Smrt našega duhovaika v tnjinl. Prl jMariji v Lankovici, nedaleč od Gradca ije umrl v tamošnjem frančiškanskem .Htmostanu p. Viktorin Roškar, naš domačin, rodom Iz Biša pri Sv. Bolfanku p Slov. gor., iz spoštovane Roškarjeve Jtdše. Rajni je bil rojen dne 15. zunija 1 •1867. 'Po dovršeni ljudski šoli je začel Bvoje študije najprej v Ptuju in nato v JNovem mestu na Kranjskem. Od tam jle šel leta 1885 v Linc, kjer jih je nadaljeval; nato pa v Pupping v Kalternu na Tirolskem. Mašniško posvečenje je prejel v Solnogradu. Dne 20. julija 1890 je pel prvo sv. mašo pri Sv. Trojici v Slov. gor., drugo pa v domači farni cei kvi Sv. Bolfanka v Slov. gor. Do leta 1903 je služboval kot kaplan in katehct pri Sv. Trojici; od tega leta naprej pa y Eggenbergu pri Gradcu. Koni.no pn e postal gvardjan, predstojnik frančiš kanskega samostana v Gradcu. L. 1913 je šel radi rahlega zdravja k Mariji v Lankovici, kjer je tudi bil nekaj let vardjan. Zadnje čase je vedno bolj bolehal; napadale so ga srčne bolezni, ka terim je nato podlegel dne 15. februarja t. 1., ko je mirno v Gospodu zaspal. Mirno lahko rečemo: umrl je mož po božjem Srcu! Bil je blagega, dobrohote .ega srca, prijazen in vedno dobre voje; posebno se odlikujoč v bogoljubnem življenju: bil je vzor in vzgled, zla sti svojim sobratom in vsej veliki okoici, v koji je živel in deloval. Lepo število duhovnikov in njegovih sobratov ter veliko občinstva, ki je spremljalo p. Viktorina na zadnjem potu, je pričalo o vsesplošni priljubljenosti rajnega. N. v m. p.! — Vredno omeniti pri tem je, da je bil blagopokojni zadnji umrli izmed gospodov duhovnikov, ki jih je da la v zadnjem polstoletju njegova rojstna občina Biš. Prezaslnžen xaož amrl. V nedeljo, 10. marca t. 1., zvečer jc urnrl v Podklancu pri Črnečah vzorni slovenski in krščan ski mož gospod Franc Kogelnik, p. d. Klančnik st^rejši, star 78 let. Bil ie 52 let cerkveni ključar v Črncčah in pri romarski cerkyi Sv. Križa, načelnik in ustanovitelj slovenske posojilnice v Dravogradu, živinorejske zadruge za Tolstivrh in okolico, zaslužen javni delavec in naš naročnik. Na vseli poljih se je nesebično in uspešno udcjstvoval za javni blagor. Pokojniku bo oliranjen stalen in hvaležen spomin! Pogreb se je vršil v sredo, dne 13. marca, na farno pokopališče v Črnečah. N. p. v m.! Eišui posestniki, ki imajo posestva v Nemški Avstriji, se v njih lastnem interesu vabijo, da takoj pošljejo naslove za svoje hiše Zvezi hišnih posest niokv v Ljubljani, Salendrova ulica 6. Glede hiš naj se natani.no navedejo po datki o številu in velikosti stanovanj in drugih razmerah. Na zadnjem sestanku * Mariboru se je soglasno sklenilo ustanoviti v varstvo lastnine in pravic društvo za celo Jugoslavijo posestnikov. ki so naši državljani, a imajo hiše v Nemški Avstriji. Kakor hitro bo došlo dosti prijav, sc skliče ustanovnl občni zbor in se prične z velikopotezno akcijo skupno s posestniki v dru gih evropskih državah, kateri so tudi lastniki posestev v Avstriji. Trgovski greniij v Mariboru opozarja svoje člane in občinstvo mesta in okolice, da so trgovine po ministrski uredbi na Marijin praznik dne 25. marca 1. celi dan odprte. Novlce lz Ormoža. Smrt, pravijo, nič ne izbira. Vendar si je to zimo pri nas izbrala po večini stare ljudi. Kajti od novega leta naprej je umrlo 11 oseb v strosti od 67 do 84 let. — Knjižnica dekliške Marijine družbe, ki ima svoj pro stor v župnišču, je v zadnjem času pridobila zopet 40 novih knjig, tako da ima zdaj vsega skupaj nad 400 knjig. Izposojuje vsako nedeljo in praznik do poldne od 9. do 10. ure. Cudno je (ali pa ni, kakor se vzame), da nekatere knjige gredo vedno od rok do rok in so po nekaj mescih, že potrebne popravila, a drugc pa ostanojo čiste in nedotaknjene pkozi eclo leto. Prav natanko sc lah ko vidi, kaj ljudi zanima. — Pri zadnjiobčinski seji v Ormožu se je med dru-' gim sklepalo tudi o občinskih revežili in se je sklenilo poslati dve ženski v, hiralnico sv. Jožefa v Muretincih. UboJ^ ni oče se je krepko zavzemal za to, da| dobijo primeren prostor oni občinskl ^eveži, ki imajo pravico bivati v graS-' inski hiši poleg' gospoda Kuhariča. To hišo namerava graščina prodati, pa bo moral na to pristati tudi občinski odbor, ker je že od 16. stoletja naprej na vsem ormoškem graščinskem posestvu vknjižena ustanova za občinske reveže« Graščina se jc že leta 1913 obvezala zidati novo ubožnico, pa se to še dosedaj ni izvršilo. Zdaj bo čas in priložnost, da se to izvede in se bo na prihodnji seji izkazalo, kateri možje so za pravice evežev in korist občino. Novice cd Sv. Eriža na Slatini. Kra- sen pomladanski dan so oznanjali prvi zvončki ob potokih pretekli petek. Prisojna mesta naših hribov in Plešivca jim že par dni pritrjujejo. Več mesecv. so bili okoliški vrhovi zakopani pod snegom. Mikalo me je pokukati v kraljestvo Boča, prej ko zgine zimsko cvctje z njega. Radovednost mo je gnala v njegovo osrčje. Hotel sem am poglcdati obisti. 90 m globoko sem korakal raalo sklonjen s karbidovko po kacncnitem rovu, ki ga vso zimo vrta pod vrhoni troj in šest delavcev. Iščejo za razvijajočo se Slatino prepotrebno pitno vodo. Dozdaj so naleteli na le slabotne vodno žile. Vztrajati hočejo. Ne odnehajo prej, doklor ne nalete na dovoljno množino vode. Bog jim daj srečo! — Dne 7. t. m. smo zanesli k Sv. Trojici najstarejšega župljana Blaža Berk. Dočakal je 92 pomladi. Upamo, da uživa 93. v kraju miru in veselja! — Dne 6. t. m. je občinska komisija ogledovala na licu mesta prostor, kamor bomo raztegnili Društvoni dom. Dobrotniki se počasi oglašajo. Svetokrižki premogovnik je prispeval 1000 Din, šentlenartski gospod dekan Janžekovič 300 Din in gospod župnik Šeško 100 Din. Steklarna je obljubila odstopiti za stavbo potreben pesclc. Ker sami ne moremo, naj plača obilno najboljši Plačnik! Pravica za plavljeaje po Savinji. — Glasom odloka sreskega poglavarja vi Gornjemgradu potečejo pravice za plavljcnjc po Savinji in nje pritoki v obmoCju gornjegrajskega sreza, podeljene članom Gornjesavinjske splavičarsko in plovbcne zadruge v Radmirju z dncm 20. junija 1929. Prošnje za podclitev koncesije za plavljenje za bodočo; dobo treh let, to je od 1. julija 1929 do: 30. junija 1932, se imajo vložiti s strani posameznih interesentov do najdalje 15. aprila t. 1. pri sreskem poglavar, stvu v Gornjemgradu. Vsaka prošnja mora biti kolkovana s kolekom po 5 Dj ter ji mora biti priložen kolek po 20 B( za rešitev, vsaka morebitna priloga k! prošnji pa mora biti kolkovana s kolkom po 2 Din. V prošnji mora biti na« tančno navedeno:l. Ime, priimek, kra| in hišna številka bivališCa prosilca. 2* Cas plavljenja. 3. Označba kraja, kjer, plavljenje prične, in kraja kjer plavljenjc konča. 4. Vrsta in množina lesa* ki ga namerava prosilec plaviti. 5. Plavičarsko lesno znamenje. Pročnji mo- ra biti priloženo potrdilo Gornjesavinj ske splavičarske in plovbene zadruge, da je prosilec član te zadruge. Koliko |e trpela divjačina radi letcšnje izredno ostre zime? Na posesti grofa Bombellesa pri Varaždinu je poginilo letošnjo zimo od mraza in pomanjkanja nad 1000 zajcev. Veliko se jih jc zateklo v vasi, kjer so jih seljaki pobili. V&liko srn in srnjakov, katere so vlovili v kletke žive in jih poslali v inozemstvo, je poginilo od zime med prevozom. Divjačino so sicer hranili s senom, a to ni zadostovalo. Zajci, ki so uživali preveč zmrzlo repo, so pocrkali. Najmanj so še trpeli fazani. Najlepšo urejena Bombellesova lovšča radi škode te zime ne bodo izvažala 2ive 'divjačine dve leti. — Na Pohorju nad Mariborom so našli nad 30 mrtvih srn. Vse so bile poginjene ob dobro pregaženih Stezah. Smrt jih je zalotila ne radi pomanjaknja, ampak radi — preostrega mraza. Ta dva slučaja nam povesta, da tudi po drugod ni bilo boljše in kako huda je bila letošnja zima tudi za sicer v mrzlem času od narave dobro odeto Sn zavarovano divjačino. Cigani oboleli na steklini. V Dardi v Banatu sta oboleli nenadoma na državnem posestvu dve svinji na steklini. Živali so pobili in zakopali. V bližini se klateči cigani so svinji izkopali in jih po ciganski navadi pojedli. Posledica uživanja tega mesa je bila. da je pobesnelo na znakih stekline 50 ciganov. Zadnji prosiuli roparji v Črnigori, — Te dni sta padla v boju z žandarji pri črnogorski vasi Ravni zadnja po celi Crnigori znana roparja Drago in Radoš •Bulatovič. Na glavo vsakega je bila raz pisana nagrada 50.000 Din. Dolgo časa 'je bila strah Črnegore ženski tolovajski poglavar — hajdučica Stoja. Razbojnica je nečakinja svoječasnega črno gorskega voditelja komunistov Vukašina Markoviča. Obema se je posrečil pobeg v Rusijo. V Podgorico v Črnigori je dospela sedaj Stojina prošnja, naj ijej pošlje oblast dokumente, ker se je poročila z boljševiškim komisarjem. Po nedolžnem v ječi. V bližini mesta Koln na Nemškem se je doigral 1. 1919 roparski napad na bančnega slugo, kateremu je bilo odvzetih 10.300 mark. Zločina sta bila osumljena 201etna delavca: Hobges in Hiippler. Par let zatem sta bila tudi obsojena in siccr prvi na 5^ in drugi na 7 let ječe. Hobges je odsedel od prisojene mu kazni 5 let, — Huppler 6 in pol leta. Lansko leto so še le izsledili prava krivca v osebah železniškega strojevodje Pavla VVecka in delavca Rosella. Oba so izdale ženske radi družinskega prcpira. Se le sedaj Sta bila obsojena in sicer Rosell na 2'ieta in Weck na 1 in pol leta. Proti nedolžnima bodo obnovili proces, da jih lahko izpuste iz ječe. Vladajo tudi v tnoderni Nemčiji Cudne pravne razmete. . . Kaj bi bilo zadelo Nemčijo, ako bi ne bila sklenila miru? Anglež Churcbill, ki je bil minister angleške vladc v letih 1919 do 1922, je izdal knjigo, v kateri popisuje, kaj so nameravale velesile, f. Nemčijo, ako bi so nc bila udala v po\etju leta 1919. Minister piše: »Na tiso- čo zavezniških letal bi bilo opustošilo nemška mesta, in desettisoči topov bi bili razbili fronto. Dovršene so bile pripravc, da bi bili spravili 250.000 mož v oklopnih avtomobilih vsak dan 30 km naprej. Strupeni plini z izredno smrtno nevarnostjo, proti katerim je bila samo ena, Nomcem neznana, obrambna maska, bi bili zlomili vsak nemški odpor na bojni črti.« Vse te strahote čakajo vojaštvo in čisto nedolžno zaledje v prihodnji večji vojni. G-lavnS. krivec lasi rionesrečenega raz iskova3i|a sevsrnega Seeaja. Vsa javnost zna, !<^Uo je laiirfko leto ponesrečila Nobii" ¦ "¦. sevema ekspedicija. Italijanska v. ia je napvavila o nesreči natančno j>? "iskavo in zaslišala tudi čohoslovaškega učenjaka dr. Behouneka, ki je bil med ponesrečenimi sedem tcdnov na plavajoči ledeni plošči. Preiskava je bila te dni zaključena in njen zaključek podpisan od Mussollinija. Kot glavni krivec ponesreeenega poleta je označen vodja podjetja general Nobile. Obsouba od strani vlade je šla NoMlu tako do srca, da se je odrekel genevalskemu činu in bo živel kot zasebnik. Silne poplave v Ameriki, V državi Alabama so se utrgali oblaki, tako da |e nastala silna poplava, katere središče je mestece Elba med rckami While River, Big Creek in Pea River. Reke so po 47urnem dežju tako narasle, da <<o poplavile vso pokrajino 90 cm do 3 in pol m visoko. Mesto Alba je popolnoma odrezano od sveta. Vsi mostovi so porušeni, telefonske zveze pretrgane in ceste poplavljene. Samo močni motorni čolni smejo brez večje nevarnosti na deroče reke. Prebivalcev je v mestecu 4000 in so se večmoma rešili na strebe. V šoli je zaprtih 300 otrok. ki ne morejo domov. Narodna garda je poskušala brez uspeha približnti se nestu. Dve vojaški četi sta po deveturnem trudu dose^Ii zunanje dele me•Vta in rešili 35 oseb. Bati se ie, da se je Dorušilo mnogo poslonij. Poplavliena ^o tudi rnesta Trov, Montgomerv, Flomation in Bre\vton. Preplr rr.di iJravcE'av?»e yGlike rcSi Pravoslavni sv. sinod za Rumunijo je sklenil, naj bi se letošpia veilika noč tudi pri pravoslavnih r1 :ala skuDno s katoliki dne 31. ma1 hovščini je •^agroženo s hudimi ' ', ako bi se ne pokorila temu s:. / Kišenevu se je vršilo velikansko protestno zboro vanje, kojega zaključek je bil: velika noč se mora praznovati po starem pravoslavnom koledarju! Radi tega spora je bilo žo vložcnih več interpelacij, ki se bodo obravnavale v rumunskem par lamentu. Po celi Besarabiji, ki spada po svetovni vojni pod Rumunijo, grozi radi spora obhajanja velikonočnih pra znikov pravi kulturni boj, ako bo sveti sinod vztrajal pri svojem sklepu. Okrašene voščene sveče za krstne in prvoobhajilne svečanosti, kakor tudi velike za cerkveno uporabo kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. — Večja naročila naj preč. gospodje duhovniki blagovolijo naprej naznaniti! Odpadke sveč vzamemo v račun za nove svcče po ugodnih cenah. — Tis- karna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Krep-paplr in svilen papir najceneje kupite v Cirilovi tiskarni v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta št. 6.