POŠTNINA plačana v gotovim
I Leto XIV.
[Štev. 262
TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25—67 In 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280	Maribor, ponedeljek 13. novembra 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v opravi ali do pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tajina 30 din. POSTNI CGKOVNf PACUN: 11.405	Cena «din 1*—
Nov sestanek diplomatov v Nemčiji
Italijanski zunanji minister grof Ciano in španski zunanji minister Serano Sun er na poti v Nemčijo — Po švicarskem mnenju gre za nadaljevanje posvetovanj v zvez s pogajanji s Sovjetsko zvezo in nadaljevanjem vojne proti Velika Britaniji
v RIM, 18. nov. Reuter. Italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano je sijoči odpotoval v Nemčijo. Nemški zun. minister von Ribbentrop pa je odšel iz “ertina v Salzburg, kjer se bo sestal sšpanskim zunanjim ministrom Serancm Sttnerjem. Mogoče pa je, da bo sestanekvseh treh ministrov v Salzburgu.
LONDON, IS. novembra. Reuter. Po nemškh in italijanskih vesteh se bodo ^anes ali juti'! sestali zunanji ministri 3 frŽav; Ribbentropj Ciano in Šuner. Ciano J® že prišel v Salzburg, kjer ga je sprejel Ribbentrop. Misli se, da bo Španija na ‘*ni sestanku priznala Nemčijo kot vodil-1,0 velesilo v novem evropskem redu. Cia J10 in Suner bosta danes sprejeta pri Hitiju v Berchtesgadenu. Suner je že tam.
BERCHTESGADEN, 18. nov. DNB Španski zunanji minister Serrano Sunet
je dospel sem. Na postaji ga je pozdravil von Ribbentrop. Po pregledu častne čete je Suner odšel v določeno stanovanje.
SALZBURG, 18. nov. DNB. Grof Ciano je dospel dopoldne v Salzburg. Na želez, niški postaji ga je pozdravil vOn Ribbentrop. Po pregledu častne čete je odšel v hotei Kaiserhof«, kjer je nastanjen.
CURIH, 18. nov. ZPV. Švicarski listi poročajo iz Berlina, da se diplomatska aktivnost sil osi nadaljuje in je treba že v prihodnjih dneh pričakovati novih za-
devnih dogodkov. Pred vsem je treba omeniti prihod španskega zunanjega ministra Serana Sunerja v Berlin. Suner se ie v Parizu sešel tudi z Lavalom in je bil ob tej priliki najbrže naprošen za intervencijo v korist vickyjske vlade, ki je zašla s svojimi pogajanja z Nemčijo zaradi nemškega izseljevanja Francozov iz Alzacije in Lorene v zelo neprijeten in težaven položaj. Istočasno s prihodom Sunaria pričakujejo v Nemčiji tudi nov obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Prvotno je bilo rečeno, da bo von Ribbentrop potoval v Italijo, toda ta načrt je bil sedaj spremenjen. O čem bodo razpravljali Ribbentrop, Suner in Ciano, doslej ni bilo mogoče izvedeti,
Dosedanji razvoj grške ofenzive
Najhujši boji se bijejo za posest Korfce, ki je že skoraj obkoljena — Velika letalska aktivnost na obeh straneh — Napadi na važna prevozna pristanišča
VČERAJŠNJE ITALIJANSKO POROČILO
Rim, 18. nov. Stefani. Italijanski glav-J** stan je izdal včeraj sledeče poročilo o jtojih v Grčiji: Včeraj so se na grški r°nti razvijali napadi in protinapadi, ki bili posebno hudi na odseku devete vr«nade. Naše letalstvo je ob sodelovanju ®6t bombardiralo pota, železniške proge, ovražnikove postojanke in topniške po-tojanke. Bombardiranje je povzročilo po Zare in eksplozije ter so bile pretrgane Dfometne zveze. Letalstvo je obstrelje-aI° tudi zbirališča čet. Eno naše letalo ni vrnilo
°RKI SO ŽE PET DNI V OFENZIVI
ATENE, 18. nov. Reuter. Italijani so v boj proti grški ofenzivi veliko šte-•Jo letal. V Epiru letala z majhne višine obstreljujejo grške vojake. Grške čete so
5	dni v ofenzivi. Vojaki imajo le malo
rane, ki se sestoji v glavnem iz kruha, ra in nekaj oliv. Spijo zaradi stalnih bo-lev »a nož zelo malo. Po soglasnem mne-vojaških strokovnjakov se sedaj nudi Srški vojski edinstvena prilika za uspeh, pflgleška letala so bombardirala nepre-rfcoma edini albanski pristanišči, ki sta
primerni za izkrcanje, Drač in Valono, ter obenem tudi napadla Brindisi in Bari.
BOJI ZA POSEST KORICE
ATENE, 18. nov. Reuter. Grško vrhovno poveljstvo javlja, da so grške čete na vsej fronti v napadu ter da je bila kolona italijanskih tankov, ki se je poizkušala rešiti na jugoslovansko ozemlje, odrezana od jugoslovanske meje v Albaniji. Najtežje bitke so pri Korici, kjer so grške čete z noži in granatami odbile napad ter nadaljujejo obkrožanje mesta. Grške čete so zasedle goro Moravo, ki s 5 km oddaljenosti dominira nad Korico ter Ivan planino, težko utrjeno višino, ki je še bliže Korici kakor Morava.
ATENE, 18. nov. Reuter. V vojaških krogih izjavljajo, da stojijo grške čete 5 km pred Korico, ki je težko obstreljevana ter se njen padec pričakuje vsak čas.
ATENE, 18. nov. At. ag. Grško vrhov-jno poveljstvo javlja po si nočnem stanju iz bojišča:Ogorčena bitka se vodi vzdolž ! vse fronte. Posebno ostri so boji v Epiru in v goratem delu na severu. Vzhodno od Rorice se je grškim četam posrečilo, zasesti spet nove, strategično zelo važne točke. Napad je uspel kljub močnemu so-
vražnemu odporu in obstreljevanju iz letal. Italijanska letala so bombardirala mesta in vasi v notranjosti Grčije. Ljudskih žrtev in materialne škode pa ni bilo.
GRŠKE LADJE PRED SASENO
ATENE, 18. nov. Reuter. Flotilja grških rušilcev je v noči med 14. in 15. nov. prišla skozi Otrantski preliv v Jadran ter doplula do otoka Sasene pred albansko obalo. Ker ni na vsej poti naletela na edi-nice italijanske vojne mornarice, se je vrnila. Admiral Kabadi je imel poveljstvo.
BEOGRAJSKE INFORMACIJE
BEOGRAD, 18. nov. AA. Beograjski listi poročajo o veliki bitki, ki se bije med Lerinom in Korčo. Grške čete, sestavljene iz elitnih evzonskih polkov, napadajo brez prestanka dobro utrjene italijanske pozicije. Najbolj krvavi boji so na Ivan planini in Zvezdi. Navzlic vsemu topniškemu in letalskemu delovanju ter napadom pehote je stanje še neizpremenje-no. »Polika« pravi da je flotilja grških tcrpedovk v noči med 14. in 15. nov. v Otrantskem kanalu naletela na edinice italijanske mornarice. Izhod še ni znan.
Vojaška zveza Siama z Anglijo in USA?
Angieško-amerlške ponudbe Siamu — Veliko razburjenje v Tokiu zaradi možnosti sklenitve sodelovanja Siama s silami, ki stoje na poti japonskim načrtom
ŠANGHAJ, 18. nov. Domei. Britanska
3-ameriška vlada sta sporočili siamski r.a{,ii da ji bo3ta pomagali pri njenih te-' orialnih zahtevah, če se obveže, da bo •am stopil na stran obeh velesil. V ta s ^n dobi Siam tud 20 mil. dolarjev po-.°J«a od Angležev ter vojni material od
^eričanov.
T°k!0,
18. nov. Domej. Japonski di-°matski krogi so zaskrbljeni in odkla-JI«jo vsak odgovor glede vesti o skoraj-paktu med Veliko Britanijo, Sia* u®? In USA. Japonska se bo odločno P^a vsakemu takšnemu poizkusu. Siam jo j *a^nim korakom kršil pogodbo, ki •j J eskfenil lani v avgustu z Japonsko, »no kršitev bi pa obenem bila sa-jeQm°i' za to državo. Velika Britanija ho-v ® tem korakom zadati smrtni sunek življenjski prostor laoonske ter ji za-Pot na jug.
O&feK ’ nov- DNB. Pooblaščena ®knost v vojnem ministrstvu je izjavila,
da nima japonska vlada še nobenih uradnih poročil o anglo-ameriških poizkusih, da sklenejo s Siamom vojni sporazum. Vlada skrbno pazi na razvoj takšnega gibanja, ker ima Tokio tudi s svoje strani interese, da sklene vojaško zvezo s siamsko vlado. Japonsko veže s Siamom tesno prijateljstvo, obstaja namera, da se sedanje poslaništvo v Bangkoku dvigne v veleposlaništvo.
TOKIO, 18. nov. DNB. Italijanski listi posvečajo dolge kolone vestem o sklepa-
nju vojaškega pakta med Anglijo, Ameriko in Siamom. List naglasa, da so od-nošaji med Japonsko in Siamom zelo dobri ter da bi ne bilo razloga za takšen pakt. V primeru pa, da bi se te vesti res-uresničile, mora biti vlada pripravljena na najenergičnejše protiukrepe, da zaščiti svoje interese na jugu Azije. Verjetno pa je, da siamska vlada le ne bo pristala na ameriški manever ter sklepala zvezo z Anglijo.
šlo bo pa gotovo za sklepe, ki so postati potrebni po bisku Molotova v Berlinu »n pred prihodnjim nadaljevanjem pogajajnj s Sovjetsko zvezo v Moskvi. V Berlinu ne zanikujejo vesti, ki izhajajao zlasti iz italijanskega tiska, da se trudi diplomacija velesil osi ustvariti velik azijsko-ev-ropski blok proti anglosaškemu bloku. V tem bloku naj bi bile Japonska, Sovjetska zveza, Nemčija, Italija, Španija in eventualno tudi Francija, ako bi bil z njo dosežen potrebni sporazum. Za vso to diplomatsko akcijo se pa skrivajo pred v sem vojaški cilji, katerim naj bi omenjeni blok pomagal do uresničitve v vojni z Veliko Britanijo.
ša italijanski tisk, da so bila pretresena vsa vprašanja, ki tičejo sodelovanja Romunijo in Italije, odnosno sil osi na vseh področjih, tudi na gospodarskem.
BEOGRAD, 18. nov. AA. Romunski mi nistrski predsednik Antonescu in zun. minister Sturdza sta -potovala včeraj ob 6. zjutraj skozi Ljubljano, ob šestih zvečer pa skozi Subotico, kjer ju je v imenu predsednika vlade pozdravil ban dunav-ske banovine dr. Kijunna; romunski poslanik Cadere pa je spremljal Antoitesca iz Ljubljane do Subotice.
BUKAREŠTA, 18. nov. ZPV. Romunski ministrski predsednik general Antonescu se je s svojim spremstvom vrnil v Bukarešto.
General Antonescu zopet doma
Zadnje ure španskega prezidenia Azane
MONTBAN, 18. nov. Havas, Da bi zavrl vse fantastične vesti, ki krožijo o smrti bivšega predsednika francoske republike, Azane, objavlja »Bulletin Catoli-que« članek montobanskega škofa o po-edinostih pokojnikove smrti. Azana je težje zbolel in izrazil željo, da ga škof
#11
RIM, 18. nov. ZPV. Pri odhodu iz Rima je dal predsednik romunske vlade general Antonescu izjavo, v kateri je izpovedal svoje zadovoljstvo in hvaležnost za izkazane mu časti ob priliki sprejema in bivanja v Rimu. Obenem je dejal, da tega, kar je videl v Italiji, nikoli ne bo
pozabil in občuduje dela, ki jih je izvršil fašistični režim pod Mussolinijevim vodstvom. V zvezi s sestanki, ki sta jih imela predsednik romunske vlade general Antonescu in zunanji minister knez Sturdza z ministrskim predsed. Mussolinijem in zun. min. grofom Cianom nagla-
obišče. Škof je bil večkrat pri bolniku in vselej, kadar je odšel, ga je Azana ponovno prosil, naj spet pride. Bivši predsednik španske republike je z veliko pobožnostjo poljubil razpelo, ko mu je bilo prineseno. Ko ga je škof 3. t. m. obiskal, je izrazil željo, da bi bil previden. Med izdihom so peli cerkvene molitve. Pokojnikova soproga je zaprosila škofa, naj Azano cerkveno pokoplje. Na dan pogreb apa ni mogla gospa' zraven. Krsto z Azano je bila prenešena namesto v katedralo naravnost na pokopališče. Soproga Azane je po pogrebu obiskala škofa ter se mu zahvalila za ves trud, izrazila je pa obžalovanje, da je bil pogreb brez duhovnega spremstva. ,
Letalski napadi brez konca in kraja
Tudi v soboto in nedeljo ter v noči od včeraj na danes so izvršila nemška letala vrsto srditih napadov na Anglijo, angleška pa so istočasno napadla razna nem* ška in zasedena mesta - Po razdejanju v Coventryju
niti elektrika niti vodovod niti plinarna.
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 18. novembra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Ob priliki napadov, ki so jih nemška letala izvedla na London v noči med 15. in 16. novembrom, je bil zadet, kakor se je naknadno izvedelo, most VVaterloo, železniška postaja v Pa-dingtonu, plinarna v Canuingtonu, kakor tudi druge naprave blizu trgovskih dokov, kjer so nastali požari, V raznih mestih južne Anglije, v Porthmouthu in Sou-themptonu so bili bombardirani važni vojaški cilji. Napadi na London so se nadaljevali 16 novembra, kakor tudi napadi na razne pokrajine jugovzhodne angleške obale. — Danes je nemško letalstvo bombardiralo številne ladje. V teh bombardiranjih je naše letalstvo potopilo neko trgovsko ladjo (8000 ton), petrolejsko ladjo (3000 ton) in neko tovorno ladjo (2000 ton). Dve drugi tovorni ladji sta hudo poškodovani. Miniranje angleških pristanišč se nadaljuje. — Dne 16. novem bra dopoldne smo močno streljali na neki
RIM, 18. nov. Agencija Stefani objavlja o preseljevanju Francozov iz Alzacije in Lorene sledeče poročilo: »Kakor je bilo javljeno, je doslej že 28.000 Francozov Iz Alzacije in Lorene prispelo v nezasedeno Francijo. To preseljevanje prebivalstva s francoskim materinim jezikom vrše Nemci v skladu z načeli, ki so bila upo rabljena že pri preseljevanju Nemcev iz Južne Tirolske, Besarabije, Bukovine in baltskih držav v Nemčijo. S tem hoče Nemčija odstraniti vsak povod nesoglasij in trenj v pokrajinah z narodnostno mešanim prebivalstvom. Francoska vlada že skrbi za to, da naseli iz Alzacije in Lorene odstranjeno prebivalstvo v za to
angleški konvoj v Rokavskem prelivu.
Angleška letala, ki so prodrla nad nemško ozemlje v noči med 16. in 17. novembrom, so zlasti bombardirala Hamburg, Bremen in Kiel. Bombe so povzročile 'majhno škodo na važnih vojaških objektih. Neka zažigalna bomba ja padla na dok. Toda požar so hitro pogasili.
DANAŠNJE NEMŠKO POROČILO. BERLIN, 18. novembra. CBS. Nemško vrhovno poveljstvo javlja, da so nemški bombniki zadeli direktno železniški most VVaterloo v središču Londona ter težko poškodovali vojaške naprave v Portsmouthu in Southamptonu. Angleška letala sa napadla Hamburg, Bremen in Kiel.
V	soboto ponoči so nemška letala metala bombe na Paddingtonsko železniško postajo v Londonu, plinarno v Kensingtonu in trgovsko pristanišče. Veliko hiš v južnem Londonu ie bilo zadetih.
DANAŠNJE ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 18. nov. Reuter. V teku noči so padle na londonska predmestja bombe najtežjih kalibrov. Nemci so izgubili 13
pripravljenih središčih. Verjetno pa je, da je z ozirom na Lavalovo intervencijo Nemčija sklenila, da bo zmanjšala brzino odpošiljanja francoskega prebivalstva v Francijo. Doslej je bilo odposlanih vsak dan po sedem transportov. To zmanjšanje števila vlakov se bo izvršilo zato, da se olajša francoski vladi nastanjevanje preseljencev. O preselitvi sami pa ne dovoljujejo Nemci nobene razprave, ker je to eno izmed temeljnih vprašanj njihove politike. Mešanost prebivalstva je izzivalo v zadnjih 50 letih stalna trenja v Evropi in je zato dolžnost državnikov, da ta vprašanja energično in definitivno rešijo. Nemška oblastva skrbe za fran-
lahko dela pri raznih panogah in nc le eni. Pri mehaničnem tkanju blaga se je produkcija povečala za 58 odst., pri predivu za 4(1 odst. V papirnicah so proizvedli za 30.5 odst. več kakor leta 1935.
NAPAD NA PROGO V ABES1N1JI
letal, Angleži pa 5, vendar so se 4 piloti rešili. Neki minolovec je sestrelil nemško letalo. Nemški daljnometni topovi so obstreljevali Dover. Angleška letala so bila drugič nad Hamburgom.
LONDON, 18. nov. Reuter. V noči na ponedeljek So bombardirali Nemci mesta ob južni obali Anglije. Materialna škoda ni velika, tudi ni veliko ljudskih žrtev. Angleška letala so ponoči napadla industrijske naprave v Porurju.
POSLEDICE NAPADA NA COVENTRY
LONDON, 18. nov. Reuter poroča: Kakor smo izvedeli, je bilo ob priliki zadnjega nemškega letalskega napada na Co-rentry ubitih nad 200, ranjenih pa okoli 800 oseb.
COVENTRY, 18. nov. UP. Veliko še preostalih hiš se je včeraj porušilo, ker so ves dan eksplodirale nemške tempirane bombe, ki so jih vrgla letala pri zadnjem napadu na Coventry. V mestu se le s plezanjem preko ruševin pride po ulicah naprej. Vojaki podirajo nekatere hiše, ki so težko poškodovane. V mestu ne deluje
Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe ter se hranijo po vojaških kantinah.
AMSTERDAM, 18. nov. DNB. Britski minister brez portfelja Grinvvood je imej v Colchestru govor, v katerem ni mogel zanikati velikega učinka nemškega bombardiranja v Liverpoolu in Cocentryju. Sinoči je bil v ondonu spet dan ;:nak za alarm.
AKCIJE ANGLEŽEV
LONDON, 18. nov. CNP. Nocoj je bila vsa francoska obala v ognju angleških bomb. Nemško topinštvo je začelo streljevati angleško obalo, nakar so odgovorili angleški dalekostrelni topo v L ~~ Dvoboj je trajal nad tri ure. Izredno hu« je bil, po poročilu letalskega ministrstva napad na Hamburg, kjer je nastalo veliko požarov v pristanišču in industrijskem delu mesta.
LONDON, 18. nov. Reuter. Angleška letala so nocoj napadla več ciljev v P°' ruhrju.
Razlastitev Židov v Romuniji
BUKAREŠTA, 38. nov. DNB Razširjen je zakon o odvzetju posestev in podjetij romunskim Židom. Po razširitvi določil tega zakona bodo zaplenjena vsa židovska posestva, gozdovi, mlini, tovarne lesne industrije, skladišča žit in vseh ž‘v' ljenjskih potrebščin. Vse to preide v las države. Isto velja tudi za posestva ij1 podjetja, ki so last židovskih družb zadrug.
NEMŠKI FOTOGRAFI PRED GIBRALTARJEM
MADRID, 18. nov. Reuter. Karavan* nemških vojaških fotografov in filmski« operaterjev, ki sestoji iz 15 avtomobilov* je dospela s kanalskega bojišča v La L«' neo, ki leži pred Gibraltarjem.
SAVINJA JE PRESTOPILA BREGO VE IN ZALILA NEKATERE PREDELE
Celje, 18. novembra. _ Danes ponoči so bili v Savinj^ dolini in okolici spet močni nali^J* Savinja in Ložnica sla v kratkih uran tako narasli, da sla prestopili brego' vc ter zalili celjsko okolico v smerl ob Krekovi ulici, kjer stoji voda lik do ceste. Voda jc prodrla tudi na tkzv> „Otok“ in sega do gimnazijskega p°' slopja. Savinja jc vdrla ludi tik' do Masarykovega nabrežja. Struge Voglajne in ostalih pritokov so pol&c do roba, vendar v času, ko lo poročamo, še niso prestopile bregov. Savinja* ki še vedno narašča, prinaša s seboj najrazličnejši material, večinoma leS iz Savinjske doflne.
UBOJ PO VESELICI V MAJŠPERKU
Majšperk, 18. novembra'
V	Majšperku pod Ptujsko goro se je iz' vršil od sobote na nedeljo zverinski uni°r katerega žrtev je postal 34 letni čevlja^ P u r k Franc iz Majšperka. V gostim. Gajšek so priredili tovarniški delavcl veselico. Med petjem in plesom je do izzivanja. Ko sta se Purkova vračala' so navalili na njiju z noži. Alojz, ki je "!. krepkejši in spretnejši, je napadalcu iz®1 nož, med tem pa so ostali podrli nježO' vega brata na tla in ga z noži tako hud0 obdelali, da je kmalu izdihnil. Ubijalci so nato pobegnili. Orožniki so aretirali bra* te Korošce in Stopnega pri Makolah, K1 so izjavili, da' niso ubili pravega č!ove»a' Maščevanje so kovali za brata Alojzija^
Borza- Curih, 18. XI. Devize. Beograd 10, Pariz 9.55, London 17.12, NewyorK 4.31, Milan 21.77^, Berlin 172.50. du' dimpešta 84.
Mariborska napoved. Pretežno »bi . no in vetrovno. Ponekod bo morda dez Včeraj je bila maksimalna temperatura 16.7, danes minimalna 7.5, poldne 11. davin od včeraj, je bilo 5.1 nun.
Selitev Francozov iz Alzacije in Lorene
Nemci so v preteklem tednu izselili iz okupirane Alzacije in Lorene že 28.000 Francozov, katere pošiljajo v neiasedeno Francifo — Na Lavalovo intervencijo bo tempo odseljevanja zmanjšan, o preselitvi sami pa Nemci ne dovoljujejo debate
Obtožbe proti francoskim ministrom
2ENEVA, 18. nov. DNB. Bivši ministri Sarraut, Daladier, Leon Blum in general Gamelin so bili prepeljani iz dosedanjih zaporov v Baserol, kjer jc žc zaprt bivši letalski minister Guy de la Chambre. Tako jc ukazal višji državni ložilcc v Riomu. V jjoročilo glavnega sodišča je navedeno, zakaj je vsak izmed zgoraj navedenih obtožen. Bivši letalski minister Picrre Cot, ki jc bil dalje časa v Ameriki .je bil aretiran ob vrnitvi v Francijo 21 .septembra. Očitajo jim, da so zanemarjali svoje dolžno-
Seldtejevo potovanje po Italiji
RIM, 18. novembra. DNB. Minister za dela v Nemčiji, Seldte, je obiskal Rim. Obiskal bo tudi industrijske naprave v Milanu in Genovi ler preučil njih socialne ustanove. V Rimu je imel važna posvetovanja o skupnem sodelovanju sil osi na socialno-poli-ličnem področju.
RIM, 18. novembra. Stefani. Nemški minister za delo Seidle jc zapustil sinoči Rim ter odpotoval v Milano. Na postaji so se poslovili od njega mini-
Uspehi stahanovstva v SSSR
slriji so povečali proizvodnjo, ker so kvalificirano delavstvo izučili tako, da
MOSKVA, 18. novembra. Tass. Tisk posveča obširne članke petletnici sta-hanovskega gibanja ler ugotavlja, da je v vseh gospodarskih skupinah napredek velik. Posebno sc je povečala rudarska proizvddnja. Lela 193-1. je izkopal en rudar v rudarskem bazenu Doneča povprečno 6.3 Ione premoga na dan, septembra letos znaša la količina že 10.2 tone na dan. Sla-hanovci so izpopolnili ludi železniški promet. .Strojevodje so vodili vlake na 30 progah ter prevozili za 38 milijonov ton raznega blaga. V tekstilni inclu-
ADEN, 18. nov. CBS. Angleški bombniki so poškodovali železrnško progo Džlbuti—Adis Aheba ter vrgli v zrak nek-most.
NEW YORK, 18. nov. DNB. V veliki tovarni kemikalij v Bridgevilleu pri Pitts burgu jn nastala iz neznanih razlogov eksplozija. Uničeno je glavno poslopje tovarne. Škoda znaša blizu 250.000 dolarjev.
coske izseljence vse do meje nezasedene Francije, tam pa jih izročajo francoskim oblastvom. Prebivalstvo Alzacije in Lorene je sprejelo te ukrepe brez protesta.«
TOULOUSE, 18. nov. Havas. V soboto je prispelo v Monzaubon 800, v Auch pa 1200 Francozov Iz Lorene.
CURIH, 18. nov. Reuter. Vsega skupaj bo 120.000 Francozov Iz Lorene preseljenih v južno Francijo. Vsak teden bo izseljenih 6.000 prebivalcev. V zapuščenih domovih bodo naseljeni Nemci, ki so ostali brez strehe v teku bojev med Ma-ginotovo in Sigfriedovo črto.
Ves Gabon v oblasti de Gaullea
LONDON. 18. nov. Glavni stan de Gaulleovih svobodnih Francozov javlja: Port GOntil v francoski Ekvatorialni Afriki se je brez boja predal generalu de Gaulleu dva dni po padcu Librevillea, ki je bil zaseden 10. nov. Sedaj je ves Gabon v rokah svobodnih Francozov.
Razpust društva „Pro Transi! vama"
BUKAREŠTA, 18. nov. DNB. Društvo »Pro Transilvania«, kateremu so obla stva v petek uradno dovolila delovanje je bilo t&koj nato v soboto uradno prepovedan in razpuščeno. Predsednik društva je bil znani bivši zaranistični voditelj Ma-niu. V objavi k razpustu jc rečeno, da so posamezni voditelji tega društva priprav. Ijali politične načrte, ki so nasprotni načelom prijavljenega programa in interesom države.
BUKAREŠTA, 18. nov. CBS. Komaj dovoljeno društvo »Pro Transilvania« je bilo v soboto na tujo intervencijo razpu. ščeno.
NOVA SABOTAŽNA DEJANJA V USA
BOSTON, 18. nov. DNB. V tukajšnji ladjedelnici je izbruhnil požar. Vlada prepričanje, da gre za sabotažo. Preiskava je v teku.
PITTSBURG, 18. nov. CBS. Velika eks plozija je nastala v cianamidski tovarni
sli in organizacijo državne obrambe ter da so s svojo politiko oškodovali država. Obenem z navedeno obtožnico zahteva državni pravdnik, da se vodi ludi obtožnica proti bivšemu ministru Mandelu, ki se je zagrešit proti zunanji politiki Francija.
V	juniju se je namreč izkrcal s ladje ,,Mar-siglie" v Maroku in krivično je (udi razdelil fonde za kolonijo, s katerimi je razpolagal. Ločena razprava se vodi proli Paulu Reynaudu ,ki jc še voduo v zaporih Chasscrona.
sira za korporacije in gradbe ter drugi odličniki. Agenciji Stefani jc nemški minister izjavil, da je dospel v Kalijo na poziv italijanskih kolegov, da nadaljuje že v maju načela posvetovanja. Dosežen jc sporazum o tesnem bodočem sodelovanju, posebno glede gradnje cenenih stanovanj v obeli državah. Tudi na drugem socialnem polju se bodo skoro pokazali sadovi skupnega dela.
Fiandinovi pogledi na novi red v Evropi
Bivši francoski ministrski predsednik obsoja vzroke, ki so dovedli do sedanje vojne
Na novinarski kon ferenci zastopnikov tiska iz vzhodne Francije je bivši
 ^	predsednik franco-
(	\>	ske vlade F 1 a n-
\	y	I J din, ki je bil že od
V	/	nekdaj naklonjen
francosko - nemške mu sodelovanju, med drugim dejal:
»Zasedba poren-ske oblasti 1936 je ^	-	terjala gotove proti-
ukrepe. Od tedaj so se začele javljati v Svetu mračne ideje, ki so hotele izzvati v Evropi svobodno gospostvo prostozi-darstvu in židovstvu. Vojna je bila zamišljena že pred okupacijo Abesinije, ko je Anglija s sankcijsko politiko vodila tako rekoč že pravo vojno v Sredozemlju. Imperijalisti v Londonu so smatrali, da izgubili svojo prevladujočo vlogo v Sredozemlju, če bi tam ne bilo več fran-cosko-italijanskega nasprotstva. Prav ta-“P da bi izgubili na celini svoj vpliv, če se zmanjšalo francosko-nemško nasprotje,
S sestavo ljudske fronte v Franciji, pod vlado Chautempsa, Bluma in Daladierja ^^^delalotako^dajemoralopritido
Kariera angleškega letalskega maršala
Angleški letalski maršal sir Robert Bruk-“opama, ki je dospel kot glavni poveljnik Angleških sil na Daljnem vzohdu v Singapur, j? Pred 30 leti začel svojo službo v letalstvu. "Ot pešadijski kapetan je stopil 1912 v letalski bataljon inženirjev, ki se je pravkar ustanovil. Dve leti kasneje je že bil med pr-JJimi- piloti, ki so leteli nad nemško fronto, uosegel je sijajno kariero v angleškem letalcu, nekaj časa, je bil tudi generalni inšpektor zrakoplovstva.
Ko je 1937 stopil v pokoj, je bil imenovan glavnega guvernerja Kenyje. V diplomatki misiji je vodil pogajanja za zvezo med fcSiptom in Anglijo.
_ Se nikoli ni imel v angleškem letalstvu kak j^stnik tako visok, ranga, kakor maršal Bruk. V® umiku iz Monsa je moral nekoč prenočiti !la stopnicah hiše, v kateri so spali trije vojaki v najboljši sobi. Vedel je, da spe znotraj v?jaki, a jih ni hotel motiti ter legel na stopicah k počitku.
»»Izvestifa" o mizeriji v kmetijstvu SSSR
Moskovski list »Izvestija« z dne 30. okto-"ra toži o slabih prilikah, ki še vladajo v kolhozih. Od 1. julija 1939 dalje so nekateri kol-nozi združili po eno ali tri več ali manj ve-“Kih farm, na katerih je bilo v začetku sep-‘^rnbra letos 3.3 milijon glav rogate živine, ^uO.000 prašičev, 3.5 milijona koz in ovac. Še vedno primanjkuje za te živali primernih hle-v°v, tako da je zaradi tega poginilo več tisoč •niadega prirastka. Za četrtino ovc in koz, Petino prašičev in polovico govedi je premalo nlevov. v gubernoratu Leningrad in Moskva "toji mnogo živine kar po skednjih ali pa pod »J}lim nebom na dvoriščih. Pri nenaklonjeno-ruskega mužika do vsega, kai je kolektiv-?.e§a, si lahko predstavljamo, kako se s to Z!vmo postopa.«
»Izvestija« grajajo nemarnost kmetov. Vlada je bila dala kolhozom 140 milijonov ubljev na razpolago za zidanje zadostnih hle-s.°v in popravilo starih. Toda, lokalna obla-t'ra so porabila za hleve le 92, odnosno 66 določene vsote in večina postavljenih »levov je ostala nedograjena. Tako trpi ži-Jna, ki jo čaka v zimi še hujša bodočnost. Y mnogih krajih niti ni primernih tehnikov ,, graditeljev, ki bi postavili standardizirane 7*?v.e >n naučili kmete, kako naj si pomagajo. 7'aai primanjkuje lesa, zdaj spet železa, pa Peke. V rajonu Kurska, kjer se je prej dobavljalo 70 odst. kolhoznih stavb, se je vse zanemarilo. Kakor hitro državna centrala ne “°stavi materiala, že poneha lokalna iniciativ-°8t iz sebe same,« zaključuje list.
vojne. Razširjene so bile obveze Francije na češkoslovaško. Prepričan sem, da bi se razvilo novo razdobje miru v Evropi, če bi se v Monakovem ustreglo Hitlerjevim željam. Lažne vesti so širile izmišljotine o revoluciji, ki da bo zajela Nemčijo. Daladier je še 1939 naglasil, da ne more verjeti Hitlerjevim besedam. Toda, kaj imamo danes drugo nego Hitlerjevo besedo? Nihče ne more trditi, da se bo Evropa po tej vojni sestala na sta-
tusu quo iz 1. 1919. Naj si zamišljamo bodočnost kakor koli, mi moramo sodelovati v novi Evropi, ker ta ni politična forma, nego socialna- revolucija.
V Evropi se ustvarja nov red. Storili bi veliko napako, če bi ne sodelovali v njem. Zmagovalec je s pozivom na sodelovanje vseh narodov dokazal, da spozna sposobnosti in duševni obraz Francije, ki jo hoče ohraniti za novo Evropo.«
> 'iV J- . j* '	***
* *** < ''
Angleške ladje, zasidrane Pireju na Grškem
I	•	•	•	•
Korica In nje strategična lega
Korca ali Korica (Gorica) je tretje največje albansko mesto in šteje 22.787 prebivalcev. Večje od njega je Tirana s 30.806 in Skader s 29.209 dušami. Mesto leži 835 m nad morjem v kotlini Malikov-skega jezera. Je sedež prefekture okrožja Korče, ki ima na prostoru 3312 km3 147.536 prebivalcev.
Za okolico Tirane in Drača je dolina Korice najgosteje naseljeni del Albanije. Tu pride povprečno 45 ljudi na 1 km3. Dve tretjini prebivalstva sta grško-katoli-ške vere, nje škof stoluje v Korici, ostala tretjina je mohamedanska. Mesto ima velik trgovski pomen in je po lepi cesti
zvezano proti severu z Bitoljem, Pograd-cem in Sv. Naumom ob Ohridskem jezeru, proti jugu pa z dolino reke Vojuše. Dolino zadirajo na jugozahodu planina Oren, na vzhodu Morovo, na severovzhodu pa Zvezda in Ivanj planina.
Rodovitna dolina ima zelo velik strategi-čni pomen, kajti od tod se odpirajo pota v porečje Devolija, Osima, odnosno Se-menija ter srednje Vojuše in dalje k albanski obali. Ako bi se grška fronta raztegnila zahodno od Korče, bi se v primeri s sedanjo znatno skrajšala ter bi z desnim zaščitenim krakom slonela ob Ohridskem jezeru.
Nove ceste in železnice na Norveškem
Nemci se prizadevajo, da zgradijo večje strategično važne zveze. Tako je iz Mos-jona ibila že prej zgrajena državna cesta do Kirkenesa, najsevernejše točke nasproti Finski. Tam so zdaj tudi nemške posadke. Nedograjene presledke na ce-
sti so že precej odstranili, vendar bodo morali potniki v avtobusih, ki bodo prihajali na sever Norveške, medpotoma še večkrat prestopati.
V načrtu je pomladi graditev podaljška železniške proge iz Mosjona na sever,
Kultura
Dr. Bajič: Delovnopravni zbornik
Skrb za vojne ujetnike
»Svetovna zveza krščanskih organizacij "Nadih mož« je že v svetovni vojni skrbela ' ® usodo ujetnikov v raznih državah. Tudi je ta ustanova s sedežem v Švici poskrit, zanje. Zbrala je nad 120.000 knjig, mu-.'Ka!nih zbirk, športnih predmetov, klavir-Jn v’ 'nstrumentov vseh vrst ter jih razposlala v« 187 taborišč vojnih ujetnikov v raznih dr-Jvah. Organizacija ima tozadevno skrb v niii ?c' za približno dva in pol milijona ujet-v .v'v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Na-aia pa internirance na to, da naj tudi sami sie« seboj pomagajo lajšati gorje ujetništva da glasbe nadarjeni zabavajo ostale ^ai bo ustanova izdala poseben katalog upR* ki jih lahko dostavlja ujetnikom, ne da se vanje obregala cenzura.
Naš pionir delovnopravilnih študij je s svojimi zadevnimi razpravami nekako pred desetimi leti vzbudil občo pozornost znanstvenih, zlasti pravnih krogov. S temeljitimi študijami v tujini je dr. Bajič uspešno nadaljeval svoje delo ter je z izredno bistroumnostjo zagotovil samostoj-i no katedro na našem vseučilišču. Vzbudil je široko zanimanje tudi v inozemstvu ter je z imenovanjem v mednarodni urad dela v Ženevi dosegel najlepše mednarodno priznanje.
Pred svojim odhodom v Ženevo je-dal v tisk »Delavnopravni zbornik«, ki je te dni prišel v javnost. Zbornik obsega ^94 in XIII. strani, izdalo ga je društvo »Pravnik« v založbi J. Blasnika nasl. univerzitetni tiskarni ter stane 130 din.
| Delovnopravni zbornik je zbirka vseh 1 delovnopravnih predpisov, zakonov, 1 uredb, pravilnikov in navodil ter obsega ! 24 pravnih virov, ki jih je radi svoje raz-'i metanosti ter težke dostopnosti bilo zelo ' težko zbrati in urediti. Zbornik obravnava službeno razmerje, ureditev kolektivnih odnosov ter zaščito dela v širšem smislu. Viri so od 1921. leta pa do najnovejših izprememb, ki bodo izšle še kot dodatek k knjigi. Praktična vrednost te-tga zbornika je izredna ter služi ta zbor-
nik v ponos naši znanstveni literaturi.
Ob pregledovanju teksta raznih delovnopravnih zakonov in uredb lahko z divljenjem ugotovimo, da spada naša država že od vsega začetka med socialno in delovnopravno najnaprednejše evropske narode ter zavzema tako častno mesto med kulturnimi državami sveta. — Kdor pa ima vpogled v konkretna dogajanja našega stvarnega socialnega življenja pa tudi ve, da te sicer odlične pravne norme nimajo zaželenega efekta v praksi.
Zbornik predstavlja obsežno delo ter je plod izrednega truda in napora, ki ga je dr. Bajič z ljubeznijo vložil vanj, hoteč tako zavestno služiti pravični stvari. Kot učitelj univerzitetne mladine, ki neposredno študira kipeče socialno življenje sodobnosti, mu bo omogočeno vzgojiti potrebni strokovno kvalitetni naraščaj, kajti dozdeva se nam, da baš pomanjkanje tovrstnih intelektualnih delavcev predstavlja enega izmed bistvenih činiteljev za pravilno uveljavljanje delovnega prava in njegovih norm. Ob nujnih in sodobnosti 'odgovarjajočih socialnih reformah in ob primernih delovnopravnih znanstvenih defavcih, bo šele popolnoma zaživela mrtva črka tega zbornika, -gu-
proti Bodoju. Zaposlenih ie že 8300 delavcev, ki bodo najprej izkopali temelje za prvih 200 km proge. Železnico bodo potegnili tudi iz. Osla k Stavanger fjordu ter elektrificirali železnico iz Osla do Kristiansanda. Občutno je pomanjkanja lokomotiv na norveških progah, zato so morali iz Nemčije poslati tja deset težkih strojev za tovorne vlake.
TO JE VES PROGRAM
Ne biti prerok, nego delavec. Ne pisati po klišejih, nego misliti. Imeti samo eno vero: človeka, samo en cilj: humanost. Ne plavati s strujo in ne krstiti že krščenih, to je naš program, piše »Brodska Riječ«.
Tuja letala so spet bombardirala naš
teritorij. Kakor javlja Avala, so v soboto zjutraj okrog 4. ure letela nad Bitoljem in Kičevom tuja letala. Zaradi živahne akcije protiletalskih topov in naših lovcev, so odvrgli tujci bombe le v okolici Kičeva in blizu dveh bližnjih vasi, nakar so se naglo umaknili za mejo. Ljudskih žrtev ni bilo.
Društvo prijateljev Nemčije v Zagrebu je postalo Hrvatsko - nemško društvo. Predsednik je vseučiliščni profesor inž. Gjuro Stipetič, podpredsednika sta trgovec Leon Grivičič ter Mato Malinar. predsednik sodnega stola sedmorice.
Grška industrija in tuji kapital. Leta 1930 je krila domača industrija samo 59 odst. državnih potrebščin, leta 1937 že 75 odst. Angleški in francoski kapital je udeležen v rudnikih v Lavriumu, v Larinu in Serifesu. Francozi so udeleženi tudi pri atenskem električnem, tramvajskem in plinskem društvu. V arigleških rokah je brzojavni in telefonski promet ter podjetje »Blackborn Aircraft« pri oboroževalni industriji v Faleronu. Anglo-iransko petrolejsko društvo ima koncesijo za vrtanje v Makedoniji. Ameriški kapital je sodeloval pri melioraciji zemljišča v Solunu ter pri hi-droelektrični in elektrokemični industriji.
Tudi intervju
Po povratku 168 madžarskih mladeničev iz Italije je v pogovoru z njimi prinesel »Pester Lloyd« naslednji intervju:
— Na povabilo vodje fašistične mladine smo potovali v Italijo. Naša vožnja je bila pravi paradni marš. V Trstu, Padovi, Rimu, povsod so nas izredno toplo sprejeli. Papež Pij XII. nas je sprejel v avdienci in nagovoril madžarski. Nismo razumeli jezika, toda slišali smo	o sankcijah	in Abesiniji	in že smo vedeli,	da so nam	hvaležni za	zadržanje	med
abesinsko vojno.
—	Od nas so	hoteli imeti	spomine.	Dali
smo	jim gumbe	z uniform, ko nismo	imeli
drugega. Naši častniki so dobili zelo lepe bajonete, v Padovi smo podarili lepega foksa, seveda iz bronca in ebenovine. Naša godba je pokazala, kaj zna. Nismo opazili, da bi bila Italija v vojni. Slišali pa smo, kako je Duce božansko čaščen!
100.000 pilotov bodo imeli pomladi v USA
Oswald Ryan, član upravnega odbora civilnega letalstva v USA, je dejal, da je trdno prepričan, da bo letalstvo Zedinjenih držav naglo doseglo absolutno prevlado v svetu.
»Imeli, bomo 100.000 civilnih pilotov sredi aprila 1941. To je tem pomembnejše, če pomislimo, da je bilo v USA še pred dvema letoma le 21.000 registriranih pilotov. Praktični pouki se vrše preko 700 univerz in gimnazij ter na 200 drugih letalskih ustanovah. Istočasno gradimo gosto letalsko omrežje po vseh državah.«
Ameriški Industrijec FORD dvomi, da bi USA stopile v vojno. Za-
stopniku »International News Service« je tudi dejal, da ne veruje, da bi sedanja vojna še dolgo trajala.
gescocgMjfejgsjj
Zadružne zveze za prejšnji način izvoza živine
Pri ministru trgovine m industrije dr. Andresu, so se oglasili zastopniki odseka za živinorejo Glavne zadružne zveze v Beogradu. Med drugimi sta bila tudi zastopnika Gospodarske zveze iz Ljubljane in hrvatske Gospodarske sloge. Razložili so ministru svoje stališče glede novega načina izvoza živine, ki je po novi uredbi usmerjen preko posameznih zadrug, dočim so izvažale preje zadruge preko svojih zvez in glavnih zadrug kot poslovnih central. Sedaj smejo izvažati same za sebe samo živinorejske zadruge. Njihovo izvozno podrčoje pa ne sme presegati posameznega okraja. Delegati so zahtevali, da bi tudi v bodoče izvažali živino preko zvez, ki so financirale proizvajalca in ki so vršile izvoz na strokovni podlagi. Sedanji način onemogoča zadružni izvoz. Živinorejskih zadrug v krajih, kjer je živinoreja manj razvita sploh ni. V teh krajih so zadržuniki prodajali živino preko splošnih kmetijskih prodajnih Zadrug. Zato je potrebno, da se smejo z živinorejskimi posli baviti vse zadruge. Zadruge ne razpolagajo s potrebnim strokovnim aparatom. Vzdrževati bi ga mogle le zadruge, ki izvozijo letno 200 vagonov svinj
pri nas zadruge, ki prodajo letno en ali le nekaj vagonov živine.Tudi mali trgovci ne zmorejo takega aparata, zato so postali komisionar-ji velikih izvoznikov, ki so tako v svojih rokah osredotočii vso izvozno trgovino: Ce bodo zadruge izvažale pod kontrolo svojih zvez, bo to tudi jamstvo, da bo izbiranje živine pravilno
m ne bo izvoz kompromitiran. V nekaterih živinorejskih področjih bi mogle priti do izraza sedaj le veleposestniške živinorejske zadruge, mali živinorejec, ki ie doslej prejemal okrog 50 milijonov akontacij, teh več ne bo prejemal, temveč bo prepuščen špekulantom ali pa bo moral čakati na denar 4 do 5 mescev.
Preskrba i rižem
Riž bo te dni prišel ter so vagoni iz Italiji za Jugoslavijo že na poti. Cena še ni definitivno določene, vendar je znano, da sta v tem pogledu dva predloga. Luščilnice predlagajo ceno okrog 10.75 franko postaja kupca, medtem ko želi ministrstvo ceno dvigniti ter jo približati današnji ceni kočanskega riža. Prodajna cena za tovarno naj bi bila potem 12 din za 1 kg, a razliko med dovoljeno in prodajno ceno bi luščilnice vplačevale v poseben fond. Dobava trgovcem bo sledila v dveh obrokih: prvi do polovice decembra, drugi do konca decembra ali do polovice januarja. Seveda, v kolikor bo reden razvoj uvoza to dopuščal. Sredi januarja pa pride na trg že riž, ki pripa-dočim imamo I da četrtletju januar-marec. Ker je običaj-
no znašal naš uvoz okrog 2200 vagonov, domača produkcija pa 600 vagonov, med tem ko nam je sedaj zajamčen uvoz 2000 vagonov in se je domača produkcija dvig nila na 1000 vagonov, bo torej riža predvidoma dovolj. Seveda moramo pa računati tudi na večji konsum riža, ki se bo pojavil sigurno kot posledica pomanjkanja nekaterih drugih živil. Trgovci bodo od luščilnic dobivali riž sorazmerno z nakupi v letih 1937, 1938 in 1939, 'vpošte-vajoč pri tem seveda razpoložljivo količino. Ker je vozarina frankirana, bo zaradi racionalizacije izvedena gotova ra-jonalizacija luščilnic ter bo tako za Slovenijo dobavljajo riž samo luščilnica v Ljubljani.
Novih konsumov pri podjet ih ne bo?
•	Pri banski upravi je bila anketa, na kateri so predstavniki* banovine izjavili, da bo banska uprava sistematično uredila organizacijo preskrbe za vso banovino. Vrhovna ustanova v vseh vprašanjih preskrbe prebivalstva je Prevod. Ustanovili pa bodo tudi občinske prehranjevalne odbore in ne samo v onih občinah, ki jih določa nova uredba o aprovizacijah, temveč tudi pri vseh ostalih občinah. Pri teh občinskih ustanovah naj bi sodelovali tudi zastopniki onih gospodarskih podjetij v občini, ki nimajo za svoje uslužbence lastnih ustanov za preskrbo. Naloga občinskih preskrbovalnih odborov bi naj bila evidenca in kontrola zalog, ter cen,
organiziranje skupnih nabava ter morebitnih socialnih akcij za preskrbo revnih slojev. Anketa se je izrekla prot! ustanavljanju potrošniških zajednic pri industrijskih podjetji v Sloveniji.
Zaradi tega sklepa svetuje sedaj Zveza industrijcev za dravsko banovino, naj podjetja zaenkrat ne ustanavljajo posebnih ustanov za preskrbo njihovega delav stva, dasi bi bili to v smislu določb nove uredbe o aprovizacijah dolžni že v najbližjih dneh. Zveza je mnenja, da se v tem slučaju določba, ki govori o postavitvi komisarja nad takimi podjetji, nebo izvajala.
Strokovna šola Delavske zbornice
Udeležencem tečaja pripada za čas tra janja v Ljubljani popolna oskrba, poleg, tega pa se jim zamore podeliti tudi še pomoč v gotovini. Pri njihovih delodajalcih se bo poskrbelo, da jim odobrijo za čas bivanja v Ljubljani brezplačni dopust. Socialne dajatve jim plačuje delavska zbornica.
Rok za prijave traja najkasneje do 10. XII. 1941. Za sprejem je pogreben sn™>-
jemni izpit v Ljubljani.
Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli:
Delavska zbornica v Ljubljani priredi v letu 1941 II. tečaj delavske strokovne šole. Tečaj obstoji iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del traja od 15. I. do 15. III. 1941 v Ljubljani, praktični pa nato še 10 mesecev v domačem okolišu vsakega tečajnika.
V	tečaj -se bodo sprejemali telesno in duševno zdravi delavci in nameščenci, ki se hočejo posvetiti in postati voditelji delavskega strokovnega gibanja. Prednost imajo oni, ki so že odslužili vojaško službo v stalnem kadru in ki so že ali še delujejo na strokovnem polju.
LETOŠNJA BOMBAŽNA ŽETEV V MAKEDONIJI
Naši strokovnjaki pričakujejo letos zelo veliko žetev bombaža v Makedoniji. P° statističnih podatkih je znašala površina zasejana z.bombažem 5700 hektarjev, dočim je lani znašala le 4962 ha, leta 1938 1300 ha. a leta 1933 le 820 ha. Tudi pridelek z enega hektarja bo letos večji, kakor prejšnja leta. kvaliteta bombaža pa bo nekaj boljša. Tako strokovnjaki v svojih ocenah. Vendar tudi oni priznavajo, da bo celokupen pridelek, četudi bo tako rekorden, pokril kvečjemu 3% do-' mače potrebe. Vprašanje odkod bomo dobili onih 91%, ki jih ni mogoče pokriti z domačo produkcijo, pa je še vedno nerešeno.
g Združenje beograjskih izvoznikov je
imelo občni zbor ,na katerem jc bila sprejela popolna odcepitev od društva izvoznikov kraljevine Jugoslavije.
g Občni zbor Združenja Izvoznikov kraljevine 'Jugoslavije je mnenja, da je treba zmanjšati ali pa popolnoma ustaviti izvoz koruze iz naše države in to zaradi slabega letošnjega pridelka.
g Cene debelini svinjam so padle v minulem tednu za 2—3 din po kg žive leže. Na področjih, kjer gojijo v naši državi največ svinj za trg, so bile cene žive teže 13—14 din. Cene so padle zalo, ker se bo kmalu pojavilo na trgu veliko število rejenih svinj.
g Bančne in zavarovalne poslovalnice# posojilnice in podobni denarni zavodi smejo bili po novi banski naredbi odprli vse leto, izvzemši čas bilančnih del, od 8. do 14.
g Brivske, frizerske in obrtne obratovalnice za nego telesa sinejo po novih predpisih biti ob nedeljah odprte ter obratovati največ dve uri. Izjema velja le za Ljubljano, Maribor, Celje, Jesenice in Koroško Belo.
g. Dela na prekopu Ren—Maina—Donava so v teku na več mestih prekopa, ki veže vse tri reke na črti Bamberg—Regensburg.
Agrarna reforma v Turčiji
Tudi turški kmet, predvsem mali in srednji, se mora boriti danes z istimi težavami, kot jih opažamo v življenju drugih kmetov tudi po Balkanu. Borijo se z veliko zadolženostjo. Peša pa tudi rodovitnost obdelane zemlje iz leta v leto. Turški kmet se že dolgo skuša dvigniti na naprednejšo stopnjo. Njegov boj je star že stoletje in še več. Zavzel je mnogokrat prav ostre oblike. Ni ugotovila zaman zgodovina 19. stol., da je turški kmet najbojevitejši in najmoralnejši reprezentant kmečkega ljudstva v Evropi.
5 svojo borbo je tudi v zadnjem času prisilil razne vlade, da so izvedle poedine reforme. Toda v tem niso uspele. Tako se ni obnesla ustanovitev agrarne banke, četudi je ta dajala 3 odst. kredite (naša
6 odst.), niti prodajanje državne zemlje kmetu proti odplačilu v daljšem ali krajšem roku, niti ostale reforme niso rodile
uspeha, kot so ga pričakovali merodajni krogi v Turčiji. Turška vlada pripravlja novo reformo. Odstopiti misli državno zemljo revnim kmetom in poljedelskini delavcem v dedni zakup, seveda proti plačevanju zakupnine. Do tega načrta turške vlade je prišlo zaradi tega, ker je popolnoma propadel načrt prodaje državne zemlje kmetom. Kmetje so namreč zahtevali, da se jim tako državna kot tudi veleposestniška zemlja z inventarjem vred podeli brez odškodnine. Ekonomi so pa dokazali, da je nemogoče zahtevati od kmeta denar za košček zemlje, saj je Pr* današnjem stanju kmečke produkcije nemogoče, da bi pridelal toliko, kolikor nujno rabi za življenje ter plačeval še P°' leg tega odkupnino za samo zemljo. Tako je prišlo do tega novega načrta agrarne reforme.	—sv.
a
RUBV M. AYRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
37
— To je Gladys. Ah, kako sem vesela.
Pozabila je na Ketteringa in skočila po
stopnicah v vežo. Kettering ji je sledil. Prišel je v vežo in videl, kako se je Kristina vrgla v objem veliki vitki ženi.
' — Ubogi moj ljubček — je Kristina ponavljala in med tem večkrat poljubila svojo prijateljico.
Kettering je strmel in ni vedel, kaj bi storil.
— Kristina ... niti poveš mi ne, da imaš obisk-
In Kristina se je jela opravičevati:
— Ah, odpustite mi, popolnoma sem pozabila. — Predstavila ju je: — Gospod Kettering, gospodična Leightonova ... Gospod Kettering si ogleduje našo hišo. Mislim, da jo bo kupil.
— Sramota, da mora biti prodana, —je pripomnila Gladys brez oklevanja. Kljub temu, da je bila rdečelasa in blede polti, jc bilo v njeni pojavi nekaj prikupnega. Imela je velike modre oči in nenavadno prijeten glas. Ko je govorila, je gledala Ketteringu naravnost v oči. Znabiti je že opazila, kako Kettering neprestano gleda samo v Kristino. Ko so stopili na vrt, je šla med njima ter v objemu držala Kristino.
— Zamudila sem vlak, — je pojasnjevala Kristini- — Sprejela sem od tvojega moža brzojav. Da, v redu sem ga prejela. In še tisti trenutek sem se jela pripravljati za odhod. Toda voznik je nekam dremal, pa sem zamudila vlak. No, bodi kakor koli, zdaj Šem pri tebi.
Ozrla se je na Ketteringa.
— Ali kje blizu stanujete? — ga je vprašala.
— Ne, toda upam, da bom, — ji je rekel.
Ko so se vrnili v hišo, se je Kettering poslovil. Na cesti ga je čakal avto. Temno je že bilo, luči so gorele v temo kot blede oči.
— Kdo je ta Človek? — je vprašala Gladys naravnost, ko je Kettering odšel.
— Ne vem. V vlaku sva se srečala. Pri kosilu sva sedela za isto mizo. Prišel je iz Londona, da si ogleda naš dom.
— Kaj sodiš, kaj bi dejal Jimmy, če bi vedel?
— Jimmy! — V Kristininem glasu je bilo toliko ogorčenja, da je Gladys kar osupnila.
— Jimmy! Njemu je vseeno, kaj počenjam in kaj bo z menoj. Nikoli več ne bom z njim živela!
Gladys je že odprla usta, da bi nekaj pripomnila, a je raje molčala.
Slutila je, da je moral imeti Jimmvjev brzojav svoje ozadje. Vendar pa Kristine ni vprašala po vzroku. Tiho sta se vrnili v hišo.
— Bolje je, če koj izveš vso resnico, — je dejala Kristina, ko sta sedli za mizo. In pripovedovala ji je od začetka do konca, kako se je zgodilo z njo v Londonu. Nikogar ni dolžila. Zadevo je risala tako, kot bi bila v njej neka življenjska nujnost, ki je ni mogel nihče slutiti niti preprečiti.
Gladys je molče poslušala. Sploh je bila silno pametno dekle. Nikoli ni človeka obsodila brez vzroka. Sedaj pa je kar planilo iz nje:
— Jimmy bi zaslužil, da ga nekdo pošteno stisne za vrat!
Kristina jo je preplašeno pogledala.
-* Kako moreš reči kaj takega!
— Ker sodim, da je tako pravično, — je G!adys pristavila ogorčeno. — Nezaslišano, kar je storil. Zdi se mi, da se moški v tem prav nič ne razlikujejo. Vzel te je, da bi s tem ono drugo razkačil. Toda ko bi se vsaj poslej obnašal kot se spodobi.
— Ljubil me ni, razumi vendar, — je Kristina branila Jimmyja.
— Nikogar na svetu nima rad, razen samega sebe, — je Gladys proglasila svečano. — Dobro se še spominjam, kakšen sebičnež je bil Jimmy že pred leti. ko smo še bili otroci Ti si mu takm* vse dovolila. — Gladys je mehanično prijela
Kristinino roko: — Ali ga imaš rada?
Kristina je sklonila glavo na njeno roko:
— Imam ... imam, — je dejala. — Z d* se mi, da se Jimmy zaveda, da me ima popolnoma v oblasti. Ce bi ne bil tak, bi me imel vsaj malo rad. Vedel pa je, da sem ves čas hrepenela po njem.
— In sedaj... Kaj bo sedaj počel Jimmy? — je vprašala Gladys.
Kristina je vzdihnila.
— Povedala sem mu, da ga nočem vec videti. Rekla sem mu, da šest mesecev ne sme priti sem, in on mi ie obljubil- Ne bo ga... in tudi pisal ne bo.
— In potem, kaj bo potem?
Kristina je pričela jokati.
— Ne vem ... ne vem. — jq ihtela. Kako nesrečna sem ... Rada bi umrla - - *
Gladiys jo je pričela božati po laseh-
— Kako si še mlada. Kristina. Skoraj ne morem verjeti, da bi kdaj odrasla. Gladys ni imela poguma, da bi poveda.a Kristini, da tale šestmesečna ločitvena doba ni kaj primerna, ker se bo na ta način samo še poglobil prepad med njo n1 Jimmyjem. -
Gladys je dobro poznala ljudi in itLve+ dela, kakšen je Jimtny Challoner. $eS mesecev, no, to je dolga doba.
— Kattering pozna Jimmyjevega bra* ta, — je dejala Kristina in si otirala sob ze. — Prej ali slej bo izvedel, khko ->e med mano in Jimmyjem in bo novico sporočil Horaciju.
(Dalje.)
Novice
Zborovanje Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju
201etnici uporabilo za razstavo.
Načrt so socialno gospodarsko delo je podal Vinko Kristan. Ta načrt zahteva | med drugim znižanje cen, redno izplače-! vanje zadostnih podpor vpoklicanim,
i	onim, ki morajo od doma za kruhom, mora biti zasiguran obstoj, bolniško, starostno in nezgodno zavarovanje, otrokom j se naj omogoči splošna izobrazba, asa-nacija podeželja, družinam s številnimi otroki naj se daje podpora, izvede naj se temeljito agrarna reforma, mladinskim organizacijam naj se dovoli svoboden razvoj.
Kožuh se je zavzemal za čim tesnejše sodelovanje med kmečko in delavsko mladino.
Tudi za bodoče leto ostane članarina
2	dinarja.
Pri volitvah so bili med drugimi v izvršilni odbor izvoljeni:	Ivan	Kronovšek
za predsednika, za I. tajnika Ivan Nemec, za II. tajnika dr. France Hočevar, za blagajnika Jože Danev. Predsednik glavnega odbora je Ivan Kronovšek, I. podpredsednik Tine Janhar, II. podpredsednik Joško Tomažič.
*van Kronovšek, predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet
Včeraj dopoldne so se v Narodnem do-zbrali delegati društev iz vse Slovenje na 16. redni občni zbor Zveze kmetih fantov in deklet v Ljubljani. 96 društev je bilo zastopanih po 67 delegatih. Zborovanje je vodil predsednik Ivan kronovšek. V svojem uvodnem nagovoru je poudaril glavne momente, ki so važni za sedanji čas, ko je vojna vihra zajela že skoro pol sveta. Srečni smo ;ahko, da živimo še v miru. Organizacija jna interese na splošnem napredku na-Sega naroda posebno na podeželju. Na deželo, v našo vas, je treba zanesti no-Vega duha. Delovati je treba po programu dalje, programa nikdar zapustiti, naj ae zgodi, kar hoče. Vsak kmečki fant in dekle naj bo prepričan član organizacije. " imenu Zveze slov. zadrug je zborovalce Pozdravil njen ravnatelj Fran T r č e k, 'z Daruvara pa je prispel pozdrav češke kmetske mladinske organizacije. Nj. Vel. kralju Petru in kralj, domu je bil poslan brzojavni pozdrav.
Sledila so poročila funkcionarjev. Predsednik Kronovšek je omenil, da je orga-nizacija v minulem poslovnem letu vkljub vsem oviram krepko vzdržala. Ni bilo Nazadovanja, ustanovila so se še nova društva. Delalo se je bolj interno. Večje Prireditve so bile nemogoče. Prirejale so fe Predstave, predavanja, izleti, tečaji | d- Seje so se vršile le v zimskem času 'n v začetku jeseni. Potrebna bo reorga-b>zacija nekaterih društev. Ustanovila se v minulem letu gospodarska zadruga bnop«, ki se bo pečala z nakupom, posredovanjem in prodajo. Glasilo »Gruda« je.Ppstavlieno na trden temelj. Iz poročila ainika Nemca je povzeti, da ie bilo ruštveno delovanje vsled obstoječih raz-b^r omejeno. Ustanovljenih je bilo več no J" društev. Vršila se je propaganda za Drudo«. Prirejali so se izleti, gledališke Predstave, nredavanja, tečaji in drugo.
agajnik Danev je podal blagajniško Poročilo, iz katerega je razvideti, da je mela Zveza 120.000 din izdatkov in rav-°to!iko dohodkov.
Sledila so poročila načelnikov zveze.
Propagandni odsek ie poročal N c-e c> za ženski odsek Mira Tomšiče-a> za socialno-gospodarski odsek K r i-a n, dramatski Ferdo Godina, pro-etno kulturni Danev, za organizacij-1 odsek dr. France Hočevar.
.Poročila okrožij so podali za ptujsko r°žje Tomažič, za ljubljansko °v č, za novomeško Koblar, za loko ° ^ 1' C‘ Por°č'' načelnikfiv odse-jj-V. ^Veze in poročil predsednikov okro-, ! bilo razvidno delovanie v minulem bo1'] vr)odaia,e Pa so se smernice za d°če organizacijsko delo.
delovnem načrtu z minimalnim pro-^ amoni za bodoče leto je govoril tainik cniec. Prirejati se moraio dramatske ustave, debatni večeri, tekme iz kmet-ni'°^a dela. predavanja. Vsako društvo ra jnie^| noverieništvo za »Grudo«. Pi-hr-v3 zmožnl nai pišeio članke, pesmi.
Bombardiranje okolice Kičeva
TUJA LETALA SO SPET KROŽILA NAD NAŠIM OZEMLJEM. - ŽIVA AKCIJA NAŠE PROTILETALSKE OBRAMBE IN NAŠIH LOVCEV JIH JE PREGNALA. — BOMBE SO NAPRAVILE SAMO MATERIALNO ŠKODO
V soboto smo v političnem delu našega lista poročali o tujih letalih, ki s svojimi poleti neprestano vznemirjajo naše ob-
j NAMESTO NA SVATBI — NA POGORIŠČU
V soboto so pri Zuperlovih, v Knezdo-lu nad Trbovljami imeli veliko peko. Domači sin Ivan se ženi. V nedeljo bi moral odpeljati svojo nevesto pred oltar, nato pa v svoj skromni dom v soseščini znane Juharjeve kmetije, zadnje naselbine pod Sv. Planino. Toda usoda je hotela drugače. Okrog 13. je izbruhnil na podstrešju požar, ki je kmalu zajel vso hišo.
V	Trbovljah je plat zvona in nova sirena na strehi občinskega doma opozorila na katastrofo. Takoj so se odpravili trški in rudniški gasilci z motornimi brizgalnami k požaru. Medtem so domačini rešili živino iz hleva, ki je bil v spodnjem delu poslopja, iz stanovanja pa so rešili le nekaj pohištva, medtem ko jim je obleka vsa zgorela. Gasilci so stopili takoj v akcijo: gasili Zuperlovo domačijo in zavarovali sosednjo Juharjevo, ki ima tudi slamnato streho. Zuperlova hiša je do tal pogorela.
Wai„	r”	«	»ivau	za-	odvrnjena. NekalcH okoliši so bili že pod
slu?;i . P% snravlia1e v arhiv, kar bi vodo. — V soboto zvečer so celjski tiskarji
v Mestnem gledališču proslavili 500 letnico izuma tiska. S sodelovanjem nekaterih •	, ,	■	drugih igralcev je bil predvajan igrokaz,
p.	7	na	gospod-Tsketn m i jc prikazal razvoj pisave in liska od
Polju, tudi to bi se zbiralo in ob t pračloveka' do danes'. Slavili so delo Gu-
0s'Jre itd. Po možnosti b: se stvari za-
sljjv.
stav'° orlhki ?01etnice zveze za raz-o. Soorfnik: nai h' tekmoval' s foto-Jj Miiann aru
mejne prebivalce na jugu. Skoraj vsak dan dajejo sirene znak za nevarnost, prebivalstvo se skrije v zaklonišča, vse delo za nekaj časa zastane. Pod nebo se dvignejo naši lovci, ki zasledujejo tuja letala in jih prisilijo, da zapuste naše letalsko področje. Tudi protiletalska obramba je zelo živahna in uspešna. Zato naši ljudje niso malodušni, temveč se vsakikrat mirno vrnejo na delo.
Po poročilih iz Velesa je bil v soboto dan znak za nevarnost pred letalskimi napadi. To je bil že drugi znak v tem kraju, odkar se je pričela vojna med Italijo in Grčijo. Znak za nevarnost je bil dan ob 13.30 ter je alarm trajal do 13.55. Neko tuje letalo je preletelo našo mejo. Šolska mladina je zapustila šole ter se
mirno podala v zaklonišča.
Tudi med današnjimi brzojavkami imamo vest o bombardiranju na našem ozem lju. V okolici Kičeva je, kakor poroča »Avala«, bilo vrženih s tujih letal več bomb, ki so zadele tudi dve sosedni vasi. Človeških žrtev ni bilo, povzročena je bila le materialna škoda. Včerajšnji »Slovenec« poroča, da je po trditvi londonskega radia padlo pet bomb na jugoslovansko ozemlje. Preden so bile vržene bombe, so letala spustila svetilne rakete.
Ves čas nevarnosti so bili naši lovci v živahni akciji, ki so skupno z uspešno protiletalsko obrambo prisilili tuja letala, da so se umaknila z našega ozemlja. Naše prebivalstvo je mirno in samozavestno ter nemoteno opravlja vsakdanje delo, medtem ko krožijo nad njimi naša letala in varujejo naše nebo.
Sava poplavita
Radi hudih nalivov na Gorenjskem v noči iz petka na soboto je v soboto Sava silno narasla. Litijska vodomerska postaja je zabeležila v soboto proti večeru višek 3.80 m nad normalo. Radi hitrega naraščanja vode razni lesni trgovci niti niso utegnili pravočasno umakniti lesa, katerega so imeli pripravljenega ob vodi za splave, ter je bilo opaziti, da je voda nosila s seboj najrazličnejše vrste lesa. V Litiji so že imeli vodo v kleteh, kjer leže
hiše nižje ob Savi, a voda se je razlila tudi preko velikega litijskega polja s katerega še niso bili pospravljeni vsi pridelki. Nov obrambni nasip je vodovje uspešno zadrževal, a po polju 'se je razlila voda, ki je privrela iz tal, ki so radi nasipa pod Savinim nivojem. V soboto po noči pa so začele vode upadati ter so do nedelje dopoldne upadle že za cel meter a trenutno še upadajo.
Celle
AKADEMIJA JADRANSKE STRAŽE
V	CELJU
Krajevni odbor in podmladki Jadranske straže so pripravili tudi letos svojo akademijo v proslavo jadranskega dne. Že kar vnaprej je treba priznati silen napredek od lani. Pa še to: letos so se te akademije udeležile vse šole in so tako v plemeniti tekmi pokazale svoje najboljše. Nastopi uglajajo nastopajoče in tako je tudi ta akademija boljša od nastopa do nastopa, daje otrokom samozavest in hkrati tudi rutino, saj se otroci sami med seboj najbolj kritikujejo in tako vzgajajo. Spored je izbran in na dolgo dobo pripravljen, kajti nič ni bilo slučaj-nostnih inprovizacij in mašil iz zadrege, vse strogo pretehtano, scenično in časovno pripravljeno. Nastopali so pevski zbori, prizori, deklamacije, govorni zbor, telovadni nastopi, zbor harmonikarjev, solospev in žive slike. Višek vsega so tvorile s svojo simboliko slednje in lalko je g. Tomažič na svojo ustvaritev in hkrati na sijajno izvršitev ponosen. Celotno prireditev je spremljala vojaška godba pod vodstvom g. kapelnika Fabija-noviča. Organizacijo je vodil preko poverjenikov na posameznih šolah g. Gerlanc, prireditev na odru pa g. Tomažič. Po tej pot je treba nadaljevati v korist mladine in nacijonalne vzgoje pri nas.
tenberga, Sencfelderja, ki je izumil kame-notisk, Koniga, izumitelja tiskarskih strojev, Mergcnthalerja, izumitelja stavnega stroja in druge. Delo jc napisal stavec Janez Kleč. Izvedba proslave jc občinstvu
238.000 din. Henrik in Ivena Falter v Jur-kloštru sla prodala tovarno lesnih izdelkov in graščino za 4'5 milijona din dr. Antonu Šariču ,lastniku kopališča Slatina Radenci. ■ e V Ojstriški vasi se je enoletni posestnikov sinček Franc Anžič polil z vrelim mlekom ter se hudo poparil po glavi in ostalem telesu. Nevarno poškodovanega otroka so oddali v celjsko bolnišnico.
c Pri izkopavanju terena za novo poslopje OUZD so prišli do gramoznega ležišča. Kakor znano, je bil nekdaj v sedanji Vodnikovi ulici mestni jarek za obzidjem in so tam tla v celem okolišu prodnata. Za vse stavbe, ki so sc gradile v tem okolišu, so morali za temelj zgraditi betonske plošče na pilotih. Kakor izgleda, bo taka betonska plošča potrebna tudi pri novi stavbi OUZD, kar bo gradnjo močno podražilo.
Ljubljana
a Na ljiihljanski univerzi so v soboto imeli nastopna predavanja novi trije redni profesorji razširjene medicinske fakultete, dr. Fran Hribar, dr. Karol Lušicki in dr. Božidar Lavrič. K svečanosti sc jc zbralo veliko odličnega občinstva, ban dr. Natlačen, mestni predsednik dr. Adlešič, razni predstavniki oblastev, zastopniki zagrebške in beograjske univerze, številni domači univerzitetni profesorji, ljubljanski zdravniki in slušatelji vseh fakultet. Po pozdravnem nagovoru rektorja dr. Slaviča jc prvi predaval prof. Hribar o starostni oslabelosti, nato prof. Lušicki o smereh interne medičine in prof. Lavrič o sodobnih kirurgičnih metodah. Novi profesorji so bili pri svojem nastopu deležni toplih ovacij.
a Mesini turistični urad sc je preselil iz Turjaške palače v prostore mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, I. nadstropje. Tam se dobivajo tudi potrdila za brezplačni povratek na podlagi desetdnevnega bivanja v turističnem kraju v smislu čl. 11 potniške tarife.
a Novinarski koncert bo tudi letos na praznik 1. decembra. Koncert je namenjen za zimsko pomoč revnim srednje-
CAlelrim rliinlmm	i	„	   1____  .
zelo ugajala. Gledališče je bilo polno za-	za ..z.*“SKO .P°mo? revn.lm srednjc-
sedeno in so proslavi prisostvovali tudi	dimkom	in	se	je	novinarsko dru-
številni predstavniki oblasti in celjskih ti-j 5	obrnilo na razne dobrotnike spro-
skaren. — Včeraj dopoldne so zborovali 1<r i	za. PrlsPevke v ta dobrodelni namen.
Narodnem domu prosvetarji celjske so-lKon“^.lu. P™?™1}} >!H lz ™ m ga 1» lshe žil TU. m,-	r™:,ici,;i,	v	celoti	izvajala	ljubljanska	filharmonija.
kolske župc ter Društvo kmetskih fantov in deklet iz Slovenije. Popoldne pa se je sedmič ponovila akademija Jadranske Straže. Tudi ' tokrat je bilo gledališče razprodano, akademija pa je zopet dosegla velik uspeli.
c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. predava prof. dr. Pavel Strmšek o Šmarju in šmarskem sodnem okraju. Predavanje bo s skiopličnimi slikami.
c. Sprememba posesti. Kleparski mojster Josip Cilenšek v Laškem je prodal svojo vilo celjskemu zlatarju Ivanu Knezu za
o Mumps se epidemično širi že. nekaj tednov ined šolsko mladino v Središču ob Dravi. V nekaterih razredih je oslala zaradi bolezni doma polovica učencev.
o Prosimo vse one, ki bodo nakazovali zneske na naš ček .račun 13.882 za šolske kuhinje, da izpolnijo položnico ločno takole:	Jugoslovanska	Unija	za	zaščito
otrolc, sekcija za dravsko banovino, Ljubljana. Tel. številka Jugoslovanske Unije za zaščito otrok je 31-12.
Velika vaia trboveljskih gasilcev
c Celje od sohole do ponedeljku. V noči na soboto je bil v Savinjski dolini hud naliv. Tudi nad Celjem je močno deževalo. Savinja jc v teku dopoldneva tako naglo naraščala, da je nastala resna nevarnost poplave. V popoldanskih urah pa je začela zopet padati in je s lem bila nevarnost
V	cilju pripravljenosti pred napadi iz zraka so priredila tukajšnja gasilska društva v četrtek popoldne vajo večjega obsega, pri kateri je pod vodstvom župnega starešine Gučka sodelovalo nad 100 ga silcev in gasilskega naraščaja z vsem orodjem in tehničnimi pripomočki. Kmalu po 15. so sirene in zvonovi najavili prihod namišljenih sovražnih letal. Par minut na to so se že čule detonacije fin-giranih bojnb, od katerih ena je padla na dvorišče rudniškega konzuma. druga na otroški vrtec, tretja na prostor pred gostilno Plevčak, dočim sta zadeli rušilni bombi dvorišče glavnih rudniških delavnic in opekarno. Na zamišljena pogorišča so takoj odhrzele posamezne gasilske ekipe,^ ki so bile pozvane telefonično na pomoč. V rekordnem času so začeli /bruhati iz 5. motornih in 4. ročnih brizgaln 1 avtotanka ter 7 hidrantov močni curki vode na ogrožene objekte, med tem ko so rešilni in drugi avtomobili prevažali
»ranjence« do ambulante. Polne roke dela je imela tudi rediteljska služba, ki je ojačena z orožništvom skrbela za nemoteni potek vaje. Ob pol 10. so sirene in zvonovi najavili konec nevarnosti ter je bila vaja točno po izdelanem sporedu zaključena. Zbranim gasilcem je v navzočnosti zastopnikov občine, rudnika m drugih izrekel par vzpodbudljivih besed odposlanec gasilske zajednice v Ljubljani kapetan Toš.
Premeščen je iz Trbovelj v Litijo prometni uradnik Izlakar Janez, ki je služboval preko 10 let na tukajšnji železniški postaji.
Cene premoga za lokalno prodajo so
se po nalogu generalne direkcije 16 .t. m. zvišale od 15 do 20 din pri toni. Cena kosovca v lokalni prodaji je sedaj din 330, kockovea din 310, orchovca din 268. grahovca din 213 in zdroba din 167.
” V Trbovljah uporabljajo velenjski premog. Ta vest sc zelo čudno sliši, vendar pa je resnična, ker gre ves trboveljski premog drugam.
Zanimivosti
»Gospodje, prišel je čas, da prekinemo
W	_	m	mm	°
General Weygand je še pred padcem Pariza predlagal premirje
sovražnosti"
Po umiku armade in padcu Dunkerqua je bila v Parizu seja ministrskega sveta. Predsednik vlade P. Reynaud je pričel v popolni tišini:
»Gospodje, čuteč vso težo in odgovornost tega trenutka, sem zaprosil generala Wey-ganda, naj nam v vseh podrobnostih oriše naš vojaški položaj. Besedo ima gospod Wey-gand.«
V	kabinetu je zavladala še večja tišina, ko je vstal Weygand in pričel:
»Ko sem prevzel vrhovno poveljstvo, je bila fronta na Meusi prebita, naše čete so se v neredu umikale. Vsi napori so bili osredotočeni na en sam cilj: osvoboditi center in levo krilo. Poskusil sem manever, da se od Ar-rasa in Amiensa združijo naše čete, ki so operirale ločeno. Po padcu Dunkercjua mi je ostalo 55 francoskih in 2 angleški diviziji. Toda noben general in nobena država ne sme priznati, da je poražen. Zato sem takoj pričel pripravljati zadnjo bitko. Vendar te bitke nisem mogel voditi za zmago, ampak zaradi tega, da rešimo svojo čast.«
Tu je general Weygand podrobno opisoval to zadnjo bitko, v kateri se je 55 francoskih divizij borilo proti 140 nemškim divizijam. Risal je bitko od linije do linije, od položaja do položaja ter poudaril nadčloveški napor francoskih divizij. Govoril je, ne da bi se posluževal svojih zapiskov, kajti vse podrobnosti te bitke so mu bile še živo pred očmi.
Potem, ko je orisal grandiozno bitko, je zaključil:
»Tako je bila izgubljena tudi druga bitka. Opozoriti moram, da Pariz ni samo v nevar-
 ______________________________________
mmmmmmtmammmmmmmmmBeaamBmssmmmsmssamm:
Punč angleškega admirala
V	18- stoletju so‘bili razni punči silno priljubljena pijača. Angleški admiral Russel, poveljnik britanske pomorske sile, je nekoč priredil punč, o katerem je govorila vsa Evropa. Admiral je dal izprazniti bazen na svojem vrtu ter je v njem priredil punč. V bazen so izlili 600 steklenic konjaka, 600 steklenic ruma in 1200 steklenic malage. V to mešanico so potem še prilili 4 sode vroče vode, sok od 2000 limon, in dodali 6 stotov sladkorja ter 2 stota muškatnih orehov. Po bazenu je plaval v malem čolnu paž in točil gostom, ki so posedli okoli bazena.
Profesorska
Žena (svojemu možu profesorju): — Ali že veš, da je danes zjutraj umrl nagle smrti tvoj prijatelj Nosniček?
Profesor: — To je pa res čudno; še sinoči sva govorila, pa mi ni ničesar rekel.
nosti, ampak ga sploh ne morem več braniti. Nemške čete so že prešle Seino, francoska vojska pa je razbita na več delov.«
Tu je general Weygand za nekaj trenutkov utihnil. Ostro in odsekano pa je nato nadaljeval:
»Branil se bom, če mi ukaže ministrski svet. Toda dolžnost mi veleva, da opozorim gospode ministre, da je prišel čas, ko je treba prekiniti sovražnosti. Nadaljnja borba je samo borba za čast naše zastave, dočim je vojna že definitivno izgubljena. Mimo tega pa se trudim, da kot vrhovni poveljnik in kot Francoz ohranjam red za vsako ceno. Ne želim, da bi v Franciji zavladal kaos, ki je vselej posledica izgubljene vojne. Iskreno in od-
kritosrčno vam svetujem: treba je skleniti premirje.«
Te besede so presunile ministrski svet. V kabinetu je nekaj minut vladala strahotna tišina. Nato se je dvignil sivi maršal Petain ter dejal:
»Za Maginotovo linijo, na katero smo se preveč zanašali, je naša država zadremala. Naše čete so se odlično in hrabro borile, nekateri oddelki so pokazali naravnost nadčloveški heroizem, toda vojaška oprema je bila nezadostna. V začetku vojne smo imeli 700 do 800 aparatov, sposobnih za moderno zračno vojno, danes jih je ostalo jedva 350 do 400, dočim imajo Nemci zračno silo, ki šteje nekaj tisoč najmodernejših letal.«
Sola za brezposelne
»KDOR VE, KAKO SLUŽBO NAJTI, TA BO SLUŽBO DOBIL«
Pred nekaj leti je bila v Babson Parku v ameriški zvezni državi Massachusseti otvorjena šola za brezposelne, v kateri se »učenci« učijo, kako je treba iskati službo, če »učencu« uspe, da službo dobi, potem mu dajo na šoli diplomo, če pa mu ne uspe, mu vmejo šolnino in vse stroške- Starost »učencev« se giblje med 20 in 40 leti. Izobrazba tu ne igra nobene vloge. Poglavitno je, da se učenci izurijo, kako bi bili čim trdnejša opora svojim delodajalcem. V prvih petih tednih pouka učenci spoznavajo same sebe ter
ugotavljajo, za kateri poklic oz. delo bi bili najsposobnejši. Koj nato pa se vsa učna doba uporabi za to, da bi učenec dobil zaposlitev. Kdor poskuša napak, temu na šoM popravijo oz. razložijo napake, ki jih je storil pri iskanju službe. Glavno načelo šole je; Kdor ve, kako službo najti, ta bo službo dobil. Statistika pravi, da je v nekaj letih, odkar je bila šola ustanovljena, dobilo 80% vseh učencev službe in zaposlitev. Med njimi taki, ki so bili že več let brezposelni ter celo taki, ki sploh še niso bili zaposleni.
Nemški vojaki
Čigav bo Južni tečaj?
EKSPEDICIJA ADMIRALA BYRDA V »KRIZI«
Na južni polobli pričenja pomlad. Najjužnejše naselje na naši zemlji se mota iz ledenega in snežnega oklepa. »Little America« je ime temu naselju. Nekoliko hišic ima in 33 prebivalcev. Vzhodno odtod, 1200 km od rta Hoorna, je druga naselbina, ki šteje 26 prebivalcev. Teh 59 ljudi, ki so sami Američani, tvori prebivalstvo južnega polarnega kontinenta, ki je velik kot Evropa. Sredi kontinenta je 3000 metrov visoki Južni tečaj. Prebivalci, ti moderni »južnjaki«, pa so sami člani Byrdove polarne ekspedicije, ki že delj časa raziskuje tajne južnega polarnega sveta.
V	Bostonu pa je medtem admiral Byrd, razočaran in potrt. Ameriška vlada mu je praktično odvzela upravo ekspedicije, ko je vse njegove agende razdelila trem ministrstvom: zunanjemu, notranjemu in kmetijskemu. Poleg tega pa ameriški kon gres ni odobril nadaljnjih kreditov za ekspedicijo in polarna raziskovanja, češ da v vojnih časih ni nobenega opravičila za take izdatke. Doslej je USA porabila za Byrdovo polarno ekspedicijo nad 14 milijonov dolarjev.
Kljub temu, da je ta del sveta še neraziskan ter zavit v meglo, so se zanj že pojavili številni interesenti. Anglija trdi, da pripadata dva sektorja južnega pola Novi Zelandiji oz. Falklandskemu otočju. Največji del zahteva Norveška, češ da je bil vprav Amundsen prvi, ki je odkril južni tečaj. Argentina opozarja, da je ta del sveta njej najbližji, prav tako Chile. Svoj interes pa sta prijavili tudi Francija in
Nemčija. Medtem pa so USA izdale Jiaj-večje svote za raziskovanje pustih in praznih zasneženih poljan. Vse zainteresirane države bi imele po prvotnem načrtu letos konferenco, na kateri bi bila razdeljena interesna področja Antarktide. Toda vojna je za nekaj časa to delitev odložila.
Ali znate pravilno spati?
„IMEJTE TOPLE NOGE, IN
Švicarski zdravnik dr. Izelim je objavil v neki švicarski reviji daljšo razpravo o pravilnem in nepravilnem spanju človeka, v kateri uvodoma ugotavlja, da je zelo malo ljudi, ki bi znali pravilno spati.
Od dobrega in higieničnega spanja pa ie
HLADNO GLAVO!4
6
— O Elzi lahko govorim samo dobre stvari.
Prosim te, govoriva raje o čem drugem!
v veliki meri odvisno človekovo zdravje. Če se človek ne spočije v spanju, ne more biti popolnoma zdrav, čil in svež ter sposoben za delo- Dolgotrajnejše slabo spanje sčasoma spravi človeka ob spanje. Nespečnost pa je ena izmed najteže ozdravljivih nevšečnosti. Dr. Izelim pravi, da si mnogi ljudje zavestno ali nezavestno sami kvarijo svoj spanec, ko si zvečer predno ležejo k počitku obtežijo želodec s težkimi jedili. Po njegovem mišljenju so za dobro in zdravo spanje potrebne tri stvari: tema, svež zrak v spalnici in primerna tišina. Mimo tega je treba paziti, da leže človek s toplimi nogami in hladno glavo. Večinoma ljudje spijo v takih okolnostih. Če jih pa ni, jih je treba umetno ustvariti. Če je glava vroča in razgreta, jo je treba ohladiti z obkladki Mrzle noge pa je treba, predno ležete k počitku, segreti v vroči vodi.
nenehoma opazujejo z daljnogledni#1 aparati nebo nad Kanalom
ADMIRAL BYRD
Priseben minister
Francoski kralj Ludvik XVIII je nekega dne predsedoval seji ministrskega sveta. Minister de Corbiers- je med svojim ekspozejem, ki ga je čital z velik0 vnemo, izvlekel iz žepa dozo in jo položil na mizo. Kralju ni bila všeč ta kršitev etikete. Toda Corbiers tega ni opazil ampak potegnil iz žepa še svoj robec ter ga položil na mizo poleg doze. Zdaj pa ie bilo kralju preveč. Prekinil je ministrov ekspose ter ogorčeno dejal: — Gospodi zdi se mi, da boste izpraznili vse svoje žepe!«
De Corbieres je šele sedaj opazili kal je storil, vendar pa ni izgubil prisotnost* duha, ampak je smehljaje dejal: — Veličanstvo, bolje je, da minister prazflI svoje žepe kot da jih polni!
POMEN ZAČIMB
Gospodinje in kuharice dodajajo jedi' lom najrazličnejše začimbe, da bi čim okusnejša' in slastnejša. Začimbe namreč s svojim okusom in vonjem P&" večajo tek ter pospešujejo izločanje pre' bavnih sokov v želodcu in črevesju. Zmerne količine začimb niso škodljive človeškemu organizmu, večje količine Pa lahko prav usodno vplivajo, zlasti na človekov živčni sistem.
LINCOLNOVA KNJIŽNICA V UPSALl
»Švedska Dagbladet« poroča iz Ne^v-Yorka, da je prešla knjižnica z več 1000 knjigami, ki je bila nekoč last tM' nega predsednika USA Abrahama Lincolna, v last švedske univerze v Upsal1-Doslej je bila knjižnica v lasti neke Am®' ričanke Valentine Bjorkman, ki je po rojstvu Švedinja.
Kurt Roder:
Ženska točnost
Marjana se je silno veselila koncerta. Toda človek obrača, Bog obrne ...
Znenada je zazvonil telefon.
— Halo? — se je odzvala Marjana.
— Marjana?
— Halo, ti, Ivan?
. — Žal. nekaj nevšečnega ti moram sporo-, • — ie deia! Ivan. — še danes moram službeno odpotovati. Niti domov ne utegnem vec priti. Moj vlak odhaja ob osmih.
— Ah, Ivan! — Mladi ženi je bilo zares hudo.
— Koliko dni boš z doma? — ga je vprašala
— Osem dni, znabiti celo deset.
— Toda pred odhodom bi te neizmerno rada še enkrat videla, Ivan. Prosim te, pridi domov.
— Nemogoče!
— Če želiš, pridem sama na postajo!
— To bi bilo zares lepo, Marjana, — ji je odgovoril Ivan. — Vesel bom, če boš prišla. Toda bodi točna. Vlak ne čaka!
— Kaj pa koncert?
— Kakšen koncert?
— Saj vendar veš, da sva danes nameravala na simfonični koncert, — je razočarano dejala Marjana. — Vstopnice imaš vendar pri sebi, v listnici...
— Saj res! Koncert! škoda, Marjana 1
— Velika škoda, Ivan!
Mož, ki je'imel Marjano rad, jo je tolažil:
— Obleči se kar za koncert in pridi na postajo. Koncert prične ob tri četrt na osem. Prišla boš ravno prav.
— Da, lva~. Toda ...
— Toda?
— Če bi bil ti z menoj, bi šla raje na k°fl' cert.
Ivan je vzdihnil:	..
— Moj vlak odhaja točno ob pol osm«1' draga moja. Bodi točna, čakal te bom na Pe' ronu.
Ko je Marjana odložila slušalko, je skoraj sedem. Stekla je v spalnico, še nik?‘ se ni tako hitro oblekla ter zamenjala čevlp Še nikoli ni tako naglo našla svoje torbic®-Še nikoH ni tako malo časa stala pred zre®' lom. Toda vendar se je prav prikupno oble** in napravila. Točno ob pol osmih je bila postaji. Bila je lepša kot kdaj koli, kajti naglica in vznemirjenost sta ji razžareli obra*-Ko je zagledala Ivana:
— Kje imaš kovčeg, Ivan?
— Kakšen kovčeg?
— Zdi se mi vendar, da odpotuješ?
— Kdo pravi, da odpotujem?
— Ti sam si mi telefoniral.	,,ff
Ivan je ljubeznivo prijel Marjano pod ro«
ter jo odpeljal skozi čakalnico pred postaj •
— Ali si huda, Marjana? — jo je vpra= '
—	Ali mi oprostiš, če ostanem? ’
— Mar sploh nisi nameraval odpotova » Ivan?
— Ne.
Zakaj si mi potem telefoniral?
Ljudje so debelo gledali, ko je Ivan sred uiice poljubil svojo ženo. A ni mogel ari gače Rahlo ga je pekla vest-
— Vsaj enkrat sem hotel, Marjana .-
— Kaj si hotel?
— Priti s teboj pravočasno na koncert!
Nar
Ljubljanski brivski mojster odgovarja pomočnikom
Ljubljanski frizerski mojster nam je Poslal v zvezi z objavljenim dopisom onvsko-frizerskLh pomočnikov sledeče
vrstice:
Res da ni lepo pred javnostjo prati zamazano perilo, ali ker sem izzvan k ‘emu od strani g. pomočnikov, dovolite, S- urednik, da tudi jaz kot zastopnik dru-Se strani, t. j. brivskih mojstrov, povem Par besed.
. Resnici na ljubo izglodajo g. brivsko-trizerski pomočniki po navedbi njihovega Planka mučeniki, zato poudarjam tudi jaz, 5ai javnost ve, kakšni so naši uslužbenci, ^tejem se med mojstre, ki so vse prej premožni, delam z enim pomočni-°m zadnji čas, ker ne morem plačati po novem zakonu 4 din na uro in samo vajencem. Zali me spodtikanje piscev navedenega članka nad mojstri; pomočniki “PČejo prikazati nas kot ljudi, ki se igra-razmetujemo z denarjem, medtem ko tohn kratimo najnujnejše. Merilo lagodja življenja je »luksus« in kdo ga uživa v večji meri kot briv. friz: pomočniki, “no, zabave plesne šole itd.? Trdim, da betežna večina g. pomočnikov in frizerk Pokadi dnevno za 8—12 din cigaret ne j^rava«, te so za tako zvane »mojstre«! V'ede plače na ure je popolnoma opravilno din 4 na uro, celo premalo je, am-pak za delo. Našemu delu pa ne smemo
dati tega imena, delamo 2—3 ure dnevno, 7—8 pa sedimo, čitamo, kadimo in vodimo kavarniško življenje, se razume brez kave. Tako, da če Vam plačajo a din 700 mesečno, imate g. pomočniki, a din 8 na uro, ker priznajte sami, ali delate mesečno 100 ur — ne!
Drugo, pustite tako zvano »hauzira-nje«, da bomo imeli več dela in, tretjič, nudim Vam kompromis, s katerim vem, da bodo mojstri zadovoljni. 30—40% va-
šega zaslužka je vaša plača in čim več naredite, več imate čeprištejete napitnino imate od gosta ravno toliko kot jaz, samo da moram jaz še kriti režije. Gospodje, če znate tako delati kot zabavljati pro sim poizkusite. Kdor želi poskusiti dobrote mojstra, naj mi plača na uro 4 din in naj prevzame vse obveznosti, pa rad pristanem na menjanje dobrot.
Milan Turk, frizerski mojster, Ljubjana, Trubarjeva 2.
Uspela akademija za zimsko
ženska društva v Mariboru so priredila v soboto in nedeljo tri dobrodelne akademije, katerih čisti dobiček je namenjen za zimsko pomoč revni šolski deci. Akademiji v dvorani Sokolskega doma je prisostvovalo mnogo občinstva. V napolnjeni dvorani smo opazili tudi mestnega poveljnika generala Paraca, oba okrajna glavarja dr. šiško in Eiletza, mag. ravnatelja Rodoška v zastopstvu župana, dr. Juvana ter mnoge druge predstavnike oblasti in javnega življenja. , Pri akademiji so' sodelovali gojenci mariborskih srednjih šol ter glasbene šole GM in naraščaj Sokola Maribor I. z
Zagotovite radijskim naročnikom
nemoten sprejem
.Mnogokrat smo se že pritoževali v časo ®*iu, da v Mariboru ni užitek poslušati radiosprejema. Toda vse pritožbe so za-jjjan, nihče se ne gane, da bi odkril mo-»Ice ter jih primerno kaznoval. Ker po-s*a točno pobira pristojbine, bi morala Prevzeti tudi dolžnost, da odstrani dnev-brezobzirnosti motilcev, saj obstaja tQzadeven predpis.
, Večkrat se čuje, da manjka pošti za-na podlagi katerega bi lahko internirala. Zaradi tega nas je presenetil po-Zlv Poštnega ravnateljstva posestnikom grabljenih "radijskih aparatov, naj jih ta-°j plombirajo, ker bodo sicer kaznovani *to ČL 8 zakona o radiu. Torej vendar ob-“aia tak zakon. čl. 76 istega zakona pra-da so vse motnje radiosprejemov po
električnih napravah prepovedane ter morajo biti vse take naprave pravilno blo kirane. Za kršilce tega predpisa je po čl. 78 istega zakona določena denarna kazen 300—5000 dinarjev, v slučaju neizterljivosti pa zapor, in sicer po en dan na 60.-din, dočim se moteča naprava na stroške kršilca prisilno blokira. Če bi se vendar enkrat ta zakon izvajal z vso brezobzirnostjo, bi bilo motenj kmalu konec, poštna uprava pa bi pri velikem številu motilcev nabrala lepe denarce. Skoro gotovo bi se v tem slučaju tudi povečalo število naročnikov ter ne bi bilo toliko nerabljenih aparatov. Danes ko nudi radio malo, bi bilo tem bolj potrebno zaščiti naročnika, da bi mogel vsaj tisto »malo« brez motenj sprejemati, -nr.
dobrodelni koncert 'studenških harmonikarjev
. V soboto zvečer so mali harmonikarji ,z Studencev, ki jih spretno vodi g. Malnič Josip, priredili v korist podmlad-°v I$K m JS v Studencih dobrodelni °ncert. Nastopilo je okoli 25 malih god-ev> ki so prvič pokazali svojo umetnost.
n * »Balkan tekom tisočletij" je naslov oh «pJa> Li ga bo imel drevi ob 20. v otTOritvi letošnje prcdavalne sezone Ji ^jemnosti" novinar Jaroslav Dolar v •vštvenih prostorih na Ruški cesti.
(jT1. Društvo „ŠoIa in dom" bo priredilo dorn1 °L v Mali dvorani Narodnega predavanje prof. Stanka Sile o so-8°il na'srednjih šolah.
ni Zaradi pomanjkanja časa ob priliki službene premestitve v Beograd mi ni bilo mogoče ,ua bi se bil osebno poslovil od svojih številnih prijateljev in znancev ter se jint zaradi tega tem potom zahvaljujem za njihovo naklonjenost za časa mojega bivanja v Mariboru. Dr. Marijan Ciganie, uradnik Narodne banke.
m Ponovitev humorističnega večera bo v Ljudski univerzi drevi ob 20. Spremenjen spored. Predprodaja vstopnic v trgo-vmi ge. Zlale Brišnik.
m Skupina ljubljanskih inženirjev in arhitektov je obiskala Maribor, kjer so jim stanovski tovariši priredili lep sprejem. G. prof. Baš jim je razkazal muzej, ogledali so si tildi druge mariborske zanimivosti, po novi Pohorski cesti so se odpeljali tudi obiskat naše Pohorje.
m Dinamo znamke ..Osma" je nekdo ukradel s kolesa na hodniku v hiši Maistrova 15 marilx»rskcmu zdravniku dr. Franju Radšlu.
pomoč revni deci
rajalnim nastopom. Nastopajoči so želi za svoja izvajanja nedeljeno toplo priznanje. Akademija se je sinoči ponovila, v soboto popoldne pa je bila posebna akademija za mladino, na kateri so sodelovali tudi mali harmonikarji pod vodstvom g. Šušteršiča in ki je imela mladini primeren spored, med drugim tudi dva rajalna nastopa sokolske dece in veselo-igrico »Cilka in njena punčka«.
Uspeh akademije brez dvoma ni izostal, zlasti pa je treba podčrtati moralni pomen prireditve, na kateri je mladina sama nastopila, da olajša trdo zimo svojim pomoči in podpore potrebnim tovarišem.
m Novo moderno enonadstropno stavbo
bo dobilo naše mesto v Einspielerjevi 22. Doslej tam stoječo hišo je kupila mestna občina pri fidanju nove carinarnice ter so se v njej naselili do dograditve carinski uradi. Sedaj so hišo porušili .
m Svoje rodno mesto je obiskala filmska umetnica ga. Elfi Maierhofcr, por. Lau-terbach, ki stanuje pri svojcih v Magda-lcnski ulici. Zaposlena je pri „Ufi“ v Berlinu.
m Iz dovodnih cevi za pralno korito
Ob izvirkih v Studencih, kjer je že nekaj časa primanjkovalo vode, so potegnili 10 do 15 m dolg sveženj koreničja kopriv^ ki je zadelalo cev, tako da si je voda poiskala drugo pol. Sedaj je vode zopet na pretek.
m. V zvezi s poročilom o oprostilni razsodbi proti 14 mariborskim in okoliškim pekovskim mojstrom dostavljamo, da se ovadba pomočnikov ni tikala toliko čl. 13 uredbe o preskrbi prebivalstva s kruhom, ki govori
o	prodaji svežega kruha, kakor čl. 7 glede nočnega dela. Tudi pomočniki bi imeli interes na tem, da se prodaja sveži kruh, prijavili pa so le one mojstre, ki so delali ponoči, čeprav jih je večina prodajala ob ponedeljkih svež kruh.
m Umazana nravstvena afera v Studencih se polagoma razjasnjuje. Niti vodijo tudi v Maribor. Po izjiovedih deklet, katerih število sc je tekom preiskave povečalo, so sedaj aretirali kot glavnega krivca 58 letnega urarskega pomočnika Avgusta 'Sterleta iz Studencev, v afero pa sta zapletena _ tudi še dva moška iz Maribora. Sterle je dejanje priznal ter je bil po zaslišanju oddan sodišču.
m Nad življenjem jo obupal 30 letni delavec Engelbert Bohak iz Studencev ter si v samomorilnem namenu z rezili za britje prerezal žile na rokah in vratu. Vzrok obupnega koraka je strah pred bodočnostjo, ker je kol družinski oče izgubil službo.
m Moko so prodajali po mestu po din
P— za kilogram Karel Vodušek, IvanGsel-man in Stanko Skrbinšek iz mariborske okolice. Ko so jih prijeli, je bilo kmalu ugotovljeno, da so moko ukradli ponoči mlinarju Ivanu Zorku v Selnici. Osumljeni so tudi še neke druge tatvine v Selnici.
m Kmečki fantje so sc stepli v neki gostilni v Keblju pri Oplotnici. Po stari žalostni navadi je. tudi tukaj prišel do besede nož. Neki moški je 28 letnemu dninarju Petru Slalinku prerezal trebuh, tako da so mu izstopila čreva. Težko ranjenega so pripeljali v Maribor, kjer je bil takoj operiran.
m Z vagona je padel ter si poškodoval nogo 20 letni kmečki dninar Stanko Mav-ko iz Studencev.
m Izprijena mladina. Komaj 11 letni uče nec 2. razreda A. D. iz Rač je na spreLen način izmaknil prodajalki kostanja Mariji Vauda na Pobrežju denarnico s 520 din. Tatvino je orožnikom priznal, ni pa hotel povedati, kje je denar. Zvečer so ga ponovno prijeli, ko je popival v družbi treh 11—17 letnikov v neki gostilni v Račah. Orožnikom je tedaj pripovedoval, da je denar najprejc skril za nekim plotom na Teznem, nato pa ga medpotoma dvignil. Denar mu je baje vzel neki C. B. iz Rač ,ko mu je pred gostilno padel na tla, ter mu ga ni več hotel vrniti.
m V telefonski drog je zavozila s kolesom delavka Vera Brulčeva iz Studencev, ko sc je hotela v Strmi ulici poleg brvi izognili nekemu moškemu. Pri padcu je dobila težje poškodbe po glavi in nogah, tako da so morali poklicati reševalce.
m Neznano kam je odšel od doma 25 letni mesarski pomočnik Karel Munda, ki je prišel na 7 dnevni dopust k svoji materi v Krempljcvi ulici.
m Srebrno moško zapestno uro je izmaknil neznani storilec iz nezaklenjeno sobe slrugarskemu vajencu Francu Potisku, ki trpi okoli 300 din škode.
m Moško* kolo je izginilo gardaroberju Alojziju Kovačiču iz Zg. Radvanja pred neko gostilno v Vetrinjski ulici. Kolo je znamke „Phacnomen‘‘ s tov. štev. 29205 ter evid. štev. 2-197925.
*	Delavstvo gradbenega jiodjetja Kiff-mann na zgradili Hutter- „Unlon" bloku sc najlepše zahvajjujejo veleinduslrijalcu g. Hutterju za nagrado ob takozvani ,.gli-hi“.
m Nočno lekarniško službo bosla vršili od 16. do vključno 22. novembra lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. -28-12, ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13.
Narodno gladalliia
Ponedeljek, 18. nov.: zaprto.
Torek ,19. nov., ob 20.: „Na cesaričin ukaz". Red B.
Sreda, 20. nov.: „Nenafaden človek" (gostovanje v Celju).
Cankarjeva komedija „Za narodov blagor" ,se v J. Kovičevi režiji in v deloma novi zasedbi v kratkem postavi na mariborski oder v spomin na -10 letnico, odkar je Cankar to svoje z duhovito satiro pisano delo dovršil za oder.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 20. nov., ob 20.: „Ncnavaden človek". Gostovanje mariborskega gledališča.
Uspešno delo sokolske knjižnice v Radvanju
koncu 1934. leta se je na vzpodbudo Rad3 -h požrtvovalnih Sokolov ustanovila v jjtQ v.anlu javna knjižnica in bila že naslednje uročena ljudski prosveti, no^ftok je bil zelo težek. Toda njeni usta-rilj j' n'so klonili. Sami so knjižnici poda-knii--V^'ko število knjig iz svojih zasebnih
*ačpr'C 'n i’ s toni postavili temelj. Nato so je Jr nabirati knjige med prebivalstvom, ki kult a*Q zel° ntnogo razumevanja za to tiud |fno atocijo. A največ pomoči je knjižnici kitni tokajšnja sokolska četa s svojimi veli-kitro VSak°letnimi podporami. Število knjig je fto h ll£!raščalo, a izposojevalci so prav prid-vefja'L Kmalu pa so se pojavile nove, še Želie težkoče, ki se po knjižnicah na pode-va|H kaj rade pojavljajo. Nekateri izposoje-biij 1 So. .namreč knjige hote ali nehote poza-ve J^niti in z njimi izginili, da živ krst ne \-e’ Ne se nahajajo. Ti goreči ljubitelji slo-kakn u književnosti pač menda niso pomislili, njCi rivico so s tem storili ne sajno knjižni*’a!"Pak tudi ljudstvu — kajti če knjižnica Ob , kni'g, jih tudi narodu ne more nuditi, rala . J razmerah je knjižnica seveda moje \ Zacetj hirati in vse podpore sokolske čete tih n'8o mogle obvarovati. Saj je v pe-et>h izginilo čez 200 knjig, kar je za rev-
no podeželsko knjižnico neprecenljiva izguba.
V	začetku letošnjega leta pa so se razmere obrnile na bolje. Knjižnico je prevzel v svoje roke nov knjižničar in jo temeljito preuredil. Najprej je zavrgel star neuporabljiv sistem in uvedel kartotečen sistem s seznami, kjer si ljudje po mili volji lahko izbirajo knjige. Knjižnica je bila prej odprta le enkrat na teden, a še to ob neprimernem času, tako da je bila za vse delavstvo zaprta, ker so takrat delali. Sedaj pa je odprta vsako sredo zvečer in vsako nedeljo od pol 10. dalje, tako da so knjige- vsakomur na razpolago. Izposojnino je knjižničar sicer zvišal za debelejše in dražje knjige od 50 par na dinar, a izposojevalci so za to pokazali popolno razumevanje. Saj vedo, da je njim samim na kvar, ako knjižnica životari in nima sredstev, da bi si nabavila nove knjige.
A tudi izgubo prejšnjih 5 let je bilo treba popraviti. V tem primeru je knjižničar poprosil za pomoč brate Sokole, ki so se izkazali vredne tega imena. Kajti podarili so knjižnici čez 150 knjig in s tem plemenitim dejanjem skoraj popravili krivico, ki so jo prej drugi storili knjižnici. Tudi Zveza kulturnih društev je priskočila na pomoč in ji dala v brezplačno triletno izposojilo 76 knjig in s
tem izdatno podprla to ustanovo, ki je poleg diletantskih odrov eno največjih kulturnih žarišč na_ našem podeželju. Vztrajno delo je kmalu želo lep uspeh. Število izposojevalcev je začelo naraščati, tako da je bilo do sedaj izposojenih že čez 900 knjig, kar je zelo lep uspeh in obenem dokaz, kako rado naše ljudstvo bere. Knjižnica je zato lahko po dolgem času zopet sama kupila nekaj knjig, tako da razpolaga sedaj že s čez 1000 lepimi slovenskimi knjigami, ki jih bo lahko nudila v dolgih zimskih večerih, ki se bližajo, svojim bralcem v pouk in zabavo.	c
Kino
* Esplanade kino. Danes zadnjič „Dr. X. X.“ z Gustav Frohlichom. Torek odnčni francoski velefilm „Obala v megli".
Grajski kino. Danes najboljši film »Danko Pišta" v gl. vlogi Javor Pal. Vse predstave razprodane. Prosimo kupite vstopnice v predprodaji. —■ Pride izborna češka veseloigra „Na okrožnem uradu". Vlasta Burjan.
* Kino Union. Od danes „Geronimo" velefilm. Napeta vsebina. Preston Forster, Ellen Drew in Thumder Clored v glavnih vlogah.
Radio
Ponedeljek, 18. novembra
Ljubljana: 7 jutranja poročila in veseli zvoki, 12 vesele popevke, 13.02 koncert Ro, 18.20 kozaki pojo, 19.50 hudomušnosti, 20 koncert operne glasbe, 21.30 mojstri harmonike, 22.15 kvartet pihal. — Beograd: 17.35 koncert Ro, 20.40 koncert filharmonije. — Bratislava: 21.30 slovaška glasba. — Praga: 10.30 koncert vojaške godbe, 17.10 operni napevi, 18.20 večerni koncert. — Sofija: 17.40 lahka glasba, 19.50 lahka glasba, 22 plesna glasba. — Beromunster: 17 koncert vojaške gl. — Budimpešta: 17.15 koncert, 19.20 simfonični koncert. — Horby: 17.05 harmonika, 20.45 koncert. — Dunaj: 14 koncert lahke gl., 15 operna gl., 16.30 pisan koncert, 22.15 zabavna gl. -— Toulouse: 16.15 operetna gl., 16.30 harmonika, 16.45 valčki, 18.30 lahka glasba, 18.45 operetna gl.
Vesli: Ljubljana: 7.05, 12.30, 14., 19., 22. Beograd: 6.45, 13.30, 14.40, 19.io, 21.40, 22.40.
Razglas Dravske finančne direkcije
Dravska finančna direkcia razglaša: Vsi državni upokojenci (-ke), ki so zase in za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacije od dravske finančne direkcije, naj jih že decembra predlože tej direkciji radi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto, zlasti če nameravajo legitimacije uporabljati takoj v začetku prihodnjega leta. Železniški legitimaciji naj vsak upokojenec priloži: odrezek čekovne nakaznice, po kateri je prejel pokojnino za predzadnji mesec, da se lažje ugotovi njego-
va istovetnost; želežniško znamko za 2 din, ki je v legitimaciji nihče ne sme nalepiti sam. Denarja za železniške znamke direkcija ne bo sprejemala, ker nima železniških znamk v zalogi. Poštne znamke ali kolke, ki bi jih upokojenci predložili, bo direkcija vračala, ker jih ne more uporabiti. Upokojencem, ki bi se po 1. decembru osebno zglasili pri direkciji, se bodo železniške legitimacije podaljšale v sobi št. 3 v pritličju (vhod s Poljanske ceste), toda le od 10. do 12.
Maribor, Aleksandrova
VOZILA
2	skoraj nova
TRICIKLA
naprodaj. (Meda se pri Just. Gustinčiču, vogal ptujska— Tržaška cesta.	20187-22
MALI OGLASI
OPOZORILA
SLUŽBO DOBI
OBRT - TRGOVINA
RAZNO
STANOVANJE ODDA
POHISTVO-OPREMA
POSEST
LOKAL
ŽENSKI KOTIČEK
SOBO ODDA
v veliki izbiri in najceneje kupite v
V TISKOVNI ZADRUGI
Maribor, Cankarjeva 1 - Tel. 25-45.
Izd ta m urejuje A DOLI UlBiVlKAlt v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA r Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne frača}t>. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Teleion uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev, 11. 409-
Soart
Ljubljana je odnesla dragoceno točko
Za ligaške tekme 4. povratnega kola je vladalo izredno veliko zanimanje, saj je bilo jasno, da bo rezultat tekme Železničar — Ljubljana morda odločilno vplival na to, kdo bo slovenski prvak. Tekma je ostala neodločena, remis je treba smatrati za uspeh gostov, ki so s tem obdržali naskok ene točke, ki jim ga ne bo več lahko vzeti. Med osta-linfi rezultati močno preseneča visok poraz Maribora na Jesenicah, ostala dva je bilo mogoče predvidevati, vendar je tudi Marsova zmaga proti pričakovanju izdatna. Ligaška
Ljubljana	11	7	2	2	44:20	16
železničar	11	6	3	2	23:10	15
Amater	11	7	1	3	32:24	15
Kranj	10	5	1	4	21:20	12
Mars	10	4	2	4	27:19	10
Bratstvo	11	4	1	6	22:32	9
Maribor	11	3	2	6	21:31	8»
Olimp	11	1	0	10	10:44	2
ŽELEZNIČAR — LJUBLJANA 1:1 (0:0)
Za včerajšnjo tekmo je pokazalo mariborsko občinstvo ogromno zanimanje, okoli 1500 gledalcev se je zbralo na stadionu. Saj so bili podani za to vsi razlogi, tekma je bila za izid prvenstva izredne važnosti, poleg tega pa je bilo tudi vreme kakor naročeno.
Prvi polčas se je odigral v znamenju jako slabe igre domačega moštva. Ljubljana se je po začetni nervozi kmalu znašla ter predvsem na račun svoje boljše krilske vrste dominirala na terenu. Napad gostov je izvedel nekaj lepih akcij, vendar pri odlični obrambi domačih ni uspel, krilska in napadalna vrsta železničarja pa pri netočnem podajanju in nervozni igri ni utegnila zgraditi pdvoljnih šans. Tudi v razmerju kotov 5:2 se kaže v tem delu igre premoč gostov.
Po odmoru se je slika spremenila, Železničar je prevzel iniciativo ter potisnil Ljubljano popolnoma v obrambo. Dvakrat uspe gostom rešiti se brez škode iz jako nevarnih situacij, v 14. min pa končno Štalekar iz blližine doseže neubranljivo vodstvo.. Toda le minuto je vodil Železničar, in že je Lah iz daljave 25 m s silpo bombo izenačil. Krilska vrsta Železničarja sedaj popravlja slab vtis iz prvega polčasa ter neprestano pošilja napad pred nasprotna - vrata, dočim gosti le redko ogrožajo mariborsko svetišče, vendar obramba Ljubljane sigurno čisti. Zlasti se je izkazal
v drugi polovici tega polčasa Spanger v vratih. Ljubljanačani so uvideli prednost, ki jo jim nudi remis ter so kmalu začeli zavlačevati igro ter res rešili važno točko.
Po poteku igre bi si bil kljub slabemu startu v prvem polčasu Železničar zaslužil zmago. Vložil je v igro mnogo elana in požrtvovalnosti. Najboljši del je bila ves čas ožja obramba, po odmoru se je odlično postavila tudi krilska vrsta, v napadu pa ni bilo odločnih strelcev. V moštvu gostov je bila najboljša formacija krilska vrsta, razen teh sta jako ugajala še desni branilec ter Lah v napadu.
Igra je bila ves čas zanimiva ter je zadovoljila tudi po pokazanem znanju obeh nasprotnikov. Kakor večkrat je tudi včeraj jako padlo v oči, da je pravilna taktika in tekmovalna rutina več ko pol igre, saj je s tem gostom uspelo rešiti eno točko in s tem skoro gotovo tudi naslov prvaka.
Tekmo je sodil zagrebški sodnik Matančič.
V	predigri je Slavija premagala rezervo železničarja s 3:2 (0:2). Sodii je g. Jenko.
BRATSTVO—MARIBOR 4 :0 (1 :0)
Prvenstvena tekma med Bralstvom in Mariborom se je odigrala pri neregularnih prilikah. Ves čas tekme jo bil silen naliv z mrzlim, vetrom, igrišče je bilo pod vodo. Gosli ,ki terena niso vajeni ter niso imeli niti raznih'ugodnosti, ki se jih je nasprotnik kol domačin lahko poshižil, so po odmoru zaradi mraza in izčrpanosti po vrsti zapuščali igrišče, tako da je sodnik g. LukeŽič, ki je tekmo sodil ves čas izven igrišča na nasulom delu, da se je izognil vodi, zaradi lega lekmo par minut pred koncem prekinil, ko je imel Maribor na igrišču le še 1 igralce. Med igro je bil težko blesiran vratar Maribora, pa tudi drugi igralci so jih več ali manj skupili. Zaradi slabega vremena gledalcev sko-roda ni bilo. K tekmi se bomo še povrnili,
MARS — OLIMP 8:1 (4:0)
Mars sicer ni zaigral tako, kakor je bilo po nastopili zadnjih nedelj pričakovati, kljub temu pa je slavil visoko zmago nad Olimpom, ki ima Sicer nekaj dobrih posameznikov, sicer pa je glavna odlika moštva požrtvovalnost. Pokazali pa so mestoma tudi preostro igro ter pomanjkanje discipline. Gole so zabili 2i-
CENE MALIM OGLASOM V malih oglasih stane vsaka beseda SC uar najmanjša otlstcjblna sa te oelase te din 10.— Draibt. ore.ldicl dopisovanja In ženltovanlskl oglasi din t.— do besedi. Nal-maniSI znesek za te ost lase I* dih n,— Debelo tiskane besede se računalo dvojno. Oglasni davek za eakratdo oblavo znala din l— Znesek za male oglase se Olainle takol orl naročilu, oziroma ca le vooslatl v oismo sknna) z naročilom ali na no poštni položnici na čekovni račun it. 11.40!). — Za vsa oismena odgovore dede malih otlasov se mora Drlložitt znamka za 3 din.
Sprejmem takoj KRO.IAŠK. POMOČNIKA
za vsako delo. Lepolod Goričan, Dr. Krekova 32, Studenci.	20185-2
nov redilni prašek za svinje pospešuje apetit in hitro zde-beljenje. Uspeh zajamčen!
1	zavitek R E D1N A stane din 8*—. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. din 11'—
DROGeRIJA KANC
Maribor, Tyrieva ulica 1
gon 5, Doberlet 2, Perko 1 za Mars, med njimi je eden padel iz 11 m, častni gol za Olimp pa je bil avtogol Slanine, dočim so Celjani zastreljali tudi enajstko. Sodil je g. Vrhovnik.
AMATER — KRANJ 4:1 (2:0)
Amater je v tekmi s Kranjem doma ponovil rezultat prvega srečanja v Kranju. Trboveljska enajstorica je zopet enkrat prav dobro zaigrala ter si priborila zasluženo zmago. Kranjčani so igrali raztrgano ter so imeli
najboljše moči v ožji obrambi. Strelci so bij' Kos (2) in Kolbczen (2) za domače ter Koki) za goste. Sodnik je bil g. Presinger iz Celja.
ISSK Maribor protestira
ISSK Maribor je danes brzojavno sporočil SNZ protest proti verifikaciji lekiB® z Bratstvom. Pismeno obrazložitev 1)0 po* slal kasneje.
V boksarski reprezentanci |e 5 Mariborčanov
V	dvorani Sokolskega doma so bile včeraj izbirne tekme za sestavo slovenske boksarske reprezentance ter dvoboj Maribor—Bralstvo. Vsega je nastopilo 10 parov članov ISSK Maribora, SK Bratstva in 2SK Hermesa, dočim SK Trbovlje ni poslal zastopnikov.
Maribor: Bratstvo 6:8
Po vrsti so naslopih sledeči pari: v mušji leži je Čerin Boris (M) premagal k.
o.	v 1. rundi Antolina Štefana, v perolahki je Meglič Hubert (M) po točkah premagal Mira Gojznika (M), v lahki je Senekovič Josip (M) premagal Čerina Dušana (M) po točkah, v srednji je Maks Majnik (Br) remiziral z Vilijem Volčičem (M), v \vel-ter je Franc Janžck (M) v prvi rundi pod-legšel Milanu Zupanu (Br) k. o., Švajger Aleksander je v srednji kategoriji po točkah nadvladal Lajzela Razingerja (Br), Lborba Mitrovič Panto (Br)—Miha Štrukelj (M) sc je končala neodločeno, Ažman Zvonko (Br) pa je porazil Gorazda Pečenka (M) k. o. v 2. rundi. V poltgžki kategoriji je bil proglašen za zmagovalca Josip Ipavdc (M) zaradi diskvalifikacije Franca Ražna (Br) zaradi prenizkega udarca, v težki pa je državni prvak Baloh Evstahij (Br) gladko odpravil Ivana Drozga (M) s lehn. k. o. v 3. rundi.
Borbe v okviru dvoboja s odale rezultat 8 : G za Jeseničane. Na podlagi rezultatov borb je bitu po končanem tekmovanju sestavljena slovenska reprezentanca ,ki jc sledeča :v mušji teži: Čerin Boris (M), v bantam ni bilo nobenega tekmovalca, v perolahki Meglič (M), v lahki Senekovič Josip (M) v \veltcr Majnik Maks 2(Br), v srednji Štrukelj Milan (M) in Mitrovič Panto (Br), v polležki Ipavec Josip (M) v težki Baloh Evstahij (Br). Ta
reprezentanca bo nastopila 2. decembra v Zagrebu proti Hrvatom.
HRVATSKA IN SRBSKA LIGA
V hrvatski ligi se je odigral samo drug' polčas svojčas prekinjene tekme Gradjanski
—	Slavija (O). Zmagal je Gradjanski ter F kočni rezultat 3:0 (1:0). Drugi polčas, ki ]e veljal kot prijateljska tekma, se je končal i 1:1 neodločeno.
V srbski ligi so odigrali popolno kolo: Ju‘ goslaviia : Jedinstvo 1:0 (0:0), BSK : Bask 10:1 (3:0), Vojvodina : Bata 5:2, Žak : M' goslavija (J) 4:0, Gradjanski : Slavija (»1 0:0.
ZAČASNO VODSTVO SK OLIMPA M MARIBORA
Poročali smo že o gibanju za ustanovitev novega športnega kluba, ki ima sedež v tkzv. koloniji. Simpatizerji novega kluba so se zbrali na pogovor v gostilni Gračner, kef dvorana pri Kumru ni bila prosta, ter so F* volili začasno vodstvo, ki bo vodilo interes,6 kluba do ustanovnega občnega zbora, ki h® sklican, čim bo mogoče. Za predsednika je bj' izvoljen Simon Merkuš, za tajnika Maksimi)1* , jan Knafeljc, za blagajnika Slavko Gradišniki za kapetana moštva pa Peter Medved. P? sestanku, ki mu je prisostvovalo okoli 30 Pr>* jateljev kluba, je bilo sklenjeno, da naj vodstvo čimprej stopi v stike z Mariborsko nogometno podzvezo, da se rešijo vsa vprašanja glede sestave pravil, sprejema v članstvo SNZ in odigranja predpisanih poizkusnih kem.
s V prvenstvu MNP je bila samo junj-orska tekma Rapid—Slavija. Zmagala J1’ Slavija 0.1 (0:0). ‘ Sodil jc g. Nemec.
s Nemčija je premagala Dansko z 1: ® v Hamburgu pred 30.000 gledalci.
SAMOSTOJNA
PRODAJALKA
Sp sprejme. Potrebna kavcija Naslov v-osi.-odd. »Večerni-, ka*.	20183-2
Odda se
SOBA KUHINJA
za 250,— din in kabinet za 100 din. Naslor v ogl. odd. lista AH —at 20181,5
Sončno
TRISOBNO STANOVANJE
I.	nadstropje, v , Smetanovi ulici, oddam 'ža dih 580.—. Vprašajte Jože Vošnjakova 224,	20178-5
DVE STANOVANJI
v novi hiši oddam tajcdP ali s 15. decembrom.. Tržaška, c. 48. Maribor " ( J	20J76-5
Takoj s ure im e fn dva GOSPODA na stanovanje.- Mlinska iti. 35 Svinšek Marija. 20173-8
Prodam *
PARCELO
£•00 m2. Vprašati Tezno, Ptujska cesta 58.	20043-11
Odda se
LEP LOKAL
za trgovino, sposoben tudi za druge obrti na prometni točki pri ttuttžrjevl koloniji. Vprašati 'v gostilni, Zrkovska cesta 4LPobrežJe. 19991-10
Prodam
MODERNO SPALNICO
in kuhinjo. Aleksandrova 27, Studenci.	20184-17
Proda se
SPALNICA
iz trdega lesa. Vprašati v trgovini Nudi, Makarjeva 65, Studenci.	20179-17
NOGAVICE
rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26. poleg tržnice.
16799-18
Čitajte„Večernik‘'
Umrl je danes ob 9. uri na Dečkovi cesti 23 naš nepozabni oče, brat, gospod
Dominik Lovšin
strugarski mojster.
Pogreb bo v sredo ob 15.30. uri na okoliškem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi.
Celje, 18. novembra 1940.
Globoko žalujoči sin Anton in sestra Marija.
Seno in otava
(ca 9000 kg) prejšnjega Deklevovega posestva se tudi deljeno proda. Vprašati pri nadučitelju Kompost, Log* pri Limbušu.
DIMNIŠKA VRATA
precizna strokovnjaška izdelava z zaporo na ključ, iz spe cialnega cementa, nezgorlji-va, lahka izzidava. Začasno še stara ccna din 25,— za ko mad franko vsaka postaja., Marko Štuhec, zidarsko podjetje, Ivanjkovci.  20182-28
darila za Miklavža’ in BOŽIC
izbirajte že sedai dokler jo je še velika 'zbira, pri M. Šterbal, torbarstvo, Aleksandrova c. 42 Trg svobode 6.
20185-28
•	KERAMIKA.,
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše pe&i in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska In keramična dela Izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
OPOZORILO!
Nisem plačnik daigcv Udovič 0!g§. Elin Udovič- Aleksandrova, Studenci 27-13
20172-15
PREKLIC'
Podpisani Lepenik Štefan pre klicujem vse žaljivke ki sem jih izrekel nat/ram g. Žabkarju Alfredu 27. X. 1.1. in sc mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Lepenik Stefan	29180-25
SLADKORNO BOLNI!
Vse kar rabite, dobite v najboljši kvaliteti v pekarni Rakuša, Koroška cesta 24 19032-28
Kupujemo in prodajamo:
Hranilne knjižice, vrednostna pa* pirje, valute
po najugodnejših cenah Preskrbujemo:
dolgoročna po*
sojlla na nepremičnine
Prodajamo :
Srečke državno razredne loterijo
j-StfS