Največji
v Združenih državah
Velja za vse leto - - -	$6.00
1 Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
lisiislovenslunidelavcev v AmeriKL
The largest Slovenian Dally fo
the United States.
lattied every day except Sundays p and legal Holidays. 75,000 Readers	111
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
Entered aj Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y; under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 228. — ŠTEV. 228
NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 28. 1923. — PETEK, 28. SEPTEMBRA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
OTOK KRF JE ZOPET BRSKA LASTNINA
Raz javna poslopja vihra znova grška zastava. _ Veliko število
laskih bojnih ladij v pristanišču. — Italijani nestrpno čakajo
trenntka, ko jim bo Grška plačala zahtevano odškodnino. _
Namestnik jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve je obrazložil stahsce jugoslovanske vlade glede Reke.
-i—-
so bili Ita-
Atene, Grško. 27. -.opt mbra. — Otoku Krfu. katereg; Jijani za><dli dne 1. avgusta, zopet gospodarijjo Grki.
K ■ na javnih ] mM op jih razvili grško zastavo. oddale italijanske bo^ne ladje, k! - > zbrane v pristanišču. par strelov Grški
na east.
Krf, Grška. 27. v. ptembra. — Opolnoči >e je pojavilo za oto-]•/i nasproti tukajšnjega mesta, enajst italijanskih
boj,
Vido. ki h bidij.
Prebival* nadalje v, London,
li.i" jako razburjeno. misleč. da se bo okupa-
t. 27. -».pteiiibra. — Italijansko brodovje bo tf>-rrškt rti pristanišču, dokler ne bo (irska plačala
Angl
lik o časa «*talo v zahtevanih 50.000.000 lir odškodnine.
Atene, <;ršk>, 27. septembra. — Governer otoka Krfa je spo-ročil. mu je dal italijanska konzul častno besedo. da nima po-vra! k italj. ati>kf-«fa br<*Jovja v pristanišče nobenega sovražnega namena.
Rim. Italija. 27. povelje, naj ostane v htevane odškodnine.
Napolj. Italna. 27. septembra. — Sem »ta dospeli dve ladji, ka--ta no!i ua krovu italijanske vojake, ki okupirali Krf. l*r«-!i: v;il»tvo je priredilo vojakom navdušen spr»jein.
-eptembra. — liaLijansko brodovje j«- dobilo bližini < toka Krfa. dokler ne plača Grška za-
te r i
L'orsi:i ! ■
■ kali j»o ulicah. m* j«' iz vseh oken u>ipaIo cvetje
nanje
Taranto, Italija. 27. septembra. — Sem so dospeli s Krfa trije tran>pc rtni parni ki. Na njih se nahajajo vojaki in vojni materi-jal. Pozdravljeni so bili z velikim navdušenjem.
Godba j«* igrala fašistovsko himno "Giovinezza*\ Belgrad, Jugi da vi ja. 27. septembra. — Nad omestu joči mini-tf-r za zunanje zadeve j*- imel v parlamentu dolg govor glede re škega vprašanja.
i>*a.;u. da l»i Italija ne bila zadovoljna z razsodbo medna-bi bila zadeva predložena Ligi nar<xlov. June ve, zakaj je bila Italija zavrnila posredo-švicarske republike.
260 MILJ NA URO.
USODA WARDA V
ROKAH POROTE
Značilen govor državnega prav-dnika. — "Ker je Ward lagal in ubijal, zasluži smrt!" — Sherman je govoril tri ure neprenehoma.
Slika nam kaže ameriški a er o plan. kor-1 na Mitchell Field. L. I. ž njim z naglico 2<K) milj na
ki je pred kratkim dosegel re-Armadm zrakopldvec je letel uro.
f
V si
d nega razsodišča, slavija zaenkrat nje predsednika
s«
TRETJI OKRAJ V KAJ JE POVZROČILO „ OKLAHOMI ZASEDEN SMRT PETNAJSTLETNE
Poslancem se je posrečilo izposlo- Ugibanja detektivov in sodnijskih
vati ustavno povelje proti milici. — V poslanski zbornici je baje 68 poslancev — Kukluks-klancev.
izvedencev. — Emma Dickson je pripovedovala svojim prijateljicam, da se bo vkratkem poročila.
ZDRAVSTVENO STANJE NEW-YORSKEGA ŽUPANA.
Saratoga
sept em bra. ne\ry< >1 " no lx »1 je skor
Springs, X. Y.. 27.
jZdra^tveno stanje :eg a župana .so nepr<*sta-t. Oteklina na n.«>gi mn skoraj pop-tlnoma splahnila. V iv York se bo vrnil tekom pri-Injih «Jes»-tih dr»i.
Oklahoma City, 27. septembra.! Millville, X. J., 27. septembra. Vojaštvo je zasedlo tretji okraj Pred dvema tednoma je neznano-države Oklahome. namreč Wago- kam izginila petnajstletna cer ne County.	k vena pevka Emma l>ixoii. Par
Istočasno so si pa prizadevali zatem so jo našli mrtvo kraj člani planske zborrriee izposlo- l*'»a v tukajšnji bližini, vafi ustavno povelje proti gover-r Pokopali s-, jo misleč, da je po-nerju Waltonu, potom katerega biNtala žrtev avtomobilne nesreče. ;nej mpi \-«*č pravic vmešavati se v j Kmalu po pogrebu so pa začele mi potrebnimi stroj, ,„ materija-f zljorovanja J)osIano<.v.	krožiti govorice, da je bilu.najbr
AMERIŠKI MAJNARJI DELAJO V SIBIRIJI.
Moskva, Rusija, 27. septembra. V Tomsk okraj je dosj>e]o osem-indvajset izvežbanih ameriških majnarjev. ki bodo delali v tamoš-n.nli majnah. Opremljeni so z vse-
BIVŠI MINISTRI HOČEJO IME TI SLUŽBO V CIRKUSU.
Budimpešta, Madžarsko, 27. septembra. — Mastna uprava je razpisala službo upravitelja inest-neyra cirkusa.
<)_rlas ].■ jo ver sto prosilcev, mt-d njimi tudi trije bivši mami nistri.
pa ni-«, dobili, ker mora sjjee -po>.»lx-n vo*liti eir-
džarski luŽbe biti prr kus.
lom.
Plačo 1h«1o imeli dobro in stalno delo. če bodo boleli.
AMER. KRIŽARKA V BRAZILJ-SKEM GLAVNEM MESTU.
Rio de Janeiro, 27. se] o -.bra. \ eeraj zvečer je prispela v tukajšnje pristaniške ameriška kri-žarka Richmond". V Ameriko Ik> privedla trupla štiridesetih ameriških mornarjev, članov posadi ke ameriške bojne ladje *Pitts-burpli". ki so umrli v Braziliji za jnffueneo leta 191 S.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH
OZEMLJU
N potom nai« banki Izvršujejo aanealjtro, hitro in po
▼ieraj m Hto nie ca
JugoaljkTija:
BaspoStlia na udej« poŠte le lzplaCoj« "Kr. poštni Moml ttrad" ta "Jadranska banka" t Ljubljani. Zagreba, Beograda. Kranja, Celja, Mariboru, Dubrovnika, Splita. Sarajeva ali drugod, kjer Je pa« ca hitro hplaeilo najugodneje.	_
1000 Din. .. $12.30 .. K 4,000 2000 Din. .. $24.40 !. K 8,000 5000 Din. .. $60.50 .. K 20,000
Pri nekezma. ki tneftej« manj kot «n «ao« ainarjev računlm« peaeMJ M
«a centov z« pottnlno In <rus« (troika.
Italija in	«a—dana	azamlja:
MaapoHiJa aa aadaje poflte ta l^laftda	"J ■ fin neka banka" t
Opatiji ta Zedr«.
200 lir ................$1050
300 lir ................$16.00
500 lir ................$24.50
1000 lir ................$48.00
Pri nek axilla, ki cnaiaje manj rt Ml lir ratunlme aa Mtnliw In drve* atrotka.
■a peilljatve, U pnaecaje taeeck pet ttael develJaJeM pe ■■KBfn»e»l fte
T rednost dinarjem tn liram aedaj al talna, menja aa večkrat ta Cakovaso; ta tega nudop nam nt mogoče podati natančne eeae vnapcel. Bačunamo pe ceni enega doe, ko nam dospe poelanl denar v roka.
delarjft flejte
Denar Terk
Je podati najbolje pe Draft.
Money Orte ali pa
H«w York, M, T,
I'-tavno poA*elje proti milici so že izposlovaLi. \'»-liko p«*slancev je fxlpotovalo proti domu.
Governer Walton je rekel: Kolikor si- tiče j>orilar»skc zbornice, je boj končan. Boj se bo pa nadalje-vol jjroti nasiljem Knkluksklan-cev. iti sicer toliko časa. dokler ne bo najmanj ena t retina državnih okrajev iztrebi jena te golazni.
Nasprotniki nm očitajo, da ho-če jKiMati državni diktat -r.
On jim j«* pr»Ktre^rel 7. d<»kazi. da je v po>landti zbornici osemin-št iruic^et K ukluksklancev.
— Zbornica lw» tedaj lahko ■»e^tala — j<* izjavil. — ko bodo v nji državljani ameriške i^publi-ke. ne pa državljani nevidnega carstva.
VOJAŠKI DIKTATOR UPRAVLJA NEMČIJI
Predsednik nemške republike je poveril kontrolo nad Nemčijo obrambnemu ministru. — Revolucijonarno gibanje na Bavarskem. — Von Kahr načeljuje bavarski vladi. — V premogovnem okrožju je zaštrajkalo 6000 majnarjev. — Ostali jim bodo v kratkem sledili. — Za javno varnost na Bavarskem.
White Plains, 27. septembra. — Tekom svojega govora je vzel državni pravdnik Carl Sherman v roke revolver, s katerim je ustrelil Ward IVtersa, >t<»pil pred jk>-rotnike ter zahteval naj ga sjh)-znajo krivim unn»ra j*o prvem redu. —
Jutri, ko bo Wardov triintrideseti roj-T ni dan, bo imela njegov slučaj porota v rokah in bo odto-čevala o njegovem življenju in smrti.
—	Ward je lagal. — je rekel Shf-rinan — zritajii je vse podrob nest i. zatem, ko usmrtil neobo-roženega moža.
Ward je sedel mirno kot da bi bil iz kamna izklesan. Tudi njegova žena. ki jt* ^«'>l»-la p<»leg njega. j t- bila pre<*«'j mirna. Včeraj -samo enkrat zajokala. Po končani obravnavi je Ward molče prikimal nekaterim svojim prijateljem.
—	Wardov zagovornik — je izvajal Sherman napram porotnikom — vas je profil včeraj milosti. Nedolžen človek ne potrebuje nobene milosti. Potrebuje jo le zlo <**inec, ki pa milosti ne zasluži. Ta mož nima nobenih dokazov za svojo nedolžnost. Ta mož je kriv. Jaz vam ne predlagam nobenih teorij. Jaz vam predlagam edinole dejstva, mrzla, trda dejstva. Če zagovornik nima dokazov, se mo-mora poslužeti propagande. Obrniti mora pač pozornosti v drugo smer. Uverjen sem. da vas obto- ( žen če v zagovornik ni prepričal inj^° dolgotrajnem prizadevanju se
London, Anglija, 27. septembra. — P rad-ed nik Ebert je imenoval obra m nega ministra <lr. Ucsslerja nemškim diktatorjem.
To je storil baje vsled tega. da zaustavi revolucij-aiarno gibanje. ki je izbruhnilo na l^avarskem.
Berlin, Nemčija. 27. septembra. — V imenu pn- Uednika M'« r-ta je bil izdan včeraj zvečer " predse<lniški dekret *. ki preklicuje razne ustavne pravice, med njimi, svobodo govora in tiska 1<*r pravico zborovanja ter daje policaji in vojaštvu dovoljenje, da sme preiskovati privatne domove.
Obrambni minister je dobil vso polnomoč.
To polnomoč lahko deli z vsakim vojaškim poveljnikom ali pa s civilnim komisarjem.
Generalnim komisarjem za Bavarsko je l>:l inn-n-.van dr. v«m Kahr. Njegova naloga je ustanoviti nnr v M<.nakovem in i > d« /«ii.
C'c bi se mu zdelo potrebno, ima pravico proglasiti i/r«dno stanje.
Tudi na Bavarskem je za bra njena svoboda govoru, ti-ka in javnega zborovanja.
Iz vsega tega je razvidno, da je |>oložaj na Bavar-ktm izvan-redno resen.
Vlada je storila vse, kar j»* a- njeni moči. samo da pre pre .'-i prot.irevoluci jo narodnih socijalLstov. katerim jmveljuj«- A« b d pil Ilitler.
"Tageblatt" je dobi! iz Monakova poro«vlo. da je vlada prehitela narodne soeijaliste (fašiste« s tem. da j«' imenovala i < u Kahra diktatorjem.
C'e bi čakala še pa rur. bi se Hitler t>am proglasil za diktat rja Bavarske.
Duesseldorf, Nemčija. 27. septembra. — Pr.-io -ai kirchen, Recklinghausen in Wanne ^o proglas d i daio-štraj k.
Ti kraji se nahajajo v osrčju Pomrja.
Ta šlrajk je prvi protest proti berlinski vladi, ki dala svojim ljudem, naj prenehajo s pasivnim « lepo mirno vrnejo na dcl<».
Do opoldne je zaštrajkalo iiCfl majnarjev. D jim bodo najbrže vsi ostali sledili.
k* (ielsen-generalni
za pove-
1 porom ter naj se jutrišnjega dne
KONGRESNIK HILL "GA" SAM KUKA
KONEC
BOLGARSKE LUCIJE.
REVO
London, Anglija. 2G. septembra. Iz Sofije je dospela danes zjutraj i naslednja brzojavka:
Komunistično gibanje je zatrto, razen v nekem okraju severno od Sofije ter v vasi Ferdinando-I vo, kjer »o vladne čete obkolile i komunaste.
Upati jr. da se bodo do večera i ud al i in sicer brez prelivanja krvi.
že umorjena, da jo je umoril kak njen ljubimec, ki se je bal. da bi ne prišlo razmerje na dan.
Sodnija je dala izkopati truplo, da bodo sodniki dognali, če je bila pokojniea v drugem stanu.
Njene tovarišiee so izjavile, da jim je že pred par tedni pripovedovala. da se bo poročila.
Ali je možitvi kar tako na splošno govorila, ali je pa imela res izbranega ženina?
Ali je vedela za določbe v dru-
O teh vprašanjih ugibajo detek-ca lahko poroči bree dovoljenja svojih stariševt
Ali je bila morda že poročena?
O teh vprašaijih ugibajo detektivi in sodni j ski izvedenca.
Povod 7,a nasilni umor sta najbrže dali dve stvari. Morda jo je morilec umoril, krr ga je silila ? zakon. Ali jo je pa umoril mož, s katerim je bila poročena?
Umorjena je bila par korakov vstran, kjer so našli truplo. Po smrti je odnesel morilec truplo kraj ceste, hote** s tem napraviti vtis, da je postala žrtev avtomo-bilne ne?*reče.
Imena njenih ljubimcev so p° liciji znana. Policija jih bo v kratkem zaslišala.
da boste sodili po svoj L vesti in po svojem najboljšem prepričanju.
MAJNABJI SO ZNOVA ZA ČTRAJKAT.I.
Haxleton, Pa.. 27. septembra. — Uradniki okraja štev. 7 United Mine Workers so naročili 18,000 delavcem, zaposlenih pri Lehigh and Wvilkes-Barre Coal Company, naj takoj zaštrajkajo.
To se je zgodilo vsled tega, ker
ROMUNSKA NUDI BOLGARSKI SVOJO POMOČ.
Bukarešta, Romunska 27. sept. Romunska vlada je ponudila Bolgarski vojaško pomoč, da zopet napravi red v državi, če bi revolucionarji stopali na krmilo.
KKVAVA BITKA V DRAŽDA NIH.
London, Anglija, 27. septembra Danes so se spopadli v Dražda nih komunisti z radikale«.
Eden je bdi usmreen, nad dvaj-se družba noče držati dogovora j set pa težko ranjenih. Pretepale glede osemurnega delavnika. je šele policija razgnaJa.
mu je posrečilo prisiliti prohi bicijske agente, da so si ogleda-, li njegovo "delavnico".
MINISTRSVO NA HAITI ODSTOPILO.
|
Port au Prince, Haiti, 27. sept.
j Danes >,.► odstopili vsi haitski ministri. Predsednik Borno je imenoval nov kabinet. Ministri so
' odstopili vsled osebnih razlogov, ne pa vsled političnega položaja.
Gessler, diktator Nemčije.
BAVARCI SO ZADRŽALI SENATORJA LA FOLLETTA.
Frankfurt, Nemčija, 27. sept. — Senator La Follette, ki je hotel zapustiti Bolgarsko baš v trenut-gu, ko je bilo proglašeno diktator-stvo, je bil pridržan z družino vred na bavarski meji.
Ko se je izkazal, kdo je, so se opravičili in ga izpustili. Vedeli so, da je prišel moka iz Rusije ter so mislili, da je boljševiški agitator.
Washington, 1). C.. 27. sept. — Republikanskemu kongresniku j II ill u iz Maryland a se je po dolgotrajnih prizadevanjih posrečilo vzbudita zanimanje prohibicijskih agentov.
Zanimati so se začeli za "delavnico" v njegovi hiši. kjer dela Hill znamenite po»kuse z vini ter razno drugo kuhano in žgano pijačo.
Že več tednov je javno v listih pozival prohibicijskega komisar-( ja Havnesa, naj pošlje v njegovo klet par "izvedencev", ki bodo preštudirali njegove metode. Gospod Haynes je končno vseeno poslal k njemu dva kemika, ki bosta preiskala in pokusila njegov iz-delek.
Kongresnik ITill je objavil v listih, da se že dolgo časa peča z "munšajnarijo" ter da je dosegel na tem polju izvanredne uspehe, j Tako naprimer izdeluje pivo, ki ; ima dvanajst procentov alkohola, j
Poslanec hoče na ta način prisiliti prohibieijske oblasti, da bi izjavile, koliko alkohola naj vsebuje pijača, da je o-pojna.
Posl. Hill je od ločen nasprotnik osemnajstega amendment a.
SOVJETSKI URAT .,IKI NAPADENI OB MEJI.
Moskva, Rusija, 27. septembra. Za vrat ni morilci so napadli predsednika ruske karelske komisije. Lawrowa ter ga usmrtili in ranili tri njegove tovariše.
K «mi-'ija se je vračala i/. Finske ter je baš prekoračila mejo.
RUSIJA BO IMPORTIRALA BOMBAŽ IZ ZDR. DRŽAV.
Moskva, Rudija. 27. septembra. Sovjetska vlada bo importirala i/. Amerike velikansko množino bombaža.
Mr. Roguine, predsednik tekstilnega trii-ta bo nadzoroval ek-sport.
KANCLER JE OBVESTIL PO SLANIKE O KAPITULACIJI.
PARNIK "MAJESTIC" JE DOSEGEL REKORD.
Southampton, 26. septembra. — Parnik White Star črte Majestic je dospel v Cherbourg iz New Yorka ob devetih zvečer. Ocean je prevozil v rekordnem času. Iz New Yorka do Cherbourga je po-traboval pet dni, pet ur in 21 minut. Vozil je s povprečno naglico 24 vozlov na uro.
ŽELEZNIČARJI BODO ZAHTE-j VALI VIŠJE PLAČE.
Cleveland, O., 27. sejtembra. — Generalni ravnatelj unije železničarjev bo v par dneh vložil prošnjo, za 12-odstotno zvišanje plač. Članstvo je na zadnjem zborovanju soglasno zahtevalo zvišanje.
UPOR V JETNIŠNICI.
Berlin, Nemčija. 26. septembra. V AU^nsteinu, Vzhodna Prusija, so se uprli kaznjenci, 600 po številu. Zvezali so paznika, razbili vse po jertniisnici in pobegnili.
Berlin, Nemčija, 27. septembra. Kancler Stresemann je nocoj obvestil zavezniške podanike, da. je Nemčija za po ved al a svojim ljudem v Ruhr okraju, naj takoj prenehajo s pasivnim odporom.
Francoska In belgijska vlada nista bili o tem ofieijelno obveščeni.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENE MATICE"
Za štiri moške glasove Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Cena s poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York, N. 7.



C.LA« XARODA, 2Č. SFPT. 1923
>«ANI ftAROH
UMI

M C«rtl»Ml1 tifMl
p* •* Manhatta.
N«w V*r«r Crtr. M. V.
-m 4. A • NARODA" 'VttM 0t UM Pw»M)
>«tbH lwi Day
•un«iyi tn« MtlMajra.
9TM0

l«t»» u
.» »»www »»««.1111 M«
Subscription Yaarty Mil
A«v*rt1wm*nt on AgrMmwt.
• •• «» .««•* Izhaja vukl dan Izvzamil n*MJ
«<)>n la M*kD<Mtt mm a« priobMt)a Duu My Orter. Prl iptibibN krajt wroe&iko*,
w »KM« WfmHH* n««n«rt. Am faltr«]« ■ » )<!«••
-« L A « NARODA" MR, Sertuili mf Manhattan, I T»lt»hen«: Ccrtlantft UTI

Wf
DVA POTNIKA
ii.
I *: * I Ameriki n j«* parmk *4 Aquitania"'.
N.i '.; • >\ ■ i ma VM'jmliio (MJtiiikov, med temi .sta pa dva najbolj
. <):•.! Ma borilea. <>ba Ma tekmovalca, oba v svoji stroki. Prvemu je ime Papyrus. ^Hgpt	*
J ■ . m leta star angleški konj-dirkač. V New York a se ImS ii : i.u;«- i«r bo skušal prehiteli vse konje, ki bodo tekmovali
1 >i iis.- pa piše Anton Radntk. Doma je iz Jugoslavije ter
\ Ameriko.
\i Kadnik ni še nikdar dobil pri nobeni tekmi nobene na-
K i!» temu je pa h- večkrat tekmoval in se boril z Lakoto,
no in Nezaposlenostjo. K 11 j I'.ipyrus je v p**a-bni kabini na vrhnjem krovu. Poleg > li.olk' lijarji in konjarji ter lilapei, ki čakajo s skleck* za
ne v P K
n li.i In k je v me-lkrovju. Je s kositrnega krožnika, je in *a.ša, če j«* hrana užitna ali ne.
je odha jal purmk iz Anglije, pa je spremljal nr. razdaljo i j aeroplan ter ob slovesu oddal pet strelov. !i ..!• teh strelih pomolil glavo iz zatehle luknje, mislec, i/.hruhniljt nova vojna ter da ladjo obstreljujejo, miril > • je pa, ko so mu povedali, da streljajo na čast konju, v<v prvetu razredu. ■ iPapyrus bo sprejet v tej deželi z vsemi častmi in vsem -tv«<111. Na jm.molu 1m> igrala godba, in nič ne bo čudnega, slovesno pozdravil nevvvorški nadomestujoči župan. !i na sprejem Antona Kadnika se že pripravljajo, i' na Ellis slandu vsak dan i*> več ur telovadijo, da pa bo-> •'iituspcšiiejše pehali z oddelka v oddelek. j-nt,.o : na Kri«* železnici >*> že določili, kam pa *xhIo zaprli, i ; < lahko varno spravili daleč tja v Pennsylvamfjo. m< _'.irski baroni so mu že določili ozek in nizek prostor v tiiajui. kjer bi lahko čakal svoje zadnje ure. . par letih se bo morda kljub temu }»or<*lila v njem želja, da , veliko Iniljše, če bi bila njegova mati kobila . . .
Iz Slovenije.
Otvoritev društvenega doma.
I/. Il-ba pri Vel. Ijiičah poro-("•;'i ; Ni s«* minilo eno leto. ko je i:;i• t■ iltnštvo obhajalo svojo 20-\i" i!e... Naše veselje nam je ta-
. t ka h", /ave.st, da društvo ni-)::.i ^e za sv< je delovanje primeril i loma. Ta večletna, žel j a se nam ; • letos uresai^-ila; na Veliki s , . .-i m- je slovesno blagoslovil iti o t. v o j ■ i I naš društveni doni. Te le h- s'.avnosTt so se udeležila vsa > dna in jjmojjo oddaljenih dru-
ev. ftlapoj»lovitev je ob prisot-i. -i viv duhovnikov izvrvšrl do-l.<ae: župnik ]>ojem. ko smo se v (>■!• .vi pri iH.pohlanski službi bož-,| ': '.ivalili 11 »pn vso pomoč pri' 1e/.ivin in delu. Saj je bil opravi-eeji nap "V trudu in znoju, l> ne i Radosti, domu gradimo slavo iu čast !"', ki pa ima še večji o i« m /a naše prihodnje društve-it delovanje. Pri otvoritvi je na-r-toplo ve* p-v« j rn i ko v, slavnostni p< »vor pa je imel Jernej Hafner.f ki i.am je razložil pomen društva 7.i sedanji čas ter nas bodril k na-d; '.>vavju požrtvovalnega in slo«-; n epa dela. Zelo nas je razveselil nastop pevskega zbora, ki je pod v oretn i in vodstvom društvenega I v >dit el i a nadučitelja Intiharja za-{ pel tri ljubke in za tako slavnotitj z Mo pomenljive pesmi. Vso sloves-n -sl je zelo povzdignila tudi or-; lo p.)d!»a iz skocijana. Z upri-< Mitvijo dr. Krekove igre "Tur-! ' ;i križ nam je društvo zopet; pokaralo, kako napreduje v <lra-mutiki. Tako se je otvoril z igro tir. Kreka v njegovem rojstnem d ra.jn že tretji dom, kjer bo v njegovem duhu izot)raševaia in vzsrajaia nr^ša mladina.
Spomenik padlim vojakom.
Iz Gorij pri Uleidu poročajo: I>ne septembra »o odkrili pri nas na slovesen način spomenik v svetovjni vojni padlim vojakom gorja i»ske ol»čine. Izklesal ga je
radovljiški kamnosek in soglasna sodba vseh, ki so spomenik videli, je ta. da se je ž njim prav posebno izkaza1.. Na mramomati plošči so vekovečena 103 imena padlih domačinov vojakov. Spomenik velja 20,0«^ dinarjev in .so si zanj «tekli največ zaslug Jernej Cun-drič. pletarski učitelj in pnxised-riik inval'dov. župan in podpredsednik J nip Zaje, tajnik in blagajnik Jurij Šinuiie in V. Božič.
Vesti iz poljanske doline.
Prve dni septembra smo ob najlepšem vremenu kosili lepo travo po senoaetih in lokah. Pod toplimi solnčnimi žarki se je otava kaj hitro sušila. V treh, štirih dneh sriia imeli ves senen pridelek na varnem. tak«> smo hiteli. Za živino je dobro preskrbljeno, pa tudi poljski pridelek je zadovoljiv. I sadno drevje je polno. Pametni pospodarji ga mnogo posuše za zimo ter jim tako dosti zaleže. Najmanj pa imajo od dobre JKulne letine oni, ki kuha jo z njega žganje. Lansko jesen so ga toliko na kuhali, da so ga pili doma m ipo krčmah kar iz kozarcev. Posledice navadno niso izostale.
Tihotapstvo je še vedno jako živahno. Prenaša se posebne vrste tobak po kozjih s-tezicah ha laško stran. S to zloglasno obrtjo se bavi zlasti mlajši moški pa, žal, tudi ženski svet.
Zda.i imamo redno poštno zvezo med Sk^fjo L.oko in Žiri. Koliko časa 1k> obstala, je vprašanje. Čudna se človeku zdi. zakaj ne prevzame poštna uprava prevažanje pošte s svojimi »avtomobili, saj jih ima l*aje v Ljubljani več na razpolago. Prevažanje bi se ji vse-kako dobro izplačalo. Potnikov je navadno poln avtomobil, ka^iese sedanjim prevoznikom lepe denarje. J^oštuk^uprava plača, za prevažanje pošte na omenjeni progi 1200 krem dnevno, kar znese na
Peter Zgaga
\
UELMAR
leto vsekako veliko svoto. V interesu sigurne in redne poštne zveze bi želeli, da prevzame p štna uprava poštno vožnjo iz Škofje Loke v Žiri in nazaj v svoje roke.
. Himen.
Dne 6. septembra sta se poročila Anton Tršan z Auieo Arneje roj. Lialoh in Vaso Samec z gdč. ^laru-ško Orebek.
I)ne T. s«*pt. se je poročjl v Pe-trovčah dr. Ludvik Šinkovec z pdč. ^ento Vrečko, hčerko dr. Josipa Vr-čka. odvetnika v Celju
V	D'-bmi pri Olju se je poroeil Rmlolf Schmidt, veletrgovee iz I i reži e. z gdč. Tino Vrečko iz Sv. Ju rja pri južni železnici.
Dne S. ■■•pternbra se je poro**il Tone liregant. železn'ški uradnik v Zidanem mostu, z gdč. Marico Pucelj iz Gorice vasi.
Smrtna kosa.
Z Vrhpolja pri Moravčah poročajo: Umrl je <lne G septembra! ob >! 0. uri zjutraj na svojem j domu veleč. p. Josip Pele bivši kaplan v Smart nem pri Kranju. Pokojni je bil rojen <lne 14. aprila 1SD4 na Vrhpolju 'pri Moravčah.
Dne 8. septembra je umrl v Mariboru po daljši bolezni davčni j nadupravit elj Anton Jurpelj.
V	i^režacih je umrl 10. septem-ora tamošnji mestni župnik J< s"p | Mwieel:. Pokrjnik je bil jako za-; bar en družabnik in spb-Šno pri-' ljubljen med Prežieani. Politično se r>i udejstvoval.
V	Mariboru je mnrla 10 sept. Vfivii uradnica okrož. wxlis^-a gdč. Dragica Mikfavic iz Gorice.
Umrli so v Ljubljani:
Marija Križnik, posestnica, 62 let. — Alma Lasič, poštariea v p.,
let. — Karel Kalin, posestnikov .sin, J leti. — Josip Žitko. že-lezniški spr^vo-lnik. 4-1 let. — Josip Kiešnik, >e.llai*sk: pomočnik,
17 let. -
Sedanja moila je zato dobra, ker je že pred poroko nasičena
ženinova radove*.lnost.
* «
*
Mlada zakonca sta sedela v mraku. Pa je mož nežno objel svojo ženico in ji rekel:
—	Kaj ne, draga moja, prva ljubezen je najlepša.
—	Seveda je. — je odvrnila. — No, sicer sem pa tudi s teboj še
precej zadovoljna.
# * #
Včeraj je bilo objavljeno v listih poročalo, da je bolgarski kralj Boris pobegnil na Romunsko.
Tam bo lahko živel toliko ča- ^ sa. dokler ne bo romunskih kmetov navdala taka pamet kot je j navdala bolgarske. ] Potem gre lahko v kak angleški aLi francoski hotel pomivat j posodo.
Fant je še mlad in če bo priden, lahko sčasoma kuhar po-; stane.
Z dobro govejo juho bo več ko-ri.stil kot pa z vsemi kraljevskimi i ukazi.
' ♦ .» *
Nemčija se je vdala Francozom. Francozi so zagnali krik zrna-j goslavja.
{ Pa je res silno junaštvo, če za-da človek umirajočemu, ki se ne | more braniti, zadnjo brco!
Francozi so samo z jeziki ju-
! i -1 nalci.
! _ • . • '
Človeško srce ima štiri prostore. V vsakega teh prostorov I gre i lo IGO gramov krvi.
Koliko centov ljubezni se lahko spravi v žensko srce, pa Tose-daj zdravniki še niso dognali.
je oblačila in oblačila, potrpežljivo čakal in
kako dolgo, ve le mož, ki mora čakati ob takih prilikah.
Nazadnje je pa odšel v svojo sobo.
—	No. jaz sem oblečena, pojdi va sedaj.
—	Počakaj, — pravi mož, —
i da se še enkrat obrijem.
* * *
i Zavezniška komisija je dognala. da Grki niso umorili laških komisarjev.
Zavezniška komisija je pa kljub j temu odločila, da mora plačati i Grška Italiji petdeset milijonov dolarjev odškodnine.
Če bi Mussolini vedel, da mu bo vedno taka odškodnina zago tovljena. bi brez dvoma dal na svojo pest pomoliti še par sto laških komisarjev.
3ug0simi:utfika
Ustanovljena 1. 1898
JvatnL 3fcfituita
Inkorporlrana 1. 1901
GLAVNI URAD v EL\ , MINN.
Glavni odborniki: Pr«sednlk: RITDOI.F PERDAN. »33 E. 186 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 fearl Av«., L*>ntln, O. Tajnik: JOSEFH P1SHLER. Ely. Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA, Box 9C1, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JullN MO* EK.N. «12 — 13th At* Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. J08. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bids., C0« Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASX1K, Room 206 BakeweU Bid*., cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chicago. 111. FRANK 6KBABEG. 4&2J Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.	i	'
LEONARD SLABODN1K, Box 480. Ely. Minn.
CREGOK J. rOREXTA. 310 Stevenson Bide.. I'uvallup. Wash.
FRANK ZORICH. 6217 fit. Clair Ave., Cleveland, v.	• i
Združevalni odbor:
VALENTIN PTRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 2^3 Park Str.. Milwaukee. Wis.
JOSIP STEKLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo.
ANTON CElARC. 528 Market Street. Waukegan. IIL
*	Jednotlno uradno glasilo: "Giaa Naroda".	■
Vse Btvarl tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poilljatr« naj se pošiljajo na. glavnega tajnika. Vse pritožb« naj Be po&llja na predsednika porotnega odbora. Pn>£nje za sprejem novih članov m bolnlftka spričevala nai se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota pe priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglast tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vs t a novi z 8 člani ali članicami.
Izpred celjsko porote.
Dne 10. vptembra je pričelo J 171<tni Maks Kovar.io, pc«sestni-,ies» .Lsko ZiiJit'danj- e<*.lj>ike porot«', kuv - v Št. Petru jxkI Sv. Uojo j»' < tvoril pretlsetlni'k oJ<n«ž.j rami. Olxlolzt'lUH* j«* nu^ot-a junija
Potnik, ki je prijel iz staropra kraja, je rekel: Ej. to je pokalo, Dragica Ižanc, knjigo-1 ko je dobila Jugoslavija prestolo-vezova hči, 17 dni. — Antonija naslednika. Vurkelje. dela v't-va h>"-i. 3 in pol	* * *
meseca. — Xada (Ii>*šelj. izvošč-k'»va hči. "J leti. — Anton Jeras, mestni delavec, 80 l<*t. — .Miroslav ^Ieelita, baiu-ni uradnik 28 let. — Dara Stopar, delavčeva
hči7 poldrugo loto.
Prispevek iz Ghicaga.
Ali bi ne bilo dobro, ee bi Re-publičansko Združenje, ki j.e nekoč majalo kraljestva in cesarstva. reklo že vsaj eno besedo v priti primorskim rojakom?
D
o p
1 s.
Ali bi no bilo dobro. Če bi 'Pro-letarec". katerega hranijo z blagajno Republičanskega Združenja. odstopil malo hrane tako izmučenim bojevnikom, kot sta na-primer prorlška Straža in tržaška
New York, N. Y.
Tem p it oni vljudno vabimo vse Slovence in Slovenko k igri, katero priredi Društvo Na j.s v. Imena v nedeljo 30. septembra v dvorani štev. 62 Si. Mark s Place v New 1 Edmost ? Vorku s prijaznim sodelovanjem I	*	*
Slovenske godbe ter pevskega in Ali bi ne bilo dobro, ako bi pri-dramatienega društva Domovine, j držal samo svoto za svoje pogreb-Predst>Jivi so "Zenitov*', šalodgra ne stroške, ostali kapital bi pa v" treh dejanjih. Osebe: Agata' namenil tja. kamor je namenjen? Tihonovna, trgovčeva hči, neve-j	* * *
'sta, Minca Z'.trman; Arrua Panta-j Ali bi ne bilo clobro. če bi v za-lejmomova, t^-tka. Ivoza Stiftarhvalo za sprejete dobrote napisal Tekla I van ovna, snubju:icat Neži-1 kako besedo v prLd Kraševcetn ali ka Pavlic: Podkoleein, dvorni j Primorcem? <vctnik, SrevaO Roile; Kočkarov.
sr>dlišča. dvorni svetnik dr. Kotnik s par uvodnimi besevlami.
Ubijalec lastnega očeta.
Kot prv< se je zagovarjal pred poroto radi hudodelstva uboja Anton Piniat. rojen leta 1SM7. v Sretnlču. posestnikov sin in delavec v Anoveu v brežiškem < kraju.
< IbdolžeiUM* je ž vel s svojo žt>-iio Ano Piniat v ZagreUu. Dne marca se j" preselil na dom svojega očeta Jožeta Pirnata v Anoveu. Stanova! j'* z ženo in otn^kom v sobi v hiši, oče .Jožef Pirnat pa je imel svojo posteljo na iptnlstireš-ju zidanic^ zraven hiše. Na to p<*lstreije se iiritie p<» lestvi ki j<* prixlonjeua na vrata. Dne'3 aprila opoldne je naznan i obdolženec s'-sedom, da je oče prejšnji večer padel iz podstrešja zidanice in se tako potolkel, da je drugo jutro umrl. Sosedje so našli Jožefa Pirnata na postelji oblečenega in obutega ter po licu in oMeki krvavega. Sum je padel takoj na sina. dji je svojega <»četa ubil. Pri raztele-
n ju so se našle tako pušk od be na telesu, tla jo morala nastopiti smel v najkrajšem času.
Obdolženec se je zagovarjal, da je oče dne 2. aprila zvečer ponovno padel z lestve in da mu je sam parkrat pomagal v posteljo. Na očetovo stokanje ni polagal važ-nasfti, ker je oče to delal večkrat. Drugi dan ga je našel mrtvega. Ta zagovor potrjuje tudi žena. Zdravniško mnenje izključuje po-škodbe pri takem padcu ter pravi dalje, da je popolnoma nemogoče, da bi se človek po takih poškodbah mogel ganiti z mesta. Stori iee je moral klečati na svoji žrtvi in je rabil tudi topo orodje. Obdolžencu obremenjuje županstvo Videm in razne priče, ki £;a slika jo kot nasilneža proti lastnemu očetu. Na lien mesta s > se našli nadalje krvavi madeži v sobi, kjer j stanuje -s:«, ne pa pri in na lestvi ter v očetovi sobi. Iz tega je sklepati. da se je vršil uboj v hiši in da je ubijalec nesel svojo žrtev pozneje na podstrešje. Obdolže-j nee je tudi svoj zagovor tekom preiskave že večkrat izpremenil.
Pirnat se je zagovarjal pred poroto jako cinično. Porotniki so ! soglasno potrdili vprašanje radi | uboja, nakar je bil obdolženec obsojen na ir> let težke ječe.
in julija t. I. na Križan vrhu večkrat spolno zh rabil neko 7 in polletno deklit-o. Izpridili so ga drugi lantje. ki > » se ve,-krat ž njim r;izgovarjali o spolnem ol>čevanju. Obdolženec dejanje prizna, kar je tlokazano tudi po pričah in zdravnikih. Obdolžene<- jo napravil na l>orotnike jako doVr vtis in se je ve'krat tekom obravnave razjokal. Ker s,- krivda ni mogla popolnoma dognati, so porotniki soglasno zanikali vprašanje radi hudodelstva pos'lstva in soditi dvor je i/rekel oprostilno razsodbo.
V znamenju alkohola.
Dne 11. septembra je prišel pred poroto Ivan ŽeK-znik, saiusiki ni-dar v likali [>ri Trbovljah. Ome-menjeni je bil radi hudodelstva težke telesne poŠk<»dbe ]>r«xl eelj-sko ]M»rotn Ž" v poletnem zasetLl-nju. Obravnava s+- je takrat pre-ložda. ker je olnlolženee zagovarjal z dedno slaboumnostjo, kar je bilo treba šele dognati jv> zdravniku izvedencu. Ivan Želez-nik je 10. maja v Trbovljah, raz-irret o<l alkohola. zjib<Hlel dvakrat
nožem v hrbet rudarja Franca Hribarja ter ga tretjič vrezal čez oko tako močno, da so je moralo odstraniti operativnim potom. Obenem je oklal z nožem na hrbtu tudi rudarja Avguština Stermo-ieta.
Zdravniki izvedenci so na sedanji razpravi pre skali obtoženč-evo duševno stanje in ugotovili, da je izvršil svoje dejanje v popolni normalnosti. Porotniki so vprašanje glede t^žke p<»škodbe potrdili /. 9 proti 3 glasom, nakar je bil Ivan Zeleznik obsojen na 15 me-Sf^eev težke ječe.
Hudodelstvo posilstva.
njegov prijatelj, Jožef Podbor-šek : Jajčnik, eks»ekutor. Val. Capuder; Anučkin. pehotni častnik v pokoju, Jožef Dolar; Dunajska, strežnica, Josie We tii: Že\ akin, moriiar, mornar. Val. Kreč; Sta-rihov, trgovce, Ivan ITren; Stefan Podkolevtiov, sluga. Ivan Hren. Začetek ^>b 5. uri popoldne. Oena: sedeži pi-ve vi*^te 75c, druge vrste 50«4. Po igri žreb-dobitka "skrivnosten zabojček", nakar sledi prosta zabava. Za obilno udeležbo se najvljudneje priporoča
Odbor.
Popoldne 10. sept. se je zago-1 Aiirjal radi hudodelstva posilstva
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
&OJAKI, NAROČAJTE 8E KA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V •pnrvwuiRNiH toUVJJL
NT) V A ZANIMIVA KNJIGA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Ivan^Mad^c Cena • poitnino
$1.5°
RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega I ^ slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjigr* j« trdo vezana, vsebuje 270 vtrani in 26 tlik ta Tojne.
"GLAS NAHODA" 03 Cortlandt StrMt, New York, N. T.
.............
■ -

GLAS NARODA, 28. SEPT. 1923
Morski razbojnik.
i *
Spisal kapitan Frederick Marryal.
(Nadaljevanje.)
V terl ei
<»stali razi*
jo, da bi n urez u»ii>-li
kn
jt j
Iv-; j
va bil
: an iti, k ft e villi, tii IJtid,
i H »azil«
'lil
v»
«111 lil s il ladj**, > ban, .»j.-tn je.
t-
ihu pa wo Ilawkhurst m
►jniki preiskali v?*> lad-asli dragocrtiost i, toda a. V<>da v ladji je na-n>čala v«ioo l*»!j in vsi napori » bdi zamuJi. i^adja se je hitro »ogrtxa'a. llilo jo je že treba za-.ust it i in odpeljali svoji«, razboj-ii*U<> ladjo, «la ne bi prišla v ne-.arnost v vrtincu ladje, ki se je Kitupljala. Kajn in Ilawkbur.xt ►ta se s tvojimi ljiulnu vrnila na ivojo ladjo, in predno sta bili lad-i /a kaluMj vsaksebi *»* je lad* in pot«»pila z vsemi zakladi, po t**rih la'ai hre-ptrieii. Velika !rt j«' l»i!a odeti na Kajoovetu razu, ko j<> v <*ptem*4vu prvega marja naglo stopal po krovu pintja. Vs< je kazal", da mu liu-b milji r«>j«jo po glavi Fr&ftciiteo m ni %-rtii! v tvojo kani.	j" spredaj pri svojih bdi tuier v manj-vendar znani k«»t taft-rih ni ianiče-je tudi, da yo se »bitv< At.. 11 in se zbrali na spred-i«lkoder so i»azdi i■ iu >•* pojfovar-iku. RaH»oji»iAka da vsa jadra iu plula in pad u. Solne«? j«- xo-ia Fraticisoo ,«*e lii vr-*vojo kabino, je v >q>od-r«»store sredi Kruuianov, ki vzeli v varstvo Ponoči jih trat poklical Ilawkhurst na toda iiis«» jra sIimIL Tudi ]* Mukati očitanja »Irutrega ■ja ki je priaečl k njim. Med joiki jih je biLo d<*»ti, ki jan > videti, da se strinjaj«> s ari i v njih vedenju glede isr-a. Tudi med zavržetiei se ij»» razne vnete in rasni znali med teiui razbojniki jili je i»-kaj, ki n<jto bili p-pol-i/]wij«iii Straaui unn»r ško-rw.na ti«nla Ter»*zuia m birbarspko ravnanje kapita-s |-*i!i[H.fn in njegovo ljubiva t«» ••» bije gnr»z«*vitn»sti, udi tudi najbolj zLubni iij.vj a j« i., Kratndwove pr«aštije 1« >.t n.s i bile nikak zinem, darle xiti. da je nje-»iil(M'ena. 1 »il je spbuš-in <*ko ga najzlob-razbojnikov razen so ljubili, mu ven-uli >*|>OHtovanja, da-si so r-utili, da. b«i Kajnova oblast kmalu uničena, če ostane Kran-«* i s* ■ o >e dalje na bulji. Že več me-vivv je 1 lawkhurst. ki je sovražil od obtie-a, delal na to, da ga odpravijo / ladje. lil ««edaj je zopet kiju kapitana, nuj se % a iznebi na Vsi'v nueui. «'-eš. da je t<» ]«)treba zaradi njih lastne varn<*iti, ter «'IN>/arj;d na vedenje Krumanov in i/ražal bojazen, da ie velik del ra/lH>jttik«»v ž" tudi tu-zad-»volje«. Kajn je čutil resnico Hawkhur-M*ovih iM-seili iti je «kL4i-1 v .sv«>jo kabino, tla premisli, kaj mu je *»to-riti.
**V j^zi me j** mučila,** je odgovoril Kajn.
"Zlodej! Torej si vendar priznal!" je zakričal Francisco tako glasno, se je kapitan prebudil in vstaj. Predno pa se je popolnoma zdramil in odprl oči t-«*liko, da ie razločeval razne predmete, ie Ponipej upihnil luč in nastala je p >polna tema. Nato pa je po-ložil svojo rirko na FVanciseova u-:Ta in ga odvedel iz kabine.
"Kdo je tu 1 Kdo je tu T" je kričal Kajn.
1'ustnik, ki je imel stražo na krovu, je pribit« l dol. "Ali ste me kli'ali?"*
"Klical .'"* j" dejal kapitan. "M lil s»-!n. da je nekdo v kai>iru. Lil«" h'e-eiii imeti, to je vse'*, je na«laljeval mirneje, potem ko si je ob r, sal s čela mrzel pot.
V tem sta dospela Francisco iu INuopej z pet v zavetje h Kruma-
Iz pravljične dežele.
Čudovita dovršnost indijske arhitekture. — Cesar Džehan si je dal zgraditi mavzolej, ki je naj-krasnejša stavba na svetu. — To veličastno stavbo je gradilo 22 let 20.000 delavcev.
Ko je Aleksander Veliki v silnih bojih uničil milijonsko armado kralja Darija in razbil mogočno državo perzijskega kralja, je bila njegen* cilj staroslavna Indija z njenimi pravljičnimi zakladi in bogastvi, katerih pa mu vsled njegove zgodnje <mrti ni bilo u-sojeno videti in zavojevati.
Indija je še danes na glasu kot dežela neizmernega bogastva in marsi.v ateri radža. to je vladar ene kT evil ni h imlijskih kneževin, ima toliko zlata in dragocenosti, da ni mogoče niti preceniti njihove vrednosti. Indija pa ne slovi samo zaradi svojega pravljičnega bogastva, marveč tudi zavoljo nom. i u»tva mladega moža pa ^ !lirasn h zgradb iz zgodovinske Pro-V; ^ ^n,,;u P^J ^»rtjo m«»g«»čno|.losti	,et<> ^^ y to de.
želo i možica svetovnih letnikov, da si « gledajo priče velikega umetniškega razvoja indijske arhitek-
na svetloba v velik dvorano pod ! ska državna blagajna, se po pr-srednjo kuiwlo. Osvetljena s t0|Vih ugotovitvah ceni na 2o mili-
na jslavmcjša je bila plesalka Lješinskaja. Šepetalo se je, da je nekdaj v romantični ljubavi plam-tel zanjo car Nikolaj; pozneje so jo oboževali veliki knezi. Bila jim je "božiča".
Oder je bil urejen nnjmoder-
rožnobarvuo svetlobo stoji srediijard kron. Toda niti preuskave dvorane takozvana kentofa iz vodijo iz Brucka in Marchegga v belega marmrja, z divnimi okras- vse avstrijske carina.nice, in vr-ki z vloženega kaniatika in kar- hu tega^se pokazuje, da se tako ši-neola. Ta kenatof je naokrog ob-! rokopotezno tihotapljenje tekom
<lan z mramornato strešico s tako let ni moglo vršiti brez vednosti I nejše. Glavno režijo je vodil Ne-fino in nežno luknjičasto izdelavo | centralnih oblasti! Zato se pri- mec Mayerhold. Sijaja dvorne o-da napravlja vtis, koda je tkana ; pravlja temeljita preiskava tudijpere tudi še revolucija ni zmanj-iz sijajne svile. Sinxlaj v svodu pa! v glavnem carinskem uradu in du! jaja Uničili so ga boljševiki. — se nahajata groba cesarice Banu na.jski finančni okrajni direkciji, j pre(j dvema letoma je opera zopet Begum in šaha Dželiana, ki je Razburjenje pri vseh finančnih hotel počivati ob strani svoje ljub- oblastih je ogromno, kajti nepre-
začela jKkslovati, toda umetniki so se radi vedno slabših gmotnih razmer začeli razhajati. Vendar pa je po šaljapinu in Ivarsavini ostalo še dovolj moči. V. «so umetniški nivo opere do požara vzdržali na dostji.ci višini.
ljene žene.
Jasno je. da je to davno grad-
stiino se pojavljajo nove priče in no\'a jioročila z meje. ki podaja-
beno delo, bogato opremljeno z jo nove «lelikatne podrobnosti. — najfinejšimi specialnimi okraski, dnevno sledijo nove aretacije, na
ture. Razen slovitega mesta Delhi. kj«T se nahaja ogromna palača vt lik ill mogulov, ptrtomeev Džin-
zpremenila v ž«-ljo ]>» maščeva-' »iju. Namena. <la bi bil v kabini pr š, 1 do orožja, sicer ni dosegel, t«-da bi! .ie s«*daj trdilo 'hI 1 očeti, da vzame kapitanu življenje, kakor bitr«» le utegne.
Naidednjvga jutra Krumani zo-j , , , i « r • t , ,- •♦ '.ris K liana m Tamerlana, ter ra-ms«« hoteli l.i na delo ali prit.il "
na krov. in «, vsem pedožaju je /en Benaresa. velikega romarske-
llaw k hurst poročal sv«»jemu prtxl-j J-ra kr''-»a In,llJe (yh svetl rekl (iaT1" st-.jniku. Krnkitr .,«• sedaj govoril	ki iteJe polrugi tisoč svetih.
popi lno.ua drugače. Prepričal se zlasti Agra cilj vseh indijskih je b>!. da stoje za njim, četudi ne 1 potnikov.
vsi. vendar pa najboljši in na j-J Agra, še danes veliko mesto z vplivnejši razbojniki, ki so biii 200.000 prebivalci, je bila v d«>bi kakor «<ji sam «isiveli na potu zlo-1 vladavine mogulov glavno mesto ■"ina.	j Indije. Sijajna doba velikih mo-
"Mora s.- zgoditi, niver ne bo-'gulov je trajala približno od leta -t«- dolgo poveljnik tej ladji. 0dilf>00. do 1700. in iz te dobe p«ite-tiM-ne zahtevajo, <ia govorim ta- kajo krasne zgradbe visoko raz-
k'
lb
I j'tbl j irwed t unit a
M> »Mir«
"Ali
j«» <lejal Kajn po-
vitega umetniškega okusa, ki so še danes velika privlačna sila te-
'•<•! napačno, in je piiizku^ dru-gaee. * * (iovorim samo za vašo k<e
Polno«" je že minila, ko je Kajn n«'mimo zaspal, utruj«»n «*d raznih dušcAiiih l>i«j»'V minulega dne. Sanjal je o Fraaei««co%-i mat«»ri — prikazala mu je, da prue*i milosti za sua, in Kajti je govoril v spanju.
V istetu času sta se Francisco in Po m p«-j tiho priplazila h kajiti, da bi dobila PmncLseote sarnokrvse s strel i.v.rtii, ako 1m kapitan spal. l'«»mp««j se je sjil.-tzil h kajitJ, sie ustrašil in stopil nazaj, ko je za-.shšal kii^Mtaua govomV-ega Oba sta obstala pri vratih rn poslušala. "Nf — ne je mrmral Kajn, t*iwi»rMti uv«ra — »k-er — ne prosi, žen'd; a! — Vem, da »eui umoril t«4»e — ne prosi, mora umreti!" V srebrnem sv«*ti(LnLku je še feorela luč, katere svetloba je za-dost«»vala, da je razsvetljevala kabino. Francisco je slučajno zaslišal Kajn<>ve beaede, je ^ajul in pniU'1 do p<»stelje. ''Deček! Ne pro*i!" je nadaljeval Kajn, ki je ležal vznak in t»»žko »vpH, — "ne jin«si — ženska! .lutri bo umrl." Nastal je premor, kakor bi speci čakal cxlgovora. "Da, kakor som utnoril tebe. umorim tudi njega!** "L^jpov!" je rekel Franebaeo z zamolklim svečanim glaaom. "Torej ti si umoril mojo mater?"
"Sem — sem!" je odgovoril Kajn še vedno v spanju.
"In zakaj?" je nadaljeval Fran-eiaeo, ko se po teh besedah speče-kapitana ni več bal, ako bi se
stnehlj v<». ">!ovebiti ste že izbrali ga mesta. Vseskozi so to gradbe-mojega naslwbiika ?"	j ni sp meni k i v brezhibnem mav-
Hawkhurst je opazil, da je za- rijskein slogu, tako naprimer orjaška palača šaha I>žahangi s slovito sprejemni dvorano, biserna rist. Ako ne b«rste vi poveljnik tej mošeja s tremi velikanskimi ku-ladji. to* ostanem naj njej. Ako jo polarni ter nagrobni spomenik ce-zapu- ite, grem tudi jc-tz in midva1 sarja Akbara. — Najzanimivejši morava potem dobiti drugo." | gradbeni spomenik Agre. ki ga
Kajn se je pomiril iu nista več smatrajo za najlepše delo indijske govor;la o tem.
"Možje naj nc zbero in naisto-pij" " je naposled dejal kapitan. In t izbojniki so s«- zbrali na zad-njem delu ladje.
"Fantje, zelo mi je žal, da me naše postave silijo izvnšitj posebno kazen; toda up<»r in sovraštvo s*« mora kaznovati. Kak«*r za vas, \eljaj-i tudi za mene jx»stave, ki sia«> -:'t jih d »ločili v svoj prid, d.dder I »omo živeli skupaj na. morju: in 7araditega sni«>te l»iti prepričani, da ravnam le po pravici, ako storim svojo dolžnost ter vam otienem dokaž«»m, da jse.in vreden poveljstva. Franeisoo je živel z menoj od svojih otroških let. Živel je vedno z meooj in težko ae mi j«' lo«'i|.i od njega. Toda jaz sem tukaj, da gledam na to. da se izvršujejo naše postave. Opetova-n«» se je uprl in zaničeval moja povelja — zaradi tega mora u-mreti."
"Smrt! Sunt!" je zavpije nekaj razbojnikov; "smrt in pravico!"
"N«4>ftiega umora več!" se je zaslišalo nekoliko glasov zadaj.
"K«lo govori takf«?'*
*" Preveč se je morilo včeraj — nobenega umora več!" je zaklicalo več glasov naenkrat.
"Oni, ki govore tako, naj stopijo pred mene!" je zavpil Kajn in grozeče gledal okoli sebe. Nihče s»» ni odzval temu povelju. — "Torej do', nx»rjc, in priženite Francisca !"
V>«i razbojniki .so hiteli na-vzdol. toda z različnima namena. Nekaj jih je bilo odločenih, da primejo Francisca ter ga izroče «mrti. drugi pa so ga hoteli braniti. Začul se je velik tmšč. Nekateri »o vpili: "Dol in primite ga!" Drugi zopet nasprotno: " Ntibenega uiunra več! Nobenega umora več!"
zahtevalo mnogo truda in časa. — Tradicija sporoča, da je pri tem
nogah je ves avstrijski kriminalni aparat. Senzacija šele stopa v kul-
čudesu arhitekture skozi 22 let ( finacijo. razpravljal pa bo o njej bilo zaposlenih 20.000 delavcev, ves svet. To so številke, kakor se podobne omenjajo le pri gradnji egiptovskih piramid. Poročila potnikov, ki so videli Indijo z lastnimi očmi, se ujemajo v zatrdilu, da je pogled na Tadž nepopisen. Najučinkovitejše je ogledovanje tega indijskega čudesa rano zjutraj zato ker žarki vzhajajočega soln-ea zavijajo Tadž v rožnato svetlobo. pri čemer efekt še učinkovi' to dviga sestava belega marmorja in rdečega peščene a.
Naravnost nepopisen pogled pa nudi Tadž ponoči v me seč inn. — V sinjesrebrnii svetlobi bleščeč »toji Tadž kakor začarana palača, obdan od temnih barv gostih cipres. kot učinkovit kontrast, šumenje valov Džunma. melodično previjanje žuborenja številnih vodometov, z vonjem bujnih cvetlic nasičeni zrak začara gledalca v sanjavo melanholijo; zdi se mu. da sanja.
Osleparjena Avstrija.
Na Dunaju se vrše obširne preiskave, ki so dognale velikopotezne sleparije avstrijskih carinskih uradnikov. — Dosedaj se je ugotovilo, da so cariniki pri-. goljufali nad 25 milijard kron.
Carska opera.
Bivša carska opera "Marijin teatr'' v Petrogradti je pred noseči pogorela do tal. Sama zgradba je bila arhitehtonično prilično neznatna, pač pa-obsežna za več tisoč gledalcev. Opera je stala ne-daleč od J ek a terenskega kanala. V njej se je praznovala <lolga dolga vrsta sijajnih večerov. Vse <lo revolucije j«» bilo to pravo dvorno gledališče, zbirališče visoke ari-
R0JAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
NE POŠLJITE NITI ENEGA CENTA ČUDOVITA URA
Ima šest kazal.
Oglejte si to čudovito uro, ki: kaže ure, kaže minute, kaže sekunde, kaže dneve v tednu, kaže dneve v mesecu, kaže lunine izpremembe.
Tr> j- nekaj čudovitega. Onemu, ki ima tako uro. ni trel>a kupiti koledarja, ampak samo nu uro naj poglrda. pa L.» vedel re samo. koliko jt- ura do minute in sekund«-pue pa tudi za dan v tednu. *a dan v nn-set u, ime meseca in položaj lune. S tako uro boste vsakogar presenetili. Vsak. kdor \:di to uro .jo hof-e imeti. Ta ura Je v krasnem, močnem olxdu. Velikost 1«>. kaže pravilen Oas ter je garantirana za 20 let. l'ra je vredna $20.0««. tiKla 7-1 kratek čas j«> liomo prodajali z.i $12.75. i>..leK ure bomo t«i dali povsem brezplačno krasno pozlačeno verižico, žepni r.ož. vreden $1.50. in lHiseben vreden dar. Ne jwiSljite nobnega «lenarj.t. pač pa. samo kui*.n. St2 Tb l.oste pa plačali, ko bonte sprejeli blago. Imejte to uro trideset dni in v slučaju, tla ne boste zadovoljni ž nj<>, vrnite blago in mi vam bomo poslali blago nazaj. — N'e stane nič poskušati in videti, kako čudovita in zanimiva je ta ura. N'e čakajte, da se bo cena zvišala, ampak pošljite naročilo sedaj. Pošljite naročilo: I'XIOX MAIL, OKDEK CoMPAN'V 62!« Flight Ave. Dept. S52. Milwaukee, Wis.
CUFON
CXION MAIL ORDEU COMPANY
Right Ave. l>ept.	Milwaukee. Wis.
Prosim pošljite mi takoj koledarsko ur". T^'lec ur no verižico, žepni nož in |K>sel,en dragocen dar ,	I »12.75, in če ne l«>m zadovoljen, bom vrnil ur«
stokracije in najodLienejse ele-	denar na*aj.
Koliko ur.................................
pa povsem brezplačno pnzlače-Ko I h »m sprejel blago, boni plačal v tridesetih dneh. vi mi l»>ste pa
(Dalje prihodnjič.)
ALI VESTE,
arhitekture, celo sploh za najlepšo zgradbo na svetu, pa je sloviti Tadž. ogromni mavzolej cesarice Manu Bergum, ljubljenke šaha — Džehana, ki je kot veliki mogul vladal od leta 1628. do leta 1658. Mogul i so imeli navado, da so zase in za svoje drage gradili krasne mavzoleje, da ostanejo tudi potomcem v trajnem spominu — navada, o kateri nam pričajo tudi piramide egiptovskih faraonov.
O cesarici Banu Begum pripoveduje legenda, da je videla nekoč v sanjah krasen mavzolej, ki naj bi bil po smrti kraj njenega večnega počitka. Čudovita lepota njej namenjenega mavzoleja j>o je pomirila in ni se več bala smrti. Ko je šah Džehan izvedel za sanje svoje ljubljene žene. je začel graditi za ljubljeno ženo. ki je kmalu potem umrla, mavzolej, kakršnega še ni videl svet. Tadž. tako se imenuje mavzolej v domačem jeziku, stoji v parku krasnih temnih cipres ob reki Džura-na, pritoku sv. Ganga. Od vseh štirih krajev sveta vodijo k mavzoleju s kamnitimi plo-ščami obložene. z vodomeri okrašene ce-Kte. Od katerekoli strani pride, se nudi potniku enak pogled, ker je zgradba popolnoma simetrična. Na približno sto kvadratnih metrov obsegajoči platformi se na njenih šfiirih vogalih dvigaj vitki minareti, vsi popolnoma enaki, s kupolami. Sredi platforme stoječe poslopje zavzema polovi co površine in je zgrajeno v podobi enakost ranega osmerokota. Vrata in okna so v mavrijskem slogu. Simetrično s štirimi mina-vrišč m-	dvigajo nad poslopjem štiri
stolpiči ' z zračnimi obrobnimi galerijami in malimi kupolami V sredi »e dviga velika, a vendar v lahkih, vritkih linijah zgrajena glavna kupola, ki ima v premeru 15 metrov, \*L<w!ka pa j približno sto metrov. Glavno poslopje je /grajeno iz blesčečebelaga mra-roorja, ostale zgradbe pa iz rdečega peščene a. Zunaj in znotraj poslopja se nahajajo vdelani reki iz korana na črnem marmorju. —
Razkritje velikanske tihotapske afere na Dunaju.
Ogromno senzacijo vzbuja že nekaj dni na I>unaju in po vsej avstrijski republika razkritje velike korupcijske afere, lei po svoji razsežnosti in zajetju celega u-radniškega aparata menda nima sliene pretihodn/ice.
Preiskava velikega stila, ki jo je uvedla dunajska carinska direkcija, prinaša dnevno nove podrobnosti, vendar je glavni dejanski stan že ugotovljen v na-
ganee. Vsaka sezona se je otvorila t C1 i likov o opero Življenje za carja" in se je ž njo tudi zaključila. Kadar je dvor najavil svoje I visoko prisostvovanje pri pred- ■ stavi, je policijsko častništvo for-! malno zasedlo vse primerne sedeže. Detek.fvi so tičali v elegantnih frakih. . .
Repertoar je bil vedno prvovrsten in ansambl so sestavljali naj-glasovitejši solisti, baletni moj- j jstri in balerine svetovnega glasu. | Adekvaten je seveda bil tudi orkester. Med prvimi močmi so bili glasov it i basist Saljapin in Kar-; takov, vulnje mesece pr«nl revolucijo tudi baritonist jZalewski. — Pr. »slavljcni plesalki Pavlovna in Karsavina vzbujata danes po evropskih centrih senzacuje. Toda
Ime
»topnem: Pred kratkim je dunaj-j	»J
ski višji carinski uradnik začel Jg ^ na novo naroči izplaCatl na-prejmati prijave, da se ]>ri obmej-
FZPLAGILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne Teč kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to Je približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi
da se sme soglasno z novo priseljeniško kvoto priseliti v Združene države na leto nekaj več kot Sest tisoč Jugo-
"T: tA" To S	^riSkori okna z luknjičastimi okra-
te vsebujejo najmUejsi ln najboljši to-1	..	v
bak za cigarete?	ski pada tajmstvena, roznobarv-
ni carinski reviziji v Brucku ob Litvi vršijo razne nekorektnosti. Blago, ki je bilo označeno kot tranzitna roba. se je izmenjavalo in namesto njega se je v inozemstvo odpošiljalo slabše blago. — Zamenjana roba pa se je pošiljala dunajskim špediterjem, ki so jo razprodaja!i. Preiskava, ki je bila takoj uvedena, je eruirala presenetljive podatke. Dokazala je. da
je cel aparat carinskih ura<lnikov in dunajskih trgovcev uganjal vsakovrstne manipulacije, s katerimi je avstrijsko blagajno pri-krajševal za velike vsote. Slepar-stvo se je vršilo v glavnem na ta način, da je špediter, ki je izvažal robo. s pomočjo carinskih u-radnikov zamenjal carinsko viso-kovredno blago z malovrednim in to se je odpravilo preko meje.
Ob preiskavi je /bilo takoj are- j tiranih 15 carinskih uradnikov v Brucku ob Ijitvi in Marcheggu. istočasno pa tudi cela vrsta dunajskih trgovcev, včinoma špedi-terske branže.
Tihotapljenje s tranzitno robo je postalo tekom zadnjih let že takoreknč pollegalno opravilo. — Na avstrijskih blagovnih borzah se je tranzitna roba čisto odkrito prodajala kot takozvana "prosta r^ba". To je znažilo, da je roba nezaearinjena in da je podkupnina carinskim uradnikom ž izplačana. Postojale so razne takse za različne blagovne vrste, V glavnem je Slo za kakao, čokolado, špirit in vino, ker je nanje udarjena razmeroma najvišja carina.
Škod«, ki jo je utrpela avstrij-
kazanl znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati podiijatl čeke v Jugoslavijo.
SploSno mnenje vlada, da se GeU, ki ae glase na dolarje, tudi ▼ dolarjih Izplačajo, kar pa ni res. ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa
nikakor niso pripiavnl za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ln izplačajo take čeke v dinar jib Bele
potem, ko dobe Iz Amerike potrdilo, da ao jim bUl odobreni.
Onim. ki stanujejo na deSell ln ne potujejo / Amerika Je najbolje pošiljati denar navadnim potem r dinarjih. kateri me jim Izplačajo na
sadnjl pošti bres neprUlk.
Tudi za nabavo potnega lista <— (posa) je na jprl pravne je poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke za razne listine ln potni list se pa lahko plača tudi ■ dinarji.
V Italiji-ixi zasedenem osemljv —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsa komur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraSčuJočih atroSkov smo se morali odločiti pre vred iti prt' stojblno za dolarska Izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $28. računamo po 75 centov; od 120. naprej po 3%, to Je po 8 cente od dolarja.
Na	M aal
krni Iialsistf v
Ta pristojbina Je veljavna m dolarska lapiačUa- v JncoalartJt In Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Ceitkn* SL, New Tort Cty

Hranjenje
ustvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira, postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti,
navdušuje k stvarnemu delu, katero je edini pogoj napredka.
Odločite se za varčevanje s tem, da uložite prihranke pri nas na —
"Special Interest Account
99
4%
Sigurnost zajamčena, /#	obresti na 1 e to.
Vse vloge narejene do 1. oktobra obrestujejo se že s
1. oktobrom t. 1.
Denarne nakaznice izplačujemo točno, brzo in ceno potom pošte, brzojavnega pisma ali brzojava.
Dolarske nakaznice izplačujemo v efektivnih ameriških dolarjih v Trstu, Opatiji in Zadru.	•
Zastopamo vse prekmorske parobrodne proge in preskrbimo potrebne listine za priseljevanje.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : : : : New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
Izšla je nova izdaja
'PESMARIGA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami;
I.	Na <lan: 2. res oženil bi se; ?>. Kazen; 4. Kmečka pe« sem; 5. Vasovalec; C. Na trsu; 7. Pesem o beli hiSicl; 8. Prošnja ; ». I»an slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Se eaa: 12. Povejte, ve planine: lo- Sijaj, solnriee; 14. Lahko noč; lo. iK-klua mila; 10. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček: 1». Rožmarin ; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve: 2T{. Daniel; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska roa. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad; 20. Koži<-a i slavulj ; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noC; 32. Pod noč: Kaj bi te prašal: .'14. Bože pravde; 35. Na grobih; .36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. UsliSI nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. BarCica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka: 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova: 47. Katriea : 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož: fH>. Zdravita; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina : 53. Viered se povrne: 54. Vinska : 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna: 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar: 58. Pojdam v rute; 50. Slovenac. Srb. Hrvat: 60. Naša zvezda; 61. V slovo; 62. Iz-publjeni cvet; 63. Sanak spava ; G4. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej: 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova ^esem: 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Što čutiš. Srbine tužui?; 81. Pobratimija; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi n«*i. 85. Milica; 86, Njoj ; 87. Njega nI; 88. Pod oknom: 89. Prva Ijul>ezen; 90. Lahko noč; 91, Pri oknu sva molf-e slonela: 92. Strunam; 93. Slovo: 94; Strunam; 95. Prošnja; 96. V ljubem si ostala kraji; «7. Pod oknom; 98. Ljubezen in ftomlad; 99. Lahko noč: 100. Raztanek; 101. Svra-Canje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.	^ '
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street	Hew York


J
GLAS NARODA, 28. SEPT. 1923
CAROVNICA.
Spisal JEAN RAMEATJ.
Za "Glas Naroda" poslovenil J. T.
o	(Nadaljevanje.)
h v a i i s«« je vedno ^ara odpeljal, Melanija ga je pa čakala izven vasi na centi..
Kako krasna je bila vožnja v vetru lepega majskega jutra. Sedela j«- vedno j»«'k' fro^poda Pascala. Ko sta se sestala in ko sta «e ločila. >ta si {x*lahi roki. Ta dotikljaj jiiu je govoril o tisočerih novih stvareh.
In ee je bil slučajno kaka kamen na ce*ti, <la se je voz zazibal, .vta zadala V tel--i ali z jrlavama skupaj, in Mela ni j i se je že par-krat zdelo, da je začutila njegove ustniee na svojem vratu.
Seveda, t«*ga je bil kriv kamen na eesti.
Ko -sta dodobra oznanila, ji je začel pripovedovati Paseal o s.*ojeni življenju, o svojih starLših in o rojstnem kraju.
Kniftlo je vedela, da je star petindvajset let, da je bas končal svoje pravne študije, in da je bil prej na }>oljedelski šoli.
Mater j«- bd izgubil /.«• v rani mladosti, njegov oče je pa polkovnik v pokoju. Oče živi v Libourne.	I
Tarn je rodovitna dežela, polna vinskih trt.	!
—	Vse t,, vam bom enkrat pokazal — je zaključil Pascal ter! počil z bičem.
—	Enkrat mi i> izkazali.' — se je zamislila Melanija. _ j Tratar bolj nenaklonjen kakor ne domovino ji hoče pokazati? Kako vendar.' Prav do Libourne i I>r'*s*fil,im opominom svojih ože
ELECTRIC SIGN
Električno znamenje je kot prodajalec, ki stoji pred vratmi vaše trgovivne ter vabi ljudi, naj stopijo notri. Električno znamenje opozori nase več ljudi kot jih more navaden prodajalec, kajti videti ga je mogoče nad en blok daleč podnevi in ponoči.
Z veseljem vam bomo pomagali izbrati znamenje, pripravno za vašo trgovino. Vprašajte za podrobnosti
The New York Edison Company
Your Service Electric Sign Bureau
130 East 15th Street
Telephone: Stuvvesant 5600
Klasična žena.
Joža Keršmanc.
Ničemur na svetu ni bil gospod
nvoj< lie bosta šla Silni s\ oee»»om j<
poizvedovat j»o kozi. ovi >»0 se odpirali pred videla simii žarko luč.
njo. Pred svojim duševnim
I njenih prijateljev, ki so ga ob vsaki priliki nagovarjali, naj se vendar enkrat oženi tudi on.
—	Tak dečko kakor si ti. Peter! V najboljših letih, vesel, zdrav! Samo s prstom bi mignil in tvoja bi bila. kakršno bi ti zaželelo srce. . . Ali misliš ostati samet* vse svoje žive dni*
Takih opominov se je otepal «ro-spod Tratar takole:
—	V stajo ne skopim prej. dokler si ne najdem klasične žene!
Kako sitno je za človeka, ako je samee. je skušal Tratar še posebno, ko se je poslužil nekoč modernega načina ženitve in poslal v neki dnevnik sledečo knrioziteto:
—	Mlad uradnik se želi seznaniti v svrho ženitve s klasično ženo v starosti od IS do 30 let. Premoženje postranska stvar. Ramo resne ponudbe s sliko naj .se pošljejo na upravništvo tega lista pod "Večna pomlad".
Naval je bil strašen. Ko se je vrnil koncem tedna v upravništvo odposlani sinček Tratarjeve gospodinje s eelo vrečo "Večne pomladi", je imel Tratar dela do polnoči, preden je pregledal vsa
Oh, kako je h-j>o življenje, kako lep je svet!
—	Torej ste advokat .' — ga je vprašala Melanija.
—	Hog varuj: — je vzkliknil. — študiral sem samo tz dolgega
časa.
—	Ali ste izvežban poljedelee f
—	Tudi ne.
—	Ali ste godbenik?
—	Ne, ne. Igram varno zato. da jezim svoje sosede.
Melanija ni vedela, kako naj izve za njegov stan.
—	Ali ste velik prijatlej gosjxnla župnika t
—	Ne, nisem. SHe tukaj sem se seznanil žnjim. Moj prijatelj Cieor^e Laeq ga Indiji«' pozna.
—	Ali je gospod Laeq godbenik
—	Godbenik pa ni. pač pa b«»gatin.
—	Nič več se ga ne vidi v Malireeu.
—	On je že pred več dnevi odpotoval.
—	Ali Me zastran tega svojega prijatelja prišli sem?
—	Deloma zastran nje^a. deloma zato, da se nekoliko pozdravim. Moj gosjKwlar mi je dal daljši dopust.
—	Ali imate gospodarja?
—	Da, jaz sera privatni tajnik senatorja Alfreda Laeeare.
—	Ah, — se je začudila Melanija.
\ tem 4'ah je bilo vse j»olno občudovanja, udanosti in ponosa. Senatorjev tajnik! To je ugledna, imenitna služba!
—	I o ni nit — je rekel Pascal. — Toda moj gospodar ima pred seboj lepo bodočnost. V treh ali štirih letih lx> breizdvoma minister, tinlo bi bilo od njega, če bi mene ne napravil za kabinetnega šefa. Potem bora dal v-em revežem v Franciji trafike. In ko bo minister Ktrmoglavlj, n dalj čn-a s.* ne bo vzdržal kot par mesecev, — mi pisnia in	Tn kakor »e ni" bodo dali za odškodnino kako pretVkturo. koli- J* gospod Tratar takrat
—	Prefekturo;' - je čudila Melanija.	<raeja1. klel in robantil in jezil ko Meni M- zdi, d;, J., ln,m zavrnil. Poslanee hočem biti, kajti jaz J(> iz poslanih slik spoznal, kaj vse
tn kot ustvarjen za boj. Ko se bom nekaj časa vlačil po raznih uradih, bom kanflidiral. Ju/ hočem naprej, vedno naprej.
Bil je silno navdušen.
M' lanija ga je pa bolj verno poslušala kot gospoda na prižnici.
S takih pohodov sta se viačala pozno popoldne.
Ona je i/stpila par vtrcljajev vstran o<i hiše, da bi ljudje ne vedeli, «la se je vozila žnjim.
1'ri neki priliki sta ležala v travi. On se je vedno bližje pomikal k nji. ona se je umikala.	e" tam- Je ne dobim nikjer na
Naenkrat jo je objel. Ona ni imela dosti moči, da bi se mu iz-vila. V Istem trenutku je pa le safeia deževati na njen vrat. na V uradu je *kilil ***** iznad njen o4»raz in na njene rok«* množica poljubov.
Melanija -»e je naenkrat zresnila. Njene oči so bile velike, takoj*.' velike in tako žalostne.	.
Gledala je na laljno morje, na krasno morje, v planil njen oče, ker je sanjal prekrasne sanje.
—	O <• m pr misij ujete, gospodična* — jo je vprašal s sladkim glasom. '
—	O ničetn. o ničem. gospod Paseal.
In že se mu je smejala.
Nekega k 1
Dospev
katerega je
si nekatere Evine hčerke prelista vi ja jo pod imenom klasična žena.
In zgodilo se je, da se je gospod Tratar čez noč odločil:
— V deželo klasike se odpeljem, v domovino Sokrata in l)e-mostena. Oe ne dobim klasične že-
svojih računov z enim očesom tudi na novo grško slovnico, ki si jo je kupil samo zato, da bo nekoč lažje brskal po. vonljivem polju klasičnega ženstva.
Se tisti mesec je stopil pred ravnatelja ter ga prosil za daljši dopust.
— Kaj pa vam je, gospod Tra-itar? — ga je smehljaje vprašal
iti,
Vil	it	1	* - e J*-' r,X11 vuijajc
Nekega jutra, ko .ta sedela sama pod vrbo, sta opazila na ee- j dobroduŠDi vladika urada-|jer sta pust da konja m voz v<* ljud. kot ponavadi.	_ x ^ n aka mi a
Ljudje so hodili v Manek na nmijon.	I , . . ... . ...
..	..	'	crlavieo" _ «1 ip mm«: 1
na
katerega je začela vzne-
res^o, je opazil Pascal črno kozo s tremi rdeče-rjavimi progami. Na konopcu jo je vodil star kmet. Ko jo je Melanija zapazila, je prebledela.
—	To je moja koza — je rekla svojemu prijatelju.
—	Mislite?
—	S»*veda. moja je. — Stopila je k živali ter si jo je natančno ogledala.
—	Dobro jutro. — je rekel kmet mkrjati radovednost Mela ni je.
Bil je star in sključen, jako zvitega pogleda.
—	Da. moja je, Tiwii na vratu ima bradavico. Poklicala jo je. — Na. aoli, »odi! Žival se pa ni zmenila zanjo.
—	Za božjo voljo, ali me ne poznaš več?
—	Morda vas je zgrešila, ker vas že ni dvajset dni videla, ^atem je nagovoril kmeta:	*
—	Dobri mož. odkod ste privedli to žival?
—	Z doma.
—	Kje pa ste doma?
—	V Frenniere.
—	Ali vam je znana vas Malirec?
—	Malirec.---Da, slišal sem.
—	Ali niste bili pred tremi tedni tam? T7 — Ne.
—	Ali veste, da niste bili?
—	Ne, nisem bil.
(Dalj« prihodnjič.)
dela preglavico! — si je izmislil gospod Tratar in bridko zavzdihnil.
— Če ni mogoče vzrok tej vaši srčni napaki zapeljivi rod Evinih j hčerk, gospod Tratar ?! — mu je pomenljivo požugal s prstom zviti vladika. — No, pa naj bo. Vrnite s zopet zdravi in veselil
In gospod Tratar je šel.
Kakor tat, ki se boji, da bi ga kdo videl in povpraševal, kam, je smuknil s svojim rumenim kovee-gom v vlak in se odpeljal proti Trstu, tam pa zlezel z voznim listkom Atene v eleganten Llovdov parnik "Linea celere" in se ni oddahnil prej, dokler ni pokazal parnik tržaškemu pristaniču hrbta in odšumel po svetli Adriji deželi solnca naproti — proti deželi klasike.
Tratar ni bil pesnik, zato se je v Atenah toliko kot nič zanimal za Akropoiis in drage take ostanke is slavne grške davnine. Tratar jeva prva skrb je bila, da si je v boljšem hotelu poiskal sobo, se najedel in napil, potem pa odšel za nekaj ur počivat.
Ko se je zdramil, je skočil z d i vana in zaklical:
—	Jernejček!
Pa si je domislil, da ni več v Ljubljani in da iz Aten ne prikliče gospodinjinega sinčka Jer-nejčka. in zasmejal se je na ves
gbis.
Vrata pa so se odprla in v sobo je stopila visoka ženska v lahni obleki, v obraz opaljena od solnca. Z živahnimi črnimi očmi je strmela na gospoda TratarJ« ka kor na lepo nebeško prikazen, in čim bolj je strmela vanj, tem bolj je bil gospod Tratar v zadregi.
Zajecljal je:
—	Ojnos!
To besedo si je iz slovnice Še najbolj zapomnil, zato jo je bteknil kar tjavendan. eeprav ni bil že jen — samo da je nekaj izprego-voril.
Obrnila se je, visoka, kipeča. Skozi skoro prosojno obleko gibajoče se linije njenega razkošnega telesa so spominjale na pre-lest tiste Helene, katero tako zapeljivo opeva stari grešnik Homer.
—	KZlasična žena! — je spre-letelo gospoda Tratarja in nemirno je stopil k oknu.
Lepa sobarica se je vrnila s steklenico črnega vina. gostega kakor olje in jo postavila na mizo. To vse pa tako tiho. da je Tratar, zamaknjen v bleščobo atenskega mesta, nirti čutil ni. — Ojnos! . . . Zdrznil se je in se naglo ozrl — na vratu pa pra je nekaj zapeklo in v istem hipu so se mu izza hrbta sladko nasmehljale živahne črne oči.
—	Vi ste tujec v tem mestu, gospod ?
—	Odisej. . . je vnovič bleknil tjavendan gospod Tratar.
Hotel je iztegniti roko proti steklenici na mizi, ko se je zgodilo nekaj čudovitega : Dvoje belih ženskih rok je zdrknilo na njegove prsi in tik ob njem je zavonja-la prelest tako dolgo Iskanih klasičnih linij. . . Omahnil je. sam vedel, kam .ž njim. živahne črne oči, bele roke — skozi odprto okno pa je vztrepetal tisti hip blei^k atenskega mesta kakor pisana fata morgana.
Takoj popoldne se je napotil gospod Tratar k morju, spotoma pa je nekaj brundal sam zase, da so ga zagoreli Atenčani začudeno pogledovali.
—	Kdaj se je vršila bitka pri Salamini? Ali danes, ali pred th-soč leti ? . . . Salamenska bitka leta 1922 .. . In jaz sem bil premagan . . .
Vest mu je očitala, da se ni dovolj branil, da ni dovolj pogumno odbijaj navala belih rok, zato je neutegoma skočil v morje, da se opere spoanina na svoj poraz in stopi iz vode zopet čist in nepremagljiv.
Vsa obal je bila polna kopalcev in kopalk. V žaru južnega solnca vrteči se kalejdoskop plavalnih kostimov, živopisanih, rdečih, zelenih, rumenih, vijoličastih, žoltih je pljuskal v morje, se potapljal dvigal, igral z bleščečimi" valovi, se odmikal, pa se zopet približeval obali. Od solnca ožgana, kakor bronasta telesa, rjave prsi, rjavi obrazi.
Gospod Tratar je ležal eleknjen na beli skali in gledal v ta živi
kalejdoskop. Bil je kakor omam-ljen od solnca in od vsega tega vrvečega življenja okrog sebe. Pa kakor je gledal in iskal, da bi njegovo vešče oko izluščilo iz go-raazeče gneče kolikor mogoče popolno klasično žensko telo, toliko bolj se je čudil in postajal nezadovoljen.
Dežela klasicizma — ali te ni sram ! Ali iz vse te pisane gruče res ne moreš pokazati gospodu Trat ar ju, lovcu na klasične žene. ene same klasrične žene?
Gospod Tratar se je dvignil s skale, pokazal s svetim ogorčenjem hrbet brbljavemu kalejdo-skopu in odhitel v mesto.
In ni miroval prej, dokler ni. počivajoč na divanu v svoji hotelski sobi. sestavil na podlagi no-vogrške gramatike interesantno spomenico, katere vsebino je pet minut pozneje z veličastno ginje-nostjo izgrgral pred lepo sobarico:
—	Samo ti si klasična žena. samo ti boš moja žena!
—	Samo ti si klasičen mož. samo ti boš moj mož!
Tako mu je smehljaje odgovorila ona in, z vročima rokama ob-visela na vratu, drhteča in sladka.
Ko mu je še povedala, da ji je ime Helena, je bil gospod Tratar na vrhuncu in ničesar si ni bolj želel, kakor da bi bil s klasično vročekrvno Grkinjo že enkrat v Ljubljani. Pri tem je bil originalni lovee na klasične žene tako prebrisan, da je prekanil eelo svojo vest: Lz "salamenske bitke leta 192:2". je zabrisal svoj poraz z izdatnim tučem smeha in si dokazoval. da je bil zmagalec on, ne ona ... da je bil njen nenadni poljub le nekaka zvezda vodnica v pravilno smer njegove končne zmage.
Navihan ptiček, ta gospod Tratar!
A še bolj navihana ptičica o-na. njegova klasična žena Helena.
Med vožnjo iz Aten proti Trstu, kamor se je odpeljal gospod Tratar s svojo čarobno izvoljenko še tisti teden, je vzbujal na krovu parnik a občo pozornost žensk mlad, črnolas Italijan, lep kakor sam Jupiter. In medtem, ko si je belil goispod Tratar v kabini gla vo z novogrško slovnico in sestavljal za svojo izvoljenko novo spo menico, potom katere bi ji obrazložil, kdaj jo namerava popeljati pred oltar, kdaj naj jima za-zvončklja poskočna zarja svatbe v beli Ljubljani, se je sprehajala klasična Helena, vsa v svili in žametu, da bi ne bil spoznal človek v njej nekdanje sobarice, zamišljena po krovu in izpušeala iz. svojih črnih cči strelice samo na črno-lasega Jupitra. Znano je, da so eelo bogovi sami v rokah žensk navadne igračke. . . In tako je podlegel tudi črnolasl Jupiter. . .
Katastrofa je nastopila v Trstu. Nekje na Corsu se je gospod Tratar nenadoma presenečen ozrl: — ne njegove klasične žene Helene, ne njegovega rumenega kovčega ni bilo nikjer. . . .
Kakor blisk je -posvetil tedaj v možgane gospoda Tratarja drobec prizora s parnika: Ko je on. gospod Tratar, stopil nekoč nepričakovano na krov, mu je prihitela Helena vsa zasopla nasproti, v nasprotno smer pa je bežal, kakor da kuri vrag za njim, ernolasi Italijan. Drobec, takrat kakor iskrica, brez pomena, je osvetil zdaj kakor žareč požar vso situacijo.
Nov dokument ženske zvestobe. . .
Gospod Tratar se je vrnil v pristanišče, treščil novogrško slovnico v morje, potem pa sedel v prvi brzovlak proti Ljubljani in med vso vožnjo sopihajoč zlagal ženskemu spolu na čast novo vrsto sonetov s približno sledečim refrenom:
— Proklete babe, naj vas vrag pobere vse skupaj! —
Pravijo, da se je gospod Tratar po tem svojem romanu — ki ga je odkril samo svojim najintimnejšim prijateljem — temeljito poboljšal, da o klasičnih ženah sploh ne mara več slisaiti, da je žensk tn klasicizma do grla sit.
Kretanje parntkov - Shipping News
m
9. MptMibra
Albania. Cherbourg; Laffayette, Harr* Olympic. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne ; Columbus, Bremen.
2. oktobra:
Pittsburgh. Cherbourg. Bremen; Pre«. Arthur, Cherbourg. Bren^en; Resolute, Cherbourg, Hamburg; Aqultanla, Cherbourg.
16.	oktobra:	*l
Berengaria, Cherbourg; Rellanea Cherbourg. Hamburg; Canoplc, Cherbourg, Bremen.
17.	oktobra:
Muenchen. Hamburg; Prea. Adams. Cherbourg; Tyrrhenia, Cherbourg, Hamburg.
18.	okt^ura:
I Albert Ballln, Hamburg; Rochambcau. Havre.
3.	oktobra:
Paris. Havre; Belgenland. Cherbourg;
Prea. Polk Cherbourg; SaydUtx. Bremen;	^ °ktobra:
Conte Rosso. Genoa. '	La Savole, Havre: Olympic, Cherbourg;
4.	oktobra-	Ohio. Cherbourg. Hamburg: New Am-' .	Bterdam, Boulogne; Leviathan, Cher Westphalia, Hamburg.	bourg.
6. oktobra:	33. oktobra:
Homeric. Cherbourg; George Washing-	Aqultania. Cherbourg; Pres. Rooaovelt,
ton. Cherbourg. Bremen: Orca. Cherbourg	Cherbourg. Bremen. Hamburg; Volendam Boulogne.
a „1,.	24. oktobra: 9. oktobra;
Leviathan, Cherbourg.
Cherbourg; Mauretanla.
10.	oktobra:
France. Havre; Prea. Garfield, Cherbourg; Yorck. Bremen.
11.	oktobra:
Prea. Wilson, Trat; Mount Clay. Ham-
burg.
13. oktobra:
Majestic, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen; Saxonia, Cherbourg; Chicago. Havre; Orduna Cherbourg. Ilim. burg: Ryndam. Boulogne.
Paris. Havre; Prea. Monroe, Cherbourg. 25. oktobra:
Thurlngla, Hamburg; Colombo. Genoa. 27. oktobra:
Homeric, Cherbourg: Orbita, Cherbourg. Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen; Vendam. Boulogne.
30.	oktobra:
Resolute Cherbourg. Hamburg.
Mauretanla. Cherbourg.
31.	oktobra:
France. Havre; Pittsburgh. Cherbourg Bremtn: Bremen. Bremen; America. Genoa: Bevedere. Trst.
ALI VESTE,
da se vrh THglara, naJviSJe gore t Jugoslaviji, stikata jugoaloranska ln italijanska meja? Ali Teste 4a je tor SU tobak ▼ Helmar najčistejši tobak, kt sa morete kaditi?
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačane karte svojim sorodnikom za nsie Črte.
White Star Line
New Yi.rk — Cherbourg Olympic.. 29. sept.: 20. okt.; 10. nov.
Homeric .................. 6. okt.
Majestic---- 13. okt.; 3. nov.; 24. nov.
(Največji parnik na evetu.) AMERICAN LINE Joint WHITE STAR LINE Service
Xew York — Cherbourg — Hamburg Manchuria 11. okt.: Canopic 18. okt. Mongolia 25. okt.; Minnekahda 1. nov.
<3. razred
Pittsburgh .......... 8. nov.; 12. dec.
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antwerp Belgenland............ 3. okt.; 7. nov.
Zeeland---- 10. okt.; Lapland 17. okt.
Dobra hrana, ž*prti prostori. Velika Javna z^Jrallšča. Oglasite se pri lokalnem agntu ali pri
PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway	New York
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA ' {preko Genova)
Najboljia in najkrajša pot po Sredozem. ■kem morju z naiimi veličastnimi parni ki,
COLOMBO ....... 25. okt....... 5. dec.
AMERICA ........ 27. okt.; 7. decembra
DUILIO <prvokratno odplutje) .. 20. nov. Največji in najhitrejši parnik na olje zi
Sredozemsko morje. Udobne kabine tretjega razreda z 2. 4 ln 6 i-jstelJaml za družine ln lenske. Pri okusnih obedih Je vino brezplaCno. Za podrobnosti vprašajte našega agenta v vafcem mestu ali pa naravnost pri
murni mmi mm
Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Nafil zastopniki v JugoslavlJl: Jadranska Banka. Belgrad In njene podružnica.

New York. Plymouth. H«vre. Paris
PARIS ____ 3. okt.: 24. okt.; 14. nov.
FRANCE .. 10. okt.; 31. okt.; 5. dec. LA SAVO IE 20. okt.; 24. nov.; 22. dec.
LAFAYETTE ............ 10. nov.
New York. Havre. Paria
ROUSSILLON ............ 6. oktobra
CHICAGO ................ 13. oktobra
ROCHAMBEAU .......... 18. oktobra
N«w Yorlc. Vigo [Spain], Bordeaux LA BOURDONNAIS ......... 27. okt.
PiS»e xa BarWtU Uilw ifli »li m dam «r«d:
19 STATE STREET.	NEW YORK
LEPO STANOVANJE
w dobi 7A\ oiioira ali dva moža; zračna soba. čiste postelje, električna razsvetljava. Lahko >e dobi tudi hraiia. — Mrs. Alois R upnik, 85 First Ave., New York City. (28-29—9)
Pripravna in kratka pot v JUGOSLAVIJO.
OTUJTE varno
in udubno na anerlSkih vladnih pa.rnikih. ko potujete v Jugoslavijo ali dobivate Sem svoje sorodnike. — Odplut ja dvnkra na teden. Vdobno
in hitro potovanje, izborna In raznolika hrana — prostorna kabine—v^ak^vrstna udobnost — dru žabna zbirališča—to Imilte na razpola go na ameriških vladnih parnikih.
S. S. Leviathan.... 29. sept.; 20. okt.
S. S. Pres. Arthur ........... 2. okt.
S. S. Geo. Washington ........ 6. okt.
S. S. America ................ 13. okt.
S. S. Pre«. Roosevelt ........ 23. okt.
S. S. Pres. Hardinq ......... 27. okt.
PiSite po navode glede oaplutja.cen itd.
United States Lines
4.-» Broadway	New York City
Lokalni zastopniki v vseh mestih.
Upravitelji za C. S. SHIP 1» ING BOARD
Kje jp moj brat JOHN Tl'RK? Svojet-asno jp bival v Adrian. W. Va., Iiox 31. On jo član Hrv. Zajedli ice. L'e kdo ve zanj. ga prop.:m, da mi javi njegov naslov. ali naj pa sam oglasi. — Stjepan Turk, pošta Relisee, 81avonia, Jugoslavia.
(27-28—9)
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
T^ DOR je namenjen potovati r stari kraj. je potrebno, da Je natančno poučen o i>otniti listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo (lati vftled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tndi prijMiročurno vedno le prvovrstne parnike. ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki še niso ameriški državljani. morejo potovati v stari kraj na obisk. tod.\ potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesec-ev in so pripuščeni brez -vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz „ starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvot* znaša 6426 novih priseljencev.
Za potne strofike izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street ) New York Glavno zastopstvo Jadranska banke.
IŠČE SE dobre dogarje, kakor tudi dol »remi formana s priporočali; javi naj starost, skušnje m plao<>, katero zahteva. — Max KU-is<-her. 47."» N'. McNeill ^t.. Momphb, IVnn.
(28-!)—1-10)
OPOMIN
onim. ki mi kaj dolgujejo. Tvdor se v kratkem ne oglasi. «ra obelodanim — Joe JJakšetič. Box 6G, Jame* City, Pa.
Kje je moj prijatelj ALOJZIJ AUKr ill sorodnik <ilv<r.\ MA-l.AVKr Prosim, da mi javita. — John MuLavec. !*ox 164, Pittsfn-ld. Pa.	(^8-29—9)
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", so: Joseph Čeme, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
AOVSRTIM IN	A« NAHODA"
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor, kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —■
mali oglasi
v "Glas Naroda".
KA TOOKAB JX IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
ETaJnor« jla floitroTUA isdaj* Vsebuj* 808 itruL fcJIP Oni i yoitalnt ti.- - * "^tf
slo vsoto ruBuamro otM
M«w York Ottj, M. T,
BBiBBlWSli^^