julij-avgust 2015, št. 7-8, let. XXI Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 7-8 / letnik XXI / 2015 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Ferk Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc. Izbrano temo je pripravila: Dr. Valerija Korošec (Zadovoljstvo z življenjem). Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje ........................................................................................................................................................... 7 Gospodarska gibanja v Sloveniji ........................................................................................................................................................8 Trg dela ....................................................................................................................................................................................................... 13 Cene ............................................................................................................................................................................................................. 14 Plačilna bilanca ....................................................................................................................................................................................... 16 Finančni trgi.............................................................................................................................................................................................. 17 Javne finance ........................................................................................................................................................................................... 19 Okvirji Okvir 1: Bruto domači proizvod – 2. četrtletje 2015................................................................................................... 9 Okvir 2: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa – 1. četrtletje 2015 .......................................... 12 Izbrane teme Zadovoljstvo z življenjem............................................................................................................................................... 25 Statistična priloga .........................................................................................................................................27 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. septembra 2015. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska rast v evrskem območju je bila v prvi polovici leta skladna s pričakovanji. V drugem četrtletju se je BDP povečal za 0,3 % (desez.), medletno pa je bil večji za 1,2 %. Večina kazalnikov razpoloženja za evrsko območje v drugi polovici leta nakazuje nadaljevanje okrevanja: kazalnik gospodarske klime (ESI) je dosegel najvišjo vrednost po letu 2011, pozitivna gibanja še naprej kaže tudi kazalnik PMI. Negotovost glede gibanj v drugi polovici leta pa nakazuje nižja vrednost Ifo kazalnika gospodarske klime. Nanjo je nakazala tudi ECB, ki je v začetku septembra nekoliko znižala napoved gospodarske rasti v evrskem območju (2015: za 0,1 o. t. na 1,4 %; 2016: za 0,2 o. t. na 1,7 %). V Sloveniji so se v drugem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska gibanja, k rasti pa je poleg izvoza tokrat pomembno prispevala tudi zasebna potrošnja. Bruto domači proizvod se je povečal za 0,7 % (desez.), medletno pa je bil večji za 2,6 %. Izvoz kljub nadaljnji upočasnitvi medletne rasti ostaja ključni dejavnik okrevanja, s tem pa se je nadaljevala tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. Potrošnja gospodinjstev se je letos občutneje okrepila ob izboljšanju razmer na trgu dela in razmeroma visoki vrednosti kazalnika razpoloženja potrošnikov. Nadalje so se povečali nakupi trajnih, po daljšem obdobju pa tudi ostalih dobrin. Nasprotno pa se gradbene investicije po visoki rasti od sredine leta 2013 že tri četrtletja zmanjšujejo. Raven realnega BDP je v prvi polovici letošnjega leta dosegla 95 odstotkov povprečne ravni leta 2008 (najnižja raven leta 2013: 90,6 %). Število delovno aktivnih se je povečalo tudi v drugem četrtletju, zmanjševanje števila registriranih brezposelnih pa se je avgusta nadaljevalo. V prvi polovici leta je bilo več delovno aktivnih v večini dejavnosti zasebnega sektorja, kjer so bili medletno višji tudi kazalniki gospodarske aktivnosti. Kljub temu se število registriranih brezposelnih zaradi manjšega odliva v zaposlitev zmanjšuje nekoliko počasneje kot v začetku leta. Konec avgusta je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 107.935 oseb oz. 6,0 % manj kot avgusta lani. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v drugem četrtletju nadalje zvišala (za 0,3 %, desez.), njena medletna rast pa je bila v prvi polovici leta (0,5 %) za polovico nižja kot v enakem obdobju lani. Razlog je skromna rast plač v zasebnem sektorju, ki je ob povečanem številu zaposlenih z relativno nizkimi plačami predvsem posledica spremenjene strukture zaposlenih. Cene življenjskih potrebščin so bile tudi avgusta medletno nižje. Nadaljevanje medletne deflacije (-0,3 %) je bilo ponovno posledica nižjih cen tekočih goriv zaradi medletnega padca evrskih cen nafte na svetovnih trgih. Na deflacijska gibanja že dalj časa vplivajo tudi nižje cene ostalega blaga, predvsem trajnega. Medletno višje ostajajo cene hrane zaradi višjih cen nepredelane hrane. Rast cen storitev se je v zadnjih mesecih precej upočasnila. Osnovna inflacija ostaja nižja kot v evrskem območju, k čemur prispevata tako nižja rast cen storitev kot neenergetskega blaga. Razdolževanje domačih nebančnih sektorjev pri bankah v Sloveniji se nadaljuje. Podjetja so se v sedmih mesecih letos razdolžila manj, NFI pa bolj kot v enakem obdobju lani. Obseg kreditov gospodinjstvom, kjer narašča novo kreditiranje v obliki stanovanjskih kreditov, in državi pa se je letos povečal. Prirast vlog gospodinjstev se glede na primerljivo obdobje lani upočasnjuje zaradi nizkih obrestnih mer. Nizka kreditna aktivnost slovenskih bank še pospešuje upadanje neto obrestnih prihodkov bančnega sistema, s tem pa zavira tudi zniževanje deleža nedonosnih terjatev. Ta se je v zadnjih mesecih ustalil na okrog 11,5 %, za njegovo nadaljnje zmanjševanje pa bo potrebna višja kreditna aktivnost in povečanje deleža novih kakovostnih terjatev. Javnofinančni primanjkljaj (664 mio EUR) je bil v prvem polletju nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani. To je posledica višjih davčnih prihodkov in socialnih prispevkov, povezanih z izboljšanjem stanja na trgu dela, boljšim poslovanjem gospodarskih družb v lanskem letu, krepitvijo zasebne potrošnje in vladnimi ukrepi. Glavna vira rasti sta tudi letos davek od dohodkov pravnih oseb in davek na dodano vrednost. Odhodki so se povečali manj kot prihodki, višji so bili tekoči odhodki in investicijski izdatki. tekoča gospodarska gibanja Mednarodno okolje Gospodarska rast v evrskem območju je bila v prvi polovici leta skladna s pričakovanji. V drugem četrtletju se je rast sicer nekoliko upočasnila; BDP se je povečal za 0,3 % (desez.), medletno pa je bil večji za 1,2 %. V Nemčiji, ki je naša največja trgovinska partnerica, sta k rasti pomembno prispevala tuje povpraševanje in rast zasebne potrošnje, investicije, še zlasti v gradbeništvu, pa so se ponovno zmanjšale. V Franciji je negativno presenetila nizka rast potrošnje gospodinjstev, ki je bila v zadnjih četrtletjih gonilna sila okrevanja. Višja kot v državah EMU1 je bila rast v nekaterih članicah EU, ki niso članice evrskega območja (Češka, Madžarska, Poljska, Združeno kraljestvo). Okrevanje se nadaljuje tudi v ZDA, v Rusiji pa je bilo zabeleženo največje znižanje obsega BDP po letu 2009. Slika 1: Gospodarska rast v izbranih pomembnih trgovinskih partnericah Q3 14 Q4 14 Q1 15 Q2 15 Q2 15 napoved EK 0,8 0,7 0,6 V drugem četrtletju so se posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva v evrskem območju izboljšali; kljub povečanju povpraševanja po posojilih se je neto tok kreditov zmanjšal. Rezultati ankete ECB o bančnih posojilih2 kažejo, da so se posojilni pogoji za podjetja v drugem četrtletju ponovno izboljšali, a je bilo izboljšanje manjše kot v preteklih četrtletjih. Izboljšanje razmer na finančnih trgih se je odrazilo predvsem v znižanju obrestnih marž na netvegana posojila. Glavna dejavnika izboljšanja sta bila večja konkurenca med bankami in njihova večja likvidnost, kar je med drugim tudi posledica nestandardnih ukrepov ECB. Še naprej se povečuje tudi povpraševanje podjetij po posojilih, kljub izboljšanju posojilnih pogojev pa je bil neto tok kreditov podjetjem v evrskem območju negativen. Povečal pa se je delež zavrnitev prošenj za posojila, kar je po mnenju ECB v veliki meri posledica nepripravljenosti bank na sprejemanje novih in večjih tveganj. Banke tudi poročajo, da so se posojilni pogoji za gospodinjstva izboljšali za vse vrste posojil, povpraševanje gospodinjstev po posojilih pa se je precej povečalo. Po podatkih ECB se je v drugem četrtletju neto tok kreditov gospodinjstvom nekoliko povečal. Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju 0,5 Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) 0,4 Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) 0,3 Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) Četrtletna desezonirana rast, v % 40 30 20 10 Razlika med št. bank, ki so izboljšale in poslabšale posojilne 0,2 0,1 0,0 -0,1 -0,2 -0,3 pogoje, v % -10 -20 -30 0 EMU Nemčija Francija Italija Avstrija Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2015). Večina kazalnikov razpoloženja za evrsko območje v drugi polovici leta nakazuje nadaljevanje okrevanja. Kazalnik gospodarske klime v evrskem območju (ESI) se je v zadnjih -40 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 dveh mesecih nekoliko zvišal in dosegel najvišjo vrednost Vir: ECB. Opomba: Pozitivna vrednost pomeni izboljšanje. po letu 2011. Pozitivna gibanja še naprej kaže sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI), kjer sta bila višja kazalnika za Razmere na mednarodnih trgih državnih obveznic ostajajo predelovalne in storitvene dejavnosti. Možno negotovost relativno stabilne. Donosnosti 10-letnih državnih obveznic glede prihodnjih gibanj pa nakazuje znižanje vrednosti večine držav evrskega območja so se po junijskem Ifo kazalnika gospodarske klime v evrskem območju, ki zvišanju v zadnjih dveh mesecih znižale. Donosnost do se je znižal predvsem zaradi poslabšanih pričakovanj dospetja slovenske evrske obveznice se je avgusta v glede okrevanja v naslednji polovici leta. ECB je v začetku primerjavi z julijem še nekoliko znižala, v povprečju pa se septembra nekoliko znižal napovedi gospodarske rasti je gibala okoli 2 %. v evrskem območju (2015: za 0,1 o. t. na 1,4 %; 2016: za 0,2 o. t. na 1,7 %), napovedi Consensus pa se v zadnjih mesecih niso bistveno spreminjale. 1 Z izjemo Španije. 2 V raziskavi je sodelovalo 137 bank v evrskem območju. Slove nija ŠpaniPortugalska ja Irska Italija AvstriNemčija ja 8 Slika 3: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic v nekaterih največjih svetovnih porabnicah nafte (npr. Kitajska). Zaradi večje vrednosti evra glede na ameriški 18 Donosnost 10-letne državne obveznice, v % 12 10 8 6 4 2 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15jul.15 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15jul.15 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 povprečje sprememba, v %* 2014 VII 15 VIII 15 VIII 15/ VII 15 VIII 15/ VIII 14 I-VIII 15/ I-VII 14 Brent USD, na sod 98,93 56,56 46,58 -17,6 -54,2 -47,8 Brent EUR, na sod 74,58 51,72 42,97 -16,9 -44,6 -34,6 EUR/USD 1,329 1,100 1,114 1,3 -16,3 -18,3 3-mesečni EURIBOR, v % 0,209 -0,019 -0,028 -0,9 -26,9 -26,3 Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja dolarskih cen neenergetskih surovin, predvsem kovin. 0 Cena v USD (leva os) Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) letih. Po podatkih IMF se je julija nadaljevalo zniževanje Vir: EIA, ECB Euribor, preračuni UMAR. Opomba: * pri Euribor sprememba v b. t. ki je avgusta dosegla najnižjo vrednost v zadnjih šestih dolar se je močno znižala tudi cena nafte, izražena v EUR, Vir: Bloomberg. ECB je tudi julija obrestne mere ohranila nespremenjene; izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev poteka nemoteno. Po navedbah ECB se ukrepi denarne politike3, ki ostajajo usmerjeni v zagotavljanje cenovne stabilnosti, izvajajo v skladu s pričakovanji. Denarna politika ostaja spodbujevalno naravnana. Cene nafte brent so se v zadnjih dveh mesecih močno znižale in v povprečju avgusta dosegle vrednosti okoli 48 USD za sod. IEA ugotavlja, da je občutno znižanje cen v zadnjih mesecih predvsem posledica presežne ponudbe na trgu nafte in negotovih obetov za gospodarsko rast Slika 4: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR Cena v EUR (leva os) Gospodarska gibanja v Sloveniji Realni izvoz blaga se je po prekinitvi rasti v prvem četrtletju v drugem znova povečal, uvoz pa se je tokrat nekoliko zmanjšal (desez.).4 Realni izvoz blaga se je povečal za 0,7 %, tokrat predvsem zaradi povečanja izvoza izven EU. V prvi polovici leta je bil medletno večji za 6,3 % (v enakem obdobju lani 4,7 %), kar je bila v veliki meri posledica večjega izvoza proizvodnje motornih vozil zlasti zaradi lanskega začetka izdelave dveh novih modelov avtomobilov. Vidneje k rasti prispeva tudi kovinska industrija.5 Realni uvoz blaga, ki med četrtletji nekoliko bolj niha, pa se je v drugem četrtletju zmanjšal za 0,5 %. Zaradi rasti sredi lanskega leta in v začetku letošnjega pa je bil v prvi polovici letos medletno večji za 5,8 % (v enakem obdobju lani 2,0 %). K temu je Slika 5: Blagovna menjava – realno Vir: SURS. Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. 3 Od začetka izvajanja odkupa pa do konca julija je ECB od držav 4 Po statistiki nacionalnih računov. evrskega območja odkupila za okoli 249 mrd EUR državnih 5 Ocena na podlagi podrobnih podatkov po zunanjetrgovinski obveznic. statistiki, ki so razpoložljivi za prvih pet mesecev letos. Okvir 1: Bruto domači proizvod – 2. četrtletje 2015 V drugem četrtletju so se nadaljevala ugodna gospodarska gibanja, k rasti pa je poleg izvoza pomembno prispevala tudi zasebna potrošnja. Bruto domači proizvod se je povečal za 0,7 % (desez.), medletno pa je bil večji za 2,6 %. Izvoz kljub nadaljnji upočasnitvi medletne rasti (5,5 %) ostaja ključni dejavnik okrevanja, v povezavi s tem pa se je nadaljevala tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. Zasebna potrošnja, ki je lani začela okrevati po dvoletnem znatnem upadu, se letos občutneje krepi. To so nakazovali že kazalniki trošenja gospodinjstev, zlasti izboljšanje razmer na trgu dela, kjer je bilo medletno povečanje števila zaposlenih (1,6 %) najvišje po letu 2008, in izboljšanje kazalnika razpoloženja potrošnikov, ki je blizu najvišje ravni doslej. Medletno 1,7-odstotno povečanje trošenja gospodinjstev je bilo posledica nadaljnjega povečanja nakupov trajnih dobrin, vendar po daljšem obdobju tudi vidnejše rasti potrošnje ostalih dobrin, ki predstavljajo večino zasebne potrošnje. V povezavi z ugodnim gibanjem zasebne potrošnje in domače proizvodne aktivnosti se je v drugem četrtletju nadaljevala medletna rast dodane vrednosti v trgovini, prometu in drugih storitvenih dejavnostih. Skupaj z dobro turistično sezono je večje trošenje gospodinjstev ugodno prispevalo tudi k rasti dodane vrednosti v gostinstvu. Po visoki rasti od sredine leta 2013 pa gradbene investicije že tri četrtletja ne beležijo rasti, kar se odraža tudi v vnovičnem medletnem padcu dodane vrednosti v gradbeništvu. Zasebne investicije se po naši oceni sicer postopoma krepijo, vendar njihova rast ostaja šibka. Slika 6: Raven BDP v Sloveniji in v najpomembnejših Slika 7: Izdatkovna struktura spremembe BDP v Sloveniji trgovinskih partnericah Zasebna potrošnja Državna potrošnja Slovenija Nemčija Francija Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred. Italija Avstrija Hrvaška Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor. 15 6 106 104 10 4 5 2 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Prispevki k medletni rasti, v o.t. -10 -4 90 88 -15 -6 102 100 98 Desezoniran indeks 2008=100 Realna rast BDP, v % 0 0 96 94 -5 -2 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Vir: SURS. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. prispeval predvsem večji uvoz blaga za proizvodnjo in Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji transportnih naprav. v % 2014 VI 15/ V 15 VI 15/ VI 14 I-VI 15/ I-VI 14 Izvoz blaga, realno1 6,6 1,03 9,8 4,8 Uvoz blaga, realno1 3,6 5,23 6,6 4,3 Izvoz storitev, nominalno2 4,1 2,03 6,8 5,8 Uvoz storitev, nominalno2 7,4 -0,13 6,3 0,8 Industrijska proizvodnja, realno 2,2 -0,63 3,14 4,54 v predelovalnih dejavnostih 4,3 -0,33 4,14 5,64 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno 19,5 -1,73 -12,1 -5,8 Trgovina na drobno – realni prihodek 0,0 -0,83 1,8 1,1 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 2,7 0,83 4,5 3,3 V drugem četrtletju se je nadaljevala rast izvoza storitev, povečal se je tudi uvoz (desez.).6 Realni izvoz storitev se je povečal za 0,9 %, v prvi polovici leta pa je bil medletno večji za 3,9 %. K rasti letos največ prispeva večji izvoz potovanj in tudi transportnih storitev. Uvoz storitev se je povečal za 0,6 %, v prvi polovici leta pa je bil za 0,2 % medletno manjši predvsem zaradi visoke osnove z začetka lanskega leta. Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2plačilnobilančna statistika, 3desezonirani podatki, 4delovnim dnem prilagojeni podatki. 6 Po statistiki nacionalnih računov. Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) Skupaj Promet in skladiščenje (H) Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I) 115 110 Okvir 2: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa – 1. četrtletje 2015 Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se ohranja na razmeroma visoki ravni. Obseg cestnega blagovnega prometa se je v prvem četrtletju 2015 sicer zmanjšal za 1,3 % (desez.), a je bil zaradi velike rasti v prejšnjih treh četrtletjih medletno kar za 17,8 % višji. 105 Prevozi v notranjem prometu so se okrepili za 23,4 %, rast obsega mednarodnih prevozov (ki zajemajo glavnino 100 cestnega prometa) pa je bila 17,1 %-odstotna. Med njimi so se medletno najbolj (za 23,3 %) povečali prevozi po tujini, del mednarodnih prevozov, ko je blago pripeljano 95 90 ali odpeljano iz države, pa precej manj. V zadnjih nekaj četrtletjih se je močno povečeval predvsem obseg 85 prevozov družb, medtem ko prevozi fizičnih oseb že dve leti stagnirajo1. Tudi obseg železniškega blagovnega 80 prometa se je v prvem četrtletju 2015 malenkost zmanjšal (desez.), že leto in pol pa se ohranja na relativno visoki 75 Desezoniran indeks 2008=100 ravni2. Železniški prevozniki so medletno sicer zmanjšali obseg prevozov po tujini, povečali pa so zlasti obseg tistih mednarodnih prevozov, ko je blago odpeljano iz države. Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. je bil medletno malenkost nižji (relativno visoko raven prihodka ohranjajo pravno računovodske, nizko pa arhitekturne storitve). Razpoloženje v gospodarstvu, ki letos dosega najvišje ravni od začetka krize, se je avgusta še izboljšalo. K temu sta večinoma prispevala zaupanje v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Večje kot na začetku leta je še zaupanje v storitvenih dejavnostih, v ostalih Slika 16: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa Cestni - mednarodni (leva os) Cestni - notranji (desna os) Železniški (desna os) 3.900 1.100 3.800 1.000 3.700 900 V mio tonskih km, desez. dejavnostih pa se v letošnjem letu ne izboljšuje, ampak se ohranja na razmeroma visoki ravni. Gospodarska klima Predelovalne dej. Trg. na drobno Storitvene dej. Gradbeništvo Potrošniki V mio tonskih km, desez. 3.600 800 3.500 700 3.400 600 3.300 3.200 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 V Q1 2015 so prevozi pravnih oseb predstavljali več kot dve tretjini vseh prevozov. 2 Glede na predkrizno leto je bil v Q1 2015 obseg železniških prevozov večji za 18 % (obseg cestnih prevozov za manj kot 8 %). jan. 11 jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13 jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15 jul. 15 Vir: SURS, preračuni UMAR. Nekoliko manjši je bil tudi odliv iz evidence, manjši pa je bil tudi odliv v zaposlitev, med drugim tudi zaradi manj vključitev v javna dela. Po podatkih ADS se je v drugem četrtletju število brezposelnih sicer nekoliko povečalo (3,0 %, desez.), kar je posledica večjega vstopa do sedaj neaktivnih oseb na trg dela, a je ostalo medletno manjše. Q2 2014 Q3 2014 Q4 2014 Q1 2015 Q2 2015 prej, v javnih družbah16 pa se je nadalje zvišala, predvsem zaradi visokih rasti plač v javnih finančnih družbah.17 V prvih šestih mesecih se je rast povprečne bruto plače (0,5 %) glede na enako obdobje lani prepolovila. Razlog je skromna rast plač v zasebnem sektorju (0,3 %), kar je po naši oceni v precejšnji meri posledica spremenjene strukture zaposlenih, ko se povečuje število zaposlenih z relativno nizkimi plačami. V javnih družbah je bila rast povprečne plače ob neprekinjeni rasti v zadnjem letu znova nadpovprečno visoka (1,9 %). Posledično je bila visoka tudi v javnem sektorju (1,2 %), k čemur so dodatno prispevala tudi lanska izplačila zadržanih napredovanj v sektorju država. Cene Avgustovski medletni padec cen življenjskih potrebščin (-0,3 %) je bil posledica nižjih cen energentov. Medletno nižje cene energentov (prispevek -0,8 o. t.) so bile predvsem odraz nižjih cen tekočih goriv (-0,9 o. t.) zaradi medletnega padca evrskih cen nafte na svetovnih trgih18. Padec cen energentov so nekoliko omilile medletno višje cene električne energije (0,1 o. t.), in sicer zaradi zvišanja prispevka za OVE19. Na deflacijska gibanja že dalj časa vplivajo tudi nižje cene ostalega blaga, predvsem trajnega (-0,2 o. t.). Medletno višje so ostale cene hrane (0,3 o. t.), Vir: SURS, preračuni UMAR. katerih rast še naprej izvira iz višjih cen nepredelane hrane. Rast cen storitev se je v zadnjih mesecih precej Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v drugem upočasnila, rastejo predvsem cene komunikacijskih četrtletju zvišala za nadaljnjih 0,3 % (desez.), a je njena rast v primerjavi z enakim obdobjem lani skromnejša. K zvišanju (desez.) sta tokrat prispevala oba sektorja, zasebni in javni. Rast bruto plače zasebnega sektorja se je, po prekinitvi v prvem četrtletju, znova obnovila (0,3 %), od začetka lanskega leta se krepi tudi v javnem sektorju (drugo četrtletje: 0,2 %). Pri tem je v sektorju država ob nespremenjeni plačni politiki ostala enaka kot četrtletje Slika 19: Povprečna bruto plača na zaposlenega Skupaj Zasebni sektor Javni sektor - v tem sektor država - v tem javne družbe Vir: SURS, preračuni UMAR. 16 Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd. 17 V teh so se zvišale osnovne plače in izredna izplačila. Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 18 Cene nafte brent v EUR so bile avgusta medletno nižje za 45 %. 19 Zaradi zvišanja prispevka za obnovljive vire energije je bila Vir: SURS, preračuni UMAR. končna cena električne energije avgusta višja za 3,3 %. občutljiva24. Poleg tega je evro v prvem polletju letos padal predvsem do valut partneric, ki imajo v naši menjavi zunaj evrskega območja relativno manjše deleže (ZDA, Velika Britanija, azijske države), do valut partneric z relativno večjimi deleži pa je bil stabilen (Hrvaška, Madžarska, Češka, Poljska) oz. se je okrepil (Rusija25). Posledično so bili relativno manjši tudi učinki šibkega evra na cenovno konkurenčnost Slovenije zunaj evrskega območja. SI do 37 partneric (EA in zunaj EA) SI do 19 partneric (zunaj EA) SI do 18 partneric (EA) EA do 19 partneric (zunaj EA ) 9 6 3 jan. 10jul. 10jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15 V mio EUR 600 400 Medletna rast, v % 0 -9 -200 -12 -400 -15 Plačilna bilanca Presežek na tekočem računu plačilne bilance je v drugem letošnjem četrtletju znašal 806 mio EUR. K temu je še naprej prispeval visok presežek v blagovno-storitveni menjavi s tujino. Bilanca primarnih dohodkov je izkazovala primankljaj, ki narašča, negativna je bila tudi bilanca sekundarnih dohodkov. V zadnjih dvanajstih mesecih je presežek tekočega računa plačilne bilance dosegel že okoli 7 % BDP. Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun 1000 800 200 -600 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Vir: ECB; preračuni UMAR. Vir : BS, preračuni UMAR. Slika 24: Realni efektivni tečaji, deflator HICP, članice evrskega območja in evrsko območje Do 19 partneric (zunaj EA) Do 18 partneric (EA) Presežek v menjavi s tujino se je tudi v drugem četrtletju povečal zaradi rasti blagovnega in storitvenega presežka. Poleg prevladujočih količinskih dejavnikov so k višjemu nominalnemu saldu menjave s tujino prispevali tudi boljši pogoji menjave.26 Presežek v blagovni bilanci je bil medletno višji predvsem zaradi večjega presežka v menjavi z državami nečlanicami EU, blagovni presežek z EU pa je bil medletno nižji.27 Na višji presežek v storitveni bilanci je najbolj vplivala menjava potovanj in transporta. Ob večjih nakupih nerezidentov na domačem trgu in nadaljnjem manjšem trošenju rezidentov v tujini se je močno povečal presežek v menjavi potovanj. Višji presežek v menjavi transporta je bil rezultat višjega presežka v menjavi železniškega, zračnega in cestnega transporta. Primanjkljaj primarnih dohodkov v drugem četrtletju povečujejo zlasti neto odlivi dohodkov od kapitala, Vir: ECB; preračuni UMAR. 24 Ko tečaj evra pada so učinki na izboljšanje cenovne konkurenčnosti Slovenije relativno manjši, ko se evro krepi, pa je manjše tudi poslabšanje cenovne konkurenčnosti. 25 Rusija v skupino 37-tih trgovinskih partneric sicer ni zajeta, temveč le v širšo skupino 56-tih trgovinskih partneric, ki pa kaže zelo podobno sliko. 26 Pogoji menjave se izboljšujejo deveto četrtletje in povečujejo kupno moč izvoza slovenskih podjetij, ki tudi zaradi padca uvoznih cen znižujejo stroške poslovanja in povečujejo bruto poslovni presežek. V drugem letošnjem četrtletju so se sicer medletno izboljšali le za 0,2 %, zaradi hitrejše rasti izvoznih od uvoznih cen. 27 Po plačilnobilančni statistiki. ostali primarni dohodki pa so bili neto prilivni. K višjemu primanjkljaju dohodkov od kapitala so prispevale predvsem večje izgube slovenskih neposrednih vlagateljev v tujini.28 Skupna neto plačila obresti tujini pa so bila medletno nižja. Kljub sedanjim nižjim zahtevanim donosom zaradi zadolževanja v preteklih letih neto plačila obresti državnega sektorja letos še naraščajo. Zasebni sektor zaradi razdolževanja poslovnih bank in večjih domačih naložb v tuje vrednostne papirje29 prejema več obresti, kot jih v tujino plača. BS ob terjatvah v okviru Evrosistema in finančnih naložbah izkazuje pozitiven saldo obresti. Pri ostalih primarnih dohodkih je bilo medletno več prejetih subvencij. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je bil predvsem posledica manj prejetih raznih tekočih transferov zasebnega sektorja. Finančne transakcije s tujino30 so bile v drugem četrtletju znova neto odlivne, v višini 817 mio EUR (v enakem obdobju lani 564 mio EUR). Pri tem je neto odliv države in zasebnega sektorja presegal neto priliv centralne banke. Naložbe v vrednostne papirje so bile v drugem četrtletju neto odlivne v višini 1,7 mrd EUR. Ostale finančne družbe so kupovale lastniške in dolgoročne dolžniške vrednostne papirje, kar povezujemo z razmeroma visokimi donosi na mednarodnih finančnih trgih. Državni sektor je v drugem letošnjem četrtletju odplačal del obveznosti do tujih portfeljskih vlagateljev. Neposredne naložbe so v drugem četrtletju izkazovale neto terjatve do tujine v višini 100 mio EUR. Tokovi lastniškega kapitala so bili šibki, prevladovalo pa je dolžniško financiranje podjetij. Po več četrtletjih neto odlivov so bile ostale naložbe v drugem četrtletju neto prilivne, in sicer v višini 1 mrd EUR. To je bilo večinoma posledica dviga vlog centralne banke z računov v tujini. Poleg tega so se poslovne banke nadalje razdolževale do tujine, nerezidenti pa umikali vloge iz slovenskih bank. Tabela 6: Plačilna bilanca I-VI 15, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo I-VI 14 Tekoči račun 15.706,7 14.449,5 1.257,3 1.171,5 Blago 11.944,9 11.168,9 776,0 579,8 Storitve 2.707,5 1.810,2 897,3 764,3 Primarni dohodki 667,2 810,9 -143,7 60,2 Sekundarni dohodki 387,1 659,5 -272,4 -232,8 Kapitalski račun 249,1 246,9 2,2 -38,4 Bruto pridobitve/odtujitve neproizved. nefinančnih imetij 73,5 74,7 -1,2 9,5 Kapitalski transferi 175,6 172,2 3,4 -47,9 Finančni račun -1.769,3 125,2 1.894,5 1.090,7 Neposredne naložbe 380,3 154,6 -225,6 -435,7 Naložbe v vrednostne papirje -1.604,8 745,8 2.350,6 -4.318,0 Finančni derivativi -47,4 -18,4 28,9 -11,3 Ostale naložbe -497,4 -759,4 -262,0 5.690,2 Imetja 0,0 -759,4 -759,4 3.741,2 Obveznosti -497,4 0,0 497,4 -1.949,1 Rezervna imetja 0,0 2,6 2,6 165,5 Statistična napaka 0,0 635,0 635,0 -42,4 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Finančni derivativi Ostale naložbe Position). Neto finančni tok 4.000 3.000 Finančni trgi 2.000 Razdolževanje domačih nebančnih sektorjev pri bankah v V mio EUR 1.000 0 -1.000 -2.000 -3.000 -4.000 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Sloveniji se letos nadaljuje. V prvih sedmih mesecih31 je bil obseg kreditov nižji za okoli 570 mio EUR (tj. skoraj polovica manj kot v enakem obdobju lani). NFI so se v sedmih mesecih letos razdolžila bolj kot v enakem obdobju lani. Obseg kreditov gospodinjstvom, kjer najhitreje narašča novo kreditiranje v obliki stanovanjskih kreditov, in državi pa se je letos povečal. Nizka kreditna aktivnost slovenskih bank še pospešuje zniževanje neto obrestnih prihodkov bančnega sistema in vpliva na zaustavitev zniževana deleža nedonosnih terjatev. Prirasti vlog gospodinjstev se glede na primerljivo obdobje lani upočasnjuje. Vir : BS, preračuni UMAR. 28 Na tekočem računu plačilne bilance se pokrivanje izgub beleži kot negativni reinvestirani dobički podjetij od neposrednih naložb v tujini. 29 Zaradi višjih donosov na mednarodnih finančnih trgih so se povečale naložbe investicijskih in pokojninskih skladov ter zavarovalnih družb. 30 Finančni račun brez rezervnih imetij. Povečevanje obsega stanovanjskih kreditov gospodinjstvom je še pretežno pod vplivom januarske apreciacije švicarskega franka, obseg drugih kreditov pa se znižuje manj kot lani. Obseg kreditov se letos povečuje, a se je celotni prirast v zadnjih dveh mesecih zmanjšal (v sedmih 31 Pri gibanjih v prvih sedmih mesecih letos je prikazana sprememba obsega na dan 31. 7. 2015 glede na dan 31. 12. 2014. Vir: BS, preračuni UMAR. mesecih je bil višji le še za okoli 60 mio EUR). Povečal se je obseg stanovanjskih kreditov (za 125 mio EUR), kar je sicer v veliki meri posledica januarske apreciacije franka32. Obseg potrošniških in kreditov za ostale namene pa se je znižal, vendar za manj kot v preteklem letu. Razdolževanje podjetij doma in v tujini se upočasnjuje, povečuje pa se razdolževanje NFI. V sedmih mesecih letos se je obseg kreditov podjetij in NFI pri domačih bankah zmanjšal za približno 700 mio EUR, kar je za okoli 20 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Velik del znižanja je posledica manjšega znižanja obsega kreditov podjetij, ki je bilo s približno 520 mio EUR medletno za skoraj polovico nižje. Podjetja so v prvi polovici leta neto črpala tuje kredite, NFI pa so se razdolževala. Razdolževanje NFI v tujini je znašalo več kot 215 mio EUR, zadolževanje podjetij pa je preseglo 50 mio EUR. Finančno stabilnejša podjetja tako izkoriščajo možnost ugodnejšega financiranja v tujini, saj so domače obrestne mere kljub nekoliko hitrejšemu zniževanju v zadnjem obdobju še vedno nad povprečjem v EMU. Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami33 je bila junija okrog 120 b. t. Banke se še naprej razdolžujejo v tujini. Neto odplačila so v prvi polovici leta znašala 1,3 mrd EUR, kar je za dve tretjini več kot v primerljivem obdobju lani. To je posledica odplačila zapadle obveznice in neto višjih odplačil vlog. Obveznosti slovenskega bančnega sistema do tujih bank so se tako julija znižale že na 3,4 mrd EUR34 in predstavljajo le še 8,1 % bilančne vsote bančnega sistema. 32 Ocenjujemo, da se je zaradi tega obseg deviznih kreditov povečal za več kot 110 mio EUR. 33 Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR s spremenljivo in z do enega leta fiksno začetno obrestno mero. Prirast vlog gospodinjstev in države se letos upočasnjuje. Obseg vlog gospodinjstev se je v sedmih mesecih povečal za približno 300 mio EUR. Še naprej se hitro povečujejo vloge čez noč (v sedmih mesecih za 1,1 mrd EUR) in predstavljajo že več kot polovico vseh vlog gospodinjstev, kar povezujemo z nizkimi obrestnimi merami za vezane vloge. Obseg vlog države se je v sedmih mesecih letos povečal za okrog 360 mio EUR in se giblje na ravni okrog 2,2 mrd EUR. Kakovost bančne aktive se letos izboljšuje, oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev pa se upočasnjuje. Obseg zamud nad 90 dni je konec junija znašal 4,1 mrd EUR in se Rezervacije in oslabitve Delež zamud nad 90 dni (desna os) jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15 Vir: BS, preračuni UMAR. 34 Najvišje so bile v Q3 2008, ko so znašale 17,9 mrd. Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 14 31. VII 15 31. VII 15/30. VI 15 31. VII 15/31. XII 14 31. VII 15/31. VII 14 Krediti skupaj 22.883,1 22.316,8 -0,5 -2,5 -11,4 Krediti podjetjem in DFO 12.300,4 11.608,3 -1,7 -5,6 -21,2 Krediti državi 1.820,3 1.887,4 5,5 3,7 14,3 Krediti gospodinjstvom 8.762,5 8.821,0 -0,2 0,7 0,1 Potrošniški 2.104,1 2.070,3 -0,1 -1,6 -4,4 Stanovanjski 5.348,0 5.472,9 0,0 2,3 2,7 Ostalo 1.310,5 1.277,8 -1,0 -2,5 -2,7 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.355,6 15.656,9 0,5 2,0 3,5 Čez noč 7.373,6 8.428,6 2,2 14,3 20,4 Kratkoročno vezane 3.272,5 2.776,8 -1,6 -15,1 -20,2 Dolgoročno vezane 4.704,9 4.441,8 -1,2 -5,6 -4,3 Vloge na odpoklic 4,6 9,7 11,0 112,5 101,0 Vzajemni skladi 2.150,7 2.449,9 0,8 13,9 20,3 Bančne vloge države skupaj 1.909,4 2.273,1 17,2 19,0 -12,9 Čez noč 24,6 525,4 385,1 2.036,3 -28,7 Kratkoročno vezane 860,6 490,7 -8,7 -43,0 -61,0 Dolgoročno vezane 955,2 1.108,2 -7,8 16,0 83,3 Vloge na odpoklic 69,0 148,8 61,5 115,5 1.217,9 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. postopoma zmanjšuje. Delež nedonosnih terjatev pa se Slika 30: Proračunski saldo in primarni proračunski saldo je v zadnjih mesecih ustalil na okrog 11,5 %. Za nadaljnje Proračunski saldo Primarni proračunski saldo zmanjševanje deleža je po naši oceni treba oživiti tudi 200 kreditno aktivnost bank in tako s povečanjem deleža novih kakovostnih terjatev zmanjšati delež nedonosnih 0 terjatev. Oblikovanje rezervacij in oslabitev se še -200 naprej upočasnjuje in je v šestih mesecih letos znašalo okrog 120 mio EUR, kar je skoraj za polovico manj od -400 primerljivega obdobja lani. -600 6,2 -52,7 -708,1 -664,2 V mio EUR -800 -1.000 -1.200 Javne finance Javnofinančni primanjkljaj35 je v prvem polletju znašal 664 mio EUR, kar je 44 mio manj kot v enakem obdobju lani. Nižji primanjkljaj je posledica višjih davčnih prihodkov in socialnih prispevkov. Njihova rast je povezana z izboljšanjem stanja na trgu dela, boljšim poslovanjem gospodarskih družb v lanskem letu (in posledičnim pozitivnim poračunom davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2015), krepitvijo zasebne potrošnje in vladnimi ukrepi36. Primarni proračunski saldo37 je bil pozitiven (6 mio EUR) in tako ugodnejši kot v enakem obdobju lani (-53 mio EUR). 35 Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka). 36 Med njimi so: širitev osnove za socialne prispevke, dvig CO2 takse, dvig stopenj davka na finančne storitve in zavarovalne posle in ukrepi, usmerjeni v večjo učinkovitost pobiranja dajatev. 37 Proračunski saldo brez upoštevanja prihodkov in odhodkov iz obresti. -1.400 -1.600 -1.800 2011 2012 2013 2014 I.–VI. I.–VI. 2014 2015 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Ob nadomestitvi izpada nedavčnih prihodkov z višjimi davčnimi prihodki in socialnimi prispevki so bili javnofinančni prihodki v prvem polletju medletno višji za 0,9 %. K nadaljevanju rasti davčnih prihodkov (medletno 5,9 %) so največ prispevali višji prihodki od DDPO in DDV, ki so bili že lani glavni vir njihove rasti. Večji del medletne rasti prihodkov od DDPO podobno kot lani izhaja iz pozitivnega poračuna tega davka za predhodno leto, višji priliv DDV pa predvsem iz krepitve zasebne potrošnje. Višje vrednosti so dosegle socialne varnosti in boleznine, kar je delno povezano s spremembami socialne zakonodaje. Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih sedmih mesecih pozitiven v višini 201,4 mio EUR (v enakem obdobju lani 152,2 mio EUR). Slovenija je iz proračuna EU prejela 483,9 mio EUR oz. 45,1 % po rebalansu proračuna za letos načrtovanih prihodkov, v proračun EU pa vplačala 282,5 mio EUR oz. 70,7 % vseh za letos predvidenih vplačil. Približno po tretjino vseh prihodkov so predstavljala sredstva Kohezijskega sklada (34,7 % in 34,1 % pričakovane realizacije) ter Kmetijske in ribiške politike (32,8 %; najvišja stopnja realizacije glede na pričakovanja, 71,9 %). Prihodki iz strukturnih skladov so predstavljali 29,2 % vseh prejetih sredstev (44,6 % realizacije). Junija in julija skupaj je proračun RS prejel 128,5 mio EUR, v proračun EU pa je bilo vplačanih 41,3 mio EUR, zato je bil neto položaj znova pozitiven – junija 24,2 mio EUR, julija 62,9 mio EUR. Slika 31: Prejeta sredstva iz proračuna EU v obdobju januar–julij 2014 in 2015 Skupaj prejeta sredstva (jan-julij 2015) Skupaj prejeta sredstva (jan-julij 2014) Strukturni skladi Kohezijski sklad Skupna kmetijska politika Drugo V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. izbrane teme V Sloveniji se zadovoljstvo z gospodarstvom in zaposlitveno situacijo v državi zadnji dve leti počasi povečuje. Najnižjo vrednost je zadovoljstvo z gospodarstvom doseglo leta 2013 (4 %), do spomladi 2015 pa se je povečalo na 10 %. Podobno nizko je bilo zadovoljstvo z zaposlitveno situacijo v državi, ki pa se je povečalo z 2 % spomladi 2013 na 5 % spomladi 2015. Nasprotno je v Sloveniji več kot polovica anketiranih zadovoljna z osebno zaposlitveno situacijo in z osebno 41 Eurobarometer meri zadovoljstvo z življenjem z vprašanjem: Na splošno, kako zadovoljni ste z življenjem, ki ga živite?, in možnimi odgovori: zelo zadovoljen, kar zadovoljen, nekoliko nezadovoljen in čisto nezadovoljen. Tu združujemo zelo zadovoljne in kar zadovoljne v kategorijo zadovoljnih. Vir: Standardni Eurobarometer. Opombe: V primeru ene letne meritve se to upošteva kot letno povprečje. Pri opazovanju 'optimizma' med možnimi odgovori opazujemo delež tistih, ki pričakujejo spremembo na boljše. finančno situacijo. Oba deleža sta sicer nižja kot leto prej in nižja kot v povprečju EU (osebna zaposlitvena situacija: 53 % Slovenija, 58 % povprečje EU; osebna finančna situacija: 60 % Slovenija, 68 % povprečje EU). Spomladi 2015 se je v Sloveniji na vseh štirih podpodročjih povišal delež tistih, ki pričakujejo izboljšanje. Ti deleži so že blizu ravni pričakovanj pred gospodarsko krizo, vendar še vedno nižji kot v povprečju EU. Pri tem pa je značilno, da slabša kot je ocena trenutnega stanja, bolj so lahko pričakovanja glede prihodnosti optimistična in nerealna. Hitro pa tudi zanihajo pod vplivom izrednih dogodkov je najbolj povečalo na Madžarskem ter v Litvi in Nemčiji. Sicer je splošno zadovoljstvo z življenjem vsa leta najvišje 0 v severnih državah EU, nižje pa v novih državah članicah in državah, ki se soočajo z velikimi javnofinančnimi problemi. zadovoljstvo najbolj zmanjšalo. Splošno zadovoljstvo z življenjem je od spomladi 2008 najbolj upadlo v Grčiji, na Cipru, v Španiji in Sloveniji, ki spadajo med države, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Zadovoljstvo pa se Vir: Standardni Eurobarometer. Slovenija spada med države, v katerih se je v obdobju krize 10 20 40 Ocena zadovoljstva z zaposlitveno situacijo v državi Pričakovanje izboljšanja gospodarstva v državi Pričakovanje izboljšanja zaposlitvene situacija v državi 60 50 Zadovoljstvo z življenjem41 Slika 33: Zadovoljstvo z življenjem v državah EU, 2008 in 2015 Zadovoljstvo z življenjem se v zadnji meritvi (pomlad 2015) 100 v primerjavi s prejšnjo (jesen 2014) ni spremenilo in ostaja manjše kot pred krizo. Delež zadovoljnih je v Sloveniji (81%) podoben kot v povprečju EU (80 %), razlika med 90 njima pa se je v času krize močno zmanjšala. V povprečju EU je bilo zadovoljstvo z življenjem spomladi 2015 za 80 3 o. t. višje kot spomladi 2008, v Sloveniji pa za 8 o. t. nižje. 70 Slika 32: Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji in povprečju EU 60 EU Slovenija EU - povpr. 22 meritev Slovenija - povpr. 22 meritev 92 50 90 4088 86 30 84 V % jesen 2004pomlad 2005jesen 2005pomlad 2006jesen 2006pomlad 2007jesen 2007pomlad 2008jesen 2008pomlad 2009jesen 2009pomlad 2010jesen 2010pomlad 2011jesen 2011pomlad 2012jesen 2012pomlad 2013jesen 2013pomlad 2014jesen 2014pomlad 2015 V % 30 jesen 2008GR BG PT RO IT pomlad 2009 jesen 2009 pomlad 2010 jesen 2010 HULVHRSK pomlad 2011 LTESEECY jesen 2011 pomlad 2012 PL EU SI CZ jesen 2012 pomlad 2013 jesen 2013 FR BE AT DE MT UK IE FI LU pomlad 2014 jesen 2014 pomlad 2015 Vir: Standardni Eurobarometer. 82 80 78 pričakovanj gospodarske in zaposlitvene situacije v državi 76 Ocena zadovoljstva z gospodarstvom v državi 74 NL SE DK Slika 35: Ocena zadovoljstva in enoletnih pričakovanj osebne finančne in zaposlitvene situacije v Sloveniji Osebna zaposlitvena situacija Osebna finančna situacija Pričakovanje izboljšanja finančne situacije lastnega gospodinjstva Pričakovanje izboljšanja osebne zaposlitvene situacije jesen 2008pomlad 2009jesen 2009pomlad 2010jesen 2010pomlad 2011jesen 2011pomlad 2012jesen 2012pomlad 2013jesen 2013pomlad 2014jesen 2014pomlad 2015 Vir: Standardni Eurobarometer, preračuni UMAR. Opombe: V primeru ene letne meritve se to upošteva kot letno povprečje. Pri opazovanju 'optimizma' med možnimi odgovori opazujemo delež tistih, ki pričakujejo spremembo na boljše. (medijske afere, mednarodni problemi). To je še posebej značilno za oceno gospodarstva v državi in zaposlitvene situacije v državi, kjer si ljudje mnenje ustvarijo predvsem na podlagi poročil medijev, mnenja strokovnjakov oz. širše javnosti. statistična priloga Pomembnejši kazalci 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Pomladanska napoved 2015 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 1,2 0,6 -2,7 -1,1 3,0 2.4 2.0 2.1 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.252 36.896 35.988 35.907 37.303 38,558 39,474 40,701 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.694 17.973 17.498 17.435 18.093 18,635 19,032 19,583 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.100 21.500 21.600 21.700 22600 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 83 83 82 82 83 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,5 12,0 11,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 7,3 8,2 8,9 10,1 9,7 9,2 8,6 7,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,4 2,4 -1,8 0,3 2,5 1,5 1,5 1,4 Inflacija2, povprečje leta 1,8 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,2 1,0 1,4 Inflacija2, konec leta 1,9 2,0 2,7 0,7 0,2 0,4 1,4 1,3 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 10,2 6,9 0,6 3,1 5,8 5,6 6,2 5,0 Izvoz proizvodov 12,0 8,0 0,4 3,3 6,4 6,3 6,7 5,2 Izvoz storitev 3,4 2,5 1,5 1,9 3,4 2,6 4,2 4,2 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,8 5,0 -3,7 1,7 4,0 5,2 4,7 5,2 Uvoz proizvodov 7,6 6,0 -4,3 2,5 3,7 5,4 4,8 5,3 Uvoz storitev 3,1 -0,4 0,2 -3,1 6,0 4,1 4,3 4,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR -43 68 930 2.023 2.607 2.266 2.366 2.549 - delež v primerjavi z BDP, v % -0,1 0,2 2,6 5,6 7,0 5,9 6,0 6,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 42.123 41.669 42.872 41.658 46.314 44.921* - delež v primerjavi z BDP, v % 116,2 112,9 119,1 116,0 124,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,327 1,392 1,286 1,328 1,329 1,137 1,135 1,135 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,3 0,0 -2,5 -4,1 0,7 1,1 1,6 1,8 - delež v BDP, v % 56,0 56,0 56,7 55,0 53,3 51,6 51,7 51,6 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,5 -0,7 -2,3 -1,5 -0,1 -0,4 -0,4 -0,2 - delež v BDP, v % 20,3 20,4 20,3 19,8 19,1 18,5 18,3 18,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -13,3 -4,9 -8,8 1,7 3,2 4,8 -2,0 4,0 - delež v BDP, v % 21,3 20,2 19,3 19,7 19,6 20,6 20,1 20,6 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2015). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilnobilančna statistika; * konec junija 2015. Proizvodnja 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -1,1 -0,9 2,2 -1,7 -1,1 1,6 0,7 2,3 3,1 2,6 5,4 3,9 1,2 -5,7 0,8 -1,6 B Rudarstvo -7,4 1,3 -3,8 -9,6 -7,1 16,8 -1,6 33,0 -9,6 -28,1 1,1 -12,6 2,4 -1,1 -21,7 -8,0 C Predelovalne dejavnosti -2,3 -1,5 4,3 -2,0 -1,4 1,2 3,3 3,1 5,1 5,6 6,2 5,1 1,1 -6,7 0,6 -2,2 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 10,5 3,9 -14,2 1,9 3,2 3,1 -18,3 -10,0 -11,5 -16,1 -1,3 -3,9 1,9 1,7 6,2 5,1 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,8 -2,5 19,5 -10,5 -3,4 22,8 36,8 40,0 19,8 -3,3 0,3 -9,8 1,8 -5,3 -5,9 28,2 Stavbe -17,3 -20,4 3,8 -25,1 -16,6 5,1 6,7 6,5 8,0 -4,5 -5,3 -2,7 -19,1 -19,6 -11,4 10,8 Gradbeni inženirski objekti -16,6 6,3 26,5 -2,6 1,7 27,1 52,5 55,7 25,1 -1,9 2,5 -12,1 11,0 2,2 -5,5 31,8 TRŽNE STORITVE, medletna rast v % Storitve skupaj -2,8 -0,3 2,7 -0,1 0,5 1,1 3,5 2,0 4,3 1,1 3,5 3,1 -1,4 -2,1 5,0 1,3 Promet in skladiščenje 0,0 -0,1 6,2 -0,2 0,6 1,6 7,2 6,1 7,0 4,5 2,3 3,1 0,4 -1,5 2,8 0,8 Informacijske in komunikacijske dejavnosti -2,9 0,4 1,1 0,9 1,7 0,6 5,0 -0,3 0,6 -0,5 1,5 2,0 -0,2 1,0 4,4 1,2 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -7,6 -2,1 -1,8 -1,2 -3,1 -0,6 -4,7 -2,5 6,6 -5,7 3,4 -0,6 -10,1 -11,2 11,1 -0,7 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti -4,5 3,7 2,5 5,5 3,7 5,4 0,2 -1,6 1,8 10,1 14,1 15,4 1,7 2,0 7,5 6,2 TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -3,6 -1,0 2,4 2,1 -2,2 3,2 2,4 -1,2 5,7 2,6 4,9 6,7 -4,3 -3,4 1,4 2,2 Realni prihodek v trgovini na drobno -2,2 -3,7 0,0 -2,6 -4,6 -0,7 -0,7 -1,0 2,3 -0,8 0,8 1,5 -5,2 -4,6 -3,9 -0,9 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -6,3 4,7 7,2 11,1 3,4 11,6 8,6 -1,7 12,8 9,0 11,6 15,6 -2,7 -0,2 14,0 8,4 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 0,8 -0,2 3,8 1,1 -1,4 4,7 6,2 3,0 6,0 0,1 0,2 2,0 0,7 -4,6 -0,2 2,3 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 1,2 0,3 -0,5 -1,5 2,9 0,6 -2,0 -14,0 -3,4 3,9 6,8 28,1 3,4 2,2 3,2 4,0 Domači gostje, prenočitve -4,9 -3,4 -3,5 -5,3 -2,4 0,5 -3,4 -8,1 -7,7 1,6 6,8 12,7 0,7 -4,6 -3,5 4,3 Tuji gostje, prenočitve 5,6 2,8 1,4 0,9 5,6 0,7 -0,6 -17,4 -1,4 5,6 6,9 37,9 4,8 5,8 6,4 3,8 Nominalni prihodek v gostinstvu -1,1 -1,4 2,1 -3,0 0,5 2,9 2,8 3,3 1,2 1,1 6,8 4,5 0,9 -0,6 1,3 3,9 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 480,4 478,4 506,9 111,1 123,2 139,6 113,6 122,8 132,5 138,0 102,5 111,4 45,1 37,1 41,0 49,3 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -16,9 -13,2 -2,2 -14,4 -12,0 -11,3 -8,4 -1,9 -0,1 1,5 4,1 5,1 -13,2 -11,6 -11,3 -12,4 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -11 -5 2 -6 -4 -2 -1 3 3 3 6 5 -5 -4 -3 -4 v gradbeništvu -41 -22 -11 -23 -18 -16 -14 -10 -10 -10 -11 -15 -22 -16 -16 -17 v storitvenih dejavnostih -12 -12 5 -13 -11 -10 -5 6 6 11 15 16 -12 -10 -12 -12 v trgovini na drobno 2 2 9 0 8 3 2 6 10 18 17 14 13 4 7 16 potrošnikov -35 -33 -22 -34 -33 -34 -30 -26 -17 -17 -15 -10 -36 -33 -31 -37 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2013 2014 2015 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 -0,4 8,0 -0,2 -1,4 3,7 0,8 0,0 6,1 5,2 -1,3 4,7 2,9 1,5 3,5 2,6 6,4 7,1 0,0 4,8 6,8 - - 6,0 74,1 30,2 0,0 -27,5 69,7 17,6 10,1 -18,7 -25,3 20,3 -4,5 -24,1 -52,5 -14,9 -3,8 28,9 -35,3 2,3 8,0 - - -0,4 7,7 2,5 1,0 6,3 1,0 0,1 8,3 6,9 1,2 6,4 5,1 3,8 8,3 3,4 7,0 8,0 1,2 6,0 8,1 - - -1,3 5,5 -21,6 -19,4 -13,8 -9,7 -4,7 -15,3 -6,0 -15,7 -13,0 -16,2 -13,7 -18,1 -2,7 1,8 -3,0 -2,8 -6,2 -2,4 - - 31,4 6,8 34,5 28,8 44,6 47,2 45,0 30,4 27,7 27,5 6,7 -1,8 -10,5 4,6 -2,7 6,0 -1,7 -6,9 -9,8 -12,1 - - 3,1 0,8 6,2 4,7 8,5 9,8 11,3 -0,2 13,6 15,9 -4,0 -5,1 -12,6 7,0 -0,3 -6,7 -8,3 -5,2 -0,5 -2,7 - - 41,5 6,3 49,1 41,1 63,0 65,1 60,4 44,6 34,1 32,5 11,6 0,4 -8,7 4,5 -4,1 11,9 0,9 -7,5 -12,8 -15,3 - - 0,3 1,9 2,8 2,9 4,7 2,3 2,5 1,3 7,0 3,3 2,7 1,8 -0,6 2,0 0,9 5,7 3,8 1,4 2,6 5,1 - - 1,3 2,8 6,5 5,9 8,9 4,6 6,1 7,6 7,3 3,6 9,8 2,5 2,4 8,9 -2,0 5,7 3,2 0,8 2,1 6,2 -1,9 2,3 5,3 6,0 3,8 1,1 0,2 -2,1 3,4 -0,4 -1,0 -0,3 -0,7 -0,6 -0,9 3,2 2,4 2,9 0,2 2,9 0,5 -1,4 -7,2 -6,3 -1,2 -0,6 -1,4 -5,1 17,5 9,8 -4,1 -0,5 -9,0 -7,1 2,8 5,8 2,0 -4,5 1,7 1,0 3,6 6,4 0,5 0,6 -0,6 -0,7 -0,2 -3,7 4,2 -0,7 2,0 8,8 9,6 12,0 13,4 12,8 16,0 12,3 13,3 20,1 - - 2,7 4,8 2,2 1,9 3,2 2,5 -3,2 -2,9 8,4 1,1 7,9 2,9 0,7 4,2 2,0 6,3 6,4 2,6 8,0 9,8 - - -1,4 0,1 -1,1 -0,6 -0,5 3,0 -3,2 -2,8 3,0 -0,8 4,8 -0,7 -1,3 -0,3 -1,2 2,9 0,9 -0,8 2,5 2,8 - - 10,4 16,3 8,8 6,9 10,1 1,5 -3,4 -3,0 19,4 5,7 13,6 9,4 4,0 13,9 7,6 12,1 15,2 8,7 17,1 21,2 - - 1,8 10,2 5,1 5,2 8,4 5,8 -0,1 3,3 6,3 2,3 9,4 1,6 0,1 -1,4 -6,8 3,4 4,3 -2,2 2,0 6,2 - - -3,2 0,1 -0,4 -3,4 -2,1 7,8 -2,9 4,8 -5,1 -1,3 -4,7 6,0 -0,7 5,6 6,2 12,4 2,2 6,1 8,1 6,7 - - -2,3 -0,9 -6,9 -5,7 2,4 -3,6 1,0 -1,3 -7,7 -8,7 -5,8 8,2 -0,7 -3,6 9,6 9,9 1,0 10,5 -2,9 7,4 - - -4,0 1,1 4,3 -0,2 -5,8 15,5 -4,9 8,3 -3,8 2,1 -4,2 4,5 -0,7 13,9 4,0 15,7 3,2 3,7 14,2 6,3 - - 0,7 4,1 1,4 2,0 5,1 4,2 2,7 2,9 0,7 4,5 -1,6 3,5 0,2 -0,4 6,9 8,1 5,5 4,5 5,2 3,7 - - 41,7 48,5 38,4 36,0 39,2 42,6 39,4 40,7 48,0 38,8 45,7 47,4 40,9 49,7 34,1 32,1 36,3 37,1 37,0 37,4 - - -10,5 -11,0 -8,8 -9,0 -7,4 -5,3 -0,2 -0,3 1,2 -1,7 0,3 2,2 0,9 1,4 2,8 4,0 5,5 5,0 5,2 5,1 3,5 6,9 -1 -2 -3 0 0 2 3 5 6 2 2 3 2 4 4 5 9 4 6 6 6 8 -15 -17 -15 -17 -10 -16 -5 -8 -6 -12 -11 -9 -12 -10 -12 -10 -10 -15 -15 -14 -16 -15 -7 -10 -5 -6 -4 3 9 7 6 6 7 11 12 11 12 16 16 18 16 15 15 15 -5 -2 9 0 -3 1 17 1 11 10 10 18 22 13 23 19 9 21 17 5 5 16 -34 -32 -29 -31 -29 -31 -25 -22 -17 -21 -13 -13 -20 -17 -14 -17 -14 -12 -11 -6 -14 -5 Trg dela 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 920,2 913,4 917,9 913,8 910,5 916,5 912,9 919,8 917,5 921,3 919,7 917,5 913,1 911,5 909,8 910,2 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 810,0 793,6 797,8 795,0 794,4 795,8 784,2 799,6 803,0 804,4 798,0 805,0 796,5 794,4 793,2 795,5 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,0 38,2 35,4 38,9 38,1 38,4 31,7 37,1 37,5 35,1 32,8 30,5 39,1 38,1 38,1 38,1 V industriji in gradbeništvu 263,1 252,2 252,4 252,5 253,5 252,9 249,0 252,9 254,1 253,8 250,4 255,2 253,1 253,4 253,1 254,0 - v predelovalnih dejavnostih 182,9 177,7 178,3 177,6 177,5 177,8 177,3 178,2 178,6 179,2 178,8 179,9 177,7 177,6 177,3 177,6 - v gradbeništvu 59,8 54,3 54,0 54,6 55,7 54,6 51,5 54,6 55,4 54,5 51,8 55,3 55,2 55,5 55,5 56,0 V storitvah 510,0 503,2 510,0 503,6 502,8 504,6 503,5 509,7 511,4 515,5 514,9 519,3 504,3 502,9 502,0 503,4 - v javni upravi 50,7 49,1 48,8 49,3 49,1 48,9 48,7 49,0 49,0 48,5 48,1 48,2 49,4 49,1 49,2 48,9 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 120,9 121,0 122,2 121,1 120,5 121,6 121,6 122,4 121,6 123,1 123,3 124,1 121,3 120,3 120,0 121,2 ZAPOSLENI (C)1 717,0 698,7 703,0 700,0 699,6 699,2 693,8 703,5 706,1 708,8 704,2 712,9 701,5 699,8 698,6 700,5 V podjetjih in organizacijah 662,6 647,6 652,6 648,5 647,9 648,1 645,2 653,1 654,7 657,2 654,6 661,5 649,7 648,0 647,0 648,6 Pri fizičnih osebah 54,5 51,1 50,5 51,5 51,7 51,1 48,6 50,4 51,3 51,6 49,7 51,4 51,8 51,8 51,6 51,9 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 93,0 94,9 94,8 95,0 94,7 96,6 90,4 96,1 97,0 95,6 93,8 92,1 95,0 94,6 94,6 95,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 110,2 119,8 120,1 118,8 116,1 120,7 128,8 120,2 114,5 116,9 121,6 112,5 116,6 117,1 116,6 114,7 Ženske 52,2 57,4 59,6 56,7 57,0 58,9 61,2 59,4 58,4 59,6 60,0 57,7 56,2 57,3 57,4 56,5 Mladi (15 do 29 let) 24,9 28,8 30,4 27,7 26,7 31,6 33,6 30,5 27,4 30,2 30,0 26,5 26,8 27,0 26,7 26,3 Starejši od 50 let 38,2 38,9 37,3 39,3 38,1 37,3 39,0 37,7 36,5 36,0 37,8 36,8 38,9 38,6 38,3 37,5 Osnovnošolska izobrazba ali manj 33,3 34,2 33,8 34,1 32,6 33,6 36,4 33,8 32,1 32,8 35,3 32,0 33,2 32,9 32,7 32,3 Brezposelni več kot 1 leto 55,2 55,4 59,9 54,3 55,0 57,7 60,7 59,9 59,1 59,7 61,1 60,1 53,9 54,7 54,5 55,7 Prejemniki nadomestil in pomoči 33,9 33,0 26,6 33,7 30,3 28,7 32,7 26,2 23,9 23,7 28,7 22,4 31,4 31,0 30,5 29,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 12,0 13,1 13,1 13,0 12,8 13,2 14,1 13,1 12,5 12,7 13,2 12,3 12,8 12,9 12,8 12,6 Moški 11,5 12,5 12,0 12,5 11,9 12,4 13,5 12,1 11,1 11,4 12,3 11,0 12,1 12,0 11,9 11,7 Ženske 12,6 13,8 14,3 13,7 13,8 14,1 14,8 14,2 14,1 14,2 14,4 13,8 13,5 13,8 13,9 13,6 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 5,3 6,0 -4,6 -6,0 -1,9 9,3 2,7 -9,4 -4,8 6,9 -1,4 -7,9 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,3 19,1 18,5 2,6 3,4 9,4 4,2 2,7 3,3 8,4 3,5 2,2 0,8 1,0 0,9 1,5 Izgubili delo 90,3 88,7 83,9 18,5 19,6 23,5 25,9 17,3 17,7 23,1 24,4 16,3 5,3 7,7 5,5 6,4 Brezposelni dobili delo 58,3 65,1 74,0 18,1 15,8 14,1 20,7 21,4 16,6 15,3 21,8 19,0 5,3 5,3 4,1 6,4 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 43,1 37,3 33,2 9,1 9,2 9,9 6,8 7,9 9,2 9,3 7,5 7,5 2,7 2,9 2,9 3,4 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 33,9 30,5 25,1 31,7 29,8 27,8 26,3 25,7 24,8 23,6 22,6 23,3 31,0 30,4 29,8 29,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 3,7 3,3 2,7 3,5 3,3 3,0 2,9 2,8 2,7 2,6 2,5 2,5 3,4 3,3 3,3 3,2 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2013 2014 2015 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 916,7 917,5 915,3 911,4 913,0 914,4 920,2 919,8 919,4 918,0 916,5 918,1 922,3 922,2 919,4 918,5 919,9 920,6 917,9 917,3 917,3 798,0 798,2 791,3 781,6 783,3 787,7 796,6 800,1 802,1 801,8 801,7 805,5 806,4 806,8 800,0 794,3 797,4 802,5 803,0 804,9 807,1 38,5 38,4 38,4 31,6 31,7 32,0 36,8 37,0 37,3 37,5 37,5 37,6 35,2 35,1 35,1 32,6 32,7 33,0 30,5 30,5 30,5 254,8 254,6 249,3 248,3 248,5 250,0 252,0 253,3 253,4 253,9 253,7 254,7 255,5 255,5 250,4 249,1 249,9 252,2 254,2 255,1 256,2 178,1 178,3 177,0 177,1 177,4 177,5 178,1 178,4 178,1 178,4 178,5 179,0 179,4 179,6 178,6 178,5 178,8 179,1 179,3 179,9 180,6 56,1 55,8 52,0 51,1 50,7 52,6 53,9 54,8 55,0 55,4 55,1 55,7 55,9 55,8 51,9 50,9 51,3 53,2 55,0 55,3 55,6 504,7 505,3 503,7 501,7 503,1 505,7 507,8 509,7 511,4 510,4 510,5 513,2 515,7 516,2 514,5 512,6 514,7 517,3 518,2 519,2 520,4 48,8 49,0 48,9 48,6 48,7 48,9 48,9 49,0 49,1 49,1 48,9 48,9 48,7 48,5 48,3 48,0 48,1 48,2 48,2 48,0 48,3 121,6 121,8 121,3 121,1 121,7 122,1 122,3 122,5 122,5 121,3 121,1 122,4 122,9 123,3 123,1 122,6 123,4 123,9 124,0 124,1 124,1 701,7 701,5 694,4 691,5 693,0 696,9 700,8 704,0 705,6 705,1 704,9 708,2 710,9 711,2 704,4 701,0 703,6 708,2 710,9 712,7 714,9 649,7 649,9 644,8 643,1 644,8 647,8 651,0 653,6 654,7 654,1 653,6 656,4 658,6 659,0 654,0 651,8 654,3 657,6 659,6 661,3 663,5 52,0 51,7 49,6 48,5 48,2 49,1 49,8 50,4 51,0 51,0 51,3 51,7 52,3 52,2 50,4 49,1 49,3 50,6 51,4 51,4 51,4 96,3 96,7 97,0 90,1 90,3 90,7 95,8 96,1 96,5 96,7 96,9 97,4 95,5 95,6 95,5 93,3 93,8 94,3 92,0 92,2 92,1 118,7 119,3 124,0 129,8 129,8 126,7 123,6 119,7 117,4 116,2 114,8 112,6 115,9 115,4 119,5 124,3 122,6 118,1 114,9 112,4 110,2 58,5 58,7 59,4 61,4 61,2 61,0 60,3 59,1 58,6 58,9 58,6 57,7 59,9 59,6 59,5 60,9 59,9 59,2 58,5 57,6 56,8 30,8 31,5 32,5 33,9 33,9 33,1 31,9 30,3 29,2 28,1 27,4 26,7 30,4 30,1 30,2 30,8 30,2 29,0 27,7 26,4 25,4 37,0 36,8 37,9 39,2 39,1 38,8 38,4 37,6 37,1 36,9 36,6 35,9 35,7 35,6 36,7 38,1 37,9 37,3 37,0 36,8 36,7 32,7 33,0 35,2 36,5 36,9 35,7 34,7 33,7 33,2 32,5 32,0 31,7 32,0 32,1 34,4 36,1 35,9 33,9 32,7 31,9 31,4 56,6 57,1 59,4 61,0 60,6 60,5 60,7 59,9 59,2 59,0 58,9 59,2 59,5 59,6 60,1 61,5 61,0 60,8 60,3 59,9 60,0 28,2 28,0 29,9 33,8 33,0 31,3 27,4 26,0 25,2 24,7 23,8 23,2 23,2 22,4 25,5 29,4 29,4 27,3 23,1 22,4 21,8 13,0 13,0 13,5 14,2 14,2 13,9 13,4 13,0 12,8 12,7 12,5 12,3 12,6 12,5 13,0 13,5 13,3 12,8 12,5 12,3 12,0 12,1 12,1 13,0 13,7 13,7 13,2 12,6 12,1 11,7 11,4 11,2 10,9 11,1 11,1 12,0 12,6 12,5 11,7 11,3 11,0 10,7 14,0 14,1 14,2 14,9 14,8 14,7 14,4 14,2 14,0 14,2 14,2 13,9 14,3 14,2 14,2 14,6 14,4 14,2 14,0 13,8 13,6 4,1 0,6 4,7 5,8 -0,1 -3,0 -3,1 -4,0 -2,3 -1,2 -1,4 -2,2 3,3 -0,5 4,0 4,8 -1,7 -4,5 -3,2 -2,5 -2,1 6,0 2,0 1,4 1,7 1,4 1,2 1,0 0,8 0,9 0,8 0,8 1,7 5,9 1,5 1,0 1,3 1,1 1,1 0,8 0,7 0,8 7,2 7,0 9,3 13,1 6,6 6,2 6,1 5,3 5,8 6,6 4,8 6,3 7,1 6,2 9,8 12,5 5,9 6,0 5,8 5,2 5,3 5,4 5,2 3,5 6,2 6,0 8,5 7,6 7,6 6,3 5,6 4,3 6,7 6,3 5,0 4,0 6,2 6,5 9,0 7,3 6,0 5,7 3,8 3,3 2,8 2,8 2,1 1,9 2,6 2,5 2,8 3,0 2,7 3,5 3,4 3,2 2,7 2,8 2,2 2,5 2,4 2,6 2,5 28,5 27,9 27,1 26,4 26,3 26,2 26,0 25,7 25,4 25,0 24,7 24,6 24,6 23,4 22,8 22,6 22,3 22,8 23,1 23,6 23,2 3,1 3,0 3,0 2,9 2,9 2,9 2,8 2,8 2,8 2,7 2,7 2,7 2,7 2,5 2,5 2,5 2,4 2,5 2,5 2,6 2,5 Plače v EUR 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2014 Q2 15 jun. 15 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1540 1537 1540 0,1 -0,2 1,1 -0,5 0,3 0,6 0,9 1,1 1,3 1,2 0,5 0,6 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1495 1488 1490 0,8 0,7 1,5 0,5 1,0 1,2 1,7 1,4 1,4 1,3 0,4 0,8 Dej. javnih storitev (OPQ) 1675 1689 1691 -2,2 -2,3 0,3 -3,0 -1,6 -1,1 -1,1 0,3 1,1 0,8 0,8 0,2 Industrija (B-E) 1529 1521 1531 2,5 2,6 3,2 2,6 2,9 3,1 3,7 2,7 3,4 2,9 1,4 1,9 Trad. tržne stor. (GHI) 1369 1375 1371 0,3 0,1 1,0 -0,1 0,1 1,1 1,2 0,7 0,9 1,3 0,2 1,4 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1686 1666 1666 -0,3 -1,3 -0,3 -1,5 -0,6 -1,1 -0,4 0,5 -0,5 -0,8 -0,5 -0,9 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1311 1290 1319 -1,1 0,8 0,7 1,1 0,0 3,0 0,4 -0,3 2,3 0,5 -0,7 0,0 B Rudarstvo 2128 2003 2009 3,6 -2,0 5,9 -6,8 -2,9 -2,4 2,9 8,3 10,7 2,0 -8,9 -4,8 C Predelovalne dejavnosti 1483 1482 1492 2,5 2,8 3,3 2,9 3,0 3,6 3,9 2,8 3,1 3,2 2,1 2,3 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2340 2257 2260 3,3 3,0 2,6 2,8 3,6 -0,1 5,2 -1,1 6,5 -0,1 -4,4 1,7 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1475 1461 1469 0,1 0,7 1,4 0,1 1,0 1,3 -0,2 2,2 1,5 2,2 1,3 0,3 F Gradbeništvo 1192 1179 1183 -2,5 -1,4 0,3 -2,1 0,1 -1,4 -0,1 0,7 -0,2 0,9 -0,7 -0,8 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1395 1408 1408 0,8 0,4 1,2 0,0 0,6 1,2 1,3 1,0 1,1 1,3 0,4 1,8 H Promet in skladiščenje 1466 1463 1451 -0,4 -0,2 1,1 0,2 -0,9 0,8 0,9 0,0 0,3 3,0 0,7 1,4 I Gostinstvo 1081 1076 1072 -0,8 -0,4 -0,2 -0,7 -0,6 0,9 0,6 0,1 0,6 -2,0 -2,2 -1,0 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2074 2064 2078 -0,4 -1,4 0,1 -2,7 -1,1 -1,4 -2,8 1,7 0,8 0,8 2,6 -0,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2212 2274 2250 1,1 0,1 1,2 1,2 1,2 0,3 -0,2 2,7 -0,2 2,3 3,9 1,9 L Poslovanje z nepremičninami 1489 1453 1460 -0,6 -0,3 -1,2 0,2 -0,6 0,2 -0,8 -1,1 -0,5 -2,4 -1,1 -1,6 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1715 1701 1712 -1,1 -2,4 1,1 -3,4 -1,5 -2,6 0,1 0,5 1,5 2,2 0,8 1,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1016 1006 1014 0,7 0,0 2,4 0,7 0,7 0,9 3,3 2,7 2,6 1,2 0,3 -0,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1744 1761 1769 -1,8 -1,4 1,0 -2,1 -0,6 -0,6 -0,9 1,2 2,1 1,5 1,8 0,7 P Izobraževanje 1622 1633 1642 -3,3 -3,3 0,0 -4,2 -2,0 -1,3 -1,2 -0,1 0,7 0,7 0,5 -0,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1676 1690 1681 -1,3 -2,0 -0,1 -2,3 -2,2 -1,4 -1,2 -0,2 0,7 0,4 0,2 0,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1614 1605 1587 -2,8 -3,0 -0,5 -3,8 -1,4 -1,0 -0,4 -0,5 0,2 -1,1 -0,5 -0,2 S Druge dejavnosti 1376 1338 1331 -0,9 -0,4 -1,1 -0,7 -1,1 0,9 -1,4 -0,7 -0,3 -2,2 -1,9 -2,8 Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. 2013 2014 2015 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 0,7 0,3 0,7 0,7 1,6 0,4 1,0 0,5 1,7 1,7 0,7 1,6 1,1 1,0 1,4 0,2 -0,3 1,6 0,8 -0,2 1,2 1,3 0,8 1,5 1,4 2,7 0,9 1,5 0,8 2,0 2,0 0,5 1,8 1,3 1,0 1,7 0,0 -0,7 1,9 1,1 -0,3 1,7 -0,9 -1,0 -1,5 -1,2 -1,2 -0,9 -0,2 -0,1 1,0 0,9 1,2 1,2 0,8 1,0 0,6 0,9 0,7 0,8 0,2 0,3 0,1 2,7 3,5 3,1 3,3 5,8 2,1 2,2 1,8 4,0 4,3 1,8 4,2 2,2 2,2 4,1 0,2 -0,1 4,2 2,8 0,4 2,6 1,2 0,1 2,0 0,9 0,9 1,7 0,8 -0,1 1,4 1,0 0,2 1,4 0,6 2,4 0,9 -0,1 0,1 0,4 1,5 0,8 1,8 -0,4 -1,9 -1,0 -0,3 0,4 -1,4 1,1 0,1 0,4 0,2 -0,8 -0,9 0,8 -2,2 -0,8 -0,1 -2,1 0,7 -1,3 -2,0 0,6 0,9 1,9 6,2 -1,7 2,3 0,9 2,1 -2,3 -0,8 1,8 1,5 3,6 2,3 -2,1 1,5 -0,9 0,3 -1,3 -2,0 -1,5 3,6 5,1 -13,0 3,3 -8,1 19,1 -0,9 7,2 10,4 7,3 10,1 12,2 9,9 -0,2 0,9 5,5 -4,0 -20,3 -0,5 -1,0 -5,5 -7,7 2,4 4,4 3,9 4,0 5,3 2,4 2,5 1,8 4,3 4,6 1,1 3,7 2,7 2,5 4,4 0,3 1,1 4,8 3,0 0,6 3,2 7,4 -0,9 -5,9 1,8 11,9 2,3 -1,2 -0,9 -1,0 -0,1 10,3 9,5 -3,0 -0,1 2,9 -0,4 -9,8 -2,8 3,5 0,9 0,6 0,9 0,8 2,2 0,2 0,5 -1,3 1,1 0,8 4,8 2,7 -2,0 3,8 2,3 1,6 2,7 -0,2 1,0 3,0 1,0 -0,6 0,6 -1,1 -2,5 -0,5 -1,4 0,5 0,6 1,0 0,8 0,3 0,2 -1,4 0,7 0,1 1,4 1,1 -0,9 -1,0 -0,1 -1,0 -1,8 0,3 0,8 1,3 1,5 0,8 0,8 2,2 1,1 0,2 1,6 0,9 0,7 1,7 1,0 1,5 1,2 0,6 0,1 0,6 1,9 1,1 2,5 2,5 -2,7 3,0 1,3 0,8 0,5 -0,1 -0,5 0,6 0,9 -0,8 0,9 0,4 7,1 1,5 -0,5 1,6 1,0 2,0 0,8 1,4 0,8 -0,6 2,4 -0,1 1,4 0,5 0,0 -1,3 1,7 1,6 -0,5 0,6 -1,2 -2,7 -2,0 -2,4 -3,2 -1,0 -1,2 -0,4 -1,3 -1,1 -2,3 -0,9 -0,8 -0,5 -6,9 3,6 0,2 1,5 0,9 -0,2 1,7 1,7 0,7 0,1 0,8 0,5 6,5 -1,4 -0,7 1,5 2,7 -3,0 1,5 0,3 0,3 -1,1 2,8 4,3 0,8 0,3 1,0 -1,7 7,5 -1,0 0,5 8,5 -1,8 5,1 2,7 -1,6 4,8 0,5 0,4 -0,4 -1,1 -0,9 -0,5 -1,6 -1,6 -0,3 -0,1 -1,0 -0,4 -1,8 -2,7 -2,6 -1,1 -1,6 -0,5 -1,0 -1,6 -2,2 -2,1 -2,6 -3,0 -1,6 -0,3 2,3 -0,2 -1,7 3,4 2,9 -0,3 2,1 2,4 0,7 3,7 1,0 1,9 -0,4 2,1 2,0 0,9 1,0 2,1 -0,3 3,2 3,8 2,8 2,2 3,2 2,5 3,6 2,1 2,1 0,7 1,1 1,9 0,4 -0,1 0,5 -0,5 -2,0 0,8 0,8 -1,0 -1,5 -1,5 -0,8 -0,3 0,8 0,9 1,9 1,6 1,9 2,8 0,8 1,8 1,9 1,7 1,9 2,0 0,2 1,0 0,8 -1,5 -1,4 -1,1 -0,8 -1,5 -1,2 -0,5 -0,4 0,6 0,7 0,8 0,6 0,6 0,8 0,5 0,5 0,6 0,5 -0,4 -0,1 0,2 -1,8 -0,4 -1,8 -1,3 -1,4 -1,1 -0,8 -0,6 0,7 0,3 1,2 0,4 1,1 0,5 -0,4 0,6 -0,2 0,2 0,9 0,2 -0,7 -1,4 -0,5 -1,1 -0,4 0,8 -1,6 -0,7 -1,7 0,8 -1,0 1,5 0,0 -1,4 -2,6 0,7 -0,5 -1,4 0,3 0,0 -0,3 -0,5 0,9 -0,5 2,3 -1,6 -1,0 -1,7 -2,1 -0,7 0,8 0,3 -0,8 -0,3 -1,8 -1,7 -3,0 -2,8 -1,9 -1,1 -2,1 -3,4 -3,0 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 CPI, medletna rast v % 2,6 1,8 0,2 1,5 2,1 1,1 0,5 0,6 -0,2 -0,1 -0,4 -0,6 2,6 2,2 1,4 1,3 Hrana in brezalkoholne pijače 4,1 3,6 -0,3 3,6 4,1 2,3 1,0 -0,6 -1,0 -0,7 -0,3 1,1 4,4 4,3 3,5 2,4 Alkoholne pijače in tobak 6,5 7,0 3,6 7,5 7,4 3,0 2,7 4,4 3,6 3,7 4,2 2,1 7,5 7,5 7,1 3,0 Obleka in obutev -0,2 0,2 -0,9 -1,2 1,0 -0,8 -0,9 -1,0 -0,1 -1,6 -0,9 -1,8 1,1 0,1 1,7 0,3 Stanovanje 3,8 3,1 0,1 2,9 2,8 4,6 1,4 0,3 -0,3 -0,8 -1,6 -1,3 3,4 2,7 2,1 3,9 Stanovanjska oprema 0,1 -1,2 -1,2 -1,8 -1,2 -0,6 -0,9 -0,2 -2,0 -1,6 -1,8 -1,9 -1,3 -0,8 -1,5 -0,4 Zdravje 0,4 -0,5 -0,1 -2,1 0,4 0,1 -0,1 0,7 -0,9 -0,4 0,0 -0,1 0,0 0,3 0,7 0,0 Prevoz 3,3 0,3 0,2 -0,5 0,5 -0,4 -0,2 1,9 -0,1 -0,9 -4,5 -4,4 2,0 0,0 -0,4 -0,6 Komunikacije -2,4 -1,2 -1,9 -1,9 1,2 -0,1 -1,4 -0,5 -2,8 -2,8 -0,5 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 Rekreacija in kultura 1,4 0,1 0,7 -0,5 0,6 0,4 0,4 -0,1 -0,2 3,0 4,2 1,5 0,7 0,9 0,2 0,9 Izobraževanje 2,9 2,6 0,1 4,6 1,4 -0,1 -0,1 -0,2 0,0 0,8 0,7 0,8 4,6 0,1 -0,5 0,1 Gostinske in nastanitvene storitve 4,5 6,5 1,1 8,8 7,0 1,6 0,9 1,7 1,0 0,7 1,0 0,2 9,6 9,9 2,0 2,0 Raznovrstno blago in storitve 2,4 1,3 1,6 2,7 0,5 -0,5 1,8 1,9 1,6 1,2 0,8 0,9 1,2 0,2 0,1 0,7 HICP 2,8 1,9 0,4 1,8 2,2 1,1 0,6 0,8 0,1 0,0 -0,5 -0,8 2,8 2,2 1,5 1,1 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,0 1,6 1,0 1,4 1,9 1,2 1,3 1,3 0,6 0,7 1,0 0,4 2,0 2,1 1,7 1,6 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,9 0,0 -0,6 0,2 -0,2 -0,6 -0,8 -1,1 -0,5 -0,1 0,1 0,6 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 Domači trg 1,0 0,3 -1,1 0,3 0,1 -0,3 -1,0 -1,4 -1,1 -0,8 -0,3 0,0 0,1 0,2 0,1 -0,2 Tuji trg 0,7 -0,2 -0,1 0,2 -0,6 -0,9 -0,6 -0,8 0,1 0,7 0,5 1,3 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 Na evrskem območju 0,1 -0,4 -0,7 0,0 -0,7 -1,3 -1,4 -1,5 -0,6 0,8 0,7 1,0 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 Izven evrskega območja 2,0 0,3 1,1 0,7 -0,3 0,0 1,1 0,8 1,8 0,6 0,1 1,8 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 Indeks uvoznih cen 1,9 -0,4 -1,4 -0,5 -0,3 -1,5 -2,1 -1,4 -1,0 -1,2 -0,7 0,2 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 REGULIRANE CENE1 , medletna rast v % Energetika 12,7 0,2 -1,9 0,1 -0,7 -4,1 -4,6 -0,2 -1,5 -1,0 -9,0 -7,5 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 Naftni derivati 13,0 1,7 0,7 0,4 0,4 -0,4 -0,9 4,2 1,7 -2,0 -11,9 -9,6 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 Promet 1,6 11,3 11,1 8,6 17,3 10,9 14,6 15,8 7,3 7,3 1,1 0,0 17,3 17,3 17,3 17,3 Ostale regulirane cene2 -0,6 -1,5 3,6 -2,9 -0,8 1,5 2,2 5,7 3,2 3,2 5,0 0,5 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 Regulirane cene skupaj 9,2 1,2 0,5 0,5 1,0 -0,8 -1,0 2,6 0,4 -0,1 -7,5 -6,4 4,3 0,5 -1,6 -1,4 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI3 , medletna rast v % Efektivni tečaj4 nominalno -1,2 1,0 0,3 0,5 1,7 1,5 1,0 0,9 0,0 -1,0 -3,1 -3,7 1,6 2,0 1,3 1,4 Realni (deflator HICP) -1,1 1,3 -0,1 0,6 2,2 1,4 0,7 0,9 -0,7 -1,4 -3,6 -4,8 2,6 2,6 1,4 1,3 Realni (deflator ULC) -3,0 0,7 -2,8 0,1 0,8 3,2 -0,6 -1,9 -2,5 -6,2 -6,0 USD za EUR 1,2856 1,3 1,3 1,3066 1,3246 1,3611 1,3697 1,3712 1,3252 1,2492 1,1270 1,1047 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 3 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB. 4 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2013 2014 2015 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 1,3 0,7 0,8 0,1 0,6 0,4 0,7 0,8 0,0 -0,3 -0,3 -0,1 -0,2 0,2 -0,5 -0,4 -0,3 -0,7 -0,5 -0,7 -0,4 2,2 2,2 1,6 0,9 0,4 0,0 -0,9 -1,0 -1,1 -1,5 -0,4 -0,5 -0,3 -1,2 -1,3 -0,3 0,7 0,8 1,3 1,2 1,4 3,0 3,0 2,6 2,7 2,6 2,4 4,9 6,0 3,5 3,5 3,8 3,7 3,4 4,0 4,1 4,2 4,2 4,1 1,8 0,6 1,1 0,1 -2,9 -2,2 -3,2 2,5 -0,6 -1,1 -1,3 -0,5 1,7 -1,2 -1,7 -2,6 -0,5 1,4 -0,6 -3,1 -2,4 -1,7 -1,2 0,0 4,8 5,2 3,6 0,4 0,1 -0,9 0,4 1,3 0,2 -0,5 -0,7 -0,6 -0,5 -1,3 -1,5 -1,9 -1,3 -1,0 -1,3 -1,5 -1,9 -0,4 -0,9 -1,4 -0,5 -0,7 -0,1 0,4 -0,7 -1,6 -2,3 -2,1 -2,3 -1,1 -1,3 -1,4 -1,9 -2,1 -2,3 -2,1 -1,4 -0,4 0,0 0,2 -0,2 -0,4 0,4 0,7 0,8 0,6 -0,7 -1,0 -0,9 -0,5 -0,4 -0,3 0,4 -0,3 0,1 -0,2 -0,3 0,2 1,2 -0,3 -0,3 0,1 -0,9 0,2 1,3 2,3 2,1 0,8 -0,2 -0,9 -0,4 -0,1 -2,2 -4,8 -4,6 -4,0 -5,1 -4,0 -4,2 -4,5 -0,5 -1,5 -1,6 -1,3 -1,4 -1,2 -0,9 0,6 -2,0 -3,1 -3,4 -3,5 -2,4 -2,5 -2,6 1,2 0,1 -0,8 -0,5 -2,6 1,7 0,4 -0,1 0,7 0,3 0,0 0,5 -0,4 -0,3 -0,3 -0,5 0,1 1,8 3,0 4,2 4,1 4,1 4,3 1,3 2,2 1,0 0,0 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 0,7 0,6 0,9 0,7 0,6 0,7 0,8 0,8 0,8 0,9 0,8 1,5 1,4 0,6 0,9 1,3 1,4 2,0 1,7 1,1 1,2 0,7 0,6 0,7 0,8 1,2 1,0 0,8 0,8 -0,3 0,1 0,0 1,0 -3,2 1,7 1,7 1,9 1,9 1,9 1,7 1,6 1,5 1,7 1,5 -3,6 5,8 0,9 1,0 0,6 0,8 0,7 1,1 1,3 1,2 0,9 0,9 0,2 0,6 0,5 1,0 1,0 0,3 0,0 -0,1 0,1 0,1 -0,1 -0,7 -0,5 -0,4 -0,7 -0,8 -0,9 -0,7 1,4 0,7 1,2 1,1 1,6 1,3 1,4 1,4 0,8 0,7 0,5 0,4 0,4 1,3 1,1 1,0 0,8 0,5 0,3 0,3 0,6 -0,7 -0,5 -0,5 -1,0 -0,9 -1,4 -1,1 -0,9 -0,6 -0,6 -0,3 0,0 0,0 -0,2 -0,1 0,1 0,4 0,9 0,6 0,4 0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,2 -1,0 -1,2 -1,1 -1,0 -0,9 -0,6 -0,6 -0,4 0,0 0,0 0,1 -0,2 -0,2 -1,1 -0,7 -0,6 -0,9 -0,4 -1,2 -0,7 -0,5 -0,2 0,0 0,6 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,8 1,8 1,1 1,0 0,5 -1,5 -1,4 -1,2 -1,8 -1,2 -2,0 -1,4 -1,2 -1,2 -0,5 -0,1 0,8 0,8 0,8 0,8 0,9 0,6 1,2 0,8 1,0 0,8 -0,3 0,8 0,8 1,1 1,3 0,6 0,9 0,9 1,9 1,3 2,2 1,8 0,9 -0,8 -0,6 -0,2 1,1 3,0 1,6 1,0 -0,2 -2,0 -0,9 -1,5 -2,0 -2,7 -1,9 -1,1 -1,2 -1,1 -0,8 -1,1 -0,5 -0,9 -2,3 -1,5 -0,9 0,3 0,5 0,1 0,0 0,0 -3,8 -2,5 -3,4 -5,7 -4,6 -2,9 0,9 1,3 0,2 -1,9 -2,9 0,5 0,7 -4,0 -9,8 -9,4 -7,6 -8,5 -6,7 -7,4 -9,0 -0,2 1,6 0,8 -2,5 -0,9 1,5 6,0 5,2 4,1 1,4 -0,3 -0,2 -0,1 -5,7 -13,2 -12,3 -10,2 -11,5 -8,4 -8,8 -10,9 8,0 8,0 14,6 14,6 14,6 15,8 15,8 15,8 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 7,3 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,8 0,8 3,7 1,4 1,4 6,4 6,4 4,2 3,6 2,3 3,6 3,4 3,1 3,1 3,4 5,7 5,8 0,8 0,8 0,1 0,1 -1,0 -0,1 0,1 -2,0 -1,2 0,6 3,6 3,6 1,9 0,0 -0,7 1,2 1,2 -2,6 -8,4 -7,9 -6,2 -7,4 -5,6 -6,2 -7,6 1,6 1,5 0,9 0,7 1,5 1,3 1,1 0,4 0,4 0,0 -0,4 -0,8 -0,8 -1,2 -2,2 -2,9 -4,2 -4,5 -3,6 -3,0 -3,2 1,6 1,3 0,8 0,0 1,2 0,9 1,1 0,6 -0,1 -0,7 -1,2 -1,5 -1,3 -1,4 -2,6 -3,4 -4,7 -5,4 -4,8 -4,3 -4,3 1,3493 1,3704 1,3610 1,3659 1,3823 1,3813 1,3732 1,3592 1,3539 1,3316 1,2901 1,2673 1,2472 1,2331 1,1621 1,1350 1,0838 1,0779 1,1150 1,1213 1,0996 Plačilna bilanca 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 954 2.023 2.607 585 474 479 505 666 703 733 451 806 215 141 143 190 Blago -36 708 1.210 249 233 33 281 299 309 320 342 434 134 149 -6 90 Izvoz 21.256 21.692 22.989 5.540 5.330 5.499 5.549 5.727 5.721 5.992 5.872 6.073 1.810 1.925 1.511 1.894 Uvoz 21.292 20.984 21.780 5.292 5.096 5.466 5.268 5.428 5.411 5.672 5.530 5.639 1.677 1.776 1.516 1.804 Storitve 1.509 1.761 1.736 486 533 341 321 443 578 395 407 490 165 189 199 146 Izvoz 5.106 5.314 5.555 1.305 1.552 1.315 1.177 1.382 1.595 1.401 1.254 1.453 449 532 541 479 Uvoz 3.597 3.553 3.819 819 1.018 974 856 939 1.018 1.006 847 963 283 343 342 333 Primarni dohodki -292 -172 -87 -62 -177 17 67 -7 -114 -33 -132 -11 -75 -137 -13 -27 Prejemki 1.138 1.078 1.403 283 234 287 333 403 321 346 276 391 62 85 81 67 Izdatki 1.430 1.249 1.491 345 410 270 266 410 436 380 408 403 136 222 94 95 Sekundarni dohodki -227 -275 -252 -88 -116 88 -165 -68 -70 51 -166 -107 -10 -59 -38 -18 Prejemki 931 925 942 192 202 335 182 242 196 322 185 202 82 66 59 77 Izdatki 1.157 1.201 1.193 280 317 247 347 310 266 271 351 309 92 125 97 96 Kapitalski račun 41 71 -176 -13 -4 67 0 -39 13 -150 30 -28 -4 13 -3 -14 Finančni račun 1.028 1.350 2.339 241 425 138 518 572 688 561 1.055 839 216 27 157 241 Neposredne naložbe -466 -47 -600 175 -103 -169 109 -545 -350 185 -326 100 -52 -100 47 -50 Imetja -439 24 146 29 -124 46 131 45 -42 12 30 124 -93 -33 -48 -43 Obveznosti 27 71 746 -146 -21 214 21 590 308 -173 356 24 -41 67 -95 7 Naložbe v vrednost. papirje 220 -3.967 -3.968 -2.094 424 -2.167 -3.097 -1.221 80 270 624 1.726 349 130 89 204 Finančni derivativi 89 32 -3 -13 10 15 -2 -9 2 7 22 7 -9 6 2 2 Ostale naložbe 1.215 5.327 6.821 2.154 11 2.489 3.351 2.340 1.030 102 755 -1.017 -134 -91 21 81 Imetja 1.634 732 4.800 405 -308 -127 1.710 2.031 298 761 819 -1.579 140 -32 -268 -7 Ostali lastniški kapital 155 152 82 68 2 68 12 70 1 -1 8 -2 -1 1 1 0 Gotovina in vloge 1.216 564 5.037 180 -163 128 1.515 1.964 469 1.089 525 -1.499 19 -5 -35 -123 Posojila 371 1 -300 171 -96 -46 -78 -48 -98 -75 -80 -94 33 -12 -81 -2 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 28 -10 8 -18 0 -4 17 -3 -4 -2 12 0 -6 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi -49 19 -14 1 -43 -281 204 83 -51 -249 346 33 86 -16 -144 118 Ostale terjatve -88 6 -14 3 -8 7 40 -35 -19 0 8 -16 9 1 -8 -1 Obveznosti 418 -4.595 -2.021 -1.748 -319 -2.616 -1.640 -309 -732 659 64 -561 274 59 -289 -88 Ostali lastniški kapital 0 -29 3 0 0 -30 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 Gotovina in vloge 1.026 -4.169 -831 -1.943 433 -2.748 -1.075 -54 21 278 -325 -498 267 545 -255 143 Posojila -938 -269 -1.239 63 -558 -91 -365 -297 -691 115 378 -70 -99 -344 48 -262 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 41 39 -54 31 -10 -2 -1 -40 -2 -10 -7 0 10 -3 -3 -3 Komercialni krediti in predujmi 285 -182 -141 73 -163 240 -214 81 -46 39 13 1 69 -136 -63 37 Ostale obveznosti 5 16 240 28 -21 14 16 -2 -13 238 5 7 26 -2 -16 -3 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja -31 5 89 19 83 -30 157 8 -74 -3 -20 23 61 82 -3 4 Neto napake in izpustitve 33 -743 -92 -330 -45 -408 13 -55 -28 -22 574 62 6 -127 17 65 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.112 2.163 2.341 533 531 579 551 590 573 629 577 n.p. 173 204 149 178 Blaga za vmesno porabo 12.138 12.425 13.032 3.159 3.115 3.100 3.231 3.254 3.237 3.202 3.261 n.p. 1.012 1.115 912 1.088 Blaga za široko porabo 6.811 6.960 7.676 1.824 1.672 1.791 1.773 1.874 1.887 2.134 1.991 n.p. 614 604 449 619 Uvoz investicijskega blaga 2.402 2.573 2.760 667 564 696 647 696 635 796 654 n.p. 189 204 155 205 Blaga za vmesno porabo 14.005 13.635 13.541 3.448 3.282 3.448 3.284 3.364 3.366 3.403 3.448 n.p. 1.057 1.165 987 1.130 Blaga za široko porabo 5.671 5.906 6.382 1.485 1.475 1.554 1.517 1.611 1.603 1.657 1.597 n.p. 505 509 438 528 Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2013 2014 2015 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 178 89 212 136 54 315 285 186 196 307 14 381 349 104 280 134 -23 340 223 191 392 63 -6 -25 75 41 165 140 17 142 135 -31 205 180 45 96 91 32 219 35 136 262 1.994 1.866 1.639 1.795 1.756 1.998 1.951 1.845 1.930 2.034 1.546 2.142 2.167 1.998 1.828 1.813 1.865 2.194 1.950 1.956 2.166 1.931 1.872 1.664 1.721 1.715 1.832 1.811 1.828 1.788 1.899 1.576 1.936 1.987 1.953 1.731 1.722 1.833 1.974 1.915 1.820 1.904 133 116 92 88 82 151 155 141 147 191 222 165 130 129 136 138 98 171 193 139 159 448 414 454 388 355 434 461 449 472 553 542 501 478 418 504 396 392 465 490 459 504 315 297 362 301 272 283 305 309 325 362 320 337 348 289 369 258 295 294 297 320 346 -14 -7 39 17 15 36 26 33 -66 37 -143 -8 8 -63 21 -59 -63 -11 33 -37 -8 65 72 151 78 85 170 168 122 112 137 85 99 92 91 163 70 71 135 175 94 123 79 79 112 61 71 134 142 89 178 101 228 107 84 154 142 129 134 146 141 130 131 -3 -14 105 -43 -84 -37 -37 -5 -26 -55 -34 20 31 -6 27 -37 -90 -39 -38 -48 -21 79 63 192 63 60 59 74 94 73 59 43 94 120 81 121 56 67 62 68 61 73 83 77 87 106 144 97 111 99 100 114 77 75 89 88 95 93 157 101 106 109 94 19 6 42 1 1 -2 7 -29 -16 19 -17 10 20 52 -223 8 16 6 -2 -20 -6 268 23 -153 183 -99 434 180 156 237 302 -55 441 108 184 269 438 34 584 221 173 446 -188 40 -20 95 -16 31 -103 -94 -348 78 -230 -198 30 39 116 -37 -41 -248 -114 -16 231 10 72 -36 81 -13 63 15 -7 37 92 -127 -8 125 1 -114 40 41 -51 25 51 48 198 33 -16 -14 3 32 118 87 385 14 104 190 95 -38 -230 77 82 197 139 68 -183 27 -1.823 -371 -408 -2.738 49 -946 -219 -56 -312 106 286 425 -662 506 193 303 129 1.051 328 347 5 1 9 -1 -3 2 -10 2 -1 4 -3 0 10 -4 2 -6 20 7 3 1 4 424 1.799 265 436 2.542 372 1.246 456 637 533 93 404 -343 772 -328 264 -171 663 -675 -152 -191 281 52 -459 538 1.099 74 1.177 328 526 271 -98 125 -234 598 398 481 -261 599 -1.002 -176 -400 70 -4 2 1 5 6 69 0 1 0 0 0 0 0 -2 2 0 6 -1 -2 0 147 -7 -12 459 1.049 7 1.028 410 527 411 -4 62 -369 690 768 457 -343 410 -870 -230 -399 31 13 -90 7 -26 -59 24 -22 -50 -69 1 -30 1 -32 -44 -8 -49 -22 -45 -18 -31 -1 -1 -1 6 6 6 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 -1 4 4 4 0 0 0 35 2 -318 24 105 75 87 -75 71 -55 -109 114 101 -30 -321 19 128 199 -80 68 46 -1 48 -41 41 -39 38 -29 16 -22 -14 15 -19 33 -30 -3 7 -1 2 -6 6 -17 -144 -1.748 -725 102 -1.443 -299 -69 -128 -112 -262 -191 -278 109 -175 725 218 -90 -64 -327 -24 -210 0 0 -30 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -244 -1.839 -665 311 -1.299 -88 -24 -6 -23 28 45 -52 16 -17 278 -84 -131 -110 -190 -201 -107 10 -20 -81 13 -187 -191 39 -160 -176 -165 -256 -270 -52 -70 237 664 -224 -62 7 173 -250 -1 -1 -1 0 0 0 -13 -13 -13 -1 -1 -1 -3 -3 -3 -2 -2 -2 0 0 0 88 107 45 -267 57 -3 -58 14 126 -107 -3 63 87 -31 -18 -367 231 148 -167 25 143 3 4 7 45 -14 -16 -14 37 -25 -17 23 -19 61 -54 231 7 36 -38 23 -20 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -1 6 -35 62 116 -21 -7 11 4 -2 -20 -52 -14 38 -27 24 -76 32 -43 12 54 71 -72 -407 45 -153 121 -112 -1 57 -25 -52 49 -261 27 213 295 40 238 0 2 60 197 197 185 168 179 204 203 183 204 207 161 205 226 202 201 169 190 221 204 211 n.p. 1.163 1.069 869 1.079 1.018 1.135 1.117 1.062 1.075 1.156 893 1.187 1.195 1.099 909 1.025 1.058 1.184 1.145 1.095 n.p. 623 599 569 559 569 645 634 583 657 662 475 750 729 707 698 607 626 769 616 660 n.p. 221 241 234 187 203 257 244 224 229 230 182 223 267 272 257 193 210 254 240 232 n.p. 1.237 1.208 1.003 1.112 1.051 1.121 1.109 1.139 1.117 1.188 974 1.204 1.200 1.195 1.008 1.093 1.137 1.223 1.214 1.145 n.p. 549 516 490 474 517 526 547 552 513 551 472 580 593 554 511 494 534 578 535 509 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2012 2013 2014 2013 2014 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 221 233 263 229 233 233 233 233 232 231 232 233 233 239 Centralna država (S.1311) 5.057 6.563 7.240 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 6.563 6.448 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 610 581 685 609 610 600 600 601 601 604 610 570 581 585 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.267 8.917 8.762 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 8.917 8.879 Nefinančne družbe (s.11) 19.470 14.902 11.729 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 17.918 14.902 14.691 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.135 1.763 1.485 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 1.763 1.993 Denarni sektor (S.121, 122) 5.194 5.020 3.684 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 5.020 5.014 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.558 29.620 25.155 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 29.620 29.594 V tuji valuti 1.309 1.097 950 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 1.097 1.090 Vrednostni papirji skupaj 5.862 7.026 7.469 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 7.026 6.921 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 29.582 27.051 25.843 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.194 30.091 29.645 27.051 27.255 Čez noč 8.678 8.558 10.157 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 8.558 8.779 Vezane vloge – kratkoročne 7.056 6.689 5.955 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.260 8.222 8.110 6.689 6.730 Vezane vloge – dolgoročne 13.780 11.569 9.267 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.843 12.688 12.495 11.569 11.422 Kratkoročne vloge na odpoklic 68 235 464 158 174 192 205 249 274 279 320 311 235 324 Vloge v tuji valuti skupaj 552 487 510 549 520 548 536 520 541 521 506 511 487 493 Čez noč 372 324 354 363 361 354 340 342 362 333 324 334 324 328 Vezane vloge – kratkoročne 123 91 84 128 103 103 113 97 95 109 104 98 91 93 Vezane vloge – dolgoročne 56 72 72 57 55 91 82 81 84 79 78 79 72 72 Kratkoročne vloge na odpoklic 1 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,20 0,11 0,07 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 0,09 0,09 Vezane vloge do 1 leta 2,31 1,86 0,98 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 1,46 1,36 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,48 5,40 5,06 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,36 5,38 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,32 3,86 4,41 3,70 3,48 5,68 .. 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 4,59 6,58 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,88 0,54 0,16 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,25 0,25 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,570 0,221 0,210 0,206 0,209 0,201 0,210 0,221 0,226 0,223 0,226 0,223 0,275 0,292 6-mesečni 0,830 0,336 0,309 0,329 0,324 0,299 0,321 0,336 0,342 0,340 0,342 0,327 0,373 0,396 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,066 0,021 0,013 0,022 0,020 0,018 0,018 0,020 0,018 0,020 0,020 0,020 0,020 0,022 6-mesečni 0,146 0,080 0,066 0,090 0,080 0,080 0,080 0,080 0,080 0,080 0,080 0,072 0,075 0,083 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. 2014 2015 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 239 245 209 227 228 229 230 230 237 246 263 265 282 445 642 838 1.045 1.299 6.437 6.476 6.154 6.262 6.296 6.459 6.512 6.581 6.936 7.010 7.240 7.443 7.502 7.163 7.368 7.380 7.387 7.449 585 584 582 577 582 594 596 606 611 618 685 654 631 633 633 633 635 634 8.849 8.853 8.850 8.835 8.810 8.808 8.814 8.813 8.807 8.791 8.762 8.842 8.802 8.834 8.826 8.847 8.836 8.821 14.599 14.544 14.531 14.429 14.039 13.867 13.764 13.586 12.603 12.511 11.729 11.823 11.726 11.674 11.569 11.493 11.396 11.190 1.968 1.962 1.945 1.929 1.921 1.881 1.858 1.873 1.665 1.654 1.485 1.463 1.455 1.642 1.519 1.511 1.466 1.470 5.294 4.818 5.012 4.863 3.896 4.347 4.108 3.732 4.037 3.915 3.684 3.657 3.696 3.479 3.353 3.365 3.008 3.181 29.706 29.154 29.298 29.017 27.756 28.005 27.645 27.220 26.425 26.191 25.155 25.232 25.179 24.885 24.707 24.661 24.240 24.316 1.075 1.046 1.036 1.025 1.019 1.010 1.011 994 986 973 950 1.059 1.003 983 957 955 937 904 6.944 7.028 6.731 6.845 6.763 6.933 6.987 6.968 7.240 7.326 7.469 7.576 7.615 7.539 7.566 7.574 7.512 7.487 27.501 27.034 27.187 27.067 26.577 27.060 26.869 26.318 26.492 26.309 25.843 25.930 25.800 25.389 25.884 25.894 25.715 25.974 9.066 8.979 9.278 9.390 9.582 10.236 10.138 9.870 10.329 10.398 10.157 10.731 10.947 10.842 11.200 11.458 11.533 12.080 6.888 6.893 7.215 7.088 6.768 6.876 6.928 6.720 6.477 6.250 5.955 5.708 5.610 5.350 5.302 5.217 5.032 4.896 11.264 10.852 10.389 10.252 9.875 9.585 9.368 9.265 9.172 9.155 9.267 9.078 8.838 8.762 8.916 8.707 8.574 8.411 283 310 305 337 352 363 435 463 514 506 464 413 405 435 466 512 576 587 488 490 496 496 508 510 516 538 528 535 510 566 604 601 585 612 620 616 324 333 335 336 350 345 354 354 348 353 354 401 447 442 433 464 469 468 93 90 94 92 90 96 92 115 110 110 84 86 77 81 75 71 77 73 71 67 67 68 68 69 70 69 70 72 72 79 80 78 77 77 74 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,07 0,07 0,07 0,07 0,06 0,06 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 1,22 1,15 1,07 1,04 1,00 0,93 0,89 0,85 0,81 0,74 0,66 0,58 0,51 0,46 0,39 0,37 0,36 5,42 5,26 5,58 5,23 4,84 5,2 5,01 5,09 4,65 4,72 4,38 4,17 4,85 3,34 3,49 3,5 3,39 3,96 4,21 6,63 5,51 1,53 5,05 2,82 .. 4,66 3,07 4,50 3,89 2,40 3,39 4,58 .. .. 0,25 0,25 0,25 0,25 0,15 0,15 0,15 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,288 0,305 0,330 0,325 0,241 0,205 0,192 0,097 0,083 0,081 0,081 0,063 0,048 0,027 0,006 -0,010 -0,014 -0,019 0,387 0,407 0,430 0,417 0,333 0,305 0,292 0,200 0,184 0,182 0,176 0,152 0,126 0,097 0,074 0,057 0,049 0,049 0,018 0,021 0,017 0,016 0,012 0,013 0,020 0,008 0,008 0,006 -0,020 -0,466 -0,889 -0,802 -0,812 -0,791 -0,782 -0,762 0,081 0,078 0,075 0,068 0,069 0,072 0,073 0,059 0,057 0,053 0,023 -0,403 -0,773 -0,707 -0,727 -0,704 -0,711 -0,710 Javne finance 2012 2013 2014 2013 2014 2015 2013 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.999,1 14.728,2 15.492,0 3.495,0 3.733,1 4.080,2 3.634,1 3.905,1 3.686,5 4.266,2 3.635,6 3.971,9 1.290,1 1.204,9 1.238,2 1.275,2 Tekoči prihodki 14.030,6 13.637,4 14.377,0 3.293,1 3.510,9 3.648,8 3.409,9 3.695,2 3.501,4 3.770,4 3.413,4 3.756,1 1.225,5 1.159,5 1.125,9 1.210,9 Davčni prihodki 13.118,3 12.648,4 13.191,6 3.107,4 3.188,1 3.406,0 3.147,0 3.317,0 3.237,5 3.490,1 3.252,4 3.524,1 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 2.137,4 2.385,9 510,9 442,5 606,9 595,6 686,3 466,3 637,7 601,7 786,4 62,6 188,7 191,2 187,8 Prispevki za socialno varnost 5.244,1 5.127,2 5.272,5 1.283,4 1.261,3 1.317,6 1.303,9 1.302,5 1.300,7 1.365,3 1.339,5 1.353,4 423,0 419,4 418,9 420,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 25,6 23,4 20,2 6,1 5,5 6,3 4,8 5,3 4,7 5,4 4,5 4,9 2,2 1,6 1,6 1,9 Davki na premoženje 233,9 254,1 244,2 67,8 91,3 70,8 19,2 29,3 100,3 95,4 26,9 41,7 32,1 29,3 29,8 19,9 Domači davki na blago in storitve 4.876,1 5.027,4 5.191,2 1.224,7 1.357,0 1.406,5 1.170,9 1.300,1 1.350,5 1.369,6 1.246,0 1.322,2 527,3 408,0 421,6 512,7 Davki na medn. trgov. in transaksije 82,5 77,5 77,7 22,9 18,2 17,0 19,1 19,0 18,5 21,1 21,3 21,5 6,6 6,3 5,3 5,8 Drugi davki -0,6 1,3 -0,2 -8,4 12,4 -19,2 33,5 -25,7 -3,5 -4,5 12,5 -6,0 7,2 9,7 -4,5 -5,8 Nedavčni prihodki 912,3 989,0 1.185,4 185,7 322,8 242,7 262,9 378,2 264,0 280,3 161,1 232,0 164,5 96,4 61,9 68,5 Kapitalski prihodki 62,5 67,1 51,4 13,1 12,8 30,4 11,6 10,5 13,1 16,2 10,8 16,2 5,8 2,7 4,4 4,7 Prejete donacije 9,2 32,7 18,9 2,7 14,7 2,4 1,3 11,0 4,3 2,2 2,4 1,7 10,4 0,2 4,0 0,3 Transferni prihodki 51,7 52,7 4,5 0,4 50,9 0,9 1,4 0,4 0,5 2,3 1,2 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 Prejeta sredstva iz EU 845,1 938,4 1.040,3 185,6 143,8 397,7 209,9 188,0 167,2 475,2 207,8 197,5 48,0 42,0 53,8 59,0 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.125,7 16.286,4 16.751,2 4.011,6 3.846,2 4.291,2 4.290,2 3.957,1 4.009,3 4.494,6 4.290,6 3.981,1 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.332,4 Tekoči odhodki 6.813,5 6.838,4 7.042,1 1.819,0 1.496,7 1.679,8 1.923,6 1.692,4 1.581,3 1.844,8 1.969,7 1.678,5 503,8 460,8 532,1 532,6 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.727,7 3.616,7 3.610,4 936,6 871,2 900,4 919,5 908,4 883,3 899,2 926,1 904,5 295,0 290,5 285,7 285,1 Izdatki za blago in storitve 2.373,0 2.238,9 2.232,3 565,9 526,7 587,2 531,7 538,8 546,9 614,8 500,2 558,0 198,3 161,0 167,4 173,1 Plačila obresti 647,9 840,1 1.097,4 295,2 77,8 148,0 451,8 221,9 131,0 292,6 497,2 178,4 3,9 1,7 72,2 66,8 Sredstva, izločena v rezerve 64,9 142,6 102,1 21,3 20,8 44,2 20,5 23,3 20,1 38,2 46,2 37,6 6,5 7,6 6,8 7,6 Tekoči transferi 7.687,0 7.671,3 7.591,9 1.893,7 1.922,4 1.906,6 1.984,3 1.848,4 1.883,4 1.875,8 1.936,5 1.864,1 731,8 582,5 608,2 617,1 Subvencije 502,7 519,5 467,4 111,9 77,5 139,6 205,5 80,3 71,3 110,2 201,2 79,1 28,4 21,2 27,9 34,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.384,2 6.343,1 6.335,0 1.585,9 1.626,0 1.554,5 1.561,9 1.600,0 1.621,1 1.552,1 1.564,3 1.592,9 610,4 503,5 512,1 516,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 741,0 734,2 714,3 185,2 185,7 205,3 204,5 147,7 173,2 188,8 156,5 180,5 67,1 53,7 64,8 63,2 Tekoči transferi v tujino 59,0 74,4 75,2 10,7 33,2 7,2 12,3 20,4 17,8 24,7 14,5 11,6 25,8 4,0 3,4 2,7 Investicijski odhodki 915,0 1.031,8 1.444,4 146,3 259,7 484,2 188,1 269,8 414,6 572,0 175,3 285,0 80,9 83,2 95,5 122,6 Investicijski transferi 319,9 319,5 270,0 52,0 69,3 155,6 31,5 50,7 67,9 119,8 37,9 58,7 23,0 21,3 25,1 41,5 Plačila sredstev v proračun EU 390,3 425,5 402,9 100,5 98,0 65,0 162,7 95,9 62,2 82,1 171,1 94,8 33,5 32,0 32,5 18,6 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.126,6 -1.558,2 -1.259,2 -516,6 -113,1 -211,0 -656,1 -52,0 -322,8 -228,3 -654,9 -9,3 -82,9 25,0 -55,2 -57,2 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar – oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2013 2014 2015 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 1.201,0 1.604,1 1.231,9 1.196,6 1.205,6 1.286,1 1.337,4 1.281,7 1.175,8 1.166,8 1.343,9 1.382,2 1.317,0 1.569,3 1.312,5 1.075,1 1.248,0 1.439,8 1.197,0 1.335,1 1.144,3 1.293,5 1.199,3 1.140,1 1.070,6 1.185,4 1.279,3 1.230,5 1.130,0 1.147,2 1.224,2 1.260,4 1.185,2 1.325,1 1.276,7 998,9 1.137,8 1.327,0 1.151,1 1.278,0 1.067,1 1.196,5 1.135,8 994,4 1.016,8 1.116,3 1.072,3 1.128,4 1.029,8 1.058,3 1.149,4 1.157,6 1.117,5 1.216,2 1.221,6 945,9 1.084,9 1.272,4 1.036,3 1.215,5 190,0 229,1 207,0 199,3 189,3 241,3 185,7 259,4 75,3 191,5 199,5 197,0 204,1 236,6 207,6 202,6 191,5 323,0 187,7 275,7 427,8 469,7 430,5 445,0 428,5 435,7 432,5 434,2 436,8 432,9 431,1 438,2 439,1 488,0 454,6 440,4 444,5 455,0 449,0 449,4 2,0 2,5 1,7 1,4 1,6 1,8 1,7 1,8 1,9 1,4 1,5 1,6 1,6 2,1 1,6 1,4 1,5 1,8 1,4 1,7 35,7 15,3 6,8 6,6 5,9 11,9 6,0 11,4 23,6 37,5 39,2 27,6 40,4 28,2 11,1 10,0 5,8 9,0 11,9 20,9 408,8 485,0 478,9 329,6 362,4 444,9 439,2 416,0 489,1 383,2 478,2 485,4 421,5 462,8 504,8 361,2 379,9 482,1 375,3 464,8 6,1 5,1 5,0 7,2 6,9 6,6 5,7 6,7 6,2 5,9 6,3 6,9 6,7 7,6 5,9 6,2 9,1 8,0 6,7 6,8 -3,2 -10,2 6,0 5,3 22,2 -25,9 1,4 -1,2 -3,0 5,9 -6,4 0,9 4,1 -9,1 36,0 -76,0 52,5 -6,5 4,2 -3,7 77,2 97,0 63,5 145,7 53,8 69,1 207,0 102,2 100,3 88,9 74,8 102,8 67,7 108,9 55,1 53,0 53,0 54,5 114,9 62,6 5,5 20,2 3,8 4,4 3,4 3,0 3,5 4,0 4,7 3,9 4,4 4,1 4,0 9,8 3,3 3,7 3,8 4,5 4,2 7,5 0,5 1,6 0,6 0,1 0,6 1,0 0,5 9,5 0,3 0,2 3,8 0,8 1,1 0,4 0,4 0,8 1,1 1,1 0,2 0,4 0,5 0,2 0,7 0,1 0,6 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 1,3 0,4 0,7 0,1 0,0 1,1 0,1 0,1 0,1 50,2 288,5 27,4 52,0 130,5 96,6 53,8 37,5 40,6 15,3 111,3 115,6 126,3 233,3 32,0 71,6 104,1 107,1 41,3 49,1 1.367,6 1.591,3 1.439,9 1.474,7 1.375,6 1.335,2 1.326,2 1.295,8 1.411,8 1.279,4 1.318,2 1.500,5 1.389,9 1.608,1 1.422,5 1.402,5 1.465,5 1.335,7 1.296,5 1.348,9 565,1 582,1 624,9 672,0 626,6 622,5 536,0 533,9 516,5 524,0 540,7 686,6 568,3 591,0 637,9 619,2 712,6 573,6 546,4 558,5 295,5 319,8 299,6 345,1 274,9 287,5 290,5 330,4 299,5 294,0 289,8 294,6 293,1 311,2 316,7 303,8 305,6 287,1 290,4 327,0 183,1 231,1 176,4 184,2 171,1 183,3 165,5 190,0 207,9 169,9 169,1 179,6 182,4 253,6 153,8 146,7 199,7 179,7 165,4 212,9 78,8 2,3 141,9 135,9 173,9 143,0 73,3 5,7 3,4 53,2 74,4 204,6 84,5 3,5 142,8 159,3 195,2 97,8 73,4 7,1 7,7 28,9 7,0 6,8 6,7 8,8 6,8 7,7 5,8 6,9 7,4 7,8 8,3 22,7 24,7 9,4 12,1 9,0 17,2 11,4 628,6 660,9 697,0 652,4 634,9 590,1 644,3 614,0 717,7 580,1 585,6 599,7 618,5 657,9 676,1 619,9 640,4 614,1 617,0 633,0 48,5 56,6 119,7 65,7 20,2 31,9 33,2 15,1 31,0 18,1 22,2 23,9 43,8 42,6 78,3 103,0 19,9 10,9 29,5 38,7 513,9 523,9 514,9 524,3 522,8 531,0 543,8 525,1 613,3 502,8 505,0 513,3 517,6 521,3 515,8 516,7 531,8 542,5 520,8 529,7 63,3 78,8 56,5 57,4 90,7 25,1 55,8 66,8 59,3 56,7 57,1 59,2 54,3 75,3 75,7 -3,8 84,6 56,0 62,1 62,4 2,9 1,6 6,0 5,0 1,3 2,0 11,4 7,0 14,0 2,4 1,3 3,3 2,7 18,7 6,3 4,0 4,2 4,6 4,8 2,2 125,2 236,4 68,6 59,1 60,4 75,0 92,5 102,3 129,7 131,4 153,4 151,2 141,8 285,2 63,9 43,5 67,9 93,1 83,3 108,6 29,6 84,5 1,7 9,4 20,4 14,8 20,3 15,6 22,6 22,8 22,4 44,3 31,0 40,9 10,3 17,0 10,6 20,3 14,4 24,1 19,1 27,3 47,7 81,7 33,3 32,7 33,1 30,0 25,2 21,0 16,0 18,7 30,3 33,1 34,3 102,9 33,9 34,7 35,4 24,8 -166,6 12,8 -208,0 -278,0 -170,0 -49,1 11,2 -14,1 -236,0 -112,6 25,7 -118,4 -72,8 -38,8 -110,0 -327,4 -217,5 104,0 -99,5 -13,8 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP – bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, DDPO – davek od dohodkov pravnih oseb, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – European Central Bank, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska Komisija, EMU – European Monetary Union, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESR–2010 – Evropski sistem računov 2010, EU – Evropska unija, EUR – evro, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, EZR – enotni zakladniški račun, HICP – Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP – indeks cen življenjskih potrebščin, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, MF – Ministrstvo za finance, NEER – Nominal Effective Exchange Rate, NFI – nedenarne finančne institucije, OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development, OI – osnovna inflacija, PMI – Purchasing Managers Index, REER – Real Effective Exchange Rate, RS – Republika Slovenija, SKD – Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, UL – Uradni list, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G -Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. julij-avgust 2015, št. 7-8, let. XXI