ALOJZIJ PAVEL FLORJANČIČ LISTINA CERKVE SV. BARBARE IZ LETA 1448 Povzetek V zbirki listin Nadškofijskega arhiva Ljubljana hranijo najstarejšo ohranje no listino iz župnijskega arhiva Stara Loka. Pergamentna listina je bila izda na 7. marca 1448 na Dunaju. Listina vsebuje dovoljenje loškemu župniku Konradu za zidanje cerkve sv. Barbare v LLrastnici pri Škof ji Loki, v njej se po deljujejo tudi odpustki za razne praznike. Listina je donedavna veljala za iz gubljeno. V prispevku objavljamo posnetek originalne listine, diplomatični in kritični pre pis teksta in prevod v slovenščino. Na koncu predstavljamo še trinajst drugih na no vo odkritih starih listin iz starološkega župnijskega arhiva, za katerimi se je leta 1936 zgubila sled. Uvod Škofja Loka se lahko pohvali z imenitnimi starimi listinami. Najbolj slavni sta gotovo darovnici Otona IL iz leta 973, s katerima cesar podarja ozemlje ka snejšega Loškega gospostva freisinškemu škofu Abrahamu. V njeh se prvič po javijo slovenska imena za deželo Kranjsko, za naselbine Gosteče, Hotavlje, Lo ko (Stara Loka), Mavčiče, Praše, Selce, Sorico, Suho, za gradišče Bosisen, za planino Pečano in hrib Lubnik, za gozd Sorsko Dobravo, za reko Soro, za po toka Hotaveljščico in Žabnico, za rečni pristan Stresov brod in za pot Koroško pot. V darovnici iz leta 989 pa izvemo še za staroselca Pribislava. Tudi prvi tri je teksti v našem jeziku, znameniti Brižinski spomeniki, so bili v potujočem obredniku že omenjenega škofa, našega nekdanjega zemljiškega gospoda. Vse te dragocene listine naše samobitnosti se sedaj nahajajo v munchenškem državnem arhivu. V tem arhivu, kakor tudi v drugih arhivih v Miinchnu, Frei- singu, Salzburgu, Celovcu, na Dunaju, v Gorici, Vidmu, Rimu in drugod, je ogromno starih listin, ki se nanašajo na naše kraje, naše ljudi in dogodke v zvezi z nami. V naših domačih arhivih so najstarejše listine šele iz 12. stoletja in še te so sila red ke. Zato velja listinam, ki izvirajo iz srednjega veka, posebna skrb in seveda tudi za nimanje zanje. Tudi tu prednjači Škofja Loka, oziroma njena prednica Stara Loka, pr votno Loka, imenovana tudi Lonca. Loški, freisinški urbarji od 13. stol. naprej, ki jih 11 LOŠKI RAZGLEDI 49 je sistematsko in vzorčno obdelal naš rojak Pavle Blaznik, so temeljnega pomena za slovensko zgodovino, predvsem agrarno. Prvo znano redukcijo starih loških (staroloških) listin, so povzročili zmikav ti v Crngrobu, ko so odnesli skrinjo s starimi listinami v gozd, kjer so propadle. Za drugo čiščenje pa je poskrbel vrli graditelj nove starološke cerkve Franc Ks. Kramer, ko je v 19. stol. tri omare, natlačene s starimi pismi in listinami, ki so jih dodobra obdelale miši, preprosto zmetal na gnoj! Kaj je tedaj zginilo, bolje, da ne vemo. Tudi s preostankom se ni dobro godilo. Pred drugo svetovno voj no je bilo v starološkem župnijskem arhivu še nekaj listin iz 15. stoletja. Med vojno in po njej se je za njimi izgubila sled. Ko sva s sodelavko Ano v Nadško fijskem arhivu Ljubljana pred tremi leti začela sistematičneje pregledovati ogromen fond starološkega župnijskega arhiva (samo spisov je 59 fasciklov), nisva še nič vedela o teh izginulih listinah. Lansko pomlad (aprila 2002) pa se nama je posrečil veliki met. Pri zbiranju gradiva za kroniko župnije Stara Loka sva imela pri sebi spisek listin, ki ga je leta 1936 natipkal tedanji starološki ka plan Ivan Veider, ko je pripravljal Topografijo Starološke dekanije. Nobene od teh listin nisva našla v fondih arhiva starološke cerkve v nadškofijskem arhivu'. Tudi v fondu listin Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in v fondih Arhiva Republike Slovenije sva iskala zastonj. Po pogovorih z loškim arhivar jem dr. Francetom Štuklom, dr. Mihaelom Glavanom iz NUK, dr. Marijanom Smolikom iz Semeniške knjižnice in primorskim arhivarjem dr. Francetom Kra ljem sva se vrnila zopet v Nadškofijski arhiv Ljubljana. Spisek sva pokazala ar hivskemu delavcu Juriju Volčjaku, ki je ravno takrat začel urejevati še nekatalo- gizirano zbirko listin NŠAL. Po krajšem iskanju se je vrnil in povedal, da imajo v arhivu vse, tako zelo iskane listine, razen ene. Nekatere od teh listin smo se namenili predstaviti javnosti. Kot prvo smo za tokrat izbrali najstarejšo, to je listino iz leta 1448. Kako zanimivo! Posredno sem se z njo srečal že leta 1988, ko mi je s podatki iz te listine (pravzaprav iz Pokornovega izvlečka) o gradnji cerkve sv. Barbare, postregel dr. France Štukl, ko sem iskal podatke o tej cerkvi za prispevek o nekdanjem rudarjenju v doli ni Hrastnice.- Listina Listina iz leta 1448 podružnične cerkve sv. Barbare nad Hrastnico iz tedanje starološke župnije je najstarejša poznana ohranjena datirana listina iz staro loškega cerkvenega arhiva, ki se danes hrani v zbirki listin Nadškofijskega arhi va v Ljubljani'. Listino predstavlja obojestransko obdelan pergament velikosti 338 mm x 190 mm izpisan z gotizirano minuskulo v latinskem jeziku. Na začet ku protokola v intitulaciji se ime Joannes začne s črko J, ki sega do dna teksta. Ta in ostale velike uniciale OANNES so v zeleni, rožnati in modri barvi. Iniciala je okrašena s floracijami, rastlinskim okrasjem. V splošni inskripcijski formuH ni navedena adresa z imenom in bivališčem prosilca,vendar vemo, da je bila naslovljena na loškega župnika Konrada. Naslovnik (Conradus) je namreč na pisan v dativu na hrbtni (zunanji) strani, kar istočasno priča, da so listino po- 12 LISTINA CERKVE SV. BARBARE IZ LETA 1448 Listina sv. Barbare iz leta 1448. Nadškofijski arhiv Ljubljana. slali zaprto. Inskripcijska formula je splošna in je namenjena vernikom cerkve oziroma kapele sv. Barbare nad Hrastnico. Salutacija (pozdravna formula) manjka. Arenga, splošna ugotovitev v kontekstu, je izčrpna. Listina je datirana z veliko datacijo, to se pravi z navedbo kraja (Dunaj) in datuma (četrtek, 7. mar ca 1448), podpisal jo je na pliki (zavihku) J. Valuarz, kot tajnik. Listina je bila pečatena, vendar se pečat in vrvica nista ohranila. Listina je enkrat prepognje na po dolžini in dvakrat po višini. Na hrbtnem delu je v sredini zgoraj zapisa no (verjetno roka škofijskega arhivarja Franca Pokorna): 7/3 1448. Sv. Barbara v župniji Škofja Loka. Pod tem (ravno tako na hrbtni strani listine), na mestu tako imenovanega registraturnega zaznamka, pa sta v originalnem zapisu noti- rana podelitev popolnih odpustkov pri sv. Barbari in naslovnik Konradus (te danji loški župnik). Listina je vse od leta 1936 veljala za izgubljeno. Z njo je bilo letos spomladi v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani odkritih še trinajst enako pogrešanih drugih per- gamentnih listin. Kot prvo imed njih priobčujemo letos spredaj omenjeno listino, njen diplomatični prepis škofijskega arhivarja Franca Pokorna iz začetka 20. stolet ja in aktualni kritični prepis ter prevod p. Angela Kralja. 13 LOŠKI RAZGLEDI 49 Diplomatični prepis listine Franc Pokorn Diplomatični prepis listine, s predhodnim regestom in dodanim slovarčkom abrevi- atur Franca Pokorna. Nadškofijski arhiv Ljubljana. Kritični prepis listine , , , Angel Kralj Johannes Miseratione Diuina sancti Angeli Sacrosanctae Romanae Ecclesi- ae Diaconus Cardinalis per Germaniam, Sanctae Sediš apostolicae de latere legatus specialiter Deputatus omnibus et singulis Christifidelibus praesentes litteras inspecturis salutem in Domino sempiternam. Licet is de cuius munere venit ut šibi a suis Fidelibus digne et laudabiliter sociatur de abundantia sua pietatis, qua merita supplicum excedit et vota, bene servientibus šibi multa maiora retribuat quam valeant promereri. Nihilominus tamen desiderantes Domino propositum reddere acceptabilem et bonorum operum sectatorem, fi- deles ipsos ad complacendum et, qui quibusdam allectivis muneribus, Lndul- gentiis videlicet et remissionibus invitamus, ut exinde reddantur divinae gra- tiae apriores cupientes. Igitur ut capella Beatae Barbarae in Krastnik prope Laak, Aquileiensis Diocesis congruis frenquentetur honoribus et Ecclesiam conservetur. Et ut Christifideles eo liberius devotionis causa confluant ad ean- 14 LISTINA CERKVE SV. BARBARE IZ LETA 1448 dem et ad eius fabricam manus porrigant adiutrices, quo ibidem dono coele- stis gratia uberius conspexerint se refectos expensi quoque fidelibus iugiter ve- nerentur de omnipotentis Dei misericordia ac beatorum Petri et Pauli aposto- lorum eius auctoritate confisi omnibus & singulis vere penitentibus & confes- sis qui in Nativitatis, Circumcisionis, Epiphania, Resurectionis, Ascensionis, Penthecostes, Trinitatis et Corporis Domini nostri Jesu Christt, necnon Purifi- cationis, Annuntiationis, Visitationis, Assumptionis, Nativitatis et Conceptio- nis beatae Mariae Virginis, ac Nativitatis beati Joannis Baptistae, Petri et Pa uli Apostolorum, Barbarae virginis, Omnium Sanctorum, et dedicationis eius- dem capellae festivitatibus et celebritate devote visitaverint ac etiam ad repa- rationem consueverunt, et augmentationem Calicum, librorum et aliorum or- namentorum pro divino cultu inibi necessariorum quotiescumque manuspor- rexerint adiutrices. Nos Cardinalis et Legatus praefatus auctoritate nostrae le- gationispro qiialibet ipsarum festivitatum celebritate Centum dies Indulgenti- arum de tniunctis eis proemiis tenore praesentium misericorditer in Domino relaxamus Praesentibus vero perpetuis futuris temporibus duraturis. In quo- rum omnium et singulorum permissorum fidem et testimonium praesentes lit- teras fieri nostrique Sigilli obtengi iussimus appensione communiri. Datum Wiennae Pataviensis Diaecests Anno a Nativitate Domini Millesimo quadrtn- gentesimo quadragesimo octavo, die vero lovis, septima mensis Martii, Ponti- ftcatus sanctissimi in Christo Patris et Domini nostri Domini Nicolai, divina providentia Papae quinti anno primo. Joannes Vaularz - Secretarius V registraturnem zaznamku na hrbtni strani listine (v sredini spodaj zložene listine): Imponunt Conradus plenarias Indulgentias ad Sanctam Barbaram Prevod listine Angel Kralj Janez, po božjem usmiljenju kardinal, diakon svetega Angela svete rimske Cer kve, od Cerkve posebej določen za zastopnika (nuncija) v nemških deželah, vsem in vsakemu kristjanu, ki bo bral to pismo, večni pozdrav v Gospodu. Ta, kije dal in uspel da mu njegovi verniki pomagajo z obiljem svoje dobrote, kar je nad močjo prošenj in obljub, naj tistim, ki mu služijo, vrne z večjimi darovi, kot bi sijih mogli zaslužiti sami. Ker pa želimo, da bi bili Gospodu, ki želi videti dobra dela, še bolj všečen dar s svojimi zbranimi darovi, jih želimo spodbuditi z odpustki in odpuščanjem, iz kate rih prihajajo božje milosti, ki si jih predvsem želijo. Zato naj se v kapeli svete Bar bare v Hrastnicipri Škofji Loki v oglejski škofiji pogosto opravljajo prikladne službe in vzdržuje cerkev. Da bi se verniki tem rajši pobožno zbirali in s pridnimi rokami pomagali pri njeni graditvi, za kar se bodo po daru božje milosti obilno hranili z milostmi vsemogočnega Boga in svetih apostolov Petra in Pavla, njihovim poobla- 15 LOŠKI RAZGLEDI 49 Stilom podeljujemo vsem in vsakemu, ki se bo zares skesan in spovedan na praznik rojstva, obrezovanja, razglašenja, vstajenja, vnebohoda, binkošti, presv. Trojice in sv. R. Telesa našega Gospoda Jezusa Kristusa, kakor tudi na praznik očiščevanja, oznanjenja, obiskovanja, vnebovzetja, rojstva in spočetja blažene Device Marije ter rojstva Janeza Krstnika, svetih apostolov Petra in Pavla, svete Barbare, vseh sve tnikov in na obletnico posvetitve te kapele obiskal in prisostvoval slovesnostim ter kaj prispeval za popravila, nabavo kelihov, knjig, okrasja za božjo službo. Mi, ome njeni kardinal in nuncij, po svoji službi podeljujemo milostno v Gospodu s tem pi smom prisotnim na vsak od naštetih praznikov 100 dni odpustka z vsemi za- služenjt za vse večne čase. V potrditev in overovitev tega in vsega dovoljenega, da jemo svoj pečat, kar naj se razglasi Dano na Dunaju izpadovanske škofije*, v letu od Gospodovega rojstva 1448, v četrtek 7. Marca, v prvem letu papeževanja v Kristusu svetega očeta in gospoda našega g. Nikolaja V. po božji previdnosti papeža. Janez Vaularz - tajnik (Od zunaj pa): Podelitev (Konradovih) popolnih ;. odpustkov pri sveti Barbari \ ''I - Za konec navedimo natipkan seznam že omenjenih pomembnejših listin za To pografijo Starološke dekanije iz leta 1936, ki jo je imel pripravljeno v rokopisu dr. Janez Veider" Navajamo izviren avtorjev zapis tega seznama, ki ga hranijo v Zgodo vinskem arhivu Ljubljana, Enota Škofja Loka. 1. Ustanovna listina podružne cerkve sv. Barbare z dne 7. marca 1448. Perga ment Krasna inicialaj, na katero so navezane velike črke OANNES v zeleni, ro ža in modri barvi. Ostale črke so gotske minuskule. Krasna listina. 2. Ustanovna listina obletnice Jurija Hoka iz leta 1457. Pergament Pečat deloma ohranjen. Gotska minuskula s preprosto inicialo J(ch). 3- Ustanovna listina obletnice Jurija Harrarja iz leta 1470. Pergament Od pečata ohranjeni le trakovi Pisava z isto inicialo J je slična prejšnji 4. Ustanovna listina obletnice Urše Lubet iz leta 1476. Pergament Od pečata le tra kovi Pisava krasna gotska minuskula. Izredno lepa iniciala J(ch), ki sega čez vso listino. Njeno deblo je ravna navpična črta, kije na levi strani okrašena s šti rimi akantovimi listi, risanimi kot nekaki sgrafiti. 5. Masna ustanova Hansa Zimermana za Crngrob iz leta 1522. Pergament Ohra njen le pečatni trak. Preprosta iniciala J(n), drugo lepa gotica. 6. Kupna pogodba glede desetine v Robidnici in Krnici iz leta 1549. Pergament. Pe čat ohranjen, le njegov rob je za 2/3 odlomljen. Tako so od napisa ostale le črke LEONHARDT Pečat predstavlja grb Lambergov. Pisava je lepa gotica. Iniciala J(ch)je geometrično oblikovana. 7. Masna ustanova župnika Ambroža Havmana iz leta 1572. Pergament. Pečat ohranjen. V sredi grb z zvezdo. Okrog se vije napis: AMBRO.HAVMAN PLEBAS. I: LAG. P. No: S. Pisava lepa gotska minuskula z bogato okrašeno inicialo J(n). 16 LISTINA CERKVE SV. BARBARE IZ LETA 1448 Prva vrsta je pisana z večjimi in okrašenimi črkami. Tudi velike vmesne črke so okrašene. Večina okraskov ima obliko ležečega violinskega ključa. Listina ima na drugi strani pripis Havmana samega v preprosti pisavi. 8. Kupna pogodba Baltazarja Vidmar in Uršule Porenta iz leta 1594. Pergamenl Pečat odtrgan. Pisava preprosta gotica. Iniciala J(ch) in naslednje besede v prvi vrsti lepo okrašene. 9. Razsodba glede cerkvenika v Pevnu iz leta 1642. Od pečata samo lesena škatlji- ca. Pergamenl Pisava preprosta gotica. Iniciala J(n) in prva vrsta okrašena. 10. Masna ustanova župnika Gašperja Telbana za Sv. Barbaro iz leta 1642. Perga- ment Od treh pečatov samo trakovi Preprosta gotica brez okrasja. 11. Pogodba glede desetine pri Sv. Lenartu župnijski cerkvi v Stari Loki iz leta 1647. Pergamenl Od petih pečatov le tri škatljice na trakovih. Lepa gotica. Besede v prvi vrsti bogato okrašene, posebno iniciale. druga vrsta je pisana z manjšimi, tretja še z manjšimi črkami, vse naslednje z malo pisavo. Vmes so podolgovati okraski. 12. Duplikat prejšnje (listine). Tudi brez pečatov. 13. Masna ustanova Korbinjana Furnpfeilla iz leta 1656. Pergamenl Od pečata sa mo trak. Gotica. Prva in druga vrsta ima zelo lepo okrašene črke, zlasti iniciale. 14. Sešitek petih pergamentnih listov. Dogovor med grofom Blagajem infreisinškim škofom Albreht-Sigmundov iz leta 1698. Gotica. Naslovi sestoje iz lepih okrašenih črk, posebno inicial. Velik pečat je ohranjen v izrezljani škatljici brez pokrova in nosi škofov grb. 15. Bula papeža Klemena XLIL izleta 1761. Pergamenl Svinčen pečat na vrvici. Na eni strani glavi sv. Petra in Pavla, v sredi podolgovat križ z žarki. Na vrhu S.P. Na drugi strani na vrhu mali križec z žarki. Napis je razdeljen na štiri vrste: CLE:/MENS/PAPA/XLIL Pisava običajna za papeževe bule. Poleg naštetih pergamentov je še mnogo papirnih listin iz 17. in 18. stoletja. Za nimive so zlasti zaradi pečatov loških župnikov, raznih plemičev in pozneje zara di župnijskih pečatov. Ohranjena sta tudi dva lista misala in en list brevirja z notami Pri obeh sta zla sti odlične iniciale v rdeči in modri barvi. Polega tega sta še dva lista pisana v dro bni minuskuli, fragment neke naravoslovne knjige. Vsi ti pergamentni listi izvirajo iz srede 15. stoletja. Zahvaljujem se osebju NŠAL za pomoč in njihovemu vodji dr. Francu M. Dolinar- ju za razumevanje, ter Juriju Volčjaku še posebej, ki je med urejevanjem zbirke listin identificiral iskane listine. Posebna zahvala velja p. Angelu Kralju za transliteracijo in prevod. , .^ ,. Viri: . Dušan Kos, Od prošnje do listine, katalog k razstavi Slovenija v papeških listinah, Publikacije Arhiva Republike Slovenije, Zvezek 16, Ljubljana 1996 Peter Stih, Struktura in vrste papeških listin, katalog k razstavi Slovenija v papeških listinah, Publikacije Arhiva Republike Slovenije, Zvezek I6, Ljubljana 1996 17 LOŠKI RAZGLEDI 49 ' List brevirja iz srede 15. stoletja sva s sodelavko, še predno sva zvedela za spisek, našla spomladi 2001 v pre ostanku neurejenega arhiva v župnišču Stara Loka. List je priobčen v lanskih Loških razgledih, LR 48/2001 ' A. Pavel Florjančič, Po sledeh nekdanjega rudarjenja na Poljanskem, Uranar 4/23, Todraž, 1988 ' NŠAL, Zbirka listin ' Dunaj takrat še ni imel lastne škofije. Ljubljanska škofija je bila ustanovljena leta l46l. Prvi dunajski škof je postal leta 1531 Jurij Slatkonja (Ljubljana, 1456 - Dunaj, 1522). Sladkonja je bil kraljevi kaplan, cesarski svetnik (Maksimilijana L). Bil je skladatelj in dvorni kapelnik, ki naj bi ustanovil zbor slovitih Dunajskih dečkov. Jurij Slatkonja je tudi naš prvi lastnik svojega ekslibrjsa. ' ZAL ŠL, Zbirni fond, mapa Veider. (Topografija naj bi bila uničena leta 1941 ob nemški aretaciji Janeza Veidra). ZUSAMMENFASSUNG " '; , • i. Die Urkunde aus der Kirche St. Barbara aus dem Jahr 1448 In der Urkundensammlung des Erzbistumsarchivs Ljubljana ist die alteste noch erhaltenge- bliebene Urkunde aus dem Pfarrarchiv Stara Loka aufbewahrt. Die Pergamenturkunde wurde am 7. Marž 1448 in Wien ausgegeben. Die Urkunde enthalt die Erlaubnis dem Pfarrer Konrad aus Loka fiir den Bau der Kirche St. Barbara in Hrastnica bel Škofja loka. Die Urkunde wurde bis vor kurzem fiir verloren gehalten. Im Beitrag veroffendichen wir das Foto der Originalurkunde, eine diplomatische und kritische Abschrift des Textes und die Ubersetzung ins Slowenische. Zuletzt stellen wir noch dreizehn andere neu gefundene alte Urkunden aus dem Pfarrarchiv Stara Loka dar, die im Jahr 1936 ver loren gegangen sind. %'. 18