St. 23. V Ljubljani, sobota 7. avgusta 1920. p,mlH pl,tm' ***■ Leto I. NOVA GLASILO NARODNO-SGCIJALISTIČNE STRANKE. IJrcdniStvo iu upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. Telefon št. 77. Izhaja vsako soboto. Posamezna številka velja 1 K. Naročnina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 K, polletno 21 K In celoletno 4S K. — Inseratl po dogovoru. Vladne krize — napoved boja. Kadar je vladna kriza v Beogradu, v centralnih uradih nihče nič ne dela. Vse čaka novih ministrov, politizira in pušča najnujnejša dela v nemar. Ker je pri nas veliko kriz, se zato velikokrat nič ne dela in ni čudno, da smo od notranje konsolidacije zelo oddaljeni ter v vedno večji zmedenosti in vrtincih, ki nas hočejo vsaki čas pogoltniti. Vladne krize so navadno izzvane za prazen nič. Osebna ambicija vladeželjnosti, strankarstva zaslepljenost, koritarstvo in pohlep po izvoznicah so stvari, ki povzročajo krize. Dalje opožamo posebno zadnji čas, da povzročajo vladne krize tudi strankarji, ki so šli že od vseh početkov v vlado z zahrbtnimi nameni, da ob ugodni priliki naskočijo redno vladno delo in zločinsko izigravajo vprašanje in zahteve, ki morajo privesti do najostrejših nasprostev. To pa samo žal, da oslabe misel edinstva in preprečijo sprejetje volilnega zakona, ki ga ljudstvo predvsem hoče od absolutičnega tribunala v Beogradu. Boje se obračuna z narodom. Danes vlada v Beogradu absolutistični kapitalistični sistem, ki dela samo za razred buržuazije in zapostavlja razred neposedujočih, to je delavnega ljudstva. Takoj po prevratu se je zdelo, da je že kapitalizmu za večno odklenkalo. Razmah delavskega razreda je bil tako velik, da je bila vsa moč kapitalizma, kolikor jo je še ostalo po porazu na vseh frontah, potisnjena v stran. Takrat je bil čas, da bi delavski razred enkrat za vselej onemogočil razvoj kapitalistične SHS države. Toda delavski razred se svoje moči ni zavedal in mu od vsega veličastnega revolucionarnega pokreta ni ostalo nič. Kapital prevzema zopet vso moč v roke; državna, socijalna in gospodarska inci-jativa je v rokah posameznikov, ljudstvo pa naj pleše, kakor igrajo kapitalistične vijoline. Če ne pariraš, postavi kapitalizem na cesto batalijone, ki streljajo in strejo uporne duhove, ki so močni še dovolj, da se upirajo krivici. Abso lulistična kapitalistična moč je vpadla v hrbet poštenemu delavskemu pokretu in hoče da zmaga. Čutimo, da se bodo bili v najbližji bodočnosti boji na življenje in smrt. Gorje premagancu 1 Ker bodo to zadnji boji za moč dolgega časovnega razdobjal Delavski razred, zakoplji se v strelske jarke, bodi pripravljen in steri v enotnih falangah gadjo zalego, ki trosi strup in nesrečo med narod. — aa — Norci ali zločinci. Na entento se ne moremo več zanašati. Naša zaveznica ni buržuazna in imperialistična ententa! To ve danes vsak Človek pri nas in za to spoznanje ni potrebna posebna modrost, Samo v Beogradu nočejo tega uviditi. Navzlic vsem zaušnicam, ki smo jih doživeli v Parizu in navzlic vsem grozodejstvom, ki so se izvršila nad našim narodom v zasedenem ozemlju, se klanjajo naši ofciijelni krogi pred en-tentinimi pustolovci. Ni dovolj, da smo bili oklufotani po eni strani lica, nastavljamo jim Še drugo, da bomo še bolj tepeni. Nerazumljivo je, kako je mogoče, da se naša vladaspuša v razgovore z ententinimi eksponenti, ki nas hočejo navdušiti za vojno proti Rusiji. Še bolj bedasto je nadalje, da še danes sedi v Beogradu zastopnik Denjikinove vlade, s katerim se beograjski krogi zgovar-jajo kot oficijelnim zastopnikom ruskega naroda. Naša zunanja politika bo le takrat uspešna, če bo zapustila lažnjivo entento in stopila v zvezo z vsemi slovanskimi državami in predvsem z današnjo Rusijo. Tu je naš spas in naša rešitev. Pustimo tuji, sovražni svet, ki nima niti najmanj smisla za naše težnje. Nobenega dvoma ni, da je naša zunanja politika v svoji otročji naivnosti doživela popoln poraz. Če drugega ne, govore dovolj jasno fakta, kot so nerešeno jadransko vprašanje, prikrajšanje pri vojni odškodnini in v zadnjem času barantanje za demarkacijsko linijo na Koroškem. Toda ne samo zunanja politika, tudi notranji odnošnji v državi sami so taki, da vsakega poštenega človeka navdajajo z največjo skrbjo. Vlada se za izvozničarje, za vojne oderuhe in špekulante ter za krščeno in nekrščeno čifutarijo. O socijalni zakonodaji sploh ni govora^ Delavski razred bo prav kmalu v položaju, da se bo moral boriti celo za ono, kar mu je bilo že priznano. Mislili smo, da bomo prišli od Burnega delavnika k socijalizaciji veleindustrije, a se imamo bati, da nam za predvideno socijalizacijo vzamejo 8 urno delo. Minister za socijalno politiko je nameraval preurediti zakon o nezgodnem in invalidnem zavarovanju, ker je stari zastarel in ne priznava vsled današnjih življenskih razmer niti miloščine, kaj šele odpomoč. Toda vsled večnih kriz zakon ni mogel dobiti podpisov in je tako ostal osnutek za registraturo. Za delavske zbornice nima „ljudsko“ zastopstvo nobenega smisla. Za zakonito varstvo dela, za ureditev minimalnih mezd „nema vremena" beograjska gospoda. Vse stoji in čaka! Prehranjevalnega vprašanja še do danes niso rešili. Moko plačujemo po 12 kron, akoravno bi jo po 4 krone lahko imeli v izobilju. Ljudstvo strada in izvozničarji vlečejo mastne profite. Premog hočejo na željo dunajskih čifutov podražiti na 70 vin. za kg; voznino na železnicah za 100 in več °/o. Posledica: draginja raste v nedogled in delavski razred kmalu ne bo v stanu, da si skuha neslan krop. Stanovanjsko vprašanje rešujejo tako, da ščitijo milijonarje. Država nima nobenega smisla za zgradbo novih hiš. Izdajajo se naredbe, da se drugi dan prekličejo. Zima pa prihaja in ljudje bodo zmrzo-vali v vagonih, kletih in podstrešjih. Plače javnim nameščencem se ne bodo zvišale, ker so v Beogradu mnenja, da je življenje vsaki dan ceneje. Nameščenci pa proklinjajo vlado, ki jih hoče žive pokopati. Ako se upreš beograjski politiki, groze z zaporom in Soldati. Ako opozoriš takozvane narodne poslance na gorostastnosti drž. politike, skomiznejo z rameni, češ da se ne da pomagati. Ko pa apeliraš na demokracijo, odrečejo beograjski despoti brez vsakega sramu javnim nameščencem in učiteljem pasivno volilno pravico. Tako se vlada pri nas v dobi, ko mislimo, da je socijaiizem zmagal. Nihče ne ve, ali ima opraviti z norci ali zločinci. Le dvoje je mogoče, ali so v Beogradu prišli ob pamet, ali pa igrajo z državo zločinsko hazardno igro, da upropastijo narod in svobodo 1 —aa— Stari in novi socijaiizem. Od družabne pogodbe je odvisno, da bi te demokratične podjetniške oblike ohranile potrebno avtoriteto v podvzetju in potrebno gibčnost trgovskega vodstva. Da demokracija podjetij ne sme pomeniti zrahljanje delavne discipline in reda, je samo ob sebi razumljivo. Zadružni sistem ima pred politično-kolektivističnem sistemom še to prednost, da se da upeljati tudi v razmeroma majhnih podjetjih, medtem ko se javnopravna socijalizacija uvede lahko le v velepodjetjih. Že podjetje, ki stalno namešča pet delavnih sil, je mogoče spremeniti v zadrugo. Ravnotako pa je možno izpeljati zadružno socijalizacijo v največjih pod-vzetjih. Dalje se smatra za oviro zadružne socijalizacije fluktuacija (tukaj menjavanje delavnega mesta) uslužbencev v podjetjih. Ta obstoja pri članstvu vseh društev in vendar vkljub temu obstojajo in prospevajo. Gotovo se ne sme poveriti vodstvo podjetja delavcem — pticam selivkam, ki vsak mesec menjajo svojo službo. Tudi delavske produkcijske zadruge si puščajo v tem oziru odprta zadnja vratca v družabni pogodbi, zavezujoče se, da sprejmejo delavca šele po šestmesečni službi za svojega člana. Člani zavoda torej lahko postane le stalnejše osobje. Poleg tega pa ravno zadružni sistem nedvomno silno pripomore k stalnosti delavskih sil, kar gotovo ne bode na škodo kakovosti izdelkov. Nestalne in mlade sile bodo imele pač pravico na svoj delež pri dobičku, ne pa na nadzorstvo in vodstvo uprave. Mnogo težkih dvomov se poraja v glavi nekaterih kritikov .pri vprašanju, da prospevanje pri vseh zavodih ne bode enako in da vsled tega ne bodo vsi delavci materijelno enako postavljeni. To je seveda resnica, je danes isto pri gospodarstvu kapitalističnem kot zadružnem. Če bode eno zadružno podjetje slabejše uspevalo kot drugo, se morajo njegovi deležniki pač potruditi, da bode uspeval bolje, tako z osebnim trudom kot z upeljavo boljših produkcijskih metod in boljše uprave. Lahkomišljenost, zanikernost in slaba uprava ne bo rodila uspeha v nobenem gospodarskem redu, ker če bi tu ne bilo kazni, bi prenehalo vse gospodarsko življenje in blagostanje. Upeljava zadružnega reda privede nedvomno k narodni organizaciji produkcije in izmenjave, ali tudi v najbolj zdravi organizaciji narodnega gospodarstva se morejo hraniti le zdrave gospodarske jednote, a nikakor gnezda za-nikernosti in nepoštenja. Te in druge podrobnosti, ki se z njimi tukaj ne moremo pečati, ne odločujejo; odločilnega pomena pa je vprašanje, ali je osnova zadružnega sistema dana v gospodarskem in kulturnem razvoju ljudstva. To pa mora spoznati vsak, kdor trezno gleda gospodarsko in socijalno življenje. Kakor je blazna vera preobjedenih liberalcev v nespremenljivost sedanjega družabnega reda, tako blazna je tudi misel, da bi se ta dal nadomestiti z centralistično kolektivističnimi monopoli. Nova družba izide neposredno iz sedanjih gospodarskih oblik in njihovih raznoterosti. Lete ne bodo odstranjene, temveč spremenjene — spremenjene v smislu socijalnih sil, ki danes gibljejo ljudstvo in ki bodo njihovo spremembo prisilile. Zadružna sprememba socijalnega in gospodarskega življenja se javlja kot edina možna in naravna rešitev razrednih protislovij današnje družbe. Ni dvoma, da je današji mezdni delavec prehodnji tip socijalnega razvoja in da socijalni razvoj prihaja že v kritično stanje. Revolucijska doba, katero še preživljamo, nam jasno odkriva vulkanska tla namezdništva; njegovi izbruhi ogrožajo gospodarsko in politično eksistenco (obstoj) narodov. Boljševizem je upor namezdništva, kot je imel Rim svoje upore sužnjev in doba tlakovanja svoje kmečke vojske. Plameni, ki ližejo od vzhoda k zahodu, morajo prepričati vsakega, da je izprememba stanja mezdnega delavca v narodnogospodarskem življenju postala kategorična zahteva naše civilizacije. (Dalje prih.) Socijalno zavarovanje. Člani okrajne bolniške blagajne so vse obveznemu zavarovanju podvržene osebe, ki so zaposlene v obratih (podjetjih) njenega delokroga, akojniso član kake druge po zakonu dopustne blagajne (§ 11). Vsak delodajalec je dolžan svoje delavce priglasiti najpozneje v teku 3 dni, istotako odglasiti. Z dnem začetka zavarovanju obvezanega zaposljenja zadobe članske pra vice. Članske pravice trajajo do izstopa iz zavarovanju podvržene službe, oziroma, če je po izstopu brezposeln in prispevkov ne more plačati, ima pravico do podpore največ 6 tednov. Kdor se zavaruje prostovoljno, dobi pravico do podpore šele po preteku sta-tutarično določene dobe, ki mora znašati najmanj 4 dni največ 8 tednov. Prostovoljni zavarovanci izgube pravico do podpore, ako zavarovalnih prispev-niso plačali že 4 tedne. Potrebna denarna sredstva dobe boln. blagajne od zavarovalnih prispevkov, katere plačujejo po gotovem, v šlatutu natančno določenem razmerju delavci in delodajalci. V ta namen so delavci razdeljeni v mezdne razrede na podlagi dnevnega, tedenskega ali mesečnega zaslužka. Za vsak mezdni razred je določen zavarovalni tedenski prispevek, ki za delavca ne sme znašati več kakor 4/io povprečnega njegovega drievnega zaslužka. Bolniški zakon pripušča za gotove kategorije izjemna določila glede višine prispevkov, kjer se je ozirati na spol, način zaposlenja, na nevarnost obolenja itd. Večina statutov določa, da plača na zavarovalnih prispevkih dve tretini delodajalec in eno tretino delavec. Vpisnine obligatorično zavarovani delavci ne plačajo, pač pa prostovoljno zavarovani. V svrho določitve višine zavarovalnega prispevka za posameznega zavarovanca so zavezanci uvrščeni v mezdne razrede. Veljavni zakon prizna 11 mezdnih razredov. Za uvrstitev v gotovi razred je merodajen zaslužek delavčev. Sedanji mezdni razredi gotovo ne odgovarjajo več izpremenjenim mez-nim razmeram. Mezdne razrede je na vsak način 'raztegniti v višino, tako da bodo upoštevani sedanji dejanski delavčevi zaslužki, kajti od tega je odvisna tudi višina podpore( bolnišnine). Diference merodajnega zaslužka morajo biti v nižjih razredih male, Šele v višjih razredih, kjer so zaslužki veliki, morejo biti skozi večji. Po današnji ureditvi mezdnih razredov dobi oboleli delavec, ki je po svojem zaslužku uvrščen v najvišji (t.j. 11) razred dnevno samo 6K. — To je pesek v oči in nujnost reforme je jasna! Za delavca je velikanske važnosti, da njegov delodajalec bol. blagajni poda pravilne podatke glede njegovega dejanskega zaslužka, ker na podlagi teh podatkov ga boln blagajna uvrsti v primerni mezdni razred. Dolžno za delavca je, da skrbi za pravilno priznanje svojega zaslužka. — Važno je, da je vsaka izprememba v višini mezde pravočasno naznanjena. Izpremembe v višini mezde, ki bi zahtevale uvrstitev v drugi mezdni razred in ki so nastale pozneje kakor 4 tedne pred obolenjem, ali pa med obolenjem samim, za višino bolnišnine niso merodajne. Dajatve na podlagi boln. zavarovanja v slučaju bolezni so po dosedanjem zakonu sledeče: 1) Od začetka bolezni prosta bolniška oskrba t. j. zdravniška pomoč, (babična pomoč) potrebna zdravila in drugi the-rapeutični pripomočki. 2) V slučaju delanezmožnosti od tretjega dne po bolezni bolnišnina, katere dnevna višina je odvisna od mezdnega razreda, v katerega je bil bolnik uvrščen preje kakor 4 tedne pred boleznijo. Izpremembe v zadnjih štirih tednih pred boleznijo ne pridejo v poštev. Pod 1 in 2 navedene dajatve trajajo za čas bolezni toda največ 26 ted n o v. Bol-nišnino je plačati tedensko naprej. V slučaju poroda: zdravniška (babična) pomoč in zdravljenje, porodniška pomoč v višini bolnišnine najdalje 6 tednov po porodu, ako se porodnice zadržujejo namezdnega dela. Mati, ki doji svojega otroka sama, dobi poleg zgoraj navedenega še t. zv. premijo za dojilje v višini polovične bolnišnine najdalje 12 tednov po porodu. V slučaju smrti zavarovanca: pogrebnina, ki znaša 30 kratni znesek povprečnega dnevnega delavnega zaslužka umrlega, toda najmanj 60 K. Ta pravica preostalih do pogrebnine pa je samo pogojna. Ako je ponesrečenec užival bolnišnino celih 26 tednov in je umrl več kakor pol leta po preteku 26 tednov, pravica do pogrebnine ugasne. Namesto brezplačne zdravniške pomoči, potrebnih zdravil in bolnišnine, torej namesto statutaričnih dajatev, more bol. blagajna bolnika oddati v bolnico v brezplačno zdravljenje. To je samo fakultativna pravica blagajne, katere se more blagajna pri samcih brezpogojno posluževati, pri oženjenih, ki žive z ženo ali s kakim drugim družinskim članom v skupnem gospodinjstvu, pa samo z dovoljenjem bolnika, ali pa brez tega dovoljenja, ako vrsta bolezni to zahteva. Oskrba v bolnici nadomešča vse druge dajatve, bolnik nima pravice ničesar več zahtevati. Le v slučaju, da ima bolnik svojce, katerih preživljanje je bilo odvisno od njegovega zaslužka, imajo svojci pravico do polovice bolnišnine. (DaUe prih.) Politične vesti. JUGOSLAVIJA. Radi demarkacijske črte med glasovalnima conama A in B se je vršit nekaj ČaB.a hud boj, ker so zahtevali Nemci in zavezniki njeno odpravo. Končno sc je dosegel kompromis. Demarkacijska črta se je odpravila le form cin o. Na dosedanji demarkacijski črti ostane so dalic mejni kordon sestoječ na naši strani iz naših orožnikov in finančnih stražnikov. Mejna kontrola se bo izvrševala še naprej. Veselje nemških agitatorjev, ki so bili že pripravljeni, da se vsujejo kot kobilico v našo cono s propagandnimi brošurami, se je žalostno končalo. — Vladna kriza v Beogradu še vedno ni končana Sicer smo pa na dolgo vladne krize že itak navajeni iu nam ni to prav nič novega. Kakor pravijo zadnja poročila, so bo menda Vesuiču posrečilo sestaviti koncentracijsko vlado, katere naloga naj bi bila, samo reševati najnujnejša tekoča vprašanja iu spravili v parlamentu pod streho volilni zakon. — Preko naših jugovzhodnih mej so začelo vpadati albansko tolpe, naluijskane od Italijanov in oborožene z njihovim orožjem. PO SVETU. R u 3 i prodirajo nevzdržno n iproj. Poljski izprazuujejo Varšavo, Lvov bo padel v kratkem. Med tem so so pa že začela, kot poročajo vesti ki nis) potrjene, med poljskimi in ruskimi zastopniki mirovna pogajanja v Minsku. — Med Italijo in Albanijo se je dosegel sporazum, Italija se jo odrekla Valoui iu jo mora takoj izprazniti. — lt u m u n i dementirajo v, sti, da so boljševiške četo prekoračile Besarabijo. Vendar pa je verjetno, da bodo prej ali slej obračunali Rusi tudi z Romuni, ki so zasedli nekdaj Besavabijo, ne da bi se Jim kd> zoperstavil. — Med Anglijo in Italijo so se odnosaji precej ohladili, odtar vedo Angleži, da so Italijani podpirali turške nacijonalistieue četo z orožjem in municijo, da so se slednje potem borile tudi proti angleškim četam. — Turški prestolonaslednik se je odpovedal preitolu v znak protesta proti podpisu mirovne pogodbe. — KongreslI. internacijo n a 1 e se je pričel v početku toga meseca v Ženevi. Natančnejše poročamo o njem v prihodnji številki. Danes v soboto in jutri v nedeljo cvetlični dan za Koroško. Prispevajte po možnosti! Tedenske vesli. — Italijanska „bultura“ se kaže vsak dan v lepši luči. Te dai je Zveza italijanskih bojevnikov razpisala nagrado na glavo našega narodnega poslanca dr. Čoka radi njegovega govora v Narodnem predstavništvu. Dr. čok je namreč v tem govoru razpravljal o italijanskih vandalstvih v Trstu. Takšna je kultura naroda, kije imel Danteja, 1’ctrarco, Michelangela itd. Vsa veličina velikih italijanskih posameznikov ni zapustila niti sledu današnjemu laškemu rodu, ki počenja zločinske čine, ki bi jih celo Calukafrom težko prisodili. — Naziv našo države. Miuisbski svet je izdal vsem uradom naredbo, da uporabljajo dosledno le naziv »Kralje^ vina Srbov, Hrovatov in Slovenc11, ne pa »Kraljestvo SHS11. Griža se širi v Sloveniji po raznih krajih. Od obolelih jih je že mnogo umrlo. Zlasti otroci umirajo. Oblasti naj izdajo odločne tozadevne odredbe, da se bolezen preveč ".e razširi. — Za Člana reparacijske komisije na Dunajn je imenovati bivši član naše mirovno delegacije v Parizu dr. Otokar Rybar, za njegovega pomočnika parodni poslanec dr. Vojislav Besarovič. — Nov časopis v Murski Soboti. 5. t. m. jo začel izhajati v Murski Soboti v Prekmurju tednih »Prekmurski glasnik". Izdaja ga poseben konzorcij. — Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani objavlja z ozirom na svoječasno v listih objavljeno obvestilo o preložitvi roka za predložitev preračunov za I. polletje 1920, da se po naročilu ministerstva za socijaluo politiko z dne 24. julija 1920 št. 8410, podaljšuje vnovič rok za predložitev preračunov za I. polletje 1920 radi predstoječc novele za nedoločen čas. Do izrecnega poziva od strani podpisanega zavoda se torej preračuni za I, polletje 1920 nimajo predložiti. Zamudne obresti se ne bodo računale radi te zakasnitve. — Dobrovoljni prispevki. Gospod D. Rudenšck je vposlal 10.— K za tiskovni sklad Nove Pravde in 10.— K za »Jugoslovansko Matico" Hvala! — Kratke vesti: Popis vsega prebivalstva naše države se vrši med 31. decembrom 1920 in 1. januarjem 1921. — Nove poštne za m ke dobimo do oktobra. Za mesec december bodo prišle v promet še posebne jubilejne znamke v spomin na naše narodno ujedinjenje. — Nova železniška tarifa pride 16. t. m. v veljavo. — Ministrstvo prosvete je izdelalo naredbo, po kateri bodo vsi absoventi učiteljišč služili v vojski v času počitnic. Plača se jim bo tudi med tem časom priznala. — Siromašnim dijakom srednjih, strokovnih in podobnih šol sc je dovolila ugodnost, da plačajo za vožnjo na železnicah le četrtino nornalne voznine. Visokošolci imajo že odprej to ugodnost. —Obmejna komisija bo začela v kratkem poslovati na Štajerskem. Določila bo mejo od koroške do konca Prekmurja. — Pod jug o slo- ! vansko zastavo je odplul te dni iz I angleškega pristanišča New Castla prvi ] jugoslovanski prekooceanski parnik »Ju- S goslovan11 last g. Mitroviča, lastnika ] soliterskih rudnikov v čile (Južna Arne- j rika). Šefa sa raj ev ske policij e in i njegovega sina so zaprli, ker se je iz- j kazalo, da sta madžarska špijona. — ’ „Die rote Pahne", na Dunaju izhajajoči list ne sme več v Jugoslavijo, ker : je preveč hujskal profi naši državi. — j Stjepan Radič je bil obsojen radi izdaje domovine in prestopka proti ustavi na 2 leti in pol prisilnega dela, ki se izpremeni v zapor. — Poslopje na Accjucdottu v Trstu, kjer sta se nahajali do preobrata Ciril-Metodova in slovenska trgovska šola, so kupili italijanski socijalisti. — Madžarske tolpe so vdrle te dni severno Subotice na naše ozemlje in odpeljale sabo 600 glav živine. — Razprava proti morilcem grofa Ti sz e se je pričela te dni v Budimpešti. — Velik vihar je razsajal te dni v Vojvodini. Najstrašnejši jo bil v okolici Subotice. V Velikem BeČkcrcku je med viharjem nastal požar, ki je upepelil tvornico za opeko in velika skladišča stare pšenice in koruze.— Močen potresni sunek se je čutil te dni v Novem. — Cene vinu na Urvatskem in Banatu so začele radi dobro se obetajoče vinske letine padati. — V Fiirstenfcld na Štajerskem je udrlo te dni 800 Madžarov in izropalo tamošnjo orožarno. Avstrijska vlada jo vložila radi tega v Budimpešti oster protest. Ljubljana. — GO letnico svojega rojstva obhaja danes 7. t. m. koroški prvoboritelj Ivan Grafenauer. Društvo »Gosposvetski Zvon" priredi njemu na čast danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona sestanek, katerega se udeleže vsi Slovenci brez razlike strank. Poslanec Grafenauer deluje že čez 30 let na narodnem polju ter se bojuje za pravice koroških Slovencev. Dvakrat je bil že radi tega obsojen od bivših avstrijskih oblasti. Med vojno je sedel 18 mesecev v ječi. Naša doižnost je, da ga na današnjem večeru počastimo! — C-clllčul dan za Koroško je danes 7. t. m. in jutri. Prispevajte po možnosti za naše ogrožene koroške brate! — Sadje na ljubljanskem trgu. Ako bi si kdo privoščil rad dobrega okusnega sadja, pa gre na ljubljanski | trg, ga doleti bridko razočaranje. Samo | ua pol zrelo, obtolčeno in gnilo sadje | je tam, kakoršneg i so pripeljali iz okolice radi tega seveda, ker vedo, da Ljubljančan ni preveč izbirčen. In to slabo ničvredno sadje se prodaja po visokih cenah, ki jih ne poznajo nikjer drugje v Sloveniji. Odgovorne oblasti, napravite red! — Prahu je toliko po naših ulicah, da ga vsaka sapica, ki pripihlja, dviguje v zrak, tako da je človek vedno ves prašen in zamazan. Ker poškropljenje z vodo ne drži niti par ur, bi bilo pač na mestu, da se ulice tudi često in temeljitejše pometejo. — ltoparskl napad, tekom kratkega časa že menda četrti, se je izvršil v noči od pondeljka na torek pri dre- vesnici kmctjjske družbe na Lovrenca Berleza iz Št. Vida. Napadla sta ga dva črno namazana moža in mu vzela uro z verižico, 200 K denarja in Žepni nož. Moža sta govorila popačeno srbohrvaščino, tako da sa je poznalo, da sta Slovenca. Hotela sta pač natvesti zločin Srbom na hrbet. Maribor. — Komisija za določitev državnih mej sc preseli, kakor poročajo, v najkrajšem času iz Pliberka v Maribor. — Jugoslovansko-a''striJska prometna konferenca se je pričela te dni v Mariboru. Gre pred vsem za ureditev tranzitnega prometa na progi Ljutomer — Radgona — Špilje — Maribor in za otvoritev mejnega prometa na dosedanjih končnih postajah Grabštanj, Vetrinj in Bače. — V preiskavi sta radi goljufije odnosno tatvine v mestni klavnici znana zagrizena sovražnika Jugoslavije Alojz Kern, ravnatelj mestne klavnice, in Franc Wenduer, poslovodja v mestni klavnici. Celje. — V celjsko kotlino nameravajo napeljati eletrični tok iz Fale. Te dni se je vršil sestanek glavnih interesentov, ua katerem se je izvolil tudi pripravljalni odbor, ki bo vodil celo akcijo. — Na seji šolskega odhoda celjske obrtne nadiijcvaluc sole se je med drugim sklenilo: V novem šolskem letu, ki se prične takoj po prazniku Vseh svetnikov in bo trajalo do zadnje nedelje v aprilu 1921, se razširi šola za dva razreda tako, da bo tvorila skupno šest razredov in sicer: eno pripravnico in štiri 1. razrede ter eden II. razred. Naj večje važnostijerazvrščenje vajencev po stroki, in sicer bo imeli.a razred kovinske obrti, 1. b razred oblačilne stroke, I. c razred bo imel v prvem oddelku stavbene iu v drugem oddelku živilne obrti, I. d razred pa vajenke šivilj in krojačic, ter vseh drugih ženskih obrti. — Popis celjskega prebivalstva po narodnosti, ki seje vršil prejšnjega meseca, izkazuje sledečb: Vsega prebivalstva, brez vojaštva in jetnikov je 6286, od teh 2779 moških iu 3507 ženskih, Slovencev je 4835, Nemcev 1279, 172 oseb je, ki ne vedo kakšne narodnosti so, 15 pa se jih je vpisalo za mednarodne. Katolikov je 6049, evan-gclikov 199, Židov 21, pravoslavnih 15. — L. 1910 je bilo v Celju naštetih z vojaštvom in jetniki vred 6919 oseb, od teh 2043 Slovencev in 4807 Nemcev. — Pllce selivko so vračajo. Znani nemškutarski poulični junak Ba-logh se je povrnil iz tujine zopet v Celje. Srečne so naše oči, da ga zopet vidijo, toda on pa gotovo ni srečen ne vesel, ker vidi, da Celje ni več kraj, kjer bi se dale še uprizoriti, kakor nekdaj, junaške poulične demonstracije proti Slovencem. No, mogoče pa se bo mož poboljšal, in bo postal še dober jugoslovanski državljan. Ptuj. — Komisija za določevanje ccu v Ptuju je zopet pokazala svojo moč. Določila je ceno belemu kruhu na K 10, črnemu K 8 in žemljam 70 vin. Razglasila je ta sklep vsepovsod, peki pa so kljub temu prodajali kruh po prejšnjih cenah naprej, tako da se je morala komisija končno udati in svojo odredbo preklicati. Istočasno so dvignili tuli tvgovci ceno moki za K 2 in sladkorju kar za K 10 pri kilogramu. Komisija za določevanje cen in stanovanjska komisija podajta si roke, ne smešite se več, ter lepo zginite! — Ornfg no more pozabiti na Ptuj, kjer si je nagrabil večmiljonsko premoženje, s katerim jo je pravočasno odkuril v Gradec. Kljub temu, da jc največjL naš sovražnik, ki bi rad vse Slovence z enim migom s sveta spravil, mu vendar dišijo naše svetle kronice, katere dobiva v obilici od tukaj, da lahko rovari proti naši državi. Ima še vedno na lastno ime trgovino jestvin in pekarno, katero jc dal g. Horvatičeku v najem pod takimi pogoji, da se revež ne more ganiti. Berite in strmite: Najemnik mora v njegovi trgovini kupiti moko, ki je vedno 2 kroni dražja kot drugod, mora mu dati 150/° vsega izkupička, vrhu-tega pa plačati 500 kron mesečne najemnine. Letos mu je pekarna prinesla nad stotisoč kron, ki so vse romale v Gradec. Gosp. sekvcster vsega velikanskega Ornigovega premoženja sc jako malo briga in je vso upravo' prepustil Ornigovemu sinu. Niti najemne pogodbe, ki je tako važna, ni sklenil gosp. sc-kvester, temveč Ornig sam. Teh razmer mora biti enkrat konec! Poverjeništvo za trgovino in obrt naj odstavi nezmožnega sekvestra in imenuje strokovnjaka, ki bo gledal na dobrobit države in njenih državljanov. — Nontci v Ptuja še vedno mislijo, da živijo pod pok. Avstrijo. So najbrž prespali dogodke zadnjih 6 let. Na zadnjem občnem zboru društva „Mu-sikvcrcin“ dne 2. avgusta je gospod Etler govoril o slovenskem jeziku kot „zweite Landessprache"! Saj ni čudo, da so tako predrzni, da nas javno žalijo, če se po ulicah od strani nekaterih Slovencev večinoma govori le nemški. ceno, kolikor so jih hoteli. Brez dvoma, da se bo strankarska pristranost gosp. ministru prav „lepo“ poplačala. Božji mlini meljejo počasi in gotovo. Tudi Korošec jim ne bo ušel! Seja okrajnega odbora NSS v Ljubljani se vrši v četrtek 12. avgusta ob 20 uri v načelstveni pisarni v Narodnem domu. Seja je zelo važna in namestnikov kraj. organizacije ne sme manjkati. — Odbor. Odborove seje NSS v Mariboru se vršo odslej vsak petek ob 8 uri ni ne več ob pondeljkih. — Odbor. Dopisi. Najrevnejši med revnim. V teh dneh se je vršil v Pragi sestanek uradnikov vseh strok, tako-zvanih delavcev z glavo. Takozvanih zato, ker mnogi in premnogi iz naše družabne celote ne ali le težko verujejo, da tak uradnik ali učitelj tudi dela, in da je njegovo delo za ljudstvo osnovnega pomena in ravno tako nujno, kot delo ostalih družabnih razredov. Seveda, uničenega živčevja uradnikovega ali učiteljevega ali vsled neprezračenih pisaren drugače zrahlanegas zdravja — tega vsega ni mogoče pokazati tako, kot delavčeve žulje. Priti mora katastrofa, potem šele spozna ljudska družba, da uradnik in učitelj nista le gola zajedalca naše družbe, da ne sedita le na mehkem v pisarni, medtem ko drugi zanje „garajo“. Delo delavca s peresom in glavo ima to, za uradnika tako neprijetno napako, da njegoča nujnost in potreba ni tako jasno vidna, in da se njegov uspeh ne pokaže tako hitro, kot na primer poljskega in tovarniškega delavca, obrtnika i. t. d. Šele, če si ogledamo ustroj, bodisi države, dežele, občine ali tovarne, uvidimo, kako nujno potrebna je ta upravna stran gospodarske celote. Seveda mora biti ta upravna stran dobro osnovana in.pra vilno organizirana in jo bo treba v tem oziru v mnogih slučajih reformirati. Predvsem pa se mora preskrbeti, da bodo mogli oni, ki vodijo to upravo — uradniki, in učitelji, ki vzgajajo zanjo naraščaj, živeti nekoliko bolj po človeško, kot jim je to mogoče do sedaj. Življenske razmere teh ljudi po-menjajo v svojem današnjem stanju obup in sužnost v osvobojeni domovini. Uživimo se enkrat do čustev, misli in sodb.--takega uradnika. Po daljši ali krajši šolski pripravi na svoj poklic ne zasluži s svojim delom niti toliko, da bi mogel sebe in svojo rodbino stanu primerno in spodobno obleči, oskrbeti si zdravo in dovelj prostorno stanovanje, kaj šele, da bi mogel svojim otrokom preskrbeti vzgojo, ki bi iz njih naredila poštene in polnovredne člane osvobojenega naroda. Med vojno se je vse oporabilo in porabilo in sedaj, po vojni, ni boljše. Vsa zvišana plača ne zadostuje niti za ohranitev golega življenja. Podpiranje roditeljev, ki so tolikrat z veseljem žrtvovali zadnji svoj vinar v veseli nadi na sinovo bodočnost, je nemogoče ali le v najmanjši meri izpeljivo. Kako plačati dolgove, napravljene v vojni, ko ni bilo živil, in ko so upadle in medle oči otrok prosile za požirek mleka in malo masti, kar se je dobilo le za nekristjansko visoke cene. Kupiti si knjigo, iti le enkrat na mesec v gledališče, k koncertu, živeti kot izobražen človek, bodisi le z najskrom-nješimi zahtevami, to vse je uradniku današnje dobe nemogoče v naši osvobojeni domovini. In vendar ta uradnik ni samo pozdravljal osvobojenje svoje domovine, temveč naravnost obdržal v teku njeno upravo, v času, ko je razpadla stara Avstrija. In za to svojo, ljubezen, za svoj trud pri upravi države, za vse svojo slabo plačano delo, pri katerem je živel in živi življenje berača, so mu plačilo še psovke buržuj in birokrat in on mora požreti marsikatero grenko besedo za napake in nesposobnosti političnih veličin, posajenih po ključu strank sem in tja, veličin, ki so sicer zmožni govoriti na hujskajočih ljudskih shodih in delati prazne obljube, nikakor pa ne upravljati najmanjšega koleščka v našem državnem in gospodarskem stroju. Ako te veličine ne vedo ne kod ne kam, ako ne vedo, kako spolniti svoje ljudstvu dane obljube — vržejo krivdo na uradnika in ga slikajo kot lenuha, birokrata in nezmožneža. Resnica, tudi uradnišvo ni brez napak — ali kdo je sploh brez njih. Mnogo na svoji nevzdržni današnji situaciji si je zakrivilo uradništvo samo s svojo izločitvijo iz življenja in tokov tega žiljenja, s svojim nekakim stanovskim aristokratizmom s svojo neorganiziranostjo ne le v bojnem pogledu, temveč predvsem gospodarske in socijalne samopomoči itd. Spomnimo se na besede Tyršove: »V zgodovini velja le skupnost, posameznik je v časovju kakor zgubljen. In če vidimo v zgodovini silne nastope posameznih herojev, zavedajmo se, da bi ne dosegli ničesar brez svojih sovrstnikov in privržencev. A brez pravega društvenega duha tudi velika društva ne dosežejo ničesar in veliko število članov brez energičnega smisla za družabno stvar preje škoduje kakor koristi.« Te besede Tyršove naj si zapomni vsak uradnik in naj pri tem ne pozabi na one, ki trpijo kot on in ki tvorijo najsilnejši činitelj v boju za boljše in pravičnejše življenje — na delavca žuljavih, trdih rok. Tam v njegovih vrstah naj išče razumevanja zase in razumevanja naj mu prinaša. Tja v te delavske vrste naj se vrne uradnik s svoji m hrepenenjem po lepši bodočnosti — vsaj iz teh vrst je po večinoma tudi izšel. Trdno verujemo, da le v združitvi delavcev z roko in z glavo dosežemo moč, ki nas bode, nas name-zdnike in naše otroke privedla v medsebojnem sporazumljenju v srečnejšo in lepšo bodočnost. Ptuj. Skoro bo dve leti, kar smo dobili svojo državo. Na mah so oni, ki so bili do tedaj sužnji tujca, postali gospodarji na svojih tleh. Naš do tedaj toliko zaničevan, toliko za-postavljan jezik je dobil svojo veljavo. Nemcu se je vse čudno zdelo. Ker je udarec prišel nepričakovano, se mu je uklonil. V prvih mesecih prerojenja se je potrudil vsak, da pokaže dobro voljo, govoriti v našem jeziku, ker so se nas bali. Ko so pa Nemci videli, da slovenska pest ni tako krepka in kruta, kakor je bila preje nemška, so se polagoma oddahnili in začeli dvigati glave, danes so predrzni, kakor so bili v starih časih, danes zahtevajo za se pravice, ki jih Slovenec ni nikdar užival pod njihovim režimom Kdo je temu kriv? Odgovor ne bo težak. Stopimo na sodnijo, že čujemo nemščino. Stopimo na glavarstvo, tam čivkajo nemške frajlice v blaženem jeziku, stopimo na kolodvor, slišimo g. postaje-načelnika govoritiz podrejenimi nemški. Naše odlične narodne dame zahtevajo po trgovinah za svoj jugoslovanski denar blago v nemščini, ker so tako navajene! Kako komodno! Prideš na magistrat, ti zopet doni nemščina na uho. Bile so prireditve v oficirski me-naži, naletel si na nemško čeblanje ptujske inteligence. Nemška zasebna šola se je vzdrževala, ker so poučevali slovenski učitelji! Sploh pa se opaža v Ptuju tudi silno veliko tujega življa. Kako pride preko meje? Kdo tem tujerodnim elementom izstavlja propustnice? Čemu imamo poslaništvo na Dunaju in konzulat v Gradcu? Mari za to, da na teh uradih Nemec doseže neovirano vse, kar hoče, medtem ko se Slovencu stavijo povsod zapreke? Ali sedijo gg. poslaniki in konzuli zato na svojih udobnih mestih, da polnijo vsled svoje malomarnosti obmejna mesta in trge s tujerodci? Vsak izgovor je jalov, ker veže te urade telefon z domovino. Informacije pri domačih oblastih so za te urade ne obhodno potrebne. Ptuj- Naša višja boljševiška inteligenca. Nedavno sem imel slučajno priliko slišati pogovor nekega tukajšnjega profesorja z nekim malim obrt-tnikom. Govorila sta o draginji Ni čudo, če je pogovor tudi prešel na izdelke navzočega obrtnika, in umevno je, da je obrtnik upravičeval visoke cene svojim produktom ter zvračal krivdo na surovine, katere mora on izključno vse po zelo visokih cenah nakupovati. Prav je trdil, da malega obrtnika v tem slučaju prav gotovo ne more zadeti nobena krivda. Vsak vsaj malo razsoden človek, ki pozna težke razmere našega malegao brtništva, bimu gotovo pritrdil, kar vendar splošno siromaštvo našega malega obrtništva dokazuje dovolj jasno. Ne samo, da se naš obrtnik ne trudi samo borih osem ur na dan, kot je to predpisan delovni čas, temveč se mora mučiti in delati od zore do mraka, večkrat še pozno v noč, da lahko — preživlja svojo obitelj. V splošnem (ne ozirajoč se na morebitne posamezne slučaje) vendar ni krojač kriv draginji obleke, čevljar draginji čevljev, mizar draginji svojih izdelkov i. t. d. Profesor pa ni hotel uvidevati te v obraz bijoče resnice, ki mu jo je razlagal obrtnik. Naš višokorodni in učeni gospod profesor se je obregnil nanj: „Bomo Vam že prišli z boljševiki in bo vse drugače!1' Komu se ne zdi čuden tak izraz iz ust naše višje inteligence?! Gospod profesor, nam proletarcem grozite z boljševiki ? Sicer pobija gotovo vsak trezno misleči človek boljševiške ideje, v prvi vrsti pa je to dolžnost naše višje inteligence, ki ima baje daljevideče nazore nego mi, in ki baje neizvedljivost boljševi-ških idej pri nas bolje umeva ter vidi nesrečo, v katero bi uresničenje istih privedlo — a da naenkrat zagrozi proletarcu nekdo od zgornjih desetih z boljševiki, se nam zdi res naravnost smešno. Koga pa ščiti boljševizem, če ne ravno delavca! Po mojem mnenju bi bila grožnja ravno narobe bolj umestna in bi se menda g. profesorju malo drugače godilo, če bi njemu boljševiški režim meril plačo in mu rezal kruh. Gospodu profesorju na ljubo si to za vse slučaje vendar radi zagomnimo. Mislimo pa tudi, ko bi javnost vedela, da goji g. profesor tako prelepe boljševiške ideje, bi menda ne bila s tem povsem zadovoljna, in mislimo, da je malo naših zavednih jugoslovanskih državljanov, ki bi mu poverili svojo deco, da jo vzgoja v boljševiškein duhu. V takem slučaju bi mu menda tudi vlada sama njegov profesorski stolček malo bolj trdo podložila. — Proletarec. Ztgorje ob Savi. Čudno ponudbo so dobili rudarji v rudniku Zagorje od ravnateljstva o zadevi nabavnega prispevka za one rudarje, ki so bili vpoklicani k vojakom, pa jim rudnik ni izplačal nobenega prispevka. Nasvetuje se rudarjem, naj bi delali ob nedeljah proti mali odškodnini, da bi rudnik na ta način dobil ono svoto, ki je potrebna za izplačanje nabavnega prispevka za k vojakom odišle rudarje. To bi bilo za rudarje požrtvovalno, a za rudnik sramota, ker po našem mnen u naj plačuje tisti, ki ves dobiček vtakne v pa rudnik vk delavce žep. Če ub visokim cenam premoga ne more tega storiti,* naj se podjetje socijalizira, potem bo denarja za delavce dovolj na razpolago. Radovedni smo, katera brihtna glavca je to pogruntala . . . Iz stranke. Vse krajevno organi.aeijo NSS nujno poživljamo, da opozorc svoje časnikarske odseke, da rcdaeje pošiljajo poročila za Novo Pravdo. Poročila pa morajo biti jederaata in se nai nikar ne premleva brezpomembne stvari v dolgih spisih in to še mogoče ponovno brez vsake potrebe. Dalje ne pozabite Ua propagando za list Vsak somišljenik mora biti naročnik Nove pravde. Narodno soclj ul i 'tlčnl tabor na B«edu, Kraljevna organizacija NSS je J® priredila za svoje okrožje, dne 1. avgusta veliko delavsko veselico, ki je zelo lepe uspela. Tik ob blejskem jezeru je bil okusno prirejen veselični prostor, z velikim plesiščem in ličnimi paviljoni. Udeležba jo bila povoljua in jena prireditev prihtelo vse polno gostov iz cele Slovenije. Blejski krajevni organizaciji NSS je častitati k prireditvi in ne dvomimo, da polog moralnega tudi gmotni uspeh ni izostal. V sekakor ne bo kazalo opustiti misel, da se drugo leto priredi na Biedu tabor celokupnega narodno-socijalističncga delavstva. Pripomniti je še, da so je kaplan in železniški minister Korošec izkazal toliko uslužuega narodnim socijalistom, da ni dovolil zaprošene polovične vožuje po železnici. Istodobno je Korošec prav lahko čuka-riji dovolil posebnih vlakov z znižano Gospodarstvo. K pomanjkanju stanovanj. Opozarjamo na današnji oglas Christoph & Untnack d. d., Niesky v Gornji Lužici (Oberlansitz) in priporočamo bralcem firmo najtopleje. 1’ri današnji stiski za stanovanja bi bilo opozoriti posebno na to, da imenovana firma v kratki dobi gradi enorodbinske in dvorodbinske hiše po Dokklerjcvem sistemu, *:radi vile in stanovanjske hiše v bločni obliki vsakega sloga in omenjamo zlasti, da je firma pokazala posebno spretnost pri lesenih stavbah (Freibau), pri čemer se opira že na desetletja izkušenj. Veliko zmožnost leta 1882. ustanovljene firme Christoph & Uumack d. d., ki si jo je pridobila kot najstarejša in največja Specialna graditeljica razložljivih lesenih stavb ne samo v Evropi, nego tudi čez morje, naj osvetli nastopni razvid: a) 3500 delavcev in uradnikov, 500.000 kvadratnih metrov tvorniške površine, 60.000 m2 pozidane ploščine, 6000 m2 za zalogo lesa, 18.000 m2 prostora za na prostem naloženi les, 19003 sušilnice, 10 žag. jarmenikov, 140 strojev za obdelovanje lesa, stroji na 1000 konjskih sil. Vsega skupaj je postavila firma Christoph &Unmack d. d. lesenih zgradb z 2,000.000 m2 ploščine. Izkušnje in tvo-riina zmožnost firme, odprta na preizkušeno sodelovanje spretnih statistikov, tehnikov, strokovnjakov za velikanske lope in leseno zgradbe jamčijo korektno, brzo postavljanje tudi največjih lesenih gradbenih projektov, zasnovanih kot pol-nostenske, “"mrežno itd. gradbo po potrebi na vezavo in sklep, zbito, staknjeno itd., različni načini spojin, porabljeni pri kaki stavbeni obliki ali pa primerno združeni. O stanovanjskih hišah in vilah ter „ lesni prosti gradnji" izidejo v najkrajšem času natančne razprave. Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani. Sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne pošlo pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb; Trst, Wien. ■ ■■■-- Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. ===== Tegethofova ulica štev. 11. Podružnica: Murska Sobota in Velikovec. Prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle pod najugod # nejšimi pogoji. je pričela z Izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga Iz najfinejšega usuja. V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega Izdelka. Naročila se izvršujejo po najnižjili cenah. se priporoča za obilen obisk Priporočam slavnemu občinstvu zalogo manufakturo in vsakovrstnih v to stroko spadajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah rlporožajoč dobro postrežbo, vedno svežo pivo, domača pristna vina In dobro kuhinjo po I zelo znižanih cenah, prosim za obilen obisk ===== FRANJO STIKLER Restavracija jot kcl. Maribor. Slavnemu oMirsttu se priporoča bajkače (cepice) za častnike, orožnike in urad-ništvo se dobijo zopet pri: LJUDOV1T ROT, krznar, Ljubljana, Gradišče št. 7. Istotam se proda šivalni in pletilni stroj. I kavarna„CENTRAL Terpentlnovo Ustilo za tev ljo rszpogllja tovarniška za* ing« M. TREBAR. Ljnbljann, Sr. Petra cesta št. 6. Telefon št. 530. Prinaročanjupošiljajte upravništvu natančen | poleg Zmajevega (ju>je!ejnega) mostu ^ I Lastnik STEVO MUIOLlC. ® V $ naslov! K<<<<<<<