■OSREDNJA X' . -■ lt»ar*<««**"M",'"~ p» • rlsp^!» 'i?;- Zinit BMRM M EMimn UHUEI ELEKTROPROM d.o.o. IZLAKE, Obrezija 12 tel.: (0601) 73 532, 74 032, 74 132, fax: 73 737 V vseh trgovinah (MIKRO IZLAKE, MAKRO KISOVEC in YAMAHA ZAGORJE) Vam za nakup nad 5.000 SIT in takojšnje plačilo z gotovino ali čekom nudimo 5% popust. KOT PLAČILNO SREDSTVO LAHKO V VSEH NAŠIH TRGOVINAH UPORABLJATE PLAČILNO KARTICO LJUBLJANSKE BANKE. V trgovini MAKRO KISOVEC pa smo na novo odprli oddelek z belo tehniko, kjer boste lahko po ugodnih cenah izbrali med pestro ponudbo bele tehnike. ms' SAMO V TEM MESECU LAHKO PO ZELO UGODNIH CENAH DOBITE RADIATORJE V TRGOVINI MAKRO KISOVEC. TV GORENJE NIMBUS 55cm TTX TV GORENJE NIMBUS 63cm TTX TV GORENJE NIMBUS 71 cm TTX TV GORENJE DIADEM 71 cm TTX TV GORENJE FINE LINE 56cm TTX 56.831.00 77.896.00 79.980.00 78.227.00 59.890.00 SATELITSKE ANTENE ŽE OD 599 DEM NAPREJ!!! Trgovina MIKRO na Izlakah: tel.: 73 532, 74 032, fax: 73 737 > ves elektroinstalacijski material > široka izbira svetil > ročno in električno orodje za male in velike mojstre > merilni instrumenti od 1.950 SIT naprej Trgovina MAKRO v Kisovcu : tel.: 71 234, fax: 71 234 > bela tehnika (hladilniki, zmrzovalne omare in skrinje, štedilniki vgradni in prostostoječi, pralni in pomivalni stroji > dekopirna pločevina > pohištvene in Fe cevi > bakrene črne in pocinkane cevi > cement in apno z dostavo > motorne žage Husquarna Trgovina YAMAHA v Zagorju: tel.: 62 012 > TV Gorenje > videorecorder Schneider > videorecorder Dual j > kasetofon Philips 4.980 V VSEH TRGOVINAH UGODNI KREDITNI POGOJI. POGOVORITE SE O POGOJIH S POSLOVODJO V TRGOVINI. NAŠ SLOGAN: £E STE zadovoljni, povejte prijateljem, CE NISTE, POVEJTE NAM! • UVODNIK • Življenje se včasih kaj čudno suče. Ko se konča, je pot sicer kruta, vendar jasna. V grob. Vendar ne za vse. Očitno se moralne vrednote vedno bolj izgubljajo in nam je vseeno drug za drugega. Pa nam ne bi smelo biti. Zaradi nas samih ne. Kajti lahko se nam zgodi, da bodo ob naši nesreči hodili mimo nas, kot mi hodimo mimo ob nesrečah drugih. Tudi o tem pišemo danes v našem Zasavcu. O nesrečni ženski, ki po smrti ni našla usmiljenja. In o stiskah živih • tistih, ki bi radi delali, pa ne vedo, koliko časa bodo še lahko. Seveda boste našli na naših straneh tudi kaj bolj vedrega. Življenje ima vendar dve plati. Pa še kakšno zraven. HmU pl**^** NOVICAte^ LETALIŠČE V TRBOVLJAH Skupina trboveljskih navdušencev je začela graditi na Kipah pravo malo letališče. Njihov "začetni kapital" sta dva motorna zmaja in dobra volja. Lokacija letališča nad Trbovljami je dobra, na voljo je dovolj prostora za postopna razširjenje vzletno pristajalne steze. Potrebno pa je seveda še nekaj dovoljenj, da se kasneje ne bo prihajalo do zapletov. Zvedeli smo, da je prišlo na "letališče" že do prve nesreče (v motornega zmaja se je zabil veselih fantov poln avtomobil). D.H. miiiš V ogledalu: Nande Bolskar Zasavčeva svetilka: Vovkova Loka Pokopana kar v skladišču V Istri je zavrelo Bomo letovali doma? Zaprimo trboveljsko elektrarno nTTTi Jožica Puhar: Rešitve morajo 1 — iskati vsi Naj živi bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije Koren trdno na tleh Zakrinkan ropar v zagorski menjalnici x Kakšna šola se nam obeta-/ osnovna šola bo trajala devet let. f Je Zasavje pripravljeno nanjo? Nekatere Radečane zbujajo grozljivi nočni klici. / Bodo morali stražiti svoje hiše? f Podobno je menda tudi že v Trbovljah... Naslovnica: PODKUM. FOTO: Tomo Brezovar OBLIKOVANJE: Dušan Kastelic n KOLEDAR DOGAJANJ 26. aprila - Za mnoge dela prost dan, ki so ga ali že nadomestili ali ga še bodo. Sicer pa predpraznični ponedeljek, ko večina razmišlja, kako bi čim lepše preživela dneve, ki se napovedujejo. Delo pride v vsakem primeru na vrsto - potem. 27. aprila - Koledarji ga opisujejo kot Dan upora proti okupatorju. Za tiste, ki so pozabili oz. še nikoli niso vedeli, pa naslednji podatek o njem: nekdanji Dan OF. 28. aprila - Podatki Službe družbenega knjigovodstva iz Trbovelj niso spodbudni. Izgubjc zasavsko gospodarstvo v letu 1992 naklepalo za dobri dve milijardi tolarjev. V njih je delalo skoraj 8000 ljudi, podjetij, kijih teži nelikvidnost, paje bilo kar 37. 28. aprila - V Savni Peči sc krajani jezijo na TET, TKI, Cementarno in Steklarno, ker da j i m povzročajo samo škodo (na poljščinah, sadju in vrtninah), plačajo pa z zamudo ali sploh ne. 29. aprila - Pri trboveljskem podjetju M & P so razočarani: po gobe bo najverjetneje šla še ena poletna sezona in njihovi domovi v Crikveniei, na Rabu in v Novigradu bodo še naprej samevali. Hrvati namreč še kar trdijo, da njihov odlok o razpolaganju z nepremičninami še vedno velja in da bodo te vrste težav reševali v sklopu vseh dogovorov s Slovenijo. 29. aprila - V trboveljski Iskri Semicom tega dne delavci za dobri dve uri prekinejo delo. Nezadovoljni so z nekaterimi ukrepi svojega direktorja, nezadovoljni so z vodstvom, z informiranjem, ki ga praktično ni in s slabimi odnosi v podjetju nasploh. 30. aprila - Popoldne prinese nevihto, večer pa kresove tudi po zasavskih hribih. V Trbovljah "glavnega" zažgejo na strelišču na Kipah, v Hrastniku pa v Prapretnem. 1. maja - Tega dne svoj kres prižgejo Zagorjani: dopoldne na Plešah. Sicer pa je to prvomajska sobota, ki mine v zatišju -pred še enim delovnim tednom, mesecem, letom... Polona Malovrh - Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzmger ml. Odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Barbara Kus, Ivana Laharnar, Polona Malovrh, FanČi Mol jk, Tomi Pucelj, Roman Rozina, Ma jaSevljak, Suzana Sivka, Slane Sterbticl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasave,Zagorje ob Savi. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013 . . •. . .. x*!v,v v:-;:-:-:-: x*x-x x-xxvxvx-x-x-x-x'xvxx.x-xvx-xvxcv X’ -XvX- *x*x • • -x* • x*x*X'x-:':-:•:*:*x*xvxvx*x-x-:*x* XvXvXvXvX .v. .■ x-x-x-x-x- x-x-XvXvXvvXvXvX*:- :*x x-x-x z j L i F . j > i -*t n • - -iTltfll Y t K I w I / .\v.w.v.v.v. .v.v.w .v.v.-.v.v.-. ■ \\-.\w.\ . .v.v.\ ! ’ Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. lis. RS. št. 4/92) in mnenja Ministrstva z„ informiranje «l. 23/2X3-92. z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode mlormat,vne narave po 13. točki t.št: 3, za katere se plačuje 3 odstotni davek od prometa proizvodov Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov m dovoljen . ____________________________________________________________________________________•__________________________________ . . .. _______________________ UJAQHJ00V ■ N NANDE BOLSKAR M Nande Bolskar, po domače Dolarjev Nande, je pred kratkim dopolnil 90 let. Doma je z Dola pri Kandršah. Je miren in skromen mož, vsakomur pripravljen pomagati. Nenavadno rad ima svojo kmetijo in živino. Ure in ure presedi v hlevu in gleda svoje živali, kako se krmijo. Rodil se je na Obrežij i pri Izlakah. Starši so se tja preselili s Štajerske. Kasneje so kupili kmetijo na Dolu. Prišla je prva svetovna vojna in Nandctov oče je moral na fronto. Stric se spominja, kako sta z mamo, ko so še živeli na Izlakah, hodila delat na Dol. Mama, pobožna ženica, se je velikokrat ustavila, iz krila potegnila molitvenik in sta mol i la. Za očeta, da hi se srečno vrnil domov. Mnogo naših fantov je takrat padlo, Nandetov oče pa se je vrnil. Velikokrat je pripovedoval, da je imel nahrbtnik ves prestreljen, njega pa se krogla ni dotaknila. Dolarjev Nande je bil vedno bolj slabotnega zdravja. Bil je droben, pravi, zato je tudi dočakal toliko let. Spominja se, kako je še čisto majhen sedel na peči in poslušal pogovor očeta in mame. S strahom sta se pogovarjala o njegovem zdravju in preživetju. Nandetova mama je bila trdna ženska, borila seje zanj in preživel je. Leta so tekla in za očetom je prevzel grunt. Poročil sc je z Marijo in rodili so se jima štirje otroci. Njuno srečo je prekinila 2. svetovna vojna. Nande, ki ga kličejo znanci kar stric, je vedel, kje je njegovo mesto. Z vsem srcem je pomagal partizanom, negoval ranjence in jim v bunker nosil hrano. V njegovem hlevu so se na sestanku zbrali aktivisti, med njimi tudi Polde Eberl Jamski. Ustanovili so NO odbor. Po vojni se je Nande ves posvetil družini in kmetiji. Otroci so odraščali in odhajali v svet. Zdaj je doma samo še sin Ivan. Pred leti mu je umrla žena, ki jo je imel zelo rad. Bila mu je zvesta družica in življenjska sopotnica. Stric je ostal tak kot je bil vse življenje. Dober, skromen in odprtih rok. Nikoli se ne jezi in pritožuje. Življenje sprejema tako kakršno je. Maja Sevljak B FUT® tedna nr ii [j I * » "**■ K jr | Prvomajski prazniki so minili kar prijetno, čeprav je predvsem kresovanja /inolilo slabo vreme. V Hrastniku se je največ ljudi zbralo ob kresu v Prapretnem, v Trbovljah na Kipah, v Zagorju pri ribniku in v Kisovcu pri nogometnem igrišču. Na Izlakah letos ni bilo kresa pri gradu, zato pa so kresovali pri biljardu Drašler. V Šmartnem so kresovali na Grilovcu, v Litiji so pripravili kresovanje pri kegljišču. Radečam pa so to noč proslavljali pri lovskem domu v Močilnem. Prvi maj so pričeli godbeniki z budnicami in povabilom za obisk planin. Zagorjani so se odpravili na Pleše in Čemšeniško planino (tam so se srečali tudi čemšeniški prosvetaiji), Trboveljčani na Mrzlico, Hrastničani na Kal in Gore, Litijani na Sitarjevec, Radečani pa na Lisco in Lovrenc, kjer se je zbralo okrog 2000 ljudi. Na Čemšeniško planino so vabili s plakati, kjer soljudi pozivali, naj prinesejo s seboj pesmarice. Vendar kakšnega posebnega pevskega vzdušja med obiskovalci ni bilo. Za bolj prijazno vzdušje so poskrbele le pevke Zore, ki sojo "okrepili" domačini. Dopisniki Zasavca Fotografije: Tomo Brezovar (Zagorje, Pleše) in Jože Ranzinger jr (Kipe) Toplarno urejujejo Toplarna Hrastnik - TOH je s samostojnim poslovanjem začela februarja lani. Kljub drobnim finančnim težavam so poslovno leto ugodno zaključili. Vzporedno z rekonstrukcijo toplarne so pripravljali tudi osnove za širjenje trga. Konec mavca so bili končani projekti za izvedbo del, komunalni vodi se že prestavljajo. tako da bodo do konca maja zemeljska dela v okolici toplarne končana. Kolje povedal direktor Toplarne Boris Trstenjak, načrtujejo, da bodo do kurilne sezone že začeli s poskusnim pogonom v novi kotlovnici. Toplarna naj bi trajno in dobro obratovala. V sodelovanju s Petrolom bo omogočen tudi plinovodni priključek. O tem so spregovorili ludi člani na svoji torkovi seji. V Hrastniku opozarjajo na zemeljske plazove, ki so posledica geološke sestave tal. erozije, onesnaženosti okolja in negativnih vplivov rudarjenja. Ker so vse aktivnosti in sanacijski ukrepi pogojeni s sredstvi, skušajo problem čimprej rešiti, saj je izvedba sanacijskih del nujna, občinski proračun pa sredstev v zadostni višini ne more zagotoviti. Za ureditev najbolj kritičnih plazov bi v Hrastniku potrebovali 63 milijonov tolarjev. Zato so poslali Ministrstvu za okolje in prostor RS vlogo za dodelitev denarja iz republiškega proračuna. Člani IS so spregovorili o proračunu občine Hrastnik in ga z nekaterimi dopolnitvami posredovali v dokončen sprejem občinski skupščini. Stane Kirn, predsednik IS SO Hrastnik je na seji opozoril še na problem mini-casina v hrastniškem hotelu Jelka. Poudaril je, daje casino nelegalno tam nastanjen že več mesecev in zahteval takojšnjo preki nitev obratovanja. P.R. Sejo IS so prekinili 4. maja je in ni zasedal trboveljski IS. Najprej so potrebovali dobre pol ure za sklepčnost, nadaljnih 30 minut pa so porabili za ugotovitev, da seja ni smotrna. V razpravi o smiselnosti delovanja IS v danih razmerah - v času prisilne uprave -so ugotovili, daje zakon nedorečen in ne določa pristojnosti IS in začasnega upravitelja proračuna. Torej, ali naj ali naj ne sprejemajo programe? Menili so, da naj bi bil IS posvetovalni organ upraviteljice. Dilemo pa je prekinila izjava začasne upraviteljice Staše Baloh Plahutnik, kije dejala, da se želi o nadaljnem delu in sodelovanju z IS pogovoriti. Zato je predsenik IS Franc Beravs sejo prekinil in se prisotnim upravičil, ker jo je sklical, predno se je seznanil s pravili igre v izrednih razmerah. S.S. Priznanja Litijanom Na gradu Bogenšperk je bila 23, aprila prireditev v počastitev Dneva upora slovenskega naroda. Slavnostni govornik je bil predsednik litijske občine Mirko Kaplja. Podeljena so bila tudi priznanja Znak manevrske strukture narodne zaščite 1990 za zasluge pri organiziranju bojne sile slovenskega naroda in države 1990.0 pomenu podelitveje spregovoril Rihard Urbanc, prejemniki so bili: Radovan Petje, Frane Mali, Ivan Lovše, Ivan Lenart. Jože Sotlar, Henrik Prijatelj. Janez Nograsek in Mirko Kaplaja. V kulturnem programu je sodeloval oktet Valvasor. J.K, afEfisfc Samo še denar Sredi junija bodo dobili vsa uporabna dovoljenja za začetek preselitve starega zdravstvenega doma Radeče v nove prostore. Ob tem naj bi začeli urejati tudi okolico. Koso v letu 1991 vlaški občini od takratnega zdravstvenega centra Celje prejeli investi-torstvo in delno dokumentacijo novega zdravstvenega doma v Radečah, je bilo jasno, da dom še nekaj časa ne bo funkcionalno zaživel. Po pregledu obstoječega in pogovoru z radeškimi zdravstvenimi delavci je bilo potrebno ponovno projektiranje prostorov in poiskati uporabno funkcijo nekaterim prostorom, predvsem mansardnemu delu. Sedaj je vse to končano. Projektanti so predstavili narejeno, prižgana je zelena luč za začetek del. Ta bi skupno z opremo in stanovanji v mansardnem delu veljala 186 milijonov tolarjev. Tega denarja ni, zato bo potrebna lažna ureditev novega zdravstvenega doma. Objekt so zato uredili po etažah, najnujnejša pa je gotovo preselitev oddelka splošne in otroške medicine. Objekt je razdeljen na naslednje etaže. V kleti z možnostjo samostojnega pristopa so skladišča, instalacije, pralnice, garaža pa tudi prostori za oddajo oz. odprodajo. V pritličju je oddelek zdravstvenega varstva odrasl ih in otroškega varstva, v prvi etaži je specialna sterilizacija, zobozdravstvo, zobna tehnika, laboratorijski prostori ter ginekološka ambulanta z ultrazvokom. Druga etaža, ki ima nekaj prostih kvadratnih metrov za oddajo, je zapolnjena še s prostorom za dežurnega zdravnika in sestro, knjižnico, AOP, centralno kartoteko s sejno sobo, garderobo s sanitarijami za osebje in podobno. V mansardi pa je projektant predvidel štiri stanovanja višjega standarda, ki imajo samostojen pristop s stopniščem, ki poteka ob dvigalnem jašku. Tudi okolica bo lepo urejena. Zdravstvene delavce moti le načrtovano parkirišče v bližini, ki pa je usklajeno z ureditvijo mestnega središča Radeč. Investitor bi samo za gradbena dela potreboval 120 milijonov tolarjev, ostalo pa je vrednost opreme. Na voljo je 10 milijonov proračunskih sredstev, denar, ki naj bi ga iztržili od prodaje stanovanj, prostori v drugem nadstropju, ki so namenjeni pri vatni zdravniški praksi, pri zdravstveni zavarovalnici bodo skušali dobiti kredit, oddali bodo prostor v kleti, na voljo pa so še sredstva samoprispevka, ki gaje dolina zbirala pet let izključno za te namene. Kdaj torej ordinacije v novih prostorih, je odvisno le od denarja oz. prizadevanj investitorja. Ta pa ni več laški IS ampak po dogovoru po zadnjem sestanku spet javni zavod Zdravstveni dom Radeče. Franci Kadunc Skrajšan delavnik V hrastniškem Zdravstvenem domu in v Vzgojno varstvenem zavodu bodo odslej delali po 40-urncm delavniku. S tem seje strinjal tudi hrastniški Izvršni svet. Vendar s pripombo, da zaradi skrajšanega delovnega tedna ne smejo povečati število zaposlenih in zahtevati za izvajanje dejavnosti več denarja. Prav tako skrajšan delovni teden ne sme pomeniti skrajšan čas varstva za uporabnike VVZ Hrastnik ali pa manj časa za uporabnike zdravstvenih storite v v Zdravstvenem domu. Zdravstvene storitve morajo ostati na enakem nivoju, so poudarili člani IS Hrastnik. M.P. Vovkova loka Trbovlje so mesto s številnimi cestami, ulicami, naselji, zaselki, vasmi, pa tudi s številnimi samotnimi hišami, gospodarskimi poslopji, kozolci in še kaj. V vsakem naselju ali ulici stanujejo ljudje, ki jim je urejenost kraja in čistoča okol ice ter urejenost nasadov in ocvetličenje hiš zelo pri srcu in temu posvečajo vsak prosti čas. Seveda nekatera naselja, posebno tista novejšega datuma, v tem prednjačijo. Med temi, ki dajejo videz lepe urejenosti hiš, vrtov, nasadov, cest, poti itd. jc Cesta OF ali po domače, kakor piše v starih, pa tudi v novejših kartah, Vovkova loka. Marsikateri Trboveljčan ve, kje ta dolinica z naseljem leži. Pri trboveljski Komunali zavijemo po cesti, ki vodi mimo TIKE in Livarne, mimo mizarja Cestnika in že smo na začetku tega naselja. Cesta sc postopoma dviga. V prvem, spodnjem delu naselja, so hiše razporejene pa zazidalnem načrtu na levi strani in razmeroma zelo tesno. V drugem, zgornjem delu pa je nekoliko razširjena dolinica pozidana na obeh straneh ceste. Ko se sprehodimo skozi naselje, dobimo vtis najlepše urejenosti ir# čistoče celotnega naselja. Vse kaže, da v$|pbčani, ki žive na tej cesti in na tem •■pbmfčju, dobro poznajo hortikulturo in tudi, da smo turizem ljudje. Vse jc na svojem mestu, ok|tsno zgrajene hiše s številnimi balkoni -ocvefličeni, pred in ob njih pa urejeni vrtovi j: z okrasnimi grmičevji, sadnim in drugim drevjem raznih vrst, prijaznimi ljudmi. Itf jjfar jc posebno vpadljivo-tu vlada nekak mi/. Lahko rečemo, da so si ljudje na te m območju postavili svoja domovanja v prej mak) zntfii dolinici - pod Rovtami, ki pa sojo uredili è park, v katerem radi žive in delajo. T.L. w S i i jeTrniCe« C_) Hit I. Astrologi napovedujejo, da bo maja konec vseh silnih Hit-Vis afer. Janez Drnovšek - Gable je namreč rojen v znamenju bika in bo v mesecu, ko so mu zvezde najbolj naklonjene, na rogove nataknil vsakogar, ki bi mu pred očmi še mahal s temi aferami. _ì Hit II. Tudi šef VIS-abi rad veijcl astrologom. Končno bi postal najbolje obveščeni Slovenec. Zdaj ima še vse. kar je zanimivih papirjev, njegov odstavljeni predhodnik Miha Brejc - Metuljček. I I Hit III. Tudi Hrastniški in eLDeeSovski poslanec Miran Jerič -Visoko čelo je za čimprejšnje končanje teh primerov. Po ljubem miru. ki ga je imel. se je zdaj vse zvalilo prav na parlamentarno komisijo za nadzorovanje VIS-a. katere član je. —J Hitek. Z igralništvom pri nas res ni vse v redu. Šef inšpektorjev Stane Golob - Ptica miruje sodniku za prekrške prijavil tudi Mini casino v hrastniški Jelki. Župan Leopold Grošelj - Samoprispevek je ob tem ugotovil, da je včasih le dobro biti mini občina z mini institucijami. j _ — DoptlSti : Trboveljska prisilna upraviteljica. Zagorjanka Staša Baloh Plahutnik - Prisilna je ugotovila, da med prazniki ne bo veliko dela, saj sta šla na dopust tako dolžnik, šef vlade Franc Bcravs - Iskrica, kot upnik, šef banke Zdenko Fritz - Desetdin. Zlobneži pravijo, da sta šla na dopust veliko prepozno. —I Dopusti II. Kot navadno, so ti prazniki zelo delovni za šefa zagorske vlade. S pleharji vsako leto koncertira na prvomajskem shodu —j na Plešah. Vsaj enkrat vsi tako plešejo, kot on Spila. Dopusti III. Potem, ko smo se v prejšnji številki veselili vrnitve odstavljenega zagorskega premiera Janeza Lipca - Lipeta. se tokrat veselimo vrnitve prejšnjega župana Janeza Režuna - Obveznice. Slednji se resda ni vrnil v politiko, seje pa za prvomajske praznike vrnil ___ domov. □ .. .. veselje. Eden redkih, kije zadnje čase zadovoljen z državo, je "VHrastniku govorite o kadmiju, cinku, svincu, kromu,... nič pa ne govorite o količinah teh kovin. Vse te stvari, ki ste jih našteli, so v vsaki steklenici Radenske, le deklaracijo preberite." Dragan Černetič, poslanec v Državnem zboru šef hrastniške vlade Stane Kirn - Formula. V proračun je uspel zriniti tako cestni odsek "pod skalo" kot dom starejših. Intimno je vesel predvsem prvega, ker bodo Hrastničani zdaj lahko na lastne oči videli. —| kako se pridobi vzdevek Formula. Praznik. Prvi maj, praznik dela, so tako kot se spodobi, v duhu revirskih tradicij počastili le v trboveljski Iskri. Stavkali so. Pa I I Miran Kramberger - Odrešenik zatrjuje, daje človek za nove čase. Onesnaževalci. Zadnjič so se sestali kmetje, ki jim umazana zasavska industrija dela škodo na zemlji in pri kmetovanju. Zahtevali so ,_ zaprtje vseh tovarn, ki onesnažujejo zrak. In uspeh? Janez Pergar - __I Hanzi je ustavil elektrarno, Janez Malovrh - Janek pa i i cementarno. illumini *'*.7:7 ?/:* : ;;/ Dodatek. Redakcija Jetrnic je tik pred tiskom časopisa ugotovila, daje zgornjo jetrnico vendarle treba pojasniti. Za remont gre in polne silose pri omenjenih tovarnah. Pojasniloje potrebno, ker bi se v Kmečki zvezi takoj začeli hvaliti, kako vplivni da so. Na Izlake se vračanjo pionirski časi. Pa ne le po zaslugi novomeškega Pionirja, ki tam gradi bazene ... Foto: Tomo Brezovar >iàWiÌÌÌi;mii::L $SAMC Zabetonirano Umazane igre igrajmo se zdaj, je pel prcdlcli Pero Lovšin. Tako lahko zdaj pojejo delavci Betona. Vsaj tisti, ki so tam še ostali. Da ni vse kristalno čisto, je kristalno jasno. 19. septembra 1992 je bila podpisana pogodba s Skladom republike Slovenije za razvoj, in skladje postal stoodstotni lastnik GIP Beton Holding Zagorje ob Savi d.o.o. Začela sc je sanacija in prodaja. Betonu sc ne obeta svetla prihodnost. Od več kot dvesto zaposlenih jih je ostalo le nekaj več kot sto, še vedno štejejo tehnološki višek, usoda vsakega posameznika je negotova. V začetku m ar čaje Sklad nastavil novega direktorja Milana Grudna z nalogo, da reši, kar sc rešiti da. Nič kaj prijetna naloga. Zapuščina bivšega vodstva je vse prej kot dobra. Zvone Poznič, predstavnik S vobodnih sindikatov Slovenije težko skrbi za dobrobit delavcev. Po njegovih besedah bi lahko stavka namesto sanacije povzročila stečaj. Dela ni, denarja ni. Plače v mesecu februarju niso dobili vsi delavci. Namesto njih so dobili nekakšna potrdila, ki jih je izdal Sklad, oziroma novi direktor Milan Gruden. Ta potrdila naj bi bilajamstvo, da bodo delavcem izplačali plače, ko bo denar. Nekateri delavci pa so dobili plače iz Ministrstva za delo, saj so "evidentirani" kot tehnološki višek. Tudi tisti obrati, ki jim je uspelo nekako zaslužili za plače, sc ne kopajo v denarju. Sklad vidi rešitev v prodaji sredstev podjetja. V zvezi s tem so objavili javni razpis za zbiranje ponudbzanakup sredstev podjetja GIPBeton Holding d.o.o. Kakšno je zanimanje za nakup, ni znano. Znano pa je, da so pred kratkim ustanovili bivši vodilni delavci dve podjetji, ki neposredno konkurirajo Betonu. Dobro je, da zaposlujeta nekaj delavcev iz Betona. Vprašanje pa je, kam se je izgubila konkurenčna klavzula. Daje za porazno stanje v podjetju kriv del bivšega vodstva, ni nobena skrivnost. Kljub krizi gradbeništva je dela vendarle dovolj, treba pa ga je poiskati in ponuditi konkurenčne pogoje (novomeški Pionirgradi na Izlakah. Vsekakor imajo delavci večje možnosti, da obdržijo delo, če Skladu uspe prodati celo ali vsaj večji del podjetja, kljub temu, da se sindikat ne strinja popolnoma z njihovo sanacijsko politiko. Sindikat in Sklad pa sta si enotna v tem, da je na vsak način potrebno ustrezno poskrbeti za 14 invalidov, ki so v podjetju zaposleni. Upnike, ki jih ni malo, le-ti verjetno ne zanimajo. Bolj ali manj pritiskajo na podjetje in zahtevajo svoje. Upniki pa so tudi delavci. Podjetje jim za plače dolguje vsaj 38 milijonov tolarjev. Kdaj ali v kakšni obliki bodo dobili ta denar, ne ve nihče. Negotova usoda Betona vsekakor ni spodbuda delavcem za dobro opravljanje dela. Daje zaupanje v podjetje upadlo, niso krivi. Kaj bo z njimi in njihovo zaposlitvijo v bodoče, je veliko vprašanje. Čudeži so od Kristusovih časov naprej vse bolj redki, prav tako kot plače ali pravice delavca. Jure Nagode Im memoriam SLAVA PIRNAR Pomladno jutro je bilo, 15. april 1993. V šoli je zazvonil telefon. V srce je zarezalo. To noč je ugasnila Slava Pirnar. Obnemeli smo ob spoznanju, koga smo izgubili. Ni nam bila le ravnateljica, več nam je bila. Šola ji je bila prva. Z jutrom je v njej začela, zvečer končala. Ljuba nam je bila, ker je bila vselej z nami. Če si potreboval besedo, pri njej si jo našel. Za človeške stiske je imela priostren čut. Dopusta ni poznala. Bila nam je predstavnica, svetovalka, vzorna učiteljica in iskrena prijateljica. Šolajojeosrečevala, ajotudi ranila. Tiho in vzravnana je prenašala rane. Žal se jim je pridružila bolezen... Slavka se je 23. aprila 1933 rodila v Globokem pri Brežicah Olgi in Alojzu Kržanu. V kmečkem domu so imeli razumevanje za vedoželjno dekle. Kilometre prašne poti je ubirala s svojim jeklenim konjičem do gimnazije v Novo mesto in nazaj. Delala in učila se je na njivi. Vestna dijakinja, zagnana mladinka in brigadirka je postala učiteljica. Z vztrajnostjo in ljubeznijo do učiteljskega poklica je premagovala težave. Učiteljišče je v Novem mestu končala leta 1953. Prve šolarčke je učila in vzgajala v Trebelnem, blizu domačega kraja. A pot življenja jo je gnala dalje. V Trbovlje je prišla 1959. leta. Postale so njeno mesto, njen drugi dom. Vsa se je predala četrtošolcem, ki jih je učila na Osnovni šoli Trbovlje II. Potrebe in zahteve so se večale. Zorela je ob delu in času. V letih od 1964 do 1978 je kot pomočnica ravnatelja delala na OŠ Tončke Čeč in OŠ Trbovlje. Zavedala seje pomembnosti dobrega izobraževanja mladih, zato se je tudi sama izpopolnjevala. Na Ljubljanski Pedagoški akademiji je diplomirala 1970 na oddelku razredni pouk. Skromna in poštena, kot je bila, si je pridobila zaupanje in ugled. Ravnateljica OŠ je postala 1978. leta. V veliko šolo so leto za letom prihajali novi učenci. Z njimi nove skrbi, težji problemi in večja odgovornost v organizacijskem in pedagoškem vodenju šole. A Slava je zmogla. V maju 1988. leta se je upokojila. Slavino delo je pustilo bogate sledi v številnih odborih, komisijah, delegacijah, v katerih je delala za dobro mladih, za boljše življenje krajanov in občanov Trbovelj. Za opravljeno delo je bila odlikovana z redom dela in rodom zaslug za narod. Trdoživost, pogum in ljubezen, ki so Slavo polnili za ustvarjalno delo, bodo z nami živeli naprej. Marinka Matko Beton so sezuli. foto: Jože Ranzinger jr. 7/BA7C Marno - Pred prazniki so na sestanku oškodovancev v KS Mamo (o zapletih smo poročali v prejšnji številki) ustanovili Odbor oškodovancev, ki ga vodi Rudolf Kovač. Jasnejših dogovorov niso sprejeli, ob obljubi za reševanje nekaterih zadev pa so prizadeti napovedano zaporo ceste preložili na 15. maj. (M.P.) Gore - Planinsko društvo Dol je z GD Hrastnik sklenilo pogodbo za uredite v rokometnega in teniškega igrišča ob domu v Gorah. Doslej so opravili vsa zemeljska izravnalna dela, tla utrdili in pripravili za asfaltiranje. Oba igrišča, kot tudi cesto, bodo namenu izročili 25. junija ob 40-letnici društva. (F.M.) Cemsenik - Spomladanska očiščevalna akcija je v Čcmšcniku stekla že v prvih dneh aprila, saj so hoteli kraj očistiti pred velikonočnimi prazniki. Akcija je lepo uspela, krajani so jo vzeli zares. Tako se je poleg smetiščne jame pri pokoplišču nabral zajeten kup večjih kosov starega železa. Odvoz je bil dogovorjen s trboveljskim Dinosom. Kljub večkratnim klicem in prošnjam s čemšeniške šole in KS ter vprašanjem krajanov Dinosu še ni uspelo odpeljati starega želc/ja. (T.S.) Trbovlje - Sredi januarja letos je dosedanja najemnica Doma pod Javorjem Majda Petek, ki je dom upravljala zelo skrbno in v zadovoljstvo obiskovalcev skupno z možem dlje časa, lc-lcga zapustila in posle predala lastniku doma ABC Agrohita v Trbovljah. Podjetje je uvedlo nekakšno dežurno službo v domu. To je trajalo 3 mesece in v teni času je lastniku uspelo na podlagi javnega razpisa pridobiti novega najemnika doma. Od 15. aprila dalje z domom upravlja in ga oskrbuje Iztok Pavelšek. (T.L.) Cemsenik - Akti v vaških žena Čcmšcnik je pripravil tečaj priprave raznih tort in rulad. Tečaja, vodil ga je kuharski mojster Andrej Goljat, so sc udeležile članice AVŽ Čcmšcnik, Čcmšcničankc in članice OO SŽZ Zagorje. Obisk je bil kljub popoldanski uri razveseljiv. Jeseni bodo na vrsti slaščice i/ kvašenega testa (potice, kroti, buhteljni). (T.S.) Čentšenik - V dvorani PD Čcmšcnik so igralci KD Elektroelcment Izlake v nedeljo gostovali z zgodovinsko igro Gambcrška kronika avtorja Viktorja Fliska. Obiskovalci so igro z navdušenjem sprejeli, saj sc dogaja na Čemšcniškcm v sicer že davnem 16. stoletju. Od mogočnega gradu Gambcrk pašo danes, žal, ostale le še razvaline. (T.S.) Ko smo zvedeli, da v skladišču zagorskih žal ž,e več kot dve leti čaka na pokop žara pokojne Frančiške Vrtnik, Zagorjani jo poznajo tudi kot Srajevo Fani, nismo mogli verjeti lastnim ušesom. Pa seje izkazalo, daje to prekleto res. Čeprav pravijo, da ni še nihče ostal na vrhu, bi se to Frančiški kaj lahko zgodilo. Frančiška Vrtnik je bila leta 1913 rojena v Zagorju, kjer je aprila 1991 dočakala svoj konec. Umrla je brez svojcev, če odštejemo sorodnike v Beogradu. Skrbela je za svojo moteno sestro, ki je umrla pred njo. Zadnja leta je bila brez večjih dohodkov, zato jo je nekaj let spremljala socialna služba. Ob smrti je stroške plačila pogreba prevzela občina Zagorje. Z njihove strani naj bi bilo tudi uradno vse plačano. V se: pogreb, žara - le marmorna plošča ne. In zaradi nje so žaro na Žalah enostavno namesto v grob položili v skladišče. Dani Kurent, direktorica Centra za socialno delo v Zagorju, je povedala, daje bilo z njihove strani vse potrebno urejeno. Predračun je bil napisan, Janez kipec, takratni predsednik IS SO Zagorje je bil z zadevo seznanjen. Kurentova meni, da vsak ve, za kaj je odgovoren, občina pa jim je zagotovila, daje zadeva ure jena. Sicer nimajo na leto več kot pet podobnih primerov, ko stroške pogreba krijejo v celoti. Z občino sodelujejo posredno, kadar nekdo nima svojcev. Skupaj so skrbeli tudi za skupinske grobove in tovrstna opravila tečejo nemoteno. Plačilo torej sploh ni bilo sporno, žara je pač ostala in tega ni nihče opazil. Kol je še povedala, je bilo baje kočljivo plačilo marmorne plošče, a o tem Komunala uradno ni nikogar obvestila. Postopek je sedaj sprožen s pomočjo občanke, ki je žaro odkrila v skladišču in obvestila odgovorne; zadevo nameravajo čim hitreje urediti. Sekretar skupščine občine Zagorje Brane Omahne nam je povedal, da so pred dnevi prejeli dopis Centra za socialno delo. Seveda bodo takoj pokrili potrebne strošk (naročilnico so menda že odposlali). Direktor Komunalnega podjetja Zagorje Milan Fakin pa je povedal, da je za žaro izvedel le nekaj ur pred našim klicem. Menda je grob za socialne pokope poln, na kar so že nekajkrat opozarjali. Seveda je tudi Fakin zagotovil, da bodo zadevo čimprej uredili. Tudi v drugih občinah kr ijejo stroške pogreba za tiste, ki ob smrti ne zapustijo ničesar. Občinskih revežev bo verjetno še precej in takšnih pogrebov še več. Zato bi bilo prav, da naš zapis ne bi izzvenel kot napihovanje zadeve, ampak opozorilo, da se lahko dogodi tudi takšna malomarnost. Kdo jo je zakrivil, je pravzaprav vseeno. Zardeti bi moral verjetno marsikdo od odgovornih. Živa sramota je takšno ravnanje s pokoj ni ki. To je treba jasno napisati, čeprav nekateri odmahujejo z roko, češ, saj bomo to hitro uredili. Ali so reveži manjvredni. Že za življenja jim verjetno ni lahko, zakaj jim vsaj po smrti ne bi izkazali dolžnega spoštovanja. Prav se nam zdi, da javnost zve o tem. Da zvedo vsaj tisti, ki ne bodo prihranili za svoj pogreb, kaj jih lahko čaka. Upamo, da bo Frančiška Vrtnik po dveh letih le našla svoj mir. Petra Radovič in Marko Planinc Zadnje čase je temperatura v zasavskih podjetjih neprestano okoli vrelišča, zato se ni čuditi dejstvu, da je v četrtek, 29. aprila v Iskri Semitom zavrelo. Delavke in delavci so se odločili za tisto, pri oblasteh tako nepriljubljeno, skrajno in zadnjo možnost. Za stavko torej. Stavkovni odbor v ponedeljek še ni dajal nobenih izjav ali informacij za javnost, ker jih je čakal še pogovor z upravnim odborom podjetja. Obrazložitev: "Ne bi želeli, da bi vse skupaj izpadlo kot gonja proti nekaterim ljudem". Posredovali so zahteve delavcev vodstvu podjetja in se bodo glede na odgovor upravnega odbora odločili, kako naprej. "Neposredni povod za stavko je bil izrek suspenza štirim vodjem linij, razlogi pa so vsekakor globji. Od (višine) osebnih dohodkov do (predvsem) neustreznih medsebojnih odnosov in avtoritativnega vodenja podjetja brez posluha za probleme delavcev. To je naš pogled na probleme, ki so pripeljali do stavke," je bil pripravljen glede stavke povedati Ljubo Cvar, pravnik občinskega sindikata, ki zastopa stališča stavkovnega odbora. Miran Kramberger, direktor Iskre Semiconje bil takoj pripravljen za pogovor. Njegovi argumenti so precej drugačni. Na vprašanje zakaj se je stavka začela, je odgovoril: "Težko bi rekel, zakaj se je stavka začela, dejstvo je, da sc je začela skrajno nelegalno, mimo vseh pravil, ki so dogovorjena s sindikati. Strinjam pa se, da obstajajo zanjo razlogi. Tovarna ni sposobna izplačevati plač po kolektivni pogodbi s poslovanjam, ki ga ima. Ljudje imajo pravico stavkati in zahtevati to, kar jim po kolektivnih pogodbah gre. Sicer pa smo vsaj na dvajsetih sestankih s sindikatom premlevali točno problematiko okrog plač in na vsakem .sem podrobno razložil zakaj, kako, kaj se da in kaj ne. Do tega izbruha sem verjel, da so stvari razumeli. Zakaj je niso, si ne znam predstavljati." Po Krambergerjevem mnenju povod za stavko ni jasen, čeprav je slišal, "daje v bistvu šlo za en mali uporvodij proizvodnih montažnih linij, katere sem zaradi popolne nerealizacije plana začasno odstavil." Direktor ne ve, kdo je organizator stavke, glede začetka pa ve povedati tole: "Stavka seje menda začela v četrtek okoli osme ure zjutraj. Menda pravim zato, ker nisem nisem bil obveščen o ničemer. Zanimivo pa je, da seje stavkovni odbor formiral po začetku stavke. O tem bodo seveda svoje povedali pravniki. Odboru sem odgovoril na tista vprašanja, na katera po mojih pooblastilih lahko. Plače se ta trenutek ne morejo zvišati, glede na rast proizvodnje pasmo blizu tega, da bi jih lahko. To bi se zagotovo zgodilo že prej, če plan ne bi bil realiziran samo 50 odstotno!" V pogovoru z nekaterimi zaposlenimi v Iskri Semicon sem naletel na precej govoric o neprimernem, celo poniževalnem odnosu direktorja do podrejenih, pa o neupoštevanju varnostnih predpisov in tako naprej. Ob tem je treba napisati, da so vse to insinuacije v stilu "slišal sem", katere je treba z dejstvi šele podpreti ali zavreči. Direktor jih je zavrnil: "To so nesramna podtikanja in pripravljen sem priseči, da nisem poniževal delavk." Glede neupoštevanja varnostnih predpisov in (ne)uporabc zaščitnih sredstev pa tole: "Zaščitnih sredstev je na razpolago dovolj. V fazi, ko smo prehajali na drugačen sistem nabave, jih je bilo treba malenkost racionalizirali. Določeni ljudje tega niso hoteli storiti in sedaj bi radi oprali direktno krivdo za nerealizacijo plana z vsem tem. Mi se držimo vseh varnostnih predpisov." Na stavko Miran Kramberger ni bil pripravljen, saj mu je ni nihče napovedal. To bi mu po pogodbah s sindikati morali, zato je po njegovem mnenju ta stavka ena od največjih neumnosti, kar sojih ljudje v tej tovarni naredili. Točno tisti dan, tisto uro, smo imeli na obisku delegacijo neke multinacionalke. Bili so pripraviti kupiti delnice firme in v njo vlagati. "Ne vem, kakšne bodo posledice tega. Bojim se, da ne bodo dobre. Pa še nekaj. Po vseh izrečenih obtožbah na moj račun in na L račun nekaterih v tovarni, ne želim v tej tovarni več delati. Danes bom na seji upravnega odbora nepreklicno odstopil, odgovornost za posledice pa bom naslovil na tiste, ko so to zakuhali." Le komu vse to koristi... Tomi Pucelj Pripis Na popoldanski seji Upravnega odbora so direktorjevo zahtevo "zamrznili", upravni odborJirme mu je izrekel popolno zaupanje. Na skupni seji vodstva podjetja, stavkovnega odbora in sindikalnih predstavnikov paje vodstvo podjetjajasno povedalo, da je bila stavka neligitimna in so neligitimne tudi prve tri zahteve stavkovnega odbora (ukinitev suspenza vodjem linij, ki v bistvu ni suspenz ampak prerazporeditev; zahtevan odstop vodstva podjetja; predložitev poslovnih poročil in načrtov). Legitimne pa so lahko zahteve za višje plače, boljše delovne pogoje itn. Predlagali so, naj jih oblikujejo in pošljejo vodstvu podjetja. Pribili so še to, da so lahko srečni, ker imajo delo, delovna mesta in dovolj naročil. Upravni odbor skuša stanje umiriti in poskrbeti za normalno delo v tej zasavski tovarni. M.P. Foto: Tone Podbevšek 7JP&&C 'filiMillll m Doslej po načrtih... Štirimesečni obseg gospodarjenja v slovenskih rudnikih rjavega premoga je za dober odstotek nad načrtovanim. To je soliden rezultat in bi tako radi tudi nadaljevali. Žal se začenja čas kislih kumaric; ta mesec so ustavili delo v TET, poseg na napravah bo trajal vsaj 40 oziroma 45 dni. V tem času bodo morali rudarji prilagoditi svoje delo tem okoliščinam. Verjetno bodo opustili nočno izmeno v jamah, kar pomeni, da bodo rudarji imeli prisilni dopust. Če bo potrebno, bodo opustili tudi popoldansko delo, skratka, delali bodo samo dopoldan in v vmesnem času izkoristili kar največ letnih dopustov. Kljub temu bo treba seči še po nekaterih dodatnih ukrepih. Najbolj so v skrbeh, kako bo sprejemala premog ljubljanska toplarna. Zdaj ga jemlje po 12.000 ton na mesec. Kako bo poslej, ne vedo. Skratka: rudarji bodo prihodnje tedne kar stiskali, kar se bo poznalo tudi pri plačah. Vendar ni drugega izhoda. Bodo pač morali po končanih popravilih lermoobjektov bolj poprijeti za delo, kar pomeni, da najkasneje avgusta že lahko računajo na normalno poslovanje. M. V. Razprodaja zaradi obveznic Ko zaškripa pri obveznicah, se začne razprodaja družbenega premoženja. Tako so se odločili v laški občini, kar pa je vsaj v Radečah dvignilo temperaturo krajevni oblasti, ki si močno želijo, da občina, kadar pač bo, ne bi začela svoje poslovanje z izgubo. Tamkajšnji svet KS je sprejel sklep, da IS in Skupščina občine takoj sprejmeta moratorij na prodajo vseh nepremičnin na njihovem območju. Gre namreč za stavbe, v katere je KS v preteklosti vložila veliko svojih sredstev. Sedaj jih nameravajo Radečani porabiti za prostore nove lokalne skupnosti. Če IS in Skupščina ne bosta sprejela odločitve sveta, bo KS sklicala tribuno občanov in tako skušala vplivati na odločitve občinskih veljakov. F.K. Vse več novih podjetij Razmahu zasebnega podjetništva je še marsikaj napoti. Kl jub temu ne mine dan, da ne bi ustanovili novo podjet je ali vsaj nov obrtni obrat, delavnico, trgovino, gostišče. Ob koncu prešnjega leta smo našteli 400 podjetij, od tega večidel manjših; takih imamo več kot dve tretjini, kar pomeni, da zaposlujejo manjše število ljudi. Med trboveljskimi 224 podjetij je manjših kar 141 ali 90,4%, zaposlujejo pa komaj 770 ljudi. Podobno stanje je tudi v ostalih zasavskih občinah. Povečuje se ustvarjen dohodek manjših podjetij, kar pomeni, da majhnost ni vedno sinonim za manjši dohodek. Odvisno je od dela zasebnih podjetji ali samo prodajajo, karsicer prinaša dohodek, ali pa se ukvarjajo s proizvodnjo. V vseh treh zasavskih občinah sodijo, da pomen zasebnih podjetij za občinska gospodarstva narašča in bo v prihodnje še dosti bolj. Ko bo končano lastninjenje, bodo spremembe tolikšne, da njihovpomen tatrenutekskorajda ni mogoče izmeriti. Predvidevamo lahko, da bo letos število zasebnih podjetij zaradi lastninjenja hitreje raslo. Deloma pa tudi zato, ker je med občinami precejšen interes po ustanavljanju raznih podjetij. Edina negativna plat sedan jega razvoja podjetništva je ta, da smo dobili vse preveč trgovskih in inženiring organizacij, premalo pa proizvodnih podjetij, ki bi utegnila zaposliti več ljudi. M.V. Plače ne dohitevajo cen O lanskoletnem poslovanju podjetij v zasavskih občinah smo že pisali. Osnovni finančni rezultati, povzeti iz letnih obračunov za preteklo leto, ki sojih zbrali v Službi družbenega knjigovodstva, kažejo izredno slabo gospodarsko stanje v vseh treh občinah. Tudi letošnji podatki niso nič kaj bolj vzpodbudni. Čeprav določena gospodarska gibanja vlivajo tudi optimizem. Tako so predvsem v Hrastniku vzpodbudni podatki o zunanjetrgovinski menjavi. Hrastniška podjetja so lani na konvertibilni trg izvozila kar 130 % več kot leto prej, uvoz pa je bil večji le za 48 %. V tej občini kar dvakrat več izvozijo kot uvozijo, kar je precej več kot v regiji (le 1,5 krat) in v republiki, kjer izvoz le malenkostno pokriva ti voz. Lani so plače največ povečali vTrbovl-jah, potem v Zagorju in v Hrastniku. To pa še ne pomeni, da so Zasavci tudi bolje živeli, saj se plače večajo počasneje kot cene živi jenskih potrebščin. s.s. Trgovina Pika Na cesti oktobrske revolucije v Trbovljah so te dni odprli novo trgovino Pika z otroško konfekcijo in obutvijo. Za sedanji prehod nji čas trgovina nudi tudi odraslim športno in pomladansko obutev. K.G. pogled' ž (borznega parketa PREDPRAZNIČNO VZDUŠJE Zdi se mi, da je Emil Milan Pintar svoje čase izjavil, da smo Slovenci "od socializma razvajeno ljudstvo". V ta kontekst so se vključevali tudi vsi prazniki, ki smo jih v bivši Jugoslaviji množično praznovali in kar pozabili na to. da takšna praznovanja niti slučajno ne prispevajo k uspešnemu gospodarjenju in boljšim finančnim uspehom. Očitno se tudi v "dolini Šentflorjanski" časi spreminjajo in tipičen primer za to je dogajanje na borzi v preteklem tednu. Potem, ko smo že "izgubili" borzni torek zaradi dneva upora, 27. aprila, so verjetno mnogi pričakovali, da bo borzni parket tudi v četrtek sameval in bodo redki borzni posredniki komaj uspeli realizirati kak posel. Vendar je bila, na presenečenje vseh, na borznem parketu običajna brokerska zasedba, kije veselo trgovala dobro uro in pol. Poslov je bilo kljub vsemu za dobrih 1,5 mio DEM, pri čemerso za več kot 400.000 DEM prometa prispevali blagajniški zapisi Banke Slovenije, popularnoimenovani "dvojčki”. Sicer šobili prvi posli na četrtkovem borznem sestanku z obveznicami občine Zagorje po tečaju 77. PTT Celje je prodajala po tečaju 103 in Rogaška 1 po 87. RSL1 je začela pri 115.9, z "dvojko" pa v začetku ni bilo sklenjenega posla. Dobro se je prodajala delnica Dadas po ceni preko 31.000 SIT. Probanka je že narasla na 17.200 SIT, SKB P sc je prodajala med 12.100 SIT in 12.200 SIT. Delnice Salusa bi očilno marsikdo kupil celo po maksimalni ceni 5.280 SIT. vendar žal ni bilo ponudbe. V drugem krogu je Gorenje doseglo tečaj 96, Lesnina je kotirala med tečajema 2 in 20, vendar brez sklenjenega posla, mesto Ljubljana seje prodajalo po tečaju malo pod 87. Zagorje pa je zdrknilo na 76,5. Tudi z obveznicami Metalne seje trgovalo po tečaju 81, precej je bilo poslov z RSL1, ki je porasla preko 116 ob prometu blizu 400.000 DEM. Očitno pa se nekaj dogaja z "dvojko", saj ji je tečaj narasel celo do 89, vendar je bilo poslov le za 160.000 DEM. Kaže, da mnogi pričakujejo porast tečaja in temu primeren je tudi promet. Delnice Dadas so zaključile ua nivoju 31.390 SIT. Probanka pri 17.200 SIT. SKPB pri 12.154 SIT. In da ne pozabimo na devizni del blagajniških zapisov Banke Slovenije, ki se je prodajal že po tečaju 135.5! Na prvem borznem sestanku v maju bomo imeli novo obveznico in sicer občine Šmarje pri Jelšah. Za popestritev trgovanja bo ta vrednostni papir zanimiv. Z oceno glede kvalitete in uspešnosti trgovanja z njo pa še počakajmo. Milan Povirk Vsako leto v tem času (do razpada Jugoslavije) so sindikalni odbori ali odbori za upravljanje počitniških domov in drugih podobnih zmogljivosti že vsaj približno vedeli, koliko njihovih članov se bo priglasilo za letovanje v poletnih mesecih. V daljšem časovnem obdobju seje uveljavilo nepisano pravilo, da se je odločalo za deset dnevni organizirani oddih ob morju in drugod približno 5.000 članov delovnih kolektivov in njihovih družin. Predlani je prišlo zaradi znanih vzrokov do prvega resnejšega osipa, ki se je lani še poglobil; za letos pa skoraj lahko rečemo, daje bolj ali manj tvegano karkoli resnega napovedovati; rečemo lahko le, da bo v prihodnjih mesecih že mogoče ugotoviti, ali bomo naše domove v Hrvaškem primorju lahko odprli ali ne. Trboveljčanom ne V roke nam je prišel uraden spis hrvaškega ministrstva pravosodja in uprave; poslali so ga trboveljskemu podjetju M&P, kije zaprosilo za odobritev razpolaganja s svojimi zmogljivostmi na Rabu inCrikvenici. Citiramo: "Vlada Republike Hrvaške za zdaj ne bo reševala posamičnih zahtev za izvzetje od prepovedi razpolaganja nepremičnin na območju Republike Hrvaške, ki so v lasti, koriščenju in upravljanju podjetij in drugih pravnih oseb s sedežem na teritoriju Republike Hrvaške. Vse zahteve bodo celovito razrešene v okviru globalnih rešitev bilateralnih odnosov z Republiko Slovenijo, o čemer bodo vsi zainteresirani obveščeni preko sredstev javnega informiranja." Jože Priman, ki med drugim skrbi za počitniške zmogljivosti petero zagorskih podjetij v Savudriji, nam je 29. aprila omenil, da je na ta dan govoril po telefonu z odgovorno delavko omenjenega ministrstva, ki mu je zatrdila, da bo odgovor na vprašanje, ali bo Hrvaška dovolila odpreti naše počitniške domove, znan že prihodnje dni. Omenila je še, da bo rešitev pozitivna, skratka, da sc lahko nadejajo ugodnega odgovora. Mimogrede: zagorska počitniška skupnost ima v Savudriji okoli 65 ležišč v počitniških hišah, in po nepreverjenih vesteh naj bi jih že te dni zasedli begunci. Župan občine Buje je v pogovoru z zagorskimi predstavniki nekajkrat zatrdil, da pri njih resno računajo na ugodno rešitev. Se pravi, da bodo Zagorjani lahko letovali v Savudriji, kjer imajo poleg omenjenih hišic tudi tri prikolice. Hrastničani pričakujejo odgovor . Začetni del znane novigrajske Pinete pripada hrastniški počitniški skupnosti; odbor, ki sc ukvarja z letovanjem, je prav tako pismeno zaprosil za dovoljenje obratovanja naselja to poletje, odgovora pa še doslej ni bilo. Naj bo tak ali drugačen, dejstvo je, da so že dosedanja "nategovanja" ali bodo ali ne bodo smeli odpreti svoje zmogljivosti, naredila veliko škode. Namesto, da bi imeli že vsaj polovico prijav za letovanje, še niti pogojev zanj niso mogli objavili. V litijskih počitniških prostorih v Pinoti pri Novem Gradu niso nastanili beguncev, ker tam ni kuhinje. Tudi Litijani še ne vedo, kako bo z njihovim letovanjem v Pinoti. Ta teden se bodo o tem pogovarjali v tej hrvaški občini. Nekateri kolektivi so že dvignili roke nad svojimi zmogljivostmi v hrvaškem primorju. Cementarjem ponujata Hrvata odkup njihovega doma v Crikvenici; tovrstne ponudbe za prodajo doma tudi v Crikvenici ima trboveljsko podjetje M&P. Zanimivo je, da so temu podjetju na Rabu ponudili, naj svoj im članom priporočajo letovanje v hotelu Padova na Rabu. Cena oskrbnega dne (polni penzion) je v majskih dneh razmeroma ugodna, in sicer le 28 DEM; v glavni sezoni pa je oskrbni dan 39 DEM, kajpak so zasoljene turistične takse po najmanj 1,70 DEM na dan. V Čateških Toplicah ponujajo rudarjem oskrbni dan znatno dražje; že do 1. maja je znašal 37 DEM brez takse. Tudi prikolice selijo Ni natančnih podatkov, nekako pa se ve, da so imela naša podjetja v številnih istrskih kampih vsaj tristo bivalnih prikolic. Vsaj polovico sojih že lani odpeljali, deloma zaradi kraj stvari iz njih, deloma zaradi visokih letnih cen. To so izkoristili v slovenskih kampih in tako zasolili cene za njihovo postavitev, da so se le redki odločili za to. To pa so izkoristili Italijani, ki so radi plačali dokaj visoke cene postavitve za vse leto. Ničesar nismo mogli zvedeti, kaj bo z nekaterimi drugimi domovi. Nekdanji Dom borcev na Veleni Lošinju je bil že lansko poletje zaprt; bojda tudi letos ni zanimanja zanj, četudi bi ga lastniki utegnili odpreti. Veliko je neznank okoli cen oskrbnih dni; zaradi tega, ker bodo morali v te cene všteti tudi takse, ki so jih Hrvatje lani uvedli, bo cena še bolj nedosegljiva za plitve žepe delavskih družin. Zalo bi malodane s precejšnjo gotovostjo lahko rekli: tokrat se vsem, ki so vsako leto prebili vsak deset dni ob morju, dokaj slabo piše. S tem pa ni rečeno, daje letos že vse izgubljeno. Največkrat se zgodi, da v zadnjem trenutku pride do občutnih sprememb; nekaj podobnega seje zgodilo lani. Prijave za letovanje so deževale šele v drugi polovici junija. Verjetno bo tudi letos tako, če bodo Hrvatje izdali dovoljenje za ponovno otvoritev naših zmogljivosti. Milan Vidic Foto: Branko Klančar 'k •miamlùh idujjj m tmmm iz LJUBLJANE V uredništvu smo se odločili, da damo nekaj prostora poslancem v republiškem državnem zboru in svetnikom, ki so bili izvoljeni na področju, ki ga pokriva naš časopis. Danes smo povabili v goste poslanca z Dola pri Hrastniku Mirana Jeriča. Na vrsto pa bodo prišli še poslanci Miran Potrč, Marija Karner - Lukač, Franc Lipoglavšek in svetnik Sandi Češko. Miran Jeric za Zasavca V tednih pred prvomajskimi ^ ' prazniki smo v slovenskem m | parlamento največ razpravljali o ^ * ttfl j državnem proračunu za leto 1993. S ' M ! Vlada je letos prvič predložila I parlamentu tudi proračunski memo- randum, v katerem so opredeljene i zasnove in cilji ekonomske politike j v letu 1993 z napovedjo za leti 1994 in 1995 Sodelujem v ■V KvMH parlamentarnih odborih za HHHI infrastrukturo in okolje, obrambo ter komisiji za nadzor nad delom varnostnih služb. Zato sem največ pozornosti posvetil delu proračuna s področja prometa in zvez ter obrambe. V Zasavju je bilo precej negodovanja, ker so iz osnutka izpadle nekatere dogovorjene naloge (dom starejših občanov Hrastnik, rekonstrukcija cest Hrastnik - Dol, Trbovlje - Hrastnik čez Katarino in Trbovlje - Prebold, adaptacija Varstveno delovnega centra ZagorjeJ. Z vloženimi amandmaji, vložila sva jih skupaj s kolegom poslancem Miranom Potrčem, so vse proračunske postavke, razen ceste Trbovlje - Prebold, zajete v sprejetem proračunu. Zanimivo, da je amandma za zagorski center vložil tudi poslanec Janez Podobnik. O amandmajih se nismo pogovarjali le v parlamentarni dvorani. Za prepričevanje so celo bolj koristni pogovori na hodnikih, v poslanskih klubih, celo po treningu za nogometno tekmo Parlament : Novinarji se jim nismo mogli izogniti. Veliko truda je bilo vloženega v razprave na parlamentarnih odborih. Komisija za nadzor nad delom varnostnih služb je bila v zadnjem času medijsko najbolj zanimiva. Sam sem se zavzel za zaprto sejo za javnost. Sestanek je bil ob 9. uri zjutraj, ob desetih pa je bilo nadaljevanje seje državnega zbora, na kateri smo se odločali o posameznih amandmajih. Čas je dopuščal le poslušanje ene plati (Brejc in Bavčar), ne bi bilo pa časa poslušati vladnega poročila o primopredaji med Brejcem in Siršetom in delovanju VIS pod Brejčevim vodstvom. Poleg tega sem prepričan, da je treba ljudem najprej dokazati krivdo, šele potem pa obsoditi. Lahko je človeka oblatiti... Osebno se bom zavzemal za to, da resnica pride na dan ne glede nato, katere osebe ali stranke so vmešane v zadevo HIT - VIS. Pri delu me močno moti, da še vedno vsi poslanci nimamo urejenih poslanskih pisarn v svojem volilnem okraju. Tudi sam sem med njimi. Po zagotovilu Toneta Anderliča, kivparlamentu skrbi za to, bo pisarna urejena v mesecu maju. Takrat bom lahko volilce tudi obvestil, kdaj ji m bom na razpolago za redne pogovore Miran Jerič Tomijev pecelj Prvi maj pred, recimo, desetimi leti. Na predvečer delavskega praznika se kurijo kresovi, raja se in pije in vsi so bolj ali manj veseli dela prostega dneva. Takrat lahko zjutraj malce poležijo v "svojem "družbenem stanovanju, se odpravijo na izlet v hribe, na morje ali v gnili kapitalizem po nakupih. Po praznikih pa spet v službo, kjer skozi neštete delavske zmage ponosno vegetirajo... do naslednjega praznika. Kaj pa danes? Kresovi gorijo. Lesa pač ni težko zažgali, če leni preveč moker. Na Kipahse je kresovalo čisto časom primemo - v megli in do kolen v blatu. Jedače in pijače je bilo kot v starih dobrih časih kraljeviča Marka več kot preveč. Nečesa pa le ni bilo videti. Na obrazih, iztrganih iz množice, ni bilo opaziti tiste brezskrbnosti, ki si jo lahko med "enoumjem" videl in čutil ob vsakem kresu. Gledaš ljudi, kokose utapljajovšpricerjih,pivu in konjaku. Alkohol jim možgane razkuži od znotraj. Za trenutek morda celo pozabijo, da še niso plačali najemnine, elektrike in ogrevanja... No ja, v bistvu jih lahko šleješme tiste srečneže, ki imajo službo in streho nad glavo. Davke plačujejo sproti, vnaprej in za nazaj, so kolikor toliko zdravstveno zavarovan i in nekako lezejo iz meseca v mesec. Ti so torej srečni. Rodili so se še v pravem desetletju in to vnovčili kakor so vedeli inz/tali. Drugače je z mladimi nekje od generacije 1970 naprej. Družbena stanovanja so fatamorgana izdaljnega Pliocena,po verjetnostnem računu se uspeh ob iskanju službe odurno približuje igranju lota v upanju na sedmico, kompletno zdravstveno zavarovanje pa postaja luksuz Izvoljeni predstavniki, ki se na vsakdanje probleme majhnega človeka spomnijo le pred volitvami, nas iz BMWjev prepričujejo: "Potrpite še malo, jutri bo že bolje. Ko bomo mi na oblasti, boste vsi kapitalisti. " Ko so na oblasti, kupijo nove RMWje, povišajo in zamrznejo plače, navijejo davke in "uskladijo "pristojbine, ter delno pozabijo na svoje obljube. Delno zato, ker jih samo malce modificirajo. Na primer: namesto "Vsi boste kapitalisti" si rečejo "Vsi bomo kapitalisti" in namesto "Jutri bo bolje", si mislijo "Jutri nam bo bolje". Potem pa se neznansko čudijo, ko jih v oči zbodejo grafiti v stilu "PUNK IS NOT DE AD", "ANAR-CHY" in "NO FUTURE". Staremu Rimu so vladali Cezarji. Rili so absolutisti, toda ljudstvu so nudili vsaj kruha in iger. Danes nam nudijo le še igre, jutri morda še teh ne bo več. Cankar se je zmotil. Napisati bi moral tole: Vi, ki imate v prsih moč in v pesti mladost, vi glejte, ob vaših plečih bo slonela država. Tomi Pucelj V sredo, 28.aprila je v vasi Šavna Peč v hrastniški občini sklical zbor Odbor oškodovancev in lastnikov oškodovanih kmetijskih zemljišč, ki združuje skoraj štiristo kmetov, ki jih tako ali drugače prizadenejo škodljive emisije iz zasavskih onesnaževalcev. Idejna voditelja odbora oškodovancev sta Alojz Čebin in Uroš Maceri. Na tem zboru so oškodovanci postavili najbolj radikalne zahteve, kar jih je zadnje čase slišalo Zasavje. Pravzaprav pa seje vse skupaj začelo zaradi neplačanih odškodnin... Odškodnine Zaradi škodljivih emisij S02 so menda kmetje dobivali odškodnine odkar stoji elektrarna v Trbovljah. S02 se namreč v višjih zračnih plasteh ob stiku z vodo spremeni v žveplovo kislino, ki povzroča "požige" na rastlinah. V letih 1968 do 1976 je zaradi tovrstnih škodljivih emisij popolnoma propadlo skoraj 2000 ha gozda, kjer se šele v zadnjih letih obnavlja grmičevje, posušila se je vsa trta, več vrst sadnega drevja, "požigi" pa so prizadeli tudi travnike. Po izgradnji visokega dimnika TET seje sicer obrnilo na bolje, do občasnih požigov pa še vedno prihaja. Oškodovanci so postregli z nizom strokovnih mnenj gozdarjev, veterinarjev in zdravnikov, ki so vsa bolj ali manj enotno govorilno škodljivih vplivih emisij raznovrstnih plinov iz zasavskih onesnaževalcev. Oškodovanci sami pa so poudarili, da je njihov cilj poleg boja za poštene odškodnine predvsem angažiranje Zahteve Odbora oškodovancev in lastnikov oškodovanih kmetijskih zemljišč v Zasavju: 1. Zaprtje termoelektrarne Trbovlje. 2. Temeljit inšpekcijski nadzor nad emisijami vseh zasavskih onesnaževalcev in takojšnje zaustavitve proizvodnje ob prekoračitvah dovoljenih vrednosti. 3. Takojšnjo zaustavitev vseh proizvodnih procesov, ki obremenjujejo okolje bolj, kot to dovoljujejo evropski standardi. Poleg tega so zahtevali tudi takojšnje izplačilo odškodnin za leti 1991 in 1992. javnosti in politikov za čistejše zasavsko okolje. Saj, kot je dejal eden od navzočih: "S to odškodnino si samo kupujemo smrt." Izplačila ustavljena V preteklih letih je veljal dogovor, da sc kmetom izplačuje odškodnina po katastrskem dohodku. Z novo davčno zakonodajo seje katastrski dohodek kmetij povečal za približno sedemkrat. Toliko bi sc torej morale povečati tudi odškodnine. Vendar takšnega denarja onesnaževalci niso bili pripravljeni plačevati. Zato so sc izplačila odškodnin sredi leta 1991 ustavila. Nekako v tem času je bila razpuščena tudi komisija, ki sc je ukvarjala s cenitvami škode. Članica te komisije Jana Garmuš pravi, da je bila komisija razpuščena na zahtevo onesnaževalcev, kar je takoj zanikal direktor Termoelektrarne Janez Porger. Jana Garmuš je dodala, daje bila komisija vedno med kladivom in nakovalom in da sc njeni izračuni škode niso nikoli ujemali s kasneje izplačanimi zneski. Seveda v škodo kmetov. Sedaj, ko so tudi te okrnjene oškodnine usahnile, se je že tako polna čaša prelila čez rob. Žolč na TET, cementarji pa nič Ves žolč ogorčenih kmetov seje zlil na direktorja Termoelektrarne Trbovlje V Savni Peči. foto: Jože Razinger jr. Janeza Pergerja, čigar "tovarna" naj hi najbolj škodila okolju, saj termoelektrarna ob polnem zagonu proizvaja tudi več kol 100 ton S02 dnevno. Bolje jo je odnesel Janez Malovrh, direktor trboveljske Cementarne. Njega na zbor namreč sploh ni bilo. Oškodovanci pravijo, da so ga na vseh pogovorih v zadnjih dveh letih menda videli le enkrat ali dvakrat. Ali Janc/ Malovrh meni da takšni pogovori izven delovnega časa niso njegova obveza ali pa s svojo ignoranco skuša trditi, da cementarna ne onesnažuje ozračja in ne prispeva k škodi na okoliških kmetijah? Nekaj predlogov je bilo, da bi se morda kdaj s traktorji odpeljali proti cementarni in ga morda z zaporo ceste opozorili na svojo stisko, saj ga samo vabila očitno ne ganejo preveč. Morda bi celo bolj koristila zapora glavne ceste Trbovlje - Hrastnik, saj so kmetje /c dodobra naveličani praznih besed in pogovorov, ki ne vodijo nikamor. Probleme na svojih kmetijah niso vajeni reševati z besedami temveč z delom in traktorji. Morda bodo morali tudi tega. Čeprav sc oškodovanci zavedajo, da takšn i skrajni posegi ne koristijo ne eni ne drugi strani, bi kakšna cestna zapora opozorila tudi odgovorne v republiki na težko situacijo v Zasavju. Šoštanj da. Trbovlje ne Očiščevalna naprava, ki sc bo gradila za termoelektrarno Šoštanj in je že odobrena v slovenskem proračunu, bo stala okoli 300 miljonov nemških mark. Čistilna naprava za trboveljsko termoelektrarno bi stala 90 miljonov mark, pa vendar tudi v načrtih za energetski razvoj Slovenije ni predvidena. Predvideno je le obratovanje termoelektrarne na minimalni moči in s tem bi se ekološka sanacija termoelektrarne tudi končala. Kakšna bo ta minimalna moč, če začne v Sloveniji elektrike primanjkovati, je lahko vsem jasno. Direktor Termoelektrarne Janez Perger je pritrdil, da sc mora začeti čistilna naprava graditi čimprej, sicer sc ne bo nikoli, ker bo celotna investicija predraga. V republiških vrhovih pa so na žalost že dobro spoznali kar pregovorno potrpežljivost Zasavja, kadar gre za ekološke probleme. S te strani Perger celo podpira pritiske kmetov na oblastne strukture, saj konec koncev vsi živimo v istem kotlu. Vsi vdihavamo bolj ali manj isti zrak, le da kmetje veliko prej opazijo škodljive spremembe, saj jim narava veliko bolj kot drugim pomeni neposredno preživetje. Janc/ Perger je oh tem še dejal, da bi s samo čistilno napravo rešili en problem in si nakopali drugega, saj bi kot rezultat čiščenja dimnih plinov nastali drugi stranski produkti. Za te bi potrebovali vsaj deponijo, bolje pa bi bilo, če bi jih znali reciklirati ali drugače koristno porabiti. Tu pa sc začne že zgodba o novi naložbi. Osnaženje Ker je nekaj očitkov o ravnanju z ekološkim denarjem padlo na občinske strukture v Hrastniku, je ekološki razvoj občine razložil župan občine Hrastnik, Leopold Grošelj. Dejal je, da je TKI Hrastnik izpolnila svojo obveznost do HE Vrhovo in z izgradnjo čistilnih naprav izboljšala potok Boben za en kakovostni razred. S priklj učitvijo individualnih kurišč na vročevod so dodobra zmanjšali prisotnost S02 v samem centru in s tem dosegli, da v zadnji kurilni sezoni ni bilo več toliko prekoračitev dovoljenih vrednosti, v roku štirih let pa naj bi Hrastnik zdrsnil z vrha lestvice občin z najbolj onesnaženim zrakom. Ob koncu pogovora je beseda nanesla še na TKI, kot hudega onesnaževalca ozračja okoli same tovarne in morebitno ekološko bombo, vendar sta tako direktor kot ekologinja tovarne pred tem že zapustila zbor in vprašanja so ostala brez odgovora. Kaj pa kompromis Tako tudi na tokratnem zboru oškodovanci in onesnaževalci (katere je resnici na ljubo konstruktivno zastopal le Janez Perger, direktor elektrarne) niso našli kompromisa, ki bi zadovoljil obe strani. Kmetje zahtevajo vsaj v celoti izplačan dolg iz leta 1991, za leto 1992 se strinjajo z isto osnovo, povečano zastopnjo inflacije. Termoelektrarna pa jim je pripravljena izplačati te zneske, če od njih odštejejo škodo, povzročeno na gozdovih. Delegati štiristo oškodovancev so odšli v domače vasi le s kopico ekoloških obljub in sklepom, da povprašajo za nasvet še pri hrastniškem družbenem pravobranilcu. Morda bo naslednje srečanje zato na sodišču ali pa se bodo oškodovanci naveličali trkanja na zaprta vrata, vzeli svojo "miloščino" in skušali s tem vsaj delno zakrpati ekološke rane svojih gospodarstev. Na to najbrž vsaj potihem upajo vsi onesnaževalci. Jože Ranzinger jr Iščemo ulične prodajalce časopisa na območju HRASTNIKA, LITIJE in ZAGORJA. Potdtttto telefon: 61 CM, 61177 Delo je dobro honorirano!!! Z ministrico za delo, družino in socialne zadeve Jožico Puhar smo se pogovarjali takoj po prvomajskih praznikih, sredi dopoldneva med dvema sestankoma. In čeprav je že ob pozdravu dejala, da smo izbrali slab dan, kajti po samo tridnevnem odmoru seje nabral cel kup težav, je vseeno odgovorila na nekatera vprašanja. Za vse, kar bi še radi izvedeli, je zmanjkalo časa. Kaj bi vi svetovali tistemu, ki je pravkar izgubil službo, kaj naj stori? Najprej mora /.analizirati samega sebe: kaj še lahko stori s seboj, ali sc šc lahko kaj novega nauči, se izobrazi, ali je pripravljen vzeti kakšno drugo delo, koliko je star... Potem sc mora lotiti analize okolja: pogledati mora, če kakšno delo ponujajo, ali je povpraševanje po njegovem poklicu ali ne, ali je možnost spremeniti poklic, ali kdo to spodbuja, financira, ali odpirajo kakšno podjetje. To je naslednja laza. In seveda sc je potrebno povezati z ustreznimi strokovnimi službami. Če v njegovem okolju niso dovolj razbremenjene, da bi se lahko ukvarjale z njim posebej, je treba stopiti kakšen korak dlje, do Ljubljane ali do kakšnih samostojnih svetovalcev, ki tudi že obstajajo sem in tja. So to tudi zasebne ustanove? To so državne ustanove ali pa tudi poklicne skupine, podjetja, ki sc s tem ukvarjajo. Pri teh nizkih plačah nekateri v Zasavju ugotavljajo, da se ne splača delati, da marsikdo dobi več denarja z nadomestilom za nezaposlenost in drugimi socialnimi dodatki, kot če bi delal... Socialna zakonodaja je pri nas res sprejeta še s socialnimi dodatki, tako da lahko nekdo, ki so ga odpustili iz določenega podjetja kot presežnega delavca in je brezposeln, z vsemi dodatki v določenem času nekaj mesecev res ima enake dohodke kot zaposleni. To je destimulativno, je pa tudi res, da so vsi tovrstni prejemki relativno nizki. To pomeni, da so nekateri zadovoljni z življenjem na zelo nizki ravni. Da jim je zelo malo dovolj, po domače povedano. Vedeli morate, da vsi socialni prejemki zagotavljajo le preživetje in da pomenijo tudi prag revščine. Dodatki niso visoki iz česar sledi, da so ljudje tako skromni in imajo majhne želje in potrebe ali pa imajo še druge vire za preživljanje in za izboljševanje svojega življenja. Če tisti, ki dela, dobi toliko kot nezaposleni, potem se ne splača delati... No, to je pa drug problem. Prag preživet ja sem omenila zaradi problema, s katerim sc zdaj ukvarjamo. Ob tem, ko gredo v marsikaterem podjetju ekonomske in finančne razmere navzdol, in s tem seveda tudi plače, ob tem, da skušamo nizke plače držati nizke tudi zato, da bi zmanjšali stroške in povečali konkurenčnost podjetij, morajo biti socialni prejemki ali nadomestila za nezaposlenost nujno manjša od plač. Ker pa so plače čisto na dnu in komaj pokrivajo najnižje življenjske stroške, morajo biti nadomestila in dodatki še nižja in potem ne pokrivajo življenjskih stroškov. Ob takih dogajanjih, torej ob tem, da ljudje niso stimulirani za delo, bi morali te prejemke šc nadalje racionalizirati. Če pa jih še naprej racionaliziramo in zmanjšujemo, potem ne bodo pokrili niti najbolj elementarnih življenjskih stroškov. In če ljudje ne bodo imeli dodatnega vira, ne bodo mogli preživeti. To je tisti problem, s katerim se vsak dan srečujemo. Recimo: pri nas smo se lotili racionalizacije vseh denarnih prejemkov po različnih vidikih urejenosti. Poskušali bomo najti rešitev in stvari narediti takšne, da se bodo finančno pokrivale, da ne bo nekdo neupravičeno dobival dveh prejemkov in da bo tistemu, ki je vezan izključno na socialni prejemek, pokrilo najnižje življenjske stroške. Da sc bo obdržal, četudi nima nobenega drugega denarnega vira. Tu pa sc poslavlja vprašanje ali bo ob teh nizkih plačah za takšnega delo še vabljivo. Kaj pa iskanje luken j v zakonoda ji, v tem primeru črno zaposlovanje? To je mišljeno ob predpredpostavki, da sc ljudje dodatno ne preskrbujejo iz črnega zaposlovanja in da nimajo dodatnih virov za preživljanje. Prav ti dodatni viri nam danes pravzaprav zamegljujejo vso sliko. Nisem optimist in ne mislim, da bomo črno ali sivo ekonomijo pregnali čez noč, bo pa potrebno izkristalizirati situacije za tiste, ki delajo, in tiste, ki ne delajo. Z zakonom o inšpekcijah bomo dali inšpekcijam več pooblastil ... r/SAMC m Kdaj ho to? Zakon jc že pripravljen za vlado in po mojem bi lahko bil v prvem polletju že v parlamentu. Vendar pa je to le ena, kontrolna stran. Mislim, da je treba povečati tudi dajatve za nekatere vrste dela. Mislim, da bo treba pogodbeno delo bistveno bolj obremeniti kot je obremenjeno zdaj, tako da sc delodajalcu ne bo splačalo. Med obiskom v Steklarni Hrastnik ste pohvalili njihov plan notranjega podjetništva in skrbi za ohranjanje delovnih mest. Se lahko iz tega potegnejo recepti za splošne zasavske razmere? Težko bi rekla za vse firme, ker vsega naenkrat človek nima pred očmi. Ampak mene so Hrastničani presenetili, ker so elaborat naredili tako detaljno. V njem so svoje ljudi obdelali natančno, za vsakega so nakazali možno rešitev, predvideli, kaj bi lahko z. njim naredili... To sicer ni pravilo? To ni pravilo. Običajno pridejo ljudje sem s finančno analizo, mogoče še tehnično tehnološko, z nekimi številkami o kadrih, pa z nekimi generalnimi rešitvami in največkrat so te rešitve le nakazane. Dostikrat sc moramo zato zelo rizično odločati ali bomo pri takem programu sodelovali ali ne. Medtemkoje v Steklarni tako dodelano, daje že jasna perspektiva za vsakega posameznika. Zdaj se zapira zagorski rudnik, kako bo z delavci tam? Za prezaposlovanje rudarjev ima del sredstev v svojem načrtu tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti na svojem energetskem področju. Del prograinovse financira iz tistih sredstev, del pa financiramo tudi mi, preko agencije za podjetništvo ali pa neposredno same programe. Računam, da bodo ljudi na nek način rešili; bodisi preko kakšnega novega programa ali pa sc bo razvilo več samostojnih dejavnosti, kar se tudi dostikrat pojavlja v Zasavju. Tam smo že opazili cel kup podjetniških idej, samostojnih dejavnosti, nečesa novega. In to je rešitev tudi za te kadre, ki so zdaj zaposleni na Rudniku. Del se jih bo po nekem obdobju čakanja gotovo umaknil v pokoj ali bodo v družinskem krogu delali naprej. Vsaka regija prihaja v Ljubljano s svojo specifiko. Za Zasavje je to obremenjeno okolje, industrijska tradicija, rudarstvo, ki zamira.lmate kakšen recept za prestrukturiranje? Receptov za prestrukturiranje je toliko, kolikor je okolij. Za okolje, kakršno je Zasavje, sem takšen recept enkrat že povedala. Deloma se je prijel, deloma se ni. V vsakem takšnem okolju, kjerprihaja do zapiranja določene dejavnosti, bi morala intenzivno delati neka interdisciplinarna skupina, ki načrtno pridobiva nove programe,načrtno spodbuja samozaposlovanje, ki se posebej ukvarja s preusmerjanjem ljudi. Kdo naj to financira? To je zelo različno. Običajno gre za različne vire financiranja. Če bi bile težave samo na enem koncu, če ne bi bilo celo slovensko gospodarstvo v težavah, bi rekla, da deloma država, deloma novi investitorji, deloma lokalna skupnost. Ker je pa seveda v težavah celo slovensko gospodarstvo, je vire financiranja toliko težje najti. Še vedno pa so vsi nekako poklicani, da združijo sile: od države preko drugih, to se pravi podjetij, lokalnih skupnosti, do posameznikov. Skratka; mislim, da bi se morali najti v nekakšnem konzorciju in skupno pritisniti. Je pa stvar organizacijsko zelo zahtevna in pri nas, kjer je s tem malo izkušenj, se to težko dela. Mislim pa, da takšne skupine, kot je tista, ki jo vodi Matek v Laškem, lahko veliko naredijo , ker so interdisciplinarno sestavljene, ker načrtno iščejo programe. Še boljše bi bilo, če bi bile takšne skupine profesionalne. To je eden od receptov. Problem je tudi v tem, ker se večina prestrukturiranja konča s trgovino... To je problem. Takšna rešitev jc zelo kratkoročnega značaja. Ne moremo biti vsi mešetarji. Veste, v čem je pri nas problem? Ker se dogaja vse naenkrat. Poglejte, ko so v Nemčiji spreminjali Porurje, ko so zapirali angleške rudnike, po vsod je bila v težavah ena dejavnost. Pa so prišli ljudje iz drugih dejavnosti, je prišel kapital, so prišle ideje in ljudje iz. tistega dela gospodarstva, ki je cvetel. Pri nas so pa zdaj vsi naenkrat v tem, v tej godlji. Inni svežega investitorja niti česa drugega. Manjka tudi pripravljenosti prijeti za kakršnokoli delo? Res je včasih komu težko in pod častjo prijeti za kakšno delo in sc zdi, da ljudem še ne gre dovolj slabo. Stane Šterbucl Foto (iz obiska v hrastniški Steklarni): Branko Klančar Z KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/nfca M£Z?£A V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske (ženski salonerji že od 2.345 SIT dalje) in otroške obutve. V MESECU MAJU VAM NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI CEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI CEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. VABLJENI! malgai § Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom RENAULT NA ZALOC/I OMEJENA KOLIČINA VOZIL RENAULT 5. Prvi avto leta izdelan v SLOVENIJI! RENAULT CLIO NAPRODAJ ŽE OD 6. MAJA DALJE NE ZAMUDITE UQODNE PROMOCIJSKE CENE. KREDITI, LEASINQ. Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525 pa*, imtttm 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19 00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 ZLATAR ZLATAR MEŠIČEK JOŽE Ut. 1. JUNIJA 11. 61420 TRBOVLJE, Telefon (0601)21 159 NUDIMO: - zlat in srebrn nakit - popravila zlatega in srebrnega nakita - zamenjava ali predelava starega nakita ODPIRALNI ČAS: 8 00-12 00. ia00-19.00. SOBOTA: 8.00-12.00, ČETRTEK: zaprto mesnica-delikatesa terdi MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 ODPIRALNI J torek: 7 JO-14.30 nedelja: 8.00-11.00 sreda, četrtek: 1 ' sobota: 7.30-14 JO 7.00-13.00 I m Prvomajski prazniki so minili, upamo da ste se imeli lepo. Namesto na kresovanje in v hribe vas tokrat spet vabimo na oglede razstav, filmov, v gledališče, na športne prireditve, literarni večer in še kaj. V Revirskem muzeju v Trbovljah bodo odprli razstavo Plačilna sredstva na slovenskem nekoč in danes. Na ogled sta še razstavi Piera Conestaboja v Trbovljah in 3. medregionalna razstava v Zagorju. V Hrastniku si lahko zadnjič v okviru filmskega gledališča ogledate predstavo Klinika Tivoli d.o.o. Mestnega gledališča ljubljanskega. Ne zamudite! V Zagorju bodo predstavili monografijo Mikija Beerà, slikarja iz Zagorja. V Delavskem domu se bodo učenci višjih razredov osnovnih šol pomerili v kvizu pod naslovom Znanje za varčevanje. Tudi ljubitelji športa ne boste prikrajšani. V Kisovcu vas vabijo na tekmo nogometaši, v Zagorju pa rokometašice. Redakcija SOBOTA, 8.50 9.05 9.15 9.25 11.00 11.25 12.15 13.00 13.05 13.45 15.10 17.00 17.10 18.00 18.45 19.00 19.10 19.30 19.55 20.10 20.30 21.30 22.35 SLOVENIJA 1 RADOVEDNI TAČEK: Palica OSCAR JUNIOR: Čudoviti konec tedna OSCAR JUNIOR: Ata in mama si dopisujeta KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke PET PRIJATELJEV, ponovitev angleške nanizanke, 6/13 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike ZGODBE IZ ŠKOLJKE POROČILA TEDNIK INTERVJU, ponovitev NEŽNA PAST, ponovitev ameriškega filma TV DNEVNIK 1 BEVERLY HILLS, 90210, ameriška nanizanka, 18/22 RPL TV MERNIK RISANKA ŽREBANJE 3X3 TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT UTRIP ONA + ON POGLEJ IN ZADENI TV DNEVNIK 3, lil ; • . . '■ :: • 22.59 23.15 ./ VREME ŠPORT SOVA CESTNI BOJEVNIK-PODIVJANI MAX 2, avstralski film 10.35 ČLOVEK IN GLASBA, : 2. del 11.30 SOVA, ponovitev filili POPOLNA TUJCA, •:* ameriška nanizanka, llllll 28/28 WYNNEAND PENKOVSKY, iiij'jiiiii-ljijijxji:: angleška siili1 nadaljevanka, 1/3 8.5. 1993 Ciklus filmov F.Čapa: X-25 JAVLJA, :i':: slovenski film (čb) 14.25 ŠPORTNA SOBOTA: llllll Domžale: Tenis, IHII1 prenos, NBA košarka 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, ■ angleška !!!ll$ poljudnoznanstvena serija, 3/25 19.30 V DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 STUDIO CITY 21.10 SVET ODKRITIJ, ameriška lllfllj poljudnoznanstvena : serija, 6/11 22.00 A.Cubitt: GLAVNI OSUMLJENEC II, llllll angleška , nadaljevanka, 4/4 22.55 SOBOTNA NOČ HTV 1 8.00 TV KOLENDAR 8.1 Ò POROČILA 8.15 S SLIKO NA SLIKO, ponovitev 9.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.30 EDUKON, šolski !!!!!| kontaktni program 11.30 BOY FROM ANDROMEDA, 1/6 12.00 POROČILA 12.05 LIFE SENSE, 2/6 12.35 DRUŽINA ADDAMS 13.05 ALI MEJE KDO ISKAL? 13.50 POZDRAVI IZ DOMOVINE 14.20 GLASBA 14.25 POROČILA 14.30 PRIZMA IIHI: multinacionalni Ulil magazin 15.15 RISANKA 15.30 IZ STARE SKRINJE zabavno glasbena ' oddaja 16.00 POROČILA 16.10 RISANKA 16.15 TELEVIZIJA O TELEVIZIJI 16.45 TURBO LIMACH SHOW 18.00 POROČILA 18.05 TV RAZSTAVA: llllli Hrvaške fotografije 18.20 SANTA BARBARA, 397 19.05 V ZAČETKU JE BILA BESEDA 19.15 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIKI 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 TV TEDNIK 20.30 SIX AGAINST THE ROCK, ameriški film 22.05 USODE 22.35 TV DNEVNIK 2 23.05 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 16.00 100 NA URO, flUtl mladinski program 17.00 SATELITSKI PRO GRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE OBVESTILA IN EPP GLASBENI COCTAIL SOBOTNO POPOLDNE OBVESTILA IN EPP SOBOTNO POPOLDNE 18.00 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV 19.00 SLOVO 14.45 15.00 16.00 16.45 17.00 NEDELJA, SLOVENIJA 1 9.20 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.05 ČAROBNA PIŠČAL, tuja glasbena oddaja, 1/3 10.35 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, |!§!§I ko p rod ukcijska Sil!!! nadaljevanka, 9/26 11.00 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Beltinška illllll banda 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 MALI KAZNJENEC, avstralski risani film 15.15 STALIN, ponovitev ' angleške m dokumentarne serije, Hill 1/3 16.05 OGNJENO DREVJE THIKE, angleška Silili nadaljevanka, 2/7 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 DRUŽINSKI DNEVNIK, slovenski S:| | film (čb) 19.56 ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 PODARIM DOBIM, zaključna oddaja 22.05 TV DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA HAL ROACH PREDSTAVLJA: Njun zmagovit trenutek, ameriška nanizanka, 9/ 29 (čb) WYNNEAND PENKOVSKY, angleška nadaljevanka. 2/3 SLOVENIJA 2 11.00 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angleška nadaljevanka, 5/10 12.00 ONA + ON 13.00 POGLEJ IN ZADENI 14.00 ŠPORTNA NEDELJA (Barcelona, F-1, lillllllprenos; Domžale, Tenis, finale; Portorož, SIIIIIIDP V motociklizmu, reportaža; Portorož, DP v jadranju, reportaža; Tek prijateljstva, reportaža po kolesarski 20.30 ARMADA SENC, francoski film 22.50 ŠPORTNI PREGLED HTV 1 8.30 POROČILA 8.35 TV KOLENDAR 8.45 S SLIKO NA SLIKO 9.30 PRITLIKAVCI, 5/12 9.55 RISANKA 10.00 POROČILA 10.05 HIŠNI LJUBLJENCI 10.30 CVETNA NEDELJA, ISlSS; posnetek 11.30 "NEMA SELA DO BABINE GREDE", lili oddaja narodne glasbe in običajev 12.00 POROČILA 12.05 PLODOVI ZEMLJE 13.00 MIR IN DOBROTA 13.30 PUSTOLOVŠČINE GOZDNE DRUŠČINE, S- risana serija, 3/13 13.55 STARA MAMA, serija za otroke, 1/4 14.40 RISANKA 15.00 OPERA BOX 15.30 POROČILA 15.35 DRUŽINSKI ZABAVNIK 9.5. 1993 NAPOVED 20.05 PARNELL, serijski film, ll!!! 2/4 21.00 SEDMA NOČ 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA (ATV SIGNAL) 18.00 STO NA URO (KANAL 10) 19.0D NINJATURTLES (risani film) RADIO TRBOVLJE 8.00 8.45 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10.00 GOST TEDNA 10.45 OBVEDSTILA IN EPP 12.45 OBVESTILA 18.35 ZGODBE IZ dirki) 18.50 ZAJČJE ZGODBE, 10 13.00 ČESTITKE SEČUANA, 2. del 19.30 TV DNEVNIK 2, 19.15 TV FORTUNA POSLUŠALCEV 19.05 RISANKA VREME 19.30 TV DNEVNIK 1 14.00 NEDELJSKO 19.15 SLOVENSKI LOTO 19.56 ŠPORT 19.55 ŠPORT POPOLDNE 19.30 TV DNEVNIK 2, 20.00 ALPE-DONAVA- 19.58 VREMENSKA 18.00 SLOVO VREME JADRAN PONEDELJEK, 10.5. 1993 16.25 DOBER DAN, VREME PREDSTAVLJA: Njun 10.45 BATMAN, 7. epizoda KOROŠKA 22.39 ŠPORT |||||| zmagoviti trenutek. ameriške nanizanke 17.00 TV DNEVNIK 1 22.45 SOVA ameriška nanizanka, 9/ 11.10 DIVJI SVET ŽIVALI, 17.10 RADOVEDNI TAČEK: SAMCI IN SAMKE, 29 (čb) angleška Zvon angleška nanizanka, 4/ WYNNE AND poljudnoznanstvena 17.30 PET PRIJATELJEV, 7 PENKOVSKY, serija, 3/25 angleška nanizanka, WYNNE AND angleška 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE, 13/13 PENKOVSKY, angleška : nadaljevanka, 2/3 UČITE SE Z NAMI 18.00 REGIONALNI STUDIO nadaljevanka, 3/3 18.50 3/4 URE 12.10 SVET ODKRITIJ, MARIBOR 19.30 TV DNEVNIK 2, ameriška 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV VREME poljudnoznanstvena igrica 14.36 FOHUM 19.56 ŠPORT serija, 6/11 19.10 RISANKA 14.50 TV MERNIK 20.10 SEDMA STEZA 13.00 POROČILA 19.30 TV DNEVNIK 2, 15.05 UTRIP 20.30 R.Ackland: PRAVI 13.05 ALPE-DONAVA- VREME 15.20 ZRCALO TEDNA PEKEL, angleška JADRAN 19.56 ŠPORT 15.35 PODARIM DOBIM, Šilil! drama 1/2 13.35 ŠPORTNI PREGLED 20.10 SVET NA ZASLONU zaključna oddaja 21.30 PO SLEDEH 15.55 HOMO TURISTICUS, 20.55 OMIZJE 17.05 OBZORJA DUHA NAPREDKA ponovitev 22.15 TV DNEVNIK 3, 17.35 SOVA, ponovitev 22.00 VIDEOŠPON HAL ROACH 7JF&&C 22.40 23.10 ALTER KONCERT BIG BANDA RTV S PETROM HERBOLZ-HEIMERJEM, 1. del HTV 1 TV KOLENDAR DOBRO JUTRO, HRVAŠKA ZGODBE IZ MONTICELLA, 123 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 ALI STE VEDELI?, 12 11.45 MALA KINOTEKA 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO 7.50 8.00 9.35 14.50 DARLING BUDS OF MAY, 1/6 15.45 AFTERNOON RE PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 BESEDE, BESEDE, BESEDE 18.35 SANTA BARBARA, 398 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 HRVAŠKA IN SVET 20.50 A WALK IN THE SUN, ameriški film 22.45 TV DNEVNIK 2 23.10 S SLIKO NA SLIKO 23.55 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 00.00 POROČILA 18.30 KORISTNE INFORMACIJE sgarsa; (videostrani) vmes od !!!::■!!:: 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO- GRAM 20.15 100 NA URO, ponovitev 21.20 VIDEO GROM, oddaja Kanala A 22 50 SATELITSKI PRO-111111 GRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA •MvXwXv 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 ODDAJA O KULTURI 18 45 POROČILA 19.00 SLOVO TOREK SLOVENIJA 1 10.25 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 10.30 ČAROBNA VRTAVKA 11.00 3/4 URE 11.30 PO SLEDEH NAPREDKA 12.00 R.Ackland: PRAVI PEKEL, angleška drama. 1/2 13.00 POROČILA 13.45 SOBOTNA NOČ: §1!!! Alpski večer, 1. del 16.05 SEDMA STEZA 16.25 PORABSKI UTRINKI, : oddaja madžarske TV 17.00 TV DNEVNIK 1, 17.10 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 10/26 17.35 OSCAR JUNIOR 17.45 SLONČEK BIMBO 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.50 MAGIJA IN MODA 21.45 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija. 4/ li 12 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.41 ŠPORT 22.45 SOVA ALO, ALO!, angleška nanizanka, 10/18 JEZDECI ZORE, . španska nadaljevanka, 16.15 16.55 17,25 18.45 19.30 19.56 20.00 20.10 21.05 21.55 22.05 22.40 7.50 8.00 SLOVENIJA 2 SVET NA ZASLONU LJUDJE IN ZEMLJA SOVA, ponovitev SAMCI IN SAMKE, angleška nanizanka, 4/ 7 WYNNEAND PENKOVSKY, angleška nadaljevanka, 3/3 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: PRISLUHNIMO TIŠINI TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT POSLOVNA BORZA CLARISSA, angleška nadaljevanka, 3/4 OSMI DAN NOVOSTI ZALOŽB SVET POROČA PRO & CONTRA HTV 1 TV KOLENDAR DOBRO JUTRO, HRVAŠKA lili!!,,,,,,, 9.35 ZGODBE IZ 0 MONTICELLA, 124 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 PELJITE STARŠE V MUZEJ, 1 12.00 POROČILA 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, ponovitev 14.50 VOICES WITHIN, 1/4 15.40 AFTERNOON RE PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN NJENI LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 IN TO LETO... 18.35 SANTA BARBARA, 399 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 NOVI PRISELJENCI V AMERIKI, nemški dokumentarni film 20.50 GLASBA 21.00 V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja 22.35 TV DNEVNIK 2 23.DO SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V 11.5. 1993 NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia • .-.v ' ^ !ll!!§ BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATELITSKI PRO GRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 NINJATURTLES (risani film) 20.30 INFORMATIVNA . 1! ODDAJA, ponovitev li ':!! ATV SIGNAL RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO Rl JEE Ji^k m ^1 <2»t m 53 . 1993 SLOVENIJA 1 10.55 BATMAN, 8. epizoda : : ameriške nanizanke 11.20 VIDEOŠPON 12.00 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: PRISLUHNIMO TIŠINI 12.30 KRONIKA, kanadska :!!!§£ dokumentarna serija, 4/ lili 12 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 NOVOSTI ZALOŽB 13.25 OSMI DAN 15.25 CLARISSA, angleška nadaljevanka, 3/4 16.20 SVET POROČA 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK, ' ": kontaktna oddaja za . otroke 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV j igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA: DNEVNIK ZA MOJO MAMO IN OČETA, madžarski film 22.30 TV DNEVNIK 3, VREME 22.54 ŠPORT 23.00 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 6/ 15 JEZDECI ZORE, španska nadaljevanka, 2/5 SLOVENIJA 2 15.25 MAGIJA IN MODA 16.15 OMIZJE 17.30 SOVA, ponovitev ALO, ALO!, angleška nanizanka, 10/18 JEZDECI ZORE, španska nadaljevanka, 2/5 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška !!!!!: zobraževalna serija, 14/ 52 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŠPORTNA SREDA 22.30 OČI KRITIKE HTV 1 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 ZGODBE IZ MONTICELLA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 TOM IN JERRY KOT OTROCI, 7 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.3D MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, ponovitev 14.50 VOICES WITHIN, 2/4 15.40 AFTERNOON RE PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALA VIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN NJENI LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 W.Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, .1/1 17/27 18.25 RISANKA 18.30 LOTO 7/39, 1. žrebanje 18.35 SANTA BARBARA, 400 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 LOTO 7/39, 2. žrebanje 20.05 LEO SONNYBOY, : , švicarski film 21.35 DOPOLNILO 21.45 LIVNO, dokumentarna oddaja 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU lilllll 1:11111 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRGRAM 20.15 REZERVIRAN ČAS 21.45 SATELITSKI PRO GRAM : . . 20.00 PROGRAMSKI ČAS liti: REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA ::::::::::::::::::::::::: LOKALNIH TV rnmrn POSTAJ SLOVENIJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.0D SLOVO 13.5. 1993 ČETRTEK, SLOVENIJA 1 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Beltinska banda 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška izobraževalna serija, 14/52 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 14.55 PRO & CONTRA, ; ponovitev 15.55 OČI KRITIKE,ponovitev 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OSCAR JUNIOR, ££;!;:£ prenos 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Arena klovnov 21.35 TV TEDNIK 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA ON IN ONA, ameriška nanizanka, 9/13 JEZDECI ZORE, španska nadaljevanka, 3/5 SLOVENIJA 2 15.30 FILM TEDNA: DNEVNIK ZA MOJO MAMO IN OČETA, madžarski film 17.20 SOVA, ponovitev V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 6/ 15 JEZDECI ZORE, španska nadaljevanka, 2/5 18.45 ŽE VESTE 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 ZNANOST, 18. oddaja 20.35 UMETNIŠKI VEČER JOŽE SNOJ 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO, §111! HRVAŠKA 9.35 ZGODBE IZ MONTICELLA, 126 10.00 POROČILA 7Š®AHC M 10.05 TV ŠOLA 11.30 NAJ BO IGRA, 2 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 S SLIKO NA SLIKO, lili ponovitev 14.50 VOICES WITHIN, 3/4 15.40 AFTERNOON RE-PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 IZ SVETA ZNANOSTI 18.35 SANTA BARBARA, IIÌI1I401 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 SPEKTER 20.50 ZABAVNA ODDAJA 21.35 EKRAN BREZ OKVIRJA 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 S SLIKO NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 filili slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, Rokomet, Avtotimes - oddaja ....... Kanala A) cca 22.00 SATELITSKI PRO GRAM TV SIGNAL LITIJA 18.00 VIDEOSTRANI, prenos radijske oddaje Litijsko okence(Radio 11 Trbovlje) ............: RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO PETEK, 9.20 BATMAN, 9. epizoda ameriške nanizanke 9.45 ARMADA SENC, vk'X'X'X'Xv francoski film 12.05 ŽE VESTE 12.35 ZNANOST, 18. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 UMETNIŠKI VEČER: lili JOŽE SNOJ 16.05 OSMI DAN, ponovitev 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 UBIJTE CHARLEYA WARRICKA, ameriški film 22.25 TV DNEVNIK 3 22.49 ŠPORT 22.55 SOVA LOWE AND WAR, 1. 14.5. 1993 i epizoda ameriške nanizanke HERA d.o.o. 2000 TRBOVLJE JEZDECI ZORE, španska nadaljevanka, 4/5 PLEZALEC, švedska nadaljevanka, 2/3 SLOVENIJA 2 16.25 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Arena Hill! klovnov 17.25 SOVA, ponovitev ON IN ONA, ameriška lili: nanizanka, 9/13 JEZDECI ZORE, španska nadaljevanka, 3/5 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 STALIN, angleška dokumentarna serija. 2/ |||l 3 21.10 VEČERNI GOST 22.10 G. Verdi: REQUIEM HTV 1 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 ZGODBE IZ MONTICELLA, 127 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA KANAL 10 TRBOVLJ 11.30 PRAVLJICE: Posebno iekl° 18.30 KORISTNE 12.00 TOČNO OPOLDNE INFORMACIJE 13.30 MIKSER M (videostrani) vmes od 14.00 POROČILA 18.30 do 19.00 14.05 S SLIKO NA SLIKO slovenski program 14.50 VOICES WITHIN, 4/4 radia BBC London 15.40 AFTERNOON RE Siìl™ PR° DQDT OS5 ŠOLSKI PROGRAM občine), oddaje Kanala 16 35 MALAVIZIJA A (moda kulinarika, 17.30 HRVAŠKA IN NJENI ples) LJUDJE 21.30 SATELITSKI PRO 18.OD POROČILA GRAM 18.05 DUHOVNI KLIC 18.10 MORJE 16.00 PROGRAMSKI CAS 18.40 SANTABARBARA, REZERVIRAN ZA 402 TUJE SATELITSKE 19.30 TV DNEVNIK 1 PROGRAME 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA V ‘ll NAPOVED 14 00 VKLJUČITEV, „„„„ r^.TnrunMr NAPOVEDNIK, 20.05 DAN TELEVIZIJE, SERVISNE prenos iz Hrvaškega INFORMACIJE ‘ 14.45 OBVESTILA IN EPP - ZONE ROUGE, 15.00 GLASBENE NOVOSTI francoski film TV DNEVNIK 2 18’00 POVABILA IN -TV DNEVNIK 2 INFORMACIJE KAM - S SLIKO NA SLIKO 0B KONCU TEDNA - POROČILA V 16.45 OBVESTILA IN EPP ANGLEŠKEM JEZIKU „ 00 MLADINSKI VAL -POROČILA 19.00 SLOVo pokličite 81 307 ŽELITE BEKLAMIRATI SVOJO DEJAVNOST NA: TV SL, KANAL A, RADIO SL, KANAL 10, LOKALNI RADIO, V ČASOPISIH KINO PROGRAM j Trbovlje - Delavski dom 6.5. : /.ena uničevalka (am. fantast, akcijski) ob 18.00 7. -10.5.: Udarec za sistem (am. thriller komedija), pet. in pon. ob 20.00. sob. in ned. ob 18.00 in 20.00 11.-12.5.: Mizeri (am. thriller), tor. ob 18.00 in 20.00, sre. ob 20.00 Zagorje - Delavski dom 6.-9.5.: Lovčeva poteza (am. thriller), čel. ob 19.00. sob. in ned. ob 18.00 8. -11.5.: Popotnik (am. drama), sob. in ned. ob 20.00. pon. in tor. ob 19.00 12.5. : Patriotske igre (am. thriller) ob 19.00 Hrastnik - Delavski dom 6.5. : Bob Roberts (am. politična satira) ob 19.00 8.-10.5.: Gimnazijci atomskih ravnic (am. akcijski), sob. in ned. ob 17.00 in 19.00. pon. ob 19.00 12.5. Bele peščine (am. kriminalka) ob 19.00 Dol pri Hrastniku -___________dvorana_____________ 8.5. : Bob Roberts (am. politična satira) ob 18.00 Izlake - Kinodvorana 9.5. : Lovčeva poteza (am. thriller) ob 20.15 RAZSTAVE Trbovlje: V prostorih Revirskega muzeja si lahko ogledate razstavo Plačilna sredstva na slovenskem nekoč in danes. Razstava bo odprta od 10. do 24. maja, vsak dan od 8. do 18. ure. ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure. Ob predhodni najavi imate možnost strokovnega vodstva. Trbovlje: V Likovni galeriji v Delavskem domuje odprta samostojna slikarska razstava Piera Conestaboja iz Trsta. Razstavo je pripravila ZKO Trbovlje. Razstava bo odprta do 6. maja. vsak dan od 16. do 19. ure. Zagorje: V avli Delavskega doma je odprta 3. medrcgionalna likovna razstava - prvič v Zasavju. Razstava bo odprta do 7. maja, v času kino predstav in drugih prireditev, za skupine tudi dopoldne._________________ GLEDALIŠČE Hrastnik: 6.5. ob 19.30 v Delavskem domu bo Mestno gledal išče ljubljansko zaigralo komično melodramo Klinika Tivoli d.o.o. treh avtorjev. Lučke Jagodic. Marka Pokorna in Boštjana Tadcla. LITERARNI VEČER Zagorje: V Delavskem domu bodo 6.5. ob 19.00 predstavili monografijo akademskega slikarja Nikolaja Beerà. Nikolaj Becr je leta 1989 dobil na Madžarskem nagrado Panonia 89. PREDSTAVITEV Kolovrat: 13. maja ob 13. uri bo v gradu Kolovrat predstavitev ponatisa knjige zgodovinarja Josipa Mala Zgodovina Slovencev. Pripravlja jo Mohorjeva družba iz Celja. IZLET Trbovlje: PD Trbovlje organizira 8.5. skupinski izlet na Vremščico in Slavnik. Izletnike bosta vodila dva planinska vodnika. Vse podrobnosti glede prijave bodo objavljene v društveni omarici. Trbovlje: Planinska skupina mladih planincev OS Trbovlje organizira 8.5. skupinski izlet (z avtobusom in peš) na Bled. Zatrnik. Pokljuko, Uskovico in Bohinj. Zagorje: PD Zagorje vabi vse člane in druge na tradicionalni pohod na Most - SCI Slovenija Mostje slovenska podružnica Service Civil International, mednarodne organizacije ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni, z namenom da bi pomagala k spravi med Francozi in Nemci. Danes se ukvarja z mednarodno koordinacijo prostovoljnega dela in projektov vezanih na ekologijo, socialno delo In mirovništvo. Most združuje mlade po letih In srcu, ki želijo spoznati tuje dežele, ljudi in njihove običaje, dobiti prijatelje in skupaj pomagati tam, kjer je pomoč potrebna. Mladi, stari 16 let, se lahko udeležijo tabora v Sloveniji. Vsi tisti, ki so dopolnili 18 let, pa se lahko udeležijo tudi tabora v tujini. Hrano in namestitev priskrbi tabor organizator, udeleženci morajo le izpolniti pristopno izjavo in plačati članarino, Letos se bodo tabori odvijali naslednjih v naslednjih državah: Belgiji, Finski, Panski, Angliji, Walesu, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Irski, Italiji, Španiji, Švedski, Nizozemski, Severni Irski. Škotski, Švici, Ameriki in tudi v Sloveniji, V slovenske tabore je vključena tudi občina Zagorje s projektom Zagorje '93 s katerim bodo aktivno posegli v problematiko gradnje objektov in drugih posegov v prostor v občini Zagorje. K.G. Lep pozdrav! Čeprav se mi je jeza že malce ohladila, sem sc vseeno odločila, da vam predlagam, da na "sramotni steber" pribijete upravljalce našega zagorskega kulturnega hrama. Poskrbeli so za "čudovito" scensko ozadje promenadnega koncerta pihalnega orkestra Svea. Umazana okna. polna razne ropotije, so zgovorno ponazaijala stanje naše kulture. Na samem koncertu v dvorani pa so izdatno pomagali nastopajočim pri dvigu temperature gledalcev, saj je bil zrak v dvorani že nevaren za ljudi s povečanim krvnim tlakom. Veliko uspeha pri prodaji Zasavca vam želim. Marta Marn, Na bregu 9/a, Zagorje Pojasnilo Pri prispevku Samba do Brasil je prišlo do dveh tiskovnih napak, ki spreminjajo pomen napisanega. Prva je vstavku: ...do akrobacij s tamburicami. Ne gre namreč za tamburice ampak za tambourin. Na napako opozarjam zato. da ne bi kdo od bralcev rekel, da pišem o glasbi, pa nimam pojma, kaj je tamburica. Druga napaka pa je v stavku : ... nato sem si zaželela, da bi v dvorano prišel Kevin Costner in odplesal bojni ples... Pred besedno zvezo bojni ples manjka še pridevnik pravi, ki se mi zdi za logičnost in pravilno razumevanje teksta dovolj pomemben, da vam o tem pišem. Mojca Boltin, Hrastnik Blegoš, ki bo 9. maja. Odhod bo ob 6. uri izglavne avtobusne postaje. Prijave bodo sprejemali vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v društveni pisarni na Cesti zmage 14. Zagorje: V Delavskem domu 7.5. pripravlja Radio Trbovlje ob 18.00 kviz Znanje za varčevanje za višje razrede osnovnih šol. ______ ........ŠPORT............j Nogomet Kisovec: 8.5. ob 16.30 (3. liga) Svoboda Kisovec : Renče Rokomet Zagorje: Igrišče Partizan 8.5. ob 19.00 (2. liga - ženske) Tapi Zagorje : Burja Škofije IDEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006). Trbovlje (tel.: 21-222). Zagorje (tel.:61-644) in Litija (tel.: 881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure, v Liliji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah (xl 7. do 13. ure. v Liliji od 7. do 19. ure. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110). Veterinarska služba: Zagorje. Trbovlje. Hrastnik - 6.5. jc dežurni veterinar Marko Kastelic, dr.vet. med. Od 7.-12.5.je dežurni veterinar Iztok Soban. dr.vet.med. Dodatne informacije na številki 985. KNJIŽNICE Litija_____________________ Nove videokasete: 1. Bebetina gostija (drama); 2. Bob Roberts (drama);3. Borci prihodnosti (akcijski); 4. Časovni prehod (akcijski); 5. Čigav je otrok (drama); 6. Kantonska zgodba (kung-fu); 7. Krištof Kolumb (zgodovinski); 8. Krvavi šport (kung-fu); 9. Na vrhu (akcijski); 9. Otroci koruze 2. del (grozljivka); 10. Pod krinko (akcijski); I I. Vesoljska postaja (kriminalni); 12. Zadnja kazen (akcijski). Hrastnik Deset novosti zn otroke: I Tarman. D.: Pomlad: 2. Ježek na kmetiji: 3. Sinička na poljani: 4. Povh v gozdu: 5. Žaba v ribniku: 6. Novak. B.: Hudobna graščakinja: 7. Jurčič. J.: Jurij Kozjak: 8. Royslon. A.: Muca: 9. Royslon. A.: Psiček: K) Bavdaž, M.: Spomladi Zagorje_______________________ Novosti: I. Slovensko podjetje jutri: 2. Lorca. F.Ci.:CantcJondo:3. Kunaver. D.: Učim se učiti; 4. Martin. R.M.. Ptice v kletkah; 5. Bergant. S.: Z morjem \ sebi; 6. Dichter, E.: Izvirne |x>li do novih tržišč: 7. Deržaj. M.: Planinski pozdrav; 8. (»las. M.: Ekonomija: 9. Poe. E.A.: Konec hiše Usher; K). Kirschncr. J.: Umetnost egoizma. M Prekmurska gibanica - za 10 oseb Krhko testo: M)dag moke, lOdag masla, riiinenjakainsmelanenaredituokrhkoiesto. I rumenjak, 3 žlice kisle smetane. Krhko lesto razvaljamo v velikosti pekača Vlečeno testo: J5 dag make, sol, 2 ib 3 iti ga položimo vanj. Pekač prej dobro dog olja, 2 del mlačne vode. namažemo z maščobo. Testo potresemo z Nadev: K) dan maka, 5 dan sladkorja, 55 orehi ter pokapamo/masleni. Razvlečemo dag skute, 1 jajce, S del kisle smetane, S dag vlečeno testo in ga razrežemo na več kosov rozin, 10 dag sladkorja. 15 dag orehov, 55 v velikosti pekača. Na nadev v pekaču dag jabolk, cimet, limonimi lupina. 25 dag položimo prvo plast vlečenega testa, ga maščobe za pokapanje, 4.5 del kisle smetane. pokapamo z maščobo, potresemo z Priprava nadevov: Mak zmeljemo in ga makovim nadevom in nanj položimo drugo zmešamo s sladkorjem incimetom. Oiehov . krpo testa. Premažemo, jo s skutnim nadev pripravimo kol makovega, sirov nadevom in pokrijemo s testeno krpo. jo nadev pripravimo kol /a štruklje, /a jabolčni potresemo z orehovim nadevom, pokapamo nadev olupi jena jukrika razrežemo na Umke z maščobo in ponovno pokrijemo s testom rezine, dodamonekajkapljie vodein jabolka Testo potresemo z jabolčnim nadevom in do mehkega dušimo. Dodamo še 'začimbe pokapamo z maščobo in rozinami. Vse in sladkor. plasti nadeva Sc enkrat ponovimo. Zadnja Prekmurska gibanica sestoji iz dveh vrst plast mora biti testna. Gibanico polijemo s testa. Podlaga je iz krhkega testa, ostalo iz kislo smetano in obložimo s koščki masla: vlečenega. Iz moke. surovega masla. Aleš Matko, Gostinska šola Zagorje Kdo praznuje? Maj 6. Domen izp. i/. Domenik (Domi, Domko. Menko). it. Domenico iz. lat. Dorninicus; Dominik Savio; 7. Kla (Eli. Elika. Elka. Gizela). nem. Ella skrajšano iz. Elenorc. Elfriede ali Elisabeth: Dunja (Dunjica. Dunjka). grš. kydouia - diinja: 8. Miha izp. iz Mihael (Mičo. Mihce. Miki. Mišo), lat. Michael in grš. Michael -Kdojc Bog?; Viktor (Viklorin. Vika. Vili. Vito. Vitan), lat. voetor - zmagovalec: Mednarodni dan Rdečega križa; 9. Irma (limita), nem. skrajšano od Irmbcrga. Irmgard.... nem. irmin - velik, vsemogočen: 1‘ahomij (Pahor. Pajo. Pašo. Pucko), grš. Pachomios - listi, ki je močan, grš. iz pachos - moč. debelina; Mednarodni dan zmage nad fašizmom; 10. Antonin (Ante. Nino. Toni. Totiči. Tončina). it. Antonio - ime rimskega plemena; Gordijan (Gogi. Goran. Gordi, Goše). grš. Gordianus - gordijski, izp. iz Gordion - ime mesta v Frigiji (Mala Azija); Iza izp. iz. Izidora (Dora, Dorica. Dorka. Orka). grš. Isidoros - Isidin dar. sestavljeno iz Isis - egipčanska boginja plodnosti in grš. doron - dar; 11. Sigismund (Siga. Sige. Sigo), nem. Sigismund - zaščitnik zmage. nem. siga -zmaga.mulit - zaščita; Žiga izp. izŽigmund (Žigo. Zigos). madž. Zsigmoud iz nem Siegmond; Franca (giej 2. april); 12. Pankracij (Kračo. Krato, Paco, Pajko. Punce), grš. Pankrates - tisti, kije vsemogočen - iz. pan - ves. kratos - sila. moč; Leopold (Leo. Polde. Poldek. Poldicu), nem. Leopold, tisti, kije drzen v narodu, iz liut - narod in bald - drzen. smel. Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 23. aprila dalje: 23. aprila: Karmen Ivnik (Trbovlje), hči Irena: Jasmina Škrinjar (Zagorje), hči Špela; 24. aprila: Refika Bandič (Zagorje), hči: Ivanka Ravnikar (Laško), sin Lovro: Aljoša Zavrašek (Hrastnik), hči Nika; 26. aprila: Marjana Kolenc (Zagorje), hči Irena: Jolanda Keršič (Trbovlje), hči Martina: Vanja Počivalšek (Laško), sin Janez: Sonja Bevc (Litija), hči Anja; 28. aprila: Jerica Hanaček (Sevnica), sin Tadej; Mateja Kropivšek (Zagorje), sin Luka; 29. aprila: Jožica Drnovšek(Zagorje), hči Ki istina; Jelka Medved (Šentjur pri Celju), sin Simon. Iskreno čestitamo! HOROSKOP OVEN Energijo, ki kar prekipeva iz. vas. bi morali vložiti na poslovnem področju. Najprimernejši dan za to je ponedeljek, številka pa 13. BIK Težave, ki jih imate v zadnjem času s partnerjem, morate rešiti v dvoje. S pestovanjem jeze vsak na svoji strani nc boste rešili prav ničesar. Vaša srečna številka je 35. DVOJČKA Za kratek čas so se vam tla pod nogami pošteno zašibila, krivec za to pa je oseba, ki jo dostikrat srečujete. Razčistite najprej s sabo! Vaša številka je 28. RAK Krajše potovanje, s katerega ste se pred kratkim vrnili, si boste zapomnili vse življenje. Lahko je to začetek novega obdobja. Vaša številka je 31. LEV Končno ste uvideli, da vas "najbližji" pod krinko ljubezni pošteno izkoriščajo. Sedaj morate kaj storiti proti temu in jim pokazati, da to veste. Vaša srečna številka je 34. DEVICA Zaljubili ste se do ušes. priznajte to naprej sebi in nato še izvoljeni osebi. Pomlad je vendar najlepši čas za zaljubljence. Vaš dan je sobota, srečna številka pa 33. TEHTNICA Spoznali ste osebo, ki vam bo v prihodnje v veliko oporo v dobrem in v slabem. Prijateljstvo je še v nežnih povojih, zato pazite, da ne naredite napake. Vaša srečna številka je 20. ŠKORPION Spletke, ki ste jih načrtovali, ne boste uresničili, ker se vam bo cela stvar zazdela nepomembna. Samospoštovanje, ki ga boste pridobili s tem, je vredno več. Vaša številka je 19. STRELEC Odhodov, pu naj bodo krajši ali daljši, vam v prihodnjih dneh ne priporočam. Lahko bi se precej klavrno končali. Vaša številka ta teden je 22. KOZOROG Iz finančnih težav ste vsaj približno izplavali, če pa boste z denarjem ravnali podobno kot doslej, se vam ne obetajo boljši časi. Investirajte v torek. Srečna številka je 40. VODNAR Pismo, ki ga boste prejeli v naslednjem tednu, vas bo razbesnelo. Zaradi te malenkosti si ne vzemite lastnega miru. Vaša številka je 27. RIBI Part ner vas bo prijetno presenetil, tudi vi mu pripravite kaj podobnega. Navdušenje bo tako obojestransko in prijetni trenutki ne bodo še lep čas izostali. Vaša številka je 21. Saška Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le 1 priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, 1 | Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male | ■ oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. ■ * Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne * I skupine, ne iz 0601. k _ _________________________________________________________J PRODAM parcelo na lepem kraju, 25 km iz Trbovelj. Tel.: 22-189. PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 760 m2 v Turju občine Hrastnik. Informacije od 18. ure dalje na telefonski Številki: 25- 741. AVTOMOBILI IN DELlj PRODAM Jugo 45, odlično ohranjen. Tel.: 62-034. PRODAM tovorni avto Marcedez 1413, registriran, motor v odličnem stanju. Tel.: 76-320. PRODAM Z 101, letnik 79, prevožena 84.000 km, registriran do 4/94. Cena 1400 DEM. Tel.: 63-434. PRODAM avto Zastava 128 1,1 GX, letnik 88, garažiran in registriran do 4/94. Cena po dogovoru. Tel.: 64-175. STROJI ~| PRODAM ind. Šivalni stroj Textima, starejši pralni stroj in čoln Maestral 9S z motorjem Tomos 4. Tel.: 41-993. RAČUNALNIKI AMIGO 500, modulator, igralno palico, 100 disket in miško s podlogo prodam zaó.OOO DEM. Tel.: 22-018. ZAPOSLITEV j PERSPEKTIVNO podjetje nudi možnost pogodbene ali redne zaposlitve. Tel.: 061-881-453. INŠTRUIRAM vse letnike srednjih Sol. Tel.: 22-156. INŠTRUIRAM vse letnike srednjih in osnovnih šol (matematiko, fiziko, kemijo, angleščino). Tel.: 61-627. RAZNO 1 PRODAM travnik v izmeri 1400 m2 in gozd v izmeri 800 m2 na Partizanskem vrhu nad Trbovljami. Tel.: 063-856-067. sprejemamo vsak dan od 10. do IS.uro na telefon: ViUl/iJ ®i)31af£tS!):tZi1 i /7 NAROČNIKI ZASAVCA MMM Jt trt WWfSfw io emgmmmf mimmi fj/qvp m SEJTE3VI ahcmisrvaL ccguwficurs Zasavc d.o.o. bo od 1 9. - 23 maja pripravil razstavno - prodaini seiem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem. Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki vabimo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta Zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Podrobnejše informacije dobite po telefonu: 0601/61 013. PRIJAVNICA Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi okrog_____________m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam telefonsko številko: Podpis: KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/n/ca AGJf/A Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ... vam ponuja plačilo na čeke: nad 5,000 SÌT na dva čeka nad 10-000 SIT na rri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke brez obrestiH ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km). 6ALON POffléTVA V*R| Obrezija 19,61411 Izlake tel.: 0601/73 631 u -o - KUHINJE -DNEVNE SOBE - MLADINSKE SOBE - PREDSOBE - SEDEŽNE GARNITURE -JEDILNICE - SPALNICE - PISARNIŠKO POHIŠTVO GOTOVINSKI POPUSTI OD 10% DO 30% MOŽNOST KREDITA 3, 6 ALI 12 OBROKOV -IZDELKI IZ MEDENINE - PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA delovni čas: 9 00 -12.00.14.00 -19.00; sobota: 9.0012.00 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20Julija 2e, 61410 Zagorje Telefon /fax: 0601 61 611 'S- rtnn PROGRAMSKI PAKETI: (Isolmi dohodki, Glavna knjiga. Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, i/.pis virmanov, Fakturiranje. Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, sc aneiji, modemi, diskete, pokrivala, z.ašč. filtri,... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VV( 1RDSTAR, QUATRO PRO. WINDOWS, DBASE, PARADOX.... SOFTWARE OPRIMA: MKIROSOFT, BORIANO, NOVF.I.I. in IANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! SlMOtsflt TULEC. ŠKATLICA ANI. SVET. REKORDER V SKOKU V DALJAVO ( BOB) KOSMAČ CIRIL OLIMPIJSKE IGRE NIKO KURET OMLAČENA ŽITNA STEBLA ORIG. KRATICA SEVER-NOATLANT-SKEGA PAKTA ZWEIG STEFAN PREDUJEM, NAPLAGLO TANTAL moško IME, VOJTEH OTOK V OTOČJU TUAMOTU RUSKI SAHIST ANATOLIJ) UBITI IT. POLITIK MORO ANGLEŠKO SREDISCE VOLNARSKE INDU- STRIJE MOTOV ILO PRI TKALSKEM STROJU D. PRITOK VISLE ZBOR PETIH PEVCEV INDIJ. VERSKI REFORMA TOR (GURU) I2ČINEK, PODRt- SETINA AVTOR: KARU DREMEL GL.MESTO GRČIJE KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH troprst: TROPSKI LENIVEC RIMSKA Šestin- petdeset OBMEJNE UTRDBE STARIH RIMCEV TONČKA MAROLT ERVIN OGNER PISATELJ FLEMING I VISOKO GOROVJE ! V ATIJI nordijska! BOŽAN-STVA PRELAZ NA VELEBITU RAZUME- VANJE, MIŠLJENJE ZAVEST NAVIHANEC, ZVITA GLAVA LONDONSKA UMETNOSTNA GALERIJA ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA URSULA ANDRESS MOZOLJA- VOST HERCE- GOVEC PRERU-SKI VOLK RUSKO MESTO OB VOLGI DIANE ARBUS BRKATA RIBA AMERIŠKI PISATELJ SHUTE REKA SKOZI MONCHEN IZLOČEK ŽLEZ V USTIH PRIJETNO DRAŽILO, NASLADILO DOLG. PRAZEN GOVOR PRVI MITOLOŠKI LETALEC INDEKS, VSEBINSKI PREGLED KALIJ GLAVNO „ ME STO SRI LANKE VISOKA VITKA ZGRADBA STARA PLOSKOVNA MERA PREOBRA-:EN0 PODZEMNO STEBLO VRSTA KONJSKEGA TEKA STAR SLOVAN SREDIŠČE VRTENJA GORSKI GREBEN FILM.IGRALKA RINA LAHKA IN REDKA TKANINA PERUNIKA NADOMESTEK ZA KOKAIN KEM-ZNAK ZA ZLATO .MBA LAŽ E OKAMENE-LA SMOLA IGLAVCEV HRVAŠKI PISATELJ KOVAČIČ MALIK ROMAN PISATELJA BARTOLA PRIPRAV- NIŠKA SLUŽBA INDIJANSKA LOVNA VRV Z ZANKO NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite čirnprej na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33,61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Kompletnatrajna, Frizerski salon Hermina, C. 20. julija 13, Zagorje 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Enomesečna naročnina časopisa Zasavc 4. nagrada: T sliirt majica 5. nagrada: Stojalo za videokasete Izžrebanci nagradne križanke 12/93 1. nagrada: Trimesečna naročnina časopisa Zasavc, Alojz Sajovic, Cesta zmage 30, Zagorje; 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan, Alojz 1‘ov.še, Log 15 a, Hrastnik; 3. nagrada: Enomesečna naročnina časopisa Zasavc, Marija Grošelj, Ul talcev 1 a/3, Zagorje; 4. nagrada: T shirt majica, ,lože Jerič, Krnicc32, Hrastnik; 5. nagrada: Stojalo za videokasete, Marica Šarlah, Trg svobode 4, Trbovlje. Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 13.5.1993. Rešitev nagradne križanke 13/93 IZMUČENOST, VZGOJITELJI, IGRAČKE, EC, MV, DRU, KO, AKNA, KAR, FRED, ALATRI, OLT, RADA, NAGLICA, ŠČENE, IJ, REZAČ, AKCIJ, KAZEMATA, RI, UTIKA, IRI, MA, JASTREB, TEKSAS, OMEN, SREM, CAFRI, KARIOKA, LAS, RIN, KRESLIN, ANTISANA, ECK, EROS, KADAVER, ROA, GOVC, OVIPARA. m: ANKETA TEDNIKA ZASAVC V uredništvu in prodajni službi tednika Zasavc bi radi preverili, kako smo blizu svojim bralkam in bralcem, kaj jim je v reviji všeč, kaj pogrešajo, česa si želijo več in kaj bi lahko pogrešali. Anketo smo objavili že v prejšnji številki. Ker pa bi radi, da nanjo odgovori čimveč bralcev, jo objavljamo še enkrat. Tokrat s pripombo, da nanjo lahko odgovorite tudi anonimno. Seveda se boste s tem odpovedali nagradi, povedali pa boste svoje mnenje o časopisu. Zato podaljšujemo čas za odgovore še za 14 dni, nato pa bomo pet anketirancev izžrebali; ti bodo dobili lepe nagrade. 1. Ste naročnik ali kupec tednika Zasavc? a) naročnik c) občasni kupec b) redni kupec d) revijo dobim 2. Zakaj tednik Zasavc raje kupujete, namesto, da bi dobivali kot naročnik I0% ceneje? (na to vprašanje naj odgovorijo tisti, ki Zasavca kupujejo) a) za nakup se odločim šele potem, ko tednik prelistam b) k nakupu me vzpodbudi naslovnica c) tednik kakovostno niha d) iz navade 3. Zakaj kupujete oziroma ste naročeni na tednik Zasavc? a) zaradi vsebine b) zaradi RTV programa 4. Kateri sestavki vas v tedniku Zasavc najbolj pritegnejo? (lahko obkrožite več odgovorov) a) sestavki o politiki in gospodarstvu c) članki o problemih naše družbe d) kulturne zanimivosti e) socialna tematika f) predstavljanje preprostih ljudi g) Sport h) krajevne vesti i) strani za mlade 5. Katere prispevke (izbirajte med navedenimi v vprašanju št. 4) bi v tedniku Zasavc lahko pogrešali? Vpišite izbrano črko ____________ 6. Katerih prispevkov, navedenih v vprašanju št. 4, bi želeli v tedniku Zasavc več? Navedite izbrano črko____________ 7. Kaj v tedniku pogrešate? 8. Katere rubrike v tedniku Zasavc berete in kako pogosto? REDNO POGOSTO VČASIH NIKOLI a) Koledar dogajanj □ □ □ □ b) V ogledalu □ □ □ □ c) Sramotni steber, □ □ □ □ Zasavčeva svetilka d) Jetrnice □ □ □ □ e) Krajevne vesti □ □ □ □ f) Kšefti □ □ □ □ g) Komentarji □ □ □ □ h) Teme □ □ □ □ i) Pogovori □ □ □ □ j) TV in radio program □ □ □ □ k) Preženimo dolgčas □ □ □ □ I) Horoskop □ □ □ □ m) Mali oglasi □ □ □ □ n) Križanka □ □ □ □ o) Reportaže □ □ □ □ p) Društveno □ □ □ □ r) Miš maš □ □ □ □ s) Žuriramo □ □ □ □ t) Zdrav duh (kultura) □ □ □ □ u) Zdravo telo (šport) □ □ □ □ v) Kronika □ □ □ □ 9. Menite, da bi moral Zasavc prinašati tudi prispevke o slovenskem dogajanju in dogajanju po svetu? a) da, pisati bi morali o__________________________________________ b) ne, všeč mi je, ker je lokalni medij c) morda, vendar le o______________________________________________ 10. Menite, da je v Zasavcu reklam preveč? a) preveč jih je b) ravno prav jih je c) morale bi biti bolj razpršene d) reklame me ne motijo 11. TV programe spremljate: a) v dnevnih časopisih b) v tedniku Zasavc c) v drugih tednikih in revijah; katerih__________________________ d) na teletekstu 12. Kaj menite o prostoru, ki ga tednik Zasavc namenja TV programom? a) ta prostor bi lahko namenili zanimivim temam b) na tem prostoru bi lahko objavili zanimive podlistke v nadaljevanjih c) prostor naj ostane namenjen TV programom d) program bi morali razširiti še na satelitske programe e) (vaše mnenje)__________________________________________________ 13. Ali bi tednik Zasavc brali tudi, če v njem ne bi objavljali TV programov? a) da b) ne 14. Katere lastnosti bi pripisali tedniku Zasavc? (vsako lastnost ocenite z oceno od 1 do 5, pri čemer je 1 najmanjša, ocena 5 pa največja) a) aktualen b) objektiven c) razumljiv d) kritičen e) zabaven f) resen 9) drag h) kvaliteten i) pester j) zanimiv I) moderen 15. Kako ocenjujete grafično podobo tednika Zasavc? a) je sodobna b) je neprimerna c) me ne zanima 16. Ali menite, da se je tednik Zasavc, odkar ga berete, izboljšal ali poslabšal? a) poslabšal se je b) izboljšal se je c) nič se ni spremenil 17. Poleg tednika Zasavc prebirate še: Nedeljski dnevnik Anteno Jano Kaj Lady Mladino Stop Ž Druge tednike Osebni podatki: Spol a) moški b) ženski Starost a) Ido 20 let d) 41 do 50 let b) 21 do 30 let e) 51 do 60 let c) 31 do 40 let 0 nad 60 let Izobrazba a) osnovna šola d) višja Sola b) poklicna šola e) visoka šola c) srednja šola Vaš naslov (ni nujno izpolniti): Priimek in ime Točen naslov Kraj in poštna številka Uredništvo Zasavca 2W: SiwK&Hm M m , mm Ko je mladi Francelj tik po začetku druge svetovne vojne v temni noči na zid policijske postaje ves prestrašen z rdečo barvo nudai peterokrako zvezdo in zraven pisal - Živela OF, si verjetno tudi v najdrznejših sanjah ni predstavljal, da bo čez nekaj desetletij njegov mali vnuček šel po njegovih stopinjah. Na zid sicer ne bo nudai parol o Titu, partiji in partizanih, pač pa bo s sprejem pisal- Punk is not dead, Naj živi heavv metal, Axla bi jst tepu... Grafiti krasijo naše stene. Včasih nas takšen napis na stanovanjskem bloku skoraj prisili, da se ustavimo in pa preberemo črko za črko. Od vsebine napisa pa je odvisno, ali se bomo grafitu nasmejali ali pa bomo le zmajali z glavo in na tihem sami pri sebi "pošimfali" današnjo mladino (saj veste. - ko smo bili pa mi mladi...). Kakšni so danes zasavski grafiti, kaj pišejo po stenah, kaj mladi skušajo izraziti? Grobo bi lahko grafite razdelili v 4 skupine. Lahko so športni, glasbeni, politični ali pa grafiti kar tako. Ponavadi izražajo kakšno misel, na kratko zajemajo življenjski stil posameznika, kritizirajo šolsko, občinsko ali državno oblast. Pisci so v največ primerih anonimni, ali pa znani le ožjemu krogu prijateljev ali znancev. Če štejemo za grafiko vse. kar je napisano po zasavskih zidovih, je grafitov precej. Pravih, izraznih grafitov, pa je precej manj. Grafitarska subkultura je praktično mrtva na Izlakah in v Kisovcu. Tam grafitov sploh ni. Vsaj tistih ne. ki bi bili opazni slučajnemu obiskovalcu. V Zagorju je situacija boljša. (Ker Zagorja. Hrastnika in ostalih krajev ne poznam najbolje, mi ne smete očitati krivičnost, češem slučajno izpustil kakšen dober grafit.) Zelo mi je bil všeč grafit na zidu (pri Videoteki Tina) - "Drink or die!" Kratek, vendar jasno nakaže na piščeve poglede na svet. Sicer pa originalnost zasavskih grafitov ni prav Grafitarski top 5 1) Daj mi sexat (Gimnazija Trbovlje) 2) Drink or die (Zagorje) 3) A gremo u katakombe (Hrastnik) 4) Electro (zaradipestrosti; barve - Gimnazija Trbovlje) 5) Dom za vešanje (OŠ Revirski borci Trbovlje) velika. Vsepovsod se najdejo kopije grafitov iz drugih mest. pogosti so prepisi izkaset ali CD-jcv. Zanimiv je prepis na trboveljski OŠ Revirski borci. Nekdo je napisal - "Teachers. live us kids alone!" Čeprav je pisec hotel s tem povedati nekaj povsem drugega, je v bistvu povedal svoji učiteljici, da je potrebno na njenih urah angleščine še malo potrenirati besedici live in leave in se tako v bodoče ogniti spodrsljajem po zidovih. Če se boste v toplih dneh peljali mimo starih elektrarniških stanovanj, kjer so naseljeni begunci, jih nikar ne obtožujte, da cel dan poležavajo in buljijo v zrak. To ni res. Ne buljijo v zrak, temveč v velik rdeč napis na separaciji NAJ ŽIVI BRATSTVO IN ENOTNOST NARODOV JUGOSLAVIJE! (Verjetno ga je napisal mladi Francelj tik po drugi svetovni vojni, prejel za to udarniško značko, zdajšnji oblastniki pa so ga spregledali in pozabili najeti Franceljnovega vnučka, da ga zbriše). Za vse zasavske grafite je značilno, da so pisani bodisi v angleščini, bodisi v pogovornem jeziku ali pa kombinaciji angleščine, hrvaščine in pogovornega slenga oziroma žargona. Primerov ne manjka. Tako lahko na raznih krajih beremo: "Fuck thè system. rnatr maš podučnake. Axla bi jsl tepu. sk8 in kdu si ti. Iz. vseh vrst napisov sc da sklepati, da so na tem področju (na področju malanja grafitov) zelo aktivni poleg ostalih predvsem pripadniki in privrženci Torcide (Zelena Torcida. Rudar je najbolji, ole. ole, ole....) in nadebudni bajkerji in skaterji (sk8. bike or split, povell peralta...). O glasbenih grafitih pa raje ne pišem preveč. Teh je namreč veliko, od imen skupin, delov besedil, do posameznih glasbenih zvrsti (punk. rap. metal....) Tudi grafitov kar tako ne manjka. Sem lahko štejemo razne podpise, imena, vzdevke. Moti pa. da v Zasavju skoraj ni grafitov s politično vsebino, kateri so ponavadi najodmevnejši in vzbudijo tudi največ zanimanja. Mogoče so bili takšni grafiti njega dni v Hrastniku. Tam je opaziti kar nekaj sten. na katerih so kraljevali grafiti. Zdaj so prebarvani in prepleskani ter tako uničeni za bodoče rodove. Razen napisa - "Home boy", na katerem črko -O- zamenjuje ustrezen neonacistični simbol, ni opaziti po zidovih nobene "politike". Če to pomanjkanje političnih grafitov pomeni neobremenjenost mladine s politiko, je to pravzaprav čisto v redu. Sklep bi bil lahko takle: zidov v Zasavju ne manjka. Veliko jih je praznih, čakajo na svojih pel minut. Če boste vzeli v roke sprej. da napišete grafit, vzemite v roke tudi glavo in kakšno dobro, svežo idejo. Kdor pa grafitov ne mara. ima vso pravico, da ga odstrani ali prebeli. Sicer pa so grafiti v ekološko oporečnem Zasavju zadnja stvar, od katere vas bo bolela glava. Tekst in foto: Jure Nagode a? Tako so si dejali avstrijski jahalci in se odločili na ta način ogledati deželo na sončni strani Alp. V petek dopoldan so člani športnega kon jeniškega društva iz Dunaja prijahali vse do Trojan in od tu nadaljevali popotovanje (bolje: ježo) po Sloveniji. Za seboj so imeli že460 kilometrovježe a ni bilo opaziti utrujenosti, ne na jahalcih in ne na konjih. Oboji so bili dobro priravl jeni za nadaljno pot po obrobju Zasavja. Slovensko mejo so prestopili v sredo in dnevno v spremstvu slovenske policije prepotovali povprečno 55 kilometrov. Tudi policijsko spremstvo je bilo opremljeno s konji. Na Trojanah so se karavani pridružili tudi nekateri Zasavci, najslavnejši je bil verjetno Jet' hrastniške policije Cveto Možina, ki se je izkazal-kot dober poznavalec konj in je v sedlu spremljal karavano. "Če boš padel s konja, boš prišel v jetrnice," so gaprisotni opozorili na prisotnost Zasavca. Z vremenom jezdeci niso imeli sreče, saj jih je na Trojanah pozdravil dež in jih občasno spremljal vse do Geosa in Bogenšperka, ki je bil njihov dnevni cilj. Vendar jim vreme ni pokvarilo razpoloženja, primerno opremljeni so se odpravili na pot. Pred odhodom so imeli še krajši remont - kobila je izgubila podkev in potrebno jo je bilo na novo obuti. Nato se je dolga kolona konj s Trojan odpravila proti Dolinam in pri mimovozečih vzbudila kar precej zanimanja. Za vse emancipiranke naj dodam, daje bila v karavani prisotna celo ženska. Pot jih je vodila mimo Dolin, kjer poteka evropska pešpot, do Kolovratain nato naprej na Slivno. Seveda niso izpustili prilike, da odjahajo na Bogenšperk. Pri iskanju primerne poti po Zasavju jim je svetoval Štefan Hribar, znan izlaški ljubitelj konj, ki je bil na čelu karavane. Dunajčani so na Slivni predali posebno pismo slovenski vladi in se potem odpravili na Bogenšperk, kjer so prenočili. Tu jih je pozdravil župan Mirko Kaplja in jih povabil na kresovanje. Naslednji dan so Avstrijci nadaljevali potproti Ljubljani. Morda se komu zdi njihovo popotovanje malce neudobno. Če pomislimo na slovenske ceste, je avtomobila za ogled Slovenije res škoda. Konj je za takšno avanturo kar pravšnje "prevozno sredstvo". Suzana Sivka Foto: Jože Ranzinger jr Bencin V Beogradu lahko na telefonski številki 9823 dobite razne koristne informacije, od vremenske napovedi do sporedov gledališč. Zdaj največ ljudi kliče to številko zaradi bencina. Odgovor je največkrat negativen, tokrat pa bencin prodajajo na bone kar na treh črpalkah. Pa poskusimo. Ko smo prispeli do Beopetrolovih servisov v Zaplanjski ulici (90.000 din/liter) in pod Kalamegdan (78.000 din/liter), so nam povedali, daje bencina že zmanjkalo. Odnehamo. Morda je tako celo bolje, ker bi nas drugače zamikalo, da bi za poln rezervoar zapravili celo plačo. Ob 180-odstotni mesečni inflaciji in letni, ki se vztrajno približuje svetovnemu rekordu predhillerjeve Nemčije, je razumljivo, da vse obračunavajo v nemških markah. Uradno je 1 DEM danes vredna 34.031 dinarjev, na črni borzi pa 55.000 (včeraj 45.000). Povprečna plača je okrog 60 DEM. Večina ljudi je revnih ali pa se siromaštvu približuje, le majhno število ljudi nimagmotnih skrbi. Zdi se, dtt se Beograjčani najtežje odrekajo avtomobilu. Tako je v prometu gneča, čeprav nič več takšna kot prej. Obstaja paralelni svet "šverca", privatnih črpalk in državno sponzorirane osebne iniciative. Če se že morate voziti, lahko bencin najceneje kupite pri tujih prevoznikih, ki prodajajo liter za 1,5 do 2 DEM. Domači "švercerji" so zvišali cene za liter bencina super na 2 do 3,5 DEM, pa tudi več. Odkar so v Srbiji uvedene sankcije, so potrošnjo gorivaracionalizirali z delitvijo bonov (15 litrov na mesec za osebno vozilo). Država ne more jamčiti niti te količine, zato so v aprilu delili bone le za 10 litrov. Centi lega bencina je trenutno le 30.000 din, problem pa je v tem, da zaradi inflacije dinarja od bonov nimajo korist ne država ne podjetja, zato bencina tudi ni na črpalkah. Ponavadi boni ostanejo voznikom za spomin, če jih seveda ne prodajo. Seveda obstajajo črpalke, ki imajo gorivo po koncesionirani ceni, seveda za tiste, ki imajo prednost (po raznih kriteri jih). Drugi so odvisni od privatnih uvoznikov in "švercerjev". Kako in po kateri poti prihaja gorivo in s kakšnimi podkupninami z obeh strani meja, je zelo skrbno čuvana poslovna skrivnost. Na koncu seveda vse mimo plača voznik. Glede na vse to, uradno in na prvi pogled, goriva ni. Če pa imate dovolj mark, vam ni treba skrbeti in sploh vam ni treba do črpalke. Zavrtite le pravo telefonsko številko in bencinska črpalka bo prišla k vam. Vlado Babič Mednarodno dopisovanje Društvo za mednarodno dopisovanje v Ljubljani ima v Sloveniji že 4000 elanov, predvsem mladine v starosti od 12 do 20 let. Društvo posreduje naslove zadopisovanje v tujih jezikih: v angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini. V "bazi podatkov" imajo naslove več tisoč osnovnih in srednjih šol iz vsega sveta. Društvo ima status nacionalne mladinske organizacije, ki ga podeljuje Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo. Z dopisovanjem izpolnjujemo znanje tujega jezika in izvemo marsikaj o običajih, kulturi in načinu življenja v drugih državah. Mnogo dopisovalcev se tudi obišče. V sak dobi tri naslove dopisovalcev v izbranih državah, ki so njihove starosti. Članarina znaša 400 SIT Članarino in prijavnico pošljete skupaj kot vrednostno pismo na naslov: Društvo za mednarodno dopisovanje, p.p. 400, Ljubljana 61101. Te kuverte dobite na pošti. Seznam dopisovalcev dobite v štirih tednih na svoj naslov. [majo tudi ogromno naslovov odraslih oseb iz Velike Britanije, ki si želijo dopisovati s Slovenci. To so predvsem ženske v starosti od 25 - 60 let. Te naslove lahko dobite brezplačno. Sporočiti je treba samo naslov in starost. Brez prijavnice. Prijavnica za dopisovalce: Priimek in ime..................datum rojstva...... Ulica.......številka....Kraj................ Poštna številka......Podpisani izjavljam, da poznam smotre delovanja društva ter pravice in dolžnosti članov. V. dne..... Podpis: Jezik(i) dopisovanja............ hobiji....Želim: 1. naslov deklet 2. naslove deklet in fantov. Napiši vsaj 7 držav, v katerih želiš imeti dopisovalce (najbolj zaželene države podčrtaj). Žlahtnost ptičjega petja Pozimi se nam premražene ptice zasmilijo in natrosimo jim hrano. Spomladi nam dobroto povrnejo s čudovitim petjem, ki nas zjutraj prebuja in zvečer uspava. Ste že slišali za pogovor: "Ali veš. da zna moja skobčevka igrati na klavir?" "Seveda vem, to mi je moja papiga že zdavnaj povedala." Ali pa primere: poje kot slavček, noge ima tanke kot kanarček, moja ženička je ljubka sinička... Ničkoli kokrat v pogovorih. prispodobah ali v pesmih omenjamo ptice in pri tem niti pomislimo ne, da imajo prav te ptice svoje društvo. Pravzaprav ga imajo nji ho vi ljubi telji, brez ljubkih letalk pa društva vendar ne bi bilo. Danes preberite več o društvu za varstvo in vzgojo ptic Trbovlje. Sedem entuziastov ga je ustanovilo leta 1967. število članov se je že v naslednjem letu potrojilo. V začetku so gojili barvne kanarčke in zunanje ptice, ki so obiskovalce razstav še posebej zanimale. Začeli so tekmovati in leta 1970 so prvič dosegli državno srebrno kolajno za kolekcijo žlahtnih harških vrvivcev. Leto kasneje so tekmovali prvič s skobčevkami in dosegli tretje mesto v državi. Iz leta v leto so v društvu napredovali, svoj višek pa so dosegli leta 1981. ko so na republiškem tekmovanju dosegli trinajst, na državnem pa enajst kolajn. Najuspešnejša sta bila Jože Groblar s papigami in Stane Tomc s kanarčki. Eden od članov je sodeloval tudi na svetovnih prvenstvih. Omeniti moramo še Marka Prašnikarja. Na ustanovni skupščini republiške zveze leta 1976 v Trbovljah je bil izvoljen za prvega predsednika, kar je bil polnih dvanajst let. Postal je častni predsednik slovenske zveze, že šestnajst let pa je predsednik zbora sodnikov - ocenjevalcev ptic. Za svoje strokovno delo je prejel veliko priznanj. Tudi mednarodna organizacija ga je odlikovala s srebrnim vencem. Kot druga društva je tudi to v zadnjih letih prišlo v finančno stisko. Vrhunske ptice so drage in težko dosegljive, v Sloveniji je zares kvalitetnih primerkov premalo. Tudi kvalitetna hrana je draga. Kljub humanemu značaju dejavnosti ji čas. v katerem živimo, ni naklonjen. Boleče je tudi, da mladina do te dejavnosti nima veselja in jo bolj zanimajo finančno donosnejši posli. Najbolj zagnani pa vendar delajo naprej. Veliko pozornosti namenjajo zunanjim pticam, ki jih sodobna agrotehnika neusmiljeno trebi in bi brez takšnih društev že zdavnaj izumrle. Kosi bodo žvižgali, vrabci čivkali, ptice ščebetale, si izbirale par. pripravljale gnezda, valile jajčeca in vzgajale mladiče tudi. ko nas ne bo več. Kdo bo takrat skrbel zanje? To je apel mladim - vključile se v društvo, zvedeli boste veliko zanimivih skrivnosti in se naučili živeti z naravo. Morda boste začutili, daje jutranja budnica ptičjega orkestra pod oknom namenjena prav vam. iz hvaležnosti, ker jih varujete in jih imate radi. Marinka Benetek Marčnice so bile odlične Pred tremi tedni so gobarji uživali ob nabiranju tnarčnic. To so prve gobe v letu. ki pa sodijo med vrhunske gozdne sadeže. Zagorskii gobarji pravo sezono začnejo konec junija s tradicionalnim piknikom na Klančišah. Tudi letos ga bodo pripravili zadnjojunijsko soboto. Zc od leta 1989 pa nabirajo različne vrste gob, nato pa v Inštitutu Jožefa Štefana ugotavljajo, ali je černobilska katastrofa imela kaj vpliva na našem področju. Akcija poteka z Zvezo gobarskih družin Slovenije, v ujej pa sodeluje 21 gobarskih družin. Zagorska družina je zadolžena za litijsko in zagorsko področje. Letos poteka zadnje leto vzorčnega nabiranja in konec leta bodo znani rezultati. Več o tem in o podatkih, ki so že znani iz različnih vzorcev, vzetih na našem področju do lan skega leta. boste lahko prebrali v naslednji številki časopisa. I.L. Ob ribniku Ribiška družina v Zagorju je bila ustanovljena že leta 1957. Zadnjo nedeljo v aprilu so imeli ribiči letno skupščino, kjer so se dogovorili za delo v tej sezoni. V Zagorju imajo velik ribnik, kjer plava vse polno slastnih postrvi, v Kisovcu pa imajo ribogojnico. Lov v ribniku se je začel že marca, prava sezona pa bo nastopila konec maja ali v začetku junija. Dom ob ribniku imajo odprt vsak dan od 16. ure dalje, tudi ob praznikih in nedeljah. Tam si lahko privoščite dobro pečeno postrv. Če pa radi sami lovite ribe. vas pri tem ne bo nihče oviral, le dnevno karto boste morali kupiti. Za odrasle velja 500 tolarjev, za otroke pa 150. Če si radi privoščite podobne užitke, si jih lahko zelo blizu svojega doma. I.L. Živeti z muco Tokrat vam bomo predstavili življenje z mačko. Lahko jo pustimo samo v hiši ali v stanovanju celih 24 ur. če je poskrbljeno za primerno hrano, vodo in podstavek za iztrebke. Poglavitni problem z. mačko, ki je obsojena na bivanje v hiši. je škoda, ki jo s praskanjem povzroči na pohištvu ali sedežih. Nekateri tapetniški materiali (žamet, usnje) so po mačjem mnenju idealni, da z njimi vzdržuje nohte lepo manikirane. Najbolje je. da mačko, ko že pride v hišo, primerno odvajate od tega početja. Kupite ji lahko vabljivejše mačje predmete, kot so stebriči, pokriti z raskavim materialom ali preprogo ipd. Pri prehrani je treba mački ugoditi predvsem z raznovrstno hrano. Že mladiča moramo navajali na različno hrano. Vsebovati mora veliko energije, kot so maščobe in ogljikovi hidrati, ker je proteinska mesna ali ribja hrana do neke mere neizkoriščena. Ne smemo pa pozabiti na zelenjavo, da bo mačji menu raznovrsten in obilen. Vendar je treba paziti, da živil z veliko energije mačka ne zaužije preveč. Če bomo pretiravali s surovim mesom, lahko pride do škodljivih učinkov: mački, ki živi od rib, lahko zmanjka vitamina BI, prvovrstno meso (nemastno) pa lahko povzroči pomanjkanje kalcija in vitaminov. Če poskrbimo za raznovrstno hrano, ki mački prinaša primerne količine bistvenih hranil, bo žival nagonsko uravnovesila svojo prehrano. Aleš Matko M Mladim Zasavcem Če bi šli v Ljubljano in tam srečali Svetlano Makarovič, bi jo gotovo prosili za mišmašo vski podpis. Tako smo storili tudi mi. Vesela je bila. da se naša rubrika imenuje po njenem priimku. Vprašali smo jo tudi. kako lahko piše tako lepe zgodbe za otroke, če jih sama nima. Povedala je. da je odraščala z občutkom krivde, ki so jo povzročili odrasli, zato zdaj s svojimi zgodbami tolaži malo Svetlano, pa tudi vas, če ste žalostni. Žalosten in jezen je bil tudi osmošolec P. K., ki mu je mati storila krivico. Vendar sta se nazadnje pobotala. Takoje tudi prav. Nesporazume je dobro sproti reševali. S šole A. Hohkraut pišejo, da komaj čakajo, da bo v Zasavcu kak njihov prispevek. Tokrat so nam pisali prvošolci: Vesna, Tina, Sanja, Rado, Denis in Nina. O čem. bomo povedali drugič. Tudi s PET. Čeč so bili pridni. Dobili smo cel kup sestavkov. Danes objavljamo samo pismo iz šole v naravi, kjer so uživali pomlad. Prav. da ne gre kar tako mimo nas. Naravoslovni dan V četrtek, 8. aprila, smo osmošolci na O S Ivan Skvarča iz Zagoija pripravili naravoslovni dan. Tema: velikonočni prazniki. Učenci smo se razdelili v 6 skupin ter se že ob osmih zjutraj zagnali v delo. Skupino, v kateri sva bili tudi midve, je vodila Barbka Marin. S pomočjo njenih in naših idej smo ustvarjali velikonočne vizitke in butarice. Predvsem nas je zanimala poslikava vizitk s fotografskim razvijalcem in fiksirjem. Ostale skupine so prav tako počele različne stvari. Bodoči kuharji so pekli velikonočne zajčke in pletenke, nekatera dekleta so ustvarjala lepe vezenine, drugi so stene okrasili z risbami pirhov in belokranjskih pisanic, tretji so se mučili z barvanjem jajc. učenci, ki jihjetadan vodila tov. Juvan, pa so se bolj poglobili v ta velik praznik krščanske cerkve. Razložili so zgodovino velike noči in simbole v zvezi z njo. Kasneje smo vse naše umetnine oz. izdelke na majhni šolski razstavi tudi pokazali, tako, da so si jo lahko ogledali tudi učenci nižjih razredov. Ta dan smo odšli po šolskih stopnicah zadovoljni. Mateja Klančišar in Romana Hudomalj Šola v naravi na Kalu Zbudilo nas je ptičje žvrgolenje. prijetno nas je pozdravilo spomladansko sonce. Kje je to? Na Kalu, kjer smo učenci 4. razredov Mlšmaševim miškam in mišonom - Svetlana Makarovič. Poznate naslov zgodbe Svetlane Makarovič, v kateri nastopa Mišmaš? Odgovor najdete na tej strani lista. PE Tončka Čeč v šoli v naravi od 19. do 23. aprila. Zelo smo hvaležni svoj im staršem in vsem. ki so nam omogočili nekaj dni igre in prijetnega počutja na svežem zraku. Poleg staršev so prispevali še: Trgovini Up Pole in Naš market, slaščičarstvo Kozina, podjetje Prototip. ZRC. SDK in Tobak. Raziskali smo okolico Kala. bili že na Mrzlici. Uživamo v lepotah naše dežele. Lep pozdrav vsem Učenci 4. razredov PE Tončke Čeč, razredničarke in učitelj športne vzgoje Popravljena krivica Mati in jaz - velik problem! Vedno se kregava o pospravljanju stanovanja. Zadnjič sem hotel mamo presenetiti. Pomil sem posodo, očistil dnevno sobo in pospravil posteljo. Iz službe je prišla živčna in nervozna. Vedel sem. da bo vse narobe. Stopila je v stanovanje in videla samo tisto, kar nisem naredil. Mislil sem, da me bo vsaj malo pohvalila. Nič. Šel sem v sobo poslušat radio. Naenkrat so se vrata s sunkom odprla. Bila je mati. Zdela se mi je kakor bik. ki piha skozi nos in se pripravlja za napad. Začelo se je: "Nič nisi naredil! Samo po sporedu gledaš, kaj bo po televiziji, okoli sebe pa nič ne vidiš ! " je pihala čisto rdeča. Rekel sem ji: " Ali nič ne vidiš pospravljene posode, čista tla. pospravljene omare, nanošene kurjave, obrisan prah? To nič ne vidiš? Dovolj imam tega, da prihajaš živčna domov, potem pa se nad menoj znašaš, če ti gre v službi narobe! Psa bom peljal ven!” Bila je tiho kol miš. Videla je, da imamjazprav. Ko sem prišel domov, mi je pripravila za večerjo pizzo. V očeh sem ji videl, da me prosi odpuščanja. Ne, ne bom se zmenil zate, sem si mislil. Tako kot sem jaz trpel dopoldne, boš ti trpela zvečer. Zvečer mi je naročila, kaj naj drugi dan naredim. Vedel sem, da bom Vesele iz vrtca Otroci so za kosilo imeli zelenjavno enolončnico. Anžcj je mešal z žlico po krožniku in ni jedel. Tovarišica ga vzpodbudi: "Poskusi, Anžej, saj veš, da smo se pretekli teden pogovarjali, kako zdrava je zelenjava." Anžej še nekaj časa meša po krožniku, nato pa odvrne: "Jz sm prejšnji teden manku." Po malici pride v skupino varuhinja in vzgojiteljica stopi k vratom, ko jo vpraša Nika: "Kam pa greš?" "Na kavico." "Ne jel. sej po jogurti ne paše!" Tovarišica se je z otroki pogovarjala o tem, kako se ljudje med seboj ločimo tudi po zunanjosti. "Mojca, kako bi ti svojim prijateljem doma povedala, kakšna sem jaz?", vpraša tovarišica. Deklica nekaj časa gleda tovarišico, kije sicer naravno rjavolasa, asi lase svetlo barva, tokrat pa narastek las kaže, da si jih že dolgo ni barvala. Mojca: "Moja (uršicaje pa tista, k ma spodi črne lase, na vrh pa sive." Vrtec Rudnik Hrastnik pohvaljen, če bom vse naredil. Drugi dan sem vsa njena naročila zvesto izpolnil. Domov je prišla mirna in nasmejana. To sem čakal, sem si govoril. Že v predsobi je govorila, daje vse lepo in snažno in čisto. V idelaje, da si želim pohvale. Vsul seje plaz pohval, da sem priden in vreden zaupanja. Na koncu se mi je opravičila in rekla, da me ni hotela prizadeti. P.K. Na zdravniškem pregledu Nič se nisem bal. Najbolj mi je bilo všeč pri zobozdravniku. Malo me je bilo tudi strah. GREGOR Menije bilo všeč poslušati zvoke. Bal sem se injekcije. Na predavanju smo se pogovarjali o zdravju. MATEJ Najbolj mi je bilo všeč, ko sem imela na ušesih slušalke. Ko so me cepili v roko. meje bilo malce strah. S seboj sem prinesla svojo najljubšo igračo. Pregled se mi je zdel dolg. NIKA Imeli smo se lepo. Meni je bilo všeč, ko so mi poslušali srček. BLAŽ Jaz se nisem nič bala. Na pregled sva prišli skupaj z. mamico. Bilo je lepo in imeli smo se lepo. BRANKA Na zdravniškem pregledu mi ni bilo preveč všeč, ker je bilo tako vroče. MATIC P. Nič se nisem bala, ko so me cepili v ramo in ko so mi vzeli kri. Dobro sem se počutila pri zobozdravnici in všeč mi je bilo tehtanje. BRINA SBW511M :A31I§3H Najprej pojasnimo, kaj pravzaprav pomeni ime skupine. V "čisti" slovenščini ime pomeni "raznašalci rocka". Rock je pač rock, tega sc ne da prevesti, "raznašalci" pa verjetno izhaja iz angleške besedice "dealer", torej tisti, ki nekaj raznaša, nekaj deli. Tako ali drugače, fantje pridno vadijo, snemajo komade, zabavajo sebe in ostale, ime skupine pri teni nima prav nobenega pomena. Zaenkrat imajo dva studijska posnetka: Siva mesečina ter Zgoraj hrez. Niti nista takorockerska. kot hi lahko sodili po imenu. Skupina ima dva nova člana sta, bobnarja Aleša Ojstrška (ex-Orlek) in Nena Grabiča (kitara). G lasbo ter besedila ustvarjajo fantje skupaj, največ zaslug za novo. bolj udarno glasbo, pa ima prav gotovo Neno. Na vprašanje, kam hi uvrstil glasbo Rock'o'dilly. je odvrnil: "Pravzaprav ne vem. Kar napiši, da je "rokačina".” In ko sem poslušal "demo" posnetke, sem bil tudi jaz v dilemi. V glasbi je čutiti vplive Van Halena. Whitesnakesov. Thin Lizzy... Prav zares je vse skupaj zelo dober, speven rock. Skupina je pred kratkim posnela še tretjo pesem Klic v sili. Z njo so se uvrstili na finalno oddajo prireditve "Kar znaš. to veljaš". Potegovali se bodo za naziv amater leta. "Nekje pač moraš začeti", dodaja Neno. Načrti za prihodnost so veliki. Poleti bodo verjetno koncertirali na Primorskem, skupaj s skupinami Continent, Faust, ter Ne joči, Peter. Tudi način, kako uspeti, je pri "raznašalcih” malce drugačen. Najprej bodo posneli dober komad. Nato ga bodo s pomočjo sponzorjev poskušali "sforsirati". Šele nato bodo posneli kaseto. Ni kaj. načrtov je veliko, upajmo, da bo tudi uspeh velik. Tudi če ne bo, važno je, kot smo napisali na začetku, da se fantje pri svojem delu zabavajo, ter da zabavajo nas. Tomaž A. Štojs J /žSsSfl AUHKA HVALA- vokal MRWAH HVALA-vokal, kla*.aw Alenko in Marjana spremlja glasba že od malih nog. Po razpadu trboveljskih Mladih upov sta postala duo in se pod imenom Adi M pojavljata že precej let po vsej Sloveniji. Najbolj | ju poznajo mlajši poslušalci, saj veliko nastopata prav po osnovnih šolah. Na svojih koncertih izvajata lastne skladbe, ki se jih je nabralo žedo volj za kaseto, njun komercialni repertoar za ples pa obsega vse od evergreenov do popa. Največ časa posvečata svojevrstnemu projektu, imenovanemu Korajža velja. Prireditev poteka v tekmovalnem duhu, na njej sodelujejo osnovnošolci, ki se predstavijo s skladbami, ki jih sami izberejo. Zmagovalci posameznih regijskih prireditev dobijo posebno nagrado. Zmaga pa pomeni tudi nastop na finalu, ki ga A&M prirejata avgusta na Debelem rtiču. Do sedaj sta posnela dve skladbi. Kapljica je bila namenjena za lanskoletno Pop delavnico, pred dvemi leti sta se prijavila še na natečaj za festival Melodije morja in sonca v Portorožu s skladbo Pesem morja. To pesem sta posnela v ljubljanskem studiu Metro s pomočjo vsestranskega slovenskega glasbenika Tomaža Kozlevčarja. Obe posneti skladbi se vrtita pred vsem na radijskih postajah Koper, Ljubljana in Trbovlje. Avtor vseh skladb je Marjan, ki napiše še aranžmane in jih nato posname v studiu, besedila pa prispeva njun zagorski prijatelj Domen Janc. Marjan se veliko ukvarja z delom v snemalnem studiu, ki se nahaja v domači hiši in je odprt tudi za druge glasbenike. Snema računalniško, zaenkrat samo instrumente, za kvalitetnejše snemanje vokalov pa ima v načrtu nakup aparature, ki bo s pomočjo računalniške tehnike omogočila snemanje glasov, kar se v tujini že dolgo uporablja. Pripravljata kaseto. Izid ni odvisen od skladb ali požrtvovalnosti, ampak je, kot pri večini drugih skupin, finančne narave. Zopet bosta poskusila nastopiti na Pop delavnici in sicer s skladbo Ne zapusti me. Ker sta oba ljubitelja ekonomskih ved, si polega uspeha na glasbenem področju želita še čimprej doštudirati. Boštjan Groznik Nace Junkar pripravlja novo CD ploščo. Po uspehu, ki gaje doživel s svojo prejšnjo kaseto, na kateri je bila večina božičnih pesmi posnetih v slovenščini, bodo le pesmi na CD-ju zapete v originalnem jeziku. Na kompaktni plošči bo kar 18 pesmi. Torej več kot dovolj za vse. ki Naceta radi poslušajo. Skupaj s Heleno Blagne sta pred kratkim izdala tudi novo kaseto z naslovom Prijatelja za vedno. Na kaseti je nekaj njunih duetov, nekaj pesmi pa zapoje vsak sam. Naslovna pesem pa je priredba znane pesmi Amigos para sempre. Alenko Šmid - Ceno poznamo predvsem kot bivšo pevko skupine Moulen Rouge. Pred kratkim seje v drugo poročila, vendar svoje kariere ne zanemarja. Po prvi solistični kaseti, na kateri je bila prijetna disco glasba. Alenka pripravlja drugo kaseto. Večino pesmi bo napisala sama. seveda pa ji bodo pri delu pomagali tudi drugi pisci glasbe ter besedil. Skupina Damin gambit je širšemu slovenskemu občinstvu manj znana. Prihajajo iz Nove gorice, delujejo pa že dve leti. Po nekaterih spremembah v skupini zdaj delujejo s "polno paro" in tudi nastopajo vedno več. Še pred poletjem napovedujejo izid prve kasete, hkrati pa naj bi izšel tudi CD. Lopatic lamih band je skupina iz Cerkelj ob Krki. Kot ime samo pove, jo sestavljajo člani družine Lopatič - oče Silvo, ter sinova Rok in Jure. Pripravljen imajo material za prvo kaseto, ki naj bi v kratkem tudi izšla. Vlado Kreslin seje vrnil iz ZDA. Z nastopi tam je več kot zadovoljen, saj so ga poslušalci lepo sprejeli, ne glede na to. kje je nastopal. Zdaj lahko pričakujemo, da bo s svojo Beitinško bando kmalu posnel nov material. TAŠ NAGRADNA IGRA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Naša in seveda vaša nagradna igra se bo čez nekaj kol iztekla, kljub temu pa je še vedno dovolj časa, da nam pišete. Mogoče boste prav vi zadeli eno izmed nagrad v našem finalnem žrebanju. Tudi vprašanje v 6. kolu ni bilo pretežko, dobili smo veliko pravilnih odgovorov. Le-to se glasi: naslov nove kasete Zasavcev je Iščem te. Največ sreče pri žrebanju je imela Nina Kramberger, Izlake 15, Izlake. Nagrado pa tokrat poklanjata upravitelja Doma pod Javorjem (dve kosili), ter Anton Podbevšek- Foto I rbovlje. Ulica 1 junija 10 (slikanje za osebne dokumente). Nagradna bona prideta po pošti, mi pa Nini seveda čestitamo. 8. KOLO Tokrat bomo preverili vaše poznavanje nadaljevanke Beverly Mills 90210. Napišite nam, kdo je bil izvoljenec Umide VValsli (upoštevajte nadaljevanke, ki smo jih videli pri nas). Ixihko nam napišete ime igralca, ali pa ime osebe, ki jo je igral! Tujec v New Yorku Že po "Osmem potniku" (Alien) smo lahko padali v nezavest ob čistem idiolizmu in diletantskem prevodu naslova tega filma. Ali si predstavljate Stinga, kako prepeva svoj (zadnje čase spet popularen) komad "English-man In New York" takole: "Jaz sem osmi potnik, sem čisto tapravi osmi potnik, (saj) sem Anglež v New Yorku..." Blah. Potem se je zgodilo. Vse je izgledalo. kot da bi vrlim ameriškim scenaristom prišlo na uho, kako kretensko so pri nas prevedli njihovo fenomenalno stvaritev. Udarili so nazaj. Posneli so nadaljevanje zgodbe, v katerem pohlepna kompanija nima opravka samo z enim "tujcem", ampak s celim leglom simpatičnih zmajčkov. Logičen naslov "Aliens" je totalno sesul naše prevajalce. "Kaj naj zdaj napišemo? Osmi potniki? Miloooost, ne bomo več..." Ergo - prevedli so ga v "Osmi potnik II", kije bil vsekakor odličen film z izjemno neumnim prevodom naslova. Tako smo kronološko priplezali do tretjega dela. ki me je kot ljubitelja znanstvene fantastike bridko razočaral. Sigurney Weaver tudi tokrat ne moremo ničesar očitati. Zavoljo večjega vizualnega učinka seje celo obrila in skozi polovico filma igra Ripley SkinHead O'Connor. Tudi Brian Glover je svojo vlogo dobro odigral. Problem je torej v scenariju. Če bi producenti ne bili tako požrešni, bi mogoče še ustvarili nekaj zanimivega. Tako so X-krat spremenili konec (v stilu "a si ti sploh predstavljaš, koliko to slane"), na koncu pa še prestavili lokacijo iz zemlje na nekakšen pozabljeni plaet-jetnišnico. Tudi milijon posebnih efektov jim ne bi mogel več pomagati. Celotno zgodbico so tako neslavno zaključili in zaje.kar se zaje... sploh da. Gledano s stališča scenarija lahko zato zaključim le lo: Alien III je vse tisto, karCryingGame rti. Predvidljiv, (pre)enostaveninpoln klišejev. Za konec je treba filmaijem priznati tudi nekaj talenta, saj bi brez slednjega le s težavo tako globalno zafrknili vse skupaj. Še več! Priznati moram , da sem videl ogromno filmov, ki so kvalitetno še večji "podn". Sicer pa. presodite sami... Tommy ZMAGOVALEC prejšnega tedna: ACE OF BASE-Al I that ahe wanta LESTVICA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Kot kaže, zaenkrat nobenemu od tujih izvajalcev ni usojeno, da bi na prvem mestu naše lestvice zdržal dlje kolen teden. Dlje časa so se na prvem mestu zadržali le Čuki ter Pop designi. Tokrat je največ vaših glasov pobrala Švedska skupina Ace of base s svojo prikupno pesmico All that she wants. Kdo ve. mogoče bodo oni na prvem mestu ostali dlje časa. O vsem seveda odločate vi. Še vedno lahko našo oddajo spremljate na Kanalu 10 ob sobotah, ponovitev je v ponedeljek, v Litiji pa si jo lahko ogledate ob nedeljah, s ponovitvijo v torek. PREDLOGI za ta teden: FAITH NO MORE - l"m easy SHAKESPEARE SISTERS - Hello ELTON JOHN - l“m stili standing JANET JACKSON - Nasty Olaaulam ziat M o | srn „ a I o v t ____________________________________________ dlaaavalaa palljlta M, uratniitvo Zanna, C. >aaa§a 33, Zafarja. ČESTITKO Pres«aietite wvoje najbližnje ob rojstnem dnevu, obletnicali in drugih svečanih priložuoMlih. pokličite? na urr.clniStvn ZASAVCAa 61 OIS, Gl 177. Knjiga, ki jo piše življenje Klanec nad Vačami je rojstni kraj Jožeta Sevljaka, pesnika, pisatelja, amaterskega slikarja in pedagoga iz Litije. Petdeset let je že navdih za njegova dela: Razvejeno deblo (skupna pesniška zbirka štirih pesnikov, 1970), Rožnata kapa (pesmi, 1982), Razklani prag (pesmi, 1991), Zeleni kres (roman, 1992). Objavljal je v številnih literarnih revijah: Pisane trate, Oaleb, Primorska srečanja, Samorastniška beseda, Rast... Njegove pesmi so v antologiji Rudarske pesmi, na radiu je imel več literarnih nokturnov. Umetnik mora imeti svoj svet, v katerem ustvarja. Za Jožeta Sevljaka je to kmečki svet, kamor se vedno znova vrača: "Zdi se mi, da ne gre le za obujanje spominov. Izkušnje iz temne preteklosti izžarevam v sedanjosti. Preteklosti ne moreš ubežati in tega niti ne želim. Kakršna je že bila, je dragocena izkušnja za življenje, ki naravnava pričakovanja." Ljudje se običajno radi vračamo v svoj rodni kraj. Umetnikovo vračanje na Klanec je dvakratno: "Tja prihajam k svojim sorodnikom in v svojih delih, razmišljanjih. Zdi se mi, da drugega ne bi znal pisati. Občudujem pisatelje, ki se poglobijo v različne svetove in o tem pišejo. Pišem o raznih predmetih in delih, ki jih moram videli. Človek piše vse življenje eno knjigo. Pišem prozo in poezijo. Odkrivati poskušam nove motive in ne samo v kmečkem svetu.” "Velik vpliv name je imelo okolje, razmišljanja in seznanjanje z literaturo. Veliko sem bral, sedaj manj, kljub temu sledim novostim. Več časa porabim zastrokovno literaturo. Svojevrsten odtis mojemu delu so prispevala spoznanja in izkušnje, ki sem jih pridobil v življenju ter odnosi med ljudmi," pravi Sevljak. Zadnje čase ga precej zaposljuje skrivnostnost smrti in minevanja. Pravi, da preprosto ne ve, zakaj piše. Vendar kljub temu piše. To je sladka bolečina. Sedaj je direktor Zavoda za izobraževanje in kulturo v Litiji. Vendar pravi,da pogreša delo z mladimi, ki ga osrečuje, saj mu otroci dajejo vero in smisel življenja. "Pri sedanjem delu imam veliko pravnih in finančnih stv.iri, boja za obstanek Zavoda. To skušam nadomestiti s študijem strokovne literature s področja pedagogike. Napisal sem že več strokovnih prispevkov, ki so bili objavljeni doma in v tujini. Zlasti me zanima pedagogika prostega časa." Že več kot 20 let slika, vendar zgolj ljubiteljsko: "Moja tehnika je olje, polikolor. Tudi tu prevladuje kmečka tematika. Ne zanima me pokrajina, pač pa materialni svet, ki propada -etnografski predmeti. Silno me privlačijo roke, z njimi hočem povedati zgodbo o kmečkem in delavskem življenju. Navsezadnje so vse ustvarile roke in zdi se mi, da jih vedno manj cenimo." Zelo ceni dela svojih prijateljev Megliča, Rudolfa, Kneza, pokojnega Kopitarja ter Leskovška in drugih. Jože Sevljak še dodaja, da je kulture v Litiji premalo, tudi pogoji niso najboljši. Veseli ga delo knjižnice, ki dosega lepe rezultate, nima pa prostorskih pogojev za delo. Ostala kulturna področja pa kot da jih ni. In jih dejansko ni, saj so bila v zadnjih letih okleščena. Kraj potrebuje duševno hrano, zato ljudje hodijo ponjo tja, kjer jo dobijo. Nekega dne se utegne to strahovito maščevati. Joža Konjar Ajdbog m pličvolkkača je druga pesniška zbirka Jurija Hudolina, ko je razglabljanja o laži, sanjah, iluziji, resnici (iz zbirke Če je laž kralj) nanovo našel v svetu strupenih, neobčutljivih živalih,bestiarijah. V četrtkovem pesniškem večeru, ko je bila v avli 1)1) Zagorje predstavitev omenjene zbirke, so poleg reeitatork iz Gimnazije Trbovlje, Katarine Pajer, Barbare Hanžič in Nataše Domadenik ter povezovalk programa in pogovora Denise Huber in Petre Radovič, sodelovali še učenci iz GŠ Zagorje iz. razredov Metke Razboršek in Staneta Hudolina, pri klavirju jih je spremljala Mojca Zupan Jurij Hudolin je spregovoril o bestiarijah, čudnih stvorih ter nam odkril svojevrsten svet, pogojen s človekovimi različnimi odzivanji, ki so predmet vedno novega pričakovanja, upanja. Predstavil je še pesnika Novico Novakoviča iz Ljubljane, za katerim sta tudi že dve zbirki Raztegljiva tetovaži! in Fatamorgana ali kankan nekega k lovna Skupaj sta oblikovala že več pesniških večerov po Sloveniji V žrelu časa iščeta novo formo, vlogo pesnika, oba že pripravljata novo zbirko. Zadovoljiv je bil obisk, z njim pa namig, daje z. vsako pesmijo svet svetlejši. Naslednji četrtkov večer bo obogaten z monografijo slikarja Nikolaja Beerà, ki pripravlja razstavo v New Yorku. K.G. Foto: Tomo Brezovar ZABELr/O Hrastnik Suhoparna poročila s šestih oddelčnih nastopov II. semestra, ki so jih imeli v Hrastniku od 5. do 19. aprila, kjer je nastopilo 154 posameznikov, ne povedo ničesar o globjih čustvenih doživetjih staršev in njihovih otrok. Spremlja jih napetost, strah, trema, veselje, olajšanje, sreča, ponos... Starše učencev iz zadnjih dveh skupin (pihala in trobila ter ples) smo zaprosili, naj nam o tem kaj napišejo: - udejstvovanje otrok v GŠ je koristna oblika sproščanja otrokove energije, - pri otrocih se opazi večja samostojnost in zadovoljstvo, da lahko izrazijo svojo notranjost in ustvarjalnost, - učenci radi obiskujejo glasbeno šolo, ker jih znajo učitelji primerno vzpodbuditi, - otroci imajo tremo, čeprav jo skušajo prikriti, - pred nastopom mrzlično vadijo, prepričujemo jih, da naj jih ne bo strah, kar ji vsaj malo pomiri, - otroka je potrebno vzpodbujati z lepimi besedami in z obljubami, da boš držal pesti in navijal zanj; sicer pa imajo največ treme starši, navsezadnje se vse dobro izteče, - mislim, da bi imeli učenci manj treme, če bi igrali po notah, - želimo si, da bi lahko še večkrat poslušali naše otroke in smo učiteljem hvaležni za luko lepe dosežke. F.M. Trbovlje 1‘red domom Svobode Dobrna so 26. aprila pripravi li proslavo Dneva upora proti okupatorju. Ob zelo dobrem obisku je govoril Karlo Gorjup, plesale so mažoretke pod vodstvom Eme Zalezina, koncert narodnih pesmi je pripravil MePZ Svoboda H pod vodstvom prof. Helge Briner. Sodeloval je še plesni par in domači recitatorji ter amsambel Jantar. Proslava v počastitev 27. aprila - Dneva upora proti okupatorju je bila 26. aprila v gledališki dvorani DD Trbovlje. Govor je miei župan Frane Majnardi, kulturni program pa je izpolnil moški pevski zbor Zarja, ki je pripravil koncert. PD Kum je 30. aprila na Kumu pripravilo kresovanje s sodelovanjem ansambla Interval. Na Mrzlici je bilo 1. maja srečanje Revirčanov in Savinjčanov v organizaciji PD Trbovlje. Tradicionalna prvomajska srečanja na Mrzlici potekajo že preko 60 let. V DD Trbovlje je bila 4. maja zadnja predstava v letošnjem večernem abonmaju. Gostovalo je Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo Reya Cooneya Zbeži od žene. MePZ Svoboda II je 5. maja gostoval v Domu starejših občanov Polda Eberla na Izlakah. Pod vodstvom prof. Helge Briner so pripravili koncert slovenskih narodnih pesmi. Recitatorji Mladinskega gledališča Svobode II so recitirali pesmi. MePZ Slavček je 20. aprila pod vodstvom Ide Virt pripravil koncert narodnih pesmi v Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah. T. Pismo staršev Na oddelčnih nastopih hrastniške glasbene šole so zapisali starši veliko prisrčnih vtisov. Tale še posebno dobro izraža napetost pred nastopom. Če hi vedeli, kdo je avtor, bi mu predlagali, naj še kdaj kaj napiše in pošlje na uredništvo... Doma pred nastopom: ves se trese, poti in duši Mrzlične vaje, ki se vse končajo s polomom. Pade samozavest otroka, starši se borimo z besom, bodrimo in hrabrimo. Končno nastopi dan, ki ga vsi tako težko pričakujemo. Vaj ni več, kosilo poteka v tišini, skepo v želodcu. Odločimo se, da bo, kar bo. Globoko zajamemo sapo in gremo v glasbeno šolo. Otrok pričakuje vso podporo, ki mu jo, upam, dajemo. Usedemo se v zadnjo vrsto in prekrižamo prepotene roke. Zrak v dvorani vibrira od nervoze staršev in otrok, primanjkuje kisika, zdi se, da se nas poloteva slabost. Končno se začne. Poslušamo in ocenjujemo, se pogledujemo in bodrimo s pogledi. Ko začne igrati hči, se zdi, kol da plavamo pod vodo. V mislih igramo z njo, jo bodrimo in držimo pesti. Po končanem nastopu se končno oddahnemo, zajamemo sapo, in se zberemo. Končno lahko v miru poslušamo ostale in uživamo v glasbi. Ko doma vse premislimo, ugotovimo, da je bilo pravzaprav enkratno. V DD so 4. maja pripravili četrto filmsko gledališče. Predvajali so uspešnico Telesni stražar. V glavnih vlogah nastopata Kevin Costner in Whitney Houston. Pihalni orkester Svea je 1. maja budil Zagorjane ob šestih zjutraj. Na Plešah pa je bilo ob 1. maju tradiconalno srečanje. D.H. Litija Sest konjenikov, oblečenih v huzarske uniforme, je 30. aprila prijezdilo v Slivno. Delegacija avstrijskega zunanjega ministrstva je prenesla pošto slovenskemu zunanjemu ministrstvu na način, kot so to opravljali še pred gradnjo železnic - s konji. Avstrijski konjeniki so se odpravili na pot z Dunaja 23. aprila in prispeli v Ljubljano 1. maja. Spremljali sojih tudi člani slovenske policijske konjenice, v posameznih krajih pa so seji m pridružili predstavniki domačih konjeniških klubov. Iz Slivne jih je pot vodila še vLitijo.kjersojih naglvanemtrgu sprejeli predstavniki krajevne skupnosti. Ogledali so si tudi grad Bogenšperk in se zvečer udeležili kresovanja na Grilovcu. Litijska knjižnjica je 29. aprila pripravila srečanje z Radovanom Hrastom, avtorjem knjige Čas, ki ga ni. Avtor je bil dvakrat zaprt na Golem otoku, na srečanju je spregovoril o tej težki in žalostni preizkušnji. Pogovor je vodila Simona Franki. Ob krajevnem prazniku sta 24. aprila KUD Fran Levstik in KS Gabrovka pripravila prireditev. O pomenu praznika je spregovorila predsednica KS M;irija Klun. V kulturnem programu so sodelovali: ŽPZ Gabrovka in MPZ Gabrovka pod vodstvom Marjane Oblak, MePZ društva upokojence v iz Litije pod vodstvom Lojzke Koritnik in učenci OŠ Gabrovka. Nadarjena litijska glasbenica Helena Fojkar, študentka 4. letnika Akademije za glasbo in 2. letnika solo petja na SGŠ v Ljubljanice v aprilu obiskovalaenotedenski zborovodski tečaj na Dunaju. Tečaj je potekal v okviru evropskega kulturnega meseca. Helena je bila v skupini petnajstih aktivnih tečajnikov pri dirigentu Eriču Ericsonu iz Stocholma. Zanj je značilna posebna tehnika dirigiranja. Na zaključnem koncertu je Helena dirigirala petglasnemu mešanemu zboru skladbo Claudia Monteverdija. J.K. spoštovane BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad Kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namerjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Žvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta ; vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto oldni - ‘ ‘ •- ............................................. popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasuje lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, kijih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, kijih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia. RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! Boris Koren seje s košarko začel ukvarjati že v drugem razredu osnovne šole, ko gaje na Izlakah za ta šport navdušil njegov sosed Beno Mlakar. Zdaj je Boris dijak drugega letnika srednje Elektro šole v Zagorju in košarkarsko znanje je izpopolnil že skoraj do popolnosti. Zamenjal je kar precej trenerjev, trenutno je član članske ekipe Zagorja, kjer dela pod nadzorom Ranka Mandiča in njegovega pomočnika Draga Gumilarja. V svoji starostni kategoriji, med kadeti, si v Zasavju daleč najboljši. Kako se fantje razumete? Letos smo kadeti osvojili tretje mesto v Sloveniji in pot do uspeha je bila precej težka. Naš cilj je bil priti med prve štiri ekipe in tako dobiti možnost nastopa v finalu. Vsi smo si bili enotni, da si to res želimo in delali smo zagnano in se na vsakem treningu trudili po svojih najboljših močeh. Kljub temu. da sem skoraj na vsaki tekmi sam dosegel polovico točk. brez ostalih seveda ne bi mogel nič. Vsekakor pa bi bil občutek povsem drugačen, če bi bila v ekipi vsaj še dva enakovredna igralca. Igraš tudi v članski ekipi, ki je daleč naokoli znana kot najstarejša ekipa v drugi ligi. .le razlika v letih kakšna ovira? Prvo leto, ko sem igral v članski ekipi, sem največ časa presedel na klopi in poleg tega imel ogromno treme. V letošnji sezoni sc je vse spremenilo in ugotovil sem. da za tremo ni časa. Poleg tega me starejši kolegi vzpodbujajo in vse gre nekako lažje. Vendar pa bi mi bolj odgovarjalo, če bi bil v ekipi še kdo mojih ali pa vsaj približno mojih let. Najbržje razlika med kadetsko in člansko igro precejšnja? Seveda. Igralci so hitrejši, njihovo znanje je precej boljše predvsem so močnješi. Pravilna porazdelitev moči je precej pomembna. Letos tudi prvič Igraš za reprezentanco? Izbrana vrsta Slovenije je te dni nastopila na turnirju v Manhaimu. Glede na to. da smo bili najmlajša ekipa, si nismo postavljali velikih ciljev. Na turnir smo odšli predvsem po izkušnje, da odigramo nekaj močnejših tekem in se dobro pripravimo na kvalifikacije za Evropsko prvenstvo, ki bo v kratkem. Naša naslednja postaja je tako Bolgarija, kjer moramo biti prvi ali drugi, da se uvrstimo na EP. Načrti? Načrtujemo, da bi se s člansko ekipo uvrstili v prvo ligo. pri mladincih pa naj bi združena ekipa tudi nastopila v prvi slovenski mladinski ligi. Sam nameravam ostati v Zagorju vsaj še naslednjo sezono, da končam šolo. kljub temu. da so me že vabili v Kranj. Sežano in k Olimpiji.Zaenkrat sem vse ponudbe odklonil. Dolgoročno si želim nastopili v najboljši reprezentanci Slovenije. Ko si enkrat tam. se začno stvari odvijati same od sebe. Na koncu pogovora mi je Boris še zaupal, da večino svojega prostega časa namenja prevsem prijateljem in da rad plava. Predvsem pa to, da brez vseh, ki so mu pomagali, ne bi prišel tako daleč, kot je. In najbrž se njegova športna pot tu še ne bo končala, saj je trenutno velik le 196.5 cm in namerava zrasti še kakšen centimeter ali dva... Tekst in foto: Barbara Kus Nit državnem prvenstvu v lokostrelstvu, ki Je bilo v Mariboru, je nastopil tudi Zagorjan Pavel Savšek, kijesieerčlan Ljubljanskega lokostrelskega kluba (LLK). V disciplini compound na 25 metrov je osvojil odlično drugo mesto, ki gaje med prazniki na turnirju v Izoli ponovil še enkrat. V začetku si tekmoval za Lokostrelski kitili Izlake. Čemu ta prehod v Ljubljano? Klub na Izlakah je bil ustanovljen leta 1991, postavili smo tarče in uredili progo, ki je na žalost dolga le 60 metrov na tekmovanjih pa se strelja tudi / devetdesetih metrov. Tako pogoji za vadbo niso ustrezni. S podjetjem Varnost se dogovarjam, da bi mi odobrili postavitev 90 metrske proge. Prednost, ki mi jo nudijo v Ljubljani, je minimalna. Vendar na naslov na Izlakah ne prihaja nobena pošta, ne dobimo razporedov tekem in zato je LLK listi, ki mi vse to nudi. Zanimanje za lokostrelstvo ni najbolj množično. V Zasavju si menda edini, ki se tekmovalno ukvarjaš s to športno panogo? Na treningih na Izlakah me ljudje dosti sprašujejo o lokostrelstvu, opremi in podobno, vendar zanimanje ugasne takoj, ko se omeni cena opreme. Lokosrelstvo je še daleč od tega, da bi bil poceni šport. Je pa vsekakor lep in zanimiv. Že od malih nog meje zanimal in ko sem prišel v stik z LLK. sem se stvari lotil bolj resno. V prihodnje računaš na boljše rezultate? Seveda. V ta namen sem naročil tudi nov lok in upam na rezultate, kakršni so bili vsaj do sedaj. Rad bi se naučil tudi zanesljivo streljati na neznane razdalje in v naravi, kar mi trenutnoneodgovaija. Veliko raje streljam na znane razdalje in na ravnem. Barbara Kus / Metka 15. na svetu Na drugem 'svetovnem prvenstvu v Športnem plezanju» ki je.bil minuli vikend v avstrijskem Innsbrucku, je trboveljska Športna plezal ka. absolventka Fakultete /a šport Metka Lukančič dosegla imeniten uspeh. Med reprezentantkami iz 24. držav seje uvrstila nn odlično 15. mesto in s lem dosegla cilj. ki si ga je pred sezono zastavila. "Z nastopom seni zelo zadovoljna, saj je lo potrditev pravilnega dela skozi vse leto. V veliko moralno pomoč mi je bilo to. da sem med pripravami, pri katerih mi je finančno pomagala tudi Zavarovalnica Triglav, splezala precej težkih smeri, kar mi je dajalo občutek enakovrednosti z ostalimi. Vedela sem. da vsa potovanja po Evropi in težki vzponi mso bili zaman. Kljub temu bi lahko bila uvrščena še kakšno mesto ali dve višje, če ne bi naredila drobne napakice," Ob velikem uspehu Metke nikakor ne smemo prezreti tudi nastopa 5e enega Trboveljčana na tem tekmovanju Vilija Gučka, ki pa se zaradi napake ni uspel uvrstiti v polfinale in je končal na 28. mestu v svoji skupini. A, kot pravi Metka, je športno plezanje tak šport, kjer danes lahko splezaš do vrha. že jutri pa ti spodrsne na treh metrih. In njej prav gotovo lahko verjamemo. Sezona zanju še ni končana, saj ju čakata še dva nastopa na tekmah za svetovni pokal, potem pasi hostn že lahko privoščila trenutek ali dva počitka. B.K. Metka v steni. Športniki Zagorja končno znani Na slavnostni seji ŠZ Zagorje ob Savi so naslova podelili Bogdanu Hribarju inekipi Nogometnega kluba ETI Elektroelement. Bogdana Hribarja verjetno ni potrebno predstavljati, saj je bil proglašen že za športnika Zasavja. Kol je znano, Bogdan ne tekmuje več za domači klub, saj je član Konstruktorja iz Maribora, a so ga športni klubi vseeno predlagali za naziv športnika leta, kar si nedvoumno tudi zasluži. Nogometaši pa so poleg trboveljskih rokometašev edini zasavski prvoligaš, in kot kaže bodo to tudi ostali. Ekipa je neprofesionalna, kar le še potrjuje njihovo veličino. Delo z mladimi v klubu je pomembno, povezovanje s starši, dokončali so dve teniški igrišči in upravljajo z bazenom na Selu. Torej vzoren športni kolektiv, ki si naziv ekipe leta prav gotovo zasluži. I.L. Mladi za košarko Mladi košarkarji se merijo na raznih turnirjih. Najbolj zaposleni so starejši pionirji letnika 1979. ki so sodelovali na turnirju, ki je potekal v Laškem in Preboldu. V Laškem je ekipa OŠ Trbovlje brez. težav premagala oba nasprotnika. Celjane s 47:25 in Pivovarno Laško z 49:34. Trboveljčani so lako osvojili prvo mesto in se uvrstili v finale, kjer so se pomerili z zmagovalcem skupine iz CiK Ifiantni mm. CaK T rboveljski strelec Sašo Korbar se je izkazal še z enim izvrstni m nastopom. Na tradicionalnem srečanju reprezentanc Slovenije in Hrvaške je zmagal v mladinski konkurenci. Nastreljal je 582 krogov in bil za 5 krogov celo boljši od članskega zmagovalca. Člani NTK Kemičar iz Hrastnika Janoš Teršek, Karli Medved in Nadja Zupan so se udeležili državnega članskega prvenstva, ki so ga izvedli v Mariboru. Teršek in Medved sta izpadla že v prvem kolu, Zupanova pa je z uvrstitvijo med prvih šestnajst dosegla lep uspeh. V osmini finala jo je premagala kasnejša zmagovalka Polona Frelih. Končana je prvoligaška sezona za rokometašice. Naslov prvakinj je osvojila Belinka Olimpija, pri kateri uspešno nastopa tudi Zagorjanka Katja Kurent.ki sije medtem priborila tudi reprezentančni dres. Čestitamo! Tradicionalnega Taborniškega maratona 22 knt na Muti sta se udeležila Trboveljčana Aleš Sopotnik , ki je bil v konkurenci starejših mladincev s časom 1:44 prvi, Heda Kolar pa je s časom 1:43 tudi prehitela vse svoje konkurentke. Letos so v Gabrovki že 15. izvedli tek na Petelinjek, vendar organizatorji z udeležbo niso bili zadovoljni. Tako so sedaj pred dilemo ali v bodoče še naprej združevati le ljubitelje rekreacije ali močno povečati denarne nagrae in na ta način zvabiti na tek več tekačev. Med organizatorji, člani ŠD Presad Gabrovka, so mnenja deljena. Kaj se bodo odločili, bomo videli drugo leto. Pri izvedbi letošnjega teka so jim pomagali v tovarni Presad in na OŠ Gabrovka, predvsem ravnatelj Ciril Vertot. Prebolda. Tam so prvo mesto osvojili Litijani, ki so obakrat prepričljivo zmagali, z Zagorjani s 83:18 in Preboldom 60:29. Na finalnem srečanju so se bolje odrezali Lilijani, ki so zmagali z rezultatom 40: 26 (21:18). Za Litijo so nastopili: Japič 28, Juvan. Hribar. Pušič 2. Handanagič, Tičar, Hauptman, Vidmar. Mandelj, Vidic 8, Panič in Bregar. Za Trbovlje pa: Tomše 4, Grošelj 2, Razpotnik 2, Umek 2. Brečko, Knavs. Grgrič 4, Oberčkal IO. Stradar, Seidiji, Vukovič in Škoberne. Srečanje je bilo v prvem polčasu izenačeno, v nadaljevanju pa seje razigral Mario Japič in svojemu moštvu priboril prvo mesto. Na istem turnirju so Zagorjani v boju za 5. mesto visoko izgubili s Celjani in tako pristali na 6. mestu. Na turnirju v mali košarki, ki gaje organizirala Športna zveza Celja je sodelovalo 12 ekip iz vse Slovenije. Trboveljčani so v svoji skupini najprej po podaljšku izgubili z Ljubljančani z 10:8. nato pa še z Novogoričani z 8:5. Za trboveljsko ekipo so igrali: Ahac, Košalin, Avsec, Bjelovuk, Šcgatin. Milar in Vodenik. V boju od 9. do 12. mesta so premagali ekipo Coirtela z 16:2. Aljoša Pišek Tenis v Litiji V teniški dvorani As je potekal močan teniški turnir, ki je štel za rekreacijsko U lestvico Slovenije. Turnirja se je v dveh kategorijah udeležilo 76 igralcev, ki so prikazali vrhunski tenis. V finalne boje so sc uvrstili: skupina Union +35 finale: Vengust : Smctlin 6:2 6:2. tretje in četrto mesto sta si razdelila Mlakar in Selak. Skupina As - 25: finale Lojene - Okorn 6:4,2:6,6:4, tretje in četrto mesto Korošec in Kos. Velja poudariti udeležbo igralcev z vseh koncev Slovenije (Jesenice, Koper, Slovenska Bistrica) le domačih igralcev je bilo očitno strah tako kvalitetnega turnirja. Prireditev so omogočili pokrovitelji Union. Mizarstvo Gabrovka, presad in MKZ Litija, ki so prispevali nagrade za najboljše. S.K. Šahovski kotiček Naš šahovski prijatelj Uroš Zalokar vam je znova pripravil majhen problemček. Kako beli matira črnega v dveh potezah? alicilet y ti 2fJEAyc m Rokometna poslastica Omnikom Rudar : Andor Jadran 25:22 (11:12) Trbovlje, Dvorana OŠ, gledalcev 800, sodnika Gramc, Špeger. Omnikom Rudar: Lipovšek. Jug. Medved 2. Privšek 3, Vrbnjak 9. Kosec 5. Raušl. Senčar. Mašič 3. Stojakovič 1. Voglar 2, Senčar. Andor Jadran: Valenčič. Blanuša 6. Mičovič, Miklavec, Ražem 2. Stojnic 5. Sardoč 1, Makuc. Jovičič, Šiškovič 1. Likovec 7, Mcdoh. Trboveljčani so srečanje začeli precej raztreseno in že v četrti minuti so gostje vodili s 3:0. Domači so imeli priložnost iz, sedem metrovke. a je Valenčič strel Vrbnjaka ubranil, in tako so domači gol dosegli šele v šesti minuti. Gostje so prvi del polčasa skoraj ves čas vodili za tri gole, potem pa je domačim kar dvakrat zapored z igralcem manj uspelo doseči zadetek, in so odšli na odmor le z golom zaostanka. V drugem polčasu je bila obramba domačih na mestu in pri rezultatu 13:12 so Trboveljčani tudi prvič povedli. Sledila je cela serija lepih akcij, tako da so Trboveljčani vodili že s štirimi goli razlike. Gostje so pri rezultatu 20:20 še uspeli izenačiti, na koncu jim je zmanjkalo moči in Trboveljčani so zasluženo zmagali. "Vsi igralci, ki so danes igrali, si zaslužijo pohvalo za borbeno igro in mislim, da bomo mi finalisti, "je dejal trener trboveljski rokometašev Ivo Jekoš. Se bo drama iz Velenja ponovila tudi v Kozini. B. K. Poročila Nogomet Remi Zagorjanov ETI EE - Branik Maribor 0:0 '/.ogorje, igrišče Zagorja, gledalcev 1200, sodnik Raukovič iz Velenja. ETI EE: Hace, Grešak. Hadžič. Borštnar. Žibret. Šink, Razboršek. Grden. Brečko. Kern (Repovž). Grčar (M. Kurež). Branik: Dabanovič. Židan. Serbai. Terana. Lukič. Križan. Šimundža. Sušič. Poznič. Kotnik, Bičakčič (Gajser). Zagorjani so se odlično upirali favoriziranim Mariborčanom in bili večji del srečanjapovsentenakovreden tekmec. V 20. minuti je imel po izvrstni podaji Razborška hitri in spretni Tadej Grčar lepo priložnost, vendar je z glavo streljal mimo vrat. V 60. minuli je bil zaradi drugega rumenega kartona izključen povratnik v ekipo Bojan Žibret. Takrat so pobudo prevzeli vijoličasti in imeli velikopriložnost. ko se je Koritnik sam znašel pred vra-taijcm Francem Hacetom. kije strel v velikem slogu ubranil. V 78. minuti je gostujoči igralec Sušič zadel vratnico, kaj več pa Štajercem ob borbenih Zagorjanih ni uspelo. Številni gledalci so bili z nastopom domačih in tekmo nasploh zelo zadovoljni in so po srečanju igralce nagradili z aplavzom. "Čestitke fantom za dober nastop in velik uspeh. Čeprav smo nastopili oslabljeni, smo bili povsem enakovreden tekmec odličnim gostom, po Žibretovi izključitvi pa smo morali zaigrati bolj zaprto," je po tekmi dejal zadovoljen tener zagorskih nogometašev Alojz Škrinjar. Zagotjani so si tako utrdili mesto v sredini lestvice in lahko v nedeljo mirno odpotujejo v Novo Gorico, kjer bodo morali nastopiti še bolj oslabljeni. V nobenem primeru ne bodo smeli nastopiti Žibret, Brečko, Kern in Balagič, za nastop pa najbrž ne bosta pripravljena tudi poškodovana A.Kurež in Buovski. S. F. Zmaga Trboveljčanov Oria Rudar - Jelen Triglav 3:1 (3:1) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 800, sotlnik 'Žitnik. Strelci: 0:1 Kic (avtogol), 1:1 Jesih, 2:1 llolešek, 3:1 Jesih. Oria: Ranzinger. Florjane. Haralovič, Rižner, Štok. Kic. Sotenšek. Brdi k, 1 lolešek, Škofca (I lerman), Jesih (Žlak). "Rudarji brez težav na vrhu Triglava" bi lahko dejali po drugoligaškem derbiju, ki so ga povsem zasluženo dobili Trboveljčani. Gostje so že v drugi minuti povedli, ko je po kotu pred svojimi vrati nespretno posredoval mladi Gregor Kic in z glavo zadel lastno mrežo. Trboveljčanom je že v naslednjih štirih minutah z zadetkoma Dejana Jesiha in Igorja Holeška uspel preobrat. Nasploh sov prvem delu igrali zelo dobro, plod takšne igre pa je bil drugi zadetek Jesiha in tretji Orie Rudarja. V nadaljevanju je ritem nekoliko popustil, kljub temu pa so domači igralci pustili dober vtis, boljšega kot v zadnjih nastopih. Za drugim Primorjem zdaj zaostajajo štiri točke, do konca pa je še sedem kol v katerih bodo poskušali napraviti čudež in nadoknaditi razliko. S. F. Derbi neodločen Lilija : Svoboda 2:2 (1:0) ! Alija, igrišče Ulije, vreme sočno, gledalcev 150, sodnik Šurnanovec iz Vipave. Strelci: 1:0 Mele, 2:0 Mele. 2:1 Begič, 2:2 Kranjc. Lilija: Pograjc, Golnar. Prašnikar. Vehovec. Čarman. Ocepek. Rozina. Martič. Mele, Gnjatič, Poglajen (Props). Svoboda: Kurež, Zakonšek, Gobovec, Goštc, Kranjc, Trdin, Zajc, Vrtačnik, Begič, Kranjc, Vozelj. V uvodu k zasavskemu derbiju bi lahko zapisali Litijana (Begič, Zajc) pokopal upe domačih o zmagi po vodstvu z 2:0. Že v prvem pravem napadu je Mele zlepim strelom z glavo pokazal, daje z^lo razpoložen za igro, kar je potrdil v 20. minuti, koje pobegnil s sredi ne igrišča in matiral Kureža. Tudi v 30. minuti bi se lahko proslavil, vendar je bil sebičen. V prvem polčasu velja omeniti dve odlični priložnosti Begiča, a je bil premalo natančen. V drugem polčasu je Lilija povedla z 2:0 po lepem predložku v sredino, ko je Mele še drugič ukanil vratarja gostov. Po tem golu so na igrišču prevladovali gostje, kar se jim je nekaj minut pred koncem tudi izplačalo. Najprej je Begič v 70. minuti zmanjšal na 2:1. ko so ga pustili samega, za njim pa še Kranjc v 85. minuti z glavo, ko je popolnoma neoviran po lepi podaji Zajca streljal na gol. Omeniti velja še nekaj prostih strelov Zajca z velikih razdalj, ki so povzročali precej težav nesigurnemu domačemu vrataiju. Delitev točk je uspeh in nagrada gostov za igro v 2. polčasu, domači pa bi se morali nad svojo igro pošteno zamisliti. S.K. Končno zmaga Papirničar - Slovenj Gradec 3:1 (0:1) Radeče, stadion Papirničarja, sodnik Kodrič (Ptuj). Strelci: 0:1 Pečnik, 1:1 H.Guček, 2:1 Reiun, 3:1 D.Guček. 1’apimičar: Lazar. Knaus, Čeč. Cetin, Držanič, Derviševič, Guček B.. Majol, Guček D.. Režun T. (Tulič). Slovenj Gradec: Matavž. Vrečko. Vrhovnik. M.Matavž, Pečnik.Plaznik. Smrekar, Knez. Smajlovič. A.Kotnik. R.Kotnik. Domačini so tokrat zaigrali kol prerojeni in zabeležili pomembno zmago. Gostje so povedli v 38. minuti, domači so izenačili z lepima goloma B.Gučka in Režuna in nato povedli. S pravim eurogolom je D.Guček zapečatil usodo gostov. V domačem moštvu so se odlikovali vsi igralci in tako prekinili črno serijo neuspehov. Sodnik Kodrič iz Ptuja je sodil zelo dobro. 4. SNL: Ljubno - Hrastnik Center Jošt 2:1 (1:1) (Strelec za Hrastnik Isic). Mladinska liga: Papirničar -ERA Šmartno 1:1 Kadeti: Steklar Rogaška -Papirničar 3:0 I .. «k.',_g Tek na Petelinjek - ml.pionirji-I. 1982 in mlajši: 1. Borut Veber (Log pri Sevnici). 2. Mitja Potočnik (Prcsad Gabrovka), 3. Blaž Mištrafovič (Medvode); Starejši pionirji- I. 1978- 1981: 1. Vojko Imperi, 2. Sebastijan Blatnik. 3. Damjan Horjak (vsi Sevnica); Člani- I. 1963 - 1977: L Boštjan Novak (Tacen), 2. Anton Svigl (Zadvor), 3. Zvone Zorc (Šmartno); Starejši člani - I. 1948 - 1962: L Brane Škoberne, 2. Božo Mulej (oba Kovinotehna Celje). 3. Drago Matoh (ŠD Dolina); Veterani -1. 1947 in starejši: 1. Srečo Žerjav (MGT Ljubljana), 2. Ivan Bartol (Zadvor). 3. Danijel Smode (Kovinotehna Celje);Pionirke-1.1978 in mlajše: L Janja Košir (Sevnica), 2. Bojana Vojska (Domžale), 3. Jasna Paladin (Domžale). Članice-I. I%3-1977: 1. Malči Juvančič (Trbovlje), 2. Darja Kokaljt (Domžale), 3. Vesna Sovine (Domžale); Starejše članice I. 1962 in starejše: 1. Marjeta Rajšek (Trbovlje), 2. Jelka Matoh (ŠD Dolina), 3. Albina Grabrijan (Ljubljana). kegljanje Hrastniška liga - 12. kolo: Kemična Pivovarna Laško 8:0 (2811:253 8). Sijaj - Rudnik 5:3 (2636:2619), TIM Laško - Podporni člani 1:7 (2564:2749). Mesečina Društvo upokojencev - preloženo. Trenutni vrstni red: Rudnik 19. Podporni člani in Sijaj 17, Kemična 14. TIM Laško 6, Društvo upokojencev 4 in Pivovarna Laško 0. Trim liga Hrastnik, 4. kolo: Steklarski frisi - Gamsi 6:4. Steklarna - Mesarstvo Koprivnik 1:4, PP Hrastnik - Juventus 1:12, Čvek - ŠD Čeče 9:4. TKI - Gostilna Texas0:5brezigre. Trenutni vrstni red: Gostilna Texas 8, Mesarstvo Koprivnik, Čvek in Ljiljani 6. Juventus, ŠD Čeče. Steklarski frisi in Steklarna 3. PP Hrastnik 2. Gamsi 0inTKI-l. Zakrinkan ropar v zagorski menjalnici 30. aprila so bili Zaporami priča pravemu oboroženemu ropu. Ob 15.25 uri je v menjalnico Tori na Trboveljski cesti prišel zamaskirani ropar z orožjem. Uslužbenca je prisilil, da seje vk-gel na tlain / menjalniškega puha pobral 18 tisoč mark. Nato je stenice odšel pesptoii parkirišču, kjer je imel parkirano vozilo. Odpeljal se je v smeri savskega mosta. Medtem so i/ menjal niče poklicali policijsko postajo in prijavili rop. Stekla je dobro organizirana akcija, pri kateri so poleg jv. >1 tei slov mkÌu lavali tudi občani« Ropar Robert T. iz. Šmartnega pri Litiji je po pobegu tz Zagorja denar in pištolo spravil pri starih starših v Šmartnem. Prijeli so ga Še istega dne zvečer. Policisti sopri hišni preiskavi v Inši njegovega starega očeta našli ves denari), pištolo bercila, kalibra 7.65 nun z nabojnikom in petimi naboji. Roberta T. m j un jo, da je 15. iebruarja letos oropal Uidi menjalnico Ton, poslovalnico v Litiji in odnesel za 563.878 tolarjev in deviz. 25-letncga Roberta so policisti /. ovadbo izročili preiskoval ne mu sodniku. Menjalnica dela normalno naprej. Ro srno jo obiskali, da bi zvedeli kaj več o drznem ropu. pa niso Rili pripravljeni govori-ti. Očitno bližnje srečanje z zakrinkanim roparjem ni me kaj prijema /iidcva. Vsekakor hoda morale institucije* kjer imajo pod pulti precej denarja (banke, menjalnice, pošte, trgovine» tudi v Zasavju bolj razmišljati, kako se zavarovati pred oboroženimi roparji. Bodo morali takšne hiše stražitioboroženi Promet 26. aprila ob 20.40 uri je v Čečah na trbovel jski strani voznik M.H. zaradi nepravilne vzratne vožnje trčil v vozilo, ki ga je za njim upravljal B.F. Nastala je le manjša materialna škoda. 27. aprila ob 0.57 uri je Š.Z. vozil osebni avto alfa i/ Gaberskega proti Trgu Franca Fakina v Trbovljah. Zaradi neprimerne hitrosti je vozilo zaneslo in ga vrglo v potok Trboveljščica. Voznik in sopotnik nista bila poškodovana, na vozilu pa je nastalo škode za 300 tisočakov. 30. aprila ob 19.40 uri je na cesti Dolenja vas -Pečarjevo zaradi neprimerne hitrosti voznik K.M. trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je upravljal K.D. Skoda: 100 tisoč tolarjev. 30. aprila ob 22.30 uri je na Trboveljski cesti v Zagor ju voznik G.V. zaradi neprimerne hitrosti in zaviranja oplazil drugo osebno vozilo in povzročil manjšo škodo. 1. maja ob 22.00 uri je voznik M.J. na parkirišču pred trboveljsko gimnazijo trčil v d ve parkirani vozili. Ob prihodu policistov je odklonil preizkus alkoholiziranosti. 1. maja ob 22.30 uri je voznik osebnega avtomobila Z.S. trčil v betonsko ograjo Pod Ostrim vrhom. Preizkus alkoholiziranosti je odklonil. Zaseženi naboji Kol smo poročali v prejšnji številki je na policijsko postajo Zagorje prišel M.S. z ročno bombo v žepu. Pri hišni preiskavi so policisti našli še 57 komadov različnih nabojev, ki so bili List M.M. iz Zagorja. Naboje so Aufbiks p- Prazniki so bili kot nalašč za aufbiksarje. Očitno pa ^ narava sprošča in niti ni bilo kakšnih preveč blestečih aufbiksarskih podvigov v preteklem tednu. Nekaj pa se je vseeno našlo. {R V Studencih v Hrastniku je bolj malo prostora. Še 9 posebej, če se človek veseli življenja skozi maligane. Č. J. je 26. aprila proti večeru parkiral svojo stoenko v Studencih. Mimo je pripeljal U.T. Mimo ni mogel zapeljati, ustavil je in ogenj je bil v strehi. Po prepiru je pričel daviti parkirajočega voznika, z dobro merjenim udarcem pa mu je prebil arkado. Dobro je meril tudi avto, saj je zapeljal tesno mimo in ga poškodoval. Možje v uniformi so ugotovili, daje U.T. vozil pijano. Možakar pa je mimo zavrnil ugotavljanje svojega stanja. Pojasnilo sledi pri sodniku za prekrške. jK Ljudje imajo ogromno energije. Tako je 29. aprila F.Č. v Zagorju prišel k P.M., s katero ima otroka in kar resno zahteval, naj se vrne k njemu. Ženska se je odločila raje za sorodnike. Potem se je razgrajajoči lotil še sorodnikov. Za grožnje je uporabljal tudi telefon. JL Prazniki so za to, da sc jih veselimo, si je mislil 9 Trboveljčan A. V. na Koloniji 1. maja. Na balkon je na predvečer 1. maja postavil zvočnike in priredil sosedom malo glasbenih užitkov. Sosednje za njegove diskjoekejevske veščine niso imeli pretiranega razumevanja in fant je moral mašinerijo pospraviti. jL Dan kasneje pa je malo po deseti zvečer navil svoje 9 radijske zmogljivosti v avtomobilu M.P. na Šuštarjevi v Trbovljah. Tudi on ni požel aplavzov in so ga morali opozoriti na primemo obnašanje. zasegli in zoper lastnika podali ovadbo. ' 'Hočemo ženske ' ' Tako sta 27. aprila v nočnem času zahtevala neznanca pred begunskim zbirnim centrom nasproti termoelektrarne v Trbovljah. Za svoje zahteve sla bila pripravi jena plačati celo 50 nemških mark. Po domnevah naj bi bil eden od nji ju domačin, drugi pasonarodnjak beguncev. Na podlagi zapisane registrske tablice so policisti izsledili vozilo, vendar je najverjetneje prišlo do napake, kajti lastnik tega vozila je bil v tem času na delovnem mestu. Kradejo kot srake Na policijsko posilijo Hrastnik so 29. aprila javili, da je bilo vlomljeno v delavnico Ž.J. in garažoE.S. Policisti somedzbiranjem obvestil ugotovili storilce dejanj. B.J., M.M..T.P. iz Hrastnika in K.A. izTrbovelj so poleg teh dveh vlomov opravili še dva v vikenda F.M. in D.S. Vsa štiri dejanja so izvršili vnoči na29. april. Zoper njih je bila podana kazenska ovadba. Na kresno noč, 1. maja ob 3.20 uri sta imela B.K. in P.Š. parkirana svoja mopeda v bližini strelišča v Trbovljah. Medtem ko sta veselo kresovala, sta jima neznana storilca kolesi z motorjem odpeljala v noč. Kasneje sta bila apn 6 najdena. Streljal s puško 30. aprila oh 15.50 uri je na policijsko postajo Trbovlje D.K. javil, da na ulici Dom in vrt nekdo strelja s puško in da je obstrelil mačka. Policisti so strelsko razpoloženega Z.K. predlagali sodniku za prekrške. 71&&C. • BRAMAC• •BRAMAC- VARNA STREHA ZA VSE ŽIVLJENJE 30 let garancije = vaša varnost Pod streho BRAMAC boste našli v prihodnosti varnost in udobje zase in za vaše otroke. Za kakovost materiala in odpornost proti zmrzali dajemo 30-letno garancijo. Lepoto strehe, harmonijo med hišo in streho določite sami: izbirajte med dvema modeloma in štitimi barvami za individualnost svoje strehe. In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov po meri, ki hitro in varno reši vse strešne detajle. Odločite se za streho BRAMAC - za varno prihodnost. KÌIPÒn" z" 2 " Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje. IME IN PRIIMEK: .................................. POKLIC: .......................................... NASLOV: .......................................... Če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično - informativni oddelek po telefonu: 068/22 016 in 0602/85 074. d.o.o. Škocjan - vse za streho Sedež in tovarna I: 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel. 068/22 016, telefax: 068/76 290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd, tel. 0602/85 074, telefax: 0602/85 206 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: fax.:71 827 Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, montaža itisonov, toplih podov in DOSTAVA do 25 km BREZPLAČNA. - ITISONI širine 2 in 4m - TOPLI PODI širine 2,3 in 4m - BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino - pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga - prodaja zaves proizvajalca VELANA - karnise - OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov. VABI VAS trgovina I Kisovec. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 7“ do 1300 Telefon: 0601/71 827 IO ljubljanska I Celje - skladišče D-Per 6/1993 Banka Zasavje d.d., Trbov., 5000006276,14 COBISS o fgil&Ut4. SPOŠTOVANI DEVIZNI VARČEVALCI ; : Rešimo skupaj probleme starega deviznega varčevanja Zakon o poravnanju obveznosti iz neplačanih deviznih vlog olzvezuje banke, da omogočijo varčevalcem razpolaganje z deviznimi sredstvi najkasneje v petih letih. c UéyifauMva lil; LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje želi skupaj z vami rešiti problematiko "zamrznjenih" deviznih sredstev že v letu 1993. Vabimo vas, da se oglasite v enoti banke, pri kateri imate devizna sredstva in se dogovorite za način sprostitve sredstev. /O Banka, ki dela z ljudmi - za ljudi UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek:............................... mesto........................ postna SL........... ulica........................ telefon............. datum......................... lastnoročni podpis. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: •proti, tlimMečno, polletno (netrezno obkroži) Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. ZASAVC NAGRAJUJE ZVESTOBO Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti tekočih cenah, trimesečno zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja. po po