Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
"Velja :
za celo leto 2 goldinarja.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvu „Mira“ v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XVIII.
V Celovcu, 20. junija 1899.
Štev. 17.
Naročnikom!
One gg. naročnike, katerim z dnem 30. junija poteče naročnina, uljudno prosimo, da jo za II. polletje pr avo čas no ponore, da v dostavljanju lista ne bo nastal nered. Tudi tiste naročnike, ki so z naročnino na dolgu še za I. polovico t. L, uljudno prosimo, da se spomnijo svoje dolžnosti, ker bi drugače b ili neljubo prisiljeni, jim list ustaviti. Kdor pa Usta noče več sprejemati, naj ga nam vrne in naj nam to naznani, da vemo, pri čem da smo! Opozarjamo, da se na mnogih poštah glede dostavljanja ,,j\lir“-a gode velike nevednosti. Kdor je list naročil, a se mu ne dostavlja, naj popraša najprej na svoji pošti, oziroma naj ga reklamira. Reklamacije so poštnine proste ! Cenjene rodoljube pa opetovano prosimo, da skrbijo, da se „Mir“ razširja vedno bolj med Slovenci!
IJpvaviilštvo „Mir44-a.
Napredujemo.
Vsi stanovi tožijo dandanašnji o slabih časih, a noben tako po pravici, kot ubogi kmet! Njegovi dolgovi rastejo, plačila rastejo, posli prihajajo od leta do leta dražji, malopridnejši, otroci se po šolah slabo vzgajajo, sin tepe očeta, hčer hoče v mesto, dekleta nočejo v hlev, fantje hočejo k gospodi iti služit, doma pa žalujeta sama stari oče in mati in tožita o slabih časih! Kako pomagati? Veliko si lahko pomagamo sami, veliko bi se pa dalo tudi po postavah storiti.
Kdo pa daje postave? Državni zbor jih ima sklepati. Kdo pa je v državnem zboru? Ali so tam najodličnejši rodoljubi, poštenjaki? Dà, imamo tam veliko število častivrednih mož, a ob enem tako število dragih, ki se obnašajo, kakor pijani hlapci po gostilnah, ljudij, ki jim je ljudski blagor zadnja skrb, ljudij, ki nimajo vere, in vsled tega nimajo vesti in ne ljubezni do ubogega trpina.

♦	♦ f ♦
Vagabundi.
(Iz češkega. — Svečan.)
Danes pokažem svojim bralcem slike treh vagabundov ali potepuhov. Vsi so vagabundi, a vsak je drugačen. Potepuhov prve vrste je največ, a niso nevarni; so le sitni. Vagabundov druge vrste je sicer manj, toda so nevarnejši, ker tak potepuh,, če mu ne daš sam, krade. Tretja vrsta se dozdaj malo pokazuje v javnosti, ali skrivši pod-kopava tla povsod. So prihodnja šiba, katero Bog pošlje na nas zavoljo brezsrčnosti in trdosti bogatinov, skopuhov in tlačiteljev vseh vrst. Naj bi nas ta grenki kelih minil!
Prosim izvolite pogledati sliko prvo!
I.
Toplega spomladnega popoldne je sedel starček Srebot na velikem kamenu in pasel gosi. Star, umazan klobuk si je potlačil na solčno stran, kadil iz kratke lesene pipice ter gledal po okolici: opazoval je, kako ljudje sadijo krompir, kako Cofeljnov ječmen najbolj zeleni, kako se je po cesti peljal gospod oskrbnik, kako je mlinar izšel iz mlina, stegnil svoje ude ter šel v gostilno. Starček Srebot zagledavši mlinarja, je vzdihnil. Pritlačil je tobak v pipici in zamrmral:	„Prokleta beračija!"
Naenkrat zasliši korake. Obrne se. Bližal se je star, raztrgan berač. Kadil je tudi. Na nosu je imel očali.
Kdo je temu kriv? Tisti, ki so ove potepe volili, ki so ali svoje glasove pri volitvah za denar prodali ali pa so iz sovraštva proti duhovnikom volili drugače, nego so jim bili svetovali škofje in duhovniki. Državni zbor je prišel tako daleč, da od njega ne pričakujemo nič več. Ali kaj potem? Ali naj vse pustimo iti, kakor gre? Ne! Brodnik ne sme pustiti krmila iz rok in voznik vajeti ne sme vreči od sebe, kmet tudi ti ne smeš pustiti, da bodo drugi s teboj delali, kar jim je po volji, da te bodo tepli in rezali jermena iz tvojega hrbta, ti ne smeš molčati, če se gospodi vedno povišuje plača — na tvoje stroške, če država dela dolgove brez konca, ki jih bodeš plačal — ti!
Kaj potem, kako si pomagati? Mi si moramo iskati drago zastopstvo ; mesto nerabljivega državnega zbora moramo doseči stanovske zastope!
Hvala Bogu, da se je že nekoliko korakov storilo v ta namen, da je poljedelsko ministerstvo na svojo roko ustanovilo avstrijski kmetijski svet (Landwirtschaftsrath), ki bode imel nalogo, izključno posvetovati se o kmečkih zadevah in v to združevati najodličnejše kmečke velmože v Avstriji. Dné 31. maja je imel ta svet svojo prvo sejo in njegovi sklepi so tako važni, da lahko rečemo: mi napredujemo, — hvala Bogu, le t a k o naprej!
Sprejel se je predlog, ki tirja od države, naj krepko podpira kmečke zadruge in posebno z a-družna skladišča. Naj jih podpira država gmotno, a naj jim pusti svobodno upravo.
Tirjalo se je nadalje, da se vsaj kmalu vpeljejo obvezne kmečke zadruge, samo naj se v dotičnem postavnem predlogu skrči delokrog za tiste predmete, ki bi mogli zadrugi napraviti kako nevarnost. Naj se napravi v ta namen splošna, za vso državo veljavna postava, katera se naj izpolni z deželnimi postavami. lu kjer bi dežele ne storile nič, naj se pospešujejo prostovoljne zadruge. Ministerijalni tajnik, g. dr. Ertl, je v debati, ki se je pričela o zadrugah, naglašal, da prostovoljne zadruge ne zadostujejo, da se morajo ljudje k dobremu siliti, kajti sedanji kmečki stanovni zastopniki, kakor kmetijske družbe, niso dosti v zvezi z ljudmi. Da je res tako, mi Korošci najbolj vemo, kajti kdo pa vodi po slovenskem delu naše dežele to družbo? Ljudje, ki jedó bel kruh, ki si pa za kratek čas semtertja oblečejo tudi kmečki jopič. Dr. Ertl je priporočal, naj se deželi pripusti do-
„Ah, Jože, dobro došel, stari tovariš,“ klical ga je Srebot. „Kam pa?“
„Lepa hvala, dobro došel tudi ti, Martin. Grem na delo. Kam bi drugam šel?“
„Kje pa imaš delo?“
Berač se je nasmejal. „Povsod, kjer se kadi iz dimnikov. Oprosti, vsedem se k Tebi. Do polu-dne je še dolgo,“ reče iztrkavši pipo.
„Le se vsedi. Dal bi ti natlačiti pipo, imam pa samo nekaj prahu. “
„Natlači si torej iz mojega,“ ponudi mu berač poln mehur. „Jaz imam tobaka dovolj."
„Glej, glej," čudil se je Srebot, „tebi ne gre slabo."
„Zakaj bi mi šlo slabo? Ko odzvoni poldne, grem po vasi. Tu dobim juho, tam malo kaše, ali kruha, in včasih mi dajo krapov toliko, da jih niti snesti ne morem."
„Krapov?“ čudil se je Srebot. „Jaz jih imam samo ob največjih praznikih!"
„Zató ker si neumen, kakor si vedno bil. Delal si kakor črna živina za svoje otroke in kaj imaš od tega? Revščino! Jaz nikoli nisem delal in vendar živim kakor gospod. Skoraj vsak dan zaslužim toliko, da si morem kupiti polič žganja."
„Hm, to bi jaz tudi znal," pristavi Srebot. „Jaz revež dobim komaj v nedeljo od hčere na osminko žganja."
„Ali je tako skopa?"
„No, ni — ali prosim te: imajo samo to bajto, štiri otroke; včasih ni niti vinarja pri hiši."
„Ti si sam zoper sebe! Začni tudi beračiti! Naučim te precej stokati — in na stare dni bodeš oskrbljen."
ločba, kako daleč naj se zadrugam dovolijo pri-dobninska podjetja, kakor n. pr. prodajo žita, nakupovanje blaga.
Potem so se posvetovali o zavarovanju proti toči in kar je najvažnejše, o preosnovi žitne borze. Že 1. 1897. je poljedelsko ministerstvo priredilo posebno enketo ali posvetovanje o ti zadevi, a ministerstvo ni imelo sreče pri tem, kajti možje, ki bi bili imeli nastopiti proti borzi, se popred niso bili dosti dogovorili in so pri enketi govorili jeden proti drugemu, tako da so se jim židovski žitni trgovci smejali.
Mlinar Weber je zdaj predlagal resolucijo: Kmetijski svet (Landwirtschaftsrath) spoznava, da je igranje z žitom gospodarstvu jako nevarno in zato od vlade tirja: 1. da se blanko-termin-igra z žitom na Avstrijskem popolnoma prepove, 2. da naj bodo v bodoče samo tisti kupčijski sklepi na borzi veljavni, ki se naslanjajo na določeno provenienco (izvor) in pri katerih sta kvaliteta in čas pošiljatve natančno določena, 3. pojm „usance“-blago se v bodoče ne dopušča več in se mora ta tipa odpraviti; 4. najprej ko mogoče naj se skliče shod strokovnjakov, ki bodo določili nove kupčij-ske norme (pravila) za žito.
Da bodeš bralec vse besede razumel, ti jih razložimo: blanko-termin — igra z žitom, kaj je to? Na borzi igrajo z žitom tako, da ljudje, ki nikoli žita videli niso, prodajajo tisoče vagonov blaga, in ljudje, ki ga nikoli ne potrebujejo, ga kupujejo — a ne blago, marveč listke, na katere je blago zapisano. Žid A n. pr. prodà v jeseni Židu B sto vagonov pšenice, ki se pa ne pošlje in plača takoj, marveč se ima plačati in prevzeti morebiti po 1 ali 2, ali 3, ali 4 mesecih. In ko ta čas mine, A nima žita, da bi ga poslal, vsaj ga B tudi noče, oba sta samo hotela igrati, in če je žitna cena šla ta čas kvišku, mora razloček (diferenco) plačati A, če je padla jo plača B. Taka igra je kmetu v neznosno škodo, ker špekulantje delajo žitne cene, ki resnični vrednosti nikakor niso primerne. Ta igra se ima prepovedati, in naj bi v bodoče veljali pred sodnijo le tisti kupčijski sklepi, kjer se je res kako gotovo blago, ki ima določene lastnosti, bilo prodalo.
Na te tirjatve je odgovoril sekcijski sovetnik poljedelskega ministerstva dr. Scheinpflug, da je za potrebni shod že vse pripravljeno, posebno pa,
„Kaj pa temu poreče hči?"
„Naj reče, kar hoče! Skrbi sam za se!"
Opoldne je Srebot prignal gosi iz paše donni. Hči ga pozdravi. Vsedeta se z otroki za mizo. Mož je bil dninar in zató je prihajal samo zvečer domu.
Gospodinja nalije v skledo krompirjeve juhe. Stari Srebot sne nekoliko žlic in potem vstane.
„Kaj pa, oče," čudila se je hči, „ali vam je prišlo slabo, da ne jeste?"
„Eh, zmirom imamo to krompirjevo juho."
„In kaj naj kuham?"
„Stari Jože mi je pravil, da pri beračenju dobi včasih toliko krapov, da jih niti snesti ne more. Na žganje si priberači tudi dosti. Daj mi kakšno vrečo, pojdem tudi beračit."
Hčeri je zaostala sapa; ni rekla pa ničesar, da bi tega otroci ne slišali. Poslala je najmlajšega po žganje in šla je v kuhinjo delat krape, četudi so jih zaradi revščine imeli samo ob praznikih.
V	testo so ji kapljale solze.---------
Tako, to je prva slika, zdaj pa, prosim, druga !
II.
Bilo je po žetvi.
V	T . . . . ski gostilni je sedel pri mizi potepuh. Imel je brado, bil je oblečen v raztrgano suknjo in na glavi je imel bel, luknjast klobuk. Pil je žganje. Za nekaj časa pride drugi vagabund, ki je bil še bolj razcapan. Nesel je torbo s kruhom. Ko je videl, da ni nikogar v gostilni, reče gostilničarju: »Oče, kaj mi daste za ta-le kruh?"
Gostilničar premeri torbo z očmi: „Petnajst krajcarjev."
in razširjajte „IVffir“!
da je prirejeno obilno statistično gradivo, in da se bodo zdaj sklicali skušeni kmetovalci in strokovnjaki iz vseh dežel. Torej imamo utemeljeno upanje, da napredujemo v tej važni gospodarski zadevi. Vsa hvala gre zato vrlim krščanskim možem, ki delujejo v poljedelskem ministerstvu !	P.
Pogodba — sklenjena!
Hudo je vrelo zadnje tedne v kotlu, v katerem so pripravljali pogodbo med Avstrijo in Ogersko. Zdelo se je, da mora odstopiti ali Thun, ali Szell, no, posrečilo se je vendar-le doseči spo-razumljenje in pogodba med Avstrijo in Ogersko je zopet potrjena! Odnehati sta morala obadva dela, pravijo pa, da je sedanja pogodba za Avstrijo ugodnejša, nego prejšnja! Veliko več pa bi se gotovo bilo doseglo, ko bi ne bili Nemci s trmasto svojo obstrukcijo zabranili vsako redno delo državnega zbora !
Blagoslovljenje kapelice v »Narodni šoli11 y Št. Rupertu pri Velikovcu.
(Dopis „Mir-u“.)
„Kakšna slavnost se neki danes obhaja v slovenski šoli,“ — tako so popraševali slovenski kmetje, ko so zadnjo sredo dné 14. t. m. popotujoči na trgovanje v Velikovec videli našo „Nàrodno šolo“ okrašeno s cesarsko, slovensko in koroško zastavo. Ta dan vršila se je v ožjem krogu v naši šoli jako ginljiva in pomenljiva slavnost: blagoslovljenje domače kapelice, namenjene čč. šolskim sestram in gojenkam dekliškega zavoda. Že pri stavbi »Narodne šole“ se je v drugem nadstropju posebna soba odločila za kapelico. Radi preobilnih stroškov, ki jih je slavna družba sv. Cirila in Metoda za „Nà-rodno šolo“ imela, nismo imeli pravega upanja, da bi se domača kapelica že kmalu tudi uredila. Ali ljubi Bog, ki našo tako vzorno delujočo dično šolsko družbo vidno s svojim blagoslovom spremlja, ni samo pomagal slavni družbi, da je mogla svojo ulogo rešiti, ampak je nam obudil tudi požrtvovalnih dobrotnikov, ki so nam naklonili vse, kar je bilo za kapelico potrebno !
Glavni kinč nove domače kapelice je skoraj štiri metre visok prekrasni aitar — dovršeno mojstersko delo našega rojaka umetnika g. Alojzija Progarja, akad. podobarja v Celovcu. Napravljen je aitar celo iz hrastovega lesa, ki je z oljem temno napravljen, vse je v natomi lesni barvi brez vsakega zlatega ali srebrnega okrašenja. Aitar je takozvani gotični aitar s perutnicami, t. j. ob straneh so vratiče napravljene, s katerimi se zaklene aitar [in skrije glavna altarna podoba ter se samo pri sv. maši odpre. Gotični slog je do zadnjih po-drobnostij strogo pravilno izvršen ; krasni so številni stolpčeki, sosebno pa dvakratni križ, s kojim dobi aitar na vrhu jako lep sklep. Zelo fino so izdelane tabernakeljske vratiče z jako dovršeno izrezlanimi znaki daritve sv. maše, s pšeničnim klasjem in z vinsko trto ter grozdjem. Altarna miza sloni na štirih stebrih s krasnimi kapitelji, tako, da je spodaj pod mizo prosto. Žal, da nisem tako strokovnjaško izobražen, da bi mogel ovo vzorno delo prav oce-
„To je premalo! kruh je kakor »torta«. Dajte dvajset. “
„No, bodi !“
Potepuh izsiplje kruh na veliko skledo in se vsede k mizi. „Zdaj pa mi ga dajte četrtinko!*
Drugi vagabund mu je šepetal: „Ta kruh si dal skoraj zastonj. Bil je več vreden."
„Zakaj me tikaš? Ne poznam te.“
nHm“, smejal se je drugi, „tikajo se častniki — zakaj bi se midva ne mogla tikati? Sva tudi enakega stanu.“
„Oho, jaz nisem karsibodi. Imel sem veliko posestvo. Šlo mi je pa skozi grlo."
„Poglej meni v usta, reče drugi potepuh, odpirajoč usta.
„Zakaj? ničesar tam ne vidim.“
»Ničesar ? Ali tam ne vidiš se sukati kolesa ? Saj sem tja vtaknil mlin s štirimi kolesi!"
Potepuh-kmet se zakrohoče in povzdigne klobuk: „Ah, moj poklon! Ti si še večji mojster kakor jaz.“
»Torej vidiš in prej si se jezil, da te tikam.11
»Nič za zlo. Na zdar!“ Klical je, ponujajoč potepuhu-mlinarju glažek.
»Hvala!" Napil se je precej, obrisal brado in podpirajoč glavo z levo roko, vprašal je tovariša: »Kako ti gre?"
„Zdaj še dobro. Kako bode po zimi — ne vém."
»To je najmanjša skrb", odvrne mlinar. „Če pade veliko snega in začne pihati mrzel veter, ukradem nekje kaj — in bodem oskrbljen. V C .... ni tako slabo."
niti in popisati, in reči moram le: Rodoljubi, ako vas pelje pot v Velikovec, ne zamudite si ogledati to umetniško delo rojaka g. Progarja. Glavna altarna podoba, ki jo bo pa g. Progar dovršil še le tekom letošnjega poletja, bo skupina, ki bo predstavljala prihod sv. treh kraljev pred betlehemska jaslica, ki se kot prvi zastopniki nevernikov klanjajo novorojenemu Zveličarju — res lepo upodobljenje ndrodne, po krščanstvu požlahtnjene ideje. Vsa ta skupina bo izrezlana, ravno tako bodo se na zno-tranji in zunanji steni vrstic, ki zaklepajo glavno skupino, nahajale deloma izrezlane, deloma slikane podobe sv. Cirila in Metoda, sv. Frančiška Asiškega, sv. Antona Paduvanskega, sv. Neže in druge. To delo bom svoječasno že bolj natanjčno popisal, ko bo dognano. Zdaj še manjkajočo altarno podobo so čč. sestre nadomestile z lepo podobo Matere Božje z Jezuščkom v naročju, in krog in krog so podobo obdale z modrobarranimi draperijami, tako, da je aitar tako lep, da si ga ne moreš dosti ogledati. In kdo je blagodušni dobrotnik, ki je s tako veliko gmotno žrtvo omislil nam ovi prekrasni aitar? To je iskreni, s skrajno požrtvovalnostjo za mili naš slovenski nàrod delujoči koroški rodoljub, ki pa v svoji ponižnosti noče biti imenovan. Mili Bog naj preblagemu dobrotniku, ki je sam poleg altarja podaril tudi še lepo vezano mašno knjigo, obilen plačnik, kakor mu je zagotovljena trajna hvaležnost koroških Slovencev.
Krasna, kakor aitar, je tudi vsa druga oprava in sv. posoda. Prelepi ciborij za shranjenje presvetega Rešnjega Telesa podaril je velespoštovani in prezaslužni duhovni voditelj čč. šolskih sester in vedno radodarni rodoljub gosp. Janez Wieser, dekan v Velikovcu. Prekrasni, iz brona vliti in pozlačeni svetilniki so dar vzornega in požrtvovalnega rodoljuba gosp. Fr. Sadnikarja, trgovca z železnino v Celovcu, ki šteje med največje dobrotnike »Ndrodne šole". Zelo lepo, dragoceno, v go-tičnem slogu napravljeno bronasto in pozlačeno svetilnico za večno luč podaril je neumorno delavni rodoljub gosp. Vekoslav Legat, poslovodja Mohorjeve tiskarne v Celovcu, mož, ki si je stekel neminljivih zaslug za našo šolo. Zakaj njegova izvirna misel je bila, da naj se, ko se je novi kronin denar izdal, vsak prvo krono, ki jo v roko dobi, daruje družbi sv. Cirila in Metoda za našo »Narodno šolo", in s to mislijo je ravno on v »Miru" nabral že več tisočakov v ta namen. Lepi bronasti in pozlačeni križ nad tabernakeljnom je dalje dar drugih blagih celovških rodoljubov. Vse te krasne in umetniško lepo ter pravilno izdelane stvari napravil je pasar g. Henrik Sadnikar v Ljubljani, brat našega celovškega dobrotnika, naročiteljem in nam v popolno zadovoljnost in veselje. Prvih sveč, jako velikih in debelih, podaril je g. J. Cehner, svečar v Velikovcu; č. g. Fr. Holec, kanonik v Velikovcu, volil pa je dva zvončeka in stojalo za mašno knjigo. Konečno je nam še obljubljen dragocen kelih, ki bo stal 120 gld., in dva nova mašna plašča, kar vse se bo nakupilo iz darov koroških rodoljubov. Svoječasno, ko te darove dobimo, bom jih že popisal, kakor bodo tudi imena vseh blagih dobrotnikov v „Miru“ razglašena. Kapelične klopi, kakor vso v zakristiji potrebno opravo napravil je gosp. Matija Volavčnik, mizarski mojster v Velikovcu, prav lepo in so se ti stroški pokrili
Kmet se je pazljivo ozrl: »Ne govori o takih reččh glasno."
»Zakaj ne? Saj je to postavno!"
III.
Padal je droben dež kakor megla. Pihal je mrzel veter. Šel sem iz cerkve donati. Pri vratih čakal je nàme visok, bradat mož. Obleka je bila sicer oguljena, toda še precej dobra.
Pozdravil je in rekel: »Prosim ponižno za kako podporo."
Zdel se mi je biti delavec iz tovarne brez dela. Segel sem v žep in dal mu dva krajcarja.
Mož je poprej pogledal denar, potem pa mene in predrzno rekel: »To je podpora za-me?“
»Ali se vam zdi premalo?"
,V taki hiši bi imel dobiti vsaj goldinar," rekel je ostro.
»Človeče, kaj mislite?" odgovorim mu; »pride vas na dan 30 do 40 — in jaz sam nimam goldinarja na dan plačila."
Potepuh je zaiskril z očmi: „Nimate? Kdo vam bo verjel! Bodite veseli, dokler še hodimo prosit — kedar pridemo z drugo" — in stisnil je pest —, »bode se vam slabše godilo!"
Obrnil se je, zaloputnil vrata in hitro odšel.
Ali ni bil to — anarhist?
In takih je več, nego kdo misli!
Smešničar.
(Bolne oèi.) A.: »Kako pa je kaj z vašimi bolnimi očmi?" — B. : »Jaz ne vem, pa zdravnik mi pravi, da zdaj že bolje vidim."
z darovi, katere smo prejeli svoječasno kot odškodnino za pobita okna, katera so neznani velikovški poulični pobalini pobili v noči od 26. do 27. okt. 1. 1896. Preblagi dobrotnik, ki nam je aitar omislil, oskrbel nam je tudi posvečeni aitami kamen (portatile) s svetinjami, in sv. Oče Leon XIII. so nam na našo prošnjo z odlokom od 11. marca t. 1. dali dovoljenje, da se sme shraniti v naši šolski kapelici presv. Rešnje Telo, mil. naš g. knezoškof pa so dovolili, da se sme tukaj darovati daritev sv. maše. Nimamo besedij, da bi se vsem navedenim preblagim dobrotnikom dostojno zahvalili za vse njihove prevelike darove, zagotovljamo jih pa, da se bomo jih vsakokrat, ko bo sv. maša v šolski kapelici, spominjali, kakor bodo tudi za nje molile čč. sestre in gojenke.
Dné 14. t. m. se je tedaj ona kapelica, pravi biser krasne naše »Ndrodne šole", ob 9. uri dopolu-dne slovesno blagoslovila. To ljubko in pomenljivo slavnost so počastili: visokorodna gospa ekscelenca Ivana baronica Pino in g. Cehner iz Velikovca; iz Celovca gg. Legat, Sadnikar in Rozman; g. Schmidt iz sv. Višarij; iz Štajerskega č. sestra Stanislava Voh, višja prednica šolskih sester v Mariboru, in č. sestra Angelina Križanič, prednica šolskih sester v Celju; kot zastopniki kmetskega stanu so bili navzoči odlični posestniki Škorjanc, Sivic, Hubelnik, Štefan, Murk in kmetice Majrička, Hornarca in Hubelnica. Večje število rodoljubov zavoljo tesnega kapeličnega prostora žal ni bilo mogoče povabiti.
Blagoslovljenje je opravil č. g. dekan JVieser. Najpoprej je imel g. dekan jako izvrsten in gin-Ijiv nagovor, v katerem je pred vsem naglašal, da so se besede preroka Malabije: »Slavno bo moje ime med vsemi nàrodi in povsod se bo mojemu imenu darovala čista daritev", danes spolnile tudi v »Nàrodni šoli". Prvokrat se danes v naši šoli daruje sveta maša in od danes naprej bo Bog sam v zakramentu presv. Rešnjega Telesa tukaj pričujoč. »Glej stanovanje Božje med ljudmi, oni bode moje ljudstvo in jaz njih Bog". Kakšna čast in sreča za čč. sestre! Čast, ker ljubi Jezus sam v njih sredi prebiva, sreča pa, ker imajo lahko priložnost, obiskati vsemogočnega pomočnika. Tukaj bodo č. šolske sestre svoje redovne molitve opravljale, tukaj sem bodo zahajale pomoči in tolažbe iskat, kedar nastanejo težave pri izgoji njim izročene mladine. Potem obrne se č. govornik še do navzočih gojenk in jih opominja, naj bodo pridne in ubogljive, in ko se zopet nazaj vrnejo k svojim starišem, stanovitne v dobrem, tako bodo slovenskemu nàrodu v korist. Vse, kar tukaj vidite, vskliknil je g. dekan h koncu, vse je podarjeno od blagih dobrotnikov, katerim srčno zahvalo izreka. Nato je g. dekan blagoslovil kapelico, aitar in vso obleko in opravo in potem je daroval prvokrat sv. mašo, pri kateri so čč. cestre s spremlje-vanjem harmonija krasno pele. S zakramentalnim blagoslovom ob koncu sv. maše končala se je redka slovesnost, ki bo ostala vsem udeležencem v trajnem spominu.	T.
Dopisi prijateljev.
Slovenci ! Zakurite na večer 6. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov. *^(1
Kronski darovi za velikovško »Narodno šolo".
Gospa Helena Končnik p. d. Končnica v Topli pri Črni 20 K ; Matevž Škofič p. d. Murk v Št. Juriju na Vinogradih 2 K; Ivo Šorli, pravoslovec v Velikovcu, 2 K; sl. hranilnica in posojilnica v Črni 50 K ; župnik Karol Kirchmayer v Črni 1 K; odborniki posojilnice v črni: Alojzij Božič 1 K, Primož Walter 1 K, Jožef Osojnik 1 K; iz nabiralnika pri Sv. Križu 10 K ; družba, zbrana ob priliki sv. birme v Ribnici na Pohorju, poslala nam je po g. kaplanu Kinsky-ju 9 K ; posojilnica v Velikovcu 100 K; stava, katero je izgubil Blisk proti Buriji 3 K ; J. Vintar, župnik v Bilčovsu, 5 K ; Primož Šelander v Bilčovsu 1 K ; Ana Božič v Bilčovsu 1 K. Vkup 207 kron. — Živeli nasledniki!
Iz Celovca. (Pogreb mil. g. stolnega prošta dr. V. Muli e rja.) Veličasten sprevod, ki se je pomikal dné 8. t. m. na Št. Rupertsko pokopališče, je pokazal, kako spoštovan in priljubljen je bil pokojni prošt in predsednik Mohorjeve družbe, dr. Val. M ù 11 e r, v vseh krogih našega mesta. Udeležile so se pogreba vse celovške šole. Z dežele prišlo je mnogo gg. duhovnikov in bili so zastopani razni cerkveni redovi. V korarski hiši je blagoslovil truplo mil. g. knezoškof sam ter potem vodil sprevod v stolno cerkev, kjer je bilo truplo v drugič blagoslovljeno. Od tam na pokopališče vodil je sprevod preč. g. stolni školastik, drž. posl. Lambert Einspieler. Za krsto so korakali sorodniki, potem zastopniki raznih uradov, občinskega sveta itd. Za njimi je šel odbor družbe sv. Mohorja z osebjem tiskarne in knjigoveznice ter mnogo občinstva. V korarski hiši, stolnici in na pokopališču so gg. bogoslovci zapeli ganljive žalostinke. Drugi dan je bila v stolni cerkvi slovesna sv. maša — zaduš-nica, katero je daroval mil. g. knezoškof. — Raz
9QF"* Opominjajte se Oir il - IMCetodo ve cl:rmž;l>e! <>Vtt
hiše družbe sv. Mohorja je vihrala tiste dni črna zastava. Družbinemu odboru so izrekli svoje sožalje: „Slovenska Matica“ v Ljubljani po predsedniku Levcu ; „Društvo sv. Jeronima" v Zagrebu po predsedniku dr. Suku; škof tržaško-koperski A. M. Šterk in ljubljanski župan Iv. Hribar.
Iz Celovca. (Slavnostna akademija slovenskih bogoslovcev.) Lep užitek so nam podali gg. slovenski bogoslovci celovški s slavnostno akademijo v četrtek dné 15. t. m. Pokazali so, kako resno se poleg težkih svojih naukov bavijo tudi z materinim jezikom in kako se pripravljajo za poznejše resno delo med ndrodom slovenskim. Spored pomenljive slavnosti je obsegal 10 točk. S prisrčnimi besedami je g. predsednik Janko Maierhofer pozdravil v velikem številu došle goste. Govora sta bila na sporedu dva. G. J. Maierhofer je obširno in temeljito govoril o „cerkveno-političnih bojih na Avstrijskem od leta 1848. do 1874.“ Drugi govornik g. Iv. Drevenšek je razpravljal jako živo in spretno, kako je treba delovati, da „vremena nam Slovencem bodo se zjasnila". Z globokim čutom in uprav mojsterski je deklamoval g. J. Dobrovc krasno S. Gregorčičevo pesem „Haj-dukova oporoka". — Posebno krasno je bilo pa petje pod vodstvom g. Fr. Neubauerja. Redko slišimo v Celovcu tako točnega in izbranega petja! Prva pesem je bil A. Nedvedov „Pozdrav“, potem A. Foerster: „Pevajmo“, P. H. Sattner: „Pogled v nedolžno oko" in konečno „Lepa naša domovina". Posamezni glasovi doneli so krepko ter živo, in vse je kazalo o dobri vaji. G. J. Hornbok je zapel zelo lepo rusko nàrodno „Sarafan“ ; na glasoviru ga je spremljal g. A. Mlinar. V sklepnem nagovoru se je g. Maierhofer zahvalil vsem udeležencem in prebral več brzojavnih pozdravov. — Slavnosti so se udeležili č. gg. profesorji in vodstvo bogoslovja, dasi so Nemci. Celovški rodoljubi so prišli sicer v lepem številu, bolelo nas je pa, da smo morali nakatere izmed njih pogrešati, katere bi bili pri akademiji udeležene posebno radi videli. Tudi z dežele je počastilo slavnost več gg. duhovnikov. — Gg. slov. bogoslovcem gré pa iskrena hvala za slavnost, ki ostane gotovo vsem udeležencem v najlepšem spominu!
Iz Št. Lipša pod Juno. (Nov zvon.) Po dolgem čakanju smo dobili nov zvon za našo cerkev v soboto pred binkoštmi. Slovesno so ga blagoslovili binkoštni torek. Sveto opravilo je izvršil preč. g. prošt Vavtižar iz Dobrlevasi, navzoči so bili tudi preč. g. korar dr. J. So mer iz Celovca, č. g. Eichholzer iz Globasnice in č. g. Janez S ti ber c iz Žitarevasi. Ob 8. uri začelo seje blagoslovljenje novega zvona. Po blagoslovu je nas preč. g. prošt lepo opominjal, da naj vedno zvesto poslušamo glas zvona, zlasti, ko nas kliče k molitvi. Potem je bila sv. maša, pri kateri je zvon že prvikrat zapel. Vsi so se srčno razveselili lepega glasu. Stroške za zvon, kateri je za star cent težji nego prejšnji, so pokrili farani, zlasti botra J. Berdnik in Meta Urh. Vsem bodi za to prisrčna zahvala!
Iz Hodiš. (O cerkvenem petju.) Dovolite mi, prosim, malo prostora v svojem cenjenem listu, da spregovorim nekoliko o tukajšnjem cerkvenem petju. Bil sem dné 1. t. m. pri božji službi tukaj, da se prepričam, je-li petje res tako dobro, kakor je bilo slišati. Potrjujem, da je res tako! Petje bilo je jako točno in lepo, da je moralo ganiti vsakega. Pri procesiji pelo je sedem fantov in pet deklet jako dobro. Hvala za to gre zlasti pevovodji gosp. Modriču! Tudi vsem drugim bodi hvala zato ! Sicer se zaganjajo tudi pri nas marsikateri v pevce, a to naj jih nikakor ne straši! Le marljivo naj pojejo in napredujejo Bogu v čast in faranom v veselje! — Procesije so se udeležili tudi požarni brambovci in jo s tem prav lepo povzdignili!
iil Novičar.
Na Koroškem.
(Skladišče v Sinèivasi) se že pridno zida. Načrti kažejo, da bo stavba jako lepo urejena. Stavba bo 18 metrov dolga, 13 metrov široka in 12 metrov visoka, ter tako močno podstavljena, da bodo zgornji prostori lahko nosili do 25 vagonov (2500 meterskih centov) žita. Prvo nadstropje bo zvezano z železniško postajo po 40 metrov dolgem mostu. Rodoljubi, pristopite k naši prvi zadrugi!
(Kotlje pogorele!) Kakor smo že zadnjič omenili, je to lepo vas pod Uršelsko goro uničil strašen požar dné 3. t. m. Kmalu po 1. uri popoldne je začela goreti streha na hiši trgovca Tom. Pleteršeka in pri precej močnem vzhodnem vetru se je požar naglo razširil. Kmalu je bila skoro vsa vas s farno cerkvijo vred v plamenu in to tem ložje, ker so bile skoro vse hiše in tudi cerkev z deskami krite. Pogorelo je 12 poslopij, cerkev z zvonikom in mrtvašnica. Čudno je, da je neki ve-
liki križ tik cerkve na pokopališču nepoškodovan ostal, med tem ko je bilo okoli vse v ognju. Krasni zvonovi so popokali in eden je z zvonika padel. Žalosten je bil pogled na pokopališču, kjer so križi itd. vse križem ležali, med njimi čisto črnosajasto in pomandrano „jabolko“ s križa na zvoniku! Žalostno obletava golo zidovje četa mokoselk, lastavic, vrabcev itd., iskaje mladičev in gnjezd. Župnišče in šolo so k sreči rešili. Požarne brambe so prihitele iz Guštanja in Prevalj.
(Požar.) V Škofičah ob Vrbskem jezeru je pogorelo dné 1. t. m. posestvo Urha Doujaka p. d. Hvača. V ognju je ostalo tudi štirinajst ovac in ena svinja, ter je škoda znatna. Šolo so le s silo rešili. Žažgala sta dva mlada fanta, ki sta bila vedno brez nadzorstva in ki sta se bila že večkrat blizu poslopij igrala z ognjem, ne da bi jih bili dosti kaznovali.
(Drobiž.) Na nekem polju blizu Celovca so našli dné 16. t. m. umorjeno 22 letno šiviljo Marto Stossier iz Poreč. Kdo je storil strašni zločin, se ne vé. — Dné 13. t. m. je obiskal Celovec nadvojvoda Leopold Salvator z mnogimi častniki. — Koroški pivovarji so imeli dné 11. t. m. shod v Celovcu. Ugovarjali so novi nakladi na pivo. —• Toča je klestila minuli teden v Št. Danijelu nad Pliberkom. — Davica razsaja med otroci v Gu-štanju. Šolo so zaprli.
Po drugih slovenskih deželah.
(Slov. kmetijska družba tržaška) je imela dné 11. t. m. svoj občni zbor. Družba deluje jako uspešno v prospeh tržaških Slovencev. Vzdržuje dve trtnici in ima 6 podružnic. V treh vaseh so osnovali zavarovalnice za govejo živino. Sedaj snujejo tudi mlekarske zadruge. Vlada je dala družbi 1700 gld. podpore. Značilno je, da daje vlada laški kmetijski družbi, ki za kmete ne stori ničesar, 4000 gld. podpore!
(Na prižnici ga zadela kap.) V kapucinski cerkvi v Trstu je dné 8. t. m. pridigal laški pater Anton. Med pridigo ga je zadela kap. Morali so ga odnesti s prižnice in kmalu na to je izdihnil svojo dušo.
(V železniškem vozu ustrelil fanta.) Dné
8. t. m. vozila se je neka gospa Radivo s svojim sinom iz Gorice v Trst. Pri Barkovljah potegnil je nakrat neki ptujec, ki se je vozil ž njo, revolver iz žepa in ustrelil dečka, ki se je takoj zgrudil mrtev v naročje nesrečne matere. Na krik materin so vlak ustavili, a med tem je morilec skočil iz vlaka in pobegnil. Policija pa ga je kmalu ujela. Morilec je nek doktor kemije E. Pach iz Nemčije. Meša se mu in sedaj ga imajo v bolnišnici. Pogreb otroka je bil jako slovesen. Pri grobu je mati velike žalosti omedlela.
(Streljanje proti toèi) se poskuša na vedno več krajih. Za Kranjsko je ministerstvo v ta namen dovolilo 1000 gld. podpore, ki se bode razdelila raznim občinam.
(Osebne novice.) Dné 4. t. m. je umrl v Jarenini na Štajerskem č. g. vpok. župnik Anton Fišer, star 58 let. Bil je vnet zagovornik narodnih pravic in pravi steber slovenstva ob nemški meji. N. p. v m. ! — V Velenju je dné 9. t. m. nagloma umrl tamošnji župan, zdravnik Fr. Skubic. Bil je vrl nàrodnjak.
(Velik plaz.) V Novi Štifti na Štajerskem se je v noči 26. maja potegnil nad posestvom Pogorelčnika velik plaz. Nad pet oralov zemlje je zdrčalo v dolino, med temi je bil en oral smrekovega gozda. Plaz je odnesel tudi dva hleva, en mlin in eno žago. Prebivalci bližnje hiše so morali po noči bežati iz stanovanja.
(Nova društva.) V Ljubljani so ustanovili slovensko vinogradniško društvo z namenom, združevati in podpirati vinogradnike, prodajati od udov pridelano vino itd. Prvi občni zbor bode dné 22. t. m. — V Sodražici na Kranjskem so ustanovili kmetijsko društvo.
(Iz Istre.) V Pomjanu so Slovenci propadli pri občinskih volitvah po hudi borbi v vseh treh razredih in to vsled prehudega laškega pritiska in mnogih nepravilnostij komisije. — Italijani delajo z vso silo, da bi Istro čim prej popolnoma poitalijančili. Delajo pa to pred vsem na ta način, da delijo hrvatske občine tam, kjer jim kaže, dobiti kako tako novo občino za-se. Drugih, kjer so Lahi gospodarji, pa nočejo delitL Zadnji čas bi pač bil, da vlada sprevidi to početje ter mu stori konec.
(Drobne novice.) V Šmartnem pri Litiji je knezoškof dr. Jeglič dné 4. t. m. slovesno položil temeljni kamen novi farni cerkvi. — V Opatiji je bilo letos nad 11 tisoč gostov. —Avskul-tant dr. Pesante se je pri kolesarski dirki blizu Pulja tako zaletel v obcestni kamen, da je v malo urah umrl. — V valovih Krke je našel smrt učenec druzega gimnazijskega razreda Fr. Marinko v Novem mestu. Kopal se je v Krki s tremi tovariši — Že na smrt obsojeni cigan Held v Novem Mestu pride še enkrat pred sodnijo.
Križem sveta.
(Zadružniški nadzorniki.) Da se pospešuje razvoj obrtnih zadrug, bode trgovinsko ministerstvo nastavilo zadružniške nadzornike kot posebne uradnike trgovinskega ministerstva, katerih naloga obstoji v tem, da pospešujejo zadruge, pomagajo obrtnim oblastvom pri nadzorovanju obrtnih zadrug in o njih delovanju poročajo trgovinskemu ministerstvu.
(Trg pogorel.) Na Zgornjem Avstrijskem je dné 7. t. m. pogorel trg Ottensheim. Ogenj se je jako hitro razširil in so le malo stvarij rešili. Zgorele so tudi štiri ženske. Od 168 hiš jih je pogorelo 129. Škode je nad 600 tisoč gld.
(Ruski car za kmete.) Iz nekega poročila je ruski car razvidel, da je na Finskem 34 odstotkov kmetov brez lastnih zemljišč. Zaukazal je za to, naj se nabere poseben zaklad, iz katerega bodo kmetom kupovali zemljišča, da postanejo samostojni.
(Velike nezgode.) V Severni Ameriki so bili minuli teden hudi viharji (vrtuni). V mestu Novi Rišmond je baje usmrtenih 150 oseb. — Na postaji Exeter v Pensilvaniji sta trčila dné 12. m. m. vlaka vkup. Ubitih je bilo 29 oseb. — Strašno neurj e je bilo dné 10. t. m. na Španskem. Vihar in toča sta napravila neizmerno škodo. V Madridu je ležal led meter visoko. Vrtovi in nasadi so čisto uničeni. — V Ogerskem mestu Pa-locza je pogorelo 140 hiš.
(Stoletnica Puškina) se je na Ruskem te tedne presijajno praznovala od carja do kmeta. Povsod so z velikanskimi slavnostmi obhajali stoletni spomin rojstva slavnega pesnika. Od vseh slovanskih stranij so dohajali brzojavni pozdravi.
Opozarjamo, da se god slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda odslej ne bode obhajal dné 5. julija, marveč dné 7. julija. Kresovi naj se zato žg6 v večer 6. julija.
Družba sv. Mohorja.
V smislu družbenih pravil so celovški udje družbe sv. Mohorja dné 18. t. m. na mesto umrlega predsednika mil. gosp. dr. Val. Muller-ja in odbornika g. B. K. Rossbacherja izvolili v odbor družbe g. c. kr. profesorja Jož. A p ih-a in g. stolnega kaplana Jož. Hribar-ja.
Odbor je na to izbral za predsednika družbe dosedanjega prezaslužnega podpredsednika, prečsat. g. stol. školastika Lamberta Einspielerja, in za podpredsednika g. blagajnika Šim. Janežič-a.
Sprejemanje (lijakov v Marijanisce.
Dné 15. julija se konča letošnje šolsko leto na latinskih šolah. Dné 17. in 18. julija so prve preskušuje. Opozarjamo slovenske stariše in čast. duhovščino, da morajo fantje v tem času narediti skušnjo, ako želč sprejeti biti v knezoškofijsko Marijanišče.
Najbolje je, da se otroci naznanijo dné 17. julija v c. kr. gimnaziji in se isti dan predstavijo marijaniškemu vodstvu, kjer naj ob enem oddajo svojo prošnjo za vsprejem. Prošnji morajo biti priložene sledeče listine: 1. krstni list; 2. izkaz o premoženju starišev; 3. spričevalo, da so se fantu stavile ošpice; 4. spričevalo zdravnikovo, da je prosilec zdrav (koleka ni treba) ; 5. zagotovilo starišev, v katerem se izjavi, koliko hočejo ali morejo starisi za fanta plačati in 6. izjava starišev, da hočejo vse storiti, da se vzdrži otrok pri duhovskem poklicu.
Častito duhovščino opozarjamo osobito na dejstvo, da prosi premalo kmečkih otrok za vsprejem, zato se naj ne prezirajo nadarjeni fantje. A popolnoma ubožni otroci naj bi se Marijanišču ne usiljevali, predno se ne vidi, ali so za uk zmožni ali ne, ker bi se sicer zavodu delali preveliki stroški, dostikrat brez vse koristi.
Sprejemajo se le Korošci, izjemoma tudi zunaj Koroške rojeni sinovi koroških starišev, ali na Koroškem rojeni sinovi tujcev; nezakonski otroci se ne sprejemajo. Tudi se ne vsprejemajo otroci, ki nimajo trdnega zdravja. Kjer imajo stariši nekoliko premoženja, se morajo zavezati, da hočejo doplačevati za vzdrževanje svojega otroka primerno svoto, ker marijaniški fond ni tako izdaten, da bi se moglo veliko otrok vzdrževati brezplačno. Nahajajo se pridni dijaki, ki so sirote, ali popolnoma revni, od katerih se ne more nič tirjati, za te naj bi drugi, ki kaj imajo, donašali po svoji moči. Č. g. duhovniki naj bi v tem oziru prav vestno poročali in pri svojem priporočilu ozirali se na značaj starišev. Kajti, kjer stariši niso res verni, navadno tudi iz otroka ne bo duhovnik. V ta namen so pa dobrotniki zložili semeniški fond.
Prosilci, ki so že obiskovali latinske šole, naj se predstavijo semeniškemu vodstvu do 18. julija in naj prineso s seboj s spričevali obloženo prošnjo ;
dijaki, ki so v šoli ali padli, ali dobili poskuš-njo, ali neveljaven red v svojem zadržanju, se ne sprejemajo.
Sprejetim gojencem se bo z vsprejemnim listom vred naznanilo, kaj imajo prinesti s seboj v zavod.
Gospodarske stvari.
Hren In rudeča paprika.
Zelo koristna rastlina je hren. Vsadi ga v tak kraj, kjer druge rastline n. pr. zelje itd. ne rastejo. Torej nikar v zelnik! Perje in korenina imata mnogo zdravilne moči, in zdravita najbolj različne bolečine. Bodenje v prsih mine, če položiš eno pero na dotično mesto. Prej pa moraš pero držati v vročem jesihu. Bavno tisti upljiv ima kakor „flašter“ iz gorčice (ženofa). Kdor ima trganje ali vnetje v udih, naj naklada obkladke iz hrena. Mnogo polajša bolečine, velikrat jih pa popolnoma odstrani. Ce te glava boli, položi posušeno pero na čelo. Iz korenine napraviš lahko izvrstno zdravilo zoper glavobol in omedlevico. Naribaj hrena prav na drobno, polij to z alkoholom in ohrani to v dobro zamašeni posodi. Perja natrgaj, ravno predno se začne delati seme, posuši ga v senci med dvema z mastjo namazanima listoma papirja (to zato, da ohrani rastlina olje, ki ga ima v sebi). Potem deni pero v velike bukve, zato, da ohrani svojo obliko, in je hrani, da je moreš rabiti, ko pride čas. — Če položiš na nogo ali čelo, deni papir čez. — Tudi je dobro, če sadiš rudečo papriko. Če te bolijo zobje, deni nekaj paprike na meso okoli tistega zoba. Če ne bo zobobol popolnoma ponehal, se bo gotovo mnogo zmanjšal.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
Zahvala.
V imenu slovenskih bogoslovcev izrekam tem potem najprisrčnejšo hvalo vsem častitim, velecenjenim gospodom, ki so v tako obilnem številu počastili ,11. slavnostno aka-demijo“ v bogoslovju, ter tako dali tej slavnosti lepo slavnostno lice v veselje in spodbudo slovenskim bogoslovcem.
Janko Maierhofer,
bogoslovec, t. č. predsednik „Slov. akad.“.
		
iÉS§i	Naznanila.	
jg Dr. Alojzij Kraut, |
odvetnik v Celovcu,	Vj
M na benediktinskem trgu št.4., I. nadstropje, k
1» Uradne nre so od do 12. ure zjutraj in od 3. do 6. ure popoludne.
W	Ob nedeljah je pisarna zaprta.
Posestvo s pekarijo,
ki obsega 14 oralov njiv in travnikov, 15 oralov gozda, se takoj proda ali dà na več let v najem. Več pové lastnik Jožef Sušnik, grajščinski oskrbnik v Partovci priCelovcu, pošta Celovec.
Matija Planko
v Celovcu, Salmstrasse št. 6.
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
najboljših vrst črev-Ijarjem, krojačem in šiviljam po najnižjih cenah ter je prodaja tudi na obroke. — Dalje ima v zalogi vedno na izbiro
železne blagajniee
raznih velikostij, varne proti ognju in tatovom. — V svoji delavnici popravlja po nizki ceni vsakovrstne šivalne stroje in kolesa.
Oddajo se za poletne mesece
tri lepe, nove sobe, z dvema kuhinjama, proti zmerni ceni na lepem kraju v Kotmarivasi (lastna pošta), 2 uri od Celovca oddaljeno. Več pove Matija Prosekar, posestnik v Kotmarivasi.
Domače mline,
opisane v št. 9. letošnjega „Mira“, priporoča svojim sobratom ter prevzame naročitve na te, kakor na vse druge, kmetijstvu res koristne stroje po primeroma nizki ceni Josip Božič p. d. Telian, Vancavas. Pošta Grabštanj (Grafenstein).
Nove litanije
preš v. Srca Jezusovega
s posvetilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemu Srcu se dobivajo v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu. 25 komadov stane 45 kr. (poštnina 5 kr.); 50 komadov 80 kr. (poštnina 10 kr) ; 100 komadov 1 gld 40 kr. (pošt. 15 kr.).
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
|	25a porabo sadja. Zla pridelovanje vina.	|
I Stiskalnice
^ s stalno delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskanja „Herkulesw. Jamčimo za naj-^ višjo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor pri vseh drugih stiskalnicah,
i Sadni in grozdni mlini. Stroji za obiranje sadja.
^ Popolne naprave za pridelovanje mošta, stalne in za prevažanje. Stiskal-^ P*®®, iu V11''" za pridelovanje sadnih sokov. .Sušilnice za sadje in ze-% lenjad, lupilce in rezalnice, najnovejše samodejne patent-brizgalnice za grozdje ^ in rastline jjSyplioiiia66, izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v naj-novejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi
PH. MAYFARTH & Comp.
c. kr. izključlj. privilegirana
tovarna poljedelskih strojev, livarna in plavž na par.
Dim sij, II. Taborstrasse št. 71.
Obdarovani z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
| Obširni ceniki in mnoga priznalna pisma se delijo zastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se iščejo, s
Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živčnih, srenih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v
StotiSOČerO rodovinah.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.