v	Posamezna sfevnica i mn.
Štev. 247.____________________ V Ljubljani, v sredo 21. novembra 1923.
PoKuma v šefovim.
Leto I.
- -- - ______ - ---- ------ ---*
JUTBANJ
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemšš pondeljke.	Uredništvo: Wolfova ulica št. t/l. — Telefon št. 213
Mesečna naročnina:	Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubijana“.
g v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 22*— j upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Kombinacije.
Konferenca Male antante v Beogradu
Potek volitev v Bolgarski.
Kadar zbodi naš premijer Nikola Pa-šič — kakor da bi bilo čudno ali zagonetno, če zboli tak starček v sedanjem prehodnem vremenu — se pojavijo obenem v opozicijonalnem časopisju puste kombinacije o neki krizi vlade in Narodne radikalne stranice. Priznavamo, da je ta trik »najbolje informiranega« in vla-'di nasprotujočega tiska vžigal recimo pred enim ali dvema letoma. Dandanes pa se za to ne zmeni noben resen človek, zato se tudi vse kombinacije glede Pašičevega zdravja porazgubijo v pesku.
Homogena radikalna vlada ni v ni-kakšni zadregi. Vprašanje Žombolje, ki so ga Nemci smatrali kot nekako moli me tangere, je rešila vlada v smislu državnega interesa in se ni ozirala na grožnje z opozicijo. Vlada se je zavedala, da je interes države momenti, ki ga morejo upoštevati tudi tisti, M bi hoteli na njegov račun graditi svoje strankarske načrte. Bila bi prav gotovo slabost vlade, če bi se bila udala protestu nemškega kluba, dasiravno jo ta skupina v skupščini podpira.
Vlada, ki jo nosi NRS, je v relativno kratkem času svojega obstanka storila mnogo za konsolidacijo države, največ pa za stabilnost notranje situacije. Njena politika napram Hrvatom nosi obi-jtežje pomirljivostd, o taktiki pa nikdo ne more dvomiti, da je povsem modra. Kaj bi bilo v slučaju, da bi sedaj vodil demokrat Svetozar Pribičevič svojo nepomirljivo politiko asimilacije in »jugoslavenstva«? Ne vstvarjajmo si iluzij: položaj bi bil skoro gotovo tako zapleten, da se nikakor ne bi dal več razrešiti. Zasluga NRS je torej, da se nahaja Hrvatska v stanju mirnega, evolutivne-ga razvoja v smeri iz treznjenja.
Demokratsko in separatistično časopisje piše dan za dnevom o silni korupciji, ki davi vse naše javno življenje. Da pri tem ne primanjkuje očitih aluzij na srbsko pleme in na Srbe, je jasno. In vendar je čudno, da se trudi toliko ozmerjana »radikalija« potom svojega odličnega ministra dr. S to jadi no vica, ohraniti naše gospodarsko življenje zdravo ter ga obvarovati pred pogubnimi valovi inflacije. Inflacija bi po svojem bistvu pač najbolje odgovarjala korupcijondzmu. Toda »koruptna« vlada se ji upira...
Zakonodaja deluje umerjeno, zato pa tembolj sigurno. V tem oziru je pokazala vlada intenzivno delovanje. Potek proračunske debate v finančnem odboru je bil dokaz, da opoziciji kljub najspret-nejši kritiki budžeta ni bilo mogoče dvigniti zoper vlado resnih očitkov zapostavljanja interesov države in skupnosti.
Konsolidacija naše države se razvija polagoma, po etapah. Konservativni vidik, s katerega se presoja z vladne strani vsak problem našega naroda, ni nikakor v škodo. Večina našega naroda ni zrela za skokoma izvedljive reforme na gospodarskem, kulturnem in socijal-nem polju. Strogo deflatorična politika vlade ima svoj vzgojni moment: iztrebiti nezaupljivost seljaških plasti, ki uganjajo tezavracijo dinarja. Vsak najmanjši poizkus, obnoviti cirkulacijo bankovcev, bi pomenil korak nazaj. Svetla točka današnjega režima Je vrednost našega plačilnega sredstva. Vsaki vladi na svetu se more nekaj Očitati. Radl-kalskemu režimu bi se dalo ugovarjati, češ da je parlamentarna večina pičla, če jo primerjamo z navzočo in odsotno opozicijo. Ali vendar je to večina, ki vrši svoje funkcije na parlamentarnih tleh. Opozicija bi se mogla uveljaviti, če bi prišla polnoštevilno v skupščino. Dokler tega ne stori, je dolžnost relativno najmočnejše stranke, da v nteresu države te naroda ne da upravnih vajeti iz rok.
VOJAŠKO DUHOVNIŠTVO.
Beograd, 20. novembra. (B) Mieter za vojno in mornarico je preko Presbiroja objavil: V listu »Pravda« št. 3l2 od 14. novembra t 1. je bil natis-njen članek pod napisom: »Akcija voj-svećenstva«. V tem Članku je re-ceno, da s členi 285 in 334 novega za-ona o ustrojstvu vojske in mornarice «»so Popolnoma zavarovana službena rfta vojaškega duhovništva. Te vesti niso resnične. Člen 285 sploh ne govori d službenih letih, temveč pravi, da dobi vojaško duhovništvo od države obleko in vso vojaško opremo. Člen 334 pa govori o tem, da se vojaškim duhovni-ttom popolnoma zagotove ne samo leta duhovniške službe, temveč tudi vojaška in civilna služba, v kolikor to dopušča formacija vojske.
Važna politična vprašanja na dnevnem redu.
Končni izid volitev še ni znan. — Poročilo poslanika Rakiča.
Beograd, 20. novembra. (B) Danes dopoldne je posetil našega ministra za zunanje zadeve češkoslovaški poslanik v Beogradu Šeba ter ostal pri njem dalje časa v razgovoru. Govorila sta o sestanku Male antante in o stališču češkoslovaške vlade, kakor tudi o najvažnejših vprašanjih, o katerih naj bi se na sestanku razpravljalo. Sestanek se bo vršil v Beogradu 15. januarja prih. leta. Vlade prizadetih držav, ki tvorijo Malo antanto, proučujejo vprašanja za dnevni red. Države Male antante bodo zastopali ministri zunanjih zadev. Niti naša niti češkoslovaška vlada še nimata obvestila, ali bo na sestan-
ku zastopana tudi Poljska. V političnih krogih pričakujejo od tega sestanka rešitve mnogih političnih vprašanj, ki zanimajo zavezniške države. Zanimanje za ta sestanek je še večje zaradi tega, ker se bo vršil v času, ko je v Veliki antanti nastala kriza in razpor. Sklepi, ki se bodo sprejeli na sestanku, bodo imeli, kakor sodijo v političnih krogih, pomen tudi za bodoče odnošaje v Veliki antanti. Ministri za zunanje zadeve bodo vzeli v razpravo posebno tudi vprašanje madžarskega posojila, ki v mnogem tangira češkoslovaško, Romunijo in. našo državo.
Pred sestankom narodne skupščine.
Prihod poslancev. — Držav ni proračun. — Nov poslanec.
Beograd, 20. novembra. (Z) »Tribuna« poroča: Kakor znano, bi se imela danes zopet sestati narodna skupščina k plenarni seji. Danes pa seje ni bilo iz več razlogov, ki jih pa nikakor ni zakrivila zbornica. Predvsem je treba počakati povratka naših parlamentarcev iz Poljske. Zato se sestane parlament najbrže v pondeljek, 26. t. m. Upa se, da končajo do tega dne sekcije finančnega odbora svoje delo glede državnega proračuna. Poslanci, ki so bili skoraj en mesec odsotni iz Beograda, so se jeli vračati v prestolico. Zato se opaža tudi večja aktivnost, dočim je doslej vladalo popolno mrtvilo.
Beograd, 20. novembra. (B) Seja skupščinskega plenuma še ni sklicana. Kot dan njenega sklicanja je predviden 24. november.
Beograd, 20. novembra. (Z) Včeraj je podpisal Nj. Vel. kralj Aleksander ukaz o predložitvi državnega proračuna za leto 1924/25 narodni skupščini. Finančni minister dr. Stojadinovič je dostavil parlamentu ta novi proračun skupaj s finančnim zakonom za isto leto. Po tem zakonskem predlogu znašajo državni izdatki 10.225 milijonov dinarjev, dohodki pa za nekaj sto dinarjev več. Tu pa niso všteti amandemen-ti v znesku 1 in pol milijarde dinarjev.
Beograd, 20. novembra. (B) Danes je bil Pri kralju v avdijenci predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, ki je kralju poročal o parlamentarnem položaju.
Beograd, 20. novembra. (B) Po poročilih iz Varšave dospejo naši parlamentarci v Beograd jutri opoldne.
Beograd, 20. novembra. (Z) V predsedništvu vlade je položil danes Prisego radikalni poslanec Ubavič, ki je prišel na mesto pokojnega Dobre Mitroviča.
Beograd, 20. novembra. (Z) Danes so se začela posvetovanja glavnega odbora zemljoradniške stranke o nadaljnji taktiki stranke in o razmerju do ostalih strank parlamentarne opozicije.
Iz fina^inega odbora.
Beograd, 20. novembra. (B) Danes je sekcija finančnega odbora razpravljala o proračunu ministrstva za vere. Proračun je bil z neznatnimi spremembami sprejet. V proračun tega ministrstva je postavljena vsota dveh milijonov dinarjev za ustanovitev katoliške škofije in katoliškega bogoslovja v Beogradu.
Beograd, 20. novembra. (Z) Iz Sofije poročajo o poteku volitev: Vsega skupaj je bilo 15 spopadov med vladnimi pristaši in opozicijonalci. Do incidentov je prišlo posebno v Periču, Custen-dilu in v nekaterih drugih krajih, kjer so izvajali makedonstvujušči nepopisen teror.
Končni izid nedeljskih volitev v Bolgarski še ni znan. Po dosedanjih poročilih je dobila vladna stranka 198 mandatov, opozicija pa 49. Nekaj mandatov je še odprtih, ki pa pripadejo večinoma vladi. Narodni liberalci, za katere so agitirali tudi makedonstvujušči, niso uspeli dobro, ker so dobili komaj 12 poslancev. Združeni zemijoradniki in komunisti so dobili 30 sedežev v sobranju, pristaši Genadijeva pa le dva mandata.
Beograd, 20. novembra. (Z) Z današnjim ekspresnim vlakom je prišel v Beograd naš poslanik v Sofiji Milan Rakič in je takoj posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča, da ga ustno obvesti o sedanjem položaju v Bolgarski, ki je nastal po volitvah v sobranje. Volitve so se v Bolgarski vršile razmeroma mirno, izvzemši nekatere manjše incidente. V Sofiji sami, kjer so Radoslavo vci dobili dva mandata, je bil aretiran neki bivši višji uradnik zunanjega ministrstva, ki ga je policija zaprla na dan volitev. Zemijoradniki in komunisti so dobili po poročilu našega sofijskega poslanika okoli 50 mandatov, približno ravno toliko mandatov je še spornih, oziroma še ni znan izid. Poslanik Rakič je poročal ministru dr. Ninčiču tudi o pregovorih, ki se vodijo z bolgarsko
vlado glede izplačila 300 milijonov le' vov. Ta pogajanja bodo v par dneh kom čana, nakar se takoj podpiše zadevni konvencija. Poslanik Rakič ostane V Beogradu do četrtka, potem pa se po' vrne na svoje mesto v Sofiji.
Beograd, 20. novembra. (B) Pd vesteh iz Sofije je vladna večina pri volitvah dobila od 247 mandatov okrog 195, opozicija pa od 49 do 52. Bolgar-ski list »Zora«, ki je vladni organ, jav* La, da je vlada dobila 200, opozicija pd 47 poslancev.
Sofija, 20. novembra. (B) Cankoi je bil izvoljen v Sofiji in Varni.
Sofija, 20. novembra. (Z) Mini* strski predsednik Cankov je podal no* vinarjem sledečo izjavo: »Novo izvolje* ni poslanci sobranja se sestanejo k prvi seji parlamenta v prvih dneh decembra Najprej bo prečital kralj prestolni go* vor, nakar se predložita zbornici dvg zakonska predloga, in sicer o amnestiji in o zaščiti države. Doslej ni prejela vlada niti ene pritožbe proti izvedbi vo* litev, kar nas zelo veseli, ker se iz te* ga vidi, da ni bilo nikjer terorja.«
Beograd, 20. novembra. (B) Presbiro objavlja: Nekateri sofijski li* sti so prinesli te dni tendencijozno vesti da so bolgarski begunci, ki se nahajajd sedaj na našem ozemlju, vpadli z orož* jem na Bolgarsko. Pooblaščeni smo zä kategorično izjavo, da je ta vest popol* noma izmišljena. Bolgarski begunci sd porazdeljeni v' notranjosti naše kralje* vine in se nahajajo pod strogim nadzor« stvom pristojnih oblastev.
Pred volitvami na Grškem.
Atene, 20. novembra. (B) Glavni odbor liberalne stranke je prejel od svojih organov v notranjosti države mnogoštevilne izjave, v katerih se izreka želja, da glavni odbor sprejme sklepe, ki jih je včeraj izglasovala skupina v Atenah, t. j„ da se volitve izvrše z republikansko parolo. Na drugi strani pa nekaj članov, ki imajo veliko vpliva v stranki tako v Atenah kot v notranjosti
države, ne soglaša s tem sklepom. List? pišejo, da je vlada sklenila, da se volitve! prelože za en teden in da se izvrše dnd 9. decembra. Ukaz o tem izide baje ju* tri. Listi tudi pišejo, da vlada ne ve d nobenih vesteh o bližnjem odhodu kra* Ija. Ta odhod naj bi se utemeljeval g novim preokretom v vprašanju režima Nikakega novega dejstva ni, ki bi opra« vičevalo odhod kralja.
Razmejitev z Romunijo in naši ^emci.
Pravilno stališče naše vlade.
Beograd, 20. novembra. (Z) »Sa-mouprava« piše: Dela razmejitvene komisije med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Romunijo so končana, tozadevno konvencijo bodo podpisali zastopniki obeh držav v najkrajšem času. Naša vlada je nastojala na tem, da pridejo čimprej pod našo državo oni kraji, kjer je naseljen naš narodni živelj, in v tem je popolnoma uspela. Kar se tiče protesta prebivalcev Žombolje, je treba reči, da ie z njihove strani upravičen. Toda upravičen je tudi čin naše vlade, in sicer z narodnega stališča.
Beograd, 20. nov. (Z) Glavni odbor nemške stranke je imel včeraj sejo v Velikem Bečkereku, na kateri je podal poslanec dr. Kraft poročilo o dosedanjem delovanju stranke v narodni skupščini. Glavni odbor je vzel poročilo na znanje in potem izrekel zaupnico poslanskemu klubu. Na seji se je sklepalo tudi o internih stvareh nemške stranke. Glavni odbor je pustil nemškemu poslanskemu klubu popolnoma proste roke, kar znači, da bo še nadalje podpiral vlado.
Iz tostrlje.
Dunaj, 20. novembra. (K) Na današnji seji narodnega sveta je bil izvoljen krščanski socijalec Miklas za prvega, socijalni demokrat Eldersch za drugega iin Velenemec dr. Dinghofer za tretjega predsednika. V zmislu predloga novega glavnega odbora je bila zopet izvoljena dosedanja vlada,
Gradec, 20. novembra. (K) Novo izvoljeni deželni zbor se je sestal danes k svoji prvi seji, na kateri se je konstituiral. Za deželnega glavarja je bil zopet izvoljen profesor dr. Rintelen, za prvega namestnika deželnega glavarja zopet dr. Ahrer (krščanski socijalec), za drugega namestnika pa ponovno Pongratz (socijalni demokrat).
TurlkG-aBhansfea 2mm
Carigrad, 20. novembra. (B) Turško-albanska pogajanja, ki so se vodila v Angori zaradi sklepa pogodbe o prijateljstvu, so končana. Pogajanja so se vodila pod predsedstvom Šukri Kaja. Pogodba je že p: diusana in je samo še treba, da se ratificira. Pogodba ima štiri člene. V glavnem predvideva iskreno in trajno prijateljstvo med obema državama, vzpostavitev diplomatskih odno-šajev na temelju mednarodnega prava in pa sporazum, da se takoj sklene konvencija o podaništvu.
ProsSawa Habslburg®^-€©v ra üacflarskesii.
Budimpešta, 20. novembra. (K) Na pobudo rojalističnega kluba se je vršila danes v stolnici sv. Štefana ob 11. obletnici rojstnega dne nadvojvode Otona slovesna služba božja, katere se je udeležilo Številno občinstvo. Pred glavnim vhodom v cerkev so tvorili člani rojalističnih dijaških društev špalir. Med službo božjo so delili na cesti letake, ki pravijo, da je proslava Habs-burgovcev, ki so pritirali Madžarsko na rob prepada in so bili zato odstavljeni s prestola, nele protizakonita, ampak naravnost veleizdaja, vsled česar se noben pošten Madžar ne sme udeležiti take slovesnosti.
Budimpešta, 20. novembra. (Madžarski korespondenčni urad.) Na današnji seji poslanske zbornice je bila prečitana prošnja državnega pravdni-štva, naj se razveljavi imuniteta poslanca Ulaina, ki ga je policija aretirala, ne da bi prej povprašala poslansko zbornico. Predlagal je, naj o tej stvari poroča imunitetni odbor tekom osmih dni. Zbornica je predlog sprejela.
IZGON POLUNINA.
Bern, 20. novembra. (Švic. brz. agentura.) Zvezni svet je sklenil izgnati Polunina iz Švice,
Španska kraljevska dvojica v Rimu
Špans&o-ltaUiansko ravnotežje o Sredozemskem morju.
Rim, 20. novembra. (B) V senatu je bivši veleposlanik v Madridu, senator Benin Longare naglasil važnost prihoda španskih suverenov in dal izraza najglobočjemu spoštovanju do Alfonza XIII., ki predstavlja modernega viteza v pravem pomenu besede. Enake pozdrave je naslovil na kraljico, ki je s staro krono Izabele Katoliške združila sijajen dijadem lepote in vrlin. Izrazil je željo, da bi se oba naroda še bolj spoznala in da bi sodelovala bratsko na polju gospodarske politike, ki jima bo prinesla najsrečnejšo bodočnost. Predsednik Tit-toni omenja govor, ki ga je imel prošli petek Mussolini, in govor senatorja ter pristavlja, da ta dva kažeta jasno čustva senata do države in naroda španskega, ki je eden glavnih elementov ravnotežja na Sredozemskem morju. Želimo, ie rekel, da blagostanje, prestiž in upliv Španije čim bolj zraste. Prebivalstvo Rima je z današnjimi sijajnimi manifestacijami potrdilo vsa čustva iskrenega bratstva do naroda španskega in spoštljive simpatije do španske kraljevske dvojice.
Rim, 20. novembra. (B) Pri svečanem obedu, ki je bil prirejen v Kvirinalu, je go, voril italijanski kralj, ki je med drugim na* glasil, da si je Italija opomogla od krvave« a zmagonosne vojne preizkušnje in da j8 hvaležna španskim suverenom za usmiljend pomoč, ki sta jo izkazovala onim, ki so i vojni trpeli. Tudi sedaj, ko zastavlja Italija vso energijo, da se po vojni obnovi, se na* deja, da sme tudi vnaprej računati na brat* sko sodelovanje plemenitega španskega na* roda. Španski kralj je odgovoril s pozdra* vom italijanski kraljevski rodbini in itali* lanskemu narodu. Rekel je, da Italija M Španija bratsko sodelujeta kot latinska na* roda. Spominjal se je dejstva, da je od španskih morjeslovcev, ki so odkrili nepo* znane zemlje in morska pota, pač na prvem mestu in največji med njimi veliki Krištof Kolumb iz Genove. Zahvalil se je italijac* skemu kralju, da se je spomnil zaslug iti pomoči Španije za vojne žrtve in izrazil na* do, da se tako krvavi historični dogodki ne povrnejo več tako, da bo človeštvo mo« glo iziečiti svoje rane.
ifmfiikt s Bavarsfc®.
Berlin, 20. novembra. (K) Pravni odbor državnega zbora se je bavil danes s predlogom, ki so ga stavili komunisti in ki zahteva, naj se ukine izjemno stanje na Bavarskem. Predlogu so se pridružili tudi socijalni demokrati. Bavarski poslanik von Preger je naglasa! temu nasproti v svojem govoru, da bi tak sklep izzval hud spor med Bavarsko in državo in da Bavarska sedaj ni v stanu ukiniti izjemnega stanja na Bavarskem.
Pariz, 20. novembra. (Havas.) Nemška vlada je dne 15. t. m. izrecno ugotovila, da se je bivši nemški prestolonaslednik Viljem odrekel že 1. decembra 1918. vsem eventualnim pravicam do prestola. Zato bo morala nemška vlada, ako hoče smatrati bivšega kron-Princa kot navadnega nemškega državljana, gledati na to, da bo tudi držal svojo obljubo, da se ne bo udeleževal nobene monarhistične agitacije.
Rešimo
Sokolski Tabor!
^ggeiki kredit
Nlemški banki.
London, 20. novembra. (Reuter.) Neka bančna skupina v Londonu je podpisala v Londonu pogodbo, s katero se dovoljuje Nemški banki kredit treh milijonov funtov za nakup premoga v Angliji za nemške železnice.
Hapad na italijansko misijo.
Turin, 20. novembra. (B) V Transilvaniji so razbojniki napadli italijansko vojaško misijo, ki je iskala italijanske vojake, ki so bili še za časa vojske ujeti in se nahajajo še v Romuniji Dva častnika sta bila ranjena.
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Ljubezen«. Izv.
Opera: »Nikola Šubic Zrinjski«. Red P.
Nočna lekarniška služba r Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rim. ski cesti in Leustek pri Zmajskem mosta.
Dnevne nevosfi.
— Ni Vel. ScraSi se je v pondeljek popoldne sprehajal v spremstvu dežurnega pobočnika po Knez Mihajlovi ulici. Na povratku je prišel v ministrstvo prosvete, kjer se je delj časa razgovarjal z ministrom Trifunovičem in se je zanimal za delovanje tega ministrstva. Ondi je sprejel tudi ministra pravde dr. Periča, kateremu je podpisal neki nkaz.
— Kralj Aleksander svojemu dobrovoljcu. Med vojno je med drugimi dobrovoljci prišel iz Amerike tudi neki Gjuro F. Pavičevič rodom Črnogorec, ki je zapustil v Ameriki precejšnje nepremično premoženje. Za časa vojne se je hrabro boril na vseh frontah in postal invalid. Ker mu invalidska komisija ni hotela priznati invalidnine, ker je v Ameriki premožen posestnik, se je obrnil na občino, da bi mu posodila denar za potne stroške. Toda občina mu je prošnjo odbila. Vsled tega se je obrnil na Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki se je tedaj mudil na Bledu in kralj je prošnji ugodil in poskrbel za potne stroške Gjurotu.
— Minister za promet v Ljubljani. Včeraj popoldne je minister za promet g. dr. Velizar Jankovič sprejel razne deputacije in stranke. V posebni avdi-jenoi je sprejel ministra na razpoloženju g. dr. Nika Zupaniča in predsednika kočevskega srezkega radikalnega odbora g. dr. Sajovica in se z njima razgovarjal o aktualnih vprašanjih Slovenije. Na to je g. minister dr. Jankovič prisostvoval seji radikalnega akcijskega odbora, katere so se udeležili tudi zastopniki srezov Kamnik, Kočevje, Jesenice, Novo mestoi, Zagorje in Kranj. Akcijski odbor je ministra zainteresiral za razna važna železniška vprašanja. Q. minister je z velikim zanimanjem sledil poteku seje in je obljubil, da bo zadovoljil razne želje slovenskih radikalov a posebno one, ki streme za ureditvijo Železniških vprašanj. Izrazil je tudi svoje zadovoljstvo nad širjenjem radikalne stranke med Slovenci, kar dokazuje, da Slovenci v resnici žele sodelovati pri izvedbi državne uprave v zmislu radikalne politike. Pri tej priliki je bila ministru izročena tudi spomenica glede ustanovitve železniškega ravnateljstva v Ljubljani. G. minister je obljubil, da bo zastavil vse svoje sile, da se ta utemeljena iskrena želja slovenskih gospodar-kih krogov čimpreje izpolni. G. minister se je vrnil z včerajšnjim večernim brzovlakom v Beograd,
— Minister za narodno zdravstvo dr. Slavko Miletič se ]e povrnil iz Vršca. Minister se je udeležil odkritja spomenika svojemu očetu Svetozarju Miletiču, potem pa se je odpeljal v Vršac, kjer je pregledal .tamošnje zdravstvene ustanove in zavode.
— Vodja pokrajinske uprave za Slovenijo, gosp. načelnik Janko Kremenšek sprejema stranke do nadaljnjega vsak dan izvzemšl nedelje in praznike od 9. do 12. ure dopoldne.
— Brezžični brzojav za službene svrhe.
Pri zgradbi ministrstva pošte in telegrafa fe osnovana posebna brezžična postaja, ki bo sprejemala iz celega sveta službene vesti za ministrstvo.
— Poštni paketi za Srbijo In Makedonijo se odpravljajo samo z amb. Ljubljana —Beograd 3. V Interesu ljubljanskega občinstva je, da oddaja poštne pakete ki so namenjeni v Srbijo in Makedonijo v dopoldanskih in v prvih popoldanskih uradnih arah, sicer Imajo pošiljke, ki gredo v Srbijo ta Makedonijo, že v Ljubljani cel dan zamudo. Pomniti pa je, da se odpravljajo po-lujke s to ambulanco tudi za kraje, ki leže ob nasäednjlh železniških progah: Beograd —Vinkovci, Ruma—Klenak, Indija—Novi sad, Novi sad—Titel, Novi sad—Senta, Stari Bečej—Novi Vrbas, Novi sad—Odžaci— Palanka, Novi	sad—Beočin, Pančevo—
Vršac—Bela crkva, Petrovo selo—Kovin, tj. za kraje ki leže v Sremu In Vojvodini CBaranji, Bački In Banatu).
— Bivši komunistični poslanec Kosta Novakovič Je bil, kakor se Je že poročalo, od policije obsojen na en mesec zapora. Na njegov priziv se mu je zapor znižal na osem dni. Ker je ta rok že potekel, so Novakoviča včeraj spustili na prosto. Zaradi sokrivde na vidovdanskem atentatu pa bo znova stavljen pod obtožbo.
— Redna Javna seja ljubljanskega ob-čtaskega sveta se vrši jutri, v četrtek ob či uri zvečer v mestni dvorani.
— Izročitev meščanskih diplom. Začetkom seje občinskega sveta v četrtek, dne XI. novembra 1923 bo izročil g. župan meščanska pisma novim ljubljanskim meščanom ravnatelju Janko Nep. Jegliču in posestniku Ivanu Žitniku.
— Razne ustanove za reveže. Ljubljanski magistrat razpisuje več ustanov za revne novoporočence In ubožce. Razpis je na magistratu Javno razglašen in se naj Interesenti tam bližje Informirajo.
— Ponarejeni kolki. Ker so se pojavili ponarejeni kolki po 100 Din, Je odredil finančni minister dr. Stojadinovlč, da se vzamejo tl kolki s 1. decembrom t. 1. Iz prometa ta da od tega dne dalje ne veljajo več.
— Mestna občina v Vinkovcih za prekl sod. Mestna občina v Vinkovcih je zaprosila pri zagrebški pokrajinski upravi, da se uvede v virovitički, požeški ta sremski županiji prekl sod. Svojo prošnjo utemeljuje, ker se zadnji čas pojavljajo v teh treh županijah dnevno roparski napadi.
— Divji zakoni v Subotici. Subotičkl veliki župan je v smislu naredbe ministrstva notranjih del po svojih organih Izvedel revizijo takozvanih divjih zalconov v Subo-ttcl in pri tem ugotovil, da je samo v Su-boticl nad 4500 divjih zakonov. Pri teh div-'ta zakonih so zastopani vsi sloji, vendar so J Pretežni večini najnižji sloji. Policija je rfblla primerna navodila da vse divje za-ki se v teku gotovega roka ne bodo Uročili, razžene in kaznuje.
.	■ Samomor 15 letnega pesnika — r
nTift*0 ^sunca. Zadnje dni so se igrali < ™skosrbske gimnazije v parku na M ieT. ^"megdanu. Naenkrat pa je počil j "erkJ,k’?p! v parku streh ko so dečki Pr strašen! prihiteli na mesto, so našli svoje: 15 letnega tovariš Viktorja Kolaski že zadnjih dihih. Na tleh poleg umirajočega ; je ležal listič papirja, kamor je Kolaski pn svojim zadnjim dejanjem napisal, da ustreli-zaradi bede in trdega begunske! življenja. Pri njem so našli tudi cel zvezi Pesmi, ki jih ;e sam zložil in v katerih op VA vi« bolesti begunskega žtvlienia. Na a
sloVni strani je narisal mladi a tako nesrečni pesnik smrt zakrito s črnim plaščem. V zvezku samem pa je naslikal več križev in samokresov, iz česar se vidi, da je že davno mislil na samomor. Viktorjev oče, ki je bil v Rusiji samostojen odvetnik, je nastavljen pri brodarskem sindikatu v Beogradu z letno plačo 900 Din in s to vsoto mora vzdrževati ženo in dva sina.
— Boj proti vlomilcem in tatovom. Med večalimanj predrznimi in prefriganimi vlomilci in pa policijo in žendarmerijo se bije neprestano sicer tih, a tem bolj ljut boj. Težko je za policijo, ker se mora ravnati vedno po novih metodah vlomilcev, ker ne more njihovih načrtov in naklepov predvideti, ti pa so vedno bolj pretkani in predrzni in uporabljajo vedno boljša in nova sredstva pri svojem poslu, tako da se mora policija vedno od njih učiti, ali pa mora biti zavaro-vanje premoženja fr1''' sigurno in varno, da vlomilci ne me zraven. To pa je skoro nemogoče, ker . .. vsako novo varnostno napravo iznajdejo rafinirani boljši vlomilci vedno zopet nova sredstva. In takih varnostnih naprav imamo že celo vrsto kot močno zavarovane kleti, težke blagajne, razne alarm signale, električne ograje, žice, zvonce i. dr. Toda vse to znajo pravi iznajdljivi vlomilci obiti in pridejo zopet do svojega ropa. Tvrdka Wertheim, ki je svetovnoznana zaradi, njenih proti vlomu in požaru varnih blagajen, ki pa tudi ne odgovarjajo več svojemu namenu v polnem obsegu, je spravila v promet nov aparat, ki naj zanesljivo ščiti pred vlomi in tatvinami. To so aparati, ki so zvezani z napravami in ki v slučaju vloma opozore varnostne organe, hišne stanovalce in mimoidoče. Tak aparat je razkazala včeraj dopoldne ob 9. uri na policijskem ravnateljstvu tvrdka »Interagencia«, ki je prevzela zastopstvo in prodajo teh varnostnih aparatov. Bistvo tega aparata je, da prične delovati ta aparat že pri najmanjšem tresljaju, kar je doseženo s cevko, v kateri je živo srebro, ki je silno občutljivo. Ce se to živo srebro le količkaj strese, to že stvori v električni napeljavi kontakt in znaki se čujejo v poljubni razdalji, kamor je pač signalna naprava s takozvanim čuvajem vezana. Tak čuvaj se postavi n. pr. v omaro. Kakor hitro se omara le malo strese, se napravi kontakt in oglasi se aiarmski signal, bodisi v spalni sobi, v kleti in v kateri koli hiši. Takih čuvajev se postavi lahko tudi več in se zvežejo vsi z enim aparatom indikatorjem, ki obenem tudi potom številk pokaže pri katerem čuvaju ni vse v redu in kateremu se je približala tuja roka. Aparat ima svojo baterijo, v svrho ojačenja pa se ga zveže lahko tudi z drugo električno napeljavo. Kakor hitro pa se druga napeljava prekine, deluje takoj lastna baterija. Zelo zanimivo je pri tem tudi to, da, če bi napravil vlomilec kratek stik ali prerezal električno napeljavo, se aparat takoj oglasi in javi, da je nekdo na delu. Tak čuvaj se postavi v blagajno ali omaro, budilec pa je lahko v spalnici ali poljubno, kjer ga kdo hoče Imeti. Manjši aparati se polože lahko tudi v ročne blagajne. In kakor kdo blagajno vzdigne ali samo strese, začne delovati električno kladivce, ki tolče toliko časa po notranji steni kasete, dokler vzdrži električna baterija v blagajni. Tudi se lahko uporabljajo podobni aparati za hišne zvonce na vratih, kar je tudi zelo udobno. Aparati so res precej izpopolnjeni, zanesljivi in pri tem tudi ne preveč dragi. Zastopstvo teh aparatov je prevzela za Slovenijo tvrdka Inter-Agencia, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 9, III. nadstr.
— Lahkoverni ljudje. Stara je že navada, vera in zloraba vedeževanja. Tudi pri nas je cvetela ta obrt in ugotavljalo se je v raznih slučajih, da so bile žrtve takih sleparjev in sleparlc, ki se posebno rade s tem pečajo, tudi ljudje iz srednjih in celo iz boljših slojev, česar ne bi pričakovali. Tudi v Ljubljani imamo še dokaj žensk, ki se še vedno, seveda na tihem pečajo s proroko-vanjem na karte. To pa seveda ni zastonj in se plačuje vedeževanje v blagu ali v denarju, ali pa oboje. Posebno spretne so v tem poslu še ciganke, ki poleg plačila svoje žrtve še okradejo. V zadnjem času je zaslovela kot prerokovalka na karte neka Ivana Urbasova v Florjanski ulici, ki se je preživljala edino le z vedeževanjem In, ki je Imela dnevno vedno več posetnic, posebno iz oko-Hce mesta. Zaslovela pa je kmalu preveč ta prijefla jo je policija. Pri preiskavi so 31 odvzeli več kart. Ženska je priznala, da se Je res s tem pečala, toda zagovarja se, da ni od strank nikdar kaj zahtevala, marveč je sprejemala le prostovoljne darove v živilih In gotovini. Končno besedo bo govorilo sodišče.
— Tatvine v Ljubljani. Služkinji Pavli SkuljevI je bilo ukradeno na Vodnikovem trgu Iz ročne torbice 10 bankovcev po 100 [)jn>__ iz pisarne Češkoslovaškega konzu-
lata' na Bregu je bil ukraden pisalni stroj znamke »Torpedo« št. 29.472, s češko pisavo, vreden 6250 Din. — Pre<l par dnevi je Mo vlomljeno v vrtno lopo dr. Viktorja Moro v Kolodvorski ulici št. 23 in bilo ukradeno siva moška obleka, par moških čevljev in bele platnene hlače, v vrednosti do 1000 Din.
— Ukradena krava. Posestniku Francu Kikeljnu v Sp. Salovcih je bila ukradena veliku krava, 8 let stara, šekasta, vredna 8000 Din.
— Gonilni Jermen Iz črnorjavega usnja 15 m dolg In 15 cm širok, vreden 800 Din, le bil ukraden v Ponikvi posestnici Ani Auf-fahrtovi.
— V Konjicah Je bilo vlomljena pri gostilničarju Martinu Merkša in pokradeno: dežni plašč, moški površnik in še nekaj druge obleke, v skupni vrednosti do 2500 dinarjev.
— V Ribnici Je ukradel trgovcu Josipu Divjaku neki neznan monter kolo, rdeče pleskano, znamke »Styria«, vredno 1800 dinarjev.
— Tat v vlaku. Med vožnjo od Hrastnika do Celja je bil ukraden Alojziju Zoehu iz Zagreba kovček, v katerem je imel ročno torbico z raznimi spisi in knjigami in pa nekaj perila, obleke in čevljev, v skupni vrednosti 1000 Din.
— Pobalinstvo. Včeraj popoldne je neki neznanec udaril po izložbenem oknu tvrdke F. Čuden sin, Šelenburgova ulica 7 s svojo palico s tako močjo, da so drobci razbite šipe napolnili celo izložbo. En oster drobec je napravil na notranji šipi, ki Je od prve 1 meter oddaljena v isti višini kakor udarec majhno luknjo. Iz tega je razvidno, da je moral biti udarec s palico zelo močan. Neznanec je bil takoj od službujočega stražnika prijet, akoravno je hotel uiti in bil takoj izročen policijskemu ravnateljstvu. Skoda mula 5000 Din.
— Nesreče pri debi. V mestnem mlinu v Celju Je padel deiavcu Janezu Gabru na levo nogo težak kos železa in ga težko poškodoval. — Pri nakladanju hlodov pri Sv. Lorencu na Pohorju si je zmečkal in zlomil delavec Jurij Rakovnik levo roko. — S škarjami za železo se je nevarno obrezal po roki ključavničarski vajenec Ferdinand Šoštar pri ključavničarju Al. Polačku v Mariboru. — Pri ekscentrični stiskalnici si je zmečkal prste na levi roki delavec Franc Leban v tovarni A. Westen v Celju. — Dva prsta na desni roki si je zmečkal pri vrtalnem stroju kovaški vajenec Martin Gašperl pri Fr. Koširju v Celju. — Pri gradbeni družbi »Obnova« si je težko poškodoval desno nogo delavec Janez Kopitar v Jaršah in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Pri podkovanju je težko poškodoval konj posestnika Janeza Hadlerja iz Zlatoličja pri Ptuju.
— Novomeške novosti. V kurilnici tukajšnje jetnišnice je v soboto na nepojasnjen način v peči eksplodiral premog. Vrglo je železna vrata s tečaji vred ven, in le gol slučaj je, da ni billo nobene žrtve. — V novomeških in šmihel-skih šolah, ki so bile radi škrlatinke nekaj časa zaprte in med tem časom desinfici-rane, se je zopet pričelo z rednim poukom. Energičnemu nastopu tukajšnjega okrožnega zdravnika in gerenta dr. V Gregoriča, se je zahvaliti, da se je epidemija tako naglo polegla. — V soboto zvečer je priredilo tukajšnje napredno dijaštvo, organizirano v »Prosveti«, v Narodnem domu Cankarjeve »Hlapce«, ki so Igralcem primerno izpadli povoljno. Tudi obisk ie bil za dramo razveseljiv. Gosp. režiserju in gg. igralcem bi le priporočali da posvečajo več pažnje razločni in glasni izgovarjavi, občinstvu pod galerijo in na njej pa več discipline.
— Celjske novosti. Mestni občinski svet ima danes v sredo zvečer v mestni posvetovalnici občinsko sejo, v kateri se bo obravnaval proračun mestne občine za leto 1924. — TJ m r 1 a je v pondeljek 19. t. m. popoldne gospa Marija Kukovec, roj. Fazarinc, soproga stavbenega mojstra in lastnika žage na Lavi v celjski okolici g. Vinka Kukovca, v 33. letu starosti. Pogreb se vrši danes v sredo popoldne na okoSiško pokopališče. — Poročil se je v nedeljo 18. t. m. v Petrovčah uradnik podružnice Narodne banke v Mariboru g. Ljudevit Juvančič z gdč. Mileno Majdičevo. — Grmenje se je čulo v nedeljo zvečer v Celju. Med grmenjem pa je pričel naletavati prvi sneg, ki je pobelil hribe in doline okrog Celja.
— Mariborske novosti. V četrtek dne 22. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer se bo vršil v prostorih »Sokolskega doma* v Studencih ustanovni občni zbor stu-deniške »Orjune«. — Po novem pri-stojbijskem zakonu predpisane takse bodo mariborske banke v smislu sklepa, ki so ga tozadevno sprejele, proračunavale svojim stalnim strankam ob zaključku tekočega računa. — O stanju nalezljivih bolezni v mariborskem mestnem okolišu je izdal mestni fizikat za teden od 11. do 17. t. m. nastopno poročilo: šen: prejšnja 2, nova 2, ozdravel 1, ostanejo 3; griža: prejšnji 1, ozdravel 1, ostane 0; škriatinka: prejšnji 3, ozdravel 1, ostala 2; davica: nova 2. — Mlada plesalka Rita-Rita priredi v pondeljek 26. t. m. v veliki dvorani pri Götzu plesni večer. — V Mariboru se snuje podružnica »Jadranske Straže«. Priprave so že toliko dozorele, da se vrši v četrtek 22. t. m. ob 8. url zvečer v restavraciji »Narodnega doma« informativen sestanek, interesentov.
— Svarilo. Pred nakupom manufaktur-nega blaga za dame in gospode, predno si ne ogledate veliko zalogo po najnižjih cenah v Specijalni trgovini Josip Bedrač (hiša Pok. zavoda) Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.
Sokolski vestnik.
— Sokol I. v Ljubljani. V soboto, dne 24. t. m. ob 20. uri se vrši na Taboru v društvenih prostorih predavanje br. prof. JVlelika: »Odlomki iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Bratje, sestre, dolžnost vsakega člana Sokola I. je, da se udeleži predavanja! — Prosvetni odsek.
— Mengeš in Domžale za Sokolski Tabor. Mengeški in domžalski napredni krogi so se velikodušno odzvali akciji za sokolski Tabor in v nedeljo pripeljali več voz lesa kot prispevek na oltar sokolskega doma na Taboru. Kljub slabemu vremenu, vsled katerega je moral izostati sprejem na Dunajski cesti, se je zbralo mnogo naprednega občinstva na Dunajski cesti in pri pošti ter do kože premočene Mengšane in Domžalčane navdušeno pozdravljalo. Na Taboru je sto in sto rok in tudi nežnih ročic pomagalo, da so hitro prišli pod streho ljudje in živina. Brat Turk je darovalce pozdravil s kratkim nagovorom^ nato pa so jih pogostili s skromnim zakuskom. Za So. kola I. je pozdravil goste In dobrotnike br. starosta dr. Pestotnik, zahvalil pa se je brat Petrove, starosta domžalskega sokola. Dalje so še govorili brat Gregorc Iz Mengša, Slokar iz Domžal in brat Turk v imenu finančnega odseka. V nadi, da se kljub težkemu položaju, v katerem se nahaja Sokol I. pri gradnji svojega doma na Taboru, čez pol leta snide k slavnemu polaganju temeljnega kamna, se le množica razšla.
— Naši neodrešeni bratje za Tabor Sokola I. Več narodnih organizacij se pripravlja na posebne akcije v prid sokolski zgradbi na Taboru. Znani krog nacijonalnega ženstva »Klub Primork« in »Primorski Sokoli« priredijo pod vodstvom gospe dr. Bal-tičeve in dr. Žerjavove začetkom januarja večjo prireditev za Tabor. Slavnost bo obenem izvršitev oporoke odličnega narodnega delavca, umrlega primorskega Sokola br. Cveka, ki je dopoldne na dan nepričakovane smrti sporočil gradbenemu odboru: »Stanujem na Taboru, vidim vsak dan Vaše prizadevanje; visoko cenim Vaše živahno delovanje na telovadnem in moral-no-vzgojnem polju. Sokolski dom na Taboru mora stati. Ako Sokolstvo in narodna javnost Tabora ne reši, je najbolje, da se ime Slovencev briše iz skupine slovanskih narodov, iz vrste kulturnih narodov, ki jim je mar svoboda, napredek, telesno in duševno zdravje. — Neodrešeni bratje iz Trsta in Goriške hočemo skrbeti za večji prispevek za temelje Vaše gradbe in sporočam Vam, da hočem pri prvi seji našega društva staviti tozadevno primerne predloge.« — Na večer tega dne je brat, ki je tako toplo nosil v misli in srcu Tabor, zatisnil svoje oči. Odhajal je z mislijo: »Krepka sokolska misel — bližja zarja svobode podjarmljenih bratov.« Naši Primorci hočejo izvršiti to oporoko, ker je to klic vseh narodno čutečih Primorcev to ta onkraj •nei«,
Hovosfi Iz Primorske.
Iz tržaškega življenja.
Trst, 19. novembra.
Že za časa kongresa za gospodarski razmah Italije, ki se je vršil prve dni t. m. v našem mestu, je napisalo tukajšnje faši-stovsko glasilo vznesene besede o napredovanju mesta in pri tem omenilo, da je promet v zadnjem času večji kot kdaj prej. Pri tem pa je list previdno zamolčal vzroke, ki so res dovedli do večjega prometa v pristanišču. V pristanišču vlada namreč v zadnjem času izredno živahno življenje, ki ga nismo bili vajeni videti od začetka svetovne vojne. Inozemske ladje raztovarjajo blago namenjeno za srednjo Evropo in kaj čudno je videti parnik iz Rotterdama, ki razklada svoj premog v Trstu. Brezposelni pristaniški delavci služijo sedaj lepe denarce, da bodo po preteku »napredovanja« Trsta lahko v miru sanjali o lepih časih, ko se je radi hamburških Izgredov obrnil promet za srednjo Evropo na Trst. V zapretju hamburške luke in ne v prizadevanju rimske vlade leži razlog za sedanji živahni pristaniški promet. Škoda za tržaško pristanišče, ki ga občudujejo celo Italijani iz stare kraljevine, da ga je doletela taka usoda!
Drugače gre življenja svojo pot — nazaj. Kdor pride v Trst in vidi šviganje avtomobilov, bi si ustvaril napačno sliko o blagostanju prebivalstva. Stopiti ie treba h kaki gruči mož ali mladeničev, pa ti povedo, kdaj so zaslužili zadnjo liro. Kdor je tako srečen, da je kje zaposlen, ie pa plačan dobro.
Za politiko se ljudstvo le malo briga, kajti politika je monopol fašistov in je vsako drugo mišljenje strogo prepovedano. Nazori, ki se pa tu pa tam slišiio, niso za sedanje stanje posebno ugodni. Med nefa-šistl najdeš Avstrijce, pristaše neodvisnega Trsta in ceio — Jugoslovene. So pa tudi taki, ki bi hoteli rešiti Trst z ustanovitvijo vmesne države med Jugoslavijo in Italijo. Najmanj je seveda Italijanov, kajti povojna leta so zadostovala, da so sprevideli trgovci na podlagi blagajniških knjig, da tako ne more naprej in pričeli kolebati med na-cijonallzmom in gospodarskim procvitom mesta.
— Še v otroških vrtcih. »Edinost« poroča, da so imele odbornice ženskega društva »Lega nazionale« sejo, na kateri se je razpravljalo o uspehih na otroških vrtcih. Ker se jim po poročilih nekaterih članic, ki so obiskale različne vrtce na Krasu in po Istri, ti uspehi ne zde zadovoljivi, so sklenile, da se pospeši propaganda za poitalijančevanje tudi z darovi. Visoke gospe so v svoji dobrosrčnosti same napravile nad 300 otročjih oblek in jih razdelile na otroške vrtce v Skednju, Barkovljah, Trebčah, Senožečah, Vipavi in drugod. Sklenile so, da nabavijo za prihodnje leto tudi igrače in knjige. Italijanke mislijo, da se morejo kupiti duše slovenskih in hrvatskih otrok za cunje in igrače, toda varajo se.
Iz društvenega življenja.
— Izredni občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V petek, dne 23. t. m. se vrši ob 7. uri zvečer izredni občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani v pevski dvorani poslopja v Vegovi ulici z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. predlog odbora glede podelitve društvenega častnega članstva, 3. slučajnosti. Občni zbor se vrši pri vsakem številu udeležencev.
— Zveza jugoslovenskih železničarjev sklicuje za sredo 21. t. m. ob 19. url 30 minut javen železničarski shod v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Poroča glavni tajnik centralnega odbora iz Beograda Rado Jankovič o pragmatiki, delavskem pravilniku itd.
Dopisi.
— Novo življenje v Ptuju. Ce si prišel pred nedavnim časom v naše mesto, si se pritoževal, zlasti proti večeru, čez naše malo, idilično a pusto življenje. Ulice so bile temne in tihe, nikjer žive duše, v lokalih in hišah pa so začele lučke po vrsti ugašati. Iti si moral spat, — če te niso dobri znanci, vinski bratci, diskretno popeljali v svoje tihe ali pa tudi često nemilo glasne kotičke in zapečke gostiln in gostilniških kuhinj, kjer ste ga potem »žingall« pozno v noč ali pa v — jutro. Danes temu ul več tako; razmere se zboljšujejo dan na dan. Ulice so sicer še vedno mračne in jesenska megla, ki je letos pri nas nenavadno močna, njih temoto še jači, ali prišel je podjeten, požrtvovalen naroden kavarnar Vučak, preuredil lokale in ustvaril novo, moderno kavarno Balkan, kjer te ali vaju vsanjavajo pri rujni kapljici ubrani zvoki izborne damske kapele. Z njim je začela tekmovati kavarna Evropa, kjer nastopajo sedaj pevci, igralci in plesalci s pristno umetniškimi imeni kakor Hugo-Hugo, Ivette Blanche i. dr. V društvenem domu pa je priredila sedaj Medjunarodna atletska galerija veliku svečanu večer, kjer so se merili pravi šampijoni Amerike, Francije, Italije, Slovenije, menda tudi Avstralije i. dr. V mestnem kinu zopet nudi direktor Murko občinstvu vedno nova očaranja s svojimi najnovejšimi filmi, ki jih dobiva direktno iz Pariza, New Yorka in drugod. Včasi nam nasede tudi kak telepat, ki mu pa občinstvo takoj brez umetnosti sugerira, da v Ptuju ni veliko »obržnega« denarja. Vrhte-ga vabi športni klub svoje člane in druge za prihodnjo soboto k prvi plesni vaji v Društveni dom, ki se bodo potem vršile istotam redno po dvakrat na teden. Istota-ko naznanja redne plesne vaje enkrat na teden Sokol. Kulturna društva delujejo prav resno in marljivo. Dramatično društvo je začelo zopet prirejati redne predstave. Zal, da se vse take prireditve, kakor gledališke predstave, kinopredstave, predavanja, koncerti, telepatske predstave, šolske prireditve in sploh vse podobno vrši večji del v mestnem gledališču, čigar notranjost Pri tem vedno bolj trpi. Izgleda pa že tako da se Bogu usmili. Tapete in prevleke vise raz stene in naslonjala, da je človeka sram. Morda bo v tem oziru nova uprava, v čije roke prehaja sedaj gledališče za več let, le začela kaj delati. Na enkrat to ja ne gre, ali Polagoma pa vendar. Tudi francoski krožek nas bo, kakor slišimo, v kratkem zopet iz-nenadil s francoskim predavanjem. »Nemilo glasni« kotički iz starih »cajtov« pa ostanejo v veljavi nemoteno seveda tudi še naprej.
_ Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem Interesu posluži te prilike.
Sport m furisffka.
— Turneja Gradjanskega na TurSco. Kakor poročajo zagrebški listi, se poda nal prvak države Gradjanski S. K. na turnejo v Turčijo. Pogajanja, katere vodi znani manager Gradjanskega D. Weis, so uspela tako daleč, da je gostovanje skoro povsem gotovo. Naš prvak nastopi tedaj za letošnje božične praznike v Carigradu in sicer igra po dosedanjih propozicijah 3 tekme. Najboljši carigrajski športni klub je Galata Serail, ki je svojedobno napravil turnejo z zelo slabim uspehom po Nemčiji, na Dunaju in v Budimpešti. Pred dobrim mesecem pa je igrala otomanska nogometna reprezentanca, ki je bila sestavljena povečini iz igralcev navedenega kluba z romunsko reprezntanco neodločno, kar kaže, da se je tudi v Turčiji nogomet precej po-vspel.
— Tridesetletnica praške Sparte. Nogometen prvak Češkoslovaške Atletik klub Sparta je praznoval te dni pač redek jubilej 30 letnega obstoja. Malokateri klub ima tako slavno zgodovino preteklosti in sedanjosti kot ravno Sparta, ki jo smatrajo in tudi nazivajo neoficijelnega prvaka kontinenta. Slavnosti so se udeležili poleg zastopnikov praških klubov tudi zastopniki vlade, ki pač zna ceniti onega, ki je prinesel češkoslovaškemu imenu v tujini toliko slave in ugleda. In pri nas...?
Gospodarstvo.
X Slučaj beogradske Ujedinjene banke.
Vlada je protestirala menico en milijon dinarjev, ki jo je imela Ujedinjena beograjska banka pri poštni hranilnici. Izdana je prepoved tudi na rečno in pomorsko brodarsko akcijonarsko društvo, kjer je beograjska Ujedinjena banka glavni in edini akcijonar.
— Vinarsko društvo za politični okraj novomeški s sedežem v Novem mestu je na svojem zborovanju 11. nov. t. 1. sklenilo resolucijo:	Društvo poživlja vlado, da prt
predstojećih trgov, pogajanjih z Avstrijo t vso silo brani interese vinogradništva Slovenije, ki je pred državn. prevratom imelo svoje glavne odjemalce vina v Avstriji in je na avstrijski vinski trg navezano. Zlasti naj se skuša doseči pri izvozu vina iz Slovenije znižanje carine od strani Avstrije vsaj za toliko kot je dovolila Avstrija Italiji in pa, da se smejo izvažati vina od 9% alkohola počenši. K trgovinskim pogajanjem z Avstrijo naj se pritegnejo eksperti iz Slovenije, kojim so gospodarske prilike ter interesi vinogradništva in vinske trgovine v Sloveniji dobro znane. — B. Skalick^, tč. predsednik, Fr. Simončič, tč. tajnik.
X Carinske konference pri carinarnic! na Jesenicah. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vse interesirane trgovske, industrijske in obrtniške kroge, da se bodo vršile carinske konference pri carinarnici na Jesenicah v smislu razpisa br. 216 gene-neralne direkcije carin redno vsakega 10. in 25. v mesecu v pisarni upravnika carinarnice. Ako pade ta dan na praznik ali nedeljo se vrši konferenca en dan pozneje. Konference prično vsakokrat ob 17. url. Prva konferenca se bo vršila v pondeljek dne 26. novembra. — Zbornica priporoča interesentom, da se konferenc v čimvečjem številu udeležijo, kjer bodo imeli priliko Iznesti vse želje in pritožbe, ako se po njihovem mnenju v posameznem primeru napačno tolmači carinska tarifa in naredbe, kakor tudi glede carinskega postopka.
X Naša trgovinska pogajanja z Albanijo. Po zaključitvi trgovinskih pogodb z Avstrijo in Madžarsko se bodo pričela pogajanja za trgovinsko pogodbo z Albanijo za ureditev obojestranskega trgovinskega prometa in medsebojnih olajšav. Veliko važnost bo polagala naša država na vprašanje paše naše živine na albanskem teritoriju.
X Dobava bencina. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 29. novembra t. I. ofertalna licitacija glede dobave 40.000 kg bencina za kamione. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava raznega sanitetnega mate-rljala. Središnji ured za osiguranje radnika v Zagrebu sprejema do 25. novembra t. 1. ponudbe za dobavo obvez, vate, kirurgičnih instrumentov, očal, kemikalij itd. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbora, v Ljubljani interesentom na vpogled
Borzna poročila.
Beograd, 20. novembra. Devize. Duv '	0.1275—0.1277, Budimpešta 0.46—
0.4t; Bukarešta 44.75—45, Ženeva 1565— 1570, London 389—390, Milan 388—388.50, New York 90.1C—90.40, Parz 486—488, Praga 0—262.25, Solun 140—0. — Valute. Dolarji 87.50—88.50, romunski leji 0—45, lire 0—382.
Zagreb, 20. novembra. Devize. Dunaj 0.1270—0.1280, Budimpešta 0.46— 0.475, Italija, izplačilo 389—391, ček 387.50— 389, London, izplačilo 388—391, ček 388— 389, New York, ček 89.25—90.25, Pariz 480 -485, Praga 262.50—265, ček 262—263.50, Švica 1575—1580. — Valute. Češkoslovaške krone 0—260, francoski franki 475—480, lire 0—385.
C u r i h , 20. novembra. New York 576, London 24.94, Pariz 31.05, Milan 24.90, Praga
16.70,	Budimpešta 0.03, Bukrešta 2.90, Beograd 6.35, Sofija 4.70, Dunaj 0.0081125, avstrijske krone 0.008125.
Praga, 20. novembra. Dunaj 4.66, Berlin 6.025, Rim 151.25, avstrijske krone
4.70,	lire 152.25, Budimpešta 17.50, Pariz 185.25, London 150.75, New York 34.60, Cu-rih 603.75, Beograd 38.875.
Dunaj, 20. novembra. Devize. Beo. grad 793—797, Berlin 11—12, Budimpešta 3.66—3.76, Bukarešta 357—359, London 305.800—306.800, Milan 3044—3056, New York 70.935—71.185, Pariz 3817—3833, Praga 2057—2067, Sofija 588—592, Curih 12.325 —12.375. — Valute. Dolarji 70.560— 70.960, bolgarski levi 566—574, nemške marke 10.50—11.50, funti 304.000—305.600, francoski franki 3770—3800, lire 3010—3030, dinarji 787—793, romunski leji 346—350, švi- • carski franki 12.210—12.290, češkoslovaške krone 2034—2050, madžarske krone 2.05 —2.25.
Berlin, 20. nov. Dunaj 58,653.000, Milan 179.550,000.000, Praga 121.695,000.000, Pariz 233.440,000.000, London 17 bilijonov
955.000.	000.000, New York 4,189.500,000.000, Curih 722.190,000.000, Beograd 46 milijard
284.000.	000.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezno tiskarne« x Ljubljani
Bolgarske f slitws.
Režim g. Cankova pomeni najvecio nesrečo, ki je mogla zadeti bolgarsko ljudstvo. Te trditve ne dvigamo morda zato, ker se je pokojni Stambolijski deklariral kot nesebični prijatelj bolgarsko - jugoslovenskega zbližan j a, temveč zato, ker so te volitve eden izmed onih poizkusov, s katerimi naj se na Balkanu sploh zabriše sleherna sled demokracije. Številčno razmerje govori več kakor folijanti: opozicija, ki si je pod Stambolijskim prisvojila skoro absolutno večino sedežev v sobranju, je skopnela sedaj na skupnih 62 mandatov, od teh jih pripada narodnim liberalcem ravno polovica...
Preteklo nedeljo so se vršile volitve v Bolgarski v znamenju surove sile. V šumenskem volilnem okrožju je vlada kandidirala neko zverino v uniformi štabnega oficirja in lahko si predstavljamo, kako se je v taki okolščini vršila uradna »kortešacija«. V tem okraju je dal neki poročnik tako za šalo po-streljati 45 neljubih zemljeradnikov, da bi se s svojimi prijatelji uveril o prodorni sili puškine kroglje... Todor Aleksandrov je opravil svoj posel nad vse pričakovanje in vlada mu lahko čestita, saj se ima za svoj »uspeh«' zahvaliti edinole njemu. Da so se vršile volitve resnično pod pritiskom fizične sile, nam potrjuje en sam pogled na številke izidov. Prevelika je meščanska večina, da bi jo mogli smatrati kot izraz sel jaške volje. Pa tudi proletarijat je sorazmerno slabo odrezal. Najogabnejšo vlogo pa je igrala v tej volilni borbi brez dvoma bolgarska socijalna demokracija, ki se je — najbrže po zaslugi Atanazija Cankovai, brata sedanjega ministrskega predsednika — prodala buržoaziji za skledo leče. S tem se je socijalna demokracija, hkrati s svojim oslabljenjem na račun komunizma, onemogočila za vedno v vrstah zavednega bolgarskega proletarijata. Kaj naj porečemo o ubogem selu! To je moralo biti škripanja z zobmi, denunciranja, streljanja in nasilja! Ali se potemtakem ni čuditi, da je zbegani kmet glasoval za jaro sofijsko gospodo — da je v strašni zagati pozabil na svojo politično dolžnost. In vendar je popolni obup seljaških plasti razumljiv: Daskalov je mrtev, Dupari-nova je zadela ista usoda, Obov se potika kakor zbegana zver po tujini, in edini, ki bi mogel še rešiti, kar se za zemljeradniško stvar še sploh da rešiti, to je Dragijev, mora molčati, ker bi mu Todor Aleksandrov prisodil za slučaj njegove aktivnosti Genadijevovo usodo.
Vlada g. Cankova bo sedaj nemudoma s svojim poročevalskim aparatom raztrobila v svet, da so se vršile volitve V najlepšem redu in miru. In nemško -nacijonalistično ter madžarsko in laško časopisje bo sekundiralo, da bo odmevalo preko oceana. In vendar se ne bo dalo Evrope trajno zadovoljevati z neresničnimi in potvorjenimi fakti. Slej ali prej se bo v luči resnice zrušila tudi propagandistična lažistavba sofijskih mogotcev in tedaj se bo videlo, kaj pomeni režim »inteligence« v balkanski državi s pretežno kmetskim in proletarskim življem.
Bolgarske volitve so nekaka epizoda v razvoju balkanske politike, ki se po nekih točno opredeljenih zakonih premika v smeri odločitve. Le eno je gotovo: te volitve kot potvorba niti najmanj ne predstavljajo poizkusa, vrniti balkanskim narodom tolikanj zaželjeni mir. Nastala bo brez dvoma reakcija, ki bo poizkusila pomesti nasilnike z makedonskim priveskom vred. Režim kot tak pa je pokazal vso svojo slabost z neovrgljivim dejstvom, da je sprejel To-dora Aleksandrova v svojo službo. Danes je Todor Aleksandrov še pomagač Aleksandra Cankova. Nam je sicer vseeno, kdo je v Sofiji na vladi, samo da se točno plačujejo reparacije ter da se do zadnje pičice izvajajo določbe neuil-lyske pogodbe. Toda kaj potem, če bi Aleksandrov hotel preprečiti izpolnitev mirovne pogodbe?... Tu se nam razodeva vsa tragika tega režima, ki je iz golega sovraštva zoper seljaške mase z veseljem pozdravila vmešavanje ilegalne organizacije makedonstvujuščih v interne zadeve bolgarskega naroda. S tem, da je dobil g. Cankov v nedeljo »sankcijo« večine bolgarskega naroda, pa ne preneha naša pozornost za vse, kar se bo dogajalo odslej onstran Cari-broda. Niški dogovor in neuillyska mirovna pogodba ostaneta prejalislej vidik, s katerega hočemo presojati bolgarska dejanja.
BoSgargka osiškodml^a
Beograd, 20. novembra. (Z) Po sporazumu, ki se je dosegel v Sofiji med našo in bolgarsko delegacijo glede plačila rekvizicij, ima Bolgarska plačati, kakor se danes točno doznava, polovico v naturi, polovico pa v gotovini. Od te druge polovice ima plačati prvi obrok y znesku 30,000.000 dne 1. maja 1924, ostal? anuitete, 3 po številu, vsaka po 40,000.000, v treh letnih obrokih.V naturi pa bo dala Bolgarska za 75,000.000 levov premoga, a za 75,000.000 levov ce-WM.
Za zaščito narodnih in socijalnih
interesov.
Strankarske raisera in bodoče
občinske voiitve v Hariboru.
Začetkom meseca avgusta je izšla naredba ministrstva o zaščiti našega domačega delavstva in šele pred dobrim mesecem naredba o reorganizaciji naših požarnih hramb. Obe naredbi sta bili pri nas sprejeti s splošnim zadovoljstvom celo po našem opozicijonalnem tisku, ki se navadno obregne ob vsaki novi naredbi sedanje vlade. Posebno simpatično sta bili sprejeti ti dve naredbi po naših industrijskih centrih, kjer je naše delavstvo robovalo v lastni državi pod tujim vodstvom skoro prav tako, kakor v prejšnjih časih. Naredba o reorganizaciji požarnih bramb pa je zadela precej v živo posebno na naši severni meji, kjer so se zbirali in se še zbirajo pod okriljem teh humanitarnih naprav često ljudje, ki niso samo sovražni naši narodnosti, ampak tudi naši državi.
Seveda se je splošno mislilo, posebno še v tistih krogih, katere sta predvsem zadeli ti naredbi, da bo ostalo vse to samo na papirju, kakor je bilo to pri nas že v navadi pod prejšnjo vlado, kjer so se često izdajale razne naredbe samo za to, da se je tratil papir in časv za izvedbo pa se ni nikdo brigal. In tako je šlo vse po starem lepo mirno naprej. Naredba je ostala naredba, čeprav je bila podpisana od ministra ali vlade, življenje in razmere, katerih so se tikale take naredbe, pa so se razvijale v svoji stari smeri lepo naprej in se niso prav nič brigale za tozadevne naredbe na papirju.
Zadnji dnevi pa so pokazali, da je sedanja vlada tudi v tem oziru zapustila staro izvoženo pot in krenila na drugo cesto. Naše notranje ministrstvo je razpustilo več požarnih bramb, v katerih se je gojil predvsem madžaronski, naši državi sovražen duh. Tudi v Sloveniji je bila razpuščena v Pobrežju pri Mariboru požarna hramba, ker se po njenih funkcijonarjih ni dovolj ščitil dinastični in državni čut. Najbrže pa tudi pri nas ne bo ostala ta razpustitev osamljena, ker je zlasti na naši severni meji ravno pri požarnih hrambah še mno* go gnjilega v tem oziru.
Bivša požarna hramba v Pobrežju si je docela sama kriva posledic, ki so jo sedaj zadele. Pri javni prireditvi je okrasila šotore namenoma v starih frankfurtarskih barvah in je moralo celo orožništvo posredovati v tem oziru. Njen funkcijonar je pri veselici prepovedal celo slovensko govorico in zahteval, da se govori samo nemški. In ti ljudje so bili tako zaslepljeni in so se čutili tako sigurne v svojem delovanju proti naši narodnosti in državi, da so celo zahtevali od vladei, da razpusti tamošnje mlado, a prav agilno narodno in državno zavedno pevsko društvo »Zarja«, samo zato, ker »Zarja« noče uganjati nemčurstva, kakor ga je uganjala požarna hramba. Tu se je uresničila dobesedno prisJovica: kdor drugemu Jamo koplje...
O zaščiti našega domačega delavstva, predvsem strokovnega, se je pri
nas že mnogo pisalo in zahtevalo. Ostalo pa je kljub naredbam prejšnjih vlad vse lepo pri starem. Sedanja vlada pa je vzela stvar resno v roke. Meseca avgusta je izšla njena naredba o zaščiti domačega delavstva in te dni je že zahtevalo ministrstvo od vseh podjetij, da mu natančno poročajo o razmerju tujerodnega in domačega delavstva^, ki vlada v njihovih obratih. Pa ne samo to: tudi vzroke morajo navesti podjetja, zakaj ne pride domače delavstvo do veljave in zakaj se držijo tujerodci na posameznih mestih, da odjedajo domačinom boljši košček kruha.
Kdor ima količkaj upogleda v ustroj in manipulacije takih podjetij, ta ve prav dobro, s kakšnimi praznimi izgovori in mahinacijami skušajo izpodriniti taka podjetja državi udane domačine in jim onemogočiti zasedbo boljših mest. Naše delavstvo je po ogromni večini vztrajno, marljivo in tudi strokovno sposobno razun prav malih izjem v posebnih strokah. Z mirno vestjo trdimo, da bi se dalo brez vsake škode in ovire v obratovanju zasesti že danes vsaj štiri petine vseh vodilnih mest, ki jih zavzemajo v naši državi tujci, z domačini. Seveda tega razna podjetja, katerim stojijo na čelu naši narodnosti in državi ne posebno naklonjeni gospodje, ne bodo hoteli priznati na noben način.
Kljub temu pa zanesljivo pričakujemo, da bo naše ministrstvo za trgovino in industrijo prav tako energično zasledovalo, razmere v takih podjetjih, kakor jih zasleduje ves čas pod sedanjo vlado in se nikakor ne bo zadovoljilo s praznimi Izgovori in obljubami. Na kateremkoli mestu je sedaj tujec in če se res ne da nadomestiti z domačinom, je dolžnost in v interesu podjetja samega, da si v natančno določenem roku izve-žba domačo moč. Tu ne pomaga prav nikak izgovor in odlašanje, ker to zahteva ne samo narodni, ampak prav tako tudi državni interes, ki ne pozna in tudi ne sme poznati prav nobenih 'izjem.
Ako državna uprava tako vestno zasleduje socijalne razmere našega delavstva v privatnih podjetjih in zahteva odločno temeljito izpremembo dosedanjega našemu delavstvu in državi škodljivega kurza, je samoobsebi umevno, da bo še z večjo strogostjo in doslednostjo izvedla isto remeduro v svojih lastnih t. j. državnih in podržavljenih podjetjih. Tu jo čaka veliko delo v raznih delavnicah sedaj podržavljene južne železnice. Omenjamo samo delavnice v Mariboru, kjer ravno zadnji dogodki naravnost kričijo po temeljiti izpre-membd ne samo v moralnem, ampak prav tako v materijelnem oziru, kar bo delavstvu im državi v veliko korist, ko se odpravi sedanji sistem.
Tako vidimo narodno radikalno homogeno vlado na resnem delu za narodne in socijalne interese svojih državljanov. Ako kričijo njeni nasprotniki dan na dan, da je sedanja vlada protinarod-na in nesocijalna, potem sami sebe tolčejo po zobeh. Zakaj dejstva govorijo in dokazujejo drugače.
Iz prosvetnega življenja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Opera:
Sreda 21. nov. Nilcola Šubic Zrinjski. Red F.
Četrtek 22. nov. Mignon. Red D.
Petek 23. nov. Aida. Red A.
Sobota 24. nov. Prodana nevesta. Izv.; 20 letnica g. J. Betetta.
Nedelja 25. nov. Evgenij Onjegin; ljud. ska predstava.
Pondeljek 26. nov. Zaprto.
Drama:
Sreda 21. nov. Ljubezen. Izven.
Četrtek 22. nov. ob 4. url popoldne. Kar hočete; dijaška predstava.
Petek 23. nov. Smrt majke Jugoviča. Red B.
Sobota 24. nov. Osma žena. Izven.
Nedelja 25. nov. ob 3. uri popoldne: Krojaček-junaček. Izven. — Ob 8. url zvečer: Danes bomo tiči. Izven.
Pondeljek 26. nov. Osma žena. Red E.
— »Ljubezen«, Antona Wildgansa tragedija v petih dejanjih, se vprizori v sredo, dne 21. t. m. Njena snov je vzeta iz globin človeških src in življenja ter za vsakogar globoko zanimiva. V vlogah nastopijo ga. Wintrova, ga. Vera Danilova, ga. Rogozova, ga. Juvanova, gna, Oorjupova, gg. Rogoz, Sest in Putjata. Režijo vodi g. Sest. Začetek ob 8. uri zvečer. »Ljubezen« se za abonente ne bo igrala.
— Sprememba opernega repertoarja. Ker gostuje ga. Tinka Wesel-Polla tudi še v četrtek, dne 22. t. m. kakor Filina v operi »Mignon«, zato se vrši predstava opere »Prodana nevesta«, ki se vprizori ob proslavi 20 letnice umetniškega delovanja gospoda Julija Betetta v soboto, dne 24. t. m. Za četrtek zvečer kupljene vstopnice za »Prodano nevesto« veljalo za predstavo v soboto, dne 24. t. m.
— Julij Betetto obhaja 20 letnico svojega umetniškega delovanja v četrtek, dne 22 t. m. in sicer poje vlogo Kecala v »Prodani nevesti«. Ta vloga spada med najboljše kreacije gospoda Betetta tako v igralskem kakor v pevskem oziru. Z velikim uspehom jo je pel tudi na bivši dvorni operi na Dunaju. Vstopnice za to predstavo, ki se vrši kot izven so v predprodaji pri dnevni blagajni.
Čitateljem in naročnikom I
Priobčevati bomo začeli vrsto najbolj napetih novel iz svetovnega slovstva. Kot prva izide v podlistku prihodnjo nedeljo »Besni bivol«, na kar že danes opozarjamo.________
— I. simfonični koncert. Simfonični koncerti muzike dravske divizije pod vodstvom g. kapelnika dr. Čerina so se že od svojega začetka veselili popularnosti, ker so nudili bogato izbiro simfoničnih skladb iz svetovne pa tudi vselej iz jugoslovenske glasbene literature. Saj so se baš novejša orkestralna dela skladateljev Adamiča, Savina in Premrla prvič izvajala na teh koncertih. V pondeljek zvečer pa nas je dr. Čerin seznanil z odlomki Dobroničeve glasbe k Ounduličevi dubrovniški igri »Dubravka«. Hrvatski skladatelj Dobronič nam ni neznan. V koncertnih vzporedih smo se opetovano srečali z njegovimi samospevi in tudi harmonizacijami jugosl. narodnih pesmi. V glasbi k »Dubravki« pa smo spoznali samosvojega skladatelja uprav osebne note, svojega stila. Delo preveva izrazita lirika, idealizirana plesna glasba, kateri ne manjka grotesknega, ekspresijoni-sličnega izražanja v orkestraciji. Motivično in ritmično je zelo zanimivo, po harmonični stian! je jugoslovenskega narodnega značaja. Publika je suito »Dubrovke« sprejela prijazno in je navzočega skladatelja Do-broniča živahno pozdravljala. Iz iugoslo-venske glasbene literature smo poslušali še Biničkega uverturo »Tz moje domovine«, po koncepciji in obliki primitivno, bolj potpu-riju kot uverturi podobno skladbo, brez hudih ambicij. — Nemško simfonično glasbo je zastopal Schumann, s svojo IL simfonijo v C-duru, v kateri dominirata patos in resignacija, obenem z nekakim Tedeum (zadnji stavek) v zahvalo za skladateljevo ozdravljenje. Za izvajanje je doka) ‘ozka, posebno težko nalogo imajo v njej pihala, tlžgal je posebno živahni Scherzo stavek, zelo ugajal čudovito lep, melodično izrazit Adagio. Na koncu koncerta smo se divili še prelestni norveški Griegov! glasbi. — Izvajanja in trud godbenikov muzike dravske divizije in njihovega delavnega kapelnika g. dr. Josipa Čerina so žela iskreno Pohvalo občinstva, katerega bi bilo mhko Prišlo na koncert še več, dasi obisk ni bil ravno slab. Lepo je če vsa Ljubljana prisostvuje brezplačnim nedeljsko dopoldanskim koncertom muzike dravske divizije v 4vez-di, še lepše bi pa bilo, če bi številnejše obiskala Oje »imfonlčne koncerte v Unionu. —
Prihodnjo pomlad se bodo vršile v Mariboru nove občinske volitve in ljudje, ki jim je na srcu narodna bodočnost tega našega lepega mesta že danes s skrbjo pričakujejo ta važni dogodek. Pri zadnjih občinskih volitvah so radi splošne povojne psihoze, in ker Nemci niso imeli volilne pravice in torej tudi ne svoje liste, zmagali socijalni demokrati, ki so skupaj s komunisti izvolili sedanjega župana Grčarja. Prvi slovenski župan v Mariboru je postal socijalist, internacijonalec. Slovenske narodne stranke bi bile skupno lahko dobile župana in podžupana, toda strankarstvo jim je bilo več kakor narodni interesi, zato so raje tudi pri volitvi župana nastopile razcepljeno. Od sedanjega občinskega sveta so nekateri pričakovali veliko, drugi pa skrajno malo. Prav so imeli drugi. Mariborski lokalni zgodovinar bo moral sedanji občinski svet uvrstiti med najslabše. Malenkostnost je bila vso dobo glavna lastnost sedanjega mestnega zastopstva. Razlike med po-edinimi skupinami skoro ni in zato se tudi naše meščanstvo neverjetno malo zanima za delo mestnih očetov, kvečjemu kadar pride v javnost kaka nova nečedna afera, se omenja tuintam v kakem javnem lokalu tudi občinski svet. Za komunalno politiko Slovenci nimamo veliko smisla in zanimanja, a v Mariboru še najmanj.
Kakor se v sedanji povojni dobi vse hitro spreminja, tako se spreminjajo tudi strankarske razmere in sile v Mariboru, in zato donašnji, pred tremi leti izvoljeni občinski svet niti najmanj ne odgovarja današnjemu razmerju in moči naših strank. Socijalisti, ki so bili pri zadnjih občinskih volitvah že sami brez komunistov relativno najmočnejša skupina, so že pri zadnjih državnozborskih volitvah padli na tretje mesto. Demokrati so pri državnozborskih volitvah sicer napredovali, toda to je bil le trenuten pojav. Klerikalci, ki imajo v občinskem svetu isto število svetovalcev kakor demokrati, namreč 7, so svoje glasove pomnožili, toda tudi to je bil le trenuten pojav. Danes so mnogo šibkejši. Narodni socijalisti, ki so bili pri občinskih volitvah prvi za socijalisti in imajo v občinskem svetu 9 svetovalcev, so pri državnozborskih volitvah dobili komaj še polovico glasov (495) in so danes še mnogo na slabšem. Na novo je med tem nastala NRS, ki je dobila pri skupščinskih volitvah, torej že komaj par tednov po ustanovitvi 142 glasov, se je v zadnjem času močno okrepila in predstavlja danes že važen faktor, s katerim je treba resno računati. V občinskem svetu klub svoji današnji moči seveda ni zastopana. Tako je jasno, da sedanji občinski svet ni po svoji strankarski sestavi v nikakem razmerju z močjo in sestavo mariborskih strank in je res že skrajni čas, da se izvrše nove volitve.
Mariborski obč. svet.
Maribor, 20. nov.
Nocoj se je vršila 11. redna seja mariborskega mestnega občinskega sveta. —
Uvodoma poroča župan Grčar, da je občinski in mestni svetnik Ivan Kejžar (JDS) odložil svoje funkcije, ker se hoče posvetiti poklicu, ki mu ne dopušča nadaljnjega javnega delovanja. Na njegovo mesto stopi profesor dr. Ljudevit Pivko. — Na predlog župana sprejme občinski svet spomenico, v kateri se zahteva povrnitev vseh Poslov, ki so bili za časa prevrata odvzeti mestni občini in dodeljeni okrajnemu glavarstvu. Gre zlasti za obrtni referat. — Društvo stanovanjskih najemnikov je predložilo mestni občini v odobritev spomenico, sprejeto na zadnji konferenci delegatov, v kateri se zavzema za rešitev stanovanjske bede in zahteva podaljšanje zakonske zaščite stanovanjskih najemnikov. Po daljši debati je bila spomenica odobrena. — Hišni posestniki Radvanjske ceste prosijo za napeljavo električne razsvetljave. Prošnji se ugodi. — V svrho napeljave vodovoda v nove stavbe zapadno od artiljerijske vojašnice se dovoli kredit v znesku 36.800 dinarjev.
Rešenih je še nekaj manjših zadev, nakar poroča župan o incidentu, ki se je pripetil pri artiljerijski podčastniški šoli. V režiji mestne občine se namreč izvažajo fekalije iz vojašnice ter se vozijo na bližnja polja po predhodnem dogovoru z dotičnimi posestniki. Tako se je zgodilo tudi koncem oktobra. Neki major pa je mestnim uslužbencem prepovedal nadaljnje izvrševanje tega posla, jim delo zabranil ter postavil stražo na polje, ki je oddala proti uslužbencem, ki se niso hoteli pokoriti njegovemu povelju, celo nekaj strelov. Da prepreči nadaljnje samovoljno postopanje sklene občinski svet vložiti na vojnega ministra, kakor tudi pri pristojni vojaški komandi protest proti temu ravnanju. — Občinski svetnik Bahun in tovariši (socijalist) so stavili na župana vprašanje, ali mu je znano, da namerava državna uprava premestiti delavnico južne železnice iz Maribora v notranjost države, češ da je na meji ogrožena. Župan pojasnjuje, da mu oficijelno o tem ni znano, da pa je namera z ozirom na tendenco trgovinskega ministra verjetna. Po daljši debati, v kateri opozarjajo govorniki na katasrtofalne posledice nele za mesto Maribor ampak tudi za vse delavstvo in za železniško upravo samo, ako se namera uresniči, se sklene ukreniti vse potrebno, da se vsaka taka namera a priori Prepreči.
Slede poročila odsekov o raznih zadevah. med drugim o sprejetju v občinsko
Maribor, 20. novembra.
S stališča uravnovešenja razmerja v občinskem svetu s faktičnim razmerjem strank, si želimo novih volitev, bojimo pa se jih kot narodnjaki in naprednjaki. Nobena slovenskih narodnih strank ni tako močna, da bi, če tudi v treutku samozavestnega zanosa mogla misliti na to, da bo pri prihodnjih občinskih volitvah dobila toliko glasov, da bo relativno najmočnejša. Nesrečni volilni red, katerega so skovali za slovenska mesta še demokrati, ko so bili v vladi, pa daje relativno najmočnejši stranki polovico plus enega odbornika že brez odbornikov izvoljenih po proporcu. Pri skupščinskih volitvah so dobile stranke v Mariboru sledeče število glasov: demokratska 618, klerikalna 1535, Novačan 10, samostojni 27, Golo-uhovci 889, Nemci 961, Radičevci 216, K oren ovci 37, nar. socijalisti 495 in radikali 142. Demokrati so od takrat do danes precej izgubili, istotako klerikalci, ki so pa kljub temu še močni dovelj, da bi se pri občinskih volitvah lahko kosali z Nemci, ki so napredovali. Narodni socijalisti so zelo nazadovali, pa tud socialisti so šibkejši danes kakor spomladi. Največ so napredovali radikali. Vendar pa bi prišli pri novih občinskih volitvah v ožji boj samo klerikalci in Nemci. Ena teh dveh strank bi si gotovo priborila relativno večino in s tem župana in oblast v občini. Ce gredo naše stranke prihodnjo pomlad v volilni boj take kot so danes — in mnogo se do takrat ne bodo spremenile — potem bomo imeli v Mariboru ali nemškega ali klerikalnega župana! Vendar pa prej nemškega kakor klerikalnega, ker t» glasovali za nemško listo tudi skoro vsi oni, ki so zadnjič oddali glasove Rad> ću, so pa nemčurji in teh je 216. Nemci bi dobili torej s temi 1161 glasov, ker bi se jim pa gotovo pridružili tudi še nekateri volilci nemčurji, ki so zadnjič glasovali za klerikalce in socijaliste, bi utegnili dobiti do 1400 — 1500 glasov.
Edini izhod je koalicijska lista vseh narodnih in naprednih strank. V poštev prihajajo tu, po vrsti kakor so stale zadnjič škrinjice: demokrati, samostojni, narodni socijalisti in radikali. Ce bi ostalo razmerje isto — kar pa že danes ni več — potem bi dobila ta koalicijska lista komaj 1282 glasov in bi bilai gotovo na drugem ali celo tretjem mestu, bi torej propadla. Tako obupno stoje danes razmere v Mariboru 1 Pesimizem pa vendar ni upravičen, kajti koalicijski narodni listi bi se pridružilo brez dvoma gotovo še najmanj 300 — 500 volilcev iz ostalih strank in takih, ki so doslej ravno radi razcepljenosti stali ob strani in niso volili, in skupna lista U dobila gotovo 1600 — 1800 glasov ter bi brez dvoma prodrla. Treba je le, da se res doseže sporazum in da se res postavi skupna lista. Z delom v tej smeri bi se moralo že sedaj začeti, kajti zadnje dni pred volitvami bi to bilo gotovo prepozno.
zvezo, o zadevi tožbe živinozdravnika Hin-terlechnerja, ki teče sedaj v tretji instanci, glede zahteve dimnikarjev za povišanje tarife, o povišanju cene plinu, ki se s 1. decembrom poviša od 2.50 na 3 dinarje itd. Do ureditve pragmatike se povišajo mest. nim uslužbencem začasno s L novembrom draginjske doklade za 25 odstotkov, nadur« pa se plačajo delavstvu v plinarni, kjer s» v nedeljah ne dela, pač pa v praznikih, 100 odstotnim poviškom. Ljudski knjižnici se dovoli podpora 5000 dinarjev.
Seja je bila zaključena ob 11. ponoči, nakar je sledila tajna seja.
Zapiski.
ZAKULISNA POLITIKA.
Glasilo našega štajerskega »nemštva«. »Marburger Zeitung«, je priobčilo v svoji torkovi številki na uvodnem mestu članek o »zakulisni politiki«, kakor imenuje politiko vladajoče radikalne stranke. Članek pravi, da si je ustvarila rad. stranka s pomočjo džemijeta potom raznih koncesij in pa radi oportunistične politike Nemcev nekako večino, ki je stala že spočetka tako nekako na slabih nogah...
Nas zanima samo »oportunistična« po. litlka nemških poslancev. Iz celega članka posnemamo, da ta »oportunistična« politika ni ničesar druzega, kakor obračanje po ve. tru. Clankarju se zdi za malo, da radikali ne dajo Nemcem prvega mesta pred vsemi drugimi državljani, kajti Nemci so vendar tako zelo »kulturni«... Kako je mogoče, da se mora ravnati Nemštvo v naši državi tako, kakor hočejo drugi, čeprav je tega Nemštva samo mala peščica? Kako je mogoče, da odstopi naša država pretežno nem-ško Žomboljo Romunski in da sprejme mesto nje pa magari za državo kot celoto mnogo važnejše kraje? Tega Nemci nočejo razumeti.
Se dobro nam je v spominu, kako je nedavno »Marburger Zeitung« z največjo vnemo priznavala, da je politika radikalne, stranke edino pravilna in edina mogoča politika v naši državi, kjer mora vsak zdrav in pošten politik posvečati vse svoje sile konsolidaciji. Ni še dolgo tega, kar Je ta list in najbrž isti člankar pisal, da bo edino modra politika radikalne stranke okrepila in dvignila našo državo. Sicer ni vredno, prerekati se s tem lističem, niti z njegovo šareno nedoslednostjo, ugotoviti pa je potrebno samo tole: Kdor govori danes vodoma drugače, kakor včeraj, jutri zopet drugače, kdor danes zasmehuje to, kar Je včeraj smatral kot edino pravilno, ali laže, ali pa je hinavec. Ali pa oboje, kar bo V navedenem slučaju še najbolj gotovo.
Jul. Zeyer:
Oompoči in RomiirasahL
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
Tudi Gompači se je globoko priklonil na ono stran, kjer je sedela Hotaru. Potem je pogledal tia pahljačo. Tu je bilo zapisano preprosto »Zakaj?«-in pod to besedo je bil gracijozno načrtan hortenzijev cvet.
Zardel je. Videl jo je pred seboj, kako mu je spustila, ko je odhajala iz gledališča, svoj okrvavljeni šopek hortenzij pred noge in kako mu je zašepetala svoj obupni »zakaj«.
In v ušesih mu je obenem zazvenel krik Mu-bare: »Bodi močan in Hotaru bo tvoja!«
»Da, močan bom!« je zašepetal razburjen. Sedel je v travo, vzel svoj čopič iz lakaste škatlice in napisal brž in odločno kitico brezhibnih in elegantnih verzov nekako te-le vsebine: »Zakaj so vzkipeli bogovi od jeze, ko so se, blodeči po novo ustvarjenem svetu, prvikrat srečali z bogi- . n jami in jih prvikrat uzrli? O zakaj? Boginje so i postave bogov presenetile in vzkliknile so v svojem blagotigodju: »Glej, kako so možje krasni!« In v zboru so bogovi odgovorili: »Mi smo silni in močni, nam se je spodobilo izpregovoriti najprej in deklicam pristoji skromnost!« Tako so rekli : užaljeni in so odšli. »Zakaj?« so se zmedeno povpraševale božanske deve.«
Nekaj časa se je Gompačiju zdelo, da je ta žalitev, skrita za bajeslovnim plaščem prevelika in da gre njegova preračunljivost do nevarne skrajnosti. Hotel je v pr ku svoje besede zmiti s pahljače toda v tem je pojavil Mubara zraven njega, mu pogledal z ramo in čital njegove verze.
»Čudovito!« je vzkliknil in mu vzel pahljačo iz roke. »Sam ti hočem biti za sla, prijatelj.«
Gompači se je sicer branil, slednjič pa je privolil.
Hotaru je bila ravno sredi najvišjih dostojanstvenikov dvora in njihovih žen in hčerk, ko ji je Mubara podal pahljačo. Vsi so umolknili. Vzela je pahljačo in roka se ji je zatresla, ko je videla to, kar je bilo na njej zapisano. Noge so se ji šibile. Kakor omamljena se je oprijela Mubarove rame. Ta ji je vzel pahljačo iz roke in se delal, kakor da misH, da mu jo Hotaru podaja.
»Ali naj prečitam namesto vas te ljubke verze?« je vprašal in se priklonil in preden so mogle njene drgetajoče ustne izgovoriti zanikajočo besedo, je že zvenela rimana Gompačijeva žalitev, ki jo je čital z mogočnim glasom njegov prijatelj, po dišečem vrtu in vsa sijajna družba jo je strme poslušala. Nihče si ni znal prav' tolmačiti, kaj pomenijo te besede in kam merijo, a vsakdo je slutil, da se skriva v njih nekaj za deklico zelo žaljivega, in ta slutnja je postala brezdvomna resnica, kajti Hotaru, bleda kakor mramor, bi se bila zgrudila, ko bi je ne bil Mubara prestregel v naročje. Ko bi trenil, se je zopet zavedla.
»Izvrstno!« je vzkliknila in pogledala na Gom-pačija, ki je v tem trenutku trosil pest uvelih hor-tenzijevih cvetov v zrak.
»Čudovito ste uganili moje misli, ki so se skrivale za preprosto besedo in preprostim vprašanjem,« je nadaljevala Hotaru, ko se ji je bil na migljaj približal. »Škoda, da nihče od družbe ne ve, o čem sva govorila, preden ste napisali te verze; to škoduje vaši pesniški slavi, kajti malokdo zna presoditi vaš dovtip in nežni takt. Moja omotica, naravna posledica današnjega nenavadnega vrvenja, mi sedaj brani, da bi vam tudi jaz nekaj napisala. Odgovorim vam pozneje, še ta večer na kak način — in bodite prepričani, da vam
ob svojem času dokažem, kako znam čislati vaše besede in vaša čuvstva.«
Smehljala se je tako prijetno in ljubeznivo, govorila je tako voljno, neprisiljeno, da je skoro popolnoma prepričala svoje poslušalce. Vobče so bili prepričani, da gre tu le za pesniško igračko. Ko se je obrnila, je zadela Gompačija s pogledom, da je vztrepetat. Zavrtelo se mu je v glavi. Kaj se je skrivalo v neizmerni globini tega očesa? Ljubezen? Kaj drugega? Toda ta ljubezen se mu je zdela po svoji neizmernosti strašna. Sicer pa je bilo v njenih besedah nekaj, kar ga je vznemirjalo. Kaj je neki bilo to? Ni vedel.
Dočim je tako premišljeval, so dozveneli na vseh straneh improvizirani verzi in pesmi in nov ožji krog se je zbral okoli lotosovega prestola cesarice. Svetloba večernega neba je ugašala, zvezde so vzhajale in ognjeni cvetovi umetnega ognja so letali v pestrih snopih proti oblakom. Cesarica je dala znamenje za novo igro. Hotela je poslušati izmišljene pravljice. Gostje so se obmetavali iz določene oddaljenosti s cvetlicami in, komur je padla cvetlica v naročje, je moral nekaj pripovedovati, nekaj kratkega in zanimivega v uglajeni obliki. Tako se je razpredla duhovita in lepa zabava. Pripovedovanje je bilo včasih iskreno in raznobarvno kakor umetni ogenj, ki se je dvigal cel večer proti nebu, včasih zopet poetično kakor vonj nasadov, ki so dihali v večernem hladu. Tako jim je mineval čas.
Hotaru je sedela blizu lotosovega prestola vladarice, rože in lilije, ki so jih metali nanjo, ne da bi je zadeli, so ležale okrog nje kakor vonjivi poklon občudovanja. Gompači, ki ni spustil cel večer očesa z nje, je zvezal belo in modro horten-zijo z zlato nitjo in vrgel ta mali šopek tako dobro, da je padel deklici v naročje.
Pogledala ga je in vztrepetala. Takoj je uganila, kdo ga je vrgel, obračala se je počasi na vse
strani, dokler ni zagledala Gompačija. Uprla je svoje zamišljene oči v njegov obraz in pravila, povešaje glavo k prsom:
• »Toliko lepega smo že slišali danes, da bi bila neskromna, ko bi hotela pridevati k tem biserom zgovornosti preprosti plod svojih misli. Pesniški dar so mi odrekli bogovL Dovolite torej, da končam ta ljubki zabavni večer s pobožnim spominom. Noč se nagiblje in vladarica si želi po-čitka. Pravkar mi je dala znamenje.«
Cesarica je pokimala, Hotaru se je globokp priklonila in nadaljevala: »Ko sem nedavno prebirala knjigo svetih cvetov, ki jih je prinesel nekoč kitajski potnik Hinen-Cang iz rodnih krajev svetega Buddhe, sem našla v njej nežni, dišeči lotos.«
Utihnila je za hip in, upiraje trdno svoje oči v Gompačija, je začela potem praviti:
»V temni noči so se prikradli nekoč trije raz« bojniki v svetišče, v katerem je bila slavna soha Buddhe, ki je imela sredi čela demant neizmerna vrednosti Sijaj tega dragega kamena jih je pe> Ijal po temi in s tresočo se roko je segel največfl od njih po sveti dragotini. Soha ni bila visoka in zato se je razbojnik čudil, da ne more doseči njenega čela. Samo za ped je manjkalo, pa bi se dotaknil demanta. Ostala dva sta ga torej dvignila; toda kako sta se začudila, ko sta dvignila svojega tovariša na svoja ramena in uvidela, da se je iskril demant sedaj za štiri pedi nad njegovo roko. Brž so znosili vse sveto pohištvo svetišča in zlezli na visoko kopico trinožnikov in miz, potem je stopil drug drugemu na ramo; a vse zaman: čim više so stopali, tem više je žarel nad njimi demant v mističnem sijaju. Tu so videli, da se je zgodil čudež, da je soha rastla, da bi rešila dragotino, ki ji je žarela na čelu, pred nečistim dotikom,
(Nadaljevanje sledi.)
Obnovite naročnino za „Jutranje novosti“.
illilllill
Trboveljski
premog in drva
I BARVNEGA TRAKA!I
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRIJA", Ljubljana,
Kralja Petra trs 6. Tel. št. 220.
Na mesečne obroke po 250-— Din pri
L. BARAGA — Ljubljana
ŠELENBURGOVA ULICA 6/1.
Z veseljem Vam izjavljam, da oba aparata Toplodar, katere ste pri meni postavili, zelo dobro grejeta ter delujeta brez vsake napake in sem ž njimi zelo zadovoljen. Jaz Vam za-morem na Vašem res koristnem izumu čestitati in bom vsak čas to praktično napravo Toplodar vsakomu toplo priporočil. Andrej Oset, veletrgovec v Mariboru. Naroča se: Jugometalija Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipič in drug, Maribor.
1. Zlil
morska trava. Peter Kobal -Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanja klubgarnitur. — Najnižje 'cene! — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike 1
110 Din.
iščem za dobo dveh let; znesek se vknjiži na posestvo na prvo mesto. Plačam 14°/o obresti vsak mesec naprej. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod Absolutno varno 73“.
se loti absolvent realke znanjem knjigovodstva in jezikov. — Ponudbe na upravo lista pod „Priden“.
dobro ohranjeno trgovsko opravo za manufakturno in špecerijsko trgovino in sicer: štelaže v dolžini 14 m ter zraven spadajoče pulte. Istotam se prodasta 2 veliki, emajlirani peči ,.Mei-dinger“ za dvorane; en ciklonet 7—17 HP za 2 osebi, modeino izdelan, zelo praktičen, priporočljiv za trgovske potnike, ter eno motorno kolo 11/1 HP , Motasachohe“. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Toplak, Dolnja Lendava.
Mit
za Slovenijo, ki je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih in kavarnarjih SB išče. Stalno nameščenje, fiksna plača, provizija in dnevnice. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na naslov: Hrvatska središnja vinara d. d, u Zagrebu.

Tvrdka
%

Ijlijai^ linnarieva-Medena alka in Pred Skotijo
priporoča svojo bogato zalogo
v moškem blagu
kakor suknu, ševjotu za površnike in raglane, kamgarnu za obleke in modne hlače, double štofu



za zimske suknjiče in površnike.

Biinim
jamčeno, pristno kmečko e kupi večjo množino, jne ponudbe In vzorec U na poštni predal 74,
Rešimo
Sokolski Tabori
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
z vrtom blizu električne železnice s prostim stanovanjem proda za Din 95.000.— Reali-tetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
Pioia se
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
z višjo šolsko izobrazbo, 3. 1. prakso, geodet, izvežban tudi v gospodarskih načrtih bi rad pre-menil službo. Govori slovensko, češko in nemško — jugoslovanski državljan. „Ponudbe pod šifro „gozdar“, na upravo lista.
taja Mi
pisarniški vodja v Mariboru, srednjih let, ločen, prijaznega, simpatičnega obnašanja, s premožno damo, če mogoče z lastnim stanovanjem. — Dopisi pod „Možitev ni izključena“ na upravo „Jutranjih Novosti“, Maribor.
prvovrsten, se kupi večje množine. Ponudbe z vzorcem naj se pošljejo upravi Usta pod „Jabolčnik“.
velika, se proda za 5000 K pri Tomažič, Sv. Petra Česta 2/II.
e g V •
za začetnike, direktna metoda, začne za 8 do 10 oseb rojena Angležinja z dolgoletno učiteljsko prakso, dve uri na teden, 7 Din ura. Javiti se pri Miss Parier, Pražakova ulica (nova Toenniesova hiša), med 2. in 3. popoldne.
Milo kupiti, se pravi zaupati!
Zato se ne dajte motiti po nižjih cenah, kajti, kar je ceno, ne more biti najbolje! Malovrednejša mila vsebujejo malo maščobe, temveč pa luga. Zlatorog je milo, pri katerem ste sigurni naj-; večje trpežnosti Vašega perila. :
“ Brata Pohlin i.dr.
tvornica vlasnlc, kljukic, rlnčlc za čevlje, kovinastlh gumbov 1.1. d.
99
VVTTTTTTTTTTV
Ljubljana I., poštni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust.
lp« £« c* e
Slike narisal akad. slikar M* Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari.
Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
izide koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne
v Ljubljani.
Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji po Din 30'—, v prenotacijl do 20. novembra 1.1. po Din 20'— odnosno Din 25‘—.
Poštnina posebej po Din 1'—odnosno za luksusno izdajo po Din 1'50'— za inozemstvo dvojna poštnina.
Prenotacije In naročila sprejema
Zvezna knjigama,
Ljubljana, Marijin trg 8.	^

m
„Prager Presse“ •
Jugoslavijo, najbolje informirani in naj- | Ij razširjen dnevnik Čehoslov. Rep. in ® tujini stane za kraljevino SHS vsled ® ižanja poštnega tarifa samo Din 40*— | mesečno.
aiboljše informadie trgovske ■ brtne itd. držav Male antante. _
iSSSfflMHBBBBBBBIBBlBBBBIBBBBBBBBEHHBBfflB
Že zft matö c-ftärja
dobttš jrövo
Nalivtio-pero
z lahko izmenljivim jeklenim peresom. Enkrat na teden s tankim črnilom napolnjeno piše čisto in zanesljivo kakor zlato nalivno pero. Patentirano v vseh državah.
Izdelek iz lesa z na-	Izdelek Iz kavCuka
polnilnikom In 2 pe-	sistem avtomat pol-
resorna Din 17'50	nlenja z 2 peresoma
Din 35'—
Poslužujte se Penkala svinčnika! To je prvi vedno našiljeni in za pisanje pripravljeni krajon. — Piše tanko z grafitom in v barvah. Dobi se v vseh papirnicah.
i
idežni koledar
obenem mesečni, in tedenski koledar ter za dnevne beležke. V mapah ali s stojalom.
Žepni koledar
z notezom (12X7 cm).
Mali koledarček
(6X4 cm),
se dobi v vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem, v lični in prvovrstni izdelavi.
Direktna naročila sprejema:
iiiliaiiiiiiivijiij
L	Wolfova uSlea št. 1.	JSM
Iw W V <W W «IV	VAJ W W W vlJjjgjggj
l Mal
i ©glasi v „Sutranjlfi fts^ostih“
irai® velik uspehi
Izdata in tufca »Zvezna tiskarna in knjutarna« v Ljubljani