■■BI 6. leto / Številka 51-52 V Ce.ovcu, dne 22. decembra 1954 Cena 1 llllng r*\ boclH^v\šava//, Misli ob jaslicah Mrzel je svet, pust in prazen. Mrzli, pusti in prazni smo ljudje v njem. Obdaja nas dih smrti, ker smo brez Boga in brez ljubezni. Pravijo, da nismo več zmožni prijateljskega nagovora in da sodobni ljudje ne znamo več pisati niti ljubezenskih pisem. Naša molitev je le še moledovanje, naša govorica skupek praznih, neobčutenih besedi. V večji ali manjši družbi si imamo medsebojno le malo ali nič več povedati. Razvrednotili smo Boga, razvrednotili smo ljubezen. Le poredko zaiskri sodobni materi oko ob nedolžnem otročičku v zibeli. Njena čustva se kvečjemu izgubljajo v slepem oboževanju malega bitja. Tiste prave materinske ljubezni ni več, ljubezni, ki je ljubila hkrati s poljubom in svarilom, s pohvalo in prošnjo obenem, z darilom pa tudi s prepovedjo. Naši otroci rastejo v neveselem dnevu v življenje brez sonca in vedrine. Bila so nekoč dekleta, ki so znala ljubiti, ker so vedela tudi za prepoved in odpoved v ljubezni. Moderno dekle pa tava med mrzko sebičnostjo in slepim vdajanjem. Kar imenuje sodobni fant ljubezen, je le še bleda senca tistega prisrčnega iskanja bitja, ob katerem se dopolni v novo, višjo celoto zakona. Le zunanje se še nazivamo prijatelji in si pravimo „ti”. Prijateljstva, ki izgoreva za svojega druga, davno ne poznamo več. Govorimo o soseščini in sosedih, a se v istem trenutku vprašujemo o lastni koristi in lastnem hasku. Meščani medsebojno računajo in njihovo sožitje je kupčija. Vaščani se merijo le še po pravilu: „Daj, dam!”, njihova skupnost je skupek medsebojnih obveznosti, dolgov in terjatev. Neveselo, ubožno je socialno življenje. Govorimo o narodu, o kulturni družini, skovani po skupni materini govorici. Pa še ▼ narodu iščemo le lastno ime, lastno slavo in veljavo ali pa cel6 že materialno korist. Ali pa se predajamo lažnim čustvom okoli naroda, ko mu kadimo v puhlih zdravicah in mu pojemo slavospeve kot nagrob-nicc na gomilah. Državljane, deželane in občane se imenujemo, menimo pa le lastno osebno ime in svoj priimek. Kaj drugega je že naše družbeno in gospodarsko sožitje kot pa ena sama suha pbgodba dveh partnerjev, ki kupujeta in prodajata hkrati. Življenje dveh narodov v eni deželi, sožitje desetih in dvajsetih držav enega kontinenta — skrivamo se za frazo realne politike in snujemo načrte, kot bi se ne prej ne poslej ne videli več med seboj. Se z Bogom in Cerkvijo v župniji in škofiji trgujemo po pravilih hladnega, materialističnega gospodarstva. Dajemo in hkrati zahtevamo, popuščamo in istočasno pritiskamo, kot bi bil Bog samo mešetar in trgovec, kakor smo mi sami postali inešetarji in trgovci še v svoji vernosti. Bog je ljubezen. Bog je v svojem trojstvu najvišja in večna ljubezen. Bog je ta naš svet tako ljubil, da je dal zanj svojega edinorojenega Sina. Božji Sin je iz ljubezni do nas postal človek v prvi božični sveti noči. Bog sam si je v skromnih betlehemskih jaslicah nadel siromaštvo in revščino, križ in smrt, da bi po napuhu in sebičnosti padlemu človeštvu vrnil božjo svojo pl 12. do pol ene ure v okviru čeŠčenja Najsvetejšega polnočno sv. mašo v čast Brezmadežni. Udeležba je bila bolj pičla, morda tudi zaradi slabega vremena, ker je pri nas takrat močno snežilo. Vzrok je pa seveda tudi mlačnost Kotmirčanov. Na praznik pa smo imeli pred glavno sv. mašo pogreb Brazovnikove matere iz Novega sela. Na praznik sv. Barbare je bila še pri službi božji in isti dan jo je zadela kap in tako položila na smrtno posteljo. Pogreba se je udeležilo veliko število faranov in tudi znanci izven fare so ji v lepem številu izkazali zadnjo čast. Pevci so ji zapeli v slovo in tudi g. župnik se je poslovil od rajne z lepimi, prisrčnimi besedami in nam klical v spomin, kako moramo biti pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas pokliče Gospod. Drugi dan pa je odšla med nebeške kri-latce Hlabinjeva deklica v Črezdolu v starosti 6 mesecev in zapustila svoji mamici in sorodnikom veliko žalosti. Žalujočemu Brazovnikovemu Toniji kakor tudi sorodnikom terHlabinjevim naše iskreno sožalje. Zopet bodo zapeli božični zvonovi in o-znanili radost vsemu svetu in vsem, ki so Bogu po volji. V teh svetih dnevih čuti sleherno človeško srce nekaj posebnega in hrepeni po svojih dragih, kjerkoli so, bodisi v domovini ali v tujini. Vse misli in želje hitijo ta dan nazaj v svoj ljubljeni kraj. Želim torej iz dna duše vsem zavednim in krščanskim Slovencem po širnem svetu, predvsem pa kotmirškim faranom blagoslovljen božič ter novo leto polno srčnega miru in sreče; nebeško Dete naj blagoslovi slehernega ter ga pripelje nazaj pod svoj rodni krov! A. H., organist ŽIHPOLJE Zopet se je nabralo nekaj novic, katere hočemo sporočiti javnosti. V nedeljo, dne 31. oktobra, smo spremili k zadnjemu počitku 94-letno mater Margareto Skribot. Rajno mater smo poznali kot verno in pridno ženo, prav rada je pela in bila tako vedno dobre volje. Kmalu nato smo imeli spet pogreb in sicer smo dne 7. novembra pokopali Čebro-vega Šimeja, ki je bil star šele 19 mesecev. Ta je šel za svojo sestrico Hanijo, ki je zapustila par tednov pred njim ta svet. V petek, dne 3. decembra, pa smo imeli čast pozdraviti v naši fari Fatimsko Marijo. Popoldne se je zbrala vsa župnija in smo jo čakali z lučkami pri novi občinski hiši. Po slovenskem petju in nagovoru č. g. dekana ter deklamacijah smo se podali v dolgem sprevodu v cerkev, da jo še tam počastimo s primerno pobožnostjo. Od sobote na nedeljo smo imeli tudi nočno češčenje, ki je bilo prav dobro obiskano. Če pomislimo, da je bilo tokrat 800 obhajil, moramo reči, da je bil to za našo faro uspeh. Gotovo bodo ostali vsi ti dnevi vsem faranom v neizbrisnem spominu. ŽELEZNA KAPLA jr V zadnjem času smo brali, da se po Koroškem precej zavzemajo za popravo starih šol in za zidavo novih, kljub temu, da — kakor kaže statistika — število otrok v zadnjih letih nazaduje in tu pa tam reducirajo razrede. Zato je tudi naša občina prišla do zaključka, da postavi novo glavno šolo, ker stara šola ni več odgovarjala sedanjim razmeram. Tako smo imeli slovesno blagoslovitev nove glavne šole pri nas v Železni Kapli v nedeljo, dne 5. decembra. Blagoslovil jo je mil. gosp. prošt Aleš Zechner iz Dobrle vesi. Kar je naše farane najbolj vznemirjalo, je bilo to, da je novo glavno šolo po blagoslovitvi mil. g. prošta blagoslovil še protestantski pastor. Vznemirjenje je upravičeno, ker je 99% kapelških in belskih občanov katoliške vere. Drugo, kar nam ni bilo všeč, je bilo, da nobeden govornik ni spregovoril slovenske besede. ST. JAKOB V ROŽU Jesen je minila, prišla je zima. Vreme nam včasih ponagaja. Ob jugu in mokroti se bojimo za ozimno setev. Tudi letošnja letina je bila le povprečna: krompirja pre-pičlo, sadja pa nič. Tem bogatejšo žetev je imela bela žena — smrt; odkar smo poko- VSEM NAROČNIKOM, SOTRUDNIKOM IN BRALCEM „NAŠEGA TEDNIKA-KRONIKE” BLAGOSLOVLJENE BOŽČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO! - VSEM DOPISNIKOM PRAV PRISRČNA HVALA ZA SODELOVANJE Z ISKRENO PROŠNJO, DA NAM OSTANETE ZVESTI SODELAVCI TUDI V LETU 1955. UREDNIŠTVO IN UPRAVA pali Učažovega Hanzeja, smo se pogosto1 zbirali ob odprtih grobovih in sočustvovali z žalujočimi. Mrtvaški zvonovi so nas klicali h pogrebu Markovega očeta in Žučiče-ve Treze, Čopove matere in Treze s Kalvarije, Klančnikove matere in Bistrove Le-nije, Oretovega Tomeja, ki se je ponesrečil na Ljubelju in mu je orožništvo pripravilo velik pogreb; potem še h pogrebu Uršule Knafl in Fištrove matere. V soboto, na god sv. Barbare, pa smo spremili na zadnji poti č. s. Hijacinto Erjavec in jo po cerkvenem opravilu položili v sestrsko grobnico na našem pokopališču. Pogrebne obrede je opravil ob asistenci sosednih in domačih duhovnikov preč. g. dekan iz Podgorij. V svojem nagrobnem govoru je preč. g. Česen podal sliko njenega življenja: rojena 15. 3. 1880 v Kostrivnici je bila z 20 leti preoblečena; v Mariboru je bila učiteljica glasbe; že pred 1. svetovno vojno je prišla v St. Rupert, kjer je ostala do leta 1938; dobo nacizma je preživela V Maria Hilf; leta 1946 je prišla v St. Jakob, kjer je obhajala 1. 1950 zlati jubilej preobleke, v Marijinem letu pa dokončala svoje Bogu posvečeno življenje. Posebna poteza njenega življenja je bila njena ljubezen do rož in do petja. Naj bi ta njena ljubezen opominjala vse njene gojenke, naj skrbijo za lepoto dekliškega cveta in veselega petja. Z žalostinkami in Marijinim hvalospevom so se gojenke poslovile od svoje vzgojiteljice, mi pa smo jo prosili, naj nam pri Bogu izprosi mnogo velikodušnih src, ki se bodo posvetila v življenju vzgoji naše mladine. SVATNE PRI ST. JAKOBU Kdo ne bi poznal Miklove Zale in Seraj-nikovega Mirka? Iz Svaten sta bila doma, kjer še danes stojita domova ob podružni cerkvi sv. Uršule. Oh, ta uboga Uršula! Vsakemu se je smilila, kdor je prišel v Svatne in zagledal revščino strgane strehe. Škoda bi bila te poznogotske cerkvice, ki je 13 m dolga in 5 m široka, če bi po dobrih 400 letih (kakor sklepajo zgodovinarji iz še ohranjenih stenskih risb) razpadla! To sramoto podružničarji niso hoteli vzeti nase. Ključarja sta se dvignila in šla od hiše do hiše vseh vasi, ki spadajo pod zvon sv. Uršule, ter zapisovala svete obljube. In obljuba dela dolg, ker je Bogu ljuba. Zopet sta šla pogosto na pot, do nekaterih celo večkrat, da sta zbrala denar za kritje cerkve. Tesarska dela je prevzel domačin Simon Uršič iz Reke, kritje z eternitom pa je izvršila tvrdka J. Mayerbrugger iz Celovca. Upali smo, da bo delo do žegnanjske nedelje končano, a le ni šlo in še vreme nam je nagajalo. Nič zato! 7. novembra je bila nedelja in lepo vreme. Zbrali smo se k zahvalni božji službi in po blagoslovitvi strehe in križa na stolpičku opravili sv. daritev, med katero smo položili še zopet vsak svoj dar na oltar, da s skupnim naporom dokončamo delo — poravnavo računov. Ohranili bomo v spominu opomin pridige, naj ob obnovljeni cerkveni strehi ne mislimo samo na obnovo svojih duš in družin, ampak tudi na vaško vzajemnost med sosedi, ki omogoči taka skupna dela. — Sv. Uršula naj vse dobrotnike vzame v svoje varstvo, kot je vzela svoje device pod svoj plašč! ANGLIJA O Slovencih na Angleškem le malo slišite. Res nas ni veliko in tudi raztreseni smo po vsej deželi, saj je vsak prijel za delo, kakršno in kjer koli mu je bilo ponudeno. Radi bi pa imeli svoje skupne prostore v Londonu. Tam bi našla streho naša društva in pravtako tudi oni, ki pridejo na krajši ali daljši obisk sem. Zato smo osnovali odbor, ki si je zadal nalogo zbrati zadostna sredstva za nakup primernih prostorov. Obračamo se na vse Slovence s prošnjo za pomoč. Hvaležni bomo za vsak najmanjši dar, ki ga, prosimo, pošljite na upravo „Našega tednika-Kronike”, ki iz prijaznosti sprejema darove. Vsem pa vnaprej iskren: Bog povrni! Odbor za „Naš dom” v Londonu DARUJTE ZA „Qlai doni* V LONDONU Našim gospodinjam Gozdna površina na zemlji Božič v Božič — praznik miru in ljubezni pričakujemo vsako leto znova z veseljem. Res imamo gospodinje veliko dela pred prazniki, vendar nam je to delo prijetno ob misli, koliko božičnega veselja bomo pripravile svoji družini. V čem pa obstaja delo gospodinje — matere pred prazniki in v praznikih? Mar v pripravi darov, ki jih bo postavila pod božično drevesce na sv. večer, ali v pripravi raznih dobrot, s katerimi bo postregla v praznikih? D5, tudi to je delo gospodinje pred prazniki, a ne najvažnejše. Gospodinja naj bi predvsem poskrbela, da so srca vseh družinskih članov skrbno očiščena in pripravljena z vso svojo toploto sprejeti Kneza miru in ljubezni. Duhovna in materialna priprava na božič pa naj bosta seveda povezani. Ali ste se že kdaj vprašale, zakaj za božič pripravimo toliko dobrih jedil? Mar zato, da se po adventnem postu, ki ga pravzaprav dandanes ni, nasitimo? Božič je praznik ljubezni in evangelij pravi: j,... mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.” Da, dobre volje moramo biti do vseh, ne samo do domačih in svojcev, ampak do vsakega človeka. Zato bomo postregli v praznikih z veseljem in iz srca prav vsakemu človeku, ki bo prišel k hiši. družini Revnim in ubogim pa bomo ponesli dobrote v njihove koče. Mati, kako lepo priliko imaš, da otroke ob tej priliki učiš ljubezni do bližnjega! In praznik sam, kako ga bomo obhajali? Dobra gospodinja bo vse delo pravočasno opravila. Ne bo ponočevala in delala do zadnjega trenutka. Več je vredna njena dobra volja, kot da se vse blešči v stanovanju. Sv. večer bo preživela v duhu božične bla-govesti med svojimi pri jaslicah, saj je ona srce družinske skupnosti. Toliko skrivnostne sreče in miru prinese sv. večer, če ga prav obhajamo. Za to boš poskrbela ti, gospodinja. Ne pozabi na lepe božične navade: postavljanje jaslic, kajenje in blagoslavljanje stanovanjskih prostorov in vsega poslopja, pa na molitev rožnega venca, branje božičnega evangelija, petje mehkih božičnih pesmi in na vse, kar poveže družinske člane v srečno skupnost, ki je vredna, da ji nebeško Dete podeli blaženi božji mir. Draga gospodinja, v veliki meri je odvisno od tebe, kako bodo preživeli božič tvoji dragi, zato se potrudi, da boš storila vse, kar je v tvoji moči in božični prazniki bodo prinesli tebi in tvojim mnogo družinske sreče in notranjega miru v Bogu. Božično kosilo Kostna juha z ohrovtovim ponvičnikom. Krvavice ali pečenice, kisla repa, zabeljen krompir. Prašičja ribica v pečki, zeljnata solata. Jabolčna strnjcnka z zdrobom. Drobno pecivo. Potice. V mnogih domovih na deželi boste prav za božič pripravile koline. Zato je temu prilagojen tudi božični jedilnik. Mestne gospodinje pa boste gotovo za božič kupile krvavice ali pečenice in kos pečenke pri mesarju. Res je dandanes meso drago, a gospodinje bomo hranile prej, da bomo lahko vsaj za praznike obogatile praznično razpoloženje vsem družinskim članom tudi z dobrimi jedili, ki jih bomo postavile na mizo. Kostna juha. — Za kostno juho si oskrbimo kosti pri mesarju in sicer goveje, telečje, pa tudi prašičeve. Važno je, da so dobro sesckane. Denemo jih na čisto pekačo in porinemo v pečico, da se malo popečejo in zammene. Juha dobi tako veliko boljši vonj in okus. Posebej pa pražimo na čisto malo masti jušne zelenjave: košček čebule, korenček, peteršilj z zelenjem vred, košček zčlene, kolerabe ali kolerabice, štorček zelja ali ohrovta, čc imamo kaj posušenega paradižnika, gr aha ali nekaj listkov suhih gob. Ko vse to nekoliko porumeni, zalijemo s toplo vodo, zlijemo vse skupaj v lonec, kjer mislimo kuhati juho, oplaknemo še posodo, kjer smo pražile, da se nam nič ne izgubi, in dodamo prepražene kosti. Juho še osolimo, dodamo nekaj zrn popra, dva klinčka, ščepec muškata, 2 lovorjevi zrni in kuhamo vsaj eno uro. Juho nato precedimo in poljubno zakuhamo. Ohrovtov ponvičnik: Mešaj, da dobro naraste 4 dkg masti ali presnega masla in 2 rumenjaka; primešaj 2 v vodi namočeni in ožeti žemlji, 5 dkg sesekljane prekajene svinjine, malo soli, popra in V* kg na rezance zrezanega poparjenega in na 2 dkg masti nekoliko spraženega ohrovta. Primešaj še trd sneg 2 beljakov in žlico moke. Deni na namazan in z moko potresen pekač in speci v dobro segreti pečici. Pečeno zvrni na desko in zreži na poševne kocke ter jih daj v juho, preden jo postaviš na mizo. Prašičja ribica v pečki. Saj jo bo znala gotovo vsaka gospodinja pripraviti, a sama prav rada včasih pogledam, kako se pripravljajo reči, ki so mi dobro znane. Ne toliko, da sc prepričam, če sem prav naredila, temveč da vidim, kako delajo drugi. Večkrat trmasto vztrajam pri svojem. Morda boste tudi ve. Pa vam le povem, kako jo jaz naredim. Pri mesarju kupim 1 kg prašičjih zarebrnic ali stegna ter 30 dkg pečke. £e kupim zarebnice, jih izluščim iz kosti. To zato, da se potem pečenka lep še reže. Kosti porabim za kostno juho. Pečenko potem nasolim, malo popopram, potresem tudi s cimetom in s praškom stolčenih klinčkov. Potem razprostrem po deski pečko, ki sem jo namakala v mlačni vodi, nanjo naložim liste peteršilja, vršičke time-za, rožmarina, samo drobce lovorjevega lista in kolesca limone. Na tako obloženo pečko položim pečenko, ki jo še po vrhu obložim z že omenjenimi dišavami. če imam, d (Klani tudi malo bazilike in brinjevih jagod. Seveda vsakega samo prav malo. Noben okus ne sme prevladovati. Vse se mora ujemati v lepi harmoniji, da bo vsak vzkliknil: „Joj, kako dobro diši!” Nihče pa ne bo vedel povedati, po čem diši. Nato zavijem pečenko od vseh strani enkrat ali dvakrat, kolikor imam pač pečke, jo denem na pekačo in polijem z vročo mastjo ter pečem v pečici med pridnim polivanjem. Med pečenjem jo enkrat obrnem. Proti koncu odlijem mast in prilijem nekoliko juhe ali vode, da se pečenka še malo duši in zgornja skorja v sopari zmehča. Čc hočeš več soka, prilij še malo smetane, ki ji prej primešaj pol kavine žličke spražene moke. Morda se bo kateri gospodinji zdelo odveč dodajati mast k svinjski pečenki, ki je itak mastna in še zavita v mastno pečko. Če pečenko samo parimo v lastnem soku in le po malem dolivamo malo vode, nikdar ne bo prav sočna, ker se preveč soka izpari. Tisto mast, ki jo dodamo, potem tako odlijemo in je zelo dobra za pražen krompir, riž, kislo zelje ali repo. Zeljnata solata. Zreži veliko zeljnato glavo na tanke rezance. Zreži tudi dve zčleni in eno rdečo papriko. Pozimi, ko ni paprike, dodaj vloženo, če jo imaš, drugače jo lahko opustiš. Na vsak način pa zribaj k zelju veliko kislo jabolko. Zelje in jabolko nekoliko osoli, dodaj malo kumine in ščepec sladkorja ter dobro premešaj. Tako naj solata stoji vsaj pol ure. Medtem spraži 10 dkg sesekljane prekajene slanine, dodaj zvrhano žlico sesekljanega pora ali šalotke in zalij z !4 1 kisa, ki pa ne sme biti prehud, sicer mu primešaj malo vode. Vlij vrelo čez zelje in postavi takoj na mizo. Jabolčna strnjenka z zdrobom. Sadne strnjenke z zdrobom so cenena in čislana sladica. Serviramo jih s stolčeno smetano ali sadnim sokom ali bolj redko vanilijevo peno. Važno je le, da si zapomnimo osnovno pravilo. Na 1 liter tekočine zakuhamo 15 dkg pšeničnega zdroba, ga med pridnim mešanjem kuhamo 4—5 minut in stresemo v oplak-njen model ali v skledo, kjer se nam čez noč lepo strdi. Za jabolčno strnjenko kuhamo 3 do 4 kisla jabolka, zrezana z lupino in peščiščem v pol 1 vode z dodatkom soka pol limone. Ko se jabolka popolnoma razkuhajo, jih pretlačimo skozi sito. Potem jih stresemo nazaj v kozico, primerno osladimo in zakuhamo, ko zavro, 15 dkg zdroba. Poleg tega si pripravimo pol 1 vročega mleka in ga počasi med kuhanjem dolivamo med jabolčni zdrob. Ko je že vse kuhano, odišavimo z žlico ruma ali likerja, stresemo v ohlajen model ali skledo in pustimo, da se strdi. Kakor sem že omenila, je najbolje, če se strdi čez noč, ker traja 5 do 6 ur, da sc lepo strdi. Namesto jabolk in mleka vzamemo lahko sadni sok, ki mu dolijemo polovico vode, ali mlečni kakao ali samo mlečno limonado ali oranžado. Vanilijeva pena. Stepi trd sneg iz 2 beljakov in mu primešaj 4 dkg sladkorja, še 5 minut dobro stepaj in postavi na stran. V globoki ponvi žvrkljaj 2 rumenjaka, 3 žlice sladkorja, tri osminke 1 mleka in 1 do 2 žlici krompirjeve moke. Če te nimaš, je dobra tudi navadna pšenična moka, vendar se ta v kremi bolj čuti. Ponev postavi na ogenj ali v vrelo vodo, da vse skupaj zavre. V vrelo takoj zamešaj sneg in 1 zavitek vanilijinega sladkorja. Rahlo premešaj in pusti shladiti. Okrog 30 odstotkov gozdne površine je pokrite z gozdovi, 22 odstotkov je izrabljenih za poljedelstvo in ostalo ali skoraj polovica pa je ledina. V Latinski Ameriki pokrivajo gozdovi 40 odstotkov površine, v Rusiji in Severni Ameriki 33, nekaj manj v Evropi in Afriki in manj kot 10 odstotkov v pacifiškem prostoru. Dejstvo, da je 33 odstotkov zemeljske površine gozdarsko izrabljene (če bi sem šteli še grmičevje, je odstotek še večji), bi moglo zbuditi videz, da mora ta gozd zadostovati za konserviranje tal in za preskrbo sveta za lesno produkcijo. Med zgoraj omenjenimi glavnimi ozemlji so pa gozdni predeli, ki so slabo nasajeni; tudi imajo nekatere dežele z dobrimi nasadi le malo gozdnih predelov. Večina severno- in latinskoameriških predelov z izjemo Urugvaja so bogato pogozdeni. Na drugi strani je pa v Afriki le 8,5 milijonov ha gozdov, kar znaša 1,5 odstotkov površine in pride na osebo 0,9 ha. Na Bližnjem Vzhodu je okrog 0,9 odstotkov zemlje pokrite z gozdovi, kar je nekako 0,12 ha na osebo, čeprav je v Indiji in Pakistanu 73,5 milijonov ha gozdov, t. j. 17,3 odstotkov površine, če bi imeli na razpolago statistike o srednji in južni evropski Rusiji in centralni Kitajski, bi prišlo do izraza enako pomanjkanje z ozirom na osebo. Celo v južnih predelih Evrope pride le 0,26 ha gozda na poedinega prebivalca. Znano je, da je bilo nekaj teh predelov, ki so zdaj že puščava ali blizu tega, nekdaj zelo bogati z gozdovi in rodovitni. Brezskrbno uničevanje obstoječih gozdov, kar so v nekaterih primerih naredili še pred nedavnim, je vodilo do zmanjšanja kvalitete oz. do nerodovitnosti tal. Inventura iz leta 1953 daje pregled, kaj so ukrenili, da se gozd ščiti in ustavi stalno napredovanje puščave. (ANZ) Položaj poljedelskih izdelkov na evropskem frgu V Ženevi je bilo od 15. do 19. novembra zborovanje odborov evropske gospodarske komisije. Govorili so o preskrbi in potrebi in ugotovili naslednje: Žito za kruh: Zahodna Evropa bo v času od 1. julija 1954 do 30. junija 1955 morala predvidoma uvoziti 14,2 milijonov ton, kar je za 1,7 milijonov ton več kot v preteklem letu. Potrebo uvoza v dežele Vzhodne Evrope pa cenijo na 2 milijona ton. Možnosti izvoza posameznih dežel Zahodne Evrope so povečini iste kot v preteklem letu, le Francija lahko izvozi malo več in Turčija nekoliko manj. Žito za krmo: Zahodnoevropske države bodo morale v tem letu uvoziti okrog 9,5 milijonov ton žita za krmo. K tem 9 milijonom ton bo prispevala Vzhodna Evropa samo 355.000 ton. Surovo maslo: Značilno za trgovino z maslom v letu 1953/54 je bil povečan izvoz Zahodne Evrope v vzhodnoevropske dežele. Zaradi znatnega previška v Franciji je večina mnenja, da bo imela Zahodna Evropa v letu 1954/55 10.000 ton masla več na razpolago za izvoz, kot v preteklem letu. Potreba uvoza v dežele Zahodne Evrope je pa manjša kot v letu 1953/54. Delegati Sovjetske zveze so omenili, da bo ona pri ugodnih cenah uvozila vsaj toliko masla kot v preteklem letu. Sir: Zaloge za izvoz Zahodne Evrope so v letu 1954/55 nekoliko večje kot v preteklem letu. V letu 1953/54 je bilo opaziti znatno zvišanje pošiljk iz Zahodne Evrope v vzhodnoevropske dežele (14.000 ton proti 2.500 tonam v letu 1952/53). Jajca: V letu 1953/54 so zahodnoevropske uvozne dežele uvozile 270.000 ton jajc. 230.000 ton je prišlo iz zahodnoevropskih, ostalih 23.000 ton pa iz vzhodnoevropskih izvoznih dežel. Meso in živina: V trgovanju z govejim m telečjim mesom je omenjen povečan izvoz Zahodne Evrope v vzhodnoevropske države, pri katerih je bila v prvem polletju 1954 Sovjetska zveza glavni odjemalec. Pri svinjskem mesu in slanini je treba računati z zmanjšanim uvozom Zahodne Evrope. Uvozna potreba Vzhodne Evrope bo pa v tem letu večja kot v preteklem. Pri trgovini z živino ni pričakovati važnih sprememb. (ANZ) C/tta (j ojlmdjf n f h&žihie praznike ter irežtio neim Leto osem donenikim kmetom Kmečka gospodarska zveza POLOŽAJ NA TRGU Položaj na sejmih živine za zakol je bil pretekli teden nekoliko spremenjen, ker so zaradi povečane ponudbe cene nekoliko padle. Na sejmih goveje živine je nihal domači dogon med 1700 in 2000 komadi. S tem je bilo povpraševanje povsem krito. Cena goveje živine prve do tretje kvalitete kakor tudi živine za klobase je padla do 40 grošev. Z nadaljnjo izdatno dobavo je treba računati. Tudi cene za prašiče na svetovnem trgu padajo. Zaradi tega prihajajo zdaj večje množine uvoženih prašičev na trg. V zadnjem času so cene padle do 40 grošev pri dobrih kvalitetah in do 70 grošev pri manj vrednih živalih. Na podlagi sedanjih cen inozemskih prašičev je treba do konca leta računati z večjimi uvozi. Na trgu za krompir povpraševanje pada. Cene so sicer še nespremenjene, vendar je možno opaziti znake padajoče tendence. Ponudbe so se zvišale, tako da včasih niti ni možna hitra posprava robe. Na sadnem in zelenjadnem trgu je položaj nespremenjen, miren in izenačen. Edino prodaja jabolk povzroča težave — skladišča so polna in povpraševanje zelo malenkostno. Uvoz jabolk se ne zdi primeren, zlasti ne, ker so uvozne cene precej višje od cen domače robe. (ANZ) DOVOLJ JABOLK NA ZALOGI Klub poljedelskih časnikarjev je priredil na povabilo zveznega odbora Avstrijske deželne sadjarske zveze študijsko potovanje v sadjarske predele Spodnje Avstrije in Štajerske. Pri tem so imeli priliko prepričati se, da je še dovolj domačih jabolk tako v trgovini kot pri zadrugah. Cene so pn' producentih med 1.50 in 3.— šilingi z ozirom na kakovost in vrsto. S trenutno razpoložljivo domačo robo je trg krit do konca januarja. Medtem pa bodo producenti dostavili pozne vrste, ki jih trgovina in zadruge do sedaj zaradi pomanjkanja skladišč še niso mogle prevzeti od producentov. Zastopniki sadjarjev so zato mnenja, da naj poljedelci odklonijo vsak uvoz jabolk, dokler je še dovolj domačega sadja dobre kvalitete. Če pa domači produkciji ne bo več mogoče kriti domačega trga, bodo dali svoj pristanek na uvoz. Da bi pa že zdaj dali dovoljenje za uvoz 500.000 kg, se pa ne zdi utemeljeno, če poljedelstvo dopušča uvoze kljub dejstvu, da o pomanjkanju ne more biti govora, je to samo zato, da omogoči ljudem večjo izbiro za praznike. (ANZ) IfUc Ut Hu&vz&t i/tem! Dragi moj mladi neznanec, ki te srečam v tej sveti, božični noči, srečam samo v duhu: sedi k meni. Toplo je v moji sobi. Lučka pri jaslicah izžareva toliko toplote. Zato se ne boj, da bi si bila tuja, čeprav se še nikoli prej nisva videla. Nocojšnji večer smo si vsi tako blizu, saj mir in ljubezen kraljujeta nad nami. Ne bodi hud, če te odtrgam za kratek čas iz prijetne družinske skupnosti. Bojim se zate in zase, da spričo tolikih dobrot na mizi, ob čarobnem božičnem drevescu in raznih darilih pod njim ostaneva s svojimi mislimi le pri vsem tem zemeljskem. Pa vedi, da tudi najina duša in srce potrebujeta hrane današnji večer še bolj kot kdajkoli. Zdaj si pri meni. Zazriva se v revne jaslice in skušajva doumeti njih pomen. Slabotna lučka obseva obraz božjega Otroka, obraz edine največje Ljubezni, ki jo pozna svet. Najvišji Gospod nebes in zemlje se je ponižal do človeškega bitja, da je pregnal temo in prinesel svetu odrešenje. Naj bogatejše Dete je On, a se ni rodil v kraljevskih dvorih, ampak v mrzlem, razdejanem hlevcu. Ali moreš doumeti to njegovo neizmerno ljubezen do nas zemeljskih otrok? Kako bi mogla ob tako velikem zgledu ljubezni še ostati trda in mrzla? — Čutiš, kako lučka pri jaslicah mehča najina srca in srca vseh ljudi po širnem svetu? — Si že odpustil svojemu znancu, prijatelju, ki te je razžalil? Kako nemirno čaka sprave s teboj 1 Upa, da mu jo bo vsaj ta sveti večer prinesel. Ali si še tako trd in surov do svoje matere, očeta, brata, sestre? S toliko skrbjo te vzgajajo, želeč ti samo dobro. Toliko dobrot in nežnosti prejemaš od njih. Si že kdaj pomislil na vse to? Ti pa jim povzročaš nemirne noči s svojo fantovsko trdoto, brezobzirnostjo, dekliško domišljavostjo in prevzetnostjo. Glej ubogo, zapuščeno ženo v koči na koncu vasi. Tako žejna je ljubezni. Žrtvuj se, obišči jo, nasmejanih lic ji vošči in pokloni majhno darilce. Neizmerno božično veselje bo napolnilo njeno in tudi tvoje srce. Prosi Kneza miru in Kralja ljubezni, da se nocoj naseli tudi pri tebi, v tvojem srcu. Potem izžarevaj božji mir in ljubezen vsem, prav vsem, domačim in tujim, dobrim in slabim, prijateljem in sovražnikom. Blaženi božji mir in ljubezen je najbogatejše božično darilo. Potrudi se, da ti ga podeli božje Dete. Potem boš lahko iz vse duše zapel: „0 sladka noč božična ti, presrečna si nad vse noči...” VEŠ, DETE Veš, Dete nebeško, nocoj bi Ti jaslice trde rada jaz mehko, mehko postlala, da ne bi se Mamica revna nad Tabo jokala Bi z dihom Ti ročice rada premrle ogrela in Vaju v kraljevska bi oblačila odela Joj, Detccc božje, pa sem tako revna, revnal Vse, kar bi jaz rada, prav nič Ti ne morem podati, da morem vsaj ostre Te zime obvarovati. Zato pa s pastirčki pred jaslice bom pokleknila, pa, ker nimam ovčke, bom v dar Ti srce poklonila. Sprejmi ga, sprejmi, o Jezušček zlati! Anka S. mladino in Občni zbor zveze absolventk gospodinjskih šol Nekdanje gojenke gospodinjskih šol smo že zelo pogrešale skupne družbe, kajti čez leto smo se le redko srečale, ker nam pač nujno delo ni dovoljevalo skupnih sestankov in medsebojnih vezi. Toda občni zbor naše dekliške organizacije, ki je bil v soboto, dne 11. decembra, nam je spet dal možnost, da smo ustvarile še tesnejšo povezavo in podčrtale namene in cilje naše organizacije v splošno kulturno korist vseh nekdanjih gojenk in v izobrazbeno izpopolnitev članic kakor tudi slovenskega dekliškega sveta na Koroškem. Občni zbor je odprla predsednica zveze, gdč. Milka Hartmanova in v svojem govoru nakazala pravi pomen zveze, ki naj bi bila blagoslov za vso našo domovino. Nato je govoril dr. Vinko Zvvitter o razvoju slovenske kulture v preteklosti. V lepo preglednem referatu je podala tajnica zveze gdč. Rezika Hobel poročilo o delu v času od zadnjega občnega zbora. Iz omenjenega poročila je bilo razvidno, da se je zveza res precej trudila in delala za uresničevanje svojih ciljev. Če vzamemo samo prireditve in sestanke, ki so bili v pretekli sezoni, je to že velikega pomena in smo prepričani, da se bo produktivnost še stopnjevala. Pri volitvi novega odbora je bil deloma potrjen stari, deloma pa so izvolili nove odbornice. Tako bo predsednica tudi vnaprej gdč. Milka Hartmanova, ki je vsemu terenu dobro poznana in že po svojih kuharsko-gospodinjskih tečajih zelo priljubljena. Mesto tajnice je zasedla spet gdč. Rezika Hobel. Pri točki .Slučajnosti’ pa je postalo zelo živahno in so se gojenke v lepem številu oglašale k besedi in pokazale položaj zveze na terenu in posamezne krajevne razmere. Močno se je poudarjalo tudi, kako odtuji Švica naša slovenska dekleta svoji domovini. Po obč. zboru je imel novoizvoljeni odbor sejo, kjer je napravil načrt za bodoče delo. Miklavževanje in marijanska akademija v Globasnici Na Miklavževo nedeljo nam je pripravilo naše kat. prosvetno društvo lep družinski praznik in družabni večer v obliki miklavžcvanja. Na kratko hočemo povedati, kako smo se imeli, ko nas je obiskal sv. Miklavž. Več let zaporedoma je bila na sporedu opereta ..Miklavž prihaja”. Letos pa so prosvetarji ugibali, kaj naj napravijo, in so prišli do zaključka, da je najbolje, če opereto še enkrat ponovimo, kajti za občinstvo predstavlja to vedno nekaj novega in bi jo gledalo še in še. In rezultat je bil, da smo želi večji uspeh, kot smo ga pričakovale Tedne in tedne prej so otroci že začeli šteti dneve, kolikokrat bodo šli še spat, preden bo prišel sv. Miklavž. In potem ugibanje: kaj nam bo prinesel? Ali bo tudi letos tako radodaren kot lani? In res smo ob koncu prejeli od dobrega, toda pravičnega Miklavža, kar je pač vsak zaslužil, darila ali pa šibo. Daril pa je bilo tokrat nenavadno veliko, tako, da se je Miklavž že skoraj potil, predno je bil gotov. Vmes pa je seve moral resnici na ljubo pokarati še stare grešnike in povedati zaljubljenim, kar jim gre. Predstava je bila dvakrat: popoldne za otroke, zvečer pa za odrasle. V nedeljo, dne 12. decembra, pa so nastopile glo-baške Marijine družbenice in so podale za zaključek Marijinega leta lepo marijansko akademijo, ki je bila zelo posrečeno izbrana in je pritegnila gledalce, da so sodoživljali dogajanja na odru. Za mladino in prosveto: Št. Jakob Odkar so nam vzeli ..prosvetnega ministra”, smo nekam zbegani. V tolažbo in o-poro nam je, da nam č. g. Vinko Zaletel še vendar rad, četudi za ceno velikih žrtev, prihiti na pomoč. Ko smo končali priprave za akademijo Kristusa Kralja, smo šli na delo in pripravili svojevrstno „miklavževa-nje”: le za kratek pozdrav se nam je predstavil Miklavž v farni dvorani, kjer smo se zbrali po nedeljski pobožnosti. Mudilo se mu je, da s svojimi angelčki še pravočasno pride do posameznih hiš, preden malčki, utrujeni od nestrpnega pričakovanja, ob-nemorejo in zaspijo. Da mu skrajšamo pot, smo mu za posamezne vasi poskrbeli konjičke in vozičke. Pa čudež, kako se je „Sveti” čudovito pomnožil: v več vaseh se je istočasno pojavil in zadovoljen, ponekod tudi karajoč, stopal v hiše. Mirni so bili ti obiski, ker jih ni motilo neukrotljivo razgrajanje hudobcev; saj sv. Miklavž vč, da je že vse preveč hudobcev po svetu; kaj bi jih še jemal s seboj! Družine so bile hvaležne za tovrstno miklavževanje! Žal, da nismo dosegli vseh vasi, kjer so se hoteli uveljaviti brezvestni razgrajači, katerim je vse sveto — nesveto ... Prav, družine so jim zapahnile vrata pred nosom! Praznik Brezmadežne in Marijino leto smo zaključili s procesijo z lučkami iz št. Petra v farno cerkev na hrib, kjer smo obnovili posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu in hvaležno zapeli zahvalno pesem. Ko smo se vračali domov, nas je spremljalo zvonjenje zvonov in opominjalo, da se izteka milostipolno Marijino leto. Z nami so bili tudi tisti, ki so se udeležili misterija ..Brezmadežna” v Beljaku in odnesli še globlji vtis, da je le Marija zmagovalka v vseh bojih za Boga! O da bi bila v zmago tudi tistim, ki so zanemarili ta milo-stipolni čas Marijinega leta! V nedeljo, 12. t. m., pa smo po dolgem dvakrat do zadnjega kotička napolnili farno dvorano. In ni nam bilo žal, kajti igra ..Izgubljena ovca” nas je povedla v marsikatero družino, ki živi in trpi med nami kakor družina Jančarja, ki je zapadel brezvestni propagandi nevernega agitatorja in pahnil družino v veliko gorje, hčerki pa v smrt. Blagor družinam, ki imajo žene-ma-tere-junakinje, ki neomahljivo čuvajo sve- v Rožu tinje vere in poštenosti svoje družine. Upamo, da bo igra ponovljena ne samo za otroke, ki so morali iz prenapolnjene dvorane domov, ampak tudi za odrasle, ki je tokrat še niso videli. Božični prazniki se bližajo. Veselimo se na zadnje večere pred sveto nočjo. Marijo bomo nosili. Sedem vasi se je odločilo, da z Marijo iščejo po družinah prenočišča. Molitev in pesem bo prepletala to adventno pobožnost in izprosila milost, da bi nihče ne bil na vasi, ki bi vsaj za sveto noč ne odprl Mariji in Jezusu svojega srca, očiščenega v dobri adventni spovedi. Pripravljamo božičnico v opereti „Slo-venski božič”. Novodošli gospod kaplan Rudolf Ropaš, dober pevec in vešč mojster v orglanju, nam obljublja lep popoldan in večer na Štefanovo ob Mariji in Jožefu in Jezuščku in pastirjih. Vsi lepo \ab-Ijeni! cAndrifekoo Andrejčkov atek je brezposeln. In to je hudo. Kako hudo, Andrejček prav dobro ve, čeprav je šele osem let star. Brezposelnost je, ki nosi glad, glad, mraz in skrb. Ta pošast je kriva, da Andrejček nima tople suknjiče in mu že skoro prsti uhajajo iz raztrganih čevljev. Le nekaj dni je še manjkalo do Božiča. V oknih so bleščale in vabile zvezdice, srebrne in zlate, Andrejček je vedel, da so za božična drevesca, da so samo ovite v blesteč papir, znotraj so pa iz same sladke čokolade. Letos Andrejček ne bo imel božičnega drevesca, ker je atek brezposeln in mama nima denarja. Ves zelen je bil veliki trg pred cerkvijo. Od blizu in daleč so pripeljali kmetje smrečice naprodaj. Največ je bilo majhnih in košatih. Slabo oblečeni dečki, manjši in večji, pa so se ponujali kupcem, da jim nesejo smrečice domov. Med temi siromašnimi dečki je bil tudi Andrejček vsako popoldne, kadar ni imel šole. Zadnje dneve pred prazniki so ljudje najbolj kupovali smrečice in mali nosači so imeli precej dela. Andrejček se je ponudil lepi gospe, ki je prišla na trg z malim, go- MLAD1NA PIŠE: Hiadca moja! (Božični prazniki v tujini) V roke nam je prillo pismo, ki ga je pisalo dekle svoji prijateljici v Švici. Iz pisma je razvidno, kako mrzla je tujina v božičnih praznikih in kako dekleta ravno v teh dneh hrepenijo po domu in jih navdaja domotožje ob osamljenosti v tujini. Uredništvo Božič je tu — in midve sva v tujini, a v duhu bova danes obe v domovini pri najinih dragih. Naj ti vse to ne bo prehudo, kajti povsod so težave in križi. Draga Marica, zdaj čisto tiho bodiva in prav na rahlo v duhu pojdiva v Loče — v cerkev. Glej, Marica, jaslice so tam, najini mamici tam molita in midve sva tukaj in jokava. Gotovo se naju tudi onidve spominjata in jokata za svojo Marico in Agico. Kar me pa najbolj teži, je to, če pomislim, kako lepo je v praznikih pod domačim krovom. In čuj, Marica, v sveto noč se bo razlegal glas božičnih pesmi. Tam jih pojo, kjer sem jih tudi jaz vsako leto pela. In letos... samo v duhu bom to smela. In sedaj ... konec je vsega tega, kar sva doživljali v domovini, proč je vse to ... v tujini sva in treba se je pač sprijazniti z usodo. Ob koncu, draga prijateljica, Ti želim, da bi se Ti izpolnile vse Tvoje želje, predvsem, da bi se nikoli ne zgodilo, da bi ena na drugo pozabila. Sprejmi najtoplejši božični pozdrav od Tvoje A. V naslednjem priobčimo še drugo pismo, katero je pisala prijateljici Marici za slovo: Domovina zlata, danes svete so se že izpolnile Tvoje zdaj želje. Prijateljica dobra bila si tu nam, a upamo, da bodel tudi tam, kamor se danes vračaš — v lepo domovino. Pozdravi nam tisočkrat našo domovino in ji povej, da samo po njej hrepenimo. In lepo loško cerkvico in Jepo mojo ljubljeno. Grad, škocijan in Baško jezero in vse, kar tam je še lepo. Vse znance in prijatelje, t predvsem pa moje stariše, strica, teto in vse Tvoje ljudi, da bi vsi dobri in zdravi bili, saj ko se bova z Martko vrnili, se bomo pa vsi veselili. Marica! Odpusti nama, če sva Ti kaj storile, saj bova tudi midve na vse pozabile — samo na to ne pozabi, kar smo si obljubile, ko smo moj rojstni dan pri Tebi slavile. Prisega je sveta, zavedaj se to, potem bo že vse prav prišlo. Marica! Ko bi se mogla zdaj s Tabo peljati, ne vem, kaj bi bila pripravljena dati. Samo za en dan — za trenutek v domovino, potem bi rada šla zopet v tujino. Cas je, da jemljemo zdaj slovo, ' čeprav nam je to zelo težko. Glej, Marica! Vlak se že pomika------ in vedno bolj se vas odmika------ in zdaj ostaneta sirotici dve, se jima v očeh bleste solze. Cuješ, kako Ti zdaj kličem — Marica — domovina — Marica, ne pozabita name in ostanita mi zvesti — Domovina — in — Til sndi o ež er sposkim dečkom ter kupila smrečico. Vedel je, da gospa gotovo ne bo sama nesla smrečice domov in je brž pristopil v bojazni, da ga ne bi kdo drugi prehitel: „Ali vam smem nesti smrečico, gospa?” „Ti,” se je začudila gospa in premerila njegovo šibko postavico. „Saj ne boš mogel, drevesce je veliko in težko.” „0, bom že,” je brž prikimal Andrejček ter segel po smrečici. Res je bila velika in težka, da je kar omahoval pod njo. Vendar se je premagoval na vso moč ter se delal močnega, ker se je bal, da bi gospa poklicala drugega, močnejšega dečka. V veliki, lepi hiši je stanovala gospa. Lepa gospodična s čipkasto čepico na glavi jim je prišla odpret. „Dajte fantku kave, da se pogreje,” ji je naročila gospa. In gospodična s čepico ga je prijazno povabila v kuhinjo. „Ti, kako ti je pa ime?” ga je vprašal deček, ki je prišel za njim v kuhinjo. ..Andrejček.” „Jaz sem pa Bob,” se je mali moško potrkal na prša. (Nadaljevanje na 12. strani) P * I * S * * N * O * B * R> * /\ * N * J * E IVAN CANKAR: OfLa pi ei Petero jih je bilo, dvoje fantov in troje deklet. Vsi drobni, bledikasti, ozkoli.ni; svetle oči so gledale kakor iz sanj. Sedeli so v krogu na široki peči, tesno drug ob drugem. Sami so bili; v prostrani, skoraj prazni izbi je bil mrak. »Pogovarjajmo sel” »Najprej o prešcah!” Govorili so šepetaje, počasi, drug za drugim, kakor ob molitvi; še spogledali se niso, ne genili. Tiho, po prstih so prihajale sanje. Ob vernih dušah je. Prelepo jesensko jutro se drami; bele megle se vzdigajo, plavajo počasi od holma do holma, vzpno se proti nebu ter utonejo v jasnini; njih uboga dušica, bel oblak, plava samotna — barčica na neizmernem morju. Pred hišo stoje sosedovi in kličejo. Malhe čez ramo, na veselo pot! Kakor v samo sonce gre, kakor v sama nebesa; zložno se vije pot vkreber, med vrhovi in senožeti; tam pisana hišica, ki se prijazno smehlja izza jablan; tam bela, napol gosposka hiša, ki gleda visoko in praz-niško z zelenimi okni ter pravi: »Prešco boš dobil, lepo pečeno, rumeno in hrusta-vo; tudi boš dobil hrušk in krhljev, morda še kozarec jabolčnika povrhu; ali če si obut, si čevlje obriši, če si bos, si noge umij v travi, preden prestopiš ta lepi prag!” — Zmerom dalje, iz rebri v reber, s hriba v dolino, od hišice do hišice, in malha se čudežno polni. Komaj stoje v veži, komaj zmolijo kratek očenaš za verne duše, se prikaže prijazna gospodinja in prinese v predpasniku vsega obilo. »Nate, otroci!” — Kako blagi so ljudje, od sonca obžarjeni in od dobrote božje! Vrh hriba počivajo, pod košatim hrastom, ter preštevajo svoje bogastvo. Na vse strani se v sončne daljave razpenja svet. Oči strme, srce je vse majhno in plaho od radosti, od čudnega koprne-nja. Vzdignil bi se človek, razprostrl bi roke in bi poletel daleč, daleč — ta luč, ki je v zraku, bi ga sama nosila ... Kaj se beli tam na obzorju? Zasveti se, ugasne, zasveti se; v belini še belejša tiha svečka. Ali ni tam Ljubljana? Vsi stoje, nemi gledajo v daljavo. Tam za gorami je sreča, tam je bogastvo, je samo večno veselje. In v srcih vseh se je oglasilo, je tiho odgovorilo: »Pojdimo!” Kar po klancih, kar čez travnike, po kolovozih preko njiv, naravnost, kamor kažejo oči... Umolknili so. Izba je bila temna in tiha — kakor globoko brezno pod njimi. Molčali so dolgo in se niso spogledali. — »Zdaj o božiču!” »O božiču!” Stisnila sta se tesneje drug k drugemu. Zunaj stoji zima v kožuhu in mežika smehljaje skozi okno. Trije dnevi so še do svetega večera; na delo je treba za jaslice. Vidva v hrib po mah; vidva režita in lepita pisane podobe, štalico, sveto družino, svete tri kralje, pastirje in ovce; ti, ki si naj večji, pa naslikaj pisan prt, da bo tako lep kakor lani in ga pride gledat vsa soseščina! Jaslice stoje v kotu, velike in svetle, kakor kapelica. Zvečer, kadar gori samo rdeča lučka pred njimi in je vse tiho, prihajajo po prstih, postavijo mizo pred jaslice in polagajo pred štalico rozine in orehe: za Jezusa, ki je ubog in lačen. Ponoči, kadar spe vsi in nihče ne vidi in ne sliši in je zunaj sneg, vstane Marija ... »Jaz sem slišal... Zbudil sem se, pa je šumelo, kakor da bi kdo hodil in luč pred štalico je močno svetila .. »Kaj si videl?” »Kako bi gledal... Marijo? Zaprl sem oči in sem molil. Strah pa me ni nič bilo...” »Jaz pa sem videl angela, ki je molil pred jaslicami.” »Kakšen je bil?” »Ko je odmolil, je šla luč, okrogla in svetla kakor sekira, vse po izbi in skozi okno proti nebu; med zvezde je šla ...” Od Svetega Pavla zvoni; daleč se razlega pesem v zimo in noč. Blizu je polnočnica. Zunaj je sneg; kadar se uda tenka ledena skorja, se pogrezne noga do kolena. Nobe- V borni gorski koči je nekoč živel pastir. Od vseh dreves je najbolj ljubil češnje. Dejal je: »Te se upajo vsaj daleč gori v planino in cvetejo tu v tihotni višini. Kaj jablane in druga drevesa, ki vzdrže samo doli v nižini! Češnje pač ved6, da so na višavi bliže Stvarniku! V tem prepričanju in tej ljubezni je pastir neko jesen, ko je s svojo čredo jemal slovo od planine, vzel tudi par češnjevih vejic s seboj na svoj revni dom. Tam je vtaknil svoje ljubljenke v posodo z vodo. Mraz je škripal silneje iz dneva v dan — in, ko je slana do omedlevice zmučila prirodo, je blagodejno nebo pokrilo mater zemljo z belo odejo, češnjeve vejice pa so na hiša ni temna; okno do okna, luč do luči. Vrata se odpirajo tu, tam; skoraj že gre procesija po belem snegu, pod belim nebom, še belejšimi zvezdami. Tisti, ki so prišli iz daljnih krajev, nosijo svetilke in mahajo z njmi, kakor da bi vešče begale kraj poti. Cerkev je žarko razsvetljena; tudi v velikem lestencu gore sveče. Vse je, kakor da se se je bil Jezus rodil prav ta večer. Srce se vzdrami, vzdigne se, gre sdmo, visoko, visoko, vse polno sreče, ki ji ni mere ne imena. Luči trepečejo v dišavah, ki se vijejo kakor bela megla proti stropu; kor odpeva oltarju, ena sama radostna pesem, ki se razlega iz daljave v daljavo. Pred štalico kleče pastirji in prepevajo; visoko nad njimi sveti mirno zvezda repatica. Noč je svetla kakor dan; vse teme so ugasnile. Nič več skrbi, nič več žalosti. Nič več ne joka mati, kadar kleči zvečer pred posteljo... Umolknili so in se niso spogledali. »Zdaj o veliki noči!” »O veliki noči!” Zapihal je veter, vrtovi so vztrepetali in so vzbrsteli. Od vseh strani potrkava, od vseh holmov in hribov in ves svet je pesem. Ceste so bele in čiste, kakor umite; hiše se svetijo in se smejejo. Sonce je visoko in veliko, vse žarko nebo trepeče v njegovi luči. V žalosti sami, še na sam veliki petel< je srce polno veselega pričakovanja. Kar je bilo hudega, daleč je. Le še en dan, le še par kratkih ur — pesem se vzdigne glasnejša in slavnejša, plane vriskajoča proti nebu ... O dragi, o bratje, ljubi, kaj se nam ni le sanjalo o žalosti, o solzah, o lakoti? —- Tiho in počasi je stopila mati v izbo. Takrat so umolknili in so se spogledali... Moj Bog, kolika strahota! Kje so, kam so se izgubili? Kakor da je bila pest udarila mednje — razbegli so se, utonili v noč, ne križ na kamen ne priča o njih trpljenju. — se počutile prav zdrave in žive v gorskem pastirskem domu. Zrle so skozi okno — ter zastrmele v čudo! Kajti bile so enoletne mladike in niso še nikoli videle snežink. Vse dneve tja do božiča so bile prevzete od tega dogajanja zunaj v decembrski zimi. O plešočih snežinkah so mislile, da so to cvetni listi, ki jadrajo v svibovi sapi. O bobnečih snežnih plazovih so menile, da so kipeči potočki, ki žubore po poletnem neurju v globine. O tuljenju viharja pa so si dejale, da je to vriskanje planinarja, ki vabi svoje živinče na pašo. In uboge češnjeve vejice so drhtele v prepričanju, da je zunaj spet čas cvetenja — pomlad! Pognale so popke. Glej, in na sve- ti večer, ko se je pastir odpravljal navzdol k polnočnici, so bile vse polne pravega cvetja! Pastir, ki je to šele sedaj opazil, je bil ves iznenaden. Zahvaljeval se je Stvarniku ter božal cvetke v zavesti, da je Nebeški na ta način pokazal, da so mu češnje in on, pastir, čisto po volji. O tem čudovitem dogodku je pastir še tisto sveto noč pripovedoval doli v dolini ljudem. Vsi so se čudili. Nekateri so pa dejali, da še je pastirju to pač le sanjalo. Drugi pa so natihoma menili, da bodo to sami preizkusili. Tako se je ljudem v naših krajih razodela tajnost češnjevih cvetov o božiču. Valentin Polanšek wmwm'šm£>xs8Mm (Božienč- ziiottjenje Milo zvonjenje kliče v življenje blago pomoč: sveto nam noč! Zopet zvonijo zvonovi božični v blodnje, skušnjave, sovraštvo, prepir, ki jih razširja tu zlobnež krivični, moti svobodo, ljubezen in mir! Plovi, zvonjenje, na greha morišča, teši trpine, tolaži teptane, kliči k molitvi vse v prava svetišča, vabi pogane, dvomeče kristjane! Doni, preženi vse zlobne glasove, milost pokore atomski daj dobi, trgaj iz srca vseh dvomov okove, vsem razodeni se v sveti milobi! Milo zvonjenje, ti v odrešenje bodi nam vsem bednim ljudem! Valentin Polanšek ANGEL MIRU V božični noči sem sanjal, da sem hodil skozi vsemirje in sem videl angela, ki je hodil po oblakih. Svetla postava se mi je nasmejala, stopila k meni in rekla: »Ali me poznaš? Jaz sem angel miru. Tolažim ljudi in sem pri njih v njihovi največji žalosti. In če je njihova žalost prevelika in jih trda zemeljska tla preveč bolijo, vzamem njihovo dušo na svoje srce in jo nesem v višave in položim na mehke oblake smrti. In vsi ti oblaki gredo z zaspalimi proti jutru in ko sonce vzide, se zbude in živijo. Verjemi mi, le s praznimi grobovi se vrti zemlja okrog sonca. mm Češnjevi cvetovi o božiču m J. Baar - Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (98. nadaljevanje) Tam se za Strakonicami rišejo na obzorju temnomodri šumavski gozdovi. »Moj rodni kraj,” se razjoče Cim-bura in se spusti na kolena v deteljo, »slavni in lepi — sedaj te gledam zadnjikrat. Poslavljam se od tvojih vrhov in gozdov, od tvojih voda in polj, od ljudi in živali, od vsega in od vseh. Kakor si živil nas, živi tudi naše otroke, ne daj se prodati in ostani naš na vekov veke, amen.” — Tako je skončal molitev in obmolknil, sonce pa je zašlo. Martin si je otrl solze in brez povelja pognal vole naprej. Tako je Cimbura s pogledom objel vso pokrajino in spoznal, da je življenje najlepši dar božji in da moraš biti Bogu zanj podnevi in ponoči hvaležen. Mnogo reči človeka veseli in tolaži: otroci, konji, ptiči, cvetlice. Vse to je okras življenja. Toda zdaj se bliža konec, konec vsemu. Spomladi ne bo več videl cvesti rumenih trobentic ne rdečkastih jagnjedov, ne bo videl, kako leske in breze sipljejo nežno plodno moko. Bliža se konec. — Po molitvi je pri srcu začutil nekako žalost in se je sam sebi začudil. »Oj joj, nisem še odmrl svetu! Se se oglaša v meni glas življenja, danes se mi je zahotelo znova živeti. Toda vse zaman. Osem in sedemdeset let me je Gospod Bog pustil živeti, dalje pa me ne bo. Smrt se bliža, to čutim — treba se bo posloviti od sveta ..." Tako je prišel domov. Nikogar ni nič več videl med potjo, v očeh so mu bleš- čale solze in, ko so mu pomogli z voza, je zavil naravnost v posteljo. Po ničemer ni več hrepenel, srce se je oprostilo vsega, vsemu se je odpovedal, njegova zadnja ljubezen je bila samota. »Zelo -rad sem sam,” je govoril vsakemu, kdor ga je prišel obiskat, tudi svojim otrokom. Kakor da je v njem ugasnila vsaka volja. Ko je nekdaj kaj silno želel, je naravnost čutil, kako se mu iz srca razliva po telesu moč, ta volja je delala iz njega junaka, velikana, ki se ničesar ni ustrašil. Sedaj pa ničesar ni več hotel, ničesar želel, po ničemer hrepenel, zato pa je tudi njegovo telo nekam ovenelo, upadlo. Povsem določno je čutil, kako popuščajo in se razvezujejo vezi, ki vežejo dušo in telo. Duša več nima vpliva na telo in telo vene in slabi, duh pa je zato začuda jasen in čil. Cimbura sedaj razume stvari, ki si je z njimi prej zaman ubijal glavo. Pogled je obrnil v svojo notranjost, stopil je nekako sam vase, ko je potrgal vse vezi, ki so ga vezale s svetom. Osvobojen si je oddahnil, čutil se je prost, nevezan. Kakor iz višine in od daleč je gledal na svoje lastno preteklo življenje, trezno in nepristransko, kakor da ne gleda svojega življenja, ampak na drugo, tuje življenje. Z višine gleda na vse človeško dejanje in nehanje, predira vanje in razume njegove nagibe. Spregledal je njihovo notranjo povezanost. V človeška srca vidi kakor v kelih. Zdaj ve, da Kudrna pi-jančuje samo zato, ker ima slabo ženo, da se Kratochvil zadolžuje in propada, ker je ničemurnež in bahač, da se Skuček tožari samo zato, ker ga razganja zavist in ošabnost. Sebičnost ne pa Bezdek mu je podo-rala kos polja. Bezdek nič ne more, on je suženj, lakomnost je njegova gospodarica in ga vlada in biča, norček Bezdek pa uboga. Kakor pajkovo mrežo pozna Cimbura duhovno in javno življenje in prebira v njem tudi najtanjša vlakna. »Ljubezen,” mu nekoč nenadoma pride na misel, »bi vse poravnala. Če bi se ljudje iz tega vrelca napili, bi prenehale tožbe, sodbe, laži, prepiri, goljufije, pijanstvo in vsakršna nečednost. Nepotrebni bi bili vojaki, orožniki, pazniki, gozdni čuvaji, sodniki in uradniki. — Čemu in zakaj je vse to?” Cimbura je nenadoma trudno spregovoril: »Otroci, rečem vam, imejte se zelo radi," hotel je pravzaprav reči: »Moji ljubljenci, ljubite se med seboj,” kakor je to često dejal, toda jezik se mu je zapletel. Spet je nekaj dni molčal. Človeško življenje se mu zazdi podobno ornici, zemlji, človeški nagoni pa koreninam in vsako človeško dejanje drevo, rastlina, ki raste iz zemlje, ki ima pod sabo mrežo korenin in koreninic. Da, zemljo je treba obdelovati, rahljati, gnojiti, orati, treba pa je tudi dušo omikati, kajti iz nje rasto, črpajo moč in sok človeška dejanja, dobra in zla. Kakor je treba drevje žlahtniti, ga čistiti plevela in vezati h kolju, da ne bi krivo raslo, tako je treba tudi ljudi venomer dvigati, duše čistiti plevela, obrezavati, ogra-jati, cepiti — to pa zamore samo vera, nauk Kristusov. Da rastline uspevajo, je treba še luči, sonca, to pa prinaša prosveta, izobrazba. Eno brez drugega se ne posreči, vse zaman. Onemogla, izmozgana, izžčta zemlja, s slabim semenom posejana, s plevelom zarasla zemlja ne rodi, naj bo luči še toliko. Pa tudi v senci nič ne raste, ne zori in se ne obnese, pa naj bi bila njiva zorana dva sežnja globoko. Bog moj! Kako sedaj razume! Vse drugače vidi sedaj kot nekoč! Ko bi sedaj bil tu gospod knez, kako lepo bi se sporazumela! To spoznanje mu je olajšalo srce. V duši je nastal velik praznik in duša je bila lahka, kakor da so ji zrasle peruti, s katerimi bi se lahko dvignila in vzletela. Toda ne sme še leteti. Ni še z vsem nared. Uredil je že s svetom svoje račune, ni Tudi za najmo- _ . . čnejšo ženo vse pri Celovec, Alter Platz 4 * jih pa še uredil z Bogom. Zdaj se mu bliža. V ostalem pa ne gre zdaj umirati. Dela je čez glavo, treba je ozimino spraviti v zemljo, krompir okopati, krompirišče je treba zorali, saj ne bi bilo niti časa, da bi Cim-buro čedno pokopali — ne — sedaj ni mogoče umreti. Zato venomer vse opominja: »Pohitite pridno, palček je že tu, ne bo dolgo in padel bo sneg, jaz bom pa tedaj umrl.” »Toda, očka, saj še ne boste umrli,” ga tolaži Martinova žena, ki pomaga mamici streči Cimburi. »Neumna ženska,” jo zavrne Cimbura, »ali se tako govori z bolnikom? Ti me imaš pa res rada! Reči bi morala: Oče, zelo stari ste že, kar prezreli, mogli bi nam umreti, za večno zaspati, zato vam bomo poslali po gospoda. — To je beseda za bolnika, ne pa mu lagati in ga varati. Gre vendar za več- (Nadaljevanje na 8. strani) :Vih6y mama ipi !u „Pojdi h Kovačevim in povej materi, da bomo jutri prali.” Tako mi je naročila moja mati in sem šel. Sonce je že prijetno grelo in topilo zadnje zdplate snega, ki so se skrivale po sencah. Vesel sem hitel proti Kovačevim. Tam bom prišel skupaj s Fonzejem, s sošolcem. Za hip sem obstal pred hišo. Vse tiho? Morda pa ni nikogar doma. Zaskrbljen sem potrkal. Ni trajalo dolgo, pa je že pogledal Fonzej skozi okno. „Ah, ti si...? Takoj 'bom prišel.” Že sem ga slišal, kako je previdno drsel v opankah po betonskem tlaku v veži. In ko mi je odprl, je že položil prst na usta: „Pst, tiho! Mama spil” Potisnil me je skozi vežo v malo, siromi-šno izbo. V njej je dišalo neprijetno .po u-mazanem perilu in milu. Seveda, njegova mati je perica. Kljub temu pa je bilo vse lepo pospravljeno. „Sam sem vse pospravil in mama nič ne ve. Danes ima god, zato naj se enkrat naspi. Včeraj je bila strašno trudna. Dvakrat je skoro padla pri perilniku.” Le šepetal je Fonzej, a vendar so se zbudili otroci, ki so spali na edini široki postelji tik za vrati. Najmanjši se je prestrašen zazrl vame in vtaknil prst v usta. „Dva brata in ena sestrica,” je pravil Fonzej in stopil k -postelji, da bi jim pomagal v obleke. Otroci so me začudeno pogledali in nato vprašujoče iskali mater. A je niso videli. Oči so jim iznenadeno obstale. Na mizi je stal šopek rož, pred njim pogača. Za hip so ostrmeli, onemeli. Nato pa jokaje klicali mater... „Pst, tiho!” jih je miril Fonzej. „Mama še spi. Morate biti pridni, da se naspi.” Oblekel je otroke in jim nalil mleka. Ponosen je bil na delo, ki ga je opravljal. „Zdaj mi pa pomagajte, da pospravim še v kuhinji. Potem bo mama lahko še delj spala.” Z veseljem so se malčki oprijeli dela. Brisali so in pospravljali, da je bilo veselje. Vmes pa večkrat pogledali v izbo. Pogača na mizi jih je mikala. čakal sem že več kot pol ure, a matere še ni bilo od nikoder. „Pol desetih bo že. Kako dolgo pa spi tvoja mama?" „Po pravem bi morala do jutri zjutraj. Zdaj že par noči ni nič spala. Podnevi pere po hišah, ponoči pa doma šiva. Oče ne bi bil smel tako hitro umreti; zdaj ne dobimo nobene rente.” Fonzej je žalostno skomignil z rameni. Kot bi hotel reči, da tudi ne razume, zakaj- se mora ravno njegova mati toliko ubijati. „Kako stara pa je tvoja mama?” »Šestintrideset let.” „Moj,a je tudi šestintrideset.” „Ne, tvoja mama je mlajša.” Nisem ga razumel. Kot da bi slutil, me je objel preko ramen: „Vam se pač bolje godi ...” Zaskelelo me je pri srcu. Nisem vedel, kaj bi rekel. »Fonzej,” sem zajecljal nazadnje, »od zdaj naprej ti 'bom vselej, dal svojo malico. Pa tudi pri nalogah ti bom pomagal —” V kotu so se igrali otroci. Ko je Fonzej hotel podkuriti, so stali za njim in na moč pihali. Lupili smo krompir, osolili vodo. Nekje je tiktakala ura. Tam v sobi je ležala Fonzejeva mama in spala, spala ... »Tako dolgo naj spi, dokler se sama ne zbudi,” je rekel Fonzej in še povedal, da je budilko spravil v kuhinjsko omaro. Ob enajstih je Fonzej po prstih šel v sobo. Pa se je kmalu vrnil: »še spi,” je povedal in vsul olupljen krompir v slano vodo. Ni dolgo trajalo, pa je voda začela vreti. Sopara je uhajala iznad pokrova in polnila sobo s pritajeno godbo, z godbo revnih ljudi, ki smejo le skromno kuhati. Ob dvanajstih mi je Fonzej kar potisnil žlico v roko. Moral sem jesti z njimi. Osoljen krompir in nekaj kakor omako iz čebule. Otroci so pri vsakem grižljaju pogledali proti mizici v izbi, kjer je pred šopkom rož ležala pogača: za mamin god. Tudi Fonzej je včasih prisluhnil, če se je mati morebiti že zbudila. Še pomili smo. Otroci so se razbežali po vrtu, Fonzej. pa je nemirno hodil po kuhinji in se oziral po uri. »Morda bo pa mama huda, ker sem jo pustil spati. Delo bo zamudila,” si je očital. Nazadnje se je odločil. Stopil je v izbo. Slišal sem, kako so tam zacvilila vrata. Dolgo ga ni bilo nazaj. Otroci so že prišli nazaj in se vrteli okoli pogače. Zdaj pa zdaj. so, stegnili prste in odščLpnili drobtinico. Takrat se je vrnil Fonzej. Brez matere. Bled, slaboten, da se je moral naslanjati na zid. »Mama — spi...” Le s težavo je izdavil ti besedici. Smrtna tišina je zavladala v sobi. Zatresla so se mu ramena kot v pritajenem joku, ko je razrezal godovno pogačo in vsakemu otroku dal enak kos. A jokal ni. Suhe oči so gorele v vročici. Stekel sem domov. »Mama, ljuba mama!” Jokaje sem se je na moč oklenil. Hvala Bogu, še je živela. Začudena me je pogledala. »Fonzejeva mama_______je — mrtva.” Za- sopljen, solzan sem komaj lovil besede. »Mrtva?” Tedaj, me je mati nežno poljubila in se vprašujoče zazrla v moje objokane oči. »In Fonzej ... ni... nič... jokal... 1” sem s težavo izdavil. »Tako?... Tega še ne razumeš, dragi moj,” mi je še rekla in me nato ljubeče sklenila v svoje roke. Naslonil sem se na njeno lice. Z mano je jokala. Nato je šla h Kovačevim. IZ NARAVOSLOVJA Živali »govorč” na različne načine. Nekatere posredujejo vesti drugim s pomočjo neke vrste Morzejeve abecede, druge izražajo svoje občutke pantomimsko. »Prisluškoval” sem pogovorom, ki so jih vodile s pomočjo gest, doživel sem zabave brez dojemljivih glasov, le na podlagi živalske intuicije. Vsa prosta narava je polna »pogovorov” divjih živali. Če čebela delavka naleti pri svojem poletu od cvetice do cvetice na cvet, poln sladkega, nektarja, leti takoj nazaj k panju, da prinese dobro novico. Kako pa to naredi? Govorica čebel je izrazen ples. Ko se vrne čebela k panju, začne na prav poseben način plesati po zraku. Razburjenost plesalke se polasti vseh drugih čebel. Ena za drugo se ji pridružijo in v hipu izleti cel roj. čebele preiščejo okolico in kmalu imajo sladki vir. Domači zajčki se sporazumejo s trkanjem. V znak jeze, ali če hočejo tovarišem dati znak za opreznost, tolčejo z zadnjimi tačkami trdo in glasno na tla. — Male ameri-kanske miške z belimi nogami uporabljajo isti način sporazumevanja. Ena miška zavzame zunaj v gozdu določeno območje. Če pridejo v temi tuje miške v njen revir, sva- ri belonožka vsiljivce z ostro odsekanim trkanjem, ki naj pomeni »vstopiti prepovedano”, kar vse miške razumejo. • Morda je najbolj spreten mojster v jeziku trkanja žolna. Za oznanjevanje svojih teritorialnih pravic si poišče resonančno suho drevo kot boben in nanj tolče svojo pesem. Oznanilo gre naokrog pri žolnah prav tako, kot prenašajo bobni novice domačinov v Afriki od vasi do vasi. Če vdere kak velik, nevaren stvor — morda človek — v kraljestvo živali, je zanimivo opazovati, kako zadoni svarilo in se razširi v desetoricah različnih govoric. Kot prva bo verjetno opazila nevarnost šoja in bo letela z vriščem od drevesa do drevesa. Takoj 'bodo prevzeli znak drugi ptiči in tudi veverica in ga prestavljenega posredujejo naprej, dokler se ne razširi brezžično po vsem gozdu. Jerebica zakreljuti s kratkimi, glasnimi udarci kril. Pred igriščem mladih bobrov sprejme novico stražar in jo takoj prestavi v govorico bobrov. S težkim, ploskim repom udarja glasno na vodo. V jeziku bobrov pomeni to »pazite”. Svet vonja Živali pa nimajo samo besede za svarilo pri nevarnosti, ampak tudi izraze za vse nost. Takoj se obleci in pojdi v župnišče in povej, naj se gospod med potjo pri meni oglasijo.” »Saj so že večkrat vprašali, kaj delaš in kako ti gre,” mu je odgovorila žena, »in so dejali, da je njim in cerkvi dolg čas po tebi.” »Dobro, dobro,” je kimal Cimbura in priprl oči. Spet je hotel biti sam. Po kosilu ga je prišel obiskat gospod župnik. Cimbura ga je čakal. Ni ležal, ampak oblečen sedel za mizo. Domači so ju pustili sama. »Tako si mislim, sosed,” je začel župnik po kratkem splošnem razgovoru, »da vas Gospod Bog kliče na preužitek.” »Meni se tudi tako zdi,” pritrdi stari kmet. »In se tega kaj veselite? Gospod Jezus je kmete in kmečko delo posebno spoštoval. Govoril je o sejalcu, o kokolju in pšenici, o gorčičnem zrnu, ljubil cvetlice na polju in ptice pod nebom.” „Da,” veselo pritegne Cimbura, »zato podnevi in ponoči premišljujem, kako in kaj naj storim, ko pridem v nebesa pred sodbo.” »In kaj ste sklenili?” »Mislim, da bom vstopil in dejal: Jan Cimbura, kmet iz Putime, je na poziv pokorno prišel — in se poklonim. Da, priklonil se bom, takole do pasu se bom priklonil, toda opozoril jih bom v nebesih na to in dejal: Tam spodaj na zemlji se nikomur nisem klanjal, ne gospodu knezu ne mestnemu županu ne sodniku niti gospodu gu-bernijskemu svetniku Miltnerju in njegovi gospe ne, niti župnikom; vse te sem samo pozdravljal, toda vam tukaj se klanjam.” »Dobro boste naredili, če se ponižate, da sem jaz na vašem mestu, bi celo pokleknil,” govori z njim župnik kakor z otrokom. »Tega že ne ... To šele pride. — Ko jih bom pozdravil, mi bo moj angelček — Ven-celjček pritekel naproti, tedaj pa bom takoj povprašal po očetu in po svoji mamici, po starem černochu iz Putime, po stricu Kovandi iz. Hradišča. Če ne bi imeli časa, pa vsaj po rajnem Piksu. Bodisi da mi jih angel pokliče ali pa mi pokaže pot k njim. Te bom natančno o vsem povprašal, kako naj se vedem. Morali bodo z menoj najprej k našim deželnim patronom, k svetemu Venceslavu in njegovi babici sveti Ljudmili, k sv. Prokopu, Vojtehu, Janezu Nepomuku, k Cirilu in Metodu. Ne bom jih nehal prositi, dokler me ne pripeljejo k sv. Lovrencu, zaščitniku naše župnije. Z njim pa se bomo napotili k Devici Mariji. Tresel in šklepetal bom z zobmi od strahu, ali me bo uslišala in spremljala k svojemu Sinu.” »Mislim, da bo, Cimbura, da vas bo gotovo spremila, kajti ni še bilo slišati, da bi koga zapustila, kdor je klical njo na pomoč in vi ste jo — slavno Pomočnico kristjanov — z rožnim vencem častili in klicali." »Če bo šla z nami, se ne bom nič več bal in trepetal od strahu, ampak od veselja. Ko bom zagledal Gospoda Jezusa, se bom vrgel na obličje in bom skesano rekel: Gospod Jezus, ti vse veš, toda jaz, Jan Cimbura, obtožim sam sebe, čeprav na svetu nisem bil nikak pijanec in surovina, sem vendarle ob spominih pil, če je bilo treba, se tudi bil, vest me peče, da sem v boju pri Solferinu morda tudi koga ubil. Lahko bi storil več dobrih del, manj se jezil, več molil in manj govoril." Zdaj pa povzame besedo gospod župnik in prerešeta s Cimburo deset božjih zapovedi in pet cerkvenih. Pretresa z njim poglavitne, tuje in .vnebovpijoče grehe. Končno pa se poslovi od njega in reče: »Da, da, prav imate, človek si ne zagotovi srečne smrti samo z golimi očenaši, z mašami, ne z romanjem in denarjem, ampak z lepo preživetim življenjem. — Tako, zjutraj po maši pa pridem in vas previdim.” IX. Okrepčan s svetimi zakramenti, je Cimbura čakal, da se odpravi na dolgo pot v večnost. O božiču so se še enkrat zbrali o-krog njegove postelje vsi njegovi otroci in prijatelji. Poslovili so se od njega in on od njih. »To pač ni veliko slovo, saj se bomo kmalu videli. Vsakega, ki bo iz Putime prišel za menoj, bom povprašal o vas vseh, rečem vam pa, glejte, da ne bom nič slabega slišal o vas! Imejte se radi, radi dajajte miloščino, gospodarite, kakor bi morali večno živeti, toda molite, kot bi morali jutri umreti.” Vse po vrsti je pokrižal po čelu, oni so mu pa poljubili roko in so planili v jok, Cimburova duša pa je ostala mirna in silna. »Neumneži, ne jokajte,” jih je opominjal, »saj telo umira, ne duša. Telo je gnoj, prah in pepel, iz njega pa vzbrsti neumrjoča duša. Kakor so tam na oknu ženske nasadile muškat v zemljo v lončku, takšen glinast lonec je telo, duša pa je muškat in Bog si jo bo kmalu utrgal. Staro stvorjenje božje sem in že se veselim, da se pretrga zagrinjalo in bom na lastne oči videl, v kar vse življenje trdno verujem — le pustite me tiho oditi, rad bi bil zopet sam.” (Dalje prihodnjič) nas Sneži, sneži, sneži! To noč pojde Devica v Betlehem, pojde tod mimo, kraj naših koč, pa noče Bog, da kot nekoč bi videl samo brezsrčnost ljudi. Zato sneži, sneži, sneži. Nocoj bo vse belo: brez zvona zvonik, bogatinov prag, prestavljen mejnik in vdovina streha, ki po strani visi. To noč pojde Devica v Betlehem. Pojde tod mimo naše vasi. Da ne zajoka nad nami, o Bog, skrij nas pod belo odejo, skrij! Ana * • mogoče druge občutke in doživetje. Lovci in raziskovalci, ki poznajo gozdove na severu, potrjujejo, da volk, liti je dobil več živeža, kot ga more enkrat požreti, del tega zakoplje in zapusti na tem mestu svoj vonj. Drugi volkovi iz tropa popolnoma razumejo njegovo sporočilo. Pri vseh svojih zalezovanjih in napadih zapusti volk svoj vonj in ga je vedno tako mogoče spoznati. Volkovi in lisice — in sploh vsi člani družine psov — živč v svetu, ki ga ne zaznavajo z očmi, temveč z vonjem. Profesor Buv-tendijk z univerze Groningen na Nizozemskem, ki je naredil mnogo znamenitih poskusov za raziskovanje pasje psihologije, je izjavil, da se pogovarja z drugimi psi svojega okoliša o skrbeh za prehrano, o ljubezenskih dogodivščinah in o ostalem klepetu s tem, da gre od drevesa do drevesa. Pa med seboj ne »govore” samo više razvite živali; tudi nižja živa bitja imajo sredstva in pota, da se izražajo. Neka obrežna rakovica obvlada govorico ljubezni na prav svojski način. Ob času oseke teče samec po ploski obali tako dolgo, da sreča samico, dvigne svoje velike klešče in z njimi maha. če dobi na to nemo, toda vsiljivo znamenje odgovor in se mu samica približa, skuša položiti vso svojo moč izražanja v naslednje »besede”: pleše z iztegnjenimi nogami, reže zrak s svojimi velikimi škarjami in govori vpliven in očarljiv jezik znakov. S skakanjem, mahanjem in pridobivanjem izraža v jezrku rakovic eno najstarejših vesti na svetu in le redko zgreši svoj učinek. Kolibri se priklanja Kolibri samček pripravi svoji izvoljenki galantno postrežbo v jeziku, ki je čista poezija gibanja. V brzem, cvrčečem poletu popiše v zraku velik zagon nihala, katerega nihanje je vedno večje in višje in končno se dvigne cvrčeči snubač nenadno naravnost navzgor, kakih dvajset metrov kar zleti proti nebu. Za trenutek obvisi v tej višini, pa se takoj nato spusti v elegantnem priklonu kot znak vdanosti in obstane lesketajoč se kot drag kamen v zraku pred samico. Mi ljudje nismo edina živa bitja, ki moremo govoriti besede ljubezni. Tudi kolibri znajo kovati pesmice na svoj način. • Zelo čudovit sistem obveščanja je v kraljestvu živali med malo afrikansko kukavico in jazbecem. Kukavica ima posebno rada ličinke čebel in os, jazbec pa med. Kukavica sama ne more napasti celega roja divjih čebel in tvegati boja s tisoči razdraženih čebel. Kratkonožni jazbec spet ne more odkriti roja v kakem votlem panju. Tako sta se sesalec in ptič združila. Mala kukavica leta neumorno okrog, dokler ne odkrije drevesa, kjer so divje čebele. Nato pa zleti nazaj k čakajočemu jazbecu, pleše v zraku nad njegovo glavo in zaplava predenj in kliče s svojim »čir, čir”. Počasi in težko se premakne jazbec in mala ptica mu kaže pot. Preti piki je jazbec zavarovan z debelo in raskavo kožo, tako da brez nevarnosti raztrga gnezdo čebel, in ptič in sesalec prideta do pojedine, ki sta si jo s skupnim naporom zaslužila. • če pa ribe dajejo od sebe glasove zaradi medsebojnega razumevanja ali iz kakih drugih razlogov, je negotovo. Gotovo pa je, da razpolagajo tudi prebivalci morskih globin z močnimi glasovi. Neka vrsta je prav svojska. Čuvar akvarija zoološke družbe v New Yorku poroča o neki vrsti, o bobnarjih, ki imajo tako močno izražanje, da lahko celo človeka prestrašijo, če zaspi v svojem čolnu. Alan Dcvve (Washington) Zvezni kancler inž. Raab na Dunaju Zvezni kancler inž. J. Raab se je vrnil na Dunaj in je podal zveznemu predsedniku generalu Kornerju poročilo o svoji poti po Združenih državah, Kanadi in Franciji. Največjo važnost pripisujejo izjavi zveznega kanclerja, da mu je uspelo spraviti avstrijsko vprašanje spet v ospredje in da mu je francoski ministrski predsednik Men-des-France zagotovil, da bo Francija vse storila za srečen zaključek avstrijske držav-ne pogodbe. KRVAVI NEMIRI NA CIPRU Grški prebivalci otoka Ciper so demonstrirali za neodvisnost in za umik angleških čet z otoka. Demonstracije so potekale zelo nemirno in je prišlo tudi do prelivanja krvi. V mestu Limassol so demonstranti udrli v vladno poslopje in izobesili grško zastavo. Razbili so šipe britanskih edinic in KRATKE VESTI Med 3.000 amnestiranci v Jugoslaviji je tudi 15 katoliških duhovnikov iz raznih škofij. Iz zapora v Lepoglavi so izpustili osem duhovnikov in 4 frančiškane. (Kath-press) Jugoslovanska trgovska delegacija je odpotovala v Moskvo na pogajanja za novo trgovsko pogodbo s Sovjetsko zvezo. (ST) Zdravstvena stanje svetega očeta je bilo v nedeljo toliko boljše, da je mogel z avtom na kratko vožnjo skozi vatikanske vrtove. Njegovo stanje je še vedno resno. (AP) Kardinala Mindszentyja so baje madžarske oblasti izpustile na svobodo. Te vesti se širijo po Zapadni Evropi in madžarska vlada jih ni ne potrdila in ne zanikala. (APA) Obsodbe v Romuniji. V Romuniji je vojaško sodišče obsodilo G romunskih državljanov, baje zaradi špionaže. Eden je bil obsojen na smrt in obsodba je bila že izvršena, drugi so pa dobili od 4 do 20 let zapora. (UP) V Španiji so pretekli teden zaprli okrog 100 komunistov in njihovih somišljenikov. Večina teh je stara 20 do 25 let. (UP) Za švicarskega zveznega predsednika za leto 1955 je bil izvoljen Max Petitpierre s 197 od 226 glasov. i pri podfetiu V Kanadi je podjetje, ki je skupna last delavcev in nameščencev. Družba je stara okrog 90 let in izdeluje razne stroje za za-kovanje in kovinske izdelke. Kmalu po vojni je sklenila lastnica družbe vse prodati. Glavni interesent je bila velika družba, ki izdeluje iste izdelke. Tako je bila nevarnost, da bodo tovarno selili in bodo ostali delavci ter njihove družine brez zaslužka. Sedanji predsednik je bil zaposlen pri družbi kot ravnatelj, ki je užival popolno zaupanje ne samo lastnikov, temveč tudi delavcev in nameščencev. Da bi ohranil delavcem delo, jih je začel pridobivati za zamisel, da bi sami kupili podjetje, kot je bi- lo že nekaj znanih primerov. Delavci, sprva nekoliko nezaupni, so se kmalu oprijeli ideje in se lotili dela. Lastniki so jim dali 30 dni prednosti pred vsakim drugim kupcem ter nastavili ceno na 600.000 dolarjev. V nekaj tednih so delavci zbrali 252 000 dolarjev. Zastavili so svoje hiše, državne zadolžnice in drugo. Ko so lastniki videli resno voljo delavcev, so znižali kupno ceno na 525.000 dolarjev. Ostanek je posodila neka druga družba po zelo ugodnih pogojih ter se zadovoljila, da se dolg odplača z odtegljaji od mezd v 10 letih. Že po obstoječih zgledih je bilo določeno, da uravnava poslovanje družbe pose- INTERCONTINENTALE A. G. Zzl TRANSPORTE IN CELOTNi P ROMEI podružnica: PODROŽČICA - ROSENBACH Telefon 248 — Teleg. 034490 prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni (/*&* puiatetiefn t7» MiaHtun ' ‘zdima visele, CtizicM, pcaztiike, in Mečna nova leta ZELLSTOFFABRIK DER ARLAND in RECHBERG (Reberca) Papier- und Zellsloffabriken A.-G. TELEFON: MIKLAUZHOF 1 (MIKLAVČEVO) Jtupufema uedna vsaka količina stofacc^a in posekanega smteUove^a U% ielai/e^a lesa, kakac tudi kca{nikt in žatnanie ► Na željo Vas obišče naš zastopnik na domu zaradi ogleda lesa in sklenitve kupčije Kmetje pozor! Kupujem konje za (r zakol, tudi v sili za- klane, po najvtSji ceni. Edini oblastveno koncesionirani pogodbeni kupec za Koroško in Južno Tirolsko. V sili koljemo tudi ponoči. Kari Potscher konjski mesar CELOVEC, Pischeldorferstrasse 12, T e 1 e f o n 55-22. KOZMOPOLITIZEM MED POLJSKIMI DELAVCI Rudarski minister na Poljskem obišče neko jetnišnico. V neki celici najde tri rudarje in jih zasliši: — Ti, zakaj si tu? — Zaradi sabotaže. Prišel sem na delo 10 minut prekasno. — Slabo. In ti? — Zaradi suma vohunstva. Običajno sem prihajal v rudnik 10 minut prezgodaj. — Slaba zadeva. In ti končno? — Zaradi kozmopolitizma. Prišel sem na delo vedno na minuto točno. — N'e razumem. — Obdolžili so me, da sem kupil od kakega zahodnjaka točno idočo uro. STOLETNI STAHANOVCI NA KITAJSKEM Komunistično ljudsko štetje na Kitajskem j'e dalo presenetljive rezultate. Tako so našli na severu države 124 let starega stahanovca, na jugu 135 let staro pridno perico in na zahodu 15 navadnih težakov, ki so bili vsi nad 130 let stari. To dolgo življenje seveda pripisujejo socialnemu skrbstvu komunističnega režima. Ker pa je prišel na Kitajskem komunizem na oblast šele leta 1949, bi bilo še treba pojasniti, kako je lahko stahanovec dosegel 119 let, perica 130 in drugi 125 let pod reakcionarnim režimom. Mogoče so bili takrat upokojenci? ŠE ENA IZ ZADNJE VOJNE Med drugo svetovno vojno se je baje tole primerilo: Amerikanski letalski oddelek je letel nad švicarskim ozemljem. Švicarska zračna obramba je stopila takoj v akcijo in telegrafirala Amerikancem v letalih: „Vi letite čez nevtralno ozemlje.” Odgovor je bil: „To vemo.” „Če tega ozemlja takoj ne zapustiste, moramo na vas streljati.” „To vemo,” je prišel odgovor od zgoraj. Na to so začeli Švicarji z ognjem. Amerikanci pa so telegrafirali: „Vi streljate tisoč metrov previsoko.” In Švicarji nazaj: „To vemo.” Kath. Digest štedilnike, peči, orodje, žeblje in žico GRADBENI MATERIAL Stefan Andrecs KAFREITSTRASSE 9, telefon 47-06 KOKS - DRVA - PREMOG ^ Franz Sagaisdiek 5? | veletrgovina s premogom CELOVEC - KLAGENFURT - Stauderhaus Ogtosiii Cfrled iLeh KRAUT ŽAGA IN MLIN DOMAČE PODJETJE Kupuje vse vrste lesa, plohe, tramove, jamski les in les za impregnacijo brzojavnih drogov BISTRICA pri PLIBERKU Telefon 217 STEKLO PORCELAN GLINASTI IZDELKI LESTENCI Zaloga OKENSKEGA OKVIRNEGA ZRCALNEGA IN NAMIZNEGA STEKLA CELOVEC - KLAGENFURT KARFREITSTRASSE 12 I v našem listu • IlllllllllllllllllllllllllllllllUllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll WENN DIH WEIHNACHTS6LOCKEN MIT IHREM HELLEN 6ELAUTE ITN ER KARNTNERLAND DURCHDRIN6EN / MI IN IN BAUERNSTUBEN UND BURAERHAUSERN L:E KERZEN AN OEN CHRIfTBAUMEN IHR WARMES LICHT VERB3EITEN / * WENN LEUCHTENDE KINDERAU6EN DIE REICHEN AABENTISCHE BESTAUNEN / DANN WOLLEN AIKH WIR MIT DER ARBEIT INNEHALTEN / MIT OEN 6EDANKEN BEI UNSEREN FREUNDEN IN STADT UND LANO WEILEN ★ UND ALLEN I ALLEN / EINE FROHLKHE WEIHNACHT WUNSCHEN ir FAfERPL ATTENFABRIK ADOLF FUNDER JUN ♦ ST* VEIT / ALAN Ko božično zvonjenje — veselo doni — po deželi Koroški — ko v sobah kmetij in gorskih domov — na dreveščkih svečke — svetijo in veselo plamte — ko svetli pogledi otrok — božajo bogata darila — tedaj hočemo tudi mi — pri delu za hip postati — in obiskati v mislih prijatelje — \ mestu in na deželi — in vsem — prav vsem — želeti vesel božič. TOVARNA ZA VLAKNASTE PLOŠČE (HO LZ FASERPLATTE N) ADOLF FUNDER JUN. ST. VEIT AN DER GLAN Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem želi prav vesele praznike in srečno novo leto Zellstoff- u. Papierfabrik Frantschach A. G. FRANTSCHACH, POST ST. GERTRAUD IM LAV., KARNTEN Telefon: Wolfsbcrg, karaten 521, 522 ali 523. Brzojavni naslov: Natrou VVolfsberg Karnteii KUPUJE NA KOROŠKEM V KRAJIEI SEVERNO OD DRAVE smrekov in borov brusni les stoječ, dovozen do ceste ali natovorjen v vagon Na željo Vas obišče naš zastopnik zaradi ogleda lesa in sklenitve pogodbe na domu (/2adi() JCettu SVEČE NAJ GORE! Na sveti večer naj njih sij vzbudi spomin na vse tiste, ki niso več med nami, ki v tuji zemlji ležč in so njih željč zaman po domovini in družini. Med nami so sedaj kot glasniki božje besede: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Trgovina KERN — radijski aparati, šivalni stroji, elektrotehnični predmeti, kakor n. pr. žarnice, ogrevalniki, električne peči in električni hladilniki, — je v svojih novo renoviranih prostorih pripravila pravo razstavo vsega, kar si mora srce vnetega radijskega poslušalca, skrbne gospodinje ali ljubitelja vsake, narodne ali moderne glasbe, poželeti. Burggasse, ali mogoče po naše »meščanska” ali »grajska” ulica je še danes v Celovcu ena najbolj privlačnih iz-prehajališč za tiste, ki si hočejo za dom kaj primernega in praktičnega kupiti. Kern nudi danes v svoji stroki res veliko izbiro elektrotehničnega materiala, in naše priporočilo za to tvrdko je predvsem v tem: Vsi, ki so tam kupili, so bili izredno zadovoljni in so nam to tudi povedali. Radijsko - tehnično podjetje KERN je s svo- NeprekosljivU fleuiter SCHUH-UND LEDERFPBRIKEN Dobavljivi v vodečih koroških trgovinah za obutev jo docentno postrežbo privabilo tudi nno-ge kupce in druge interesente iz vrst našega čitateljskega kroga. Oglasi te tvrdke v našem listu potrjujejo to. — Tvrdka KERN polaga kot staroznano koroško podjetje primerno važnost tudi na kupce iz južnega dela koroške dežele. — Pri nas spodaj si namreč še marsičesa želimo: radijski aparati, kuhalniki in žarnice pregore prehitro zaradi nestanovitnega toka, — naše gospodinje bi rade hitreje in bolje prale perilo itd. — za vse te ima tvrdka KERN polno razumevanje in kdor ima količkaj pod palcem, naj gre h KERNU in se bosta pomenila. Elektrifikacija tega dela dežele hvala Bogu dobro napreduje — KELAG vrši to »poslanstvo” z uspehom in tukaj zamore električno podjetje, kakršno je KERN veliko doprinesti. Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in sreč-ro novo leto Haas & Co. Neprekosljivi Hoover-pralni stroj kuhinjski stroji sesalci prahu N e u : Jufra — Tierzuchtstrahler CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstrassc POHIŠTVO RUDOLF IN SIEGFRIED SLAMA CELOVEC - KLAGENFURT, Sc Veiter Strasse 15. - Telefon 22-58 želi prijetne božične praznike in uspeha polno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem V največji izbiri spalnice, kuhinje, posamezno pohištvo, fotelji, stoli in kavči. — Ugodne plačilne olajšave po dogovoru. VESEL BOŽIC Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem IN SREČNO NOVO LETO želi blagoslovljene božične praznike in srečno želi novo leto TaUvzeufrUaus ItfastUtnfr Hermann Pinfer CELOVEC CELOVEC, Rennplatz 4, telefon 31-84 pocfatMcu Hom OswM KLAGENFURT - CELOVEC, PARADEISER GASSE NR. 6 je vodilna v svoji stroki na Koroškem Vsaka goreča sveča na oknu bo tako pomenila zahtevo po ljubezni in miru med narodi. ZATO NAJ VSAK NA SVETI VEČER MED 18. IN 20. URO POSTAVI NA OKNA SVOJEGA DOMOVANJA GOREČE SVEČE. VŽGITE LUCI MIRU IN SPRAVE! DOBRA KNJIGA & vzcUta Miilepše darila za Malta prilika Album Koroške . . . . . . . 15 Šilingov Rotiia (Mauser) ...... ... 4— Sin mrtvega (Mauser) ... 4— Prekleta kn (Mauser) . . . . ... 4.— Cmokec poskokec (Bazitij) . . . ... 3— Jamnik (Mauser) ...... ... 8‘- Cela kolekciia stane . . . 25 šilingov Za inozemstvo stane cela kolekcija 2'5 USA dolarjev Vesel božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem tvrdka Juliufi lUua popolnoma avtomatične elektro-hladilne omare Celovec, Rosentalerstrasse 16-19 Veseli smo vas bili in pridite speti — Naš espresso-moka-FAEMA — naš la domač čaj in — najboljša to-in inozemska vina VAS VABIJO ,/Weit**tu&e ReUaus" CELOVEC-KLAGENFURT Fleischbankgasse 3 Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem želi prav vesele praznike in srečno novo leto LESNO PODJETJE HcUit ŽAGA - LESNA TRGOVINA - UVOZ LESA PLIBERK, telefon 323 BLAGOSLOVLJEN BOŽIC IN MILOSTI POLNO LETO 1955 želi prečastiti duhovščini in vsem svojim cenjenim odjemalcem vinska klet tmit IsMioh CELOVEC - KLAGENFURT, Paradeisergasse 10 Vse vrste SVIDCGnih dlciHTluldfOrjCV proizvaja v najboljši kakovosti Akkumulatorenfabrik DR. LEOPOLD JUNGFER Bistrica v Rožu — Feistritz i. R., Karnten Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto Landvrirtschaftliche Genossenschaft Volkermarkt Kmetijska zadruga r. z. z o. j. Velikovec Skladišče — mlekarna — ž.ganjarna ŽE OD LETA 1899 V SLUŽBI KMETIJSTVA na vsaka tniat Jlei^UufrUausavfr piva BOCKPIVO j—■— r—r._x.- — ! m ^iiSr^ Pivovarna Reininghaus A. G. G R A Z "ltW8SS^ ^riningliaug BOCKBIER ! Vesel in blagoslovljen božič in srečno novo leto 1955 CU. (fcotiLUcU & C fr. Zidarska opeka in votla opeka PREMOG - KOKS - DRVA CELOVEC - KLAGENFURT Karfreitstr. 14, telefon 28-23, 28-24 Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 1955 želi svojim odjemalcem, znancem in prijateljem Specialna trgovina HELMUT PERKO prej Filip Tratnik Celovec — Klagenfurt, Villacher Strassc 17 Vesele božične praznike! — Praktična božična darila — izdelki iz usnja HEGtNBART Celovec — Klagenfurt, Villacher Strassc 9 PRODAJALNICE JANESCH&c. CELOVEC FORMANEI BELJAK praznike in srečno novo leto želijo vsem cenjenim odjemalcem vesele božične „ 4^kJLoJs r'<>yr\jdL “ Korošica deželna zavarovalnica za škodo po ognju CELOVEC-KLAGENFURT, Aller Plafz 30 Vsem odjemalcem in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto J&L DIEM KUfCHKi 'iik, umi r-StraBe 2 DAMSKE PLA5CE MOŠKE OBLEKE najboljše kvalitete in kljub temu poocni pri ^pLtiktut oho. BELJAK, HAUPTPLATZ NR. List izhaja vsak četrtek. - Naroča »e pod naslovom: ..Naš tedruk-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dola rje lemo Odpoved za en mesec naprej. Ustnik ia izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko jar-juč. - Tiska Družba sv. Mohorja, -si v Celovru. Vi!.-triler Ring ?6. - Telefonska številka uredništva m uprave | <§"'i B m m #1 Blagoslovi) en Božič želijo vsem svojim odjemalcem srečno novo leto in znancem sledeče tvrdke S O m AU &(to& CCS odvASHl od ItCdnCMl? se izprašuj e napredni gospodar, ki ima skladišče že polno modernih strojev, umetnega gnoja ud. •ka kmeta, je odgovor na tako vprašanje prav kratek in celo nepotreben. Vsi dobro vemo, da ga ni stanu, ki bi bil tako odvisen od vremena, kakor je ravno kmečki stan. — Že navsezgodaj se kmet ozira na oblake, jutranjo zarjo, na veter, dim, na kamenita tla (če so že vlažna) itd. Tudi ponoči, četudi je nebo jasno, po nenavad- oblakov dajo potreben dež. Vsa ta plast zraka (čim više gremo, bolj je zrak redek) pritiska s svojo težo na zemljo. Ta zračni pritisk ali tlak merijo z barometrom ali tlakomerom. Ta zračni pritisk čutijo tudi nekateri bolniki. Poznali smo kmeta — invalida, ki je imel iz prve svetovne vojne tako občutljive živce, da je za vsako bližajočo spre- secih dozori sad (žito — zrnje), ki ga spravljamo v kašče, shrambe in kleti. Veliko toplote je že seme porabilo, pre-dno je vzkalilo, ozelenelo, in rastlina pognala cvet in še več, da je žito in sadje dozorelo. Tega božjega daru je zvrhana mera za vse enaka, saj so ga dobri in hudobni vsi enako potrebni! Sončna svetloba in toplota ter v vodi raztopljena hrana pripomore k zadostnemu , 1955 želi vsem amike in srecn« •- tei;et gsisgs G. UHSCHMjllE treje izprazni, če močno gori. Tudi tu gre petrolej po«stenju navzgor kakor vlaga po kapilarah iz spodnjih plasti zemlje na površje. V tem letu smo vedno imeli dovolj dežja, zato ni bilo treba toliko paziti in s skrbnim okopavanjem regulirati nepotrebno izhlapevanje vlage iz spodnjih plasti zemlje. V vročih poletnih mesecih m v slučaju suše kakor tudi tam, kjer v jeseni ni bila zemlja globoko preorana — sprahamo, da bi se čez zimo založila s potrebno vlago, poskrbimo, da v lepo zrahljano zemljo sproti ujamemo vsako kapljo dežja in jo v njej zadržimo. Zelo veliko vlage izhlapi močno zapleve-Ijena zemlja, ker plevel navadno bolj hitro raste kot kulturne rastline in je globoko zakoreninjen. S plitvim okopavanjem sproti uničimo plevel in zemljo ..odpremo” tet s tem prihranimo potrebno vlago za kulturne rastline. membo vremena prej vedel, kot je bilo objavljeno po radiu. Ta zračen pritisk mu je jtem utripu zvezd, ki so prav na gosto pose- povzročil svojevrstne bolečine v glavi. Zato Id F! P T\r\ n o 1 11 . 1. L 1 ? * _ • « i O i rvi I c /3 ri i it 1 i r*-«<-1 »-> i < lane po nebu, more pričakovati bližajočo spiemembo vremena. Spremembe meseca lli iune imajo vedno močan vpliv na spre-; toembo vremena. , Napovedovalci vremena, katerih znanost 16 močno napredovala, še vedno ne morejo ^čno povedati, zakaj so te ali one spre-; toembe vremena. Točno pa že vedo, da je h naše kraje odločilen zračni tlak na At-■intskem oceanu in da od tega morja med Evropo in Ameriko prinese k nam jugo-jhpadni veter potrebno ali pa tudi nepotrebno deževje. i Napovedovalci vremena imajo aparate [0 barometre ali tlakomere, s katerimi ta-•toj spoznajo spremembo zračnega tlaka, je imel seno in žito vedno v lepem vremenu pod streho. Sosedi so se mu nekaj let posmehovali, a kmalu so spoznali vrednost njegove »vremenske napovedi” in še sami delo na polju uravnali po njegovem. KAKO SE ZRAK SEGREJE? Sončni žarki gredo skozi zrak in ga skoraj nič ne segrejejo. Zrak se segreje od tople zemlje, ki tople sončne žarke pritegne in »vpija” Bolj je zemlja temne barve in obdelana, več sončne toplote more sprejeti. — Ko se spodnje plasti zraka od zemlje segrejejo, se nekoliko dvignejo, ker postanejo lahke, a na njih mesto takoj pritisne hladen zrak, ki je nekoliko težji. Opoldne, ko apuinaju spicincmuo zračnega uaisa, — j>- B pritiska na površino zemlje. Ta zrak, ki je s°nce najbolj navpično nad gotovim pre Je krog in krog naše zemlje, je sestavljen iz clelom zemlje, je tam najbolj vroče. Zju- • ’• ................ traj in zvečer sončni žarki padajo na zem- ljo bolj od strani, in nimajo toliko toplotne moči. — V poletni vročini se zemlja v enem dnevu segreje do enega metra v globino. — Nekaj toplote se porabi za izhlapčvanje vlage iz zemlje in nekaj se je odbije nazaj v zrak. Sončne toplotne žarke najbolj odbija bela površina snega, ki se na soncu tako blišči, da jo težko gledamo. Nevidne mešanice plinov. Največ je dušika 'b sicer skoraj štiri petine, eno petino pa •sika. Dušik je glavna hrana za rast rast-be. Ob deževju in zlasti ob nevihtah ga Mde nekaj iz zraka v zemljo. Kisik pa je j? dihanje neobhodno potreben človeku, |lvalim in rastlinam. — V zraku je tudi ve-i^o ogljikovega dvokisa, ki ga izdihamo, a škodljivi plin pa zelene rastline porabijo in s pomočjo sončne toplote, svetlobe 1,1 v vodi raztopljene hrane, ki pride iz ko-jenin v zeleni list, tvorijo rastlinski slad-'°r in škrob. V zraku so tudi vodni hlapi, ki se ob rfemembi vremena ohladijo in nam iz teh POMEN TOPLOTE Toplota je za razvoj in življenje rastlin neprecenljive vrednosti. Vigredi nam toplo sonce prebudi iz spanja vso naravo, ki lepo ozeleni, cvete in v vročih poletnih me- pridelku. To raztopljeno hrano vsrkajo rastline z najbolj tankimi koreninicami in jo pošiljajo po steblu ali deblu v list, cvet in sad. Preobilno vodo rastlina izhlapeva. To izhlapevanje pa zopet pospeši nov dotok vlage iz korenin in z njo vred za rast potrebnih hranilnih snovi — hrane. Bolj je vroče in.soparno ter vetrovno, bolj močno je izhlapevanje vlage. Če je setev gosta, zemlja zaskornjena, izhlapijo rastline neprimerno več vlage kot ob redki setvi in prerahljani zemlji. Če pa v zemlji primanjkuje vode, listi zve-nejo, — se skrčijo in tako zmanjšajo listno površino, skozi katero izhlapeva voda. Zato je pri obdelovanju zemlje vedno in povsod prva skrb, da se zadrži in ohrani vlaga v zemlji. Ker vemo, da prerahijana-prekopana in preorana zemlja vodo dobro pije in jo kakor goba drži, zato gledamo, da v jeseni zemljo globoko »sprahamo” in čez zimo pustimo v velikih kepah in brazdah, ki se do pomladi razzebejo in zdro-bijo. Vigredi pa takoj, ko se po vrhu zemlja osuši, pobranamo, a na vrtu z lesenimi grabljami gladko poravnamo površino zemlje in tako obvarujemo zimsko vlago v zemlji. Ko se zemlja zaskorji, jo je treba zopet plitvo prerahljati, da se z okopavanjem ali brananjem premaknejo — razderejo tiste tanke vodne cevčice, po katerih se iz spodnjih plasti zemlje dviga na površje potrebna vlaga. Te cevčice (kapilare) v zbiti — zaskorjeni zemlji neprestano spravljajo vodo na površje, kjer izhlapeva in se zemlja do velike globine izsuši. Bolj pripekajo sončni žarki ali piha veter, bolj hitro se voda dviga na površje zemlje. Isti pojav je, ko prižgemo petrolejko, vidimo, da se hi- Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem Fa. WILHELMER CELOVEC - KLAGENFURT Fleischmarkt 3 ^ SillŽbO dobiti ali nuditi ^ Stanovanje najeti ali dati v najem ^ hi$0 kupiti ali prodati ^ aVtO kupiti ali prodati ^ mOtOmO kolo kupiti ali prodati ^ zakonskega druga poiskati ali če želite nekaj, česar ne morete dobiti v krogu Vaših znancev, dajte oglas v Naš tednik-Kronika To Je NAJCENEJŠA In NAJUSPEŠNEJŠA POT do izpolnitve VaSih želja Deželna zveza kmetijskih zadrug r. z o. z. CELOVEC KLAGENFURT — KARDINALSPLATZ 5 IN PRIKLJUČENE ZADRUGE ZAHVALJUJEMO SE TUDI ZA VSE ZAUPANJE Z ZATRDILOM, DA BOMO TUDI V PRIHODNJEM LETU RAVNALI PO NAŠEM NAČELU: ČIMBOLJ ZADOVOLJITI VSE SVOJE ODJEMALCE IN POSLOVNE PRIJATELJE. želi fu% ejiejii lein us pel/iegji ut zkujuicgn truda funkcij onarjem članom in podružnikom zadrugtrsloa oeSele h e z ihte praznike La bia q osJanljen & no o e Uta ZA DOBRO VOLJO Med potniki v vlaku je bil tudi star duhovnik, ki je bral sveto pismo. Poleg njega je sedel mladenič, ki sc je hotel malo ponorčevali iz duhovnika. Vprašal ga je: „Ali verjamete vse, kar piše v tej knjigi?” „Seveda,” je odgovoril duhovnik. „Tudi tisto, da je bil prerok Jona tri dni v žrelu ribe?” „Tudi!" „Toda kako je mogel živeti tam notri dolge tri dni?' „Ne vem. Ko bom v nebesih, ga bom vprašal.” „In če je prerok Jona šel v pekel in ne v nebesa?” „Potcm ga boste pa vi vprašali.” Kozlarjevi so povabili na večerjo Srakarja. Zunaj lije kakor iz škafa. „Veš kaj,” pravi Kozlar, „pri tem vremenu se lahko do smrti prehladiš. Kar pri nas boš prenočil.” Srakar prav rad sprejme povabilo. Nenadoma pa ga nikjer ni več videti. Zaman ga iščejo po vsej hiši. Šele čez eno uro se pojavi ves moker in premražen. „Kje pa si bil, za božjo voljo?” zakliče Kozlar. „Doma sem bil. Po nočno srajco in zobno krtačko sem šel.” • Modemi tatovi. — Dva uzmoviča sta po posrečenem vlomu hitela s plenom v svoje skrivališče. Pa predlaga prvi: „Kar preštej-va, kaj sva nagrabila!” — „Pusti,” pravi drugi, „je že poz.no in trudna sva tudi, jutri zjutraj bova itak v časopisih brala.” • Duhoviti fante! — Na neki hiši je visela tablica z napisom: „Odda se v najem stanovanje stranki brez otrok.” Nekega dne se pojavi šolarček in takole pojasni svojo željo: „Devet let sem star, nimam otrok in bi rad najel stanovanje, v katerem bi stanoval skupno s svojimi starši.” slovenske oddaje v radiu Od 25. decembra do 9. januarja 1955: Sobota, 25. dec. (BOŽIC): 07.00—08.00 Vesele praznike želimo. — Nedelja, 26. dec. 7.20—7.25 Duhovni nagovor. — 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 27. decembra: 13.55 Poročila, objave. 14.05 A. Foerster: Gorenjski slavček. Odlomki iz slov. komične oprere. Izvajajo: člani ljubljanske opere. 18.45 Razvojne črte slov. proze: J. Jurčič (II) — Torek, 28. decembra: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Zdravniški vedež. 14.15 Kulturne vesti. Sreda, 29. decembra: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Kdo igral je, kdo je pel... Izbor ansambelskih posnetkov iz leta 1954. 18.45 Kdo igral je, kdo je pel... (nadaljevanje). — Četrtek, 30. decembra: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Lepe melodije — lepi glasovi. Pregled oddaj solistov in komorne glasbe v preteklem letu. — Petek, 31. decembra: 13.55 Niko Kuret: Kisle gobe. Zvočna igra. Ponovitev z dne 27. novembra 1954. 18.45 Staremu letu v slovo. Sobota, 1. januarja: 07.45 Dobre volje v novo leto. Nedelja, 2. januarja: 07.20 Duhovni nagovor. 07,25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 3.januarja: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Za našo vas. 18.45 Biseri slov. književnosti: Dr. France Prešeren: Sonetni venec. Bere: Ciril Debevec. — Torek, 4. januarja: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Zdravniški vedež. 14.15 Kulturne vesti. — Sreda, 5. januarja: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Razvojne črte slov. proze: IX. nadaljevanje. 18.45 Za ženo in družino. — Četrtek, 6. jan. 07.00 Duhovni nagovor. 07.10 Stanko Premrl: Božične skrivnosti. — Petek, 7. januarja: 13.55 Poročila, objave. 14.05 Za naše male poslušalce. 18.45 K’k je bou, pa k’k je še kej... (V). — Sobota, 8. januarja: 09.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 09.30 športni obzornik. 18.30 Komorna glasba: Risto Savin: Trio v g-molu. Izvajajo: N. Jev-djenijevič-Bradl-violina, Oton Bajde — čelo, Marijan Lipovšek — klavir. — Nedelja, 9. januarja: 07.20 Duhovni nagovor. 07.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. ------------x. Blagoslovljen Božič g želijo vsem svojim odjemalcem srečno novo in znancem sledeče tvrdke leto S Vsakemu naročniku / sLtdhdca'' pomagamo Pri vseh svojih nakupih se obračajte za nasvet na oglasni oddelek našega lista. Pri večjih nakupih vam preskr bitno popuste Preskrbimo vam nadalje točno dobavo Preskrbimo vam tudi blago dobre kakovosti. Ne zamudite torej ugodne prilike in naročajte po naših nasvetih boljše in cenejše Vedno smo vam z nasveti na razpolago, zato se obračajte na nas (zadostuje dopisnica). OGLASNI ODDELEK »Našega tednika" v Celovcu, Viktringer Ring št. 26 Telefon 43-58 Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto Mcttlmif Celovec — Klagenfurt Neuer Platz VAŠI NAKUPI SAMO PRI NAS! ■p Celovec — Klagenfurt, Lidmannskygasse in lO.-Oktoberstrasse 14 na voglu Vesel Božič in prosit-novo leto 1955 EDITH WOUK Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Vinzenz Osel umetno brušenje, frizerski predmeti CELOVEC, Viktringer Strasse 10 Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in prav srečno novo leto 1955 ‘"inMfetutk A. Klemenjak Celovec — Klagenfurt, Obstplatz 3 AU že imate DRUŽINSKO PRATIKO za teta 7955? Vesele božične praznike in srečno novo leto 1955 želi vsem naročnikom in prijateljem Fa. Thomas Wurzer splošno strugarstvo Celovec — Klagenfurt, Lindenheingasse 8 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem veletrgovina z vinom Sima 'X>ukext BELJAK - VILLACH Ringmauergasse 11 Vsem cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto Niemiez & Riepl kmetijski stroji in popravljalnica delo solidno in poceni VELIKOVEC - VOLKERMARKT }asef f etdnt velemizarstvo in modelno mizarstvo BELJAK - VILLACH Kumpfallee 3, tel. 40-45 želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem vesele praznike in veliko sreče v novem letu. objave^ CERJŠ.VENI PRISPEVKI »Javen poziv" Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za 4. četrtletje 1954 (zaključeno L decembra 1954) še niso plačali, pozivamo, da v opominjevalnem roku treh tednov, ki se začne 1. ja’ nuarja 1955, brez nadaljnjega poziva plačajo svoj prispevek do 21. januarja 1955 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in tla pokažejo obenem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz. Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki se mora plačati in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno varstvo in imajo pravico-da zaračunajo 2% zaostalega cerkvenega prispevka kot pobiralno pristojbino. Za četrtletna plačila naj se posebno upoštevajo sledeči roki, in sicer: 1. marec, L junij, L septembeh L december. Finančna zbornica krške škofije vošči katoličanon’’, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, veselo n°' vo leto in obilo božjega blagoslova. Finančna zbornica krške škofija Vesele božične praznike in srečno novo leto želi tvrdka R. KOFFENIG Stempelerzeugung Celovec — Klagenfurt, Rainerhof Vesel Božič in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem TRGOVINA JfoMMft preproge, pregrinjala, blago za pohištvo BELJAK - VILLACH Postgasse 3