Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 'I rsl, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commercia'0) 5/1. Tel. 28-7/0 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitlom 18/11. Pošl. prod. (casclla post.) Trst 431. Pošl. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana i> gci!u\'ini NOVI Posamezna št. 40.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr. St. 452 TRST, ČETRTEK 6. JUNIJA 1963, GORICA LET. XI. „V SVOJIH DELIH ŽIVEL BODEŠ VEČNO' Janez XXIII.- papež miru, prijatelj manjšin in Slovanov Vesoljni cerkveni zbor Vatikan II. - Okrožnici „Mater et magistra” ter »Pacem in terris” - Apostolsko pismo »Magnifici eventus” o sv. Cirilu in Metodu 9 »Beseda pontifex (papež) prihaja od pons (most). Bodi torej most med dobrimi in ostalimi, da bo slednje privedel k dobremu in prve k še večjim krepostim. Bodi most med družbenimi sloji, da bodo odnosi med njimi temeljili na tesnejši in širši pravičnosti ter na bolj cvetoči ljufbez ni. Bodi most med državami, most tudi do listih, ki katoliško vero zavračajo in jo pobijajo, ter naj jih pripelje do odkritosrčnega miru, ki je pravi vir napredka in b'aginje.« Tako je govoril kardinalom msgr. Bacci, tajnik za ibreve (papeške listine), pred izvolitvijo Angela Giuseppa Roncallija za papeža Janeza XXIII. 28. oktobra 1958. In vatikanski list »L’Osservatore Romano« je ob smrti 3. junija 1963. spomnil, kako je veliki pokojnik obširno izpolnil to voščilo. ČAsta doktrina in nove metode Kmečki sin na prestolu sv. Petra je 'bil silen zidar, ki je skozi svet razpel most ljubezni ... »Katera je najvišja zapoved?« je vprašal doktor farizej Kristusa. In Gospod mu je odgovoril: »Ljubi svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem ! Druga zapoved pa je tej enaka: ljubi svojega bližnjega kot samega sebe!« Na ta način — pripominja turinski dnevnik »La Stampa« — je Janez XXIII. v sodobnem svetu priboril katoliški Cerkvi u-gled, kakršnega še ni imela skozi stoletja. »Ne zanima me — je dejal Roncalli še kot beneški patriarh — 'kaj govorijo o meni. Želim biti vedno dober, dober z vsemi. Če je treba ipovedati resnico in vso resnico, ne razumem, zakaj bi jo morali spremljati s strelami in puščicami s Sinaja, ne pa z mirom in vedrostjo Jezusa Kristusa na jezeru in na gori.«< Pravijo, da je imel Janez XXIII. »moderne prijeme«, ki so bili srečno zlitje kmečke korenike ter intelektualne rafiniranosti francoske duhovščine. Vsekakor je znal dvo;e: ohraniti čisto doktrino ter uvesti nove metode, ki so potrebne v 20. stoletju, stoletju tehnične revolucije, atoma in vesolja. »Da bi pomagal kristjanom onstran železne zavese — je izjavil munchenski nadškof kardinal Doepfner — je začel pogajanja celo s sovražniki krščanstva. Pokojniku so bila bolj pri srcu človečanska čustva kot pa formalnosti« Janez XXIII. je ločil doktrinarne zablode in blodeče ter je vedno imel pred očmi blaginjo človeka, človeštva. S tega zornega kota je v okrožnici »Pacem in terris« predlagal konkretne sestanke med nasprotniki za sožitje v resnici . . . Vesoljni cerkveni zbor Vatikan II. Povsem logično je zaradi tega, da je glede »Pacem in terris« — to je miru na Zemlji — nastala polemika med Radiom Vatikan in sovjetsko ideološko revijo »Za Rubežom« (Za mejo). Revija je brez ovinkov poudarila, da kljub vsej pozitivnosti papeške okrožnice ni možen kompromis med krščanstvom in komunizmom, ker je zadnji cilj komunizma — svetovna revolucija. Vatikanska postaja je pritrdila, da ni možen 'kompromis, ker je smoter krščanstva — blaginja človeka, ki je otrok božji. Krščanstvo ima zaupanje v človeka, ki v vsakem primeru — kot pravi »Pacem in terris« — ohrani dostojanstvo osebe. »Dobri papež«, tako je ljudstvo rado preprosto in s temlbolj odprtim srcem klicalo Janeza XXIII. Cerkev — je odgovarjal kmečki sin iz Bergama — je predvsem Cerkev revežev ter je v vsaki deželi doma. »Pojdite in učite vse narode!« je ponavljal za Kristusom ter so mu zaradi njegove dušnopastirske gorečnosti nadeli naziv »župnik sveta«. In ta župnik sveta je sklical vesoljni cerkveni zbor, da je zbral okrog sebe na veliki posvet o problematiki modernega gveta okrog 2.700 kardinalov, škofov in teo- logov vseh celin in vseh ras ter celo ločenih bratov. 25. januarja 1959. je kardinalom oznanil program svojega papeževanja (Rimska sinoda, vesoljni cerkveni zbor, preosnova Zakonika kanonskega prava) ter se je pred zborom podal na priprošnje romanje v Loreto in Assisi. Videti je, da ima novi vesoljni cerkveni zbor predvsem dva cilja: poživiti diišno-pastirstvo Cerkve (tudi za zedinjenje vseh kristjanov) ter ob decentralizaciji okrepiti škofovske konference. Od Vatikana I., ki je bil 20. vesoljni cerkveni zbor, je minilo 93 let. človeštvo je od tedaj po eni strani doseglo velik tehnični in civilizacijski napredek, a po drugi strani je doživelo globoke moralne pretrese in nepopisne žalo-igre. Razvoj družbe v teh dveh nasprotujočih si smereh je značilen tudi za današnji čas. Zaradi tega — je zapisal Janez XXIIT. v okrožnici »Ad Petri Cathedram« — je naloga cerkvenega zbora, da poskrbi za okrepitev katoliške vere, za moralno obnovo krščanskih narodov ter za prilagoditev cerkvene discipline potrebam našega časa. Cerkev — je dejal kanadski kardinal Leger ..— čuti potrebo, da živi v skladu z ritmom sodobnega sveta, da ta svet razume ter da išče vedno nove oblike za učinkovito širjenje evangelija. In paragvajski škof Argafia, ki je bil pred posvetitvijo v duhovnika pilot potniških letal, je izjavil: »Cerkev se dandanes javlja v vsej svoji vesoljnosti, kot še nikoli v zgodovini. Objema tako nerazvite dežele kot najmodernejše države ter se širi po vseh celinah. Spaja in pokristjanjuje nasprotujoče si kulture, njeni člani postajajo nripadniki vseh narodnosti in vseh ras. Njena naloga je, da pokristjani vse človeštvo. Za ta namen — je dodal Argafia — pa je treba preosnovati ustroj Cerkve, da bo njeno delo agilnejše, lažje in hitrejše. Jasneje in z večjo radodarnostjo je treba začrtati pristojnosti posameznih škofov ter zlasti odmeriti večji delokrog iti odgovornosti državnim in regionalnim škofovskim konferencam.« Predlogi vesoljnemu cerkvenemu zboru Prvo zasedanje Vatikana II. je trajal . od 11. oktobra do 8. decembra 1962. Na začetno svečanost je poslalo uradne zastopnike 85 držav. Drugo zasedanje so pr- (Nadaljevanje na 2. »tremi) JantzXXlll.-papcl miru, prllaltll manlSIn insioranof (Nadaljevanje s 1. strani) | ni la nauka Leonove okrožnice (zasebna votno napovedali za 8. september 1963, a. lastnina, delavske plače). 3. Novi proble-bo o nadaljevanju odločil novi papež, kate- j mi socialnega vprašanja (kmetijstvo, za rega bodo igrali v bližnjem konklavu. J ostale dežele). 4. Obnova družbenega živ-Prve mesece letos so zasedale razne ko-1 U^ja v resnici, pravici in ljubezni, misije. Že osrednji pripravljalni komisiji ;—I Okrožnico smo podrobno obravnavali v kot piše msgr. Jakob Ukmar v »Kratki zgo-j »Novem (listu« dne 20. julija 1961. Ponov-dovini vesoljnih cerkvenih zborov« — je bi-J no naJ* spomnimo le, ‘kako je Janez XXIII. lo poslanih več konkretnih predlogov. Tako v luči sodobnosti spopolnil nau/k o zasebni eden izmed njih izraža željo, naj Cerkev za-' lastnimi ter o udeležbi delavcev pri upravi vzame jasno stališče proti nacionalizmu ter in dobičku podjetij. Za kmetijstvo je na naj poda krščanska načela v zaščito narod- j stvarnih osnovah ekonomike priporočil no-nih manjšin. Drugi predlog priporoč', naj j vt-‘ proizvajalne tehnike, izbiro kultur ter postane osrednja uprava katoliške Cerkve v obratni ustroj, ki odgovarja celotnemu go- resnici mednarodna in nadnarodna. Po tret jem predlogu naj bi pregledali poglavja moralne teologije in filozofije o vojni, ki1 je nemoralna in nečloveška, boj oboroženih proti neoboroženim. Neki nadaljnji predlog želi, naj bi po zgledu izbire papeža uredili volitve novih škofov. Cerkveni možje naj bi v konklavu brez vtikanja svetnih oblasti izbrali bodočega škofa, katerega bi papež potrdil. Janez XXIII. je na vse načine spodbujal svobodo razpravljanja na plenarnih skupščinah ter v 17 komisijah zbora. Menjal je razne pravilnike, da je olajšal delo. Do izraza so prišli različni pogledi na problematiko sodobnega sveta, ki je globoko razklan ter je zaradi tega reševanje njegovih težav kaj zapleteno. Različnost pogledov pa je nudila le novo priložnost za potrditev čistosti nauka ter medsebojnega spoštovanja. Član Francoske akademije Jean Gudtton je izjavil listu »La Croix«: »Na cerkvenem zboru slišim dva glasova: glas zborskih Očetov, ki imajo globoko zakoreninjeno skrb, da ščitijo vero v njeni celovitosti. In glas Očetov, ki se v isti skrbi trudijo za oznanjevanje resnice v vsej njeni čistosti, toda v jeziku, ki je sprejemljiv in zaželen od današnjih ljudi. Prva težnja je v mojih očeh navpična os Kristusovega križa, os enotnosti, celovitosti, resnice. Druga težnja je vodoravna os križa, os odprtja, vesoljmosti, dinamiizma. Zvesti moramo biti obema osema, ki se križata v višini srca.. „Mater et magistra” - mati in učiteljica Cerfkev in njeno učiteljsko poslanstvo — je ob smrti Janeza XXIII. zapisal »L’Os-servatore Romano« — temeljita na nespremenljivem duhovnem imetju. Pač pa se menjava aplikacija načel, ko socialna, gospodarska in politična stvarnost spreminjajo naravo in lice. Pri tem nastopajo trenutki, ko v posebnih življenjskih primerih — brez luči vodnika — nismo sposobni, da damo svoj odgovor z besedami in krščanskimi deli. In Vodnik je kot luč za socialno vpraša podarskemu razvoju. Oblasti morajo podpirati kmetijstvo z nizkuobrestnimi poso jili, z olajšanjem davkov ter z vsemi drugimi primernimi sredstvi za rešitev kmetov iz položaja, ki je slabši od življenjskih razmer delavcev v industriji ter pri servisih. Končno industrializirane države ne .-mejo zlorabljati gospodarskih podpor zaostalim deželam za politični pritisk, ker bi lo privedlo do nove oblike kolonializma. ,,l*acem in terris” - mir na zemlji Janez XXIII. je najpogosteje ponavljal dve programski gesli: »koncil« in »mir«. Okrožnica »Pacem in terris« je razdeljena na pet delov: L Red v odnosih med človeškimi bitji v sožitju. 2. Red odnosov med ljudmi in javnimi oblastmi v notranjosti posameznih političnih skupnosti. 3. Odnosi med raznimi političnimi Skupnostmi. 4. Odnosi ljudi in političnih skupnosti s svetovno skupnostjo. 5. Katoličani zn gradnjo miru v svetu. To je prva okrožnica v zgodovini Cerkve, v kateri sc papež obrača ne samo na škofe, duhovnike in katoliške vernike, marveč na vse ljudi dobre volje. Govori torej vsem, ki verujejo v naravne vrednote, katere so v sleherniku pečat Stvarnika. Anima humana naluraliter Christiana (človek je že po naravi kristjan)! Ta naravna vez druži ljudi vseh ras, vseh jezikov, vseh ver. Sveti Oče spodbuja ljudi, naj se zavedo ali ponovno zavedo teh vrednot, naj jih ak- tuaMzirajo v sebi in v družbi, naj jih uve- ljavijo v državah, katerim pripadajo. Pogoj za ustvaritev tega zaželenega reda in miru je svoboda. Smisel javne oblasti ni zatiranje človekove osebe, marveč podpiranje njenega razvoja. Zaradi tega mora oblast ne samo priznati naravne pravice in dolžnosti, ampak tudi jamčiti njihovo izvajanje. Iz tega se vidi, kako se je Janez XXIII. z vso dušo trudil za svetovni mir, a ni niti za las popustil političnim režimom, ki zatirajo svobodo. Kako konkretne so njegove okrožnice, kaže na primer poglavje proti svetovnemu oboroževanju. Obžalujemo — pravi pokojni Sveti Oče — da si gospodarsko najbolj razvite države ustvarjajo orjaško oboroži- nje objavil »Mater et magistra« (izdaja 15. | tev. Za ta namen izdajajo zelo velik odsto-maja 1961, objava 15.^ julija^ 1961) ter za duhovnih energij in gospodarskih sredinci0™1 mil[ >>*>aceTn *n terris« (11- aprila stcv. Državljani morajo zaradi tega prena-j 6 , na veliki četrtek). šati težke žrtve. In zaosta’e dežele so oro Socialna okrožnica »Mater et magistra« panc sodelovanja, katero potrebujejo za je razdeljena na 4. dele: 1. Nauk okrožni- gospodarski razvoj in socialni napredek J ce_ »Rerum novarum«, razvoj v učiteljstvu Pravičnost, modrost in človečnost zahte-j Pija XI. in Pija* XII. 2. Pojasnila in dopol- vajo ustavitev oboroževalne tekme. Že sa-1 mo nadaljevanje atomskih poskusov za vojne namene ima lahko usodne posledice za življenje na Zemlji. Istočasno in vzajemno je treba zmanjšati oborožitev, prepovedali je treba atomsko orožje ter u-resničiti svetovno razorožitev pod učinko vitim nadzorstvom. Ustavitev oboroževalne tekme pa ne bo možna brez integralne razorožitve, kar pomeni, da je treba odpra viti tudi vojno psihozo ter zamenjati načelo oboroženega ravnotežja s pravim mi . rorn, katerega lahko zgradimo le na tned-I sebojnem zaupanju. Nič ni izgubljeno z mirom. Vse je lahko izgubljeno z vojno. In narodne manjšine? Od 19. stoletja dalje pravi Janez XXIII. - gre zgodovin ski razvoj v smeri izenačevanja političnih skupnosti z narodnostnimi. Toda zaradi raznih vzrokov zemljepisne meje ne morejo vedno sovpadati z narodnostnimi. Tako nastajajo narodne manjšine in z njimi združena zamotana vprašanja. Kar najbolj jasno je treba poudariti, da je vsak ukrep za zatiranje in zadušitev življenja manjšin huda kršitev pravičnosti; to tembolj, kadar hočejo manjšino uničiti. Pač pa ustreza zahtevam pravičnosti, da javne cblasti pomagajo človečanskemu razvoju manjšin z učinkovitimi ukrepi v korist njihovega jezika, njihove kulture, njihovih običajev, njihovih gospodarskih sredstev in pobud. Po drugi strani naj skušajo biti manjšine most med raznimi kulturami, civilizacijam' in narodi. „MagniJ'ici evenlus” o sv. Cirilu in Metodu Slovenci smo večkrat omenjeni v apostolskem pismu, katero je Janez XXITT. 11. maja 1963 poslal slovanskim škofom za 11. stoletnico prihoda svetih bratov Cirila in Metoda v Veliko Moravsko ter na splošno med Slovane. Globoko priznanje je izrečeno mariborskemu škofu in narodnem i buditelju Martinu Slomšku. Takoj v začetku pisma papež izreka zadovoljstvo, da je »veličastni dogodek« (obletnica prihoda slovanskih bratov h kralju Rastislavu) značilno sovpadel z vesoljnim cerkvenim zborom. S poudarkom navaja molitev sv. Cirila za rast Cerkve ter za e-dinost vseh ljudi. Pri tem spominja na svojo vročo željo, da bi se ponovno združili s Sveto Stolico vzhodni kristjani, katerih odposlanci so navzoči na vesoljnem cerkve nem zboru. Sveta brata Ciril in Metod — nadaljuje apostolsko pismo — sta bila globoko zvesta Sveti Stolici ter sta papeža Hadrijan II. in Janez Vlil. kljub ugovorom nemških škofov odobrila opravljanje verskih obredov v staroslovanskem jeziku. Tako sta prinesla krščansko vero in kulturni napredek slovanskim narodom, v katerih so se pod vplivom evangelija razvili srečni naravni darovi, ki so jim v čast: živo zanimanje za stvari božje, plemeniti značaj, vsestranska nadarjenost, nagnjenost k vljudnosti, bogata sposobnost za umetnost, širokosrčna gostoljubnost ter druge odlične vrline, ki upravičujejo glede njih kar največja upanja . . . (Kunce mi 3. st runi) Kriza italijanske vlade Poslanec Moro, 'kateremu je bila poverjena naloga za sestavo nove vlade, je zaradi papeževe smrti začasno prekinil razgovore s predstavniki zavezniških strank. Pogajanja se bodo nadaljevala konec tega ledna in se verjetno zaključila drugi teden. Te dni se je sestalo vodstvo socialistične stranke, kateremu je poslanec Nenni poročal o poteku pogajanj s predstavniki vladnih strank. Po seji je izšlo uradno po točilo, iz katerega izhaja, da na pogajanjih še niso premagali vseh težav, kar pomeni, da se zavezniške stranke še niso sporazumele o vseh, predvsem pa o glavnih točkah programa bodoče vlade. Boj proti lakoti V torek sc je zbralo v Washingtonu 1000 odposlancev na zborovanje FAO, mednarodne organizacije za proučevanje o prehrani človeštva. Zborovanje bo trajalo 15 dni. Osrednje točke razprav so proučevanje o stanju prehrane po različnih delih sveta. Ugotovili so, da imata dve tretjini, skoraj 2 milijardi ljudi, premalo hrane Druga točka je, kako odpomoči tolikšni lakoti na svetu. Ameriški predsednik Kennedy je na zb o rovanju govoril, da je boj proti lakoti, najbolj plemenita vojna človeštva, kajti ona gradi, ne pa ruši. Predsednik Indijske republike Radha- krishnan pa je na kongresu izjavil, da se ne more ohraniti mir na svetu, dokler bo tolifc0 milijonov ljudi brez zadostne prehrane, Ta resnica je menda za vse dovolj jasna. O JUŽNI TIROLSKI Po vzburljivih vesteh o napetem ozračju na Južnem Tirolskem in o novih najdbah zalog orožja, prihajajo iz diplomatskih krogov bolj pomirljive izjave. Avstrijski zunanji minister Kreisky je francoskemu dnevniku »Le Monde« izja vil, da upa na skorajšnje nove razgovore med Avstrijo in Italijo glede nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Poudaril je, da se kaže dobra volja italijanske države že v delovanju mešane komisije »devetnajstori-ce«, v kateri sede vladni zastopniki in odposlanci nemške etnične skupine. »Vprašanje Južne Tirolske se- mora -rešiti med manjšino in vlado«, je zatrdil. Avstrija, ki ima po Gruber-De Gasperijevem dogovoru pravico nadzorovati to manjšinsko vprašanje, teži le za tem, da bi Nemci na Južnem Tirolskem dobili vsaj take samoupravne pravice, kot so jih deležni Francozi v dolini Aoste. Papež miru (Nadaljevanje z 2. strani) 82-letni »župnik sveta« nas je zapustil. Za Balzanovo mirovno nagrado, katero so mu izročili ljudje, mu je podelil večni mir Tisti, katerega je zastopal na Zemlji. Njegova dediščina je težka, ker je odprta v u-sodnih zgodovinskih trenutkih. Ostaja nam tolažba — kot je zapisala turinska »La Stampa« — da ima Cerkev sposobne osebnosti, ki bodo znale dalje braniti linijo velikega papeža ... E. V. VOLITVE NA SICILIJI V nedeljo bodo poklicani k volivnim žaram volivci na Siciliji, da si izvolijo 90 poslancev v deželni zbor. Poročevavci pravijo, da je tam ljudstvo že sito volitev, ker se ni še oddahnilo od zadnjih v državni zbor. Predvidevajo, da ne bo znašala vo- livna udeležba več kot 70 odstotkov volivcev. Dosedanja deželna vlada je bila izrazito sredinsko-levičarska, ki se je vzdržala >amo s podporo 'komunističnih glasov. Pri nedeljskih volitvah pa računajo, da bodo liberalci, ki so imeli sedaj le 2 poslanca, pridobili še 5 novih. Zveza sicilijanskih krščanskih socialistov pa da bo zgubila vse mandate razen enega. Tito v Ameriko Ameriški zelo razširjeni časopis »News Week« je pred tremi dnevi objavil, da bo jugoslovanski predsednik Tito že to jesen prišel na obisk v Združene države. V par vrsticah objavljena novica je velikega političnega pomena. Obisk je bil namerava« že lani, a se je del ameriške javnosti uprl prihodu jugoslovanskega predsednika kot predstavniku ene izmed držav izza železne zavese. Zadnje minute V ponedeljek ob 19. uri in 49 minut je prenehalo biti srce dobrega papeža Janeza XXIII. Rak na želodcu je zlomil orjaško silo duha in volje. Za isto boleznijo so umrli že dve papeževi sestri in en brat. V družini Roncalli je ta bolezen nekam po dedovana, čeprav večina nje članov učaka visoko starost. Tako trdijo trije papeževi bratje, ki so še trdni kmečki očanci nad 80 let. Prav podoben njim po žilavosti in močnem srcu je bil njih bral — papež. Kmečko življenje, preproščina, zdrava oko lica, v kateri je živel pokojni papež do nove maše, so mu dale zdrav organizem, z izjemo želodca, ki se je začel sicer oglašati šele v starosti. Odpornost krepkega telesa se je pojavljala tudi v bolezni, ki se je začela kazati šele pred enim mesecem. Neprestano de- lo, skoro brez spanja in ob skromni hrani, spodkoplje še najbolj čvrste jun alke Pri 262. nasledniku svetega Petra se je dogodilo isto. Zdravniki so mu svetovali, naj odloži malo bremena, a krmar v čolui-ču na razburkanem morju ne more spustiti krmila. Ves svet je še do nedelje upal, da bo sveti oče premagal bolezen. Napadi slabosti so se menjavali z urami olajšanja, ko i je bolnik neprenehoma poudarjal, da se rad žrtvuje za Cerkev, koncil in mir. Te skrbi so papežu že na smrtni postelji dajale voljo, da se je še upiral. Želel si je učakati konca vesoljnega cerkvenega zbora, a če ne gre drugače, naj pa bo njego va smrt darilna žrtev za Cerkev in spravo med vsem človeštvom. Zadnji del žrtvenega obreda se je začel v ponedeljek zjutraj. Sv. oče je še spremljal z ustnicami svoje brate, sestro, nečakinje in člane papeške družine, ki so kleče okoli postelje molili za umirajočega. Opoldne je bolnik zasnul v polmrtvaškem spanju ; vročina je narastla, srce je pa še Kakor se pa sedaj zdi, se je ameriška miselnost glede vključevanja Jugoslavije v strogo komunistični bloik spremenila in priznava, da skuša biti Jugoslavija nevezana država. Titov obisk v Ameriki bo brez dvoma utrdil mednarodni ugled jugoslovanske države. Donos davkoplačevalcev Finančni minister Trabucchi je na nekem sestanku finančnikov v Gaeti podal zanimive izjave, koliko denarja pride iz žepov davkoplačevalcev v državno blagajno. Za finančno leto 1963/64 se predvideva, da bo znašal donos iz direktnih davkov 5000 milijard lir. V lanskem letu je znašal 1000 milijard lir manj. Povišek prihaja po ministrovem mnenju iz višjega blagostanja državljanov in iz boljše porazdelitve davkov. Dodali bi k temu še pripombo, da bi državna blagajna ne trpela, če bi razni Ma-strelle, banane (tu so soudeleženi prav ministrovi podrejeni) in podobni sleparji ne osleparili države za toliko milijard, kot so jih. - sejavca miru krepko utripalo. Ob dveh in pol so trije slavni zdravniki, vsi utrujeni od neprestanega bdenja, izjavili, da ni več človeške pomoči. Ob petih in pol je stopil v sobo kardinal Aloisi Masella, ki prevzame po papeževi smrti upravo Cerkve. Ob šestih in pol pride zdravnik Gasbarrini. Preišče umira-jočega, ki oklepa preprost križ in rožni venec. Morda še kaka ura življenja, ugoto- vi zdravnik ves v solzah. Medtem se je na trgu svetega Petra zbrala množica 150.000 ljudi. Kardinal Traglia bere prošnjo mašo. Oči vseh vernikov so se obračale med sveto daritvijo proti napol razsvetljenim oknom v tretjem nadstropju vatikanske palače, kjer umira -v. oče. Tiho je na prostranem trgu, l,e veliki zvon udarja počasi na bron. Tajinstveno vzdušje lega na ogromno množico, ki se tiho -križa in vzdihuje. Ves svet sledi po televiziji zadnji maši, kateri sledi v duhu tudi umirajoči papež. Berninijeve kolona-de že ovija večerni mrak. Zadnji blagoslov množici, ki ihti na 'kolenih. Prav v tistih trenutkih se sik-loni zdravnik Mazzoni nad obraz umirajočega ir: pridušeno izjavi: »Izdihnil je...« Čez trg odmeva vatikanski radio »Laude-lur Jesus Christus.< in javi vernikom, da je sveti oče Janez XXIII. izdihnil. V tride-, setih jezikih sporoči žalostno vest vsemu svetu. švicarski gardisti počasi zapro bronasta; vrata, v znak da je — končano. Po vseh rimskih cerkvah se zamajejo zvonovi v zadnji pozdrav nasledniku svetega Petra, ki je vsemu človeštvu zapustil v spominu svoje ime — »dobri«. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odjovomi urednik Drafo Legiia . Tiska tiskarna »’>raphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 - Telefon 29.477. \t T'15n/j £§ ŽALOVANJE ZA POKOJNIM PAPEŽEM Smrt papeža Janeza XXIII. je globoko odjeknila tudi v našem mestu. Ko je radio sporočil žalostno vest, je župan Franzil v znak žalovanja prekinil sejo mestnega sveta ter poslal sožalno 'brzojavko vatikanskemu tajništvu. Enake brzojavke iso poslali tudi drugi oblastniki ter predstavniki nekaterih političnih organizacij. Škof Santin je naslovil na duhovnike in vernike svoje škofije posebno pismo, v katerem med drugim poudarja velike za sluge, ki jih je pokojni sv. oče imel za Cerkev in vse človeštvo. »Na papeža — pravi na koncu pismo — smo vsi gledali kot na voditelja, ki nam bi pomagal pripraviti boljšo bodočnost. Njegova prisof-nost je vzbujala mir. Bil je naš oče.« škof je med drugim odredil, naj vsi zvonovi v škofiji do četrtka dnevno po 10 minut zvonijo v znak žalovanja. Po vseh cerkvah pa se berejo maše zadušnice. Na uradnih poslopjih visijo zastave na pol droga, a tudi številni zasebniki so razobesili zastave z žalnim trakom. Sv. Ivan: RAZPIS SVETOIVANSKE ŽUPNIJE Kakor blisk se je v ponedeljek razširila vest, da je naša župnija ponovno razpisana. To je za versko in narodno zavedne Svetoivančane važen dogodek, če 'bi se ne oglasili ob tej priložnosti s primernim dopisom, bi pokazali brezbrižnost do vere in do naroda. Zato naslavljamo na pristojno mesto nekaj svojih želja. Novi župnik bi se Slovencem naj lepše predstavil, če bi gladko in pravilno govo ril slovenski, kakor smo bili vajeni poci prejšnjim župnikom g. Degrassijem. Tega' imamo v nepozabnem spominu, ker je zelo 1 lepo in rad govoril slovenski. Zasluga naših šol je namreč, da sedaj v mnogih dru- j žinah govorimo lopo slovenščino. Želimo, da bi novi župnik ščitil v cerkvi naše navade. To nam je zelo pri srcu. Za 1 veliko noč gre mnogo naših ljudi k sorod-1 nikom v Jugoslavijo, da so tamkaj lahko navzoči pri svečani procesiji Vstajenja, ki | so jo po zadnji refornii znali tako lepo združiti z velikonočnimi obredi. 1 Želimo, da bi bili Slovenci povsem ena kopravni pri razdeljevanju podpor Konference sv. Vincencija ter zastopani pri pri stojnem odboru s številom članov, kot u streza številu slovenskega prebivavstva. Zeljmo, da bi bili deležni slovenski ženi Dr. VRTOVEC JOŽE (Jr.) SPECIALIST za ustne in zobne bolezni ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI Trst, Ul. Mercadante l/l. Vogal Ul. Carducci, Ul. Milano Tel. 68-349 ni in neveste nauka v slovenščini in da bi zadostovala priprava na sv. zakramente v slovenščini. Želimo, da bi isi novi župnik vzel k srcu zgradbo novega Marijinega doma, ki bi morala postati prav tako župnijska zadeva, kot sta sedaj italijanski župnijski kino in oratorij. Želimo, da bi bili naši spovedanci tako lepo postreženi v materinščini, kakor s je dogajalo pod nepozabnim prejšnjim žup nikom. Posebno si tega želimo za naše bolnike. Ko bo novi župnik pri n?s, bo spoznal še druge želje. Vse duhovnike, ki obvladajo slovenščino, vabimo, naj vložijo prošnjo za našo župnijo do 12. ure 15. junija. Eden izmed občinskih kandidatov SKUPNE SLOVENSKE LISTE PadriČe: OB 1100-LETNEM JUBILEJU Najbrž so na Tržaškem redki tisti, ki vedo, da je cerkvica na Padričah posvečena sv. bratoma Cirilu in Metodu, apostoloma slovanskih narodov. Kot znano, prav letos obhajamo IlOO.obletnico njunega pri hoda v Velikomoravsko in hkrati začetek njunaga verskega in kulturnega poslanstva med slovanskimi narodi. Povsem pravilno je torej, če bodo tržaški Slovenci proslavili ta pomembni jubilej prav na Padričah, saj je tamkajšnja cerkev merlda edina tudi v širši okolici, 'ki je posvečena velikima solunskima bratoma. Proslava bo v nedeljo, 7. julija, prav na praznik sv. Cirila in Metoda. Celotna pro slava bo na prostem. Najprej-se bo daro vala slovesna sv. maša. Na ’ sporedu so nadalje nastop cerkvenih pevskih zborov s Tržaškega in Goriškega, spominski govor in uprizoritev igre Silvina Sardenka o sv. bratih Cirilu in Metodu, ki jo bo izvedel Slovenski oder. že sedaj vabimo naše rojake, naj se proslave udeleže polnoštevilno, kajti s tem sc bodo najlepše poklonili spominu zasluž nih bratov, ki imata toliko zaslug tudi za slovenski narod. BO SPET ZMANJKALO VODE? Po izjavah pristojnega tržaškega občinskega odbornika ni izključeno, da bo tudi letos poleti v nekaterih mestnih predelih zmanjkalo vode. Ugotovljeno je namreč, da štivanski vodovod v določenih poletnih mesecih ne more dovajati potrebne koli čine vode. Že lani so na primer mnoge družine, ki bivajo v višjih nadstropjih, ostale nekaj časa brez vode. To se lahko ponovi tudi letos. Lani so v Trstu m rabili 40 milijonov kub. m vode, kar ustreza največji zmogljivosti vodovodov, od katerih je štivanski najvažnejši. Že leta 1955 je mestni svet odobril načrt za zgradnjo novega vodovoda, ki bi črpal vodo nekje v okolici Červinjana, a z deli niso začeli, ker menda niso mogli najti potrebnih sredstev. Vprašanje je vsekakor pereče, ker je treba pričakovati čedalje večjo potrošnjo vode. DELAVSKE ZADRUGE Na bližnjih volitvah za novi upravni svet Delavskih zadrug nastopata dve listi: »Obnova«, ki jo podpirata obe levičarski stranki, in »Italijansko demokratično združenje«, ki je izraz vladnih strank. Na prvi listi kandidirajo tudi nekateri Slovenci. ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV NA OPCINAII Slovenska industrijska strokovna šola na Opčinah vabi starše svojih učencev in vse prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah, v četrtek, 13. junija, ob 17. uri. Na sporedu so nastop šolskega zbora, recitacije, narodni plesi ter dijakova mladinska igra 7. našega podeželja v dveh dejanjih »Iznajdba«. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi 29. in 30. junija t. I. izlet z avtobusom \ KAMNIŠKO BISTRICO in LOGARSKO DOLINO. Vpisovanje v uradnih urah na sedežu v ul, Geppa 9. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata dvolastnike, člane obeh organizacij, da 25. junija poteče rok za vlaganje prošenj za sečnjo lesa na parcelah, ki se nahajajo v Jugoslaviji. Tajništvo ŠPETER SLOVENOV V soboto popoldne se je po vsej okolici razbesnelo pravo neurje z viharjem in močnim nalivom. Vmes je treskalo in se je usula tudi precej debela toča. Precej so prizadeta polja v okolici Klinj in Spe-tra. še sreča, da niso pogoste strele udarile v kakšno poslopje, marsikatero debelo drevo so pa razklale. Zvečer je temperatura močno padla, ker je višje vrhove pokrila dobršna odeja snega. Letošnje vreme je precej neugodno za posevke. PODBONESEC Letos se je prijavil po našem okraju prav hud sovražnik. V pasu kakih 5 kilometrov kar mrgoli gosenic, neke posebne izredno požrešne vrste. Kamor pride ta mrčes, je v par urah ob vse zeleno listje. Gosenice so prišle z one strani meje. Tam so uničile cele gozdove, čeprav so trosili kar s helikopterji morilne praške proti temu malemu, a hudemu sovražniku. Kmetijska oblastva bodo morala prav kmalu kaj ukrenili, da ne bo prepozno, ker slišimo, da so se gosenice pojavile tudi po drugih pasovih ob meji. RTINJ Predpreteklo soboto so se okrog 14. ure vsi okoličani hudo preplašili, ko so zaslišali nenadno bobnenje od nekod daleč. Proti večeru se je zvedelo, da je treščila strela v starodavni zvonik cerkve svetega Janeza v sredini mesteca Venzone ali Puž-je vasi. Visok je bil 29 metrov, zgrajen v starem in zgodovinskem stavbnem slogu iz 14. stoletja. Vrhnji del je bil zgrajen i/ kamna in pečenega ometa. Na vrhu se je svetlikalo železno jabolko s križem. Prav to je privleklo nase strelo, ki je odbila pokončno kupolo, švignila v line zvonov in povzročila v zaprtem prostoru močno eksplozijo. Porušila je skoraj polovico stolpa. Dehele kamne je neslo več kol 100 OB PAPEŽEVI SMRTI Smrt Janeza XXIII. je pretresla tudi goriške vernike. Nekateri meščani se gotovo še spominjajo, da je pokojni papež prišel večkrat na obisk k nadškofu Mar gottiju. Leta 1934 je namreč msgr. Ran calli postal Margottijev naslednik kot papeški odposlanec v Carigradu in v Bolgariji. Naše mesto je pokojni papež obislkal tudi kot beneški kardinal leta 1953. Zadnjikrat je pa bil v Gorici gost nadškofa Am brosija pred sedmimi leti. Šel je molit v baziliko Srca Jezusovega na grob nadškofa Margottija. Nadškof, civilne oblasti in demokristjan-ska stranSka so dali nalepiti žalne progla se po mestnih ulicah. Prvo zadušnico zn poglavarja katoliške Cerkve je pa opravil v torek zjutraj goriški nadškof v tržiški ladjedelnici vpričo številne množice delavcev in uradnikov. OBČINSKI SVET V četrtek zvečer se po daljšem odmoru zopet sestanejo občinski svetovavci na sejo. Na sporedu imajo kar 67 različnih točk, ki čakajo na obravnavo in rešitev. - JfouvnlhUt* flctlitm ,taetrov daleč., Ruševine so poškodovale tudi sosednje stavbe in ogrožale bližnji otroški vrtec, od koder so otroci' vsi v strahu začeli bežati. K sreči, da je vzdr žala cerkvena streha, sicer bi bili poškodovani tudi trije tako imenovani »zlati« ol tarji, ki predstavljajo dragoceno umetnino iz 16. stoletja. Gasilci in zidarji so se morali 5 ur mučiti, da so nevarni del zvonika porušili. Preden so vse razbitine odstrani- li, je trajalo par dni. Starinski stolp, ki je bil pod varstvom spominskega skrbništva, morda sploh ne bodo več popravili, ker bi obnova preveč stala. RAJBELJ Zadeva o novi najemninski pogodbi za svinčeni rudnik je še vedno glavni razgovor med našimi ljudmi. Ni pač vseeno, kdo bo prihodnji gospodar podjetja, ki reže tolikim našim družinam vsakdanji kruh. Kot je nekaterim znano, je prišlo po razsulu Avstro - Ogrske, leta 1918, ki je b • a lastnica rudnika, podjetje »Raibl« v last italijanske vlade. Upravo pa je imelo v rokah finančno ministrstvo, ki je dalo rud nik v najem družbi »Pertuisa«. Pogodba bo iztekla ob koncu tega meseca. Po novi uredbi o deželah, bo rajbeljski rudnik prišel pod vrhovno upravo deželne administracije. Dežele Furlanija - Julijska Benečija pa še ni tukaj. Za to prehodno dobo bo moralo finančno ministrstvo ali podaljšati najemninsko pogodbo s sedanji mi gospodarji ali pa poiskati drugega najemnika. Razmere pod sedanjo upravo niso bile preveč ugodn.e za delavstvo. Dežela tudi ni imela dobička od svojega prirodnega bo gastva. Za enkrat je finančno ministrstvo ubralo edino možno pot, da se najemninska pogodba podaljša s sedanjimi lastniki, a le za kratko dobo. Z novo deželo se bo moral tudi položaj bogatega rajbelj-skega rudnika temeljito urediti. I Mestna razsvetljava, odtoki, poprava qest, šolske zgradbe, mestni avtobus, prejemki občinskih uslužbencev, to so samo nekatera vprašanja, ki čakajo na rešitev. Svetovavci morajo nato odobriti še 25 sk'epov, k?tere je moral mestni odbor že prej sprejeti in izvršiti kot nujnostne. Potrebe občanov so mestni odborniki imeli priliko slišati na mnogih sestankih, ki st jih imeli z njimi po raznih mastnih okoliših. Izražamo upanje, da se bodo tudi že- 1 je občanov upoštevale. DEVETAKI Ovinki po glavni cesti skozi Dol so ostri in ponekod zapirajo pogled voznikom še ciprese, zasajene ob robu. Drevje daj,e sicer lopo slikovitost cesti, obenem pa ovira vedno večji promet skozi Dol. Morda so bile prav tiste ciprese vzrok hude nesreče, ki se je pripetila v soboto popoldne v bližini zaselka Mikoli. V smeri proti Gorici je vozil 42-letni uslužbenec Martinuzzi iz Gorice. Nekoliko slab razgled, nekoliko vlažni asfalt sta povzroči'a. da je voznik krenil preveč na desno in treščil ob visoko cipreso. Sunek je avto od spredaj kar potlačil. Voznika so hudo ranjenega po vsej glavi pritegnili iz razbitin in ga prepeljali v goriško bolnišnico skoraj pri koncu življenja. VRH Dela za novo cesto iz Petovelj na vojaš1rn pokopališče na Vrhu in dalje do Martin-ščine so že v polnem teku. Cesta gre sicer po stari smeri, a bo popolnoma nova in na poseben način asfaltirana. Gradbena de-’a so v proračunu vojnega ministrstva, ki oskrbuje tudi taikoimenovano »sveto cono« i'P Vrhu. Stroški bodo znašali Okrog 20 milijonov lir. Nova cesta bo dokončana že v tem mesecu. NOVA FARA Uradni list goriške nadškofijske kurije ;e prinesel v zadnji številki objavo o ustanovitvi mestne župnije v Stražicah. Fari so izbrali za zaščitnika svetega Jožefa de-'avca, ker je že od nekdaj tsti okraj ob Soči delavski in tovarniški. Nova župnija i;e začela delovati že 21. aprila, ker je župnišče z malo kapelo in dvoranami za katoliške organizacije že dograjeno. Za župnega upravitelja nove fare je imenovan msgr. Monti, ki je že župnik pri Svetem srcu. Za kaplana je pa določen g. Banelli. V novi fari žive tudi slovenske družine. Cerkvena oblast bo, vsaj tako upamo, poskrbela tudi za te vernike, da bodo v novi farni cerkvi slišali božjo besedo v vojem jeziku. RUPA V torek popoldne se je na cesti proti Dolu pripetila huda nesreča. Iz Trsta proti Gorici se je vozil trgovski potnik Renato Padovan. Prišel je že do Rupe, ko ga je mokri asfalt zanesel na rob ceste in je 'reščil v cipreso ob kraju. Pobil se je po nogi in prsnem košu. Zdraviti se bo moral mesec dni. ZDRAVSTVENA IZKAZNICA Zdravstveni odsek goriške občine pripravlja neko novost, ki bo imela velik po men, če se bo uresničila. Mestni zdravnik dr. Gregorig je namreč predlagal, da bi vsak meščan imel svojo zdravstveno izkaz nico. Na njej bodo zaznamovani datu.ni vseh cepljenj, radiografskih pregledov, pre stanih bolezni. Izkaznica bo nekako ogle dalo zdravstvenega stanja vsakega občana in bo hkrati kazala, kateri krvni skupini pripada. Izkaznico bo vsakdo hranil doma in jo bo moral po potrebi nesti na zdravstveni urad, da jo izpopolnijo. Z izkaznicami bo olajšano tudi uradno dslo, ker ne bo več potreba izdajati ne-prenehoma nova zdravniška spričevala. ŠTANDREŽ štandreško Društvo neposrednih obde lovavcev je eno najbolj delavnih strokov rih kmečkih organizacij v našem okolišu. Obširno delo v korist svojih članov je pokazalo na zadnjem občnem zboru. Društvo ima na razpolago celo vrsto poljedelskih strojev, ki so na razpolago društvenikom. Zadnje čase si je oskrbelo tudi poseben stroj za pripravo belušnih gred. Stroj, k stane okoli pol milijona, skoplje in nasuje gredice za šparglje ^ eni uri za celodn v no delo dveh delavcev. V razpravo je prišel, kot že dolgo let nazaj tudi slavni »škavacon« ali občinsko tmetišče na štandreškem polju. Vedno manjše število hlevske živine je povzroči- lo, da so se naši obdelovavci posluževali teh odpadkov ikot dopolnilnega gnojila; seveda proti primerni odškodnini. Lani je pa občina zaradi smradu in muh zažigala velikanske kupe smeti in odpadkov. Smeti bi se morale odbrati, zmleti ter zmešati v ntkak kompost, kar bi služilo kot dobro gnoji’©. Naši kmetovavci so razpravljali prav o tem načinu izrabe mestnih odpadkov. Na občnem zboru so govorili tudi o članarini, ki jo plačujejo skupni sindikalni organizaciji neposrednih obdelovavcev. Spo razumeli so se, da bodo o zadevi odločili nn prihodnjem občnem zboru. Izvoljen je bil tudi nov odbor enajstih članov. KRMIN Krajevni turistični odbor v Krminu j: eden najbolj delavnih v naši pokrajini. Že zadnjič smo pisali, da pripravlja za zadnji teden junija, ob praznovanju kresa, različne obrtne in kmetijske razstave. Naknadno so dodali na spored krminske »šagre« še ce’o vrsto športnih tekem. Že v petek, 28. junija, bodo domači športniki prired'li ba-klado po mestu, sledila bo ženska tekma na kotalkah. Na praznik sv. Petra in Pavk; bodo uradno odprli razstave, popoldne bodo pa imeli nogometno tekmo med domačim in športnim klubom iz Beljaka. Zvečer bodo nastopali pevski in baletni zbori. V nedeljo se bodo pa pomerili motoristi v tekmi na ovire in dekleta v odbojki. Seveda, ne bo manjkalo tudi drugih privlač nosti za tujce in domačine. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA IS čem'tv je motil ('.itvnlil ‘Iftvittflvi Angleški publicist J. H. Plumb, predavatelj za zgodovino na univerzi v Cambridgeu, je objavil te dni v listu »The Sunday Times« kritičen članek o sloviti knjigi Osvvalda Spenglerja »Der Unter-gang des Abendlandes« (Propad Zahoda), ki je bila pred zadnjo vojno ena najbolj diskutiranih knjig tudi med slovenskimi intelektualci, enako kot po vsej zahodni Evropi. V njej je ta prej malo znani avstrijski filozof napovedal propad zahodne kulture in moči ter utemeljil te svoje napovedi z zanimivo in izvirno interpretacijo preteklosti, ki jo je videl v podobi zaporednih kulturnih ciklusov. Profesor Plumb piše: »Od tisoč ljudi, ki poznajo naslov Spenglerjeve knjige »Propad Zahoda«, jo je morda le pol ducata tudi prebralo. A še glede teh dvomim, če jo je. kakšen prebral do konca. Toda zaradi svojega naslova in slovesa zavzema zelo važno mesto v odnosu sodobnih ljudi do preteklosti. Čeprav je torej mnogi niso brali, so ven: dar prepričani, da vsebuje resnico. Še pred prvo svetovno vojno je ta do tedaj neznani Avstrijec mislil, da je odkril pot, po kateri bo v bodoče šel svet. Do tega mišljenja pa je prišel, ker je bil gotov, da je rešil nekatere največje, probleme iz zgodovine človeštva. Dokazal je namreč, da je zgodovina človeštva zbirka kultur, ali bolje rečeno, drama določenega števila mogočnih kultur, od katerih je vsaka s prvinsko silo vzklila iz svoje matične zemlje, na katero je ostala trdno vezana ves čas svojega življenjskega ciklusa. Vsaka je vtisnila svojemu materialu, to je človeštvu, svojo lastno podobo; vsaka je imela svojo lastno idejo, svoje, lastne strasti, svoje lastno življenje ,voljo in čustvovanje, svojo lastno smrt. .. Vsaka kultura ima po Spenglerjevih tezah lastne in nove možnosti samoizražanja in se porodi, dozori, propade tor se nikoli več ne ponovi. Človeške družbe so podvržene — pravi Spen-gler — istemu biološkemu ciklusu rojstva, rasti, starosti in smrti kot ljudje sami. V tem je. resnica človeške zgodovine. V dokaz te svoje trditve navaja usodo sumerske, akkadske, egipčanske, a-tenske in rimske kulture v Evropi, ki so vse nekoč cvetele, se širile in nazadnje propadle. Ta pojav pa ni omejen samo na Evropo. Enako je bilo z inkovsko in azteško kulturo, s kulturami na Velikonočnem otoku, v Ankhor Vatu in z vsemi drugimi. Svet nudi dovolj dokazov za to. ZMOTIL SE JE TUDI GLEDE KAPITALIZMA Resničnosti propada vseh teh kultur ni mogel Spenglerju nihče zanikati, in zato se je temu zde- lo, da lahko popolnoma upravičeno sklepa, da bo tudi v bodoče tako in da je. blizu konec tudi zahodne kulture. Do tega zaključka je nujno vodilo njegovo tolmačenje zgodovine. Leta 1928 je napovedal vzpon novega cezarizma, ki bo razbil kapi- do oblasti — ne pa resnica. In tako se drama visoke kulture zaključi vedno spet s krvjo. Po Spenglerjevem mišljenju je zahodni svet dosegel višek svoje kulture v osemnajstem stoletju in je na tem, da propade v tiraniji in nasilju. Kapitalizem in demokracija bosta izginila, z njima povezana kultura in znanost pa bosta doživeli za- stoj. V napovedovanju novega cezarizma je imel Spengler sicer prav, saj pa tudi ni bilo težko biti prerok, ker je bil Mussolini leta 1928, ko je zapisal to napoved, že na oblasti, Hitler pa je že segal po oblasti in tudi Stalin je tedaj že odigral uverturo v svoj teroristični režim. Kljub temu pa se je le malokateri filozof v zgodovini v svojih napovedih tako zmotil kot Spengler. To je. 'dokazal čas. Kapitalizem, ali bolje rečeno, gospodarski liberalizem cvete danes v zahodni Evropi kakor nikdar prej, in tudi demokracija je kljub temu, da je. ponekod okrnjena, še vedno prevladujoč politični sistem na Zahodu. Kar pa zadeva Spencerjevo prerokovanje o zmagoslavju nesmisla o rasi in arijski krvi, je bil na srečo uničen. Spenglerjeve zmote so tako očitne, da se niti ne splača, da bi jih na dolgo dokazoval — pravi njegov kritik Plumb. Spenglerjev ostareli kapitalistični Zahod je dokazal izredno življenjsko silo, ne samo gospodarsko, ampak tudi kulturno in posebno še na tistih področjih, kjer je po Spenglerjevem prepričanju že odigral, to je v znanosti in matematiki. VSE POLNO PONESREČENIH PREROKOVANJ Takih ponesrečenih prerokovanj je v Spengler-jevi knjigi še vse polno. Tako je med drugim trdil, da je iskati ključ za razumevanje ruske duše v dejstvu, da je Rus navajen gledati horizontalno v svoje široke, ravnine. Zato po Spenglerjevem Rus ni sposoben za astronoma, ker sploh ne vidi zvezd, vidi samo horizont ... S svojimi Sputniki so Rusi dokazali, kako neosnovana je bila ta Spen-glerjeva trditev. Plumb ga primerja z znanim angleškim zgodovinarjem ali bolje rečeno zgodovinskim filozofom Toynbeejem, ki se je tudi znebil v svojih knjigah vsakovrstnih prerokovanj, ki se niso uresničile, ter skušal z njimi vzbujati panično razpoloženje. Spengler je ignoriral ali molče obšel zgodovinske dokaze, ki niso potrjevali njegovih lez in se upirali njegovi logiki. Njegova retorika je odplavila vsa nasprotna dejstva. Njegovo knjigo je sicer skoraj nemogoče brati zaradi njenega težkega sloga, vendar pa je s svojim naslovom zelo ustrezala določenemu razpoloženju v zahodnih intelektualnih krogih, ker so mnogi zahodni inteligenti sovražili svet, v katerem so živeli. Zalo so v desetletju 1920-1930 in še pozneje, v času Hitlerjeve tiranije in vse do druge svetovne vojne zelo resno razpravljali o Spenglerjevi knjigi. talizem in njegovega lakaja demokratičnih uredi-1 Njegovo ime so omenjali v vseh zgodovinskih in tev, nakar bo slavila slavje rasna kvaliteta, volja filozofskih diskusijah. Čeprav so lc redki brali Zanimiva zgodovinska študija o slovenskih protestantih V založbi deželnega muzeja za Koroško je izšla že pred časom kot samostojna publikacija zgodovinska študija o starodavni slovenski in v poznejših časih nemško-slovenski protestantovski občini Zagoriče, v nemški obliki Agoritschach pri Pod-rožci (Arnoldstein). Tamkajšnja evangeličanska cerkvena občina se je ustanovila na pobudo in pod vplivom slovenskih predikantov v Trubarjevem času in se kot edina slovenska protestantska občina iz tistega časa ohranila vse do danes. Medtem ko je odločna protireformacija na Kranjskem in Štajerskem zatrla protestantovsko gibanje, pa se je ta od glavnih prometnih zvez in velikih središč odmaknjena občina ohranila protestantovska. Tam so našli v zadnjem času pomembne in celo neznane knjige slovenskih protestantov. Slovensko zgodovinopisje se je doslej zelo malo ukvarjalo s tem znaimivim otočkom protestantizma iz Trubar-jveega časa. Precejšnjo pozornost pa mu posvečajo avstrijski zgodovinarji. Avtor" zdaj objavljene študije o evangeličanski občini v Zagoričah je sedanji pastor te občine Oskar Sakrausky, ki -jje prišel na svoje mesto leta 1955. Marljivo je brskal po arhivih na Koroškem in drugje ter izbrskal marsikak zanimiv ali celo doslej neznan podatek o ustanovitvi te občine in njene zgodovine, pa tudi o slovenskem protestantizmu v nekdanjih časih na sploh. Tako je med drugim precej obširno orisal zgodovino slovenske protestantovske skupine, ki se je morala izseliti iz Kranjske ter je našla novo domovino v mestecu Freudenstadt v južnem Schvvarzvvaldu. Tam še zdaj slovenska imena pričajo o sledovih nekdanjih slovenskih protestantovskih beguncev. Avtor študije, ki obsega skupaj s kazali 80 strani revialnega formata, naglaša trdoživost te občine in mirno sožitje Slovencev in Nemcev v njej. V kazalu avtorjev, ki jih je upošteval pri pisanju svoje študije, najdemo tudi rekaj slovenskih kulturnih zgodovinarjev, med njimi Kidriča. Ramovša ih druge. Studijo ilustrira precej fotografij in reprodukcij malo znanih slovenskih protestantovskih tiskov in rokopisov. Publikacija je izšla v Celovcu. Doslej je ostala skoro neopažena v slovenskem zgodovinopisju. njegovo knjigo, so vendar sprejeli njegove ideje in prešle so nekako v zavest zahodnega intelektualca. Približno v istem času, namreč lela 1920, je ludi znani angleški pisatelj H. G. VVells objavil svojo knjigo »Oris zgodovine«. Trideset let je šla v svet v stotisočih izvodih in nešteti so jo brali, vendar pa ni nihče razpravljal o njej. Filozofi zgodovine je ne zavračajo in člani znanstvenih akademij jo ignorirajo. Spengler ima svoje mesto v zgodovinopisju, VVells pa ne. In vendar je VVells pisal resnico, Spengler pa se je motil — pravi Plumb. (Nadaljevanje na 9. strani) RADIO TRAT A m NEDELJA, 9. junija, ob: 9.C0 Kmetijska oddaja; 9.30 Podoknice v slovenski narodni pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Čudežno listje«, pravljica (Po češkem motivu za radio napisala Lelja Rehar), igrajo člani RO; 12.00 Zbor »Gojenk šolskih sester« iz Gorice; 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Tipični ansambel »Veseli planšarji«; 17.00 »Tolminca na tem in onem svetu« (Ivo Šorli - Martin Jev-nikar), igrajo člani RO; 18.30 Obisk v naši diskoteki: »Franko Drašič« (H. Mamolo); 21.00 Iz slovenske folklore: »Caran voblak, bode krotak« (Lelja Rehar); 21.30 Sodobna simfonična glasba. . PONEDELJEK, 10. junija, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Caran voblak, bode. krotak« (Lelja Rehar); 18.00 Violončelist Rene Forest — Luboš Sluka: Sonata za violončelo in klavir; 18.30 Folklorni motivi v simfonični glasbi (Gojmir Demšar); 19.00 Radijska univerza — Maks Šah: Dežela Furlanija - Julijska krajina: »Kmetijska pridelava«; 20.30 Giacomo Puccini: »Madame Butterfly«, opera v treh dejanjih. « TOREK, 11. junija, ob: 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Iz del dunajskih klasikov; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi — »Pesem divjega petelina« (prevod A. Rebula, uvod B. Tomažič); 22.00 Socialne vede. e SREDA, 12. junija, ob: 12.00 Zgodovinske zanimivosti; 18.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 18.30 Jugoslovanski skladatelji — Ljubica Marič: Pesem prostora. Orkester in Zbor Beograjske Radiotelevizije vodi Zivojin Zdravkovič; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Rekli so mu El Greco«, radijska drama (Luc Vilson - Franc Jeza), igrajo člani RO. ČETRTEK, 13. junija, ob: 9.00 Praznična matineja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi .— »Pesem divjega petelina« (prevod A. Rebula, uvod B. Tomažič); 14.45 Dolinski Trio; 15.30 »Tri sestre«, drama v štirih dej. (Anton Pavlovič Cehov - Avgust Pirjevec), igrajo člani RO; 19.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu (pripravila Le-iizia Križmančič); 20.30 Simfonični koncert. Po koncertu: Knjižne novosti — Josip Tavčar: »Rcn-zo Rosso in njegova knjiga La dura spina« (Bodeči trn). • PETEK, 14. junija, ob: 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18.30 Skladbe za godala sodobnih furlanskih skladateljev; 19.00 Radijska univerza — Maks Šah: Dežela Furlanija - Julijska krajina: »Živinoreja in gozdarstvo«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Antologija Ivana Trinka: »Dva poeta — iz njih src se venec spleta« (Trinko-Gregorčič) — (Rado Bednarik); 21.15 Koncert operne glasbe. • SOBOTA, 15. junija, ob: 12.00 Podobe iz narave; 14.40 Vokalna ansambla Tividi in Savinja; 15.30 »Otok« (Gianni Stuparich - Giorgio Bergamini -Franc Jeza), igrajo člani RO; 16.40 Mladi solisti; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina; 19.00 Družinski obzornik; 20.30 Te den v Italiji; 20.45 Zbor »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane; 21.00 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 9. junija, nedelja: Primož, Prvan 10. junija, ponedeljek: Miloš, Marjeta 11. junija, torek: Srečko, Darinka 12. junija, sreda: Cedomir, Flora 13. junija, četrtek: Telovo, Anton, Zvonko 14. junija, petek: Metod, Vasja C 15. junija, sobota: Vid, Vida GOSPODARSTVO Pšenična politika Italije Med šestimi državami SET-a je biio dogovorjeno, da bodo določile enako ceno za pšenico. Ta cena bi morala bili nekoliko višja, kot velja v Franciji in znatno nižja kot v Nemčiji in Italiji. Letos pa so v te.n oziru nastale znatne težave, in sicer sta se spuntali Nemčija in Italija, češ da iz notranjih razmer ne moreta za mnogo znižati cene pšenice. Italijo je prisilil k temu koraku beg z dežele, iz 'kmetijstva v druge gospodarske panoge in se bojijo, da bi znižanje cene pšenici ta beg še poglobil. Z dosedanjimi cenami plenice je kmetova-vec še imel nekaj dobička, medtem ko bi se z nižjimi cenami sejanje pšenice sploh ne izplačalo. Zdi se pa, da bo med državami dosežen sporazum o višji ceni pšenice, od česar bodo imeli korist tudi Francozi, ki bodo draže prodajali svojo pšenico, katere pridelajo več, kot je sami potrebujejo. Kongres kmetijskih časnikarjev V Rimu so se zbrali zastopniki kmetijskih časnikarjev iz Anglije, Avstrije, Belgi je, Danske, Finske, Francije, Irske, Norveške, Nemčije, Nizozemske, Švedske, Švice in Italije na 7. kongres mednarodne organizacije kmetijskih časnikarjev. Lahko bi rekli, da na dnevnem redu ni bilo posebnih problemov, a v resnici so bili taki, ki sc tičejo vsakega posameznika na svetu: Vprašanje lakote na svetu, zvišanja in smotrne razdelitve proizvodnje, rastlinskih in živalskih bolezni itd. Vseh udeležencev je bilo par sitotin, največ Nemcev, potem Francozov in Angležev ter seveda Italijanov. Tzza »železne zavese^ ni bilo nikogar. TUDI STEKLENICE VPLIVAJO NA OKUS MLEKA Okuis mleka je odvisen v glavnem od askorbične kisline ( vitamin C), katero svetloba uničuje. Poskusi so dokazali, da ostane mlečni okus mnogo več časa nespremenjen, če hranimo mleko v rumeno - rdečih ali rjavih steklenicah. Ravnotako pa so poskusi na švedskem dokazali, da im i-jo potrošniki raje mleko iz belih kol iz barvanih steklenic. Torej nasprotje! Rešitev vprašanja so pospešile plastične mase. Vedno bolj se namreč za mleko upa rahljajo kart on sik c posode, ki se po uporabi uničijo. Ta posoda je na zunaj bc’a, znotraj pa barvana. OTROK S PETELINOVIM OČESOM Poskusi s precepljanjem pasjih in konj skih roženic so se brez izjeme izjalovili. Pač pa javlja japonski zdravnik Y. Ku\va-bara v neki ameriški reviji o precepitvi petelinovega očesa nekemu otroku, ki je tako pridobil vid. Petelinu odvzeta rože-nica je bila takoj za 2 dni potopljena v krvno sokrvico - serum otroka in šele potem vcepljena. Pridelek pšenice v Italiji je zelo različen. Notranjo potrebo cenijo na 90 milijonov stotov. Lansko leto je pridelek zadostoval, tako da bo ostal celo kakšen milijon stotov za kritje letošnjega primanjkljaja. LeošnjO letino cenijo namreč na 80 — 82 milijonov stotov, torej za 10 milij. stotov premalo. Ne bo pa pomanjkanja pšenične moke, ker si je država že zagotovila dovolj inozemske pšenice. Letos je pšenica v Italiji obrodila zelo različno. Medtem ko bo imela zgornja Italija precej slabšo letino, mogoče za celih 25%, bo v ;redmji Italiji pridelek le za malo nižji od lanskega, v južni Italiji in posebno na otokih pa bo celo znatno boljši. S pšenico posejejo v Italiji letno okoli 4.5 milij. ha. Odgovorni gospodarstveniki želijo, da se ta površina skrči v korist sejanja koruze in drugih krmil, da se pa s primerno agrarno tehniko zviša hektarski donos. To pa je odvisno tudi od agrarne tehnike. Medtem ko se v Lombardiji doseže hektarski donos 35 stotov in več, se v južni Italiji in na otokih le redko preseže 10 stotov. Seveda je tam tudi kmetijska tehnika slabša. TUR ALI ZOBER V RUSKIH NARODNIH PARKIH Po poročilu moskovskih Izvestij je v Rusiji danes 68 narodnih parkov. Največji so Bjelovice, ki so do zadnje vojne pripadale Poljski, sedaj pa so vključene v Belorusijo. Izmera parka, ki je v glavnem gozd, je 74.50.0 ha. Sestavo gozda tvorijo lipa, hrast, breza, brest in kostanj. Tam živi nad 200 vrst ptičev, rri.ed katerimi tudi črna štorklja in divji golobi. Sesavcev je v gozdu 50 vrst, med drugim mnogo jelenov, merjascev ali divjih prašičev ter skupina zobrov. Zober ali evropski bizon je velika žival: visok je tudi preko dva metra, dolg tudi čez 3 in tehta tudi čez 900 kg. Zal je že skoraj izumrl. Za Napoleona so našteli 360 glav, ki so se razmnožile do 1. 1857 na 1900 glav. Zaradi nesmotrnih lovov se je število skrčilo na 700. Največje razdejanje pa .sta po vzročili obe svetovni vojni, med katerimi so bile armade na pohodu skozi Bjelovice. Po prvi vojni, to je 1. 1819 so našte i še 76 glav, po drugi 1. 1945 pa samo še 4. Danes jih je 63, a baje je bilo upeljariih nekoliko ameriških bizonov, ki so zobrom krvno zelo sorodni. GUMIJASTA LEŽIŠČA ZA GOVEDA Pravijo, da so gumijasta ležišča (tapeti iz gumija) za goveda mnogo cenejša kot navaden nastilj in da se zato gumijasti tapeti izplačajo. Tapet za ,erio živ I slane 12.000 lir in traja vsaj 10 let. Plastično ..platno" v kmetijstvu Pred nekaj leti so se prvič pojavila pla stična platna, danes pa jih že uporabljajo ludi mnogi vrtnarji in poljedelci sploh, avtomobilisti, ki s tem platnom pokrivajo svoja vozila, zidarji, ki na ta način obvarujejo nove zidove pred dežjem itd. Glavni proizvajavec plastičnih platen v Italiji je podjetje Montecatimi, ki je odkrilo izdelavo umetnih ismol, iz katerih se je potem posrečilo dobiti »fertene«, »gabra-ster«, »vedril« in »moplen«. Te različne snovi je podjetje odstopilo drugim firmam v nadaljnjo predelavo. Od vseh se je najbolj izkazalo podjetje »Pirelli«. Za svoje izdelke pa imajo posamezne firme posebna imena. Naši vrtnarji in kmetovavci uporabljajo največ »fertene«, iz katerega so izdelana platna, ki zaščitijo pred ujmami lahko kvarljive pridelke, kot cvetlice, povrtnino in žlahtno sadje. S fertene napravijo tudi različno velike rastlinjake za vzgojo cvetlic, povrtnine in žlahtnega isadja. Z listi oziroma platni fertene se pospeši rast , o-vrtnine, posebno če se uporabljajo razno barvna platna. Dobijo se namreč v poljub nih barvah. Crno platno se je izkazalo posebno koristno za siljenje rdečega — zim skega radiča. — S fer(,ene obvarjejo rastline pred plevelom in pred sušo. Marsikod sadijo vrtne jagode tako, da pripravljeno zemljišče pokrijejo s platnom, ki je v do ločenih razdaljah prerezano v obliki križa, sredi katerega se vsadi mladi jagodni grmiček : platno obvarje pred izsušenjem zemlje in celotna rastlina, to je jagodni grmiček se razvija in rodi vrhu platna, tako da jagode niso umazane od zemlje in se tudi drugače lepše obirajo. Fertene prod.i jajo v različnih debelostih, a naši vrtnarji in kmetje kupijo najraje platno, ki je debelo 1/10 mm (0,10) oziroma da je 10 platen skupaj debelih komaj I mm. Dobijo pa se platna, ki so tanjša, navadno 0.05 mm, pa tudi debelejša, in sicer 0.15, 0.20 ali 0.25 mm. Debelejša so tudi močnejša in za pokrivanj^ vozov s senom bi bilo na mestu najbolj platno 0.25. — Marsikje so že začeli izdelovati iz fertene vreče za en silažo: vrečo napolnijo s pičnikom od sil ka ali koruze in zavežejo, tako da ne more zrak v vrečo. V tej nastane vretje, predvsem mlečnokislo. Z ensilažo napolnjene vreče zložijo v sklad in potem po potrebi uporabljajo. Druga plastična snov iz umetne smole je »gabraster«, ki trenutno služi največ za izdelovanje posode, katera naj nadomesti različno leseno in drugo posodo. Računajo, da bo gabraster kmalu nadomestil vso posodo v kleteh, v mlekarnah in drugod, to pa zaradi svojih odličnih lastnosti. Gabraster je namreč zelo lahek, prozoren, kljubuje toploti in kemikalijam, ne po-■ rodu je nobenega duha ali okusa tekočinam, se lahko uporablja za škropilnice in zalivalnikc, za cisterne, cevi td. »Vedri!« je tudi iz umetnih smol. Uporaben je za pokrivanje rastlinjakov, največ pa ga bodo porabili za cevi pri mehanični molži, za pretakanje vin in drugih tekočin. Vsi ti plastični predmeti imajo Veliko bodočnost, ker se ne pokvarijo, so lahki, zdravi in ne zahtevajo posebnih vzdrževal nih stroškov. »Upam, da me ne bo spoznal,« je rekla Divna potihoma. »V letalu se usedite prav spredaj,« je ukazal Samo. »Jaz si bom pa poiskal prostor poleg njega. Mene ne pozna še. Zanimivo bo, če bom že -med poletom kaj zvedel.« Divna se je posmejala: »Dobro -ste si izmislili.« Rs se je Samu posrečilo dobiti sedež tik grofovega. Divna je sedela dve vrsti bolj spredaj. Skrbno je pazila, da se ni ozrla. Letalo je zabrnelo in švignilo v zrak. Samo je začel, 'kot je Običajno, s pogovorom o vremenu. Grof je bil spočetka redkobeseden in nezaupljiv. Šele iko je Samo naslonil brado na roko in je še bolj prijazno poudaril, da bi ne moglo biti bolj ugodnega vremena, je sosed postal bolj pazljiv. Pogledal je Sama in se je nasmehljal: »Ali res tako mislite o vremenu?« Samo se je tudi posmejal: »Da — seveda !« Grof je odgovoril samo z enozložnim »Hm!« »Sicer pa sem zelo upal,« je Samo -mirno nadaljeval, »da bom Komija srečal v Rimu. Saj mu je bilo vendar ukazano, naj pride z Otmarjem tja.« Gros je sunkoma obrnil glavo proti nje mu: »Kaj — vi veste? Kdo pa ste pravzaprav?« Samo se je drzno predstavil kot zasebni detektiv z Dunaja. »Poglavar, kateremu me je priporočil Škrinjar,« je še bolj drzno nadaljeval, »mi je dal nalogo zasledovati nekega gotovega doktorja Sama Radiča. Nastopa tudi kot doktor Prelc. Prav zvit dečko pri mednarodni -policiji.« Grof je pazljivo poslušal: »Ah, da — ti sta zadeva.« »Da, gotovo sle o njej kaj slišali. Pri 35. atentatu v tistem beneškem hotelu so na žalost počili drugo osebo.« »Tako je! Velika smola! — No, -pa sle mu že za petami?« »Gotovo 1 Zasledoval sem ga do Ankare. Ni bilo -prav lahko priti do njega, ker je bil vedno v spremstvu policajev. Vsekakor pa se mi je posrečilo, da sem s spretno igro rešili Otmarja in Komija pred aretacijo. Uspelo jima je pobegniti. V predzad nji noči sem pa še njega spravil s poti.« »Ne — zares? Kako?« »Zvabil sem ga v past in — ni -ga več!« »Imenitno! Ustreljen?« »Zaboden! — Potem -sem se seveda tudi jaz izgubil. Upam, da mi bo poglavar v Rabatu izplačal obljubljeno nagrado... Ta del razgovora je tekel skoro šopeta-je, čeprav je stroj tako brnel, da je preglasil vsako govorjenje. Oba sta nekaj časa molčala. Po nekaj minutah je grof pokazal skozi okno navzdol: »Vidite? Kopna zemlja! Zdi se mi, da je južni rtič Sardinije. Kmalu bomo spet nad morjem.« Tudi Samo je pogledal navzdol. Videl pa ni nič, ker so leteli previsoko. Morje se je penilo ob obalnih čereh. Sredi zelenih pasov so se blesteli beli kamenčki — hiše na obali. Leteli so že nad morjem. Stroj je poletel nižje. Nenadoma — strahovit pok in sunek ! Vse se je streslo. Iz zadnjega konca letala je švignil plamen. Stroj se je nagnil :n prekopicnil. Dolg rep dima j-c sledil, ko je letalo strmoglavilo z rilcem proti morju. Pilot ga je s skrajnim naporom še enkrat uravnal, da je skoro obviselo v zraku; potem pa sc je še enkrat obrnilo in trc-šči’o na morsko gladino. | Dosti potnikov je vrglo iz razbitega trupa, druge pa je potegnilo v globino. Samo se je najprej udaril z glavo v neki trd predmet in je za nekaj sekund zgubil zavest. Ko je spet prišel k sebi, je plaval na valovih. Obupano se je pognal proti-neki razbitini, bil je del sedeža iz letalske kabine. Kriki na pomoč so mu udarili na ušesa. Poskušal se je na plavajočem -sedežu nekoliko dvigniti in se je ozrl naokrog. Več ljudi že napol brez zavesti so zanašali valovi mimo njega. Dva moža, hudo ranjena, -sta se pogreznila v globino pra-v tik njega. Neki ženski glas je vpil: »Na pomoč, na pomoč! Ne morem več!« Tudi ona je zdrknila pod gladino. »Divna!« je šinilo Samu skozi glavo. »Divna!« je na glas zavpil. Oziral se je naokrog, zaman! Druga ženska je -priplavala do njega. Strežajka z letala. Z roko je kazala na -desno in vpila: »Tam, tam! Hvala Bogu!« Samo se je obrnil v tisto smer. Olajšano je vzdihnil. Proti kraju nesreče je re zal va'ove neki parnik. »Vzdržite! Pomoč prihaja!« je Samo vpil brodolomcem okrog sebe. Štirinajst oseb je rešil parnik iz valov. Med njimi tudi Sama in grofa Tostija. Divne Skrinjarjeve pa ni bilo med njimi ... Kapitan in posadka na parniku sta sc ;akoj zavzela za ponesrečenec. Dali so, jim suha oblačila in krepčila. Zdravnik je obvezal ranjene. Grof Tosti je imel veliko rano na čelu. Parnik je obrnil smerd proti afriški oba li. Kapitan je računal, da bodo v treh urah pristali v Oranu. Samo je stal na -krovu, naslonjen na ograjo in je žalosten strmel preko valov. »Divna,« je šepetal, »nesrečna Divna! Zdaj te je smrt ugrabila z moje strani. Kdo ve, kaj bi se še morda pripetilo z nama. Rad sem te imel... Bog bodi usmiljen tvoji duši 1« Začutil se je osamelega in zgubljenega. Z Divno je zginil tudi sen njegove mladosti. (Dalje) 2(Vnfi in zu&'ti Prejšnji mesec je minilo 50 let, odkar je umrl eden najboljših poznavavcev živalskega 'sveta, hamburški veletrgovec Kari Hagenbeck. Ta je bil prvi, ki je spoznal, da tudi divjo zverino moreš ukrotiti, a ne z bičem, marveč z dobrohotnostjo. Hagen-beck ima tudi zasluge, da je živali in zveri približal človekovemu opazovanju. Do njegovega nastopa smo -poznali divje zveri kje iz afriških savan ali nagačene. Hagenbeck je pa postal pravi trgovec z zvermi na de belo in je omogočil, da so .^e razvili zoo loški parki po vseh večjih svetovnih mestih. Spočetka je prodajal ribe na debelo, kot njegov oče v nemškem -mestu Hamburgu. Ko je imel Karl 13 let, ga je oče vprašal, -kaj hoče postati, »živali bom prodajal,« se je odrezal fantek. Ljubezen do živali je podedoval že od staršev. Dve leti je imel, ko je prinesel od nekod v predpasniku v kuhinjo 8 malih podgan. Seveda mu jih je očka brž vzel. Otrokovo kričanje in jok se je pa polegel šele tedaj, ko mu je oče dal v zameno dva morska -prašička. Odtlej ni minil dan, da ne bi prinesel domov kako žival. Gojil jo je in opazoval, dokler ni spoznal vseh njenih lastnosti. Trgovec z živalmi j,e pa postal kar slučajno, ko je podedoval očetovo ribarnico. Njegovi ribiči so imeli ukaz, naj mu prinesejo vse, kar nalovijo. Nekega dne so uje- li 6 mladih tjulnov. Kaj naj -počne z njimi, ko so ga pa tako milo gledali z umnimi očesci. Prijatelj mu je svetoval, naj jih postavi na ogled proti mali odškodnini. Ljudje so kar drli gledat od blizu čudne morske prebivavce. Z živalsko razstavo je šel v Berlin. Tudi tu je podjetje cvetelo. Za tjulni je Hagenbeck začel kupovati papagaje, opice, potem so prišli na vrsto medvedi in tigri. Iz razstavljavca zveri je postal trgovec. Sam jih je hodil lovit v divjino ali pa je najemal izvežbane lovce, da so mu jih pošiljali. On pa je zveri udo mačil in jih prodajal v zoološke vrtove. Krotil jih je pa na svoj poseben način, da je postal njih prijatelj. Vzgojil je mlado levinjo in jo je prodal. Po 24. letih ga je zver spoznala, ko je obiskal zoološki vrt. Vzpela se mu je na ramena in ga v -grozo vseh navzočih lizala po obrazu. Hagenbecku se morajo ljudje in živali še za nekaj zahvaliti. On je prvi vpeljal v živalskih vrtovih tako imenovane proste zone, kjer -se zveri proste gibljejo v odmerjenem prostoru, prirejenem po okolju, kakršnega je -bila žival vajona v domačem kraju. Nič več ozkih kletk, samo širok jarek loči igledavca od zveri. Hagenbeck je iz opazovanja in vzgoje zveri napravil pravo znanost. Slučaj ga je privedel tudi na misel, da ustanovi cirkus, kjer bodo nastopale zdre-sirane živali. Nekoč je imel v hlevih 45 slonov, katerih -ni mogel oddati nobenemu kupou. Njih prehrana ga je strahovito stala. »Kaj, če bi s-i živali same zaslužile krmo,« je premišljeval. Navadil je slone stati na dveh nogah, korakati v vrsti, dvigati rilce in krotilce na povelje s piščalko. Ko je z njimi nastopil pod platneno streho v Berlinu, ni bilo kraja ploskanju in čudenju gledavcev. Tako je nastal po Hagenbcckovi zaslugi prvi živalski cirkus, ki ima danes -posne-movavce po vsem svptu. F O H I j\' I R K O L K 33 Živahna športna dejavnost v Ha Ufi Številne tekme tudi v Trstu Ker so se končale tekme prve lige in tudi za pokal Italije (Torino je izgubil tekmo proti Atalanti 1:3, ki je tako osvojila pokal) je sedaj pozornost ljubiteljev nogometa obrnjena na tekmovanja »B« lige in na mednarodne nastope. V lej ligi nastopa 20 ekip, med njimi Triestina. Do zaključka prvenstva manjkata sicer še. dve koli, a končni izid je lakorekoč že znan. Messina bo zasedla prvo mesto, boj za drugo mesto pa se bo odvijal med ekipama Lazio in Brai, a obe ekipi bosta prišli v prvo ligo. Brescia še vedno upa na tretje, inesto. Lazio, ki ima 46 točk (torej dve manj od vodeče Messine, ki bo zaigrala obe lekmi na domačem igrišču), se bo spoprijel najprej v Bariju, nato doma proti Pio Patri ji, Bari pa, ki je. nabral 45 ločk, ho igral doma proti Laziu ter gostoval v Cosenzi. Brescia bo v nedeljo igrala v Trstu, na-lo pa proti Padovi. V »C« ligo pojdejo Lucchese, Como in po vsej verjetnosti Sambenedettese, ke.r (ako Alessandria kot Cosenza imata po tri točke prednosti. Triestina se je rešila pred izpadom, čeprav je v nedeljo zgubila tekmo proli Laziu (1:2). Moštvo se letos ni preveč izkazalo, saj je do sedaj do- seglo II zmag, II neodločenih izidov in 14 porazov, zabilo 48 golov, prejelo pa 56. Napad Tržačanov je torej zelo plodovit (le Simmenthal in Foggia Incedit sta zabili več golov od Triestine), obramba pa zelo šibka (le Lucchese je dobila več golov od Triestine). Kol gosi je, Trietsina le 6-kral remizirala, drugače je bila vedno poražena, doma pa je dosegla 11 zmag, 5 neodločenih izidov in doživela 2 poraza. Končale so se tudi tekme »C« lige. Končni zrna-govavci posameznih skupin so: Varese, Pralo in Potenza. Omenjene enajstorice bodo prihodnje leto igrale v »B« ligi. Za nas so bile zanimive tekme »A« skupine, kjer je tekmovala ekipa CRDA iz Tržiča. Moštvo se je rešilo pred izpadom prav v zadnjem delu tekmovanja s lem, da je porazilo ekipo Sanrcmese (1:01. Tekme »C« lige so bile na splošno zelo bojevite. Varese je zmagal s Ire-"ti točkami naskoka (2. Novara in 3. Savona), Pralo (odigrati mora še eno tekmo), ima štiri točke razlike od drugoplasiranega Aivzza (3. sta Livorno in Rimini), Polenza pa je osvojila prvo me-slo kar s šestimi točkami prednosli (2. Trapani in 3. Akragas). Zaključile so se tudi tekme v »D« ligi. V »C« ligo bodo prišle naslednje ekipe, ki so zmagale v svojih skupinah: Carrarese (A), Vis Sauro Pesaro (C), Maccratese (E), čeprav mora la odigrati še eno tekmo, ler Casertana (F). V B skupini so kar hi ekipe na prvem mestu (Piacenza, Rovereto in Solbialcsc), v D skupini pa dve (Empoli in Tem-pio). Tudi amaterji so v nedeljo zaključili svoje nastope. V A skupini, rekli bi E lige, je zmagala ekipa Aguileia pred Tarcentino (3 točke zaostanka) in Sanuiorgino. v R skupini je bila odločilne važnosti nrav nedeljska tekma, ki se. je odigrala na svetoivanskem igrišču, med ekipama San Giovan-ni in Manzanese. Obe ekipi sta se uvrstili v predzadnjem kolu na prvo mesto, v nedeljo pa so gostje z zadetkom v 44’ prvega polčasa osvojili zmago in prvo mesto na leslvici. Natretjem mestu je Cremcaffe, sledijo Ponziana, Cividalese, Ronchi, Romans, MuE^esana, Fortitudo, Mossa, Turriaco, Mariano, Torriana. Pieris, Libertas in Romana. KOŠARKA IN ODBOJKA NA DNEVNEM REDU Ljubitelji košarke so imeli prejšnji teden izredno priliko, prisostvovati zanimivim tekmam za pokal Sv. Justa (moški) in za Spomladanski pokal (ženske). Pred dvema letoma so med ženskami osvojile prvo mesto košarkarice Wiener Šport Kluba, lani pa predstavnice Jesenic. Obe ekipi sta se tudi letos spoprijeli v finalu. Avstrijske prvakinje so z lahkoto prcmaea'e ekipo z Jesenic (55-32). Odlikovale so se. Geisbergerjeva, Hackelova in Vacekova. V tekmi za tretje mesto je zmagala ekina Enal, ki je nremagala Acejrat (43-30). Zelo zanimiv finale je bil tudi pri moških, kjer sta se spoprijela italijanski prvak Simmenthal ter Lokomotiva iz Zagreba. Pieri, Viancllo, Vittori, Rimi- nucci, Volpalo in Gamba so ustavili Laiica, Kovačiča in Pelričcvica ler taki) izbojevali zmago (72-63). Hausbrandt pa je premagal ekipo ameriških voj a kov (55-37). Goriziana bo po vsej verjetnosti igrala v prvi ligi, saj trenutno vodi lestvico zmagovavk posameznih skupin druge lige. Sledijo še Gira, La Spe-zia in Lib. Brindisi. Goričani so dosedaj zmagali v vseh treh igranih srečanjih. Končale so se tudi tekme v odbojki. Italijanski pivak je postala ekipa Avia Pervia, ki je zmagala v vseh 18 tekmah (2. Minelli in 3. Ciam). V Trstu so v nedeljo nastopile štiri ekipe, /ma-govavke posameznih skupin za državno trofejo. Končno zmago je osvojilo moštvo Minelli Modemi, ki je v finalu premagalo ekipo Esordto Na-P°li (3:2). V tekmi za tretje mesto je Ruini Fi-renze porazila tržaške gasilce z izidom 3:1. ženski prvak v odbojki pa je poslala ekipa Muratori iz Vignole (bivša Audax). Končale so se tekme v hokeju na travi in na prvo mesto sta se uvrstili ekipi MDA in Amsicora (3. CUS Torino in 4. CUS Cagliari). Medsebojno srečanje bo določilo prvaka (prva tekma 0:0), Triestina pa se je uvrstila na II. mesto ter je zalo izpadla iz prve lige skupno z Novaro. Tržačane so v Bologni premagali člani ekipe Macera-ta in obsodili Triestino. V Padovi so tekmovale za vstop v prvo ligo Iri ekipe: UISP Collegno, CUS rrieste in Labor-Bologna. Tržačani so bili drugi (1. Labor Bologna) in jim ni tako uspelo priti v prvo ligo. V hokeju na kotalkah so pa moštva odigrala komaj tri kola. Trenutno so v ospredju državni prvaki člani Triestine, ki so zmagali v vseh treh do sedaj igranih tekmah. Na drugem mestu sta sedaj Novara in Candv Monza. Tržaški Ferrovia-rio pa je na zadnjem mestu. Tekmovanje je šele v začetni lazi, a strokovnjaki predvidevajo, da bodo Tržačani obdržali naslov prvaka, čeprav sta Novara in Monza zelo nevarni. Tudi v baseballu so komaj začeli tekmovati. Vodilno vlogo igra sedaj GBC iz Milana, ki je zmagala v vseh petih tekmah. Sledila Netluno in Fortitudo, ki sta skupno z italijanskimi)'prvaki Euro-phon glavna kandidata za prvo mesto, seveda če bo milanska ekipa to dovolila. Tržaška ekipa Radiči je trenutno na predzadnjem mestu (1 zmaga in 4 porazi), a strokovnjaki mislijo, da si bo ekipa kmalu opomogla. V B ligi vodi Morris Parma POPOLDANSKI POČITEK — VIR ZDRAVJA IN LEPOTE Mislim, da ni žene - gospodinje, ki si po napornem jutranjem delu ne bi želela, da se po kosilu nekoliko odpočije. Ta njena želja je po-popolnoma upravičena in, kar zadeva zdravje, tudi zelo koristna. Pomislimo samo za trenutek nanjo, ki vstaja zgodaj zjutraj, da pripravi možu kavo, preden gre na delo in odpravi otroke v šolo. Ko ostane končno sama doma, koliko del jo še čaka! Ta dela morajo biti izvršena, ipredon se vrnejo moi in otroci za kosilo domov. V tem času mora v trgovino mora pospraviti po sobah, prati, šivati, likati in izvršiti še nešteto drugih del. Po vsem tem ni nič čudnega, če je popoldne ! utrujena in si po kosilu želi počitka. Samo ona namreč ve, koliko je delala in kako je utrujena. Kljub temu so nekateri še vedno mnenja, da ženska, ki je doma, ne potrebuje, po delu v hiši popoldanskega počitka. Kako zmotno je tako mišljenje. Tako pogostokrat meni prav mož, ki popoldne blaženo počiva v svojem naslonjaču in je v resnici bolj spočit kot žena, ker mora ta nadaljevati s svojim delom. Pomislimo za trenutek tudi na ženo-uradnico, pred tržaško Alpino. Na četrtem mestu najdemo še CUS Trieste. Končale so se tudi tekme v rugbyju. Naslov italijanskega prvaka jo osvojila ekipa Rovigo, ki je prav v zadnji tekmi porazila (6:3) moštvo Pianinu’ Oro. Tekmovanje je bilo izenačeno (3. Parte-nope in 4. Petrarca). V »B« ligo sta odšla Livorno in Lazio. Končalo se jo tudi zanimivo tekmovanje v vva-terpolu za spomladanski pokal. Zmagala je. ekipa Pio Rccco (2. Elah in 3. Lazio). Triestina, ki je zmagala v svoji skupini, se je uvrstila na 6. oziroma zadnje mesto. Tudi ljubitelji konjskih dirk so v nedeljo prišli na svoj račun. V Milanu so tekmovali konji za V.N. Italije (25,000.000 lir). Zmagala je Osmarin pred Veronese in Villequeno. V Trstu pa je bila na sporedu V.N. mesta Trsi (4,000.000 lir). Dirka se je odvijala v znamenju premoči konja Bebave, ki je na koncu porazil Brogueja Hannover in Firestara. Prejšnji zmagovavei omenjeno dirke so. Taro (1949), Leola Hannover (1950 in 1951), Trvhussev (1952), Hit Song (1953 in 1954), Fra Diavolo (1955j. Zibollino (1956), Orco (1957), Tornees (1958, 1959, 1960 in 1961) in Negrier (1962). d. t. ('bioultl (Nadaljevanje s 6. strani) Seveda je najti tudi v Wellsovi knjigi pomote, napačno tolmačenje raznih dejstev in drugo, toda v splošnem je njegov oris resnična zgodovina človeštva in zaradi tega so — kot pravi prof. Plumb — pravilne tudi njegove prognoze. WeIIs pa ne napoveduje propada, ampak izraža upravičeno upanje v nadaljnji napredek človeštva. Ve sicer, da bodo prišlo še. nove tiranije, pokoli in sovraštva, vendar pa ludi ve, da bosta znanost in vzgoja vztrajali v svojih prizadevanjih, da bi napravili človeštvo in pogoje, v katerih živi. boljšo. Zapisal jo, da »postaja zgodovina človeštva bolj in bolj tekma med vzgojo in katastrofo.« Zavedal se jo, da bo ta tekma dolga, trda in da bo vzgoja v njej pogosto doživljala neuspehe. Toda počasi ali hitro svet vendarle napreduje in bo še naprej napredoval — jo. zapisal. To je resnica, ki se mu je razkrila v zgodovini človeštva. In Wells je imel prav, Spcnglcr pa ne — pravi prof. Plumb. Toda VVells je imel in ima sicer mnogo bravcev, a malo učencev, medtem ko ima Spengler mnogo pristašev med politiki, filozofi, sociologi, literarnimi kritiki. zgodovinarji in publicisti vseh vrst, ki so sprejeli vsaj naslov njegove knjige, če že niso brali njegovih težko razumljivih razprav. In tako se Spe.nglerjeva zmota — ena največjih v dvajsetem stoletju — še vodno drži in jo še vedno nevarna, ker je izpodkopala upanje in povečala strah pred spremembo. ki prihaja utrujena od dela domov na kosilo peš ali v natrpanih tramvajih ali avtobusih. Kaj bi si želela drugega in kaj bi ji bolje prijalo kot enourni počitek? Znano je, da utrujenost uničuje lopoto in mladost. Iz izkušnje, vemo, da smo v obraz sveži in mladostni in da je koža gladka in napeta le takrat, kadar smo naspani in spočiti. Utrujenost in slabo ter nezadostno spanje se poznata na ženskem obrazu predvsem na očeh in okoli njih. Oči izgubijo sijaj, roženica je motna. • beločnica je rdečkasta, vsa prepredena z majhnimi, rdečimi žilicami. Veke so včasih otekle, ob robu rdeče, pogoste so otekline pod očmi. Tudi gube ob očeh, čelu in bradi so poglobljene, koža postane uvela in sivkasta. Ce hočemo vse to odpraviti, je najbolje, da poleg mirnega in zadostnega nočnega spanja eno uro popoldne, počivamo. To ni popolno spanje, ampak lahko dremljanje. Telo se pri tem odpočije, napele mišice popustijo, tudi živčevje se pomiri in okrepi. Omenjeni počitek nam torej poživi telo in ga napravi sposobnega za delo, ki ga še čaka, poleg tega nas ohrani dolgo časa mladostne in čile. Ondina ŽENA EN DOM m M DO . 3 o — tM 00 c w ‘Z? •^£>3 C/) 03 dJ OJ 1 (1J O O. c* 3 _ & i g S N'8 « .* OJ g 00 p. U QJ O . .................................................. V / ff 00 £2 C -S3 3 g I« •° E ll ° c . TJ E - ii u ;= ;g ^ 5, wj -s « ° £ >CJ pj. CL ° 03 » oj G r* -Si ^ k ta E a o R £ K- 22 JnjE1 M •” z? O o G •5 *N G lT3 k a^_ — o >(/5 o [/) 2^ ^ ^ T3 _ V !° JJ ’«? o S ^ w r^š > G T3 o< ^ 00 G rvj D- JD >(/) 6-m ^ ' n G OJ _- N '& 'E E ra > J2 »H D. £■< O a H ._, 03 a >o TJ C N O ri4 O ^ (L) Il-5 .!«! f/5 - W > ra G ^ (/) . U _ ro O (U C3 -z? — 00 P ■-; (U ^ i 2 .2, Š 00 03 P N u .5 c O > G .5 S g P. c iŽ g ^ j? < S H <0 O II P G ’ 03 V) O e N rt >N ,2i T3 1) O ?* _* o 03 rX M ^ O W) > > C3 U G * J-* c\. u 03 ;U •B cd oo aj (/) ,_• C3 « -a . M & « g* o- 03 . 00 ^ O >t/) : >u g. 43 n c a O ^ -O u 03 o ■?=. 2 oj c1 al^-S 00 O JJ > 1/3 OJ «1 G S 5 ■ G °*£ § o « .« rvi > H *-. . (U ._ I> 2S »o " I ••—> 03 S i1 E r* >N o G G K r- v.. «5 a> >«5 C s 0) >W5 e1 c J dO OCD^ffOD ^-aJ-Z(D3 51 ■w -W