954 (zaključeno L decembra 1954) še niso plačali, pozivamo, da v opominjevalnem roku treh tednov, ki se začne 1. ja’ nuarja 1955, brez nadaljnjega poziva plačajo svoj prispevek do 21. januarja 1955 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in tla pokažejo obenem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz.
Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki se mora plačati in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno varstvo in imajo pravico-da zaračunajo 2% zaostalega cerkvenega prispevka kot pobiralno pristojbino.
Za četrtletna plačila naj se posebno upoštevajo sledeči roki, in sicer: 1. marec, L junij, L septembeh L december.
Finančna zbornica krške škofije vošči katoličanon’’, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, veselo n°' vo leto in obilo božjega blagoslova.
Finančna zbornica krške škofija
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
tvrdka R. KOFFENIG
Stempelerzeugung
Celovec — Klagenfurt, Rainerhof
Vesel Božič in srečno novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem
TRGOVINA
JfoMMft
preproge, pregrinjala, blago za pohištvo
BELJAK - VILLACH Postgasse 3