Učenci z učiteljem na tretjem pomladnem sprehodu ^Krasen majnik se raxlivau — je mična pesea, katero slišite sk6raj Tsako jufcro pri Šmarnieab prepevati Mariji aa fast, katero velič&stna, podoba se ravuo ta mesec kiuča in krasi z breštevilnimi cveticami. Kafcero srce se ne raduje pred altarjern, kjer se obhaja ta svečanost ? Trdosrčen bi tuoral človek biti, da bi ne stal ganen prcd podobo kraljice angelov; pred podobo, obdano s prvim zelenjem, s prvim pomladnim cvetjem. Takaj se okrepCavi flovežki dnb. vsnko jutio; tukaj vsakdo iSfie in vsakdo najde najdražji zaklad — mir svca. Tukaj se posuSi solza, pozabi se rana, katero nam dela \sak-danje žMjenje — in ravno tukaj grlo najrajši povzdigiije glas: ^evM cvetiea jedna." Tako razveseljnje pisani maj vesoljui STet. — Mesec maj ima naj-prijetflejše dneve. Vsaj tako pravijo sedaj, tako so pripovedovale pesni nekdaj, katere so spevali pesniki v davnej preteklosti o cvetočem meseei maji ali rožniku. — Da! lep bi prav za prav moral biti, to je želja rsacega; a vendar je časi muhast in samosTOJen. Veekiat pride, traja iu neha z deževjem m mrazom. Se tž. da naa to boli; kajti nij ga človeka, da bi se ne radoval lepe CTetičae odeje iu bi ne hrepeael po dobrotiejnera majnikovem zraku." — Tako se je učitelj kcmeeni meseca maja pogovarjal z nženci, ko so ravno prefiitali berilo ,,potnI4d." Obljnbil je otrokom. da je hoče po p61udne pi>]jati na tretji pomladni sprehod, in jim pokazati 6ne rastline, ki nam je uosi cvetoči maj. Lep6 y Trstah so šli otroci istega dn^ po dolini, katero je obdajal aa jednej strani mlado-zelen gozd Tejuatih bukev, a na drngej strani terano-zeleno iglasto smere(?je. Na potu ob travnikn je učitelj obstal. TJkazal je mladini, da naj zapoje sledečo kitico: BPrišli pomlžd je ie vesela, Cvetfca ee je razcvetela, Li vs&k jo Ljubi, rad ima, Prelejta bela šinamica." Ko lepo vbrani glasovi utilmejo, vzklikne sosedova Minka: ntam je, tam je, t sredi travnika!" Ako bi otroei ne bili ub6gljivi, gotovo bi ljili vsi pknili po 91 cvetočih grozdih. A učitelj je zaTrne, ter samo Ivanku dovoli, da polagoma stopi tja v zeleno tinTO in prineae lepo diihtečo CTetico a kimastimi belimi grozdi. Ta cvetica, ki jo je Miska aži iz daleč poznala, imeunje se navaduo šmarnica (Convailaria uiajalis, wohlriechendes Maigl&ckchea). A ttidi še drnga imena ima, kakor: jurjevica. guinbalica, ali najlepše inič je dxagoljubec, kakor jo Belokranjci imemijejo. Tudi mi toeemo le lepe cvetice od sih dob ,dragoljubci" imenovati. Ta prijetno dišeča CTetica raste najrajc po senčnatib listnatih gozdih, ima na poSev rastočo, kakor gosje psro debelo beliaslo korenino, ki poganja po dva lepa. podolgasto-okrogla lista. Vrh bžtve stoji Da jedno stran viseCi grozd belega cvetja, iz katerega so pozneje narede svetlo-radeče jagode. — Ondu na precej moiSvirnatej strani pa vidite Tisoko bUje, ki nosi navrhu liinaste kosmate glavice. Imcnoje se grižna trava ali mnnec (Eriopbornm latifiiliiim, breitblattriges Woligras). Karao tain cvetž zdaj tudi rujari loč (Juncus conunnnis, gemeine Simse), katerega gotovo ?si poznate. A zdaj poglčdite tja na 6no stran, ondu vidite rastlino, ki ima rumeno cvetje ia se tndi v naSih Trtii nahaja. To je rumena perunika (Iris Pseudacorus, Wa83erschwertlilie). Ta mofrirska raatlina ima gomoljasto korenino in ozke suličaste liste; raste povsod ob stoječii ali mimo tekočib. vodah in ne diši." — Ko je uCiteij tako otrokora razkladal, sliši se na jedenkrat iz bukovega gozda sein prijeten glas — rkukn." DečkL so takdj oponašali to čudno ptico peyko. A učitelj jim reče: j,raTno tja v gozd ho(?emo iti: da-si aain nij treba seace iskati, vendar mora ondu prijetno biti, ker je kukovica tako vesela. Nu, to so bile tudi želje šolske mladine. Ko otroei dospejo v gozd, zavpili so iz vsega grla rjuhe!" — rJuhe" odiuevalo je po vsem gozdu — in tudi kukovica zapoje zopet syoj nkuku." Zdaj ukaže ueitelj, da naj zapojejo peaen rra vrtn," in kmalu se je razlegalo prekrasno petje rpo vrhi scm bodil" daleC po temno-zelenem logu; to je delalo otrokoin nepopisljiTO vesei(je. MatijSek, ki je bil pri kraji gozda ostal, ogledoval je neko cvetcčo rastliiio. Utergal jo je, ter aesel uiSitelju, da poisrf njeiio irne. Riistlina se imenuje gabez (Svmphitum ofli-cinallc, Beinvrell). Ima koržnasto koreniko. Kosmato steblo z listi vred nosi foelo-ruinenkast, lijasto-zvonast evet Bastlina se rabi v zdravalstm in raste najraje po močTiinih, senčnatih krajih. — A glejte, tu iznad mahovja se dviguje brusnica (Vaecinium Vitio idaea, Preisselbeere). Grm je nizek, ter nosi vedno zelene, celor6bne usnjate listke. Beli io rudečkasti creti stoj^ ki-masto v grozdih. KiseJjkaste jagodo so severnim Čehom v živež. A tu poleg nje cvete tudi borovnica (Vaecinium Mvrtillus, Heidelbecre), ki je Tam otrokom dobro znaiia rastlina. Ne mislite, da je ta Ijledo-zelena bunCiea niS ista jagcda, ki je bodeto pozneje nabiraii. Xe! to je cvet, ki posamezno a-r&ste iz listnih pdsch." — Urška je stala prav pod gostimi bukv&mi t pra^i gozdni temi. Tla so bila naložena sd starim listjem. Ondu je bila sekaj rastlin utrgala, katere je nčitelju nesla. — Bastliaa ta, ki ima zel6 sožnato in krhio steblo, nosi 6—8 t vretencu stoječih, podolgasto-okroglih listo?. Cret ima bel iii Ujaat. Imenuje se dižeCa pnrla ali prTeneo (Asp&ula odorata, WaMmeister). To rastlino devljejo Ijudje radi ? Tiao, ker dobi po njej močen, prijeten iu slasten diih. Poglejte ondu v gožčavi gtoježe, do pol-drngi metcr risoke, rogovilaste veje, ki nosijo celortbe, jajCaste Hste, t čegar pastali stojž Teliki, umazano rujavi cveti, posamezuo ali po dva skupaj. V 92 začetku jeseni in še poprej se na tej znameniti rastlini nihajajo sretlo-frne jagode, polne najtajšega strnpa. Ne dajt« se otroci zapeljati, in izogibajte se te opasne (oevarne} rastline! Imeauje se voleja črešnja (AtropaBella-donna, Tolllrirsehe). Rabi se t zdravilstra. — Ravno pod to strahovito rast-Iino pa ridite dolgo-pecljate in okroglo- ledviSaste liste, ki se razprostirajo nad mahOTJem. Ta rastlina ima tenko, plazečo korenijio in kratka dralistati stebla. Zvonast cvet je zel6 podoben volčjej čreSnji; umazan je in rnjavo-zelen. Imennje se kopitnik (Asanim europeum, eiuopaische Hasehrurz). Hndo je strapena in se rabi v zdravUstvu." — Pod leskovim grmom ob kraji gozda je bil prostorček, polhen višDJavega CTetja. Tadi na to rastlino je n&telj ml&dmo opozoril. nLe poglejte jo," djal je, nta rastliaa razprostira po tleh svoja stebla in nosi temno-zeleiie, nsnjate liste. Imenuje se mali zimzelen (Vinoa minor, kleines Sinngrnn)." Na nasprotnej strani gozda je bil vzviSen pašnik, katerega je denes solnce posebno ogrevalo. Tu so stala betva rudečii cvetic. Učitelj izderere jedno rastlino s korenino vred, ii je imela dva skDraj okrogla gomolja. Gladko steblo jo bilo do štiri centimetre visoko in je imelo podolgaste, nazaj zaTihane listo. V vrhn so stali rožno-rndeči na Tzdol cbraeEi cveti, ki so se končeyali v Totlo ostrogo. To rastlino imennjemo diSe