Cena posamezni številki Din 3'— XV. leto. V Ljubljani, dne 1. marca 1933. »NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = Uredništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. Skupna stiska — skupni interesi. K zahtevam obrtnikov, trgovcev in kmetov. Iz dunajskega uradniškega glasila »Reichsverband der dffentlich Ange-stellten« objavljamo naslednji članek, ki opisuje razmere, ki so v bistvu slične tudi našem. Članek se glasi: »Ob uporih kmečkega prebivalstva na Koroškem in Štajerskem je ogorčenje kmetov na koncu koncev izzvenelo v zasramovanju in ogrožanju Uradništva. Protest je bil očividno naslovljen na napačni naslov, ker uradniki, čeprav vrše neprijetno nalogo in izvajajo eksckutivne predpise, opravljajo samo svojo dolžnost kot državni izvršilni organi. Na žalost moramo pa tudi pri zadnjih protestnih izjavah obrtništva in trgovstva ugotoviti, da so neke zahteve, dasi sicer ne naravnost, pa vsaj posredno naperjene zoper uradništvo. Če n. pr. te skupine zahtevajo davčni nioratorij, znižanje oziroma odpravo Prometnega davka in drugih davčnih vrst in če celo, kakor to čisto resno v svojem uvodniku zahteva obrtniško glasilo, da se vsi nad 60 let stari rokodelci oproste popolnoma dohodni-||e. kaj naj to na vse zadnje pomeni rtugega, kakor da se zahteva popolno s a°itje državnega davčnega sistema, l^er bi se državno gospodarstvo Od J^° v brezbrežne primanjkljaje? ^esa pa naj država živi, če se ji .. V2arne večina vseh dohodkov? S oun naj pa potem plačuje svoje usluž- Kmetovalci, obrtniki in trgovci naj ne delajo običajne napake in naj nikar ne mislijo, da zanima to vprašanje samo uradništvo. To v temeljih napačno naziranje je prav lahko ovreči. Kako pa naj bi si sploh zamislili gospodarstvo in družabno življenje, če ga upravni organi države, dežel in ob-cin ne bi urejevali, če ga sodišča in upravna oblastva ne bi varovala -— da Navedemo samo nekatere javno-uprav-Ue funkcije. Če bi takim prenapetim 2 ah te vam ustregli, bi to značilo, da se Prejemki in pokojnine državnega U|Službenstva spet znižajo in da se ynovič desettisoči uradnikov reducirajo. Trgovstvo je menda že pozabilo, da je redukcija osebja in plač predvsem težko zadela njih) same. Najsi navajajo še toliko razlogov za dokazovanje stiske, v kateri se nahaja trgovina in obrt, glavni povod je pa Vendarle znižanje prejemkov in s tem oslabljena kupna moč javnega usluž-uenstva. Z vsakim uradnikom, ki se reducira, se reducira po en konzument. To očitno resnico naj bi po-s °vni krogi obdržali pred očmi. . Odgovorili nam bodo z znano kri-atico o »hipertrofiji uradništva«. Tudi e priznamo, da so v posameznih upravnih panogah in v podjetjih drža-e Poedinci, ki niso neobhodno potreb-sk’ g0t°V0 Jih pa ni mnogo. Za to Krbj že zakonodajni stroj, ki je kakor nano, odkar obstoji Avstrijska repu- - 'ha, kakor je naš list že nekoč izra-unal, sfabriciral že mnogo nad deset °e zakonov. In dasi je država postala ^ anjša, se je krog nalog državnega užbenstva zaradi te zamotane zako-odaje podvojil, da v nekaterih panogah potrojil in početvoril. Za to pa aravn° ne moremo kriviti uradnikov, tumveč Politike. Uradništvo ima tudi z aj’ Prav tako kot vsi drugi stanovi, ^_njinn skupen interes, da se odstra-Ud° 'zrotihi tega zakonodajnega in Upravnega aParata- Sicer je pa treba U*0^' k* krilatico o hipertrofiji - ■ nistva ravno trgovstvo smelo upo- n at mciini Sv*. •'r_ Sabljati hd ga.PaČ “ Pokliča v Avstriji, ki bi Saj—* z najmanjšo upravičenostjo. tako zelo »prenapolnjen« kot je trgovski. Število trgovin, zlasti v živilski stroki, ki se je napram časom pred vojno pomnožilo za trikrat, je viden izraz za točnost te trditve, katere sicer niti nihče ni nikoli tajil. Krive te hipertrofije niso v zadnji vrsti organizacije trgovine in obrti, ki od prevrata sem niso ukrenile prav nič da bi se to prepravljanje trgovskega poklica preprečilo. Pri tem je treba, če primerjamo ta pojav z uradništvom, upoštevati, da je večina teh »novodobnih« trgovcev prišla do tega poklica le bolj »slučajno«, ker pač od njega — navzlic vsemu in prav tako kakor uradnik od svojega poklica — pričakujejo ugodno eksistenco, dasi se uradnik mora dolga leta skrbno pripravljati na svoj poklic in zato potrošiti znatne stroške. Ta hipertrofija nikakor ni nastala zaradi nujnosti in ima globlje razloge, nego so tisti, ki jih navadno navajajo: nihče dandanes noče več delati na kmetih, nihče noče biti več nikomur podrejen. Posledica tega je, da morajo poleti kmetska dela v mnogih avstrijskih občinah, tako n. pr. na Nižjem Avstrijskem opravljati slovaški kmetski delavci, medtem ko mnogi naši državljani, ki bi bili poklicani za to delo, postajajo po praznih trgovinah in zabavljajo nad slabimi časi. S človeškega stališča je seveda razumljivo, da stremi vsakdo, da si izboljša življenski standard. Nerazumljivo je pa, da so premnogi ljudje vprav v teh hudih časih svoj način življenja znatno zvišali napram predvojni dobi. Če se torej pojavi neznaten upad, postanejo nezadovoljni, zabavljajo na državo in davke, žive pa lepo naprej preko svojih razmer, namesto, da bi se ravnali po vzgledu uradništva in usluž-benstva in se omejili. Ta ugotovitev gotovo ne velja za vse, toda vsekakor za mnoge. Vemo, da mnogih samomorov trgovcev ni v glavnem toliko kriva gospodarska stiska in nazadovanje v obratu, temveč nezmožnost, omejiti se v življenskih potrebah, kakor to morajo storiti vsi ostali ljudje. Kdor je bil dolga leta navajen, da je zaslužil po 2000 do 3000 šilingov na mesec, bo seveda bridko občutil, če mora izhajati s 500 šilingi mesečnih dohodkov, toda s pri tem bi se moral zmerom zavedati, da bi bili stotisoči veseli, če bi imeli vsaj polovico tega dohodka. Za samomor seveda to še ni zadosti. Trgovstvo in obrtništvo bi si mogla v svoji stiski in kadar stavljata razne zahteve, prav res vzgledovati na državnih uradnikih in upokojencih. Državno uslužbenstvo ni nikdar želelo nič drugega, kakor da doseže to, kar je imelo že pred vojno. Na žalost, je pa palo globoko pod to višino.., Izredno čudno je pa, da trgovci in obrtniki ravno zoper državne davščine in »drago« državno upravo tako silno rohne, medtem ko je vendar znano, da morajo svoja lastna stanovska zastopstva vzdrževati z bogatimi prispevki. Če primerjamo uspehe lč-teh, je pač uprava teh stanovskih zastopstev sorazmerno mnogo dražja kot uprava Avstrijske zvezne republike. Uvidimo seveda, da je za žep posameznega obrtnika vseeno, ali teko izdatki, kateri se mu odvzamejo za davke, v državno, deželno ali občinsko blagajno, vendar je navzlic temu vsakdo dolžan, preden izreče strogo obsodbo in govori na shodih, da preišče koliko odpade od njegove skupne davčne dajatve na državo in koliko na deželo, občino in stanovsko zastopstvo. Taka preiskava ga bo poučila, da tvorijo državni davki sorazmerno najmanjši del skupne ob-davčbe. Zato moramo trgovstvu in obrtništvu samo svetovati, naj ne stavljata ne-izpolnjivih zahtev, ki bi zadele zlasti, če bi se jim ugodilo, državno uslužbenstvo. Če malce pomislimo, bodo pri količkaj dobri volji spoznali zastopniki trgovstva in obrtništva, da jih — mimo obče revščine — vežejo z državnimi uslužbenci neke skupne koristi: skupni interesi, da se predvsem z zvišanjem kupne moči javnega nameščen-stva dvigne konzum in se s tem poživi gospodarsko življenje«. Odmera osebne pokojnine. Važna načelna razsodba državnega sveta. Nek ,uradnik je bil upokojen m mu je bila odmerjena osebna pokojnina po položajni plači V. skupine, v katero je bil pomaknjen komaj 3 mesece pred upokojitvijo, torej pred potekom enega leta, tekom katere napre-dovani uradnik v smislu § 263 u. z. prejema še svoje prejšnje prejemke po nižji skupini. Proti ti odločbi prosvetnega ministrstva o odmeri pokojnine je vložila glavna kontrola tožbo na državni svet, ki jo je pa zavrnil z razsodbo od 7. 10. 1932., štev. 25.627 z naslednjim utemeljevanjem: »Po § 120 uradniškega zakona je podlaga za .določitev količine osebne pokojnine uradnika plača in položajna doklada, ki sta mu ob času upokojitve pripadali, medtem ko prvi odstavek § 263 istega zakona, določa, da ostanejo državnim uslužbencem, ki bodo po uveljavljenju tega zakona pomaknjeni ali imenovani v zvanja višje skupine in ki s tem dobijo višje prejemke, še eno leto prejemki, ki so vezani na prejšnjo skupino, katero so imeli do tega dne. 'Imenovani je dobil V. položajno skupino z ukazom od 29. januarja 1932., ter bi po 1. odst. § 263 u. z. moral ostati pri prejemkih V. položajne skupine do 29. I. 1933., če bi bil ostal v aktivni službi. Toda bil je upokojen z ukazom od 28. II. 1932. kot učitelj V. položajne skupine. Izven spora je, da je bil imenovani pomaknjen v V. ' položajno skupino z ukazom od 29. januarja 1932. in da si je s tem pridobil tudi vsa prava te skupine, dokler bo ostal ta ukaz v veljavi. Kot tak je bil tudi upokojen in mu tudi za pokojninske prejemke pripadajo vsa tista prava, katere ta skupina daje uradniku v aktivni službi, ker je po § 120 u. z. podlaga za določitev količine osebne pokojnine uradnikov plača in položajna doklada tiste skupine, ki sta uradniku pripadali ob upokojitvi. V tem primeru je to plača in doklada V. položajne skupine, v kateri je bil imenovani ob upokojitvi. Določba 1. odst. § 263 u. z. je popolnoma fiskalnega značaja, vezana na zakonski določeni rok in nikakor ne more vplivati na pravo, ki bo trajalo dolgo vrsto let preko tega roka, kakor je ta pokojnina. Razlaga glavne kontrole, da mora upokojeni uradnik prejemati pokojnino nižje položajne skupine samo zato, ker v višji, v kateri je bil upokojen, ni prebil roka, določenega v § 263 u. z., nima zakonske podlage. To vprašanje, katero postavlja glavna kontrola, ni predvideno z nobenim zakonskim predpisom, in se tudi ne bi bilo moglo razlagati niti sprejeti ali osvojiti na tak način, kakor se to v tožbi navaja, ker bi se s tem upokojeni uradnik degradiral na nižjo skupino, kar vsekakor ni bil zakonodajalčev namen. To praznino 1. odst. § 263 u. z. je izpolnila določba 9. točke § 62 fin. zakona za leto 1932./33., iz katerega se takisto da izvajati, da je stališče glavne kontrole, kakor je obrazloženo v tožbi, neutemeljeno.« S to razsodbo, ki je splošnega, načelnega pomena, je naše najvišje upravno sodišče nedvoumno razsodilo, da je vzeti kot podlago za odmero pokojnine vselej položajno plačo skupine, v kateri je uslužbenec ob upokojitvi neglede na to, če prejemke te skupine v resnici tudi že prejema. Zadostuje tedaj, če je bil uslužbenec upokojen le dan pozneje, potem ko je bil pomaknjen v višjo skupino. Dasi tega sicer spredaj navedena razsodba državnega sveta izrečno ne ugotavlja, je vsekakor to načelo veljavno tudi za določitev pokojninske podlage, če je uslužbenec dobil pred upokojitvijo višji periodski povišek, dasi mu ob upokojitvi sami povišana plača še ni bila izplačevana. Zato torej ni več zadržka, da do-služeni državni nameščenci, ki so bili pravkar pomaknjeni v višjo položajno skupino ali jim je bil priznan periodski povišek, zaprosijo za upokojitev, ker zaradi tega jie bodo prav nič oškodovani pri odmeri pokojnine. Varčevanje v državnem gospodarstvu in uradniški prejemki. Iz zagrebškega »Našega Glasu« objavljamo v prevodu članek, ki je izšel pod tem naslovom in ki se glasi: »Imamo več vrst upokojencev. Najslabše izhajajo staroupokojenci. Redki so tisti, ki s svojimi dohodki morejo kriti minimum življenskih potreb. Ge računamo, da povprečno znašajo pokojnine od 1000 do 1400 Din, nastane vprašanje: kako morejo upokojenci — pri tem pa niti ne mislimo na tiste, ki imajo številno družino — živeti, če morajo za najslabše stanovanje plačevati najmanje po 800 Din na mesec. Prepričani smo, da upokojenci privatno služijo samo zaradi najnujnejše potrebe, ker smo preverjeni, da bi se le redko kateri upokojenec spomnil, da bi iskal še postransko službo, če bi s svojo pokojnino mogel kriti vsaj minimum svojih življenskih potreb in potreb svoje družine. Prepričani smo tudi, da bi bili najbolj srečni, če jim ne bi bilo treba privatno služiti. Ker se pa zavedajo težavnosti današnjega položaja in ker ne morejo samo s pokojnino živeti, rajši na stare dni s težavo opravljajo razne zasebne službe, da na pošten način preživljajo sebe in družino, nego da bi neprestano zahtevali od države povišanje pokojnin. Ta njihova požrtvovalnost je vredna hvale, ker s tem samozatajevanjem doprinašajo svoj obolos k varčevanju v državnem gospodarstvu. Če množica upokojencev preobremenjuje proračun, niso tega zakrivili tisti državni upokojenci, ki so dovršili polna službena leta, niti tisti, ki so bili zaradi bolezni upokojeni. Če bi se pregledal kader upokojencev, bi videli, da je preko polovice državnih upokojencev, ki so bili čili in zdravi samo zato upokojeni, ker niso bili po godu temu ali drugemu strankarskemu režimu. Če bi se vsi ti reaktivirali ali pa vsaj tisti, ki nimajo 20 let efektivne službe, bi se ~ v < znatno znižalo število upokojencev, mogle bi se zvišati pokojnine in se vse odmeriti po enem ključu. Tako se ne bi moglo dogajati, da ima nekdo nesorazmerno višjo pokojnino kot drugi, ki je samo nekaj dni ali nekaj mesecev prej stopil v pokoj. Če bi se na ta način položaj upokojencev izboljšal, ne bi smel nihče ugovarjati, če bi se v državnem in splošnem interesu upokojencem prepovedalo privatno služiti. Nekateri trdijo, da upokojenci, ki so v privatnih službah, s tem otežujejo položaj vsem tistim, ki so brez posla. Vendar se zaradi tega ne sme napadati upokojencev, ki so zaradi potrebe in v državnem interesu prisiljeni, da iščejo zasebne službe. Nezaposlenim se more pomagati na drug način. Ozrimo se samo po naši domovini in preglejmo vsa trgovska in industrijska podjetja, pa bomo videli, koliko tujih državljanov je v njih zaposlenih. Opazili bomo tudi. da najlepše službe zasedajo tuji državljani, to osobito v Zagrebu, med tem ko naši sposobni in kvalificirani ljudje nezaposleni tavajo po cestah in stradajo. Dasi ti nezaposleni zasebni nameščenci niso člani naše organizacije, vendar v splošnem interesu apeliramo na državno upravo: 1. da se izvede stroga revizija tujih državljanov, ki so zaposleni v naši državi in naj se ukrene potrebno, da se odpuste iz službe, s čimer se bo v glavnem rešil problem nezaposlenosti naših zasebnih, sposobnih intelektualcev, in 2. naj se izvede kar najstrožja revizija državnih upokojencev.« Draginja, Ljubljanskim stanovanjskim najemnikom. Vse državne uslužbence in upokojence pozivamo, naj pristopijo kot člani k Društvu stanovanjskih najemnikov v Ljubljani. Društvo ima že nad 1200 članov, moglo bo pa uspešno delovati le, če se to število zviša. Ker so bili izvoljeni na nedavnem občnem zboru nekateri novi odborniki kot zaupniki iz vrst drž. uslužbenstva, je pričakovati, da se bodo vsi aktivni in upokojeni tovariši vpisali v to društvo. Naraščanje najemnin v Ljubljani. Zastopništvu Društva najemnikov v Ljubljani in organizacij drž. in zasebnih nameščencev in upokojencev je ljubljanski župan dr. Puc zagotovil, da stoji on in večina občinskega sveta na stališču, da so najemnine v Ljubljani znatno pretirane in za večino prebivalstva nedosegljive. Zahteve stanovanjskih najemnikov so upravičene in bo župan zastavil vse moči, da sc stanovanjska beda omili, da se čimprej izvede zaščita najemnikov in se znižajo oderuške najemnine. Občina ljubljanska je zgradila stanovanjskih hiš za 66,000.000 dinarjev, obenem pa za stavbne zadruge prevzela jamstvo za nadaljnjih 30,000.000 dinarjev. Navzlic temu, da se plače in dohodki prebivalstva krčijo, najemnine celo v starih hišah naraščajo. V starih stavbah so v letu 1931 znašale najemnine 38,453.000 Din, v letu 1932 pa so narasle na 41.850.000 Din, kar znači da so se zvišale v enem letu za skoro 3,400.000 Din. V novih hišah so pa znašale leta 1931 najemnine 18,382.000 Din, v letu 1932 pa šo dosegle že 23,016.000 Din, tako da znaša zvišanje najemnin 4.634.000 Din. V času največje gospodarske stiske, ko so padli dohodki prebivalstva, in so zlasti plače in mezde bile večkrat znižane, so najemnine zrasle v Ljubljani za ogromno vsoto nad 8,000.000 Din. Pred vojno so hišni lastniki računali povprečno s 3% čistega donosa, danes pa zahtevajo 10% ali še več od vložene glavnice. — Te številke dokazujejo, da so stanovaj-ske razmere v Ljubljani res nezdrave in nevzdržne. Da je prišlo tako daleč, ima velike »zasluge« organizacija hišnih lastnikov. Kaj nas uči ta primer? Da se morajo tudi najemniki, ki jih je približno 20.000, trdno združiti v svoji organizaciji. Le v organizaciji je rešitev. — Podražitev kruha v Beogradu. Beograjski dnevniki so ob priliki zvišanja krušnih cen izračunih, da znaša ta nova obremenitev prestolniškega prebivalstva čedno vsotico približno 36 milijonov dinarjev letno. Toliko bodo beograjski pekovski mojstri več prejeli vsako leto za kruh. Povprečni delavec izgubi zaradi tega zvišanja krušnih cen približno 2 dnevni mezdi na mesec. Črni kruh se je podražil za 20%, beli pa za 16%. Listi ugotavljajo, da je bil kruh že pred podražitvijo v Beogradu vsaj za 50 par pri kilogramu predrag. — Od kod naj konzumenti krijejo stroške za to novo obremenitev pa tudi beograjski listi ne vedo povedati. Delavske najemnine. Po statistiki zagrebške delavske zbornice izda povprečno vsaka delavska družina v Jugoslaviji od svojih dohodkov 19.19% za stanovanjsko najemnino. Za primerjanje navajamo odnosne odstotne številke za nekatere druge evropske države. Švica: 9.88, Nemčija 10.62,. Danska 11.22, Norveška in Finska po 11.92, Švedska 12.38, Angleška pa 13.76. PLAČUJTE ____' TovARišnilUl NAROČNINO B—tq v a r i § n VNAPREJ! fci—m Elly Webers: Srečka It. 33.332. Na male krčme za parkom Esbekijo v Kairu je pripekalo žarko popoldansko som ce. V eni teh dolgočasnih točilnic so sedeli trije gostje. To je bilo mnogo za ta čas. Prostor je bil trezen, vsakdanji, čisto brez slehernega čara iz Tisoč in ene noči, brez katerega si Evropec ne more zamisliti Vzhoda. Tujec, ki zaide v evropsko četrt Kaira, se mora začuditi. Pred njim leže široke ce^ ste, moderne trgovine, mednarodni hoteli, brezosebna pročelja hiš brez sleherne za« nimivosti. Velemesto, kakor jih je mnogo na svetu, brez posebnega značaja in izra« zitosti. Kesneje šele, če prekoračiš tujski del mesta, ti postane jasno, da se pričenja pra« vi Kairo šele pri cesti Muski, ki vodi k bazarom. Tam Kairo še ni poevropljen in prepleskan z lažikulturo. Tam v tisti gneči ljudi in voz, v tisti opojnosti pestrih barv, v tem šumu in hrušču, v teh predirnih močnih vonjavah, tam še bije žila pravega pristnega Vzhoda, tam utripa srce mesta. Nad malo krčmico za Esbekijo je pa ležala svinčena mora vsakdanjosti. Vsak« danjosti, kakršno najdeš kjerkoli na svetu. Jani Chrisidis, natakar, se je pogovar« jal s tovarišem o nečem nepomembnem. Misli so mu pa pri tem uhajale venomer domov, tja v ulico Chareh Maghrabi, kjer je imel v tretjem nadstropju revno stano« vanje, v katerem mu je marljivo gospodi« njila žena Elenica in se je njegov petletni sinček Kristo igral na ploščadi. Včasih so pa njegove misli zašle še dlje. Poletele so v domovino, na Grško. Zakaj bil je Grk, Atenec. In v Kairo se je izselil zaradi lju« bežni. Nekoč je poznal boljše čase. Oče mu je bil izmed najuglednejših trgovcev v Ate« nah, kjer je imel veliko premoženje. Stari Chrisidis je bil strog, neuklonljiv in trmast. Za svojega najstarejšega sina je bil izbral hčerko najbogatejšega trgovskega prijate« Ija in skušal z vsemi sredstvi prisiliti sina, da privoli v poroko. Jani pa, ki se je kar čez noč zaljubil v revno Elenico, se je skri« vaj poročil, ponoči zapustil očetnjo hišo in se s svojo mlado ženo odpeljal v Kairo. So« šolec, s katerim sta si bila dobra prijatelja, je vodil v Kairu trgovsko podjetje, ki je dobro uspevalo. Pisaril je pismo za pismom Janiju, naj pride še on v Egipet. Tako je torej prišel v Kairo in si s prihranki z do« ma uredil trgovino. Sprva so posli prese« netljivo uspevali, kar nenadoma se je pa sreča preobrnila. Nesrečne špekulacije so se kar vrstile in se je zdelo, da se vseh podjetij drži smola. Nato je umrl še pri« jatelj, ki se je ponesrečil na cesti. Z njim je izgubil močno oporo. Zdelo se mu je, da je vse to posledica očetovega proklet« stva. Nekoč je vest, da ga stari ne smatra več za sina in da ne sme več upati na dedi« ščino, sprejel trmasto in brez posebnih du« ševnih pretresljajev. Saj je ljubil Elenico, ki naj bi postala kmalu mati, ljubil nad vse in bil neskončno srečen. Tudi tedaj, ko se mu je podjetje pričelo majati, je bil preponosen, da bi skušal na novo zgraditi do očetove hiše most, katerega je bil za Vestnik. Združenje železniških uradnikov. | Prometni minister je z odločbo M. S. | št. 26.897/32 od 1. januarja 1933 odobril pravila in dovolil nadaljnje delovanje Udruženju željezničkih činovnika kraljevine Jugoslavije v Zagrebu. S tem se je prometno ministrstvo postavilo na stališče, da je dovoljeno ustanavljati posebna strokovna društva raznim kategorijam državnih prometnih uslužbencev, v tem primeru železniškim uradnikom, navzlic temu, da že postoji organizacija, v kateri morejo biti včlanjeni pripadniki raznih vrst železniških uslužbencev. Organizacija nižjih poštnih uslužbencev. Pravila, katera je sprejela ustanovna skupščina Združenja p. t. t. zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije dne 11. februarja 1932 v Beogradu, je prometni minister na temelju § 76. u. z. potrdil, tako da je navedena organizacija nižjih poštnih uslužbencev s tem pričela pravno obstojati. Iz stanovskega tiska. V Skopi ju je izšel socialni časopis »Učiteljski Pokret«. Revija bo izhajala vsak mesec in velja za vse leto 50 Din. Prva dvojna številka obsega 84 strani, objavlja več vzgojeslovnih člankov in književni in pedagoški pregled. Draginjske doklade poštnih provi-zijonistov. Z zakonom o naknadnih in izrednih kreditih k državnemu proračunu za leto 1932./33. je pooblaščen prometni minister, da izplača 380.000 dinarjev poštnim provizijonistom kot provizije in draginjske doklade, za katere ni kritja v rednih proračunskih kreditih. Ta znesek se bo črpal iz dohodkov poštne uprave. Vprašanje sreskih šolskih nadzornikov. Predsednik JUU- je naprosil prosvetnega ministra, naj se ne izvede nameravana reforma, po kateri bi osnovnošolski učitelji ne mogli postati več sreski šolski nadzorniki. Dasi se od prevrata razpisana nadzorniška mesta doslej še niso nikoli objavila, smatra učiteljstvo osnovnih šol, da ima najboljšo kvalifikacijo za te položaje. Loterija za učiteljske domove. Zastopniki zadrug Učiteljski dom v Ljubljani, Učiteljski dom v Mariboru in Dom učiteljic v Ljubljani so se v načelu. zedinili, da prirede loterijo v korist učiteljskih domov, katere nameravajo navedene ustanove zgraditi. V kratkem sc skliče akcijski odbor za prireditev loterije, v katerem bodo razen navedenih zastopnikov še odposlanci načelstva ljubljanske sekcije JUU, Učiteljske tiskarne, učiteljskega gospodarskega sveta in uredništva »Učiteljskega tovariša«. Če se bo članstvo in sploh vse naše učiteljstvo zavzelo za svoje domove s toliko marljivostjo in požrtvovalnostjo, kakor smo to videli pri slovenskih poštarjih, je uspeh loteriji zagotovljen. Prepričani smo, da bo tudi vse ostalo državno uslužbenstvo to lepo zamisel z vsemi močmi podprlo. Poštarska organizacija. Ljubljanska sekcija Združenja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije ima sedaj 4 glavna poverjeništva in sicer v Mariboru, Celju, Ljutomeru in na Jesenicah. V vsakem teh glavnih poverjeništev so združena okrožna poverjeništva kot pomožni organi, na vseh poštah, kjer so pa vsaj trije člani organizacije, so pa poverjeniki pošt, ki tudi zbirajo članarino. Posamezna glavna poverjeništva imajo okrožnih poverjeništev: Maribor 3, Celje 4, Ljutomer 4, Jesenice pa 6. Prej sta obstojali še dve glavni poverjeništvi, namreč Ljubljana in Novo mesto, ki sta pa bili vsled apatičnosti članstva začasno ukinjeni. Vsega skupaj ima ljubljanska sekcija U. P. U. zdaj 700 članov, ki se porazdele na posamezna glavna poverjeništva: Maribor 154, Celje 121, Ljutomer 51, Ljubljana 281, Jesenice 56 in Novo mesto 37. Športno delovanje med poštarji. V Zagrebu imajo p. t. t. uslužbenci že več let svoj »Poštarski športni klub«, ki ima močne igrače zlasti v namiznem tenisu. V Ljubljani je število športnikov med poštnim uslužben-stvom sorazmerno znatno manjše. Železničarska menza v Ljubljani. V prostorih nekdanje restavracije »Ljubljanski dvor« obstoji že tretje leto železničarska menza, katero je ustanovila ljubljanska Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic. Hrana v železničarski menzi je izdatna, dobra in poceni. V minilem letu se je število abonentov dvignilo za 82 odstotkov, kar dokazuje potrebnost in koristnost te ustanove. Dramatski odsek »Sloge«. Poročali smo že, da je železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani ustanovilo poseben dramatski odsek. Ta je prvič javno nastopil 4. decembra 1932, ko je predvajal Jalnovo ljudsko igro »Bratje«. Uspeh igre je bil velik in so igralci želi zasluženo priznanje. Odsek vabi tovariše železničarje na sodelovanje. V kratkem nastopi v novih odrskih komadih. Zadružno prenočišče v Sarajevu. Železničarska kreditna in podporna zadruga v Sarajevu je odprla zadružno prenočišče v svojem domu v ulici Kraljice Marije št. 7. V prenočišču je 6 sob, in sicer so 3 z eno posteljo, ostale pa z dvema, tremi oz. 4 posteljami. Cene za posteljo so od 20 do 12 Din za noč. Tega zadružnega prenočišča se morejo posluževati vsi državni uslužbenci zadrugarji, torej ne le železničarji, temveč tudi vsi ostali državni nameščenci: Kdor prenočuje v zadružnem domu, dobi v restavraciji, ki je v istem poslopju, 20 odstotkov popusta pri hrani. Doklada na železniške karte. Z veljavnostjo od 15. februarja se je uvedla posebna doklada za osebne železniške karte za vse razrede in vse vrste vlakov. Ta doklada znaša za vozne karte do 40 Din 1 Din, od 41 do 200 Din 2 Din in nad 200 Din 3 Din. seboj podri. Tako se je moral odločiti, da je opustil trgovino, in ko ga ni prenehala zasledovati nesreča, je prišlo tako daleč, da se je mora! vdinjati kot natakar. V krčmici za parkom Esbekijo si je s težavo komaj služil najpotrebnejše za skromno življenje zase in za svojce. »Garden!« (Jošt, ki je sedel ob mizici na oglu, je udaril v roke. Chrisidis je prihitel. »Koliko je ura, natakar?« Jani je pogledal na uro, ki je visela v kuhinji. »Natančno dve je.« »Hvala.« Tujce si je popravil uro, ki mu je obstala, plačal in odšel. Jani je pobral novce z mize in stopil v ozadje, kjer jih je pokazal tovarišu, ne« kemu Italijanu, ki je v starem časopisu re« Seval križanko. »Zadnje čase pa že ni prav nobenega posla tod.« Chrisidis je nalahno zavzdihnil. »Malo gostov, revni zapitki. O bakšišu ni da bi govoril —- in pri tem naj moj mali Kristo dosti in dobro je, kakor je zdravnik ukazal. Tako živahen je in zato tako sla« hoten. Kje pa naj vzamem denar?« »Namesto tebe bi jaz ...« . Chrisidis je z nejevoljno kretnjo prc« sekal Italijanu besedo. »Že vem, kaj mi hočeš povedati. Obr« nem naj se na mojega gospoda očeta. Te« ga ne storim. Pa če bi moral poginiti.« Glo« boka guba mu je od srda razorala čelo. »Ecco,« Italijan je s svinčnikom poka« zal arabskega fantiča, ki se je zvijal med mizami in stoli in ponujal gostom srečke po pijastru, ki jih vlečejo vsak drugi dan. ..i—' liii----m »Da, da,« Chrisidis se je slabotno na« smehnil, »sem tudi že poskušal. Toda ni vsakdo zadosti bedast in srečen, da bi brez vsega spremenil pijaster v dve sto funtov. Zakaj bedaki imajo srečo, sem slišal kot otrok nekega Nemca, ki je pri nas kupo« val. Takrat se mi je zdelo smešno, danes pa verjamem v to. Imel je prav, tisti Ne« mec.« Mladi Arabec je med tem prodal dve srečki in držal samo še eno v rokah, Z njo je mahal natakarju pod nosom. »Poslednja. Čez dve uri bo vlečenje. Vzemite jo.« Natakar se je pomišljal. Ali naj spet enkrat izziva usodo? Glavni dobitek ni prav posebno veliko premoženje, toda ven« dar čedna vsotica. — Popraskal se je. za ušesi. Italijan se je smejal: »Ne bi rad za« del dve sto funtov?« »Ah, saj to je budalost,« je zagodrnjal Chrisidis, »čeprav je samo pijaster, denar je le zavržen.« Arabec je stal še vedno pred njim, se režal in kazal svoje bele, sijajne zobe. Ne« nadoma je naglo in močno zmignil z rame« ni. To naj bi pač pomenilo: če nočeš, Pa ne. Obrnil se je in hotel oditi. »Stoj,« je zaklical Chrisidis, »daj mi srečko.« Lhno je potegnil pijaster iz žepa in pohlepno pograbil srečko. Fant se mu je porogljivo zarežal, se zavrtel in stekel- Chrisidis je strmel v srečko in zmaje« val z glavo. Številka 33.332. Kakšna smešna številka! »Niti deset pijastrov ne zadene!«' si je mislil in vrtel srečko med prsti. Iz organizacija Občni zbor Udruženja davčnih uradni« kov se vrši v nedeljo, dne 12. marca 1933 ob pol 11. uri v hotelu Metropol (Miklič) v Ljubljani. Podporno društvo državnih in banovin« skih uslužbencev dravske banovine v Ljub« Ijani ima svoj redni občni zbor v soboto 4. marca 1933 v salonu gostilne pri Mraku, Rimska cesta 4. Začetek ob 19.30 uri. — Dnevni red: 1. Poročilo odbora* 2. Poročilo pregledovalcev računov. 3. Volitev dveh članov odbora in dveh pregledovalcev ra« čunpy. 4. Olajšanje pogojev pristopa k društvu. 5. Predlogi odbora. 6. Predlogi •članov. 7. Slučajnosti. Gospodarska zadruga poštnih name« ščencev. Redni občni zbor te zadruge ljub« Ijanskih poštnih uslužbencev se vrši dne 12. marca t. 1. cb pol 9. uri dopoldne v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Organiziranje ljubljanskih, občinskih uslužbencev. Dnp 7. februarja t. L se je vršil ustanovni občni zbor upokojenih mestnih uslužbencev v Ljubljani. V imenu pripravljalnega odbora je magistr. pis. rav« natelj g. L Dražil omenil potrebo ustano* vitve posebnega društva občinskih upoko« jencev. Nova službena pragmatika je zelo težko zadela upokojence, upokojene pred 30. junijem 1931. Lani so jim bile drag. do« klade znižane na polovico. Zato se je po« javil klic po posebni organizaciji upokoje« nih mestnih uslužbencev in je že do občne« ga zbora pristopilo 85 članov. Na občnem zboru, kjer je vladalo ves čas popolno so« glasje, so določili mesečno članarino 4 Din. Novo »Društvo mestnih upokojencev v Ljubljani« si je izvolilo tudi odbor. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Dražil, podpredsednik je Fr. Kodelja, tajnik V. Pogačnik, blagajnik L Rebolj. Novo, dru? štvo je sklenilo, da pristopi k »Zvezi orga« nizacij magistratnih uslužbencev« v Ljub« Ijani in je izvolilo dva zastopnika v zvezo. •— Značilno je, da se je tega občnega zbo« ra udeležilo znatno in nesorazmerno več nižjih uslužbencev kot uradništva, kar kaže, da se uradniki za organizacije malo brigajo in da nimajo pravega smisla za po« trebnost solidarnega dela. Gibanje upokojencev v Mariboru. Od »Društva jugoslovanskih drž. upe« kojencev in upokojenk« v Mariboru, za katero sta podpisala t. č. 1. podpredsednik v. z. M. Vrbnjak in t. č. tajnik A. Ogore« lec, smo prejeli naslednje poročilo, katero dobesedno (le slovnično popravljeno) ob« javljamo: »V Mariboru se je 12. t. m. vršil ob mnogobrojni udeležbi ustanovni občni zbor »Društva jugoslovanskih državnih upoko« jencev in upokojenk v Mariboru«. Pred« sednikom je bil soglasno izvoljen že znani vstrajni bojevnik za pravice penzijonistov dvorni svetnik gospod dr. Kronvogel Jo« dp. Pa tudi za oba podpredsednika in od« bornike so bili izbrani samo vneti in de« Dvni zastopniki raznih panog našega stanu. _ ristopnina znaša enkrat za vselej 1 Din, članarina pa 6 Din na pol leta. Pristopilo takoj 188 članov.« — Imena ostalih od« °rnikov nam na žalost niso znana. I ^azen tega smo- že prej prejeli še na« j, nie poročilo, katero je poslal za odbor ,° r' tainik v p. g. Kondler. Tudi to objav« Jamo doslovno. Dopis se glasi: »Uruštvo jugoslov. drž. upokojencev v J ariboru. Dne 12. februarja 1933 pp. so »e pij veliki udeležbi zbrali v Nabavljalni zadrugi v Mariboru jugoslov. državni upo« kojenci (upokojenke) vseh strck, da usta« novijo za Maribor in okolico svoje samo« stojno društvo. Po izčrpnem poročilu pripravljalnega odbora ter po pojasnilu pomena in ciljev društva, se je društvo konstituiralo in je izvolilo za predsednika znanega in odlič« nega borca za pravice upokojencev dvor« nega svetnika g. V. Kronvogla, ter potreb« no število sposobnih in delavnih članov v odbor. Veliko zanimanje upokojencev za dru« štvo, ter agilen in vešč odbor so jamstvo, da bo novo društvo v korist svojih članov uspešno delovalo. K društvu je pristopilo v kratkem času že 274 članov; vsi izven društva še stoječi upokojenci se vljudno vabijo, da i oni pristopijo k društvu, ter s tem manifestirajo svojo tovariško soli« darnost.« ' O potrebnosti in koristnosti novega po« sebnega društva upokojencev za. Maribor bomo še razpravljali, čim zavzame skupno osrednje »Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani«, čigar delokrog se po pravilih razteza na vse ozemlje drav« ske banovine, k ustanovitvi mariborske or« ganizacije svoje stališče. Visoke ali nizke cene? Navsezadnje moramo le vsi uvideti, da tvorijo večino naših zadrugarjev mali ljudje. Kdor računa v zadrugi, mora raču« nati s tem dejstvom. Mali človek ima malo in za ta mala sredstva mnogo hoče; rad bi, da mu za« druga pomore do vsega onega, česar sam J'rez pomoči doseči ne more. Zadruga naj Uiu pribavlja vse potrebščine po najnižji Ceni, po nabavni ceni brez pribitka, naj *du pomore do nekakega postranskega do« dodka v obliki povračil in pomore izrav« nati ter ublažiti vse one trdote socialnega reda, ki jih on — siromak — najmočneje občuti. Naravno pa je, da zadruga vsega dati de more in problem o prodaji po nizkih ------ »Vidiš,« je rekel tovarišu, »če bi za« ‘rdno vedel, da potem zadenem glavni do« ditek — precej bi zapisal dušo hudiču!« —• (Uganil je srečko in jo vtaknil v listnico, Kjer jc shranjeval samo še razna potrdila ‘d račune. Kmalu nato je prevzel Italijan službo in Chrisidis je bil prost. Doma na stopnišču mu je pritekel Kri« sto naproti. Dvignil je dečka in ga od ve« Selja tresel. »Ti nepridiprav, porednež, si že spet dšel materi.« Posadil si je dečka na rame. Fantič je Veselo zavriskal. »Kristo, Kristo,« se je začul plašen Vzklik, čisto zgoraj. . »Le ne skrbi, Elenica, ujel sem ga, ma« e§a potepina!« Med vrati se je prikazala Elenica. Jani ,c s Kristom prišel po stopnicah in objel Zeno. Opazil je, da so ji mlado^ lepo oblič« p tu in tam od skrbi že načele brazde. ’ oboko in iskreno čuvstvo ga je prevzelo. v R moj Bog,« si je mislil, »če bi vendar Ved* za^eH<< D srečki v žepu pa ni nič po« al. Ni hotel videti brezupno trudnega emnega smehljaja. * sj ie drugega jutra hotel nastopiti č Z °’ mR Je Italijan, ki je bil prejšnji ve« v službo, živahno pomignil: bitekP srečnež, pa si res zadel glavni do« biiBI ^’^ar me ne vleci, capin, sicer ti iz« Jem vse zobe.« ^11, phrisidis je široko zamahnil z roko. klical n,a.P°SlUŠaj 7endar' bedak,« je za« a 'jan iu s čudovito naglico žlobu« nabavnih ali višjih dnevnih cenah se nam vrača kakor v večnem krogu, kljub temu, da so ga za večino današnjih zadrug kon« čnoveljavno rešili rochdalski tkalci pred 88 leti. Najbolj enostavno je sicer, da se brez pomislekov priključimo rochdalskemu principu prodaje po dnevni ceni, da se torej odločimo za drugo izmed danih sme« ri: zavrnemo neznaten dnevni ali mesečni prihranek in volimo znatnejši letni pri« hranek. A pomisliti in pretehtati nam je predvsem, kateri način prinaša članom več« ji dobiček. Vzemimo za primer lanski za« ključek naše zadruge (železničarske v Ljub« Ijani). Prihranek — ali če hočete dobiček — ki smo ga zbrali v zadružni blagajni te«' iiiriri--rmriM.1 Lil i ¥«i- i "lij-TBii----— dral, da je pritekel na vse zgodaj arabski deček s seznamom dobitkov, da dobi pose« ben bakšiš, ker dobro ve, da je zadnjo srečko z mnogimi trojkami prodal natakar« ju v krčmici. Ta trenotek je pritekel naravnost pre« ko ceste mladi Arabec. Kakor zmagovito zastavo je vihtel seznam in ga Zmagoslav« no položil pred Chrisidisa. Ves prevzet od nepričakovane sreče je segel le«ta v žep, potegnil novec in ga pomolil dečaku, ne da bi ga bil pogledal. Z divjim krikom veselja je Arabec stekel. Chrisidis je čutil, da se mu majejo tla pod nogami. Moral je sesti. »Kristo, zlati moj deček,« je zamrmral. »Zdaj boš dobil vse, vse, vse...« Skoro da so mu stopile od veselja solze v oči. Stisnil je zobe vzel iz žepa nekaj novcev in jih dal tovarišu. »Na, vzemi — in delaj danes namesto mene. Preveč se mi vrti v glavi.« Vtaknil je seznam v žep, zbral vso odločnost in odšel z moškimi, krepkimi koraki. Ko je prišel v ulico, Caser el Nil in vstopil v Narodno banko, se mu je zdelo, da se mu mora brati z obraza, da je zadel glavni dobitek. Nato je pomolil uradniku srečko. Potem je bilo treba čakati. To je bila težka zahteva spričo njegove nestrp« nosti!... Kaj bo neki rekla Elenica, ko ji položi dvesto funtov na mizo? Poklicali so Chrisidisa. Ves se je pre« strašil. Uradnik ga je iztrgal iz mesečnjaških sanj v življenje. Z roko si je obrisal čelo, na katerem so mu stale potne kaplje, in stopil k okencu. Naenkrat sta ležala dva bankovca pred njim. Dva bankovca po sto kom lanskega leta, je bil po sklepu občne« ga zbora na podlagi zakona o nabavljalnih zdrugah odnosno naših pravil, ki slone na tem zakonu, razdeljen sledeče: 3% prihran« kov so bili dodeljeni penzijskemu fondu uslužbencev zadruge, nekaj več je dobil dobrodelni fond, 2% sta bila razdeljena kot nagrada osobju zadruge, nekaj več kot 3% je dobil posmrtninski fond in 30% rezervni fond. Kot povračilo zadružnikom je bil izplačan ostanek, t. j. 59% vsega onega, kar so zadrugarji prihranili s tem, da so hodili kupovat v zadrugo. Povpreč« no je dobil vsak član 6% vseh vplačanih zneskov, t. j. okroglo 360 dinarjev, a ne« kaj več kakor 4% vseh vplačanih zneskov, t. j. okroglo 252 prihranjenih dinarjev, je zadruga pridržala od vsakega člana. Cesto slišimo vprašanje, ali bi ne bilo mogoče preprečiti odtegljaja teh 252 Din, n. pr. z znižanjem prispevkov v rezervni fond ali s prodajo potrebščin po nabavnih cenah? Da bi se znižali odstotki prihran« kov, ki so odrejeni v rezervni fond ali drugam, to je izključeno spričo našega za« kona, ki ta odstotek določa kot minimum. S prodajo po malenkostno zvišanih nabav« nih cenah pa bi se radi nizkih prihrankov (dobička) zadruge znižali prispevki res na malenkostne zneske. Res je tudi, da bi se znižale do brezpomembnih vsotic tudi di« vidende, v žepih zadrugarjev pa bi tekom leta pri dnevnih nakupih le ostale vse vsote, ki so jih za lanski primer prihranili, t. j. onih 360 dinarjev, ki so jih prejeli kot dividendo in še onih 252 dinarjev, ki jim jih je zadruga vzela s tem, da je pro« dajala blago po dnevni ceni. Pomislek je vzklil brez dvoma v člo« vekoljubnem srcu, ki močno čuti z onimi našimi najbednejšimi, katerim je bil pri« hranek 252 dinarjev zaklad in sredstvo, da se preživi cela družina skoraj 14 dni. Nov ni ta pomislek in je obravnavan teoretično in praktično vsestransko vse do najnovej« šega časa. Zadruge pred ustvaritvijo roch« dalskih principov so n. pr. brez izjeme prodajale blago po nabavnih cenah. Na Angleškem se zavzemajo predvsem v za« drugah organizirane žene za razširjenje takih zadrug, ki naj bi dobavljale siro« mašnim vse potrebno po nabavnih cenah. Ruske komunistične zadruge so organizi« rane tudi v tem smislu.* Nov pa je ta predlog in važen postane spričo naših prilik, ki zahtevajo tako visok odstotek za stvaritev rezervnega fpnda. Večina voditeljev zadružnega gibanja zavrača način prodaje po nabavnih cenah in smatra zadruge, ki se zavzemajo za ta način, kot neka drugovrstna društva, ki ne pomenijo v zadružništvu ničesar. Pred« vsem navajajo sledeče ugovore: Z nizkimi cenami v zadružnih pro« dajalnah je trgovcem vsiljena neka nepo« trebna konkurenca, ki širi nerazpoloženje proti zadružnim ustanovam. Nizke cene zavajajo zadrugarje pogosto do nedovo« 1 jenih trgovskih poskusov na lastno pest: kupujejo po nižji ceni v zadrugi in pro« dajajo po višji ceni prijateljem in znan« cem. Prodaja brez dobička onemogoča da« lje zbiranje kapitala v katerekoli svrhe, pa naj bodo to dobrodelne, humanitarne, prosvetne, morda politične ali čisto zadruž« ne. Nad vse važno pa se je pokazalo v praksi dejstvo, da mali človek ne zna pra« * Prof. Totomijanc konstatira, da se tudi ruske komunistične zadruge vračajo k rochdalskemu principu prodaje po dnev« nih cenah. funtov. Bila sta njegova, smel jih je vtak« niti v žep! Glumil je mirnost in preudar« nost in spravil bankovca, nato je odšel. Misli, ki so mu drvile po glavi, so mu nehote spešile korake. Zavil je v ulico Maghrabi in niti vedel ni, kedaj je že do« spel tja. •— Pred njegovo hišo so stali lju« dje in živahno nekaj razpravljali. Komaj da jih je opazil. Preskakoval je stopnice in končno stal ves zasopel pred stano« vanjem. »Elenica!« je veselo zaklical. Toda — kaj neki je bilo to? Elenica je klečala na kolenih pred mrežno posteljico, kjer je le« žal Kristo in obraz ji je spačila bolečina in obup. »Kristo, moj sladki fantek, Kristo, ubogo moje dete!« so jecljale blede ustnice. Chrisidis, ki je bil ves zapreden v opojnost veselja, ni precej razumel. »Kaj pa je ...?« Ni mogel končati vprašanja, ker je Elenica kriknila na ves glas kot ranjena žival: »Mrtev je!« In šele zdaj so se ji udrle solze iz pči, Divje ihtenje, ki je pre« šlo v tožeče zdihovanje. Chrisidis se je naslonil na- zid, kakor da je ohromel. »Kristo...?« je jecljal, ne da bi kaj razumel. Tedaj je Elenica dvignila ruto, s katero je bilo pokrito razmesarjeno telesce: »Padel je s ploščadi!« Okoli Chrisidisa se je pričelo vse vrteti kakor v krogu. Šele polagoma je zaslutil, da je vse to resnica. Kristo, njegovo zlato dete,'njegovo vse, njegova duša... Nena« doma mu je postalo vse jasno. Divje se je zasmejal. Zagrenjeno, blazno, obupno. Tolkel se je po prsih: »To je cena! Jaz vilpp ceniti malega trenutnega prihranka, ki ga navadno lahkomiselno izda za čašo vina ali pest cigaret, mesto da bi ga pra« vilno in pametno obrnil. Več je malemp, človeku do večje, okrogle vsote, ki jo do« bi enkrat v letu kot priboljšek h gospo« dinjstvu, pa čeprav bi bila ta vsota večja, ako bi ob vsakem nakupu položil prihra« njen denar na stran. In ta letni priboljšek se mu močno pozna, ne zavrže ga kar tako za nepotrebne stvari. To dejstvo, ki ga, teoretiki toliko ne poudarjajo, je uteme« Ijeno v psihi malega človeka, pa je tako velikega pomena, da se lahko reče s Ch. Gideom: »Od vseh milijonov danes v na« bavljalnih zadrugah organiziranih zadru« garjev je prišla večina sem samo radi si« Sterna vsiljene štednje.« Nekatere angle« ške zadruge so tudi tu prešle v ekstrem in prodajajo vse blago po cenah, višjih od dnevnih samo zato, da koncem leta lahko izplačajo svojim članom visoke vsote —-do 25% prodajne cene. Srednja pot pa je vedno najboljša. Tako je mnogo zadrug, med temi tudi na« ša, izbrala zlato sredino, ki pomeni kom« promis med obema principoma in se zdi socialno najpravičnejša. Prodajne cene so. malo nižje od dnevnih cen, pri predmetih pa, ki jih troši vsak — tudi delavec — so, prodajne cene znižane tako, da nima za« druga pri njih skoro nobenega dobička. Na ta način se slabi vplivi sistema prodaje po nizkih cenah paralizirajo, višina pri« hrankov (dobička) in s tem dajatve v raz« ne fonde niso pretirane, zadrugarjem pa je zasigurana okrogla vsota koncem leta v obliki povračila, razen prihranka pri vsakokratnem nakupu. Zadruga je dostop« na tudi delavcu, ki po ugodnejših cenah ne more kriti nikjer svojih vsakodnevnih potreb. Tudi on — delavec — lahko tek« muje na ta način z bolje stoječim uradni« kom v štednji in doprinaša s tem, da ku« puje v zadrugi po nizki ceni, najmanjše žrtve pri stvaritvi skupnih fondov, ki so čvrsti stebri dobrega zadružništva. Sicer vidimo na prvi pogled neko do« zdevno krivico v tem, da se porazdele vsi prihranki enakomerno vsem — onim, ki so krili vse svoje potrebe v zadrugi in pla« čevali boljšo robo po dnevnih cenah ter onim, ki so kupovali le takšne predmete, ki jih je zadruga prodajala brez dobička po neznatno zvišanih nabavnih cenah ravi no zato, da so jih kupovali lahko tudi siromašnejši, ki si boljše robe ne morejo privoščiti. K temu pa pravi Ch. Gide: »Ta dozdevna krivica je ginljiv primer so« lidarnosti, ki mora vladati v teh zadrugah. Na ta način se okoristijo siromašnejši za« drugarji z nakupi bogatih in tako je prav.« Z vsem srcem mu pritrdimo vsi, ne iz ne« ke samoljubne dobrodelnosti, temveč pol« ni trdne vere v resnično pravičnost, ki stoji nad pisanimi zakoni. (»Zadrugar«.) Po svetu. Znižanje plač na Češkoslovaškem. Po poročilih listov pripravlja češkoslovaška vlada nov zakon o znižanju prejemkov dr« žavnih nameščencev, ki naj bi doseglo naj« več do 8% celokupnih današnjih prejem« kov. Plače državnih uslužbencev so bile v Češkoslovaški republiki že z decembrom 1931 znižane od 3 do 20%. Razen tega so izgubili uslužbenci božično doklado, ki je znašala 70% enomesečne plače. Prejemki nad 54.000 Kč so se znižali za 4%, prejem« ki nad 66.000 Kč pa za 8%. Ministrski pre« jemki so se znižali za 12%. Proti namera« sem za dvesto funtov prodal otroka!« Zgru« dil se je ob mizi in butal s čelom ob rob. »Bog sam se mi smeje! Toda nihče se mi ne bo rogal, prav nihče!« Z naglo kretnjo je posegel v predal, potegnil revolver in bliskovito pritisnil na petelina. »Jani!« Elenica je klečala ob možu. Ko je padel, mu je zdrsnila iz žepa listnica. Dva bankovca po sto funtov sta ležala na tleh poleg dveh nesrečnih ljudi. * Skoro tri mesece jc ležal Chrisidis v bolnici. Rana v glavi je bila huda, toda ni bila smrtna. Zdravniki so se trudili na vso moč, da ga ohranijo živega. Ko so ga od« pustili iz bolnice in je stopil z ženo na voz, se je tesno privila k njemu: »Ne peljeva se v ulico Chareh Magh« rabi, moj Jani. Najela sem drugo stanc« vanje, potrebovala ga bodeva.« Chrisidis je žalostno zmajal z glave. »Pač, pač,« je veselo pritrdila. »Prvič jc že nekaj dni tvoj oče v Kairu, ki bi se rad pobotal s teboj, in drugič...« Smehljala se je. »Ali prav za prav: prvič — nisem ti smela tega doslej povedati, toda jaz — jaz...« Globoka rdečica ji je pokrila nežni, lepi obraz. Tedaj mu ni bilo mar, da c‘i se pe« Ijala ravno po enem najodličnejših trgov v Kairu, po trgu Solimana Paše, in polju« bil je ženo kar na usta ... Obleke kemično čisti, barva, pilslra In lika tovarna i O S. R E I C tt, vanemu vnovičnemu znižanju so uradniške organizacije sklenile ostre proteste na par* lament. Znižanje plač na Bolgarskem. Ministr« ski svet je sklenil, da se zaradi nezadovo* Ijivega stanja bolgarskih državnih financ znižajo vse visoke plače in prejemki dosto? janstvenikov. Znižajo se ministrom in vlas dikam plače za 20%, poslanske dnevnice za 15%, enako pa tudi vsi drugi visoki pre* jemki. Zaostale plače drž. uslužbencev se čim preje izplačajo. Plače za mesece od novembra lani do februarja letos se bodo izplačale uslužbencem v obrokih. Redukcije železniškega osebja. Franco* ska železničarska organizacija je izdelala statistično poročilo o znižavanju staleža že* lezniških uslužbencev v raznih evropskih državah. Iz teh podatkov je razvidno, da se zaradi varčevanja število prometnega, zlasti še progovnega osebja, stalno krči, kar rodi kot posledico zmanjšanje varnosti prometa. Preobremenjeno uslužbenstvo namreč ne more enako vestno opravljati svojih poslov. V naslednjem navajamo te podatke, ki so prav poučni: Nemčija je imela žel. uslužbencev 1. 1926. 707.570, leta 1930. 681.671, leta 1931. 643.750, leta 1932. 599.364; Anglija leta 1926. 509.873, leta 1931. 588.186, leta 1932. 570.754; Belgija leta 1926. 108.967, leta 1930. 93.073, leta 1931. 86.060; Avstrija leta 1926. 87.710, leta 1930. 81.195, leta 1931. 76.124; Fran* c i j a (glavne tri družbe) leta 1926. 186.230, leta 1930. 183.437, leta 1931. 175.848. Nove knjige. Herman Sudermann: Mati skrb. Izdala Krekova knjižnica v Ljubljani. 1932. —- Prejeli smo prevod tega znanega romana, ki je ob izidu pred desetletji vzbudil iz* redno zanimanje po vsej Nemčiji. Prevedel je to lepo in še vedno sveže delo Mirko Javornik in bo gotovo tudi med sloven* skim občinstvom našlo dovolj hvaležnih bralcev. Knjiga, ki obsega 250 strani, je prav okusno izdana in velja broširana 26 dinarjev, vezana pa 40 Din. Ideali vzgoje je naslov knjižici, ki jo je napisal prof. dr. Fr. Drtina, poslovenil pa dr. Dragotin Lončar. Ta prevod je iz* šel prvič že leta 1901. v knjižici: »Kaj ho* čemo«. Bil je v kratkem razprodan. Vsako* mur toplo priporočamo, da seže po tem delu, zlasti sedaj, ko uvajamo novo šolo. Knjižico je natiskala Učiteljska tiskarna in stane broširana 8 Din. Mladika. Številka za marec vsebuje ra* zen nadaljevanja romana in večjih spisov še nekaj krajših leposlovnih del ter več pesmi. Zanimiv je zgodovinski opis Beogra* da, ki se končuje. V pregledu so članki o zdravstvu v družini, o raznih vrtnarskih in gospodinjskih vprašanjih, poročila o gleda* lišču, novih knjigah in dr. Slike te številke so reprodukcije po grafičnih delih mladega slikarja Maksima Sedeja in so vse izrazito socialno usmerjene. Razen teh je še nekaj podob, ki ponazorujejo članek dr. Steleta o dekorativni cerkveni umetnosti. — »Mia* dika« velja za vse leto 84 Din in se naroča v Celju, Mohorjeva tiskarna. »Domačija«. Prejeli smo 3. številko pr* vega letnika tega »lista za pospeševanje ljudskega blagostanja m gradbo lastnega doma«. List izdaja Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom«, reg. zadr. z omejeno zavezo v Ljubljani, Tyrševa c. 31. Meseč* nik stane na leto 20 Din in se naroča pri navedenem naslovu. — O ciljih te zadruge bomo o priliki poročali. Zdravstveni drobiž. Kakšna naj bo naša postelja. Naša spalnica naj bo velika in prostorna, zlasti pa sončna. Postelja naj odgovarja zahtevani higijene. Vsi deli postelje morajo biti zmeraj popolnoma snažni in čisti; vsak dan jih moramo zračiti, večkrat soln-čiti, prevleka naj se pogosto menja. Velika in pogostna napaka je, da postelje takoj, ko smo šli od njih in ko so še tople, zopet posteljemo in pokrijemo. Vsaka postelja se mora najprvo pošteno prezračiti in izhlapeti, da izgubi spalni duh, to se pravi na-sesano človeško izhlapevanje. Volnene odeje naj imajo platnene ali trikotažne prevleke, ki se dajo> prati. Žimnate matrace in blazine so boljše kot pernice. Glavo položimo le zmerno visoko; samo astmatični, na pljučih bolni in sploh vsi s sapo se boreči in od omotičnih napadov mučeni bolniki naj imajo glavo visoko. Boljše so kovinske (železne) postelje kot lesene. Če imaš priprave za parno desinfekcijo, posluži se jih in desinficiraj vse dele postelje in vso posteljno opravo. Neverjetno je, kako ogromne množine umazanosti in nesnage se zmeraj na novo naberejo v posteljah. Iztepavanje in solnčenje postelj še ne more nadomestiti desinfek-cije. Seveda so pa danes takšne des-infekcijske priprave le izjema. Postelja otroka naj obstoji le iz, takih blazin in matrac, ki so napolnjene z žimo ali morsko travo. Celo pod-glavna blazina naj nima perja. Otroka zagrnemo z dobro volneno odejo ali z odejo iz velblodje dlake. ❖ Že stari zdravnik Hipokrat je za» hteval, da morajo zdravniki zdraviti reveže zastonj. (Iz »Zdravja«). Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. PERSCHE LJUBLJANA, Marijin trg št. 8. Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Varno naložite svoj denar v VZAJEMNE POSOJILNICI REGISTROVANI ZADRUGI Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI ♦ MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7 POLEG GRAND HOTELA UNION V LASTNI PALAČI Obrestuje najugodneje Telefonska številka 2412 Štev. poštne hran. 11.165 Jafnine zlato naših hranil II Dežnike Nogavice \m i sl m I m VSE IZ LASTNE TOVARNE l I v priznano solidni in elegantni izdelavi j ItM 1 41 nv-v A T A TV /1 f¥l 41VT A HIT V čl TT »TT 41 mT A VT ' ^5 j ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH v naši prodajalni v Ljubljani, m i!i PRED ŠKOFIJO 10 ^ [Ij prva JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC 1 JOSIP VIDMAR I _ ji] L. Mlkuš Ljubljana, Mestni trg IS priporoča svojo zalogo Popravila se izvršnjejo točna In solidno Priporočamo Vam najboljše šivalne stroje in balesa Adler, Gritzner Dubied edino le pri tvrdki Jos.Petelinc,Ljubljana Tel, št. 2913. za vodo. ................................................K l Ivan Perdan naši., Ljubljana j Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. | Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše na- S mizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. j Krojaški atelje FRAN IGLIĆ, LJUBLJANA Pražakova ulica. Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. MANUFAKTURNA TRGOVINA FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. Knjig a m a A Učiteljske tiskarne v Ljubljani “/ TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNB Frančiškanska HRANIL. ŠT. 10.761 ulica 6 priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna I Zahtevajte cenik 1 Največji uspeh dosežete z oglasi v „Našem Glasu"! I Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana Vodnikov trg št. 5. r. z. z o. z. Telefon št. 2421. Državni uslužbenci! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufaktur neg a blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokaiovič. Širite zadružno misel med svojimi tovariši! Izdaja za konzorcij .Nai Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.