Naj reč j i iloreuki dnevnik ▼ Združenih državah t Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Ust .slovenskih .delavcev v Ameriki« t i- j The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1983, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 175. — ŠTEV. 175. NEW YORK, TUESDAY, JULY 28, 1931. — TOREK, 28. JULIJA 1931 VOLUME XXYTX. — Mcdonald trdno zaupa v bodočnost nemcije ANGLEŠKI MINISTR. PREDSEDNIK IN ZUNANJI MINISTER DOSPELA V NEMŠKO PRESTOLICO Na svečanem banketu je rekel angleški ministrski predsednik, da je treba pozabiti preteklost in da je treba pridobiti mladino za odpuščanje in sporazum. — Angleški zunanji minister se je takoj po svojem prihodu začel posvetovati z nemškim zunanjim ministrom dr. Curtiusom. — Narodni socijalisti so hoteli vprizoriti demonstracijo, pa jih je policija raz gnala. LAM0NT PRIPOROČA SKRČENJE BERLIN, Nemčija, 27. julija. — V Berlinu so se danes začela prizadevanja, kako bi bilo mogoče rešiti Nemčijo iz velike finančne in gospodarske stiske. Te težavne naloge so se lotili zastopniki Nemčije, Velike Britanije in Združenih držav. Zgodaj zjutraj je dospel sem angleški minister Arthur Henderson ter je bil na postaji navdušeno pozdravljen. Takoj nato se je podal k nemškemu zunanjemu ministru Curtiusu ter se začel ž njim posvetovati. Ameriški državni tajnik Henry L. Stimson je obiskal predsednika nemške republike Hindenbur-ga ter se pol ure pogovarjal ž njim. Kmalu nato je dospel semkaj angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald ter je bil deležen istotako svečanega sprejema. Skupina narodnih socijalistov je \hotela delati zdražbo. Ko so pričeli peti na postaji ''Deutschland erwache!" jih je policija prepodila. Večtisočglava ljudska množica je pozdravljala MacDonalda z klici: — Živel prijatelj svobode! — Živel prijatelj Nuncije! Na svečanem banketu, ki je bil prirejen na čast angleškim gostom, je imel slavnostni govor angleški ministrski predsednik ter rekel med drugim tudi sledeče: — Z veseljem smo vas sprejeli v Londonu in z istim veseljem vam vračamo obisk. Taki medsebojni obiski so postali absolutna potreba, ker jačijo in razvijajo soglasje. — Nismo pa le prišli vrnit obiska, pač pa tudi pokazat svetu, da je navzlic sedanjim težkočm ostalo naše zaupanje v Nemčijo neomajno. — Nemčija preživlja težke čase, in mi se udeležujemo boja, katerega mora vojevati. Dovolite mi, povedati vam, da občudujemo vašo deželo in smo trdno prepričani, da se bo zopet povzpela, ako bo nadaljevala s svojimi napori ter bo zastavila vse svoje duševne, moralne in gospodarske moči. — Svobodna, samozavestna Nemčija je brezpogojna potreba. Niti misliti ni, da bi druge države odrekle v uri potrebe pomoč deželi, ki ima take zasluge za umetnost, znanost in trgovino, deželi, ki je v dolgi in pestri zgodovini dokazala svojo vrednost. — Uspehi londonske konference niso bili senzacionalni, toda stvari, glede katerih smo se sporazumeli, so že večjidel izvedene. — S študiranjem nemških financ se je že pričelo. Svetovalci, ki jih je določila londonska konferenca, so tukaj v Berlinu, in s tem je spravljena zadeva v tek. Najvažnejše dejstvo je, da so se narodi, zastopani v Londonu, sporazumeli glede sodelovanja pri pomoči za Nemčijo. — Vsi finančni viri morajo biti na razpolago za ohranjenje civilizacije. Temeljni vzroki sedanje krize morajo biti jasno predočeni, in potom medsebojnega sporazuma je treba poiskati pot k rešitvi. — To zaupanje ima svojo osebno pa tudi narodno stran. Nemčija in Velika Britanija sta v tem o- Hoover jev trgovinski tajnik nima ničesar proti skrčenju že itak nizkih plač. WASHINGTON, D. C., 27. julija. Trgovinski tajnik Lamont je podal danes izjavo, iz katere je razvidno, da se H cover jeva administracija strinja z nesramno kampanjo za skrčenje iploč in poslabšanje delavskih pogojev. Lamont je pisal demokratskemu kengresniku Condonu v Rhode Island ter rekel, da ne bo nastopil preti krčenju p>ač tekstilnim delavcem. Condon je proti skrčenju protestiral, češ, da je postal položaj delavskih družin nevzdržen. Če se je izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije izza začetka gospodarske krize opiral na Hooverje-vo obljubo, mora priznati, da so ga tudi zdaj kapitalistični politiki povlekli za nos. Lamont je pisal Condcnu: — Razne družbe ki niso imele zadostnih rezerv, se nahajajo v izredno težavnem položaju. Nekatere so že skrčils dividende in plaže. Nekatere bodo sploh morale zapreti svoja vrata. — Žal mi je, da se taki slučaji dogajajo, toda dolžnost vlade ni, da bi se vmešavala vanje. UMOR V STAVKARSKEM OKROŽJU Unijski uradnik je ustrelil premogarja iz Ken-tuckyja, ki ga je baje skušal napasti. PITTSBURGH, Pa.. 27. julija. — Med premogar j i je povzročil splošno razburjenje boj med Patrickom J. R?ganom, predsednikom 5. okraja United Mine Workers, in nekim pre-mogarjem iz Kentucky, katerega je Pagan ustrelil. Fagana, ki je slepo orodje v rokah Johna Lewisa, sovražijo vsi zavedni premolar ji. Fsigan je rekel, da mu je stopil dotični premogar m sproti, ko je odprl vrata svoje hiie. Možak je nameril revolver nanj in rekel: — Jaz sem iz 10. ekraja (Kentucky) in sem prišel sem, da obračunam s teboj. Nato sta se spoprijela ter se začela metati semintj-a po verandi. Med bojem je izpustil Patrick Murphy (tako se je pisal premogar) revolver. Ko se je oprostil Fagana, je začel bežati. Fagan je pobral re- volver ter oddal za bežečim strela in ga usmrtil. dva VOJNO PRAVO V ARGENTINI Nad tremi provincami in tremi teritoriji je proglašeno obsedno stanje. BUENOS AIRES, Argentina, 25. julija. — Vlada si na vse načine prizadeva izboljšati življenske po- J goje delarvskih mas. j "Nad tremi provincami in tremi teritoriji je progdašeno obsedno stanje. Te province so: Corrientes, En- . tre Rio in Samta Fe; teritoriji pa: Missiones, Formosa, ki Chaco. V Corrientes se je pred kratkim završila brezuspešna vstaja nekega infanterijskega polka. Da se olajša bedo delavskih mas, nameravajo vkratkem ustanoviti kooperativne družbe, ki bedo dajale siromakom živila. Te dni bodo za- J čeli graditi tudi barake, v katerih bodo nezaposleni nastanjeni. Poseben odbor se bavi z načrti, kako bi I bilo mogoče nezaposlenim preskrbeti delo pri javnih gradnjah. NA ŠPANSKEM VLADA MIR Vkratkem bo kabinet odstopil, in začelo se bo zborovanje ustavotvor-ne skupščine.—Lerroux b o najbrž ministrski predsednik. SEVILLA Španska, 25. julija. — Na Španskem je zopet zavladal mir. Kako dolgo bo trajal, se seveda ne ve. Delavska zborovanja se povsem mirno vrše, pa tudi študentje več n^ razgrajajo. Tekom zadnjih sindika*-lističnih demonstracij sd bili ureti-rani trije delavci, ki so streljali s strehe neke hiše na člane meščanske garde in ustrelili stotnika Ar-mina. Sprva je bilo rečeno, da bodo u-ustreljeni toda oblasti so se premislile, nehoteč še nadalje razburjati prebivalstvo. V prihodnjih dneh bo odstopil kabinet, in zborovanj-a ustavotvorne skupščine se bodo začela. Bodoči španski ministrski predsednik bo najbrž sedanji zunanji minister Leroux. G. B. SHAW OBOLJŠEVIKIH Shaw je prorokoval zmagoslavni polet rdeče revolucije. — Izjavil je, da da bi se morali Angleži sramovati, ker niso začeli revolucije. MOSKVA, Rusija, 27. julija. — Če bo vuša revolucija uspešno končana — in prepričan sem, da bo, — potem bodo tudi druge dežele hitro sledile vašemu vzgledu. To prorokovanje je napravil danes znani angleški pisatelj George Bernard Shaw v prvem govoru, katerega je imel ob priliki svečanosti, vprizorjenih ob njegovi petinsedemdeset-letnici z — Vaša stvar je končati borbo na eibsolutno triumfalni nučin, da bo tudi drugim deželam mogoče slediti. — Zakaj ni pričela Anglija mesto Rusije — je rekel Shaw — .s komunistično revolucijo? Karl Marx je rekel, da je Rusija zadnji prostor na svetu kjer naj bi se pričela revolucija. Angleži bi se morali sramovati, da niso bili prvi. —Mi gremo nazaj z globokimi vtisi glede tega, kar se je zgodilo tukaj. Ko smo zapustili Anglijo, smo vzeli seboj živila, posteljno perilo in slišne stvari, ker smo slišali. da tega ni v Rusiji. — Potem ko pa smo perkoračili mejo, smo morali spoznati, da vlačimo s seboj nepotrebni balast. — Vi ste opomnili, da naj se vrnemo v Anglijo ter tam povemo resnico glede Rusije. Jca sem vedno govoril resnico in lahko rečem, da sem bil tukaj in da govorim resnico glede vsega, kar sem videl tukaj. x K0NFERENCANE BO ODPRAVILA NESOGLASJA Vlada ne bo imela uspeha z nameravano konferenco premogar jev in premogovnih baronov. WASHINGTON, D. C.. 27. julija. Načrt Hpoverjeve administracije, da bi se vršila konferenca premogovnih baronov in uradnikov United Mine Workers, se bo najbrž izjalovil. Vladni zastopniki so povabili na konferenco 125 lastnikov premogovnikov, toda odzvalo se jih je komaj deset, pa še med temi jih je bilo par, ki so rekli, da se ne bodo udeležili konference. Konferenca, potom katere skuša vlada odpraviti sedanji brezupni po-lcžaj, se torej ne bo vršila, pa tudi. če bi se, bi ne bila posebno uspešna. Že vabila so bila tako suhoparna, da niso mogla nikogar navdušiti. Zdi se, da je hotela vlada le u-streii bankerotnemu J. L. Lewisu, ki je konferenco predlagal. V vabilu je bilo izrecno povedano, da bo taki konferenci! hrepeni Lewis ter da nastopa vlada le kot posredovalka. VERSKA VOJNA IZBRUHNILA V VERA CRUZU Nuncij je dovolil duhovnikom zapustiti deželo. Atentat na governerja. Dva duhovnika sta bila ustreljena tekom verskega pouka. ILEANA NA POROČNEM POTOVANJU Grad Peleš je bil pozori-šče slovesne cerimonije. Mlada poročenca sta napravila ženitovanjsko potovanje v London. SINAJA, Romunska. 27. julija.— V gradu Peleš. ki je obdan od smrečja, je bila včeraj poročena prince-sinja Ileana. lepa 21 let stara hčerka kralju Ferdinanda in kraljice Marije, z nadvojvodom Antonom, PREDSEDNIK C. IBANEZ JE RES1GN1RAL Tekom izgredov v Chile je bilo ubitih več kot trideset ljudi. — Odstop predsednika. CANTIAGO, Chile, 27. julija. — Charles Ibanez, ki je vladal štiri leta kot predsednik in dejanski diktator republike Chile, je bil prisiljen od opozicije, ki postajaj vedno močnejša, odstopiti Izjavil je v nekem danes objavljenem dokumentu, da bo "začasno zapustil deželo". Da se napravi korak bolj postavnim je izročil vlado mežu, ki je V glavnem kriv njegovega odstopa. Velike ljudske množice so se zbrale takoj po objavi na ulicah glavnega mesta, da protestirajo proti njegovi vla>di. Vojaštvo je streljalo in ustreljena, je bila neka mlada deklica. Neka druga ljudska množica je naipadla vladno poslopje, a bila pregnana od oborožene sile. Tekom zadnjih par dni je bilo u-bitih, kot se je izvedelo danes, najmanj trideset ljudi pri uporih in pouličnih bojih. Cenzura je preprečila objavo porodil glede resničnega položaja. Glasi se, da je Carlos Davnki, načelnik čilenskega poslaništva v Washington u, že zapustil mesto. POST IN GATTI GOSTA AMERIŠKE LEGIJE CHICAGO, III., 25. julija. — Sem sta dospeda iz Clevelanda drzna letalca Willey Post in Harold Gatty. Tukaj bosta ostala pa drnl ter bosta gosta Ameriške Legije. sedmim sinom nadvojvede Saivator-ja avstrijskega. Pred poroko se je princesinja Ileana predstavila zastopnikom časopisja. Poroko je izvršil škof iz Bukarešta. Poročena Je bita po katoliškem obredu in škof je izrekel tudi papežev blagoslov. Slovesnost se je vršila na travniku pred palačo. Novoporočena sta se podala v London na poročno potovanje. žiru že dosti storili, in trdno sem uverjen, da bosta še več. — Preteklost moramo pozabiti in sprevideti, da odvisi bodočnost od politike, katero bodo vodili možje, ki so prežeti z duhom sodelovanja. Ti možje bodo zatrli vse občutke strahu in sovraštva, ki imajo najslabše posledice ter slednjič do vedejo do vojne. Misli mlade generacije je treba odvajati od sovražnosti ter jih navajati k medsebojnem sporazumu. Naša skupna naloga je, pridobiti idealizem mlade generacije za naše skupne cilje. Pred njim je govoril državni kancler Bruening ter rekel, da sta priša MacDonaldu in Henderson v Nemčijo v skrajno resnem času, v času, ko si Nemčija z vseijii silami prizadeva izkopati se i ž obstoječe krize. Nemčija mora biti hvaležna Angliji, ker je slednja brez vsakih pridržkov sprejela Hooverjev načrt. JALAPA, Vera Cruz, Mehika, 27. julija. — Strahovlada v mestu in di^ajvi Vera Cruz. Dva katoliška duhovnika sta bila ustreljena, ko sta dajala pouk otrokom. Več otrok je bilo vrženih j na tla in pohojenih. Poprej je ljudska množica polila cerkve z gazolinom ter jih zažgala. Na governerja Tejeda je bil od neke deklice iavršen atentat, pri čemur je bil gcverner ranjen. Atentatorico so prijeli. Governer je skušal predstaviti vso stvar kot izhatfajošo od svečeništva. Takoj po aJtentatu se 'je zbrala velika množica, ki je z bučnim upit-jem napadla cerkev Cailvario Beatrice ter jo zaigrala, z gazolmom. Papeški nuncij je dovolil duhovnikom zapustiti deželo. DENARNA NAKAZILA--- PRIPRAVE ZA BODOČO VOJNO BERLIN, Nemčija, 26. julija. — Nemški iznajditelj Kurt Sahimkus je iznašel pripravo, s pomočjo katere je mogoče sprožiti orožje na veliko daljavo. Priprava mu omogoča sprožiti top iz razdalje več sto metrov, in •projektu točno zadene svoj cilj. IznajditeQj namerava, Vkratkem odpotovati v Ameriko, ker se neka družba zelo zanima za njegovo iznajdbo. IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ____________________ 3 9.35 Din 1000 _____________________ 5 18.50 Din 2500 ..................... 3 45.75 Din 5000 ___________________ 3 54.60 Din 5000 ....______________ * 90.50 Din 10,000 ...................... $180.00 V ITALIJO Ur 100 ___________________ 9 5.75 Ur 200 ---------------------- fll.30 Ur 300 _______________ »16.80 Ur 500 ______________127.40 Ur 1000__________35425 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za lsplačilo večjih zneskov kot aroraj navedeno, bodisi t Urah aH dolarjih, dovoljujemo te boljle pogoje. Pri velikih lih priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom sporanunt" te (lede načina nakaslla. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTEB za pristojbine JM, Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H, Y. Telephone B A relay 7—0380 mnmw viivir NEW TO&K, TUESDAY, JULY 28, 1931 novm daily ta n.«. [ "Glas Naroda" J Owned tad PublUhed by i PDBUSHDIO COMPANY (A Corporation) L. Benmttk. Trw*. of the corporation end addresses of above officers: of Manhattan, New York City, N. Y, OLAS NARODA (Voice of the People) Us; Day Except Ban days and HoUdays la «lo leto velja Hat m Ameriko n za New York u celo leto $7.00 In Kanado ................................>6.00 Za pol leta ------------------------$3.50 Sa pol leta_$3.001 Za tnozemstro sa celo leto —47.00 ia četrt leta ...........................41.501 Za pol leta ...........................43.50 ___Subscription Yearly $64)0.__ Advertisement on Agreement. "Qiao Hegoda" lahaja vsaki dan izvzemM nedelj In praznikov. podpisa In oeetmoeti se ne prlobčujejo. Denar na] se blagovoli poUUaM po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da m nam tadl prej to je blv&llAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NABODA", 21« W. 18th Street, New York. M. T. Telephone: CHelsea 3—381$ SMRT KRIVOPRISEŽNIKA Iz države Oregon prihaja poročilo, da je umrl tam Frank C. Oxman, kateremu se morajo californijski kapitalisti zahvaliti, da je mogel njegov učitelj in svetovalec, bivši okrajni pravdnik Fickert, izvesti vsa njihova povelja. Oxman je bil edini tako drzni pričevalec, da je prisegel, da je videl Mooneya na mestu atentata. Ta bogat kupčevalec z živino se je znal otresti vseh očitkov, da je najet in plačan, da priča proti Moonevu. Nobeni obtežujoči priči se ni posrečilo govoriti s tako gotovostjo in j več pa strah pred bližnjo bodočnostjo, ter spomin na prestane obupnogrozne čase, katere smo premogarji prestajali v zadnji triletni stavki in izprtju 1925—1928, vse to je napravilo med nami zmešnjavo ter mnogim upihnilo zadnjo iskrico poguma in upanja v boljše dni. Da se mera trpljenja dobro na-vrha, je v tej tekoči stavki še to, da se evikcija ali izgon družin iz kom-panijskih hiš in njene lastnine izvaja v tolikšni meri. posebno pri Pittsburgh Coal Co. kakor ie malokdaj prej. Pregnan sem tudi jaz med številno drugih družin Kako na lepem je to prišlo, naj vam tu omenim in potem sodite, kolikšno veljavo in pravico Imamo delavci pri družbah. Pittsburgh Coal Co. ima skoro pri vsakem rovu tudi svoje hiše, katere da v najem družinam, katerih gospodarji so uposleni v dotičnem rovu. Jat sem bil uposlen pri rovu Montour št. 4, tako tudi tam imel stanovanje v najemu. Rov so zaprli dne 15. jmuarja 1931 ter nas je bilo na mah nad 1000 mož brez dela. Mnogi so se obrnili za delom na okoliške rove kot Montour št. 10 in Westland, oba Pittsburgh Coal Co. Tudi jaz sem vprašal po štirikrat pri vsakem rovu, pa vselej sem dobil cdgovor, da nimajo ne svetilk in ne prostorov. Koncem meseca marca se mi je pa posrečilo dobiti delo pri National Mining Company (Frickovi interesi) in sem tudi pričel delati v rovu štv. 3, Muse, Pa. Ta kcmpanija je plačala precej večjo lestvico kakor druge družbe in tudi večjo, kakor jo N. M. W. le-stvični odbor zahteva. V času, ko sem tam delal, sem z družino živel še v hišah od rova št. 4 na Lawrence, Pa., ter se od tam še s par rojaki vozil na delo v Muse, Pa. Ko pa! izbruhne dne 1. junija pri Pittsburgh, Terminal Coal Co. in pri Pittsburgh Coal Co. stavka v rovih, kateri niso bili preteklo zimo zaprti, je prišel superintedent rova št. 4 in ml rekel, da moram delo pri Fricku pustiti in Iti stavkokazit na Montour št. 10 ali pa na Westland. Vprašal sem ga, kako da prej ni bilo tam zame ne svetžke in ne prostora, ter mu tudi povedal, da ne grem tja, ker jaz stanujem dn spadam krovu št. 4 na Lawrence, Pa. Kadar pa prične Montour št. 4 zopet delati, potem že govorimo. Dovolj je bilo to, da sem prišel na črno listo pri supru rova št. 4. Ker so stavkarji prišli poklicat tudi premogarje k št. 3 na Muse, smo se, kar nas je Slovencev, odzvali stavki, in ostali doma, dasiravno se to rovu št. 3 ni nič poznalo, ker rov je obratoval in še obratuje normalno naprej. Nam pa, kateri smo izgubili delo, se pa veliko pozna. Da ee Pittsburgh Coal Co. družba opraviči pred javnostjo, je pričela obratovati w Montour št. 4 takoj po 4. juliju. Razposlali so še prej ukaz In opominom družinam, da ee v 10 dneh izseiiio iz družbenih hiš. Kdor se ne bi v določenem roku iaselil sam, ga Pittsburgh Coal Oo. sama (postavi na oeeto. V tem ni pomagal ne spel guvernerja ftncbota, kateri je priporočal, da ne izganjati nadarjenr v teh Iz Slovenije. IŠČEM DELO na farmi pri kakem slovenskem farmarju. Sem 46 let star, zdrav in sposoben za vsako delo. Pišite na: "Farmer", cjo Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York City. (2x 28&29) CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (IMQUII BLOTDfl MAPU) IS prt KNJIGARNI HASIMRODA IS z«k ca* težkih časih, niso pomagali, kakor tudi ne drugi protesti. Kar so se namenili, so storili: izgnali so neza-željene ter jih bodo še izganjali, kadar se bo njim zahotelo. O položaju sedanje stavke ne bom pisal. Po mojem mnenju je prišla ta stavka precej prezgodaj in je prisil j ena kakor grozdje, ki ga zgodaj potrgajo, da potem v baksah zori. Kur nas je krstil ogenj stavke 1925-1928, vemo, kaj pomeni organizacijo izgubiti. Danes je mnogo onih v vrstah piketov, kateri so takrat napolnili tukajšnje rove ter tako pomagali komipanistom, da so bolj temeljito uničili našo z velikim trudom in žrtvami zgrajeno U. M. W. of A. Kot jaz .po svoje izprevidim, pri sedanji stavki je največaja ovira to, da se voditelji stscvke javno sklicujejo na program in pomoč komunistične stranke v tem 'boju ameriških delavcev. Nisem astronom, pa vem, da i Amerika in komunizem sta še tako daleč narazen, kakor zemlja in Mars. Govori t ur o j eni m ljudem kaj o socijalizmu, pa se zameriš, kaj šele, da bi govoril o komunizmu, potem te pa bi najrajši poslal brezžičnim potom v Rusijo, kjer se lahko nasitiš komunizma. Stvar v naravi je pač taka, da hoče vse imeti svoj čas do-zorirtve. Pozdrav! Marko R upnik. Reading, Pa. Cenjeni urednik! Čital sem v li-tu Glas Nairoda, št. 172 kako so dosegli rekord: prvi ni spal 84 ur, drugi PO ur, tretji celo 115 ur. Tretji mene še ne prekaša. Leta 1898 sem jaz neprestano delal in nisem ne ene minute spal 164 ur. Če hočete več podrobnosti, vam lahko dokažem. Z odličnim pozdravom Mihael Mill^k, naročnik G. N. Ely, Minn. Na Ely, Minn., je bil ponovno izvoljen v šolski odbor t uro j eni Joe Viranth. Cast elyskim Slovencem, ki vpo-števajo rek: — V edinosti je moč! Oni, ki skuša delati razdor in z dražbo, ne bo nič opraivil. Pozdrav! Matija Pogorele. Meritt, B. C. Prosim, ne zamerite, ker sem malo za krenil z naročnino. Pa sedaj pošljem zopet za celo leto 6 dolarjev. Novic veselih nimam, pač pa samo žalostne. Porokam, da mi je 17. tesra meseca umrla moja ljubljena žena Mari-j Traven, rojena Sotlar v Sent Anžu na Dolenjskem Bolehala je samo devet dni na možganski bolezni. Pogreb se je vršil v pondeljek popoldan (20. julija) ob dveh po katoliškem obredu na pokopališče v Meritt Zahvaljujem se vsem udeležencem pogreba in hvata, za krasne vence, ki so jih darovali 22 po številu, večinoma tujerodci, ker Slovanov tukaj ni veliko. Še en pozdrav tebi, neporabljena žena! Žalujoči ostali: John Traven soprog; Johny, sin, 21 tot; Josefine, hči, 23 let; Tony Sotlar, brat. Žice z 35,000 volti se je dotaknila. V Piuprotnem nad Hrastnikom je splezala na visok železen drog falske električne napeljave sedemletna učenka osnovne šole Danica Setnica. Ko se je dotaknila žice z 35 tisoč volti napetosti, jo je vrglo v dolgem loku z droga; priletela je k sreči v travo in ne na betoniran podstavke, kjer bi se gotovo še znatno bolj poškodovala. Neka deklica, ki je nesrečo videla, je obvestila Daničino staro mater, ki je hitela po njo ter jo odnesla domov. Deklica je dobila močne opekline po roki in na boku, poškodovano ima roko tudi vsled padca in gotovo je dobila tudi notranje poškodbe, ter ne more užiti ničesar, razen mleka. Mati ponesrečene deklice je v Ljubljani v službi, in baš te dni bi jo morala pripeljati stara ma«ti tja na počitnice. Umevno, da je bila stara v nemalih skrbeh zaradi nesreče, pa je hotela rane in oolečine pozdraviti na hitrejši na-5in, kakor to razumejo zdravniki: "zagovorila" jih je. Ker pa so postajale bolečine hujše, in je došlo pismo od matere, ki o nesreči seveda še ničesar ni vedela, da mora biti ctrok vkiutkem v Ljubljani, je nastopila stara mati to težko pot. Gotovo bo mati izročila deklico takoj v bolnico, zato je upanje, da bo o-stala revica pri življenju. Živa baklja. 14. julija okoli 20. ure je hotela 25-letna Erna Car, stanujoča v Novi vasi, na Rodvanjski cesti št. 42 naglo zakuriti ogenj v svojem štedilniku. Drva pa se niso hotela vneti, nakar je posegla Carjeva po starem sredsevu naših gospodinj za podnetitev ognja po špiritu. Ni pa še dobro kanilo par kapljic špirita m ogenj, ko je švignil iz štedilnika plamen in zajel steklenico, ki je v tistem hipu eksplodirala ter polila z gorečo tekočino nesrečno Carjevo. Na njene obupne klice je prihitel rra pcmoč železničar Jakob Ukmar, ki je zadušil plamene goreče cbleke. Pri tem se je tudi sam opekel po desni roki. ftEadtem je prihitel že tudi že avto reševalne postaje, ki je prepeljal strašno opečeno Erno Carjevo v bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Stanje ponesrečenke pa je zelo resno. Pravočasna rešitev iz jezera. Zadnje čase preživljajo Blejci pasje dni. Solnce neusmiljeno pripeka in vročina narašča dan za dnem. Vse kaže. da se stanje ne bo še izpremenil:> in da nam preti huda shuša. Bled je rv zadnjih dopoldanskih urah, kakor da bi izumrl. Mnogoštevilni letoviščarji se skrivajo pred pokoiimi solnonimi žarki in polegajo v senci košatih dreves, mnogi pa se hlade v jezerski vodi. Jezerska kopališča so kraker mravljišča. Posebno v moderno zgrajenem Grajskem kopališču se kar tare zagorelih teles. Te dni se je napotila mlada šivilja Marija Klav-žarjeva z Bleda s svojimi prijateljicami v Grajsko kapališče. da se tudi ona nekoliko ohladi In osveži. Naenkrat pa je zašla ° blaSo, pa se je premislil in ga za- je kričal urbj et orbit da se ima čel pridno izvažati in si pridobiva- za zahvaliti Mussoliniju. In šel vati prijateljev za tiste čase, ki jih;se mu je še ^^ 2ahTaiit v Rim. sluti prihajati..........odkoder je prinesel nagobčnike vsem Vsi taki uspehi so bili velik "bau- ' južno-tirolskim manjšinskim delav-bau" za javno mnenje srednje Ev-jcem. Celo leto so morali molčati in rope. V negotovosti splošnega, polo- (samo škripati v zaprtih prostorih z žaja, v neznanskih ribarijah med velesilami za kulisami in tudi očitnih, je bila) Mussolini jeva politika SVOJ čenico: — V ostalem pa sodim, da treba Kartagino pokončati. Ako bom jaz kdaj našel življenj episca, bi bil zelo ponosen, ako bi ta o meni pripovedoval, da sem vsak svoj govor in vsak svoj članek začel in zaključil z rečenico: "V o-stalem sodim, da je treba zgraditi Evropo". Nič bi me ne storilo, ako bi moj življenjepisec temu dodal tudi nekoliko zasmeha. Tudi danes zopet trdim, da je treba Evropo zgraditi in to čimpreje. Kajti migljaj, ki ga je dal evropskim državam predsednik Zedinjenih držav, je jasen. Hooverjevo moratorij«ko leto je velika ugodnost, je pa obenem tudi zadnja šansa. Ta moratorij je bil naravnost silna nujnost. Ako v Nemčiji slave predsednika Hoovera kakor svetnika, ki je napravil čudež, katerega se Nemci niso i nadejali, je to popolnoma razumljivo. Pri nas se vrsti vse okoli repa- j racijskega problema in vse je u-j verjeno, da ima naša gospodarska1 stiska svoj izvor le v reparacij?kih! dajatvah. Zavoljo tega se pri nasi smatraja nemške težave za teža-j ve vsega sveta in predsednika H. J Hooverja hvalijo zato. ker se je končno učinkovito zavzel za težave sveta in za težave Nemčije. vedno potenca, s katero so mora.li po Evropi računati. In na račun je JO pO mo-jdebil Mussolini marsikak moralen uspeh. Ker je videl In dobro slutil, da samo simpatije heimwehrovcev, ha- zobmi, kajti Mussolini zaradi prestiža ni niti za las ptboljšal usode nemški manjšini. Jerome je zahteval od Luciena, aa je pomagal prenesti Germaino navzgor v salon. Tam je vzel iz žepa samokres in napel petelina: DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" na fit* nmo nk članstvo, pač pa val Slovenci v vaii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Ta GLOBUS \ kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih i razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j pisno vprašanje, bodisi odraslim/ bodisi učeči se | mladini. S tem globusom vam je pri rokah sveti vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN I oP p-razih Heimwehrovcev v Av-j striji in po razočaranju s hittlerl-. jasnei in stahlhelmovci v Nemšiji je [ prišel kakor nalašč Hoover s svojim predlogom. MJussollni je dobro po-l gruntal. da bo ves svet moral s j predlogom računati. Vendar se ni ' moral prenagliti ter je sprva Izja-I vil, da mora vso reč pač šele proučiti, preden zavzame jasno stališče. Dokler je on imel čas za■ "pro-učavanje", je postalo vprašanje jasno. Jasno je bilo sioer takoj, da Hoo-verjev predlog ne bo povzročil Ita-. liji nikakih žrtev, in tako je poslala fašistovska vlada predsedniku sporočilo, da pristaja Italija na njegov predlog brez vsakih pogojev. V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KE JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI TMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — $i. 75 99 "GLAS NARODA 316 West 18 Street Ha« York, H. T. RADIKALNE REFORME ŠPANSKE JUSTICE Španska vlada se je odločila za velik korak, ki pomeni pravcati prevrat na polju justice. Odločila se je namreč za to, da bo poslej lahko vsak jetnik, ki ni nevaren in drzen zločinec, odšel na krajši dopust, ,če bo obljubil, da se po dopustu zopet vrne nazaj. Obenem je vlada oklenila odpomoči seksualni potrebi jetnikov, ki je včasih res neznos na. Jetniki bodo pod gotovimi pogoji prejeli dovoljenja za krajši dopust, ali pa bo lahko prišla na obisk žena oz. življenska družica. Španska vlada upa, da ibo ta ukrep vzgojno vplival na jetnike in da bodo s tem odstranjeni vsi izrod-kl, ki so neizogibna posledica zaporne psihoze. Vsekakor je ta radikalna reforma kazenskega prava velik korak naprej in bo menda lahko služIla vsej ostali Evropi ter dragim kulturnim državam z a vsgled. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik T Združenih državah. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7« ure zvečer. Poslninjmo se vsi kres Izjeme te stare in stanovitne domače Javno mnenje v Franciji misli malo drugače. Tam smatrajo Hoovera za prijatelja Nemčije in s tem za sovražnika Francije, ki naj razruši pravno tako sijajno zgrajeno poslopje Youngovega načrta. V resnici pa Hoover ni niti prijatelj Nemčije, niti nasprotnik Francije. On je samo ameriški predsednik, ki hoče biti ponovno izvoljen, in dela zavoljo tega samo ono, s čimer se mu zdi, da bi najbolj o-lajšal ameriške težkoče. Kadar je na paradi v stari cesarski Nemčiji kakemu vojaku visel po strani gumb. je bil polkovnik do-tičnega polka v veliki nevarnosti, da dobi "višnjevo polo". Kaj je pač mogel polkovnik za oni gumb? Ako bi v Zedinjenih državah prenehalo blagostanje naroda med funkcijsko dobo tega ali onega predsednika, je predsednik brez dvoma v veliki nevarnosti, da pri prihodnjih volitvah propade, čeprav mu zaradi blagostanja ne dajejo priznanja in čeprav sam ni odgovoren za gospodarsko krizo. Hoover pozna svoje ljudi, zato si prizadeva izvesti svoje ljudstvo iz krize in ga po možnosti privesti zopet do blagostanja. Vsekakor je zanimivo, da je predsednik mnenja, da bo svoj namen najlažje dosegel s tem, ako najprej od-godil vsa plačila mednarodnega sveta Ameriki. To dejstvo dokazuje, da se Američani počasi privajajo misli, o kateri doslej niso hoteli nič vedeti. Vse od versajskega miru pa do Dawesovega in Youngovega načrta so se vršili poskusi, reševati s političnimi paragrafi probleme gospodarske prirode. Želja zmagovalcev, da od premagancev dobe povračilo svojih vojnih stroškov, je poplno-ma politična in s političnega gledišča tudi utemeljena. Toda plačevanje milijardnih bremen iz države v državo ostaja vedno isti problem^ Pri tem je popolnoma vseeno, kako ime damo tem plačilom. Vsaka re- j šitev gospodarskega problema z gospodarskimi sredstvi Ima nujne gospodarske posledice, ki jih ne moremo spraviti s sveta z diskusijo. Za to stvar nimamo zbornice in senatnih jfiključkov. Pri tem ne prihaja v poštev niti dobra niti slaba volja. Že spočetka se je bilo treba vprašati, ali se da problem mednarodnih plačil rešiti, ne da bi se s prenosom kapitala in z Izvozom blaga popolnoma omajal svetovni trg In bi se tudi glavni prejemnik vseh plačil ne čutil ogroženega v svojem blagostanju. Zame osebno ta posledica ni bila nikoli dvomljiva. Šlo je samo za to, prepričati svet in posebej prejemnike plačil o pravilnosti tega nazora. To pa se je dalo doseči samo s tem, da je Nemčija točno in redno plačevala svoje dolgove. V srednjem veku so učenjaki na Sorbonl nekoč od ranega jutra do polnoči razpravljali o tem, ali olje lahko zmrzne. Diskusija seveda ni pripeljala vprašanja do rešitev. Toda eden izmed učenih gospodov, ki mu je zrak v dvorani postal presoparen, je odprl okno in pri tem opazil, da vlada zunaj silen mraz. Vzel je ča-šico olja in jo postavil na hlad. Vprašanje je bilo rešeno v najkrajšem času. Tako so nemška plačila dosegla, čeprav ne v tako kratkem času, kakor oni po?kus sorbonske-ga doktorja, da je Amerika začela spoznavati, kako škodljivo je nako-kopičenje zlatih terjatev v Ameriki. To kopičenje je na vsem svetu povzročilo inflacijo in vesoljni polom, dasi je nekaj časa imela ana-čaj navideznega blagostanja. Hooverov načrt ni tedaj čin a-postola, marveč dejanje treznega računarja. Kaj bo Amerika napravila v prihodnjih letih, bo odločilno le to, kar se bo pri tem tree-nem računu izkazalo za pravilno. Gotovo pa je le eno, da v letu moratorija Amerika ne bo napravila tega, kar upajo mnogi: Amerika ne bo dala to leto nobenih posojil Ev-j ropi. Morda je resnično, kar pripovedujejo poučeni ljudje o pobudi Hooverove akcije, ki je nastopila tako hitro in iznenada. t Pravijo namreč, da je Hoover svojo akcijo pospešil, ker so mu 1 mogočniki z Wall Streeta izjavili, I da ameriške banke ne morejo dvi-j gniti svojih terjatev v Evropi, ker i bi s tem omajale temelje evropskih j denarnih zavodov. Kot svarilni pri-I mer so pri tem navajali polom avstrijske Kreditanstalt. Naj bo že to pripovedovanje resnično ali ne, vendar za to ni treba biti prerok, da se spozna, da bodo ameriške banke moratorijsko leto porabile v prvi vrsti v to, da se kolikor mogoče razbremenijo od svojih evropskih kreditov. Evropsko denarno kritje bo še bolj občutilo pomanjkanje nego doslej. V Evropi bo nastopilo leto likvidacije. Ako Francija danes na svojem telesu še ne čuti neugodnih posledic takega likvidacijskega obdobja, bo krizo vendar prav kmalu občutila tudi ona. Nobeni državi Evrope v tem oziru ne bo prizanešeno. PTIČJI RAJ V DOLINI ISARJA Dolina reke Isar na Bavarskem se po pravici imenuje ptičji raj. Tam je namreč sloviti špecijalist za ptice baron Wacquant pripravil za ptice izredno ugoden teren za gnezdenje. Na ta način je tam okrog 80,000 ptic, med temi okrog 20,000 lastavic, potem škorcev, vrabcev, pastiričic in celo netopirjev. Ugotovili so, da te ptice uničijo vsak dan v dolini najmanj 32 stotov ličink. Posledice tega so seveda silno koristne. Te dni se je v dolini nudila bavarska komisija za varstvo ptic. ki je izrekla profesorju baronu Wacquantu svoje priznanje za veliko delo. Ugotovili so, da sadje tu krasno uspeva in da za zaščito dreves niso potrebna nobena kemična sredstva. Še bolj zanimivo pa je, da daje vsaka krava v dolini Isara najmanj liter mleka na dan i več, ker jo ne nadlegujejo muhe in druge žuželke ter ličinke. ADVERTISE in "GLAS NARODA" S0DNIJSKI OGLASI iz stare domovine. T 41 31 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM PEČAR VALENTIN, rojen dne 5. februarja 1865 na Studencu št. 3, pristojen v Dev. Marija v Polje, o-ženjen, posestnik na Studencu št. 3, okraj Ljubljanski, je odšel 18. maja 1903 v Ameriko. Njegov zadnji naslov je bil 195 Reed St., Milwaukee, Wis. Leta 1906 je zadnjič pisal . Ker je potemtakem smatrati, da b o nastopila zakonita domneva smrti v smislu f 24 št. 1 o.d.e. se u * vede na prošnjo njegove žene Pečar Marije, posest nice na Studencu postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. PEČAR VALENTIN, se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. julija 1932 bo sodišče na vnovično prošnje odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče ▼ Ljubljani, ndiel, V., dne 19. maja 1931. Avsec, L r. (Pečat.) NEW YORK, TUESDAY, JULY 28, 1931 SPOKORNICA SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. ■»■■■■■"j 0 (Nadaljevanje.) — Le ena, — si je takoj mislila. — Njeni zobje sa udarjali skupaj kot t mrzlici. Najrajše bi stopila bližje ter potegnila mlado damo na svoja prsa. Ni pa si upala storiti tega. Stala je tam kot izgubljena, s tresočimi se koleni in praznim pogledom. Konečno sta izginila oba in grofica Melanija se je zrušila na tki. Preko njenih ustnic je prišlo mučno in bolestno stokanje. V dvorani gradu je predstavil justižni svetnik Holiweg brata in sestro prvim uradnikom majcrata. Nato ju je povedel skozi glavne prostore gradu v sobe. — Juz sem po najboljši volji razpolagal s tem, gospod grof, in pozneje lahko sami določite, v katerih sobah boste prebivali. Zaenkrat pa upam, da bodo zadovoljile moje odredbe, — je rekel. Harold se je zahvalil. Brat in sestra sta sedla, in justični svetnik je odšel, da uredi za aluijibrtlka Hulo, za kar ga je Harcld prosil. V obednici so se zopet sestali. Najvišji uradniki so bili tudi povabljeni. Pri oficijebii pojedini so izpolnili vse formalnosti in govorili so o nujnih poslih. Grof Harold se je dvignil ter izjavil justičnemu svetniku in svojim uradnikom, da se bo čimpreje mogoče seznanil z vsemi posli. Povsem tuje razmere so, v ka*ere se mora vživeti, a upa, da bo kmalu lahko pregledal položaj. Prosil je pomoči in podpore svojih uradnikov, katerim je obljubil, da bo pravičen gospodar. Po obedu je odpustil Harold služabnike in tudi justični svetnik se je pcslovil z obljubo, da bo prišel naslednjega dne. Odpeljal se je v mesto, a oglasil se je spotoma tudi v hiši za vdove, da poodravi grofico ter ji poda svoje poročilo. Prišla mu je nasproti že v parku, in njene oči so ga vpraševale, ko je rekla: — Ali niste vedeli, cu je prišel grof Harold v spremstvu svoje sestre? — O tem vam ne morem dati nobenega pojasnila, grofica. Mladi Erof je zelo molčeč in zapit človek, ki ne pravi nikdar več kot je neobhodno potrebna. — Ali je starejša ali mlajša sestra, ki ga spremlja? — Tega vam tudi ne morem povedati. Jaz vem le, da je grof Harold nagovarjal mlado damo z Juto. Orofica je težko dihala. — Torej mlajša. Kje se mudi MJarija? — je rekla predse. — Mogoče bo prišla kantesa Marija pozneje, — je rekel svetnik. Ona ga je pogledala z žalostnim očmi. — Ali nista brat in sestra govorila o meni? — je vprašala s stisnjenim glasom. Justični svetnik je pcmišljal. Natto pa jo je pogledal proseče: — O tem ne sms m govoriti. Ona pa je rekla: — Ne prikrivajte mi ničesar. Povejte mi vse, gospod justični svetnik. Vsled tega ji je sporočil, kar mu je povedal Harold: — Mi ne bomo stopiii -v nikako zvezo z igrofico. Grofica je za trenutek zaprla oči. Njeno srce se je streslo. Ni pričakovala nič boljšega kot to, da se je bodo izogibali, kljub temu pa jo je bolelo srce, ker so to teko jasno povedali. — In kaj je rekla moja hčerka? — se je izvilo z njenih bledih ustnic. > Sočutno jo je pogledal justični svetnik. — Kontesa je molčala. Trpek, britek usmev je planil krog njenih ustnic. Kontesa je mclčala! Da. kaj naj reče? Ničesar ni hotela vedeti o materi, ki je pozabila svojo dolžnost.. Kontesa je molčala! Te besede so is tesno zarile v njeno dušo. Molk njenega otroka, ko je rekel brat: — Mi ne bomo stopili z grofico v nikako zvezo! — To je ponavljala neprestano. Bledega obraza je podala justičnemu svetniku roko. — Hvala vam, gospod justični svetnik. Sedaj vas nočem vstavljati nadalje! Vaš čas je odmerjen. Zdravstvujte! Zvečer istega dneva sta sedela grof Harold in njegova sestra v obednici pri večerji. Hišna gospodinja je znosila na mizo vse, kar je nova gospoda želela jesti. Nato je odgovoril Harold, naj se kuha natančno tako kot dose-daj in da ne bo določil kuhinjskega reda. In tako je zrla hišna gospodinja še bolj s spoštovanjem v nova gospodarja. Lahek usmev je šinil preko obraza Haralda. — Mislim, da tako bogatih pojedin, ne vzdržimo prepogosto, Juta. Tudi Juta se je nasmehnila. — Jaz mislim isto, Harold. — Mogoče pa se bova privadila, — je odvrnil. — Čašo je držal proti sestri ter nadaljeval: — To čašo izpijeva, Juta, da bova srečna tukaj v Nemčiji! Ona ga je ljufoeznjivo pogledala. — Tudi jaz bom izpraznila čašo na mojo srečo, Harold, prav do dna. Poročnik Wenkhaus je rekel vedno: — Kdor misli resno, naj izpi-je do dna! Izpraznila sta čaši ter se nasmehnila. On jo je prijel nato za roko. — Kako ti ugaja v Nordeggu, Juta? Ona se je nasmehnila. — Meni je vedno pri duhu, kot da se bom šele prebudila in da sem zopet na farmo. Grad je krasen. In tako velik, da bi se lahko izgubila. Precej časa bo poteklo, predno bom postala domača. — Nikakih skrbi. Ti se boš kmalu vživela. Predvsem si tukaj varna pred težkimi nevarnostmi. m Juta je vzdihnila globoko. — Hvala, tega pritiska sem se hvala Bogu iznebil. Majorat nam nudi velik dohodek, in vsled tega sem sklenil naložiti v varnih papirjih kupno ceno za farmo. Ta denar bo pripadal tebi, Juta. Ona ga je začudeno pogledala. — Ves denar? Meni? — Da, draga sestra! — Jaz ne rabim denarja. Kaj naj storim ž njim? Jaz imam tukaj ■7* pri tebi, kar potrebujem! _— Prt menl boS ostala, dokler se ti bo ljubilo. Mogoče baš tukaj tfjMRKLla tpda, ter ga ljubila, ki bi ti pripadal vse življenje. Jaz imam na vsak način dobro, kajti imam svoje lastno premoženje. Sedaj lah- 5 Po CUNARD progi x parnikom "MAURETANIA" priredimo DVA SKUPNA IZLETA v JUGOSLAVIJO na 12. AVGUSTA in 2. SEPTEMBRA Uradnik CUNARD proge iz newyorskega glavnega urada rodom Jugoslovan bo obakrat izletnike spremljal skozi do Ljubljane in Zagreba in skrbel za zabavno ILi brezskrbno potovanje. Cena do Havre in nazaj ....................$145. Do Ljubljane in nazaj pa samo..........$1 75. Za pojasnila, cene itd. pišite na: Sakser State Bank 83 Cortlandt Street New York, .N .Y. ko pogrešam denar, ker sem majoratni gospodar Ncrdegga. Grad je turdi tvoj. To je bila resdcn, Bremen 21. avgusta: Saturiiia, Trst Bremen. Cherbourg. Bremen Majestic. Cherbourg lielKt-ulatid. Cherbourg-. Antwerpen New Amsterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam 22. avgusta: France. Havre Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 24. avgusta: Reliance, Cherbourg. Hamburg 25. avgusta: Eurutu, Cherbourg, Bremen 26. avgusta: lie de France. 11;ivre New York, Cherl«>urg. Hamburg Berengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 27. avgubta: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 14. avgusta: I'ennland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Naj>oli, Genova 15. avgusta: Paris, Havre Columbus, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO Pesmarica moških zborov ' < Bala tka) ___________________1.— MEŠAM In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (13rum> ....1.19 Slovenski akordi (Adami«): .. 1. sveže* .....................75 IL zvezek ...................73 Pomladanski odmevi, I. in II. av„ VRHk ........................U Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vortnplwi ....1.26 10 markih lir meftanih i borov — (Adamič) ........................,4P MOŠKI ZBOR Trije mo&kl zbori (PavClč) Izdala Glasbena Matica ..... Narodna nagrobnira < Pavčič > Gorski odmevi (Labarnar) 2. i 29. avgusta: Boulogne sur Olympic, Cherbourg Rotterdam. Louluene sur Mf, Rotterdam .4« .55 .45 SAMOSPEVI: Stir ji samospevi. Izdala Glasbena Matica .......................45 Naši bul ni ..................... M MEŠANI ZBORI: Planinske. II. sr. (Labarnar i .. .46 Trije meftanl s bori. Izdala Glasb«, na Matica ....................45 RAZNE PESMI S SP REMIJE VANJ EM: Domovini, (Foester) ............. Izdala Glasbeni Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Setve-ro In petero raznlb glasov .... .4f Jaz bi rad rudetlh rož. mofikl sbor s bariton aolom ln priredbo za dvoajiev ...................... ii V pepelnitnl nori (Sattner), kan-ran ta za soli. sbor ln orkester. Izdala Glasbena Matica.......% Ove pesnil (Prelovec >, sa nafti zbor in bariton solo ............ Kupleti (GrumUieni Mihec.— Kranjske Aege In navade, Ne-zadovljstvo, 3 aveakl skupaj ..1.— Kopleta Kosa Mnca (Parma) _ .49 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad ...tJ* 4. Koroške slovenske narodne Pomni (SvikarSiC) 1., 2., In B. av. skupaj ...................L— MALE PESMARICE: St. L Srbske narodne himne .. 13 št. la. Sto tutlš, Srbtne tninl .. .15 št. 10. Na planine ..............15 3t. 11. Zvečer ...................u 12. Vasovalec .............. jj Narodne pesmi sa mlačno (Žt- rovnik) I. H. in m. stopnja PO -------------------------------------------------- .20 Vse 3 stopnje skupaj .................59 Slaviek, zbirka Makih (Medved) .......... Vojaške narodne Narodne vojaške (Pregelj) ____ (Koal) (FerjandC) M Jt Lira, arednjefiolaka. 2. sveska skn- p»J ............................ Trociasnl ■»hi«^ short: Mešani in moški zbori. (Aijai) —. 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dlvna noC....... 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji iar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...... 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ....... 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica ; Pri fvadbl; Pri mrtvaAkem sprevodu; Geslo 8. zvezek: TI osrečiti jo hoti (me-San zbor) ; Prijatelji ln mnca (meSan zbor) jjstoji, solnčice •toj; Kmetskl blM............ 31. avgusta: licpubllc, Cherbourg, Hamburg PARNIKI Z ZNAKOM O. označi skupni Izlet v Jugoslavijo. NARAVNOST^v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna siužba vas čaka. Uljudnt, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej- VULCANIA 30. julija 9. septembra SATURNIA 21. avgusta 25. septembra K:iterik-»ll agent vam bo reservlral kabino CO S U L IC H LINE 17 Battery Place New York HOltANDAMER1CALlNE Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA PRILJUBLJENA PARNIKA TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogrte-sur-Mer Potovanje s |>arnikl Holland-Am»*rlrs Line pomenja. udobnost, domafe raz-pololeiije. nepreko.sljivo kuhinjo bi postrežbo. Tfden^ko ud plutja. — Za l>o-drobnostl vpraSajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY CERKVENE PESMI: l>oma16 W. 18. Bi, New York