Poétnlna olarana v ootovim Leto LVIII V Uubltpni. v nedePo dne 2 marca 1930 St 51 2 zdaia st. 3 Naročnina Dnevna iz. ti «jo ia kralievino lugoslavljo mesečno Din polletno 150 Uln celoletno 300 Uln za inozemsivo me«ei no 40 Uln netle iskn iždola ceiole no v Jug« slavili 120 Din, za Inozemsivo 14(1 E S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sloip. pem-vrsia mali oglasi po 150 1Д i D. v et 11 oo.asl nad 4â mm viàme po Uin velllO po ) ш 1 Uln, v iiruiln škem (lelu vršilca oo IO Uln ц Pr veciem □ noro л. Hcpu:: Izide ou i ziuiraj rožen pondeljKa in dneva do Drazniku I'rccmj.M! «, /e i hopuuivuui miel Si. ti iti Kohopisi se ne vrutuio. nctrunklruna pisma se ne spi eienmju -r Lreani&ivc lelelon 41. 2(15«. unrai'nlštvo Ul. 232S Taktičen umvh §ašfzma R i m , februarja. V času najhujšega ognja med vatikanskim glasilom in fašističnimi listi ,,e sv. Oče sprejel generalnega tajniku fašistične stranke. Fašistični tisk ni hotel niti ene minule tega obiska darovati svojim nasprotnikom in je z vso preciznostjo ugotovil, da se je Turati mudil v mitični opravi pri sv. Očetu točno eno uro in 10 minut. Nastopili so še drugi dogodki, ki pričajo, da je vsàj v višjih krogih nastal mir ob obletnici lateranskega sporazuma in sv. Oče je mogel v zatišju proslaviti obletnico svojega kronanja. Kralj je podelil kardinalu Gasparriju odlikovanje »Aunuiziate«, vlada je poklonila sv. Očetu roke! iz dragocenih bruseljskih čipk, predsednik senala Federzoni je bil sprejet v Vatikanu. Framasoni in liberalci očitajo fašistom, da so se vdali cerkvi, nasprotniki cerkve pa trdijo, da se je cerkev vdala fašizmu. Res pa je, da je fašizem jiopustil v bistvenih točkah svojega programa, medtem ko je Vatikan z zadovoljstvom samo registriral po svojem glasilu umik fašistov. Zgolj politične n: rave je koncesija sv Stolice, da ne smejo duhovniki v svojih »župnih listkih obravnavati političnih vprašanj. Fašizem je odjenjal v vprašanju, ki je Ivorilo glavno sporno točko s cerkvr o že od početka fašističnega gibanja do danes in si je osvojil stališče papeževe enciklike. Mussolinijev brat Arnaldo je v »Popolo d' llalia« dezavuiral fašistične publiciste, »ki pihajo v mrtvo žerjavioo, da bi umetno zanetili prepire. »Vzgoja mladine se da po svojem bistvu in duhu pravično razdeliti med cerkev, družino in državo. Državi se lojalno priznava pravica do vzgoje mladine ne v nasprotju, temveč sporazumno s cerkvijo.« Arnaldo Mussolini, ki je nedavno v nagovoru na voditelje Balilla poudaril, da je katoličan, zaključuje svoj članek ob obletnici lateranskega sporazuma s pozivom na delo. 'da bi mirno življenje italijanskega naroda osvetljevala luč fašistične in katoliške Italije«. V spominu ie še nastop »Mladih Italijank .- s puškami in strelskimi loki, ki g.t je organiziral v Rimu generalni tajnik fašistične stranke kljub protestu sv, Očeta. Tudi v eneikliki je Pij XI. ostro obsodil takšno vzgojo deklet in jsporlno pretiranje od strani žensk« ter zahteval zanjo vzgojo v skladu z materinskim poklicem in sicer ločeno od moških. Nekaj dni pred sprejemom v Vatikanu je Turati razposlal voditeljem »Malih in mladih Italijank« okrožnico, v kateri slavi kot načelo ženske vzgoje, da bodi »daleč od atletskih smotrov in šc dalje od sporlnega pretiravanja; njen edini namen naj bo krepili zdravje žene in vzbujati v dekletih zavest bodočih mater«. Telovadba naj se vrši ločeno od moških, prav tako sprehodi. Voditelji smejo biti edino ženske. Še večjo pozornost so zbudili novi ukrepi glede dušeskrbstva, ki jih je izdal Turali po svojem obisku v Vatikanu. Vsaki kohorti Avanguar-,lije — organizacije 10- do 20 letnih mladeničev, ki se pripravljajo za vstop v milico — in legiji Ba-lille se dodeli po en duhovnik, ki ga določi cerkev. On »vodi duhovno* organizacijo. Avanguardi-sti, vpisnni na srednjih šolali, morajo obiskovati verske tečaje, ki se bodo prirejali v šoli Za versko vzgojo Balille skrbi domač duhovnik. Ob nedeljah in praznikih so sestanki omenjenih organizacij ne smejo vršiti pred 10. uro, da se mladina lahko udeleži sv. maše. Važna je nadalje določba, da srednješolski dijaki, vpisani v fašistične organizacije, morajo obiskovati veronauk; dočim dosedaj verski pouk na srednji šoli sploh ni bil obvezen. Ce bo katoliški duhovnik vodil fašistično mladino, poteni se ne bo mogla vzgajati v »bojevitem duhu«. Ce se bo fašizem prepojil s krščanskim duhom, poleni ne bo mogel Turati več zaklicali: »Delavci, na kolena pred državo!« Pojem »duhovnega vodstva« je namreč zelo elastičen. Balilla je tudi doslej imela svoje duhovnike, a kl jub temu je morala cerkev izrecno zahtevati. da se prepove shajanje fašistične mladine pred 10. uro. Praksa bo pokazala, koliko besede bo imel duhovnik pri idejnem usmerjanju mladih fašistov. Vprašanje bodočnosti je ludi, ali mislijo fašistični glavarji dati poganskemu fašizmu krščansko vsebino, ali pa so njihove koncesije cerkvi narekovali zgolj taktični nagibi. Bolj verjetna jc druga možnost. Zdaj teče že VIII. leto fašistične dobo, italijanska javnost kaže znake utrujenosti, gospodarska kriza žanje dalje, izbrane žrtve. Fašizem potrebuje nove moralne opore Fašistični poskus vpreči cerkev v svoj voz ni prvi te vrste v zgodovini Morda samo slučajno navaja jOsservatore Romano«, da je tudi Napoleon podaril sv. Očelu roket: lisi pa takoj pristavlja, da se je papež podal v Pari/, le zalo, da obvaruje človeštvo večjega zla. Mnogo se fašisti nadejajo od novega državnega tajnika kardinala 1'ac cellija, ki sledi pri fašistih ne prav priljubljenemu kardinalu Gaspariju. Zgrešeno pa je računati na bistvene izpremembe kurza vatikanske politike, saj daje smer krepka osebnost sv. Očeta. Zgovorna je tudi okolnost. da je Turatija sprejel* še Gasparri tik preti svojim odhodom in ne morda Paecelli. Kakor rečeno, prišlo je tlo pomirjenja v višjih krogih v povsem razburkanem ozračju Ptišlce so letele proti papeževi okrožnici m konkordatu predvsem iz province in od izpreobrnjenih liberalcev. Pokazali ic bilo treba cerkvi, na kako iiutl Soc« zakonodaja ne bo poslabšana Enotna dopittaciia 'ugosïovanshega delavstva pri min. Drinhoiiču >n zas opn trn vinde — Važni z avi min. Drin owčo in dr. Perica Belgrad, 1. marca e. Danes ob 10 dopoldne se je podala deputacija vseli delavskih strokovnih organizacij v državi k socijalneniu ministru dr. Mate Drinkoviču. Zastopniki, 40 po številu, so se zbrali v sobi ministra, ki jih je najljubcznivejše sprejel. V imenu dcputacije je generalni tajnik delavskih zbornic v državi dr. Zivko Topalovic obrazložil ministru želje jugo-goslovanskega delavstva v pogledu socijalne zakonodaje. Minister dr. Drinkovič je v energično po-vdarjenem in jasno izdelanem odgovoru najprej povdaril, da je popolnoma napačno mnenje nekaterih krogov, kakor da bi se vlada hotela istovetiti s kakršnokoli reakrijonarno namero in ideologijo. Vlada čisto nepristransko, stoječa nad vsemi separatnimi interesi, skuša pretehtati stališče obeh strank in presoditi upravičenost zahtev tako na eni, kakor na drugi strani ter uzakoniti to, kar jc v korist enim in drugim, to jc: kar јг v korist vsemu narodu in državi. Pred-no bo vlada končno revidirala sccijalno zakonodajo, kolikor bi to v resnici bilo potrebno, bo vse najskrbneje premislila, vsestransko zaslišala zainteresirane kroge ter storila svoje ukrepe samo v splošno zadovoljstvo. Vlada še nikdar ni nameravala poslabšati delavske zaščitne zakonodaje, ampak ima pred očmi samo resnično zboljšanje za vse. V nadaljnem razgovoru z delegati, ki so sprožili razen vprašanja ref rine socijalne zakonodaje, še nekatere druge aktuelne probleme sedanjega momenta, tičoče se obstoječih delavskih ustanov, zlasti delavskih zbornic in okrožnih uradov, sc je pokazala popolna enakost v pogledih delavskih zastopnikov s socijalnim ministrom. Minister se ic v nadaljnem razgovoru z delegati dotaknil iudi vprašanja razširjenja pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev na vso državo. Minister je tudi sporočil, da sc rešuje vprašanje starostne preskrbe monopolske-ga delavstva za vso državo. Pri zasîapn hu predsedn. vlade Ob 12 dopoldne je sprejel deputacijo jugoslovanskega delavstva mesto zadržanega predsednika vlade generala Pere Zivkoviča, tajnik Vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Ninko Perič, Sprejem se je vršil v dvorani zunanjega ministrstva. Dr. Ninko Perič, ki je bil svoječasno sam socijalni minister, je lako vso delegacijo kakor tudi posameznike zelo prisrčno sprejel. Delegati so obkolili zastopnika ministrskega predsednika ter mu predočili želje in težnje delavskih strokovnih organizacij naše države. Poudarili so zlasli, da so prišli k njemu v kompaktni dcputaciji zastopniki iz vseh krajev, vseh treh narodov, vseh organizacij, struj in skupin. Ta delavska deputacija predstavlja enotno voljo in stremljenje vsega jugoslovanskega delavstva. Dr. Ninko Perič je v svojem odgovoru izročil najprej dcputaciji pozdrave predsednika vlade, ki je žal zadržan v službenih neodložljivih poslih. Nato je izjavil, da bo o vseh željah delavstva izčrpno poročal predsedniku ministrskega svela. Kol bivšemu socijalnemu ministru mu želje in prizadevanja delavskih strokovnih organizacij niso neznana. Nasprotno spremlja gibanje in delovanje delavskih organizacij in ustanov vseskozi z največjo pazljivostjo in simpatijami. Kar sc tiče revizije nekaterih delavskih zakonov, ki se pripravljajo v ministrstvih po strokovnjakih, vlada nikakor nc namerava slediti vsem zahtevam dclodajnlccv. Ko bodo načrti novih zakonov izdelani, bodo izročeni odpor je zadela v javnosti nova vladna politika napram cerkvi, tla bi cerkev bolj popustila. Gari-baldijev nečak Ezio Gnribnldi je v svojem listu »Camicia RoSsac očital sv Stolici, tla hoče uvesti »klerikalno reakcijo«; katoliška akcija je samo preoblečena don Slurzovn popolarska stranka. Fašistična revija »Vila Nuova« primerja sedanje razmere v Italiji s francoskimi po letih 1848 tlo 1880, ko sc je uvedel veronauk v šolo in so se podpirale verske kongregacije. Toda takrat se je razloge! krik: Le cléricalisme voilà l'ennemi! in pričela se je laieizacija šole. List poziva javnost, naj odpre oči. Osservatore Romano- mora še Ic dni pod značilnim naslovom Vojna v mirnem času« izbijali cele vrste fašističnih publicistov, med drugim tudi »Corrierre della sera*, ki je trdil, da je late-ranska pogodba, s katero jc cerkev priznala Tta lijo nepreklicna, medtem ko se tla konkordal vsak hip odpovedali, kep sujet je dal vatikanskemu zastopnikom delavstva, da naj povejo o njih svoje mišljenje. Seveda jih bodo dobile tudi delodajalske korporacije. Vlada bo, kakor je dr. Perič izrecno dejal, 33krat premislila, katere in kakšne zakone bo uveljavila. Gotovo je, da jc spričo intencij delodajalcev za delavstvo najugodneje, da absolutno vztraja na svojem stališču, po katerem naj se socijalna zakonodaja v nobenem oziru ne sme poslabšati. Oslala naj bi v veljavi v sedanjem stvarnem obsegu n se bo v celoti praktično izvajala. Kajti dejstvo je, da sc danes baš soci-jalno zaščitni zakoni ne izvajajo tako, kakor bi se morali kot državni ukrepi. Delavska deputacija je to izjavo, ki je bila podana z izrednim poudarkom in v prisrčnem tonu, ki ne pušča dvoma o odkritosrčnosti in jasni liniji vlade glede moderne socijalne zakonodaje, vzela z veliikm zadovoljstvo na znanje. Prhimn'e g. Thomasa ktšč. soc. de avsHw Belgrad, 1. marca. e. V razgovoru z neka-teriim člani delcgacijc delavskih zbornic jc ravnatelj Mednarodnega urada dela Albert Thomas naglasil iskreno zainteresiranost vlade, da bi se socijalno zaščitna delavska zakonodaja ohranila v smislu zahtev modernega časa. Vlada ima pred očmi nadslrankarski in nadrazredni interes vse države. G. Albert Thomas je nato z velikm zadovoljstvom naglašal, da jc krščansko socija'na delavska svetovna organizacija udeležena pri mednarodnem uradu dela, da njeni zastopniki v lem uradu plodovito sodelujejo in da sc njihovi pogledi z ozirom na praktično sociialno zakonodajo krijejo s pogledi mednarodnega uraad dela. Krščansko socijalno delastvo jc močan faktor ne samo v Jugos! -.'ji, marveč je važen činitelj za pomiritev in konsolidacijo Evrope in pravičnega družabnega reda, ki ga je podpiralo s svojo na trdnih etičnih načelih sloncčo ideologijo in praktično požrtvovalnostjo. V razgovoru je nadalje g Thomas naglasil željo in potrebo, da bi solidarno sodelovanje krščanskega socijalnega delavstva iz vsega kulturnega sveta z mednarodnim uradom dela bilo čimdulje bolj obsežno in globoko, Thomas v avd'erci Belgrad, 1. marca- e. Ravnatelj mednarodnega urada dela Albert Thomas si je danes v družbi načelnika socijalnega ministrstva Jeremiča ogledal razne belgrajske delavske in delodajalske institucije, nakar je bil ob pol 12 sprejet v avdijcnco od Nj, Vel. kralja. Nj. Vel. kralj se je zadržal v razgovoru z g. Albertom Thomasom več kot pol ure. Po avdi-jenci je Albert Thomas ostal na dvoru pri kosilu. Popoldan jc preživel g. Thom- - družbi svojih intimnih prijateljev. Jutri oa^otujc v Atene. In enz'vno delo tia nroraČMmt Belgrad, 1. marca. AA. Radi prezaposlenosti s pripravami za predlog proračuna za leto 1930-31 je minister financ dr. Stanko Svr-ijuga prisiljen ukiniti sprejem strank v teku meseca marca za vse privatne osebe. Opozarjajo se zato vse osebe v Belgradu in drugih krajih, ki bi želeli biti sprejeti od g. ministra financ, da se za sprejem ne javijo, ker se jim ne bo moglo ugoditi. Pomočniki ministra in načelniki ministrstva pa bodo sprejemali še nadalje, kakor dozdaj. — Iz kabineta ministrstva financ. glasilu neki fašistični list, ki se je za srečno do-vršitev neke zgradbe zahvalil »Mussoliniju, našemu mogočnemu bogu:. Težko je ugotoviti, koliko je pisanje fašističnega tiska plot! resničnega razpoloženja javnega mnenja. Kajti golovo jc, da se mora fašistična vlada šr vedno boriti z miselnostjo framnsonskih in liberalnih preostankov, a prav gotovo je tudi, tla gredo vsi listi skozi strogo vladno cenzuro. Mussolini je že pred dvema letoma v neki svoji knjigi svečano izjavil, da je katoličan. Letos je podal enako veroizpoved njegov brat Arnaldo. Fnrinacci je te dni predaval o zgodovini papežev in primerjal Mussolinija s Sikstom V 1er ponosno pripomnil, da študira Pastorja. Članki lašističnih uvodničarjev in govori fašističnih voditeljev se pričenjajo in zaključuje z geslom Bog je nami h Bog ve. koliko ie res krščanskega pod to novo skorjo fašizma. op/Lita je t- mtpitii i fitvi uj.Mi.b -r i^eHovni ratun: Liubi/una 4/ev. I0.050 m 10.Ј4Г zu Insciaie. s«iu/fi u.«i.7St>.i, f.aateb št. ЗУ.011. l»ia»o tn liunoi si. i4.TJ-> ■(" Kardinal Merry del Val. VcWke priprave za pogreb kardinala Vatikan, I. marcu. AA Zu svečan pogreb preminulega kurdinulu Merry del Vallu so velike priprave v teku. Pokojnikovo truplo jc bilo bulzamirano in je izpostavljeno v baziliki sv. Petra. Španski kralj jc pooblastil bivšega poslaniku Dcmogazu. naj ga zastopa pri pogreb-nili svečanostih. Geroč - reakftiran Belgrad, 1. marca. a. Milan Geroč, ki je bil po prevratu sprejet v našo vojsko, je bil penzioniran radi tega, ker so ga obtožili, du je za časa vojne kot žnndarmerijski častnik izvršil gotova nedovoljena dela v okupirani Srbiji. Na razpravi pred sodiščem se je ugotovila njegova nedolžnost in je bil -/, ukazom Nj. Vel. kralja na novo aktiviran v svojstvu žandarmerijskegu podpolkovnika. Misčsftsfo'o m'st'onarjem псг Kita skersi Hongkong. I. marca. AA. Razbojniki so usmrtili dva krščanska duhovniku iu tri usmiljene sestre, ki so jili bili odvedli včeraj v gore. Razbojniki so napadli krščanske duhovnike, ko so se hoteli napotiti v notranjost dežele. Kasneje so odšli \ gore prijatelji otlgna-nili duhovnikov, tla bi sl; pogajali z razbojniki glede odkupa. Našli pu so samo šc razmesarjena truplu. OsUe'št knez v Španiji Pariz, I. marca. AA. I lavas javlja i/ Ma» drido: Kaže da španska vlada ne smatra za ugodno razpisati v sedanjem času volitve Dalje je sklenila vlada zabrnniti javne govore, zborovanja ter voditi politično propagando. Cenzura šc ni ukinjena in verjetno je. da bo poostrena. Beiortisbi pesni'? aret'ran od GPL Varšava, 1. marca. AA. V Minsku je GPU prijela znanega beloruskega pesnika Jakova Kolesa. Ta aretacija je zbudila v vseli krogih veliko začudenje, ker je Koles nedavno dobil od sovjetske vlade naziv narodnega pesnika in je bil imenovan za predsedniku akademije umetnosti v Minsku. Borba v ledits se poostri A madabak, 1. marca. a. Reuterjev urad javlja, da je Gandijev pomočnik Slavati Pntel izjavil, da I10 prišlo v Indiji do borbe, kakor je ne pozna svetovna zgodovina. V^sfi iz države Bc-'grnd, 1. marca. A A. Vrhovni zakonodajni svet je delal od 16. do 18.30 ure. Na seji se jc razpravljalo o zakonu o lekarnah ter prometu z zdravili v poedinostih. Zakon jc bil sprejet. Zagreb, 1. marca. a. Romunska vlada je odlikovala mestnega župana dr. Srkulja in predsednika upravnega sodišča dr. Milovana Zoričiča z redom romunske zvezde lil. reda. Zagreb, 1. marca. a. Današnji »Iselje-nik«, glasilo Zveze izseljencev v Zagrebu javlja, da pripravljajo člani ameriške Slovenske podporno Jednoto večjo ekskurzijo po Jugoslaviji. Posetili bodo ludi Ljubljano. Zagreb. 1. marca. a. Današnji >Obzo4 in ostnll zagrebški listi prinašajo izvlečke iz poslanico katoliškega episkopata, ki lotnelii na zadnji okrožnici sv. OčcLi. ItaSijanski lish in sofijski sporazum Rim, 1. marca. I. Jugoslovansko - bolgarsko zbližanje, ki je po sklenitvi sofijskega obmejnega sporazuma nedvomno, je v začetku italijanski tisk skoraj prezrl. V zadnjem času pa se je pričel italijanski tisk nenadoma nad vse zanimati za ta sporazum in v Sofiji so sc pojavili številni italijanski dopisniki, med njimi tudi znani Italo Zingarelli, ki živi sicer na Dunaju. Oglasil pa se je ludi dopisnik milanskega »Corriere detla Sera« in Farinaccijev »Régime i ascista« je priobčil uvodnik »Glas Macc-donijc-. Istočasni nastop italijanskega tiska izdaja organizirano akcijo, katere nameni so razvidni iz teh dopisov. balo Ziugarelli obravnava v člankih Bolgarska« in »Integralna Jugoslavija« notranjo, zunan,o iu gospodarsko politiko Bolgarije. Povo,na bolgarska zunanja politika, ki stremi za obnovitvijo prijateljstva z vsemi sosedi in se noče nasloniti na eno ali drugo velesilo, je zmotna. Bolgarija naj se lc malo ozre naokoli in videla bo, kako sc je posrečilo Madžarski in Avstriji pridobiti prijateljstvo celo nekdanjih zmagovalcev, to je Italija, in z njihovo pomočjo doseči lepe uspehe. »Mirovne pogodbe so dale bolgarski v roke orožje, ki je že pol-stolctja od časa do časa ogrožalo evropski mir — Maccdonijo; toda niti tega orožja ni znala Bolgarska izrabiti in njeni spretni nasprotniki so ga obrnili proti njej. Bolgarske vlade niso znale zadeti Francijo v .najbolj občutljivo stran in ji pokazati »mučeniško trpljenje stotisočev Bolgarov v Mace-doniji(?), ki je stokrat hujše kakor je bilo trpljenje alzaških Francozov pod Nemčijo.« Po padcu Stam-bulijskega so prevzeli vladno krmilo »stari slovano-fili«, ki vodijo Franciji prijazno politiko. Previdni in premeteni Ljapčev je znal izlečiti Cankova in Vlkova, a obenem ohraniti njihovo prijateljstvo. Gospodarska politika, ki je šla za tem, da se dvigne industrija, je dovedla do gospodarske krize in »letos je moralo žito zmagovalnih Srbov rešiti bolgarsko ljudstvo lakote«. V drugem članku popisuje Zingarelli gibanje cz ustvaritev velike Jugoslavije od Jadrana do Črnega morja. Pisec trdi, da vodijo gibanje prostozidarji; a tudi v Bolgariji sami jc ideja našla cd-inev. Navdušuje se zanjo mladina, pa tudi stari kakor Cankov, Kirov in Mišev delujejo za njeno uresničenje. Člankar pripisuje temu gibanju veliko važnost. Izvajanja lista »Corriere della Sera-, pa so prva senzacija za nas. ki smo bili vajeni od italijanske strani le napadov na Stambuliiskega. Člankar skuša Stambulijskega opravičiti pred italijansko javnostjo, hvali njegovo agrarno politiko in oporeka, da bi bil Stambulijski proti monarhiji. Slainbtilijski da ni hotel nikdar združene Jugoslavije. »V zuna-uji politiki je bil gostobeseden in nepremišljen, vendar ni s svojo politiko poslabšal zunanjega položaja ôolgarije, mediem ko je baje sedanja vlada prizadela državi s svojo zunanjo politiko (sofijskim sporazumom!) hujšo škodo, kakor on v teku svojega štiriletnega vladanja. S tem, da so demokratske stranke pristale na jugoslovanske predloge glede poravnave obmejnih sporov, so prostovoljno so-podpisale neuillysko mirovno pogodbo, ki ]j je Stambulijski podpisal prisiljeno; in to v trenutku, ko so velesile in Društvo narodov postali pozorni na »nečloveški« položaj, v katerem se nahaja raz-oroženi narod in ki je bil ustvarjen ne zato, da se zagotovi zadostna obramba meje. temveč da se pripravijo do zob oboroženi Jugoslaviji strateške postojanke za ofenzivo.« Člankar laskavo opisuje moč zernlioradnikov v državi, češ, da njihova naloga še ni končana; daje iim nasvete, kako naj uredijo gospodarstvo. dvignejo kmetijstvo in iztrebijo politi-kanstvo. Njihova zunanja politika naj bo nacionalna in neodvisna, za svobodo bolgarskega naroda naj nc barantajo v imenu iluzornega bratstva itd. Njegova izvajajnja se čudovito krijejo s Zingarelliie-vitni. — Fašisti so očividno skušajo približati zem-Ijoradnikom, to je opoziciji, ker se nade. ki so jih stavili v sedanjo vlado, niso izpolnile. Vsa ta pisava italijanskega tiska jasno dokazuje, kako silno razočaranje je povzrožil v Rimu sofijski sporazum. S tem pa ie tudi jasen pomen tega sporazula za nas. Kmetfe fj^že h Rustje Varšava, 1. marca. U. Od vzhodne poljske meje se poroča, da vedno več ruskih kmetov prehaja čez mejo radi protikmečkega in proti-verskega kurza sovjetov. Ruske obmejne straže so potrojenc, da preprečijo protizakonito prehajanje čez mejo. Radi tega prehajanja čez mejo imajo tudi poljske oblasti resne skrbi Posebna poljska uradna komisija potuje ob meji, ker hoče poljska vlada eventuelno zgraditi več koncentracijskih taborišč. Čc bi pa bila za to potrebna prtvelika sredstva, hoče vlada poklicati na pomoč Nansenov odbor Društva narodov. Lîtr'eno s fa lisce rom. vlade Bukarešt, 1. marca. U. Pravosodni minister Junian je danes končnoveljavno odstopi I. Bojazen, da se bodo ministri, ki pripadajo narodni kmečki stranki, izjavili z nji ul solidarne, s čimer bi se zelo poslabšal položaj vlade, se ni uresničila. Ministrski predsednik Maniu in kmetijski minister Mibalake, ki je voditelj članov ministrov narodne kmečke stranke, sta se sestala k razgovoru, po katerem so je položaj vlade zopet popolnoma razjasnil ter je enotnost kabineta zopet vzpostavljena. S^anski poslanik Zagreb« Zagreb, 1. marca. a. Danes zjutraj je dospel z belgia iskini brzovlakoni opolnomočeni minister kraljevine Španije grof Torloa, v spremstvu legacijskega tajnika de Gregorija. Tardieu smt$e vlado premirja Njegova vlada bo jutri sestavljena Pariz, 1. marca. A A. Tardieu je nadaljeval danes razgovore za sestavo vlade ter jc sprejel več osebnosti, med njimi Daladiera, ki je po sestanku izjavil, da se pripravljajo velike stvari. Tardieu jc prečita! ob 12.30 novinarjem komunike, v katerem pravi, da je predlagal skupini radikalnih socialistov, da se sestavi kabinet premirja, ki bi posvetil svoje delo izključno samo izglasovanju socialnih zavarovanj dovršil svoje delo ter dcmisijoniral. Radi tega je ponudil mesto podpredsednika ministrskega sveta in ministrstva pravde Ber-notu ter 4 ministrstva in dve državni podtaj-ništvi radikalnim socijalistom, predvsem Dc-ladicrju in Chaulcmpsu. Tardieu smatra, da jc danes predlagana rešitev edino sredstvo, da si zadovolje želje naroda in da sc ohrani čast in dostojanstvo vseh strank. Tardieu pravi nadalje v komunikeju, da jc rotil Herriota, naj priporoči s->ojim prijateljem to neobhodno potrebno premirje, ki ga Tardieu-jevi pristaši sprejmejo enodušno. Tardieu je v razgovoru z novinarji dodal, da obžaluje odk onilno stališče radikalnih socijalistov. Vzlic temu bo njegova vlada jutri sestavljena. Po sestanku radikalno - socialistične skupine je bil izdan tisku komunike, ki pravi, da zaradi bojnega stališča Tardieu-ja napram levici in radi njegove solidarnosti z desnico ni mogoče uresničiti vlado republikanske unije. Neobhodno рл-trebno je razpravljati o aktualnih nalogah v parlamentu in prepoveduje sc radi tega članom radikalno socialistične skupine sodelovati v kombinaciji Tardieu-ja. Fmncoski Usti o novem Tardieu evem fsfôbmeîw Pariz, 1. marca. U. Tardieu je izjavil včeraj, ne da bi imenoval imena, da si je zagotovil vse potrebne sodclavce za kabinet republikanske koncentracije. Nasprotno pa radikalni frakciji v poslanski zbornici in senatu vztrajata pri svojem neupogljivem odporu in »Republioue« naglasa danes zopet, da noben radikal nc bo vstopil v Tardifujcv kabinet. Caillaux in poslanec M?yer sta že odklonila porlfelj. > Echo de Pariš« piše, da si j-- pridobil Tardieu tudi sodelovanje Os?o-le, edinega radikala, ki je glasoval proti kabinetu Chautempsa. Dosedanji poštni minister Martin da bo prevzel finančno ministrstvo, senator Peret ministrstvo za proračun, Maginot in Pietri da bosta ostala vojni in kolonialni minister, kakor v starem kabinetu, ravno tako tudi llenessy kmetijski minister, Manut pa prosvetni minister, dalje pa da bodo sedeli \ novem kabinetu Reynaud, Franklin Bouillon, De Monzie, Lotier, Fabry in Champeticr de Ribes. Tardieu upa, da bo v nedeljo zvečer ali pa morda v ponedeljek zjutraj clogotovil sestavo vlade. Iz tega se sklepa, da še sam računa s težkočami, poseb-z gotovimi diferencami z Briandom, o katerem trdi Echo de Paris», da ne misli na to, da bi lorpediral Tardieuja s leni, da bi odklonil sodelovanje »Populaire navaja, da je bil predsednik republike Doumergue včeraj že vznemirjen radi predolgega trajanja krize in da ie opominjal Tardieuja k hitrici. Rad. socialisti odkloniti vse ponudbe Pariz, 1. marca. U. Tardieu je danes poklical k sebi Herriota, novega predsednika radikalne socialistične frakcije in mu ponudil s pravosodnim ministrstvom tudi pod-predsedstvo v kabinetu ter za njegovo skupino štiri porifelje in dve državni podtajništvi. Na hitro sklicani seji obeli frakcij zbornice in seuata so radikalni socialisti sklenili, da odklonijo vsako ponudbo in da v polni meri vzdržujejo svoj prejšnji sklep, ki vsakemu članu frakcije prepoveduje sprejem portfe-Ijev v kabinetu. Tardieu pa so tudi s tem sklepom ni dal oplašiti. Še nadalje se prizadeva, sestavili kabinet ter je izjavil, da bo najpozneje tekom jutrišnjega dne predlo5 i.' predsedniku republiko svojo ministrsko listu. Po končnove'javuem neuspehu pri levici računa sedaj s tem,da bo zbral okoli sebe pre-bpžniko iz demokratskega tabora, ki so v torek glasovali proti kabinetu Chautempsa. da bi /. njimi dal svojemu kabinetu videz kon-(-entracijskega ministrstva. Njemu blizu stoječi listi zagotavljajo, da bo za to dobil v poslanski zbornici večino najmanj 20 glasov. Te možnosti celo v levičarskih krogih nc tajijo. Ka^d'dati za novi kabînet Pnris, 1. marca. U. Predsednik republike Doumergue je danes popoldne sprejel Brianda in ga oficijelno prosil, naj bi še nadalje vodil zunanje ministrstvo. Smatra se za precej verjetno, da bo Briand prevzel zunanje ministrstvo tudi v novem kabinetu. Tekom večera je Tardieu ponovno poskusil dobiti levico v svoj kabinet. Stavil je ponudbo republikanskima socialistoma Chabrunu in Painleveju. Oba sta ponudbo odklonila. Pariz, 1. marca. U. Tardieu je nocoj oficijelno sporočil, da bo listo novega kabineta šc tekom noči, kmalu po polnoči objavil tisku. 2c sedaj krožijo razne liste o sestavi novega kabineta. S prccejšnjo gotovostjo se lahko reče, da bo Tardieu razen ministrskega pred-sedništva prevzel tudi finančno ministrstvo. ! Mesto podpredsednika bo najbrže pripadlo sc- i natorju Raolu Peretu, ki pripada zmerni skupini senatovega centra, ki bi obenem prevzel ludi pravosodno ministrstvo. Za notranjega ministra se imenuje senator Lavalle. Ministrstvo za proračun bo menda prevzel levi republikanski poslancc Tardicujeve skupine Pietri. Iz radikalne socialne stranke bo najbrže vstopil v kabinet samo poslanec Ossola. Čc bo res vstopil v Tardicujev kabinet, bo obenem izstopil iz radikalne socialne stranke. Končno se imenuje za portfelj kmetijskega ministra šc ' senator David, ki pripada levemu demokratskemu krilu senata. iežhoce na lcnđenskš konferenc i rehtna poficsinïï'a med Japonska in Ameriko brezuspešna London, 1. marca. U. Dokler ne pride francoska delegacija, je pomorska konferenca skoro popolnoma zastala, ker obstoje tudi med strokovnjaki za mednarodno pravo velike diference o počlovečenju vojne s podmornicami ter se za sedaj označujejo tudi direktna pogajanja med Ameriko in Japonsko kot neuspela. Japoncem se je ponudilo, naj bo Japons' a v okvirju pogobe med petimi državami, ki naj se sklene v Londonu, ne vztrajala pri formuli 10 : 7 za velike križarke, za kar so hotele Zdrbžene države izjaviti, da bodo postavile no leta 1935. v službo samo 13 velikih križark, ne pa 15, kakor je predvideno v kompromisu z Anglijo, in da ne bi imele ničesar proti temu, fe bi Japonska do tedaj dala zgraditi ali postavila v službo 12 velikih križark. Japonska je Ia ameriški predlog odklonila in vztraja pri razmerja 10 : 7 za velike križarke, male križarke in podmornice med Ameriko in Japonsko v pogodbi petih držav. Amerika razmišlja sedaj, ali se more Japoncem za odstop od aritmetičnega razmerja 10 : 7 pri velikih križarkah ponuditi ekvivalent v malih križarkah in podmornicah. Ameriška delegacija je v tem pogledu prosila za nove instruk-cije iz Washingtona. New York. 1. marca. a. V parlamentarnih krogih vlada vedno večje nezadovoljstvo radi londonske razorožitvene konference. Demokratski senator Mac Keller jo imel včeraj v senatu govor, v katerem je zahteval, da se ameriška delegacija odpokliče, ker ni upanja, da bi prišlo na londonski pomorski razorožit-veni konferenci do kakega sporazuma. Ameriko hoče prekositi Stalin Ćsz deset let bo po îeo-if? so v etska produkcija trikrat več,a o d ameriške Moskva, 1. marca. 1. Državna sovjetska agentura >Tus'< poroča; Državna komisija za sestavo gospodarskega načrta jc izdelala general"! načrt za razvoj narodnega gospodarstva sovjetske unije. Po teoriji tega načrta bo industrijska produkcija leta 1940. develnajst-krat tako velika kol drnes in s tem trikrat tako velika, kakor je produkcija Amerike. Nič manj ne bo napredovalo poljedelstvo v Rusiji. Po desetih letih bo znašala vrednost sovjetske kmetijske proHukcijc 74 milijard, po 15 letih pa žc 130 miî'jard rub'jev. Vsa industrija bo v tem času ekktriifcirana. V desetih letih bo imela sovjetska unija 20 milijonov avtomobilov in dva in pol milijona traktorjev. Po 15 le lih pa bo to število žc naraslo na 30 milijonov avtomobilov in 3 in pol milijona traktorjev. Ural bo postal najvažnejše industrijsko središče vse dežele in glavni dobavitelj vseh kovin. Novi sovjetski gospodarski načrt določa nadalje gradnjo velikih električnih central. V 10. do 15. letih bodo gotove elektrarne na reki Angcri, ki se izliva v Baj-kalsko jezero, ob Bajkalskcm jezeru, na Sa-halinu in v Kužneckem ujezdu. Skratka, sovjetska Rusija bo prekosila Ameriko. (Toda zaenkrat je lo le teorija, praksa pa uči, da sc morejo vsi ti načrti uresničiti le, če se posreči Stalinu spraviti kmete na kolena. To pa je še čisto negotovo, ker boj med Stalinom in kmeti se jc komaj pričel.) Prazen protest soi je tov Pariz, 1 marca. U. Ruska trgovinska delegacija v Parizu je na Quai d'Orsayu oficijelno protestirala preti zaplenitvi vsega sovjetskega bančnega dobroimetja v Franciji, da služi kot kritje za ponarejene menice v Litvi-novem procesu, ki so sc prvotno smatrale za pristne. London, 1. marca. AA. Sovjeti nameravajo prodati 5. maja razna Rerobrandtova dela iz slovitega muzeja Eremitažc v Pctro-gradu, Pred delno krize nemške vlade Berlin, 1. marca. U. Nemški državni kabinet je prišel v zelo kritičen položaj, iz katerega se ni mogel rešiti niti po intervenciji predsednika Hindenburga. Kriza je nastala radi zakona o zavarovanju brezposelnih. Socialni demokrati hočejo veliki deficit, ki jc nastal radi naraščanja števila brezposelnih, odstraniti s tem, da se naloži uradnikom in nameščencem s stalno plačo enkraten davek kot tako zvana žrtev v sili. S tem bi se dohodki za nameravano zavarovanje brezposelnih zvišali za okoli 100 milj. mark, Tudi cen-trum se je izjavil ia to žrtev. Finančni minister Moldenhauer, pa noče uvesti nobenega novega direktnega davka. Da se stvar izgladi, je Hindenburg poklical k sebi voditelja nemške ljudske stranke Scholtza in predsednika centrumove frakcije dr. Brtininga ter govoril z njima o lej zasilni žrtvi. Pa ludi tu se je Scholtz Izjavil proti tej žrtvi. S tem je dan povod za delno krizo kabineta. V ponedeljek bo baje na seji ministrskega sveta finančni minister Moldenhauer vztrajal na svojem stališču, in ker je večina ministrov drugega mnenja, oo Moldenhauer najbrže podal ostavko. JubHejne svečanosti na Budimpešta, I. marca. \A. Včeraj so se zn« čelo svečanosti na čast regenta llorthya. Svečanosti je olvorila ogromna povorku po glavnih budimpcštunskih ulicah. Vodili so jo predstavniki združenih korporacij. V notranji dvorani kraljevskega dvorca v Budimu je 1400 pevcev zapelo regentu Horthyju sercnado Horthyju sta pozdravila in mu čestitala 1. 10 letnici regent-s t va poslanec Perem i rt budinipeštanski župan. Regent llortliy je odgovoril, da je morala Madjarska v zadnjih 10 letih pretrpeti težke borbe. Dosedanji uspehi šc no odgovarjajo vsem narodnim težnjam. Daljna bodočnost pa bo morala priznati, da je bilo veliko storjeno. Kot regenta sta Horthyju vodili dve stvari: vera v bodočnost madjarskega plemena in občutek dolžnosti, da se je treba posvetiti dobroti madjarskega naroda. Tn vera v bodočnost madjar-skega naroda in ta občutek dolžnosti nc pripuščata nikakih osebnih ozirov, ki bi mogli zadrževati to delo. Govor regenta Horthyju je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Budimpešta, 1. marca. U. Vest bukare-škega lista >Dimineata . da so poslanikki Male antante v Budimpešti sklenili, da se e udeležijo jubilejnih slavnosti državnega upravitelja Horthyja, je bila neresnična. Poslaniki držav Male antante so se danes opoldne Udeležili sprejema pri Horthyju in so se tudi zvečer udeležili slavnostne predstave v operi. Protest soc. demokratov proti premajhni amnes tji Budimpešta, 1. marca. U. Na današnji slavnhostni seji občinskega odbora v Budimpešti pri jubileju upravitelja Horthyja je prišlo do incidenta. Socialni demokrati, ki so prvotno hoteli izostati od slavnostne seje, so prišli korporativno v zadnji minuli ter so po svojem voditelju Pèyerju izrazih svoje obžalovanje, da se amnestija ne nanaša ludi na politične zločine. Dokler je govoril Peyer, se je vladna večina odstranila iz dvorane, po končani zjavi pa so zopet socialisti zapustili sejo. 13 smrtnih obsodb v fndokini Pariz, 1. marca. U. Guverner v Indokinî je imenoval izjemno sodišče, da sodi vstaše v Indokini. Sodišče je žc včeraj na prvi dan razprave obsodilo 13 vstašev na smrt, 1 na dosmrtno prisilno delo in 1 na 201etno prisilno delo. Med na smrt obsojenimi je 1 zdravnik, 1 učitelj, 2 trgovca, 3 kmetje in 5 vojakov domačinov. UhajaiočS plini zastrupili delavce Moskva, 1. marca. U. Pri Dnjepropatrov-sku se je zastrupilo 13 delavcev v plavžu radi uhajajočih plinov. 9 jih je že umrlo. Nesreča se je zgodila s tem, da so varnostni ventil pustili lahkomišljeno odprt. Oblasti so zaprle dva odgovorna inženerja. Mali zastrupila sebe in 6 otrok Chemnitz, 1. marca. U. V kraju Chemnilz-Borna se je zgodila strašna rodbinska tragedija. 30 letna žena brezposelnega vojnega invalida Ribarila MOllerja se je radi nesrečnih rodbinskih razmer zastrupila s plinom, skupno s šestimi otroci v starosti ocl 3 mesecev do 12 let. Vseh sedem je bilo že mrtvih, ko se je zvečer vrnila domov najstarejša hčerka. Nakit nadvoiiodinie Marije Jereziie zg nil Newyork, 1. marca. U. Državno pravdni' ,