47. številka. Ljubljana, v sredo 26. febrnvarja 1896 XXIX. leto. lihaja VHak dan mv«**er, iziraSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersko dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., r.a četrt leta -4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljunja na dom za vse leto 18 j;ld., za četrt leta 8 gld. HO kr., za jeden rneaec 1 gld. 10 kr. Z« poftiljauje na dom računa se po 1U kr. na idchi'c, po 30 kr. za četrt let«. — Za tuje deželi; toliko več, kolikor poštnina z.iafia. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po ti kr., če «o o'tianilo jedenkrat tiska, po f> kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiui naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. U P ravni it v u naj &e blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Volilna reforma. Pri generalni debati o vladnem načrtu volilne reforme dne 20. februvarja je posl dr. Ferjaučič glasom stenografičnega zapisnika govoril lako le : Visoka zbornica I Kakor danes sploh v hi govorniki, mi bočem tudi jaz omejiti na kratke izjave in se le nekoliko dotakniti posamičnostij predloga, s katero se danes bavimo. Omenjam, da sem le vsled zmote visokega predsedstva prišel mej „ pro"-govornike, ker, dasi nimam nič zoper podrobno razpravo o predlogi, bi vender ne mogel glasovati zanjo, ako izide iz posvetovanja taka, kakeršno imamo sedaj ta pred seboj. Volilna reforma grofa Taaffeja, dasi je prišla nepričakovano in neposredno, je vender odgovarjala nujni potrebi, kar dokazuje okolnost, da se od tedaj se ni umirilo vprašanje o volilni preosnovi, o po-polnjenju volilnega prava, in da je to vprašanje od tedaj ostalo vedno na dnevnem redn. Avstrija ima abnormalnu odnosa je glede na volilno pravo; volilni red, katerega j« danes jeden govornikov mojsterski kritikova!, postavši istega v pravo luč s tem, da ga je označil le kot namišljeno zastopstvo interesov, ▼ tem, ko j« ieti v nasprotju z zastopstvom inte resov. In doživljamo — menim sicer, da tega ni naglašal nobeden govornikov, ali iz klubov je čuti o tem — da hočejo zahtevati, to poskusijo tudi najbrže, da se privilegiji tega zastopstva interesov še obdajo h parlamentarnimi garancijami. Jaz menim, da Bta bila gn f TaafTo in njegova ▼lađa dovolj brez predsodka, da bi bila storila konec volilne mu redu, kakeršen je sedaj. Nedostajalo mu je le podpore zakonodavstva, in ker na kvalifiko-vano večino že celo ni mogel računati, pa ju poskušal, da doseže vsai toliko, kolikor je bilo mogoče in dosežno z jednostavno večino. Mi obžalujemo, da se mu to ni posrečilo, in sicer vsled odpora od one strani, ki je interesovana na zastopstvu interesov. Njega volilno predlogo nazivali so inonstrozno ; Vprašanje je, dali ni sedanja predloga še bolj mon-Strozna. Ne sama na sebi. Na njej cenimo to, da jej je podlaga splošno volilno pravo; ali monstrozua postaja ravno s tem, da je v zvezi s takozvanim zastopstvom interesov, s tem, da je pridevek našemu sedanjemu volilnemu redu. S sedanjo predlogo skuša se premeniti temeljni zakon o državnem zastopstvu. Tega ni hotel poskusiti volilni red grofa TaatTHJa, radi težkoč, kojih sem že omenil. Ako pa poskusa to sedanja predloga, pričakovati pa bi bili smeli vsaj tega, da bi ostrosti in krivičnoati sedanjega volilnega reda pri tegmla v obsežje sprememb. Ta volilni red, kakor leži pred nami, ne zadovoljuje nikogar. Toda, nekaj je doseženo z istim, in to so naglašali že tudi drugi govorniki; storjen je prvi korak, pričetek temeljiti preosnovi. V tem mnenju me utrjuje okolnost, da sedanja predloga za volilno proosnovo potajuje vzrok svojemu postanku in da se premalo ozira na istega. Premembo volilnih zakonov in izdanje novega volilnega reda sprožilo je vender delavstvo; korist delavcev, prizadevanje istih, pridobiti si političko volilno pravo, je dovelo do Tasfb jevega volilnega reda in dovaja sedaj, deluje naprej, do vseh teh korakov, ki se delajo v tem pogledu. Po tej pred logi bode vspeh za delavstvo minimalen (uialeu-kosten). Toda oni, ki pridejo v to zbornico iz tega poklicnega razreda, doseči bodo skušali tem večjo silo, splošno, njim ugajajoče in po njih vsikdar naglašeno volilno pravo. S predlogo nismo zadovoljni v obče, ali tudi nismo zadovoljui, ako se oziramo na posledice, ki jih bode imela za naše slovensko pleme. Omenim še na sploh, da se, žal, nahajam v nasprotju z govornikom kon«ervativne skupine, v tem pogledu namreč, da je splošno volilno pravo, kakor nasvetujemo mi, označil za nekaj, kar premene in morajo premeniti bodoče vlade, za nekaj, kar ne prejudikuje bodi čim vladam. Težko je verjeti, da je govoril v smislu vseh kluhovih tovarišev svojih; opažam tudi nad dje, da je zahteval volilno pravo deželnih zborov kakor idejal bodočega zastopstva. Tudi v tem je za nas Slovnice svoj nisi. Najprej bi bilo treba reformovati volilno pra vini za deželne zbore in sicer temeljito, da bi si mogli Slovenci želeti, naj bi dež. zbori volili drž. poslance. S tem pa nečem reči, da nasprotujem tema avtonomističnemu principu. Rekel sem, da Slovenci s svojega stališča ne moremo biti zadovoljni s to predlogo in sicer zategadelj ne, ker k stari krivici dosedanjega volilnega reda dodaja še novo. Zadostovalo bode malo besed, da se to pojasni. Štajerska kronovina ima sedaj 28 drž. poslancev, izmej katerih so 3 Slovenci, drugih 20 pa pripadajo nemškemu narodu. Prebivalstva je v deželi 800.000 Nemcev in 400.000 Slovencev. Zdaj naj dobi Štajerska 1 poslance; volilni okraji so se tako razdelili, da dobi nemški del na vsak način tri poslance, slovenski jed nega. Nemci bi tore| tudi v bodeče imeli 28 poslancev. Slovenci kvečjemu 4. Nemcem manka le še jeden poslancev, da bi bilo razmerje mej poslanci G: 1, mej prebivalstvom pa 2:1. H krivici, katera se nam sedaj godi, si ne moremo želeti še nove krivice. gorostasnejše so razmpre na Koroškem. Mej devetimi poslanci koroške dežele ni ne jednega Slovenca, dasi je skoraj tretjina deželnega prebivalstva slovenska. K tem devetim poslancem naj pride Še jeden poslanec za Koroško. Kar nič ni upanja, da bi ta deseti mandat dobil naš tojak. Koroška dežela bo torej v bodoče imela deset poslancev, a mej njimi zopet ne bo ne jedni ga Slovenca. Torej tudi tu se nam godi krivica in če bi odobrili to predlogo, bi staro krivico le še povečali. V Trstu dobi laško prebivalstvo jeden mandat. A celo na Kranjskem — in to je najbolj čudno — se je mislilo, da zadontuje jeden poslanec, dasi bi Kranjska po številu prebivalstva morala dobiti dva poslanca. Kranjska, ki ima ."»00.000 pie-bivalcev, dobi le jednega poslanca, daei se pravi, da dobi povprek 350.000 prebivahev jednega dal-njib 150.000 prebivalcev pa še jednega. Tega se drži prtdloga izvzemši v tistih kronoviii.th, ki dobe Stritarjeve „Domaće pesmi". Slovenci na Dunaju imajo posebno srečo. Že leta zahaja mej nje od Boga bogato obdarovani pesnik. A vselej prinnša zlatih darov svojega unia. Te darove razdeljuje onim. ki hrepene po pesniških lepotijah, ki niso šti nasičeni bore materijalizmom. Po lepotijah, idejaMi hrepeneča se mi je zdela družba v zadnjem večeru slovenskega kluba, ki je polna radovednosti prisluškivala žarnim besedam slovenskega mojstra pevca. »Domače pesmi" je naslov novi zbirki krasnih pcezij, v Slovencih tako priljubljenega pesnika. Snov je vzeta prav iz domačega življenja, done ti glasovi tako po domače, akoravno si jih slišal — prvič. "V začetku so pesmi — vojaške. Kako živo nam alika pesnik vojaka od trenotka, ko je bil potrjen, do tja je „srečno" dospel do dobe „starega vojaka". Človek bi mislil, da je pesnik sam preživel razne dobe v časih le veselega, največ pa trpkega, težav* Dega vojaškega stanu. A dajmo pesnika besedo. Pesen „Potrjen" se glasi: rDober! rokli so, Martin Kofičdk! Menim dkl takih možje bo veseli; Glejto ga m'i; to Vam jo junaki Mislili so si, pa so mo vzeli. Bistro oko, 2ele7.ua post, Prsi jeklene, rast kakor hoja; Pot jih pado, pad« jili Aost, Kamor udari desnica moja Spaka ti pritlikava, v kut Sodi is pafi, pa kolovrat mikaj ; Sključen pod kolera imej livdt, Plevi korenje in repo pokaj' Mi pa imamo drugačen glas, Sknj se pred niooi, drulial itrahopeta! Puško ua ramo, pa sabljo za pas, (ilodala bodo iz oken dekleta." Da, tak je „potrjenee", novinec, rekrut! Poln preširnosti, poguma, domišljav, da je jediuo bitje, ki zanimlje dekleta. A. ko stoji na straži. „Mraz, jasna noč! Jaz tukaj sam Stojim na straži v tujom mosti; Nikoga! tujec ne poznam, Kar ^ro jib tod mimo po testi. Le zvezde gledajo nol>.i Vojaka duleč tu od doma ! Domu. inoj duh poboino roma. lložični jc večer nocoj; Doma, kdor moro, ga praznuje; Težaven stan, vojn k je tvoj, Ko tožiš ti, Dog sam te čuje! lložični zvon doma doni, K ponoćni službi božji vabi; Božični zvon, /las mili ti, Kdor to je Cul, to no pozabi!" Veselih čutstev polne so pesmi „Skozi vas", ,Na dopust"; srca pretresajoče je vojaka „Slovo", ,V boj", je hrabremu vijaku prava slast: ,,Po koncu glavo korak za korakom! Naj kakor mu&ico krogle brenči'-; Naj zemlja se trese, slovenski m junakom Ne trese so v prsih junu&kih srce." Ostale tri „ vojaške." pe^mi: „Kamen!" „ Vrnitev", .Stari vojak" so ti boilo omilile takč», da, Te si jih jedenkrat čul, rad jih boš še v drugič in tretjič. Želel bi, da se teh pesmi kmalo polotč naši glasbeniki. Ako jih kdo v pravem duhu uglasbi, ni treba dvomiti, di sta si pesnik in skladatelj svojo slavo stekla. Kaj srčni sta dve dijaški pesmi: „Na počitnice!" .Zopet doma!" V pesmi „Sin duhoven!" ti-opisujo srečna čuvstva borne koče, born;h starisev, ako je njih sin posvečen v duhovna. „Bog jo dal, kar smo zdeli, Vzel te je v svoj svoti stun j Blago! nam, da doživeli Sreče urno in sluve dan. Pel doma bo5 no«o mftSOj Veseli «e vos tvoj tod; Vse bbtgruje kilo uafio, Obiakul jo jo Clo.poil. Iz bližino i u daljavo Hodliim■ so vabljeno; po jeđnega poslanca ne glede na število prebivalstva. Ob tem torej, da dobe droge krono vine z manjšim številom prebivalstva ravno toliko ali celo več poslancev, ob tem se spodtikamo, to je povod naši nezaupnosti. Naglačalo se bod«, da smo za to bogato obdarjeni v kronovini goriško-gradiščanski, ker dobimo tam gotovo jednega poslanca. Da, mogoče je, da bodeta slovenski dve tretjini goriško- gradiš anskega prebivalstva volili slovenskega poslanca. To pričakujem. A kako je zdaj? To je nenormalno razmerje, katero je vstvarila volilna geometrija na Goriškem. Opozoriti hočem na to, ker se v tej visoki zbtroici o tem še ni govorilo. Goriška voli dva zastopnika kmetskih občin. Razdeljena je na štiri okrajni glavarstva. Jedno okrajno glivuratvo voli jednega poslanca, ostala tri glavarstva pa jednega. Tinto glavarstvo, ki voli jodnega poslanca, ima GO 000 prebivalcev; ostala tri glavarova, ki volijo drugega poslanci, imajo 130.000 prebivalcev. tL'ujte!) Prvi poslanec je gotovo Italijan, drugi pa Slo ver ec. Jelino ta poslanec nam je na Goriškem zagotovljen, s cer pa noben drugi, Dobra nSoda je hotela, da imamo zdaj dva zastopnika te kronovine. Prav lahko pa bi bilo, k> se žo preminja volilni red, da bi se ublažila kričeča volilna geometrija in bi s- določilo, da Vi lita na Goriškem dve okrajni glavarstvi jedrn ga poslanca in oh,lali dve drugega. roška. Končno hijavljam: Težko, d.i bi naši glasovi OpHvaJi kaj na usodo te predloge, a glasovali bodem« po svoji vesti in 9 interesu nešega naro la. Pritrdili bodemo tej predlogi, samo če uide iz po- ovanj jako premenjena i u če se hod« oh jsdnsm Ugodilo našim predlogom, katere ima odsek za vehi do ntirmo v rokah. O i tega je torej odvisno naša končno stališče gled-i vlsdnt predloge, (Odo« 1 ravan^e.i Državni zbor. Na Riniaji, 25. februvarja. V današnji seji se je nadaljevala razprava o irorač.unu naučnega minsterstva. Začetkom seje je posl WrabetJU zahteval, n j fte upokojenim drž. uradu kom dovoli tisto zni- Vso skrbi in vse tohive I »aiies so pozabi ,eno." Kako ljubko daje „Stira mati" „Mndrost na k'opi za pečjo" dekletu za kolovratom nauke: , Življenje je trpljenje, sreča Mladost! a kratko lo trpi; Na veji kapljica viseća, l'ntt /ur veter pa jo ni. l veti ti dnin pomladanja, veseli 6as sdinl tvoj; Veseli SC g.t brez kesanju, Uživaj, pu Bogi so bdj.M Vseh domačih pesmij je in vsaka taka pesem je biser v naši literaturi, vsaka kaže genij mujHter-pevca! Prerad bi marljivim čitateljem .Slov. Naroda" vse podal, a ker bodo itak prišle po dragi poti mej Slovence, podam le še naslove OBtalib. Ti ao: .Stara mati", »Žsnitovanje", .Nevesta", „Mati eo rekli", „Prva laž", .Mati hčerki11, „Mešetar", „Na sejmu", „Ženi na smrtni postelji«, »Umirajoča mati", „V Ameriko", „Tele k", „Kravica prodana", „Zapravljivec-, B Zganja r«, „Požar-, „Nova hiša", „Božić", „8v. Miklavž", „Topežni dan*, „Božji grob", .Velika noč", „Orač", „Pri ulnjaku", „Sv. Rešuje telo", „Kres\ „fluda uta", „Meuci«, „Trgatevtt, .Terme", BVernih duš dan", „Predice", „Kovač", .Tesar", „Krojač", „ Čevljar", „Mizar", „Šivilja", žanje voznih cen na železnicah, kakor jih uživajo aktivni drž. uradniki in upokojeni vojaški uradniki ; posl. Noske pa je predlagal premembo užitninskih tarif o v. Zbornica se je potem bavila a proračunskima poglavjema „visoke šole" in „knjižnice". Posl. dr. Blaže k je grajal, da morajo vse-učiliški dekani vsako leto poročati, kako se profesorji drže KielmanBeggovega ukaza, češ, da so se s tem na vseučiliščih ustanovili policijski komisarijati. Govornik se je dalje potegoval za odpravo koležnin in za ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu. PobI. K lun je tožil, da je slovenski jezik jedini v naši poliglotni državi, kateri se ne uči na nobenem vseučilišči, niti na graškem, dasi je na Štajerskem slovenščina priznana kot, deželni jezik in je bilo graško vseučilišče ustanovljeno, da bi bilo izobraževališče za večjezične notranjeavstrijske dežele. Govornik je zahteval, naj se čim prej ustanovi na graškem vseučilišči profesura za slovenščino. Naučni minister baron Gautsch je obširno govoril o raznih vseučiliških rečeh, rekel, da bode pri regulaciji uradniških plač umestno rešiti vprašanje o koležnini in obljubil, da imenuje v kratkem popolnoma vsposobljeno moč za izrednega profesorja slovenskega jezika na graškem vseučilišči. Posl. Šamauek je ministru očital, da misli, vse, kar vlada stori, je dar. Narod« niso obdam-vanci, nego upniki, ki tirjajo svojo pravieo. Posl. Ciampi je zibtoval ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu in oč'tal Nemcem, da na jedni strani kriče zaradi celjske gimnazije, na drugi pa ustanavljajo nemške šole v Trentinu. Posl. llanek je dokazoval, da je dumijsko vseučilišče v židovskih rokih in trdil, da se židovski dijaki povsod protežirajo. Posl. Pfeifer je predlagal dve resoluciji: naj se stipendije plačujejo v mesečnih obrokih in naj se preeknlnje razdele in določijo ua konec vaacaga semestra ali vsakega leta. Posl. dr. Krona wetter se je havil z vladnim postopanjem pri izberi vseučiliških profesorjev. Posl. dr. Nitsche je govoril o nemški tehniki v Pragi. Posl. dr. Tuček se je bavil z vprašanjem o ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravi. Posl dr. Suess je govoril o raznih vseuči-1 inkih stvareh. Ko je še govoril poročevalec dr. I3eer se je poglavje „vseučilišča" vzprejelo in se je začela razprava o poglavju „srednje šale", pri kateri točki j« posl. II of m a n - W e 11 s n h O f zahteval, naj se ufrakvistična gimnazija v Celja opusti ali preloži v kak drug kraj. Prihodnja seja bo jutri. V I ,jtittl.ii«lil. 20. februvarja. Volilna reforma. Govori »e, da je vlada pripravljena dovoliti, da se določi, da se v bodoče ne sme razširjati volilne pravice v dosedaj obstoječih kurijab brez dvetretjinske večine, ako s tem pospeši volilno reformo. Z i tako določitev niso le levičarji, temveč bi jej tudi ne nasprotovali nemški konservativci in pi dunajski protisemitje, samo da „Krokar in lisjak", „Kobila in volk", „Lev in zajec", „Prijatelja", „Sraka in pav". — Kako Ti bo prijal „ Žgan jar" ? „Gtlej filovekl H žj-4 podoba v blati, Kogii bi ne bolel ta pogled! Kdor s mera sebe no zna brzdati, Ciloboko pade, gospod in kmet. Hrezumm živali se Človek bliža, ('llovefitvti vesoljnemu je v nečast; Da, pod žival celo se poniža, On, ki ga premaga nesreftna strast. Oj žganje, ti nesrečna pijaca, Ti kuga, strup, ki človoStvo mori ; V žival Človeka izpreobrafia, Tek) in dalo mu pogubi! Le glej ga, deček, niC ti ne Škodi, Ce tudi, kar vidifi, ni lepo; Nesrečni ta v svurilo ti bodi, Da nikdar ham ne padeš tako." To pesen dajte, da se je mladina na pamet uči. V vsaki hiši naj se deklamuje rano vsak dan. Kjer ni žganjarja, ga nikdar ne bo, kjer pa je že, zapustil bode nesrečno strast. Tako je slavni naš pesnik narodov učitelj, ki z gorečimi besedami preganja pogubono8ne strasti, ter blaži njega življenje I P—1. ti zahtevajo, naj se cenz zniža na 4 ali celo na 3 gld. za sedanjo kmetsko in mestno kurijo, da potem po davčni reformi peta kurija ne zgubi volilne pravice. Konservativci in protisemitje vedo, da bi jim le ta določba bila le v korist, ker daljše razširjenje volilne pravice v omenjenih skupinah bi koristilo le radikalnim strankam. Sedaj je le vprašanje, če bodo levičarji zadovoljni s tako določbo. Njim je pred vsem na tem, da se mali obrtniki izrinejo iz mestne kari je. če se pa to ne zgodi, pa mislimo, da levici ne more biti dosti ležeče na tem, ali se nadalje malo lažje ali težje razširja volilna pravica. Tisočletnica ogerske države. Dr. Ugronu in njegovim pristašem ne ugaja program za slavnosti tisoČletnice ogerske države. Našel je v njem, da se preveč proslavlja sedanja vladarska rodovina. V kratkem bode to v javni seji državnega zbora grajal. To je jako pomenljivo, kajti Ugron pripada zmernejši frakciji skrajne levice, katera ni sicer za dualizem v sedanji obliki, a dosedaj ni javno kazala mržnje do vladarske rodbine. Sicer je Ugron tudi malo bolj klerikalen in je zaradi tega celo bil v milost prišel pri nekaterih krogih na Dunaju. Sedaj se je pa pokazalo, da mej Ugronom in Kossuthom ni dosti razlike. Jeden je svoje mnenje malo očitneje kazal, drugi pa malo manj Vsa skrajna opo-z cija ni le protiavstrijska, temveč tudi protidina-stična. Pri tem je pa še to pomenljivo, da ima skrajna levica večino madjarskega naroda za seboj, Liberalna stranka ima le z-iradi tega večino, ker vlada grozno pritiska pri volitvah. Preganjanje Turkov v Bolgariji. Dopisnik angleškega časopisa „Times" je svojemu listu mnogo pisal o tem, kako se preganjajo Turki v Bolgariji. Sam sicer tega ni videl, ali izvedel je ud ljudi j. Imen ne imenuje, pa tudi krajev ne, samo to pove, da so se dotični dogodki godili ob meji. V jednem siučaju je imenoval ime, a preiskava je pokazala, da je tukaj uekdo angleškega dopisnika dobro „na-farhal", kajti dotične osebe v imenovanem kraju ni nikoli nihče poznal. Drugi slučaji pa utegnejo, kakor se je pokazalo, biti deloma resnični, samo da so dotični mohamedauci roparji, katerim so oblastva vedno za petami. Zarota v Drinopolju V Drinopolju prišli so na sled neki zaroti. Ziprli so poročuika Sajda, pobočnika tamošnjega divizijonarja, io dva knjigotržca, dva civilna uradnika in jednega stotnika. Razširjali so puntarske proklamacije. Preiskavo vodi posebna komisija pod načelstvom valijevim. Vsi zaprti razen jednega so mohamendanci. Jeden knjigotržec je Grk. Vojaški poveljnik v Drinopolju Mahrnud paša je dal svojo ostavko, ker je vali ukazal poročnika Sajda brez njegove vednosti zapreti. Zarotniki imeli so zveze z nekim revolucionarnim odborom v Carigradu. Zato je pa pričakovati, da več oseh zapro. Seveda nekateri so jo pa že pobegnili, da jih ne oobe v pest. Anglija Nevspelii angleške vnanje politike že vplivajo na ljudsko mišljenje. V Angliji je občinstvu za vse take premembo jako občutljivo. Te dni sta bili v dveh krajih dopolnilni volitvi. V obeh krajih zmagali so liberalci, kar kaže, da konservativna vlada že zgublja zaupunje. Italijani v Afriki. Nič posebno dobro se Ita-janoin v Afriki ne godi. Poslednje dni so imeli nekaj bojev z Abesinci, ki pa zanje niso posebno dobro izpali. Če hujše je pa, da so jth jeli napadati tudi Sudanci. Morali bh bodo torej na dve strani braniti, lid je že boj s Sudanci. Snveda oficijelno poročilo poroča o zmagi. Sudanci so zgubili v boju 80 mož, Italijani pa baje le IG. Seveda je tudi lahko baš nasprotno resničuo. Italijanski poveljnik ima navado, da razmere lepše slika. Vedno bolj kaže, da bi Italijani najpametneje naredili, ko bi jo kar pobrali iz Afrike. Bojevanje jih bode stalo mnogo ljudij in denarja, a naposled se pa le ne ve, če dosežejo kak uspeli. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. februvarja. — (Državnozborska volitev) v skupini go renjekih in notranjskih mest in trgov se je končala s sijajno zmago kondidata narodne stranke in s strahovitim porazom — kanonika Kluaa. Gospod kanonik Klun je storil vse, kar mu je bilo mogoče, da podere narodnega kandidata, porabil je vea svoj upliv in vse svoje zveze ter bil zmage svojega kan« didata tako gotov, da je se nekaj dnij pred volit- rijo se rogal kandidaturi Koblarjevi, češ, da mora vsak kandidat propasti, če se ne zaveže, vstopiti v Hohenvrartov klub. Sedaj je g. kanonik pač prepričan, da se meščanstvo gorenjskih in notranjskih mest bore malo meni za njegovo voljo, neodvisno meščanstvo mn je dalo odgovor, katerega ne bo tako kmalu pozabil. Z včerajšnjo volitvijo se je dokazalo, da stoji ogromna večina meščanstva v taboru narodne stranke, da je izborno disciplinirana in da 3e zaveda svojih narodnih dolžnosti j. Pa še drug pomen ima včerajšnja volitev: narodna stranka je dokazala, da ne nasprotuje duhovniškemu stanu kot takemu, nego da le nasprotuje sedanjim na čelom kranjske duhovniške stranko. Končno naj še omenimo, da pristopi posl. Koblar slovensko hrvatskemu državnozborskemu klubu. — („Radikalno, in ^konservativno".) „Laibacher Zeitung" poroča danes o izidu včerajšnje državnozborake volitve in imenuje izvoljenega poslanca gosp. Koblar j a kandidata „radikalne stranke", propadlega g. Jelovška pa kandidata ^konservativne stranke". Isto tako govore tudi brzojavna porodila korespondenčnega urada. Ne pojmimo, s kako pravico se drzne uradni list prsmi-njati oficijelni imeni kranjsko - slovenskih strank. Naša stranka so imenuje „narodna stranka" in ne ni nikdar imenovala radikalno, ker bi to nasprotovalo njenemu programu; nasprotna stranka je že davno opustila ime ^konservativna stranka", prav ker se to ime ne strinja več z njenim programom, in se imenuje n katoliško narodno stranko". K^r je. jasno, da se tu uradoma ime „radikalna stranka" v nasprotji s „konservativno stranko" rabi povsem tendtncijozno, prav za to si moramo tako samovoljno in bistveno neopravičeno prekrščanje. z vso odločnostjo prepovedati. Kako nas imenujejo nasprotni nam listi, nam je čiste vse jeduo. uradoma pa naj se rabijo prava imena strank, in zato prosimo pri KLaibachsi Zeitung" in pri koro-Spondenčnern uradu merodajne osebe, naj se v bodoče po tem ravnajo. — (Repertoir slovenskega gledališča ) Ka ko. srro is naznanili, se bode jutri in v soboto p .-d a opera „Faust", v torek pa se bode prvič predstavljal „Otelio". Bi li ne bilo mogoče, da bi vojaška godba pri tej predstavi svirala Dvor kovo „Otello-ouverturo" ? — (Imenovanje) Pri tiuančnern ravnateljstvu 30 imenovani: ofioijal Leopold Roth pristavom z naslovom vodja pomožnih uradov; kaucelist Mirko Filipan ofioijsJjon in uaddesetnik Srečko O breka r kaucelistom. — (Draginjske doklade j Uradnikom in slugam državne železnice v Ljubljani se je za 1. 18S)G. dovolila draginjska doklada, znašajoča za vsactga 40% stanarine. — (Nabor.) V Ljubljani se bode vršil letošnji nabor dne 17. in 18. marca in oiost dne 17. marca za tujce, dne 18. marca pa za tiste, ki so v Ljubljano pristojni. — (Požar) V hiši gospoda Vase Petri čiča na Mestnem trgu vnele so se danes dopoludne saje v dimniku in vnel r,e je tudi leseu tram, ki vodi zkozi dimnik. Oddelek gasilnega društva je ogenj kmalu pogasil. — (Bicikliški red ) Za malo tednov se začne spomlad in po ulicah se bodo aopet podili — biciklisti. B:cikiiŠk>mu športu samemu ne nasprotuje nihče, nujno pa je potreben bicikliški red za mesto Ljubljano, in ker je želeti, da stopi še pred začetkom bicikhške ae/.dne v veljavo, opozarjamo na to pristojne faktor i e. — (Poskusen ulom ) Nocoj po noči so nepoznani zlikovci na državnem kolodvoru skušali Vlomiti v poštni vagon, a ni se jim posrečilo. Zlikovce zasleduje policija. — (Glas iz občinstva) Piše se nam: Dasi »neži skoro neprestano, skrbe hišni posestniki še dosti dobro za snaženje trotoirjev ; nekateri hišni posestniki seveda se ne ganejo in tiste naj slavni mestni magistrat ne glede ua njih socijalni položaj potiplje z debelim palcem ! Nekatere hiše pa so »daj popolnoma zapuščene, na pol ali povsem podrte in lastnikom tistih prostorov je, če bo eploh v Ljubljani, pač sila težko izpolnjevati dolžnost snaženja trotoirjev, ker stanujejo daleč proč. V takih slučajih bi z ozirom na izredno razmere bilo želeti, da suažijo trotoir mestni delavci. — (Iprsd porotnega sodišča.) Včeraj vršili sta se pred tukajšnjim porotnim sodiščem dve ob- ravnavi. Pri prvi obravnavi bila sta obtožena L'Oletni samski hlapec Alojzij Jež in lOletni ovčar Janez P e t r i č , oba iz Gradišč v Vipavskem sodnem okraju, in sicer prvi hudodelstva umora, slednji pa kot sokrivec hudodelstva uboja. Mej starejšimi in mlajšimi fanti v Gradiščah nastala je bila jeza, katero je provzročilo to, da so mlajši fantje kaza'i več „korajže" nasproti tujim fantom, ki so hodili v Gradišče vasovat. K stranki starejših fantov pripadala sta mej drugimi Lavrenčič Gregor in Uršič France, vodja mlajših pa je bil Jež Alojzij. Dne 19. januvarj a letos nahajali so se v Andlovičevi krčmi fantje obeh strank. Okolu poln 8. ure odišel je Jež iz krčme t»r se blizu „kala" sestal z Janezom Petričem. Ko sta zaslišala vrisk domu se vračajo-čega Gregorja Lavrenčiča, rekel je Petrič Ježu, naj jih počaka pri „kaluu, da bo tudi on prišel na pomoč, „če ga bodo". Jež postavil se je za nek zid, in ko prideta čez nekoliko minut mimo Lavrenčič in UrŠič, sune Jež mahoma z odprtim nožem Lav* renčiča trikrat v trebuh, potem pa še poleg stoječega Uršiča, ter zbeži. Uršič umrl je še isti večer, Lavrenčič pa dva dni pozneje, in sicer vsled ran, katere jima je prizadejal J^ž. Državno pravdništvo tožilo je Ježa vsled tega hudodelstva umora, vendar so porotniki vprašanje glede umora zanikali, pač pa potrdili eventualno vprašanje glede hud )delstva uboja. Sodišče obsodilo je vsled tega Alojzija Ježa na 8 let težke joče, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 19. januvarja vsakega kazenskega leta. Petrič bil je od obtožbe oproščen. — Pri drugi obravnavi bil je obtožen G4letni vlačugar Jernej V o I f iz Lokev na Hrvatskem hu dodelstva tatvine. Volf, ki je hil zaradi tatvine že desetkrat kaznovan, ulomil je v noči od 19. na 20. novembra lani v župno cerkev v Zigorju; bil je po cerkovniku in dveh sosedih in Migranti zasa-čen. Ko so ga prijeli, delal se je pijanega ter rekel, da je „ključar" in da je prišel v cerkev le molit. Glasom poisvedsb sedel je Volf zaradi tatvine že 28 let po raznih ječah; glede na to pač ni prav verjetno, da je u'omd ie zaradi tega v cerkev, da bi opravil svojo molitev. Porotniki potrdili so soglasno stavljeno jim vprašanje in sodišče obsodilo je zatoženc-i na šest let težke ječe. — (Učni tečaj za slamaiijo ) V kamniškem okraju ustanovili se bodo še tekom letošnjega leta u-,ni tečaji v svrho povzdige slamanje in naprava vzgledmh nasadov za pridelovanje bjhše slame. Na podlagi sfrokovnjaškega mnenja centralne komisije za obrtni pouk Isteklo se je naučno mimsterstvo za omenjene učne tečaje, ki na; ^e vsako leto v jesenskih iu Zimskih mesecih v Domžalah in okolici obdržsvajo po Stri do šest tednov, da s^> • -hiško-Valoi dobro izvfžbujo v pletenji slame Učitelj, ka -ter* ga je dobiti s Toskanskega, stanova! bode stalOO v Domžalah, za časa učnega tečaja i/.ven Domžal pa se nastanil v kraju, kjer se b »de višil tečaj. Od tretjega leta naprej pa bode, poleg tega moral poučevati tudi u itelj iz 8 vice Z navedenimi učnimi tečaji združ h> se bode tudi nekaj umetn.h nasadov glede domače obrtne slamarije. Te nasade bo moral učitelj napraviti in nadzorovati. Potrebne prostore in zemljišča preskrbeti bodo mora e dotične, občine, oatale troške pa prevzameta država in dežela. Za sedaj nameravajo se prirediti taki učni tečaji v Domžalah, Moravčah, Bovi, Mengšu. Kamniku. Dolskem, šmarci, Trzinu, Radomljah, Prevojah, Luko vici in Cerkljah. — (Zameti na Notranjskem) Na notranjskem in primorskem Krasu razsajala je včeraj huda burja ter nanesla v razne zarezo toliko snega, da ga snežni železniški plugi niso mogli prodreti. Vlaki, ki prihajajo z juga v Ljubljano, imeli so vsled tega velike zamude. Ako burja kmalu ne poneha, bati se je, da bode železniški promet ustavljen. — (Goreč vlak ) Včeraj zjutraj so začeli goreti trije vagoni mešanega vlaka, kateri vozi iz Gotice v Nabrežiuo. Ogenj se je zapazil mej postajama Tržič (Monfdkone) in Nabrežina. Dva gorečih vagonov sta bila natovorjena s slamo, jeden je bil prazen Vlak se je koj ustavil, in šele, koso se goreči vagoni izolirali, nadaljeval svojo pot. Jeden (istih vagonov, ki so se peljali naprej, je zgorel na Nabrežini. — (Nov denar, i EUsni listi javljajo, da izda svstrn ogerska banka bankovce po 10 kron, vlada pa da izda srebrnike po 5 kron. * (Cesar na Rivieri.) Predvčerajšnjim se je pripeljal cesar v Mentone, kjer ga je pričakovala cesarica, od tam pa je šel na kap Martin, kjer ostane nt kaj tednov. Tam sta sedaj tudi bivša francoska cesarica Kvgenija in ruski prestolonaslednik. * (Shod avstrijskih notarskih in odvetniških uradnikov) se bode vršil dne 24. in 85« maja v Brnu. * (Terezijanska akademija) je v nedeljo na jako slovesen način praznovala 150letnico svojega obstanka. Pri slavnosti so se vrstile tudi deklamacije in je jeden gojencev deklamoval neko slovensko pesem. * (Štrajki ) V raznih premogokopih na Mo-ravskem, v avstrijski in v pruski Šleziji so premo-garji začeli štrajkati. Ponekod je razburjenost tolika, da je vlada poslala na lice mesta vojake, da vzdrže mir. * (Kralj in časnikarji.) Te dni jo švedski kralj Oskar telefonično povabil urednike vseh stok-holmskih listov k sebi v kraljevsko palačo. Pristavil je izrecno, da urednikom ni treba priti v posebni toileti. Ko so bili vsi uredniki zbrani, jim je kralj prečita! vse brzojavke, kar jih je dobil glede Nansenove ekspedicije na severni tečaj in brzojavno izražena mnenja raznih učenjakov t«r ž njimi študiral po karti, kje se Nansen najbrž vozi. Ko so uredniki naredili beležke, se je kralj od njih naj-prijazneje poslovil. * (Ujet defravdant) Bruseljski notar Vet« haegen je poneveril dva milijona frankov in skušal uteči v Atene. Kakor so poroči iz Budimpešte ga je ogerska policija ujela in pri njem našla skoro ves plen Verhaegen se izroči belgijski policiji. * (Grozno zaroto) je zasledila novojorška policija. Zarotniki so hoteli z dinamitom razstreliti poslopje državne blagajnice, v kateri se hrani za 7o milijonov zlata. Atentat js tal določen za torek ob 3. uri zjutraj. Zarotniki so hoteli porabiti aplošno zmešnjavo in odnesti kolikor mogoče zlata. Policija je zaprla k*kih 20 zarotnikov, kateri pripadajo vsi boljšim krogom. Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Darila : Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo bv. Cirila in Metoda: Gg. Z logorski narodnjaki v Zi« orji ob Savi 2 1 kron, nabranih ob priliki godu staroste „Zigorskega Sokola", i?. Medveda, katerega l>-c iivi še mnogo let! — G J M. v Mozirji 18 kron 2 2 vin., od katerih je 10 kron 2 2 vin. nabrala gdč. Anioa Goričarjeva na nabavnem večeru. — G Karo* lina Lap a j ne v Idriji 1 1 kron, kot čisti dobiček /a predane krof' na čitalniški maškaradi. — Skupaj 53 kron 32 vin, — Ž veli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki 1 Dunaj 26. februvarja. V odseku za volilno reformo je KI u n obširno zavračal neosnovane trditve Mengerjeve, da so po vlad-Dem načrtu slovenski; dežele na boljšem nego Sleztja. Ha d en i je zahteval, d.i se posvetovanja čim prej do/.eno. I) i p auli je obnovil svoj predlog glede varstva volilne pravice petakar jcv. Dunaj 2<; februvarja. Davčni odsek je znižal glav n o s v o t o z e m 1 j i s k e g a davka ia i Vi milijon gld. Poljski predlog, naj se zniža za 2l,a milijona gold.iurjev, je propadel, ker so se mu poljski poslanci sami izneverili. Dunaj 26. februvarja. Železniški od^ek ji volil poseben komite šestih čl ui >v, kateremi je naloga .študirati vprašanje o drugi železniški zvezi s Trst eni. Dunaj 21>. februvarja« Agitacija za jutr.šnje občinske volitve iz III razreda ie velikanska, /lasti s icijalisti se silno trudijo, da spravijo vsaj nekaj svojih mož v obč. svet. Liberalci jih krepko podpirajo. Sofija 2.iči«. — Schmidt iz Klberft-lda. Hafner iz Zagorja. Novak il Železnikov. Pri Nitli«! : Banohegg, Sitfiier, Charlebuch, Kittl, Stegor, Steinschneider, Szinovacz z Dunaja. — Globočnik, Puc iz Kranja. — Heliofschitz iz I,mca. — F.rmacora iz Taro-n ta. — Han iz Gradca. — Obereigner iz Šueperka. Pri Uojdu : VoiBtovfiek iz Zid*neg*moBtu.— Prinčeva is Zagorja. — ("lesnik iz Predoselj. — Burgar iz Vodic. Pri j v l,|iil»l|anl : 21. februvarja: Ludvik Kern, delavčev sin, 4 leta, Marije Terezije centa fit 2'.', (,'roup. V hiralnici: 24. februvarja: Jakob Piivlič, knjžarjev Bin, 27 let, jetika. Metcorologično poročilo. Febr. ČaB opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura ▼ 'C Vetrovi Nebo Uokrina v mm. v 24 urah 85. y. zvečer 7865 - ie sr. vzjvzh. sneženo V6. 7 ziutraj 7.U-8 - 4-6 sr. vzjvzh. sneletio 12-r, • 2. popol. 730 1 sr. vzjvzh. sneženo Srednja vćerajsnju temperatura — 42B, za 50* pod normalom. JDvLr^^jsslsa. borza dne 2G februvarja 1896. Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlaia renta..... Avstrijska kronika renta 4°,(> gld.. Danava r.-g. srečke f>°/0 po DKJ gl Papirnati robtl)......... 1 101 gld. - ki. 101 n 06 n 122 ■ 06 m 101 ■ 86 • 122 n 20 BJJfi ■ 37S ■ 7f> • t ISO • 70 =8 n 87' '» ■ li i 79 • 9 n f>ri' 't ■ 42 firS ■ • 65 a 161 gld. _ kr. l. ;> n 86 ■ 128 n — ■ 75 M 88 ti* JU Slov akad. društvo Slovenija" javlja svojim članom, prijateliem in zuanccm tužno vest, da je njen član gospod Karol Geiger T. TJ. C. danea opolndno po dolgi in nracnl bolesni v Gospodu laipal, Pogreb boda v četrtek popolndne ob 8. ari i/, rerkvo «10 Minoritov, VIII, AlserstraiM Dragega rajnik« priporočamo v blag spomin! Dunaj, dne 85. svečanu l^*.*«; C. \i glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda vcil'avrnaca odL 3.. oJctotoraL 1693. HMlopoo omanjaul prOi»)»;:»l ta oJtiaJalni ciui omagal «o » Odhod Is LJubljane ju?., kol.) ..»> IV rt'." t; •■ Balathal w Aaaaoo, laohl, Gmnn-Jan, " »Inugrad, Blajt, Lluc, BadaJaT-ina, Plaanj, Marijin« Tara, lloh, Kr r',.ii. r»r«. Vr\i> mti .kr«, Pragu, Upiko, OrinaJ »1» Amatstten OS .».. ,i,H IO min. *Jwtrvo moeto. :H f. iti 10 »Mita. a>arr««j o.abnl .lak v Trt.lr., Fontabol, llol)»k, Oa> Iotm, FrmiaatiafMt«, Tilnbao, OaiiaJ, oe- 8*t»thal ▼ Holnograd, Đona] fjf> tU. uri IUI mirt. popotitdr** motani vlak v Noto tno.tu, Ko6«t]». t/n 11. hH KO mi«. tU>i»>U*(tv%+ oaebnl .lak . Trhla, Ponlabal, BaljaJi, (Hlu.ao, Iijiilmo, 8olalha\l, Dunaj. O t 4 uri j. ia;>vlii,(nc oaebnl .lak v Trl-ll, Mnljtk , Celo.oo, LiJubuo, Ćsa RolsUuJ v Hilnovrađ, l..-n.l - > "»ni.nr.. /ali u» jnscrn , Inomoatt, dr Kiinn, Omili, Oai.-*o, l'i.rl», Klovr, dlao, (Innndm , Inohl, llml©-J«rlo*, PlaenJ, Marijin« .ar«, JI.-S, VrtiiTOTo r*», Karlova vara1 PraRii, Lilpako, Dunaj .la Amiuuiar. Ob 7. **ri HO mit*. apn^Mr eiaaanl .lak v K. «jM{r<«J oaabnl Tlak a Dunaja »Ha Anataltan, Up •koga ''i:.««, PraunoTlh Taro., Karlovih vuro?, Heba, Marijinih .aro. PUnja, Flndalarlo, Hulnn^rada, Uiu., Bla^ra, thaundana, la.Jila, Aua-i«ea, l.Jot n*. Oalovna, Baljaka. Ktm ».'iiifriu, Trblaa ttt 8. »n tU min. *)%*tri*J raaaanl .lak la Kuoo.J«, Nu»«ga inaata. t>0 11. «rt tf, Halatbala, Batlaka, OaloTOa., Vranaanif^aU, Poutabla, Trblia Ot V. tri ml« >whw maaaul .lak la KoAvvjk, No.oga Matta. Oo V. uri 4 mirt aaaaAaa oaabnl rlak a Dtinaja prako Amatattmia la Ii (.!««i»« , . Prihod v LJubljana o (dr*, kol.). f>» O /ri AH an4«a. nhutrnj ta Karoulka „ 11. . 15 atopoHirlaaa , ,, K. „ *0 „ (1705-47) J Na najnovejši in najboljši način £ J umetne (1504—29) J : z&he In zobovja 3 ♦ mtavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« • J vmii|b% in vse lobne «»p»'ra«'lje, — odstranjuje £ «> mino' liolecliie z usmrtenjem živca ♦ j zobozdravnik A. Paichel j ♦ poleg čevljarskega moBtu, v Koblerjevi biSi, I. nadstr. J «>«t.»^Ta.»«*«.t».a*«a4a.*.a*»«...«.. Slikar in pleskar iz Celja. ri C3 cd r/3 cl> »—t rcJ ..—* Prevzemljem po ceni sliMo, plestarsto in lakirarsko delo ter jamčim za najboljši materijal. Priporočila so na razpolaganje. Vpnit jih j se pri Karolu Kolaer-Ju v hotela Pri Maliču' v Ljubljani ali naravnost pri (1821—10; Avgustu de Toma slikarju in pleskarju * Celili« in »—«• -i • CD ryi CD .a—• Slikar in pleskar iz Celja. Praktikant (1987-2} se vzprejme v trgovino z modnim blagom pri J. S Benedikt u v Ljubljani. Krtačarskega učenca vzprejme tnUoJ (I999__i^ Janez Weis v Kamniku. V Črnomlju je na prodaj (nekdaj Hajukova) na najIppfiem proetoru blizu cerkve. — Već pove A. Laokner v Črnomlju. (1996-2^ 26 let nt ar. z dobrimi »pričevali, zmožen »loven ekega in nemškega jezika v besedi iu pisavi, izmVn trgovine z mešanim blugom in železnino, želi Mvofo m1ii/.I»o premeiiltl. — Naslov povć iz prijaznosti upravniAtvo „Slov. Naroda4*. (1998—1) Mesarija na najlepšem proetoru v l,|ul»ljaul ee radi bo-lehnnfiti daje takoj v najem, oziroma so proda z veo meuuićno prav lepo opravo in z v&em potrebnim orodjem. Pogoji izvedo se na Poljanski cesti it. 41 pri F. S. (1981—2; lr*l»iMtOll belokranjski brinjevec priporoča (1995—2; A. Laokner v Črnomlju. Steklenica 1 liter 1 gld. 10 kr., 1' , litra 1 gld. t>0 kr. l*ri imroeilu u ta uteklenle IO°/0 «ent>J«. Želodčne kapljice. o ♦ ♦ ♦ i o-i ♦ P i : Te kapljice bo B6)d pro- ■pelne (provsro^njejo sla-t do jttla, raestVHrjaio sliz, ■O pomirljive in oImjhiijocV, Ustavljalo krč in krepčsjo lelodoo ; rabijo pri napenjanji in zapečenošti, preobloženem želođoi x Jedili m pijačami i. t. d. Bteklenloa % rabllnlm i.avbdom velja 30 kr., tuoat 2 gld.. 3 tuoate ■amo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani, (1750.8) Pošiljajo ee v g.-.k dan po pošti proti povzetji. a-- t 4' 4 4 : 4 4 : : *> o- 4 4 4 ♦ 4 i^uverte s firmo priporoče Narodna Tiskarna v Ljubljani. Usnjam se p. n občinstvu nnjudiuieje javiti, da som zopet odprl svoj krojaški obrt v Ljubljani, na Kongresnem trgu st. 3. Nuj bolje zahvaljujoč bg cenjenim naročnikom za dozduj mi izka'/uno zaupanje, sir priporočam njim, k.ikor tudi čiistitemu ohčinstvu za uuio>;i»l)iojii;i naročil>« ter ho lioaVm potrdil, da jih v vsakem o/.iru zadovoljim s dobrim, ■olldalm delom In k nizkimi conami. m%9> Dalje proilm vsa n noćila ln doplae pošiljati odslej na moj naslov v LJubljano. V Ljubljani, diić 84, fcl.ruvarja 1H*»(», J. N. Potočnik (1998—1) krojaikl mojster. vsakovrstnih srebrnih, zlatih in stenskih ur. iJJ1mVBLl'lXC£'JPC£U Vedno lepa iztier najnovejših srebrnih in zlatih verižic ter različne srebrnine in zlatnine. frW Popravila v? prejemam ter izvrinjom točno lu vestno in Jamčim sa dobro In solidno delo. Cemki un za h t« vanja braspladtio Fran Čuden (19*;;)—li) , Mestni trg 25. Glavno zastupstvo za Kranjsko svctovno/.muiM tovarno Styria-koles tvrdke Iv. Puch in dr V kuloa jo lotu. |itk«i #iiisitmi in 10 ilubivajo ]>n bicikli ud l-.'o iiu|.ruj. i lu.it mru nI irnU.i ho iim i-it: iiitliijiitnjr t s ln lastni • .111 .1 ' ! bdaJHtelj m odgovorni uredniki Josip Nolli. Lastnina ju tiek .Narodne Tiskarne". 27 92