LJUBLJANSKI ČASNIK.
M ss.
I turih M• Hozopersha
M8SO.
»Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačnje se za celo leto pri založniku Jožefu E leta 1 gDld. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje
Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert
. .	. _	____„,________v„ ___________ ,_________pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vratlne naznanila.
26. septembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer v edino nemškem in v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 358. Razpis ministra denarstva od 25 sept. 1850, veljaven za vse kronovine, za ktere je bila začasna postava od 2. augusta 1850 čez količne in neposredne odrajtvila razglašena, s kterim se doba moči omenjene postave od 1. oktobra na 1. november odloži.
Tudi 26. septembra 1850, bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXL del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 18. t. m. v edino nemškem izdanju na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 347. Odločbo ministra kupčije od 31. julija 1850, zadevajoč pooblastenje avstri-janskih brodov manjši sorte obiskovati barko-staje papeževe na bregih Pada.
St. 348. Naredbo ministra uka in bogočastja od 3. septembra 1850, s ktero se naznani z porazumljenjem ministra notrajnih zadev na-redba dvomiga vrada od 27. julija 1826 št. 21173 (moravsko-sileska politiška nabira po stav VIII. zvezek str. 188), po kteri se je judovskim babicam le pod gotovim omejenjem pomoč pri porodih keršanskih žen dopustila, za dvignjeno.
Št. 349. Naredbo ministra pravosodja od 10. septembra 1850 glede ravnanja višjiga in kassationalniga sodništva , potem deželnih višjih sodništev v primerlejih zaprošeniga pregleda ali pritožbe zoper enake odločbe nižjih sodništev v deržavljanskih pravnih zadevah.
St. 350. Odločbo ministra denarstva od 11. septembra 1850, s ktero se predpisi na premoženje gledati pri odmerjenju penzionov in dodatkov za odgojenje za vdove in sirote der-žavno-stanovskih, denarstvenih in mestnih vradnikov, potem častnikov in drugih vojaških oseb za dvignjene naznanijo.
Št. 351. Naredbo ministra kmetijstva in gor-ništva od 13. septembra 1850, s ktero se naprava gojzdniškiga vodstva za Avstrijansko pod Anižo z vradnint sedežem na Dunaju, potem prenaredba c. k. solniške višje vradnije v Gmundnu v solniško in gojzdniško vodstvo za Avstrijansko nad Anižo naznani.
Dunaj 25. septembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Trebnem so bili pri občinskih volitvah, ki so se po začasnih občinskih postavah od 17. marca 1849 zgodile, v 27 občinah sledeči občinski predstojniki zvoljeni:
V občini Selo pri šumbergu: Franc Ster-niša iz Sela pri šumbergu, posestnik, za župana; Franc Pucel iz Harlakna in Isidor Pe-
kol iz Zaverha, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Cirnik: Juri Tratar, posestnik iz Cirnika, za župana; Anton Kus in Jožef Palčič, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Mali Videm: gospod Anton vitez od Wiederkehrn, posestnik in dozdajni župan velike občine v Velkem Gabru in župan v Mali Loki, za župana; gospod Joan Prokel, faj-mošter pri sv. Lorencu in Matija Miklič, posestnik na Žabjeku, za občinska svetovavca.
V	občini Ajdovca: Martin Kmet, posestnik in dozdajni župan izPodlipe, za župana; Mihael Kumel in Franc Žitnik, posestnika iz Srednje Lipovce, za občinska svetovavca.
V	občini Bistrica: gospod Francšircel iz Piavc, za župana; gospod Jožef Zaje, dozdajni župan v Bistrici in Jožef Jelene, posestnik iz Gaberjel, za občinska svetovavca.
V	občini Dvor: gospod Jožef Vresar, dozdajni župan v Dvoru in posestnik, za župana; Jovan Travnik iz Mačkovca in Simon Logar iz Lašič, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Hine: Jovan Skebe, posestnik iz Hin, za župana; Andrej Levstek iz Žvirč in Franc Molk iz Velikih Lip, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Žuženberg: gospod Mihael La-vrič, c. k. kantonski sodnik v Žuženbergu za župana; gospod Lazar Poka in gospod Jovan Vehovc, posestnika v Žuženbergu, za občinska svetovavca.
V	občini St. Štefan: gospod Jovan Kle-menčič, dozdajni župan in posestnik v Kain-nem potoku, za župana; Franc Klemenčič iz Velike Loke in Anton Stermec od Zidaniga mosta, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Dole: Martin Zupan, posestnik iz Selc, za župana; Franc Kastajnovec iz Su-hadola in Martin Kramžar iz Badgonce, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Smuk: Jovan Fink, posestnik iz Smuka, za župana; Jovan Huter v Toplem rebru in Jovan Mavser iz Komuca, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Mokronog: gospod Jožef Strel, posestnik v Mokronogu, za župana; gospod Jovan Pibernik, dozdajni župan in posestnik, in Jovan Dolinar, posestnik v Mokronogu, za občinska svetovavca.
V	občini Ponikve: Jakob Andolšek, posestnik, za župana; Anton Ratajc iz Lu-kovka, Anton Uhan iz Zgornje Dobrave in Jovan Jutraš iz Ponikev, posestniki, za občinske svetovavce.
V	občini Mirna: gospod Jožef šuler, že-lezninar in posestnik v Mirni, za župana; gospod Franc Čuk, fajmošter, gospod Matevž Kušar, zdravnik in posestnik, in gospod Jožef Koračin, posestnik v Mirni, za občinske svetovavce.
V	občini Polšnjek: Pavel Borišek, posestnik od sv. Lenarta, za župana; Jovan Ber-var iz Kožce in Anton Zaverl iz Velike gobe posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Šmartin: gospod Kari Ravnihar,
dozdajni župan in posestnik v Šmartnu, za župana; gospod Jožef Buger, tehant v Šmartnu, in gospod Jernej Grom, c. k.dačavnik v Šmartnu, za občinska svetovavca.
V	občini Trebno: gospod Franc Zurc,mesar in posestnik v Trebnem, za župana; gospod Anton Verbic, prodajavec tobaka in posestnik v Trebnem, in Andrej Kališek, posestnik v Medvedjem selu, za občinska svetovavca.
V	občini Kresnice: gospod Jožef Podobnik, fajmošter v Kresnicah, za župana; Gregor Zaje iz Kresniških poljan in Franc Jev-nikar iz Kresnic, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Gradiše: Matija Gorišek, posestnik iz Ješniga verha, za župana; Franc Selan iz Mišjiga dola in Jožef Mavo iz spod-njiga verha, posestnik, za občinska svetovavca.
V	občini Litija: gospod Franc Potočnik, c. k. inženir in asistent v Litii, za župana; Jožef Simončič iz Šentjurja in Andrej Šega iz Ja-blanice, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Trebelevo: Anton Pokovc, posestnik v Volavljah, za župana, Jovan An-žur iz Gaberja in Jovan lvoleša iz Račice, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Teržiše: Anton Knez, posestnik na Trati, za župana; Jovan Tratar iz Skrov-nika in Jožef Johant iz Teržiša, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini Šent-Rupert: gosp. Jožef Berce, posestnik v Šent-Rupertu, za župana; Martin Kobler iz Drage in Jovan Starič iz Skerlevi-ga, posestnika, za občinska svetovavca.
V	občini na Ker ki: gospod Anton Šuster-šič, posestnik v Vidnu, za župana; Martin Skubic, posestnik v Oselci in Jožef Pečnik, posestnik v Vidnu, za občinska svetovavca.
V	občini Prapreče: Jakob Jevnikar, posestnik v Zgornjih Praprečah, za župana; Franc Spendov in Jožef Lavrič, posestnika v Spodnjih Praprečah, za občinska svetovavca.
V	občini Višnjagora: gospod Krištof Ter-ček, posestnik v Višnjigori, za župana; gospod Jovan Ziegler, fajmošter v Višnjigori in gospod Franc Mavring, kupec in posestnik v Višnjigori, za občinska svetovavca.
V	občini Š en t- Vid: gospod Henrik Potrato, oskerbnik c. k. deržavne grajšine v Zatični, za župana; gospod Mihael Dolenc iz Šentvida in Anton Klemenčič iz Verha, posestnika , za občinska svetovavca.
C. k. kantonsko poglavarstvo v Trebnem 25. septembra 1850.
25. septembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXIV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista , in sicer v edino nemškem in v vsih devetih dvojnih izr danjih izdan in razposlan. Zapopade pod
Št. 357. Naredbo ministra denarstva od 21. septembra 1850, veljavno za vse kronovine glede kvart za igrati in kalendrov, ki se imajo
brez kolika iz kronovin, v kterih do zdaj ni bilo kolika, v druge kronovine vpeljati.
Dunaj 23. septembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
27.	septembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 3. augusta 1850 v edino nemškem izdanju na svitlo prišel, v talijansko - nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 309. Cesarsko naredbo od 27. junija 1850, s ktero se za vse kronovine vladarstva začasna postava čez privatni poduk razglasi in od dneva naznanila v moč stopi.
Št. 310. Naredbo ministra bogočasija in uka od 12. julija 1850, čez vpeljavo šolnine na vseučeliših na Dunaju, v Pragi, Pestu, Iivovu, Krakovi, Olumucu, Gracu in Insbrucku.
Št. 311. Naredbo ministra bogočastja in uka od 14. julija 1850, zadevajoč zmožnost živinozdravnikov, ki niso magistri živinozdrav-ništva.
Dunaj 26. septembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
28.	septembra 1850 je bil v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXVI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, v edino nemškem in talijansko-dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 359. Ilazpis ministra kupčijstva od 28. augusta 1850, s kterim se po najvišjem sklepu od 14. augusta 1850 za vse c. k. deržavne vradnike, ki se pri poslanstvih v službi službena stopnja in dietni razred vstanovi.
Št. 260. Razpis ministra kupčijstva od 28. augusta 1850, s kterim se po najvišjem sklepu od 4. augusta 1850 predpis oprave za vradnike avstrijanskih poslaništev razglasi.
Razun tega bosta tudi 28. septembra 1850 tretji in CI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista v slovensko - nemškem dvojnem izdanju izdana in razposlana.
Dunaj 27. augusta 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladnika lista.
Polftiske naznanila.
Avstrijansko cesarstvo.
Iz Dunaja 28. sept. 1850. Zlata zorja bode jutri Diakovljanom i celemu Diakovljan-skemu i Sremskemu okrožju zabelela — jutri obhajajo srečni prebivavci slovesno vmesčenje svojega novega škofa, visokočastigag. Jožefa Jurja Strossmayerja. Srečne ovčice, ki takega pastirja dobe. Visoki novoizvoljeni je rojen Osecan, častni kaplan svetlega cesarja, doh-tar fdozofije i svetega pisma, ud bogoslovske fakulte na Dunajskem vseučelišču, i prav sin matere Slave, kteri po svojej lepi poslovici: Vse za vero i domovino! tudi v resnici celo svoje življenje ravna, kteri za svoj narod i njega omiko i blaženstvo živi i gori, kar ni samo z besedami, tiinveč tudi z neštevilnimi blagimi deli že dovolj dokazal. Krasne so besede, ki jih blagoserčni pastir k svojej ljubljeni čedi govori. Iz njih se jasno razvidi, kako čisto, kako lepo on gibanje i terjanje sadaš-njega časa razume. Potem, ko je ljubljenim ovčicam razložno povedal, kaj je prava svoboda; i sredstva razodel, kako je ona zado-biti i obderžati po tem, ko je v čudoljubkem jeziku razložil, v čem da prava jednakost i hratinstvo obstoji, govori dalje v narodnosti i domoljubju takole;
„Tretja vejica sadašnjega dulia je narodnost i domoljubje. Ljubi moji! Da smo se tu al ondi rodili, da snio udje tega al unega naroda, pride od Roga, brez čigar svete volje ni vrabec iz koče na kočo ne preleti, ni vlas niz glave naše ne pade. Ljubav domovine toliko je prirojena človeku, da vsaki, ki ima le količkaj nježno serce ; z isto tajno naravjo domovine svoje v neko ožje občenje prijazni i ljubezni stopi. O kako radi ogledamo po dolgem bivanju v tuji zemlji sopet domače šege i navade! O kako milo oči obračamo na berda, koja so se nekdaj našemu detinskemu glasu odzivala! O kako radostno posetjamo dobrave, obhajamo polja, pozdravljamo reke i potoke, k o j i so bili nekdaj priče naših detinskih zabav ! V tiijej pak zemlji, koliko veselje občutimo, kadar bodi si poslednjega prostakaod roda i plemena svojega opazimo! Zakaj dozdeva se nam , da v njem samem celi narod svoj gledamo, pozdravljamo, vgerljujemo. Vse to belodano pokazuje, da nam je ljubezen do roda i domovine božja roka v serce vsadila. To nam naše znotrajno čutje kaže; vera pa nam dva veličanstvena izgleda domorodne lju-bavi predočuje; jednega od samega odrešenika našega, koji se pogledav na Jeruzalem i po-misliv na zla i nesreče, ktere je to mesto zbog svoje terdovratnosti preterpeti imelo, vžalo-stil i plakati začel. Glejte, kako se je neka osobita ljubezen do domovine i naroda svoga našla o božanstvenem sercu onega, koji je ves svet z neizmerno ljubeznijo prigerlil, i z žert-vovanjem samega sebe odkupil! Dobro opazuje verh tega učeni Rossuet (Politiijue sacre liv. I. art. VI. 2. propos.), da je Jezus kerv svojo s posebnim obzirom na svoj narod prolil, ter hotel, da se po žertvi, ktero je na lesu križa celemu svetu daroval, tudi ljubezen do domovine posveti. Drugi izgled Jjubavi do naroda svoga nam podaje sv. Pavel Apostel, koji je, kakor se čita v posl. Rimlj. pogl. IX., pred-vidiv v duhu zla i negode svojega naroda vzkliknul: „Žalost velika i bol neprestana ob-„haja serce moje; želil bi, da bi sam bil „proklet od Jezusa za brate svoje, ki so mi „po polti rojaki, to je: rad bi sam vse zlo, ki na rod moj čaka, preterpel, ko bi ga le s tim rešiti zamogel. „Je tedaj znamenje spačenega „i z golim koristoljubjem opojenega serca, ne-„čutiti ljubezni do domovine v persih svojih". Pravi kristjan po izgledu svoga odrešenika i Apostelna narodov iskreno ljubi dom i rod svoj ; sile svoje napredovanju narodne [sreče rad posvečuje; strele, narodu svojemu namenjene , posebno pa one, ktere bi mu dušo ali serce raniti zamogle, krepko odbija; posled-nič, ako je potreba, celo življenje svoje na žertvenik domovine z veseljem položi. Sreče pak i blagostanja naroda svoga kristjan nemeri z merilom ovega sveta, ki večidel tmino za svetlobo, in svetlobo za tmine čisla, ki čisto slavo v gospodovanje in nepravdo, i narodno veličino v oholost i napetost stavi: tim več z merilom vere svoje, koja nas uči: da brez kreposti i čiste vesti ni sreče, ne napredka; koja ono ljubezen vzbuja, ki če celi svet v jedno telo spojiti, ter Ijubosuma, preziranja i sovražtva ne poznaje, o sreči drugih narodov iz serca se raduje; koja ono pravoljubje v serce naroda vcepljuje , ki se ostro evangelj-skega izreka derži: Kar nimaš rad, da ti drugi store, i ti drugim ne stori, kar želiš, da ti drugi store , i ti stori drugim.
Jezik narodni poslednič čisla kristjan ko naj večji dar božji; ko vgledalo, v kojemseduša i serce naroda svojega v svojej bitnosti po-kazujeta; ko naj močnejšo podlago narodnega izobraženja; ko naj sposobneje sredstvo, s kojim se na narodnega duha deluje; ko blagajno, v kojej se vse duševno blago naroda znajde; zato vse, kar more, stori, da se je-
zik narodni izobrazi, obogati, oplemeni; vse pak od njega odvrača, kar bi ga ponižati, pokvariti, ostrupiti moglo; toda nikakor ne prezira jezike inostranske, timveč rad se jih uči, ter blago iz njih zajeto v blagajno naroda svoga prenaša, po izgledu bučelice,koja po raznih vertovih svoj medni sok nabira, ter v svojo košnico nosi".
Gotovo mora sledni rodomili Slavjan, take besede čitavši, iz polnega serca vzkliknuti: Rog živi še mnogo, mnogo let srečnej čredi takega pastirja, i milej materi {jjlavi toliko blagega sina!
Ljubljana. Danes so se začele v Ljubljani volitve predstojnikov Ijubljanskiga mesta.
Austrijanska. Komisija, ki je postavljena zavolj učenikov dunajskih ljudskih šol je sklenila : Ako se ima vodnimn vikšimu učeniku služba dati, al pa ako se ima tak učenik prestaviti, se mora konzistori z soseskinim sveto-vavcam poumeti in mu od deželnega poglavarstva dekret dati. Pri nižjih učenikih, ki imajo 350 gold. plačila, se to zgodi po sose-skinem svetovavcu, brez vsega druziga posvetovanja; konzistori pa dekret naredi. Pri malih učenikih, ki služijo 250 in 200 gold. se to zgodi s privoljenjem konzistorija po okrajnem ogledu šol. Pomočnike, kterih število bo soseskini svetovavec na tajnko odločil, bodo brez privoljenja nadučenikov okrajni ogledi šol volili. Le tistih udove in sirote, ki 350 gold. služijo, bodo penzjonirane. Ne ve se kaj bo ministerstvo k temu reklo.
*	Prisega za župane in svetovavce izvoljenih Judov se takole glasi:
To vse prisežem , kakor naj me gotovo Rog vsemogočni gospod vojsknih trum Adonai, Elohe, Zebaot, kteriga neizrekljivo ime naj se posvečuje, v vsih mojih opravilih podpira in mi v vsih potrebah pomaga.
*	Kakor ravno zdaj po verjetnih sporočilih zvemo, bo jeden del českiga plemeništva cesarju prošnjo predpoložil, de naj bi se deželni zbor poklical.
/S'erbska. Kar je Karagjorgje v prestolni grad prišel, mu je vlada povedala, de popolnem poterdi ravnanje angleškiga konzula. Pa angleški konzul reče, de zdaj nima več oblasti po tej zadovoljnosti ravnati, kerjevseviš-jimu mestu izročil. Serbski knez, svojo ne-voljo pokazati, pošlje svojiga poglavarjaRel-grada, kaj bo iz tega kasneje, bomo osvojeni času oznanili.
Ccska. „Pražski Večerni list" za gotovo naznani, de je prišlo povelje v dvorani za češki deželni zbor kolikor mogoče naglo potrebno pripraviti.
*	Vsi učitelji polnaškiga vikariata na Češkem so ministru bogočastja in pravosodja prošnjo poslali, de bi njih stan poboljšal. Prosivci se uprejo na revšino učiteljstva v obče in pravijo, de ima vsak sodniški hlapec 250 do 300 gold., vsak delavic na cesti naj manj 100 gold.; učitelj pa, ki se za deržavni blagor toliko trudi 150—130 večkrat celo samo 50 gold. Pri tem morajo mnogi še za svojo družino skerbeti. Toraj ni zameriti, ako marsi-kak svoje dolžnosti pozabi in pri drugih rečeh pomoči iše, se preživeti.
Slovaška. V „Union" se piše: Znabiti se se bodo kmalo nekteri prebivavci iz goratih krajev severo - zahodniga Ogerskiga preselili. Vladni komisar Kučini je načert storil, de bodo vsi, ki se hočejo preseliti, v južne kraje Ogerskiga poslani. On je od tega že minister-stvu naznanil, in pričakovati je, de bo mini-nisterstvo v to dovolilo, ker se bo s tem rev-šini prebivavcov v okom prišlo. Štur misli politišk časopis začeti izdajati; on se občnimu pravopisu več ne zoperstavi. Hurban je za
nedolžniga spoznan, on se je popolnama opravičil, njegovi sovražniki so osramoteni,
* „Vid. dennik" piše: Te dni se je ukaz ministra uka razglasil, ki gotovo za šole na Slovenskem (Slovaškem) ne bo brez koristi, in ravno zavolj tega, de bi se povsod zvesto po njem ravnali, zasluži de se povsod zve. Vzrok mu je dala prošnja čistonemškiga mesta Stražnic: de bi se v ondašnji šoli nemški jezik za podučniga vpeljal; mestnjani Stražnica menijo, de otroci češki že tako znajo, zatorej ni potreba, de bi se še v šoli učili. Ministerstvo je na to prošnjo takole odgovorilo: Ko je ministerstvo z razglašam od 2. septembra 1848 št. 5692 ukazalo, de se morajo učenci v ljudskih šolah v narodnem jeziku podučevati, je imelo namen, pervi uk za glavo in serce mladosti kolikor mogoče korist-niga storiti; izobraženje duha in serca je v vsaki zadevi glavna naloga šolskiga uka; ta namen se pa ne doseže, ako se otroci, ki še druziga jezika ne razumejo kakor narodniga, v tujem jeziku podučavajo. Toraj mora pri tem ostati, de se pervi poduk perviga razreda v maternem jeziku daje. Posebno se morajo otroci kar branje in pisanje zadene, vmaternem jeziku dobro podučiti, de se zamorejo potem tudi drugih predmetov posebno veroznanstva s pridani poprijeti. Zares je želeti, de se otroci zraven tudi druziga deželniga jezika nauče, posebno v mestili, kjer prebivavci to potrebo sami spoznajo, kakor v Stražnicu.
Koristno je, de se začetek pred ko mogoče stori, vendar pa vedno na tako vižo, de otroci pri drugih predmetih nič ne zgube. Kdaj de naj se začnejo otroci drugi deželni jezik učiti, se v obče ne more naznaniti, pri tem se mora na to gledati, koliko so se otroci že iz doma tega jezika navadili. Vedno se je pa tega deržati, de ta drugi deželni jezik se ne sme za podučniga rabiti, dokler otroci ne znajo v njem dobro brati in pisati; vendar se nikjer ne sme drugi deželni jezik učiti, kjer otroci še v maternem jeziku ne znajo popolnama brati in pisati. Ta naredba se ima glavni šoli v Stražnicu in vodstvam drugih glavnih šol s tem naznaniti, de se imajo po tem ravnati, in šolski ogledi naj ostro nad tem čujejo".
Galicia. Pretekli dni je vradnik, ki stoj na visoki stopnji, pismeno naznanil, de je grof Goluchowski že prisegel za deželniga poglavarja Galicie. Galicia se bo v tri okrožja razdelila; krožni poglavar v Lvovu bo, kakor se pripoveduje, gospod Czez , v Krakavi gospod Moš. Krakovsko, Stanislavsko in Bukovina se ima obračati v višjih sodniških zadevah na deželno poglavarstvo v Lvovu. Poglavarja že pričakujejo v Lvovu z upanjem, de bo tudi amnestio z deželno vstavo od cesarja poter-jeno prinesel.
Ogerska. V Pestu se je sledeči razglas nabil:
Po višjem povelje so vsi tukaj stanovajoči, kterim je bila amnestia podeljena, dolžni, k mestnimu poglavarstvu v treh dneh pod kaznijo priti. Pest 23. septembra 1850.
Tuje dežele,
Bosna. Iz bosniške meje se piše v „Agra-mer Ztg.": Omer paša je v Pridoru zapove-dal, vsim imenitnim Turkam, ki stanujejo ta-kraj Une, de imajo v Pridor k njemu priti, ker jim bo povelja dal, kako se imajo zader-žati.
Temu povelju pokorni so se podali Turki in z njimi tudi vodja vstajnikov Ali Kedič in Di-zdar v Pridor in so se podvergli povelju Omer pašata.
Omer paša jih je prav prijazno sprejel, jim je dovolil, si i z svoje srede muteselime voliti, jih je spustil potem ko jih je obdaroval z za-gotovljenjem, de se bo z svojimi vojaki vBa-njaluko podal, od kodar jim bo cesarski fer-
man poslal, in jim je naložil, de naj mu v Pridor za vojake žita pošljejo.
S to sprejembo zadovoljni so se naglo pripravili poslanci in celo vodja vstajnikov povelje Omer pašata dopolniti, in so naglo mnogo žita v Pridor poslali.
Ko je Omer paša žito prejel, se je obernil z svojo armado v Novi, in ko se je to v Krajni zvedilo, ni nobeden nič več žita poslal, v Ca-cinu in Bihaču so začeli s topovi streljati in vse, kar more orožje nositi, se zbira, ker obljubam Omer pašata ne verjamejo, in menijo, de jih hoče ukaniti.
Ale Kedič se že od 18. septembra trudi Bi-liač ulerditi, prehode čezUnoso vstajniki posedli , in le z silo in oboroženo močjo bi za-mogel Omer paša, ki je še v Novem, vKrajno priti.
Poljska. (ruska.) Pred nekterimi dnevi pripovedujejo, de se je v Varšavi mnogo ženskih iz vsih stanov zaperlo. Zakaj de se je to zgodilo, se še ne ve.
Rusovska. Na mesti grofa Biidigerja, ki je ud ruskiga deržavniga svetovavstva postal, je general konjaništva baron Offenberg dvignjen. Grofu Rudigerju je car sledeče pismo poslal:
Grof Teodor Vazilevič!
Z serčnim obžalovanjem sim sklenil, Vas daljši v službi, v kteri zdaj stojite, odvezati, in ne morem se zderžati, svojo paznost na posebno koristno prizadevanje Vašiga dvajset-letniga poveljništva tretjiga vojaškiga oddelka oberniti. Ker vojaki tega oddelka so se po vaši neutrudljivi marljivosti v ogerski vojski s krasnimi čini skazali. De Vam zatorej svojo posebno zadovoljenje skažem, Vas izvolim uda deržavniga svetovavstva, s polnim prepričanjem, de boste tudi v tem krogu zaupanju zadostili, ktero ste vedno prestolu in domovini skazali. Ostanem Vam dobrohoten.
Nikolaj.
* Naj novejši novice pravijo, de je ruski car 18. t. m. Petrograd zapustil in se v južne kraje deržave podal, od kodar bo mesca oktobra v Varšavo prišel. Tudi cesarica se je iz Petrograda naravnost v Varšavo podala.
Nemška, llusko brodovje leži zdaj pri Son-derburgu, ki iz 16 brodov obstoji.
Turška. Turško brodovja je pod poveljstvam pašata Sulejmana v Smyrno prišlo. Obstoji iz 7 velikih bark. 27. augusta bi se bilo imelo v Carigrad podati.
„Journal de Constantinople" govori o sledečih prigodbah na Valaškem sicer zlo trezno vendar pa pomenljivo: Medtem ko je bil knez Stirbey z nadušenjem pozdravljen na malem Valaškem, kjer je potrebne poprave vpeljal, je bil Bukarest v strahu in nemiru, kar se težko zapopade, ker je v njem dvojna posada. Vse sorte se govori od vstaj. Komu so take povedbe pripisati? Je kaj resničniga nad njimi? 31. augusta je bil knez Stirbey v Krajovi, v glavnem mestu maliga Valaškiga, kteriga so težko v Bukarestu pričakovali. Ruski general konsul Haczinsky in general Du-hamel sta bila v Bukarest poklicana.
Podonavske kneZovine. Knez Stirbey je ministerstvo razpustil. Novih ministrov še ni zvo-111- Mnogo jih terdi, de je tega nezadovoljnost kneza kriva, vendar je pa znano, de so vsi ministri že pred popotovanjem kneza prošnjo vložili, de bi jih knez službe odvezal.
Razne naznanila.
—• 25. Septembra je bilo več jezdnih konj cesarjevih v Monakovo iz Dunaja poslanih. Terdijo, da se bo na pot podal, kar se pa vun-der za terdno ne ve.
— Ogerski pervi škof je družbo zbral, ki bo zidanje rejenišča učencov v Tirnavl vodila.
—	Neki Dunajski zemljomeric se bo na goro sv. Bernarda podal, kjer gosp. Lancika cesto dela, ki bo 8000 čevljev nad morjem. Pri-lodnje leto bo že verh dosegla. Tam nabrane skušnje si misli ministerstvo kupčije pri zidanju ceste čez Semering v prid oberniti.
—	Vrednik od „Wiener Ztg." dr. Leopold Švajcer oznani, de mu je mogoče svoj list zavoljo tega ker sme brez kolika (štempeljna) izhajati, za kteriga je bilo dozdaj vsako leto 20 gold. srebra plačati, od 1. novembra za 16 gold. 36 kr. izdajati.
—	Hlubek, glasoviti profesor poljodelstva na Joaneumu v Gradcu in posebni prijatelj Ilervatev, je te dni Zagreb obiskal, viditi vse naprave in napredovanje v poljedelstvu. Ko je bil v lepem Maksimiru je rekel, de je to gotova ljudska poljedolska šola, kjer bi se z malimi troški v veliko korist naroda in tudi vlastnika tamošnjih zemljišč, namreč g. nadškofa zagrebskiga, naj manje 12 rejencov iz ljudstvo lahko učilo. G. dr. Hlubek je načert obljubil, po kterem bi se to nar lažej zgodilo.
—	Ker vse teržaške novine pišejo zoper svobodno barkostajo, so ondašnji tergovci nabrali 50,000 gold. sr., de utemlje novine, ki bodo zagovarjale koristi tega mesta. Dozdaj so se z mnozimi pogovarjali zavolj tega pa niso še za to ugodnega človeka dobili.
—	„Allg. A. Ztg." piše : Neizrečeno imenitna dogtidba za češko obertnijo je najdba premoga pri Brandeifelnu (4 milje od Prage). 121 sežnjev globoko je bil pod zemljo. Nad-jajo se tudi pri Kladnem kaj taciga dobiti. Od Kladnega do Moldave je šest štirjaških milj na široko premog v zemlji, že devet jam je tam skopanih. Menijo, de se bo skoz neizrečeno dolgo časa vsako za leto 20 miljonov premoga dobilo.
—	17. sept. je bil GiustoLuigi, ker je svojo inater ubil, v Genui bos, v dolgo srajco oblečen, z černim zagrinjalam pregernjen po postavi na moriše peljan. Zlo velika množica ga je spremila in se po njegovi smerti tiho razšla.
—	18. septembra zjutraj ob 7. uri je bil v Bolognii velik potres, tako de več zvonov začelo samo od sebe zvoniti; v pol osmih se je v drugo pa bolj malo potreslo.
—	Vradne naznanila od nesreče, ki se je po noči od 21. na 22. t. m. v Wiesu zgodila, so sicer nekoliko bolj tolažljive, kakor privatne, vendar pa zlo žalostniga zapopadka.
—	Bil je namreč 22. t. m. ondi cerkven praznik, kamor je mnogo romarjev prišlo iz daljnih krajev.
Kako imajo taki ljudje navado, so se tudi tukaj vlegli v svislih, šupili in skednih, ki so po noči zgoreli. Kako je ogenj vstal se ne ve.
Dozdaj so 9 mertvih najdli. — Pravijo, de jih je še več v ognju konec vzelo, od kterih ni nobeniga sledu.
Neutralna rubrika *).
Ker za mnoge pisma, na kterih ,,ex offb" zapisano stoji, vendar le moram plačevati, in ker so navadno pisma zlo težke, ki se z vradnimi sostavki za „Ljubljanski Časnik" pošiljajo, mc ne stane ravno lahko zraven tega, de je moja dolžnost vradne reči brez plačila natiskovati, še veliko pismenino plačevati. Ker po poštnih postavah nisim pis-menine v vradnih rečeh prost, sim tedaj pri-moran častite c. k. gosposke prositi, de mi pisma frankirajo.
JU osef Hlasnih,
tiskar in založnik „Ljubljanskiga Casnikau.
*) /ji sostavke pod to rubriko je vrcdniitvo neodgo-< v orno.
UPOIlfAlfftU
Narodska Epopea Serbov.
(Iz nemškega.) Gospej v. M. od Dr. Siegfrieda Ivapperja.
sovražnik vse krivice i hudobije, poleg vsega svojega junaštva umen, še clo zvit i zmirom dobre volje. Marko je jugoslavjanski vitez. Povsod zateranim pomaga, jemlje lepe krist-(Dalje.)	jane i Turkinje iz Mozlimov, ljubi vino, stori
za vero i prijatelstvo vse. Marko je edini Kar se odpro skrivna vrata dvorane, i je- junak zlatega veka, kteri ni umeri, zen plane Vukašin v sobo, kteri je skrivej vse slišal kar se je s Carovičem godilo.
Žile se mu jeze napenjajo, ker je moža ljud stva pred kraljičem vidil, kateri je zaspalo I da Marko v njemu še živi, da bodo njegovi dete budil. Ljudstvo ga je poslalo z bande- dnevi še prišli
roin večnih pesem, to se Vukašinu peklenska Ta Marko sedi doma, ko si pri Samodreži
popevka Zdi. XT—----—i	.	. .	v	r
iz
šli«
je slavjanska mlada pa tudi modra krepost,]jastrob na ptuje plane, i brate v brata, sosede za vse dobro i pravično bez obzira vnet,Ijuti v soseda, kuiiia v kume sčuje ?
o/\Trnn rr » ■ I - »r^t « I -	w ! 1.__J _ l. ! * „	1	_ I
Vidite li, Bog vas ne vidio! Knjiga kaže na Urošu carstvo, Od oca je nastanulo sinu, Detetu je od koljena carstvo. Njemu carstvo care naručio Na samrti, kad je počinuo. Markovo razsodbo z veseljem pozdravi La-
jvse \sak. dan druge pesmi znajo goslarji od zarjeva vojska, pa serditi soujcaioče; Gojko njega, i tista pesem ki Markovo smert po- trepece kakor list na sapi, ujic Ugljesa ljuto ljud- pisuje, ne najde nikjer vere. Ljudstvo čuti, Lreklinia i Vukašin —
. . .. I,, I , I [VI drl'« *T n.nm.i	? .,.1 I. . J	----1 1 '	J
Skoči kralju od zemlje na noge Pa potrže zlatjana handjara
Blaga hrastova mladika Škoda zate, večne čase, Da zelenih tvojih vejili Slava kviško ne izrase. Škoda, praprot da zavidna S senco svojo te zatera Vsa krepost mladosti tvoje V pogubljivi mlaki vmera.
pri Samodreži zadobil, i posluša doma od majke zaFav|jiv°st ^T?? mest« stare jugoslavenske J Jevrozime zgodbe junakov.	priprostosti. Vukasinova izreja sad rodi.
Kar nekdo na vrata udarja. Marko gre sam	^Dalje sledi^
lodpret, i pred njim stoje trije čauši, ter ga	n, ,	, ,
| k Samodreži cerkvi zovejo.	I	SlOVStVO in IimetnOSt.
Ta ukaz Markota hudo rani. Že misli
„Marko sine jedini u majke! Ne bila ti moja rana kleta, Ne moj, sine, govoriti krivo, Ni po babu, ni po stričevima, Več po pravdi Boga istinoga.
francoski prevod od gosp. „Kristina ostrovske-ga." Predplačilo do končanega tiska je 10 11. srebra. Naročilni denar se pošlje „vrednistvu | Krakovskih Novin: „Čas."
* V Varšavi se je bilo leta 1849 cenzuri 1366 rokopisov in knjig podalo. V natis je 326 dopuščenih, zaveržene so 3, v popravo
pa mu reče: Za roke otroka ni silovito bojevanje, ostani doma, da si nevesto pridobiš, uči se njeno serce s priliznjeno besedo sebi nagibati.
Uroš je imel še toliko moči da je lahko terjal, ali polerpeti nič ni mogel. En dvorjan
mu pismice poda, ki je od Irene prišlo: Irenai u„	0„ „ „ i	* »t , ... i------r.........i —------------ • r-f*--"
sama mu piše: ,,Gorje! Carovie, za volj teh L?ln •, ,1 razvC' da .namesto Nedeljka pisateljem nazaj poslanih je 9, za pretres leta besed! Je tvoja bolečina, tvoja 'nesreča"tako K0!?^®^® 1	P°.s	ka- 1850 jih je 22 zaostalo,
liitro pozabljena, tvoje junaštvo i žeja težav-l i, itpsc iuurejo, ua o, njim somi carstvo. * Rusko literaturo posebno osnova Demi-nega boja? Le Ireno hoče tvoje serce otročje, lervi, ki ga vidi priti, je oče Vukašin, kijdovske matice podpera. Že več ko 20 let se k njej te vodi zgodnozrela ljubezen, zgodno- ravno na. s.,rob' me° °Per.t P1'0.*1 šotorom sedi./vsako leto mnogo daril podeli za izverstne zrela za srečo, zrela pa tudi za bolečino." |»Dobro dosel." mu pravi kralj, „pridi v moj knjige. Desiravno se pri darilu ne ozira dosti
Vukašinovo orožje je bilo na Bosporu bezl^t^T^io^o^f	^ * ^	pisana, je .vundar
sreče. Junaci niso z njegovim vojskovodstvomr
dovoljni.
„Marko sluša, ništa ne govori, Na šatora ne okreče glave!"
do zdaj naj več ruskih knjig obdarenih bilo. Carska akademija znanstev ima razsodbo knjig.
II j	i v, ■ .	|	a na aaiviit jit ui\ictc i;iavc.	.Darila so dvojna. Pervo darilo je 1428 sre-
. D™sigfzagMaCglje»a. Precejm„^ha ^"j'. ™be^.v v^ ^jih d^, je. 7i4
stoiSj	da naj Dai.na sve.eg, JŽrfu ^P-J^J&rV	ŽSSS	-tdb^ed offll* ^K
ne pozabi. Vukašin se ne omeci.	' ugnesa govor?:	nasproti. |	nniUrorir]. & ,o m	A
Blago mene, eto mi sinovca!
Ker se še zmirom brani odstopiti carstvo, se v deželi punt uname. Brata Vukašina, U-gliješa i Gojko terjata zemljo zase, Lazar, Jug-Bogdan i Jugoviči na Uroševo stran stopijo. Že stoje štiri v boj pripravljene vojske pri cerkvi Samodreži; še enkrat še hočejo v miru spraviti. Pop Nedeljko je bil Dušanov spovednik, 011 je hranil knjige starostavne; po njega pošlejo, da bi pravdo razsodil.
Vukašin in njegova brata, so vsaki zase ve-dili da se za krivično reč poganjajo; vsaki zase skrivši list na popa Nedeljka piše, i mu obeta nebrojeno blago, ako bo njemu prisodil carstvo. Vsi trije pošljejo knjigonoše po raznih potih. Knjigonoše (Botiien) hitijo i vsi trije kmalo pred dvor Popa prijahajo, bez da bi bili eden za druzega vedili. Nedeljka ni doma. V cerkvi bere leturgijo (mašo.) Naravnost v cerkev jezdijo.
Koliko su silni od silnijeh Te ne kčeše konje odjahati No u crkvu konje nagoniše.
Kaži Marko na mene je carstvb, Oba čemo bratski carovati!
Šuti Marko ništa ne govori. Na šatora ne okreče glave. Zdaj ga opazi Gojko , z vso vojsko mu gre naproti rekoč:
Blago mene ! eto mi sinovca ! On če kazat', na mene je carstvo; Kad je Marko još nejacak bio, Ja sam Marka vrlo milovao, U svilena njedra uvijao, Kano krasno od zlata jabuko, Kud sam godje na konju liodio, Sve sam Marka sa sobom vodio; Kaži Marko na mene je carstvo; Ti češ, Marko, prvi carovati, A ja ču ti biti do koljena.
Šuti Marko ništa ne govori Na šatora ne okreče glave. Tudi memo Lazarjevega šatora mirno jaha,!
Osupnjen Nedeljko pri altarju ostermi zavoljo take hudobije. Ne posluša čaušev (po-slancov) popred, kakor po sv. leturgii. Ti gaj da bi ga nihče ne dolžil, da mu je prijatelstvo komaj pričakujejo. Ko iz cerkve pride vzame več od pravice. Tudi Bogdana i Jugovičev ne vsako pismo posebej i ga prebere. Odgovori pozdravi. Za noč mu Lazar šator pošlje; daje res Cara izpovedoval pa da ga ni za Marko se mu odpove ter na žemljici spava carstvo prašal. Pravi da njegov učenicMar-| Drugo jutro je bila leturgija v cerkvi Sa-
I kritiki podvergli. 17 jih je bilo v ruskem 4 v druzih jezicih. Pervo darilo je bilo Go-remiku pobočniku (adjutantu) dano, za „Na-vod v taktiko" v ruskem jeziku. Iz med 8. ki so nižje darilo prejele, je bilo 7 knjig v I ruskem i v nemškem jeziku.
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile:
V	Terstu 25. Kimovca: 49. »O. SA. SI.
Na Dunaju 28. Kimovca: 43.	63. 93. 45.
V	Gradcu 28. Kimovca: 59. 65. 79. 96. 63.
Prihodno srečkanje bo v Terstu 5. in 19.
Kozoperska, v Gradcu in Dunaju 12. in 23.
Kozoperska.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 28. Kimovca 1850.
ko bolj ume starostavne knjige
Kod Cara je Marko pisar bio U njega su knjige starostavne, I 011 znade na kome je carstvo.
Hoče Marko pravo kazivati Jer se Marko ne boji nikoga llazna jednog Boga istinoga.
Deržavne dolžne pisma po 5 4 4
Obligacioni avstrijanskih pod in nad Anizo, čeških, morav-skih, silezkih . štajarskih , ko
od 100 (v srebru) 94%
83
inodreži. Pop jim grehe odpusti, da bi čisti pred sodbo prišli, i opomina tiste odstopiti, ki krivično terjajo kraljestvo.
Pred cerkvo je stari hrast, pred njim hra-1 roških, krajnskih, goriških in stova miza. Nekteri junak je bil od junakov N«najske višje kamorne urad-tukaj že za kralja izvoljen. Okrog mize se'	nije'
usedejo knezi, na vsacemu se vidi, de teško sodbe čaka. Potem vundar Marko pride, od-
gld.
Te besede Popa, da bo Marko razsodil prav- pre knjige staroslavne ter začne: „Kako vam do, so nar globokejši zaznamovilo serbskih čem razsoditi ? Komu je dežela toliko pre-pesem. Jug je skušnja Jugoslavanov, Marko|majhna, moč toliko prešibka, da kakorgladen|
Bankne akcie po 1160 gold, v srebru,
Dnarna cena '28. Kimovca 1850.