J DOMOVINA ^iiiiiiimiiiiiiiiiiiiil AMERICAN IN SPtRIT FOREIGN : 94 LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 27 CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Singapor je pripravljen za dolgo obleganje Angleži so potegnili vse čete z Mala je na otok Singapor. - Otok je dobro pripravljen z zalogami živil in municije. - Branitelji otoka upajo, da bo prišla kmalu pomoč. 4 te' M Singapor, 1. febr. — Angleške čete so se umaknile s polotoka ,a3e na mal otok Singapor pričakujoč, da jim bo prišla kmalu !!a zavezniška armada. Do tedaj so pa branitelji pripravki, da do zadnjega moža branijo otok in trdnjavo Singapor. 0Vražnik ima veliko premoč v letalih, tankih in ladjah. "---—-- Poveljnik Singapora, general i Percival je izjavil: "Naša naloga je držati to trdnjavo, dokler ne pride pomoč, ki bo gotovo prišla. popisnega papirja bo v1 dovolj za normalne rebe Itf ^ashington.—Urad za vojno pravi, da sedanji 0zaj kaže, da bo časopisnega i treb^a dovolj za navadne po-3 i ve' ^asi se ne more reči, kaj j d°rSe Ponesla bodočnost. Ven-nd/ va^Urad urgira tiskarne, naj ifat,CUjej° s Papirjem in z vsem, n Ob6 POtrebu^e v tiskarni. ar?Jnai 6Uem l,rad svari tiskarne, »a! tne nabavlJ'ajo zalog in da S uL kjo PRPir in potreb-■ 1 e samo za vsakdanjo rabo. Slna vojakov s fronte 227 ;f ?r°čajo glavobol utv-^ijem - švedska,-(ONA). nemških vojakov s nLP?,VZročajo težak g]av0 n5'miii'nem8kemu propagandnemu'"gato z^ogo kavčuga in kositra,- go- japonskih iaBij in uničili mno. rlS "° da se Jim fna J resnica. Ako cenzura ' y0t0Ve stvari v pismih, po-svojci doma nezaupni Ca " Pada" HejjjJ cfsa niso pustili naciji so,,j n. Pisem s fronte. Rekli Pametnih Ke,}0, in »5Z J zvez dovolj Potem so začeli pri-VoJakom na fronti, fronte lne Pr'čakujejo novic s ;tva ' ker je to zadeva voja- ■i ree> ! ay lO*1' f :Af ■ Ma nis ®Jakom taka predava-sla k srcu. Zavedajoč se velikP „ d nevarnosti, v kateri so N T,.an' je naravno, da vsak Rj* Vsakega sovražnika, ki stopi na to našo trdnjavo, moramo takoj ugonobiti. Naša naloga je, da zadržujemo sovražnika toliko časa, da pride pomoč." Angleške čete so se umaknile z Malaje v petek ponoči. Umik se je izvršil iz fronte 18 do 40 milj severno od Singapora. Japonci niso poskušali preprečiti umik, ker so ga Angleži izvedli nepričakovano. Ko je odpeljal zadnji trulc in zadnji tank čez most, ki veže otok s celino, so Angleži zažgali mine in most je zletel v zrak. Branitelji so izvedli umik tako spretno, da so bile čete z vso bojno opremo preko morskega preliva na otoku, predno so Japonci videli, kaj se godi. Japnoci imajo zdaj v posesti bogati polotok Mala j o z vso bo- ov pismo, morda Gradi °brim Wood višji šoli je z JV^^Pehom graduiral Lou Ha dob: Vprašanje je, če bodo mogli za vzeti tudi to trdnjavo in s tem dobiti prost prehod v Indski ocean in s tem dobro pozicijo, da napadejo nizozemsko Javo. S tem, da so še Angleži umaknili na otok Singapor, ki je 27 milj dolg in 14 milj širok, skušajo napraviti isto, kar dela general Mac Arthur na polotoku Batan na Filipinih, zadrževati Japonce, dokler zavezniki ne pošljejo ojačenja. Mesto Singapor leži na južnem delu otoka in šteje 750,000 prebivalstva, obstoječe iz Orientalcev in Evropejcev. Japonske bombe so dozdaj ubile že več sto civilistov v tem mestu. , V bližnjih gričih je zakopanega mnogo živeža in pitne vode je dovolj na razpolago. Oblasti so začele še lansko leto kupičiti zaloge riža in svetovale ljudem, naj cbdelajo vrtove za zelenjavo. Zaloge mesa so tudi velike. V mestu je kakih 35,000 Evropejcev kakih 80% je Kitajcev, ostali so Malajci in Indci -o- Kratke vojne in druge vesti TOKIO. — Depeše iz Rima poročajo, da je dospel v Rim nemški feldmaršal Goering, ki irna važne seje z načelniki italijanskega letalstva. Seja bo določila priprave za splošen napad v Sredozemlju. * * * ANGORA, TURČIJA. — Premier Orbay, velik prijatelj Anglije in zagovornik ameriško-turške zveze, bo imenovan za poslanika v Londonu. ♦ * * SANTIAGO, ČILE. — Juan Antonio Rios, zagovornik sodelovanja z Zed. državami, je zmagal pri predsedniških volitvah. Premagal je prejšnjega predsednika Ibanez del Campo, katerega so podpirale osiške sile. .■t * * LISBONA, PORTUGALSKA. — Sem je dospelo 40 Ameri-kancev, med temi 21 ameriških diplomatskih uradnikov iz Romunije. Ti so se pridružili skupini ameriških konzularnih uradnikov iz Madžarske, čakali bodo, da pridejo iz Amerike madžarski in romunski diplomatski uradniki, ki bodo tukaj zamenjani za ameriške, nakar se vrnejo v U. S. * * * BAGDAD, IRAK. — Tukaj je umrl Paul Knabenshue, ameriški poslanik za Irak. Doma je bila iz Los Angelesa, Cal. Umrl je na posledicah operacije. Ameriške bojne ladje in letala so napadla japonske pozicije na otokih v Tihem oceanu Washington, 1. feb. — Ameriške bojne ladje in bojna letala so nenadno napadla japonska oporišča v Tihem oceanu. Ame-rikanci so pri tem potopili mno- go letal ter bombardirali japon- izgubili 11 letal, in da sta bili dve bojni ladji poškodovani kaže, da se je moral vršiti silen boj med ameriško in japonsko bojno sil°- - Amerfkanci so izvedlv nenaden napad na otočje Marshall in Gil- ske naprave na otokih. Pri tem bert, kjer so upali presenetiti ja. napadu sta dobili lažje poškodbet ponsko bojno ladjevje. To oto-dve ameriški ladji in izgubljenih| čje, ki leži 2,000 milj južno od je bilo 11 ameriških bojnih letal, j Havajev, najbrže služi za .opori-T-o je bilo prvič, da so ameri-j šče japonskih podmornic, ki ope-ške bombe padle na japonsko; rirajo ob ameriški pacifični ozemlje. To, da so Amerikanci obali. _—--o- °rW-sln in Mrs- Louis *a 345S »azolinsko postajo na p Poli?.nton Rd- V soboto je lttsWa priJ'e,a nekega 16 Nr, fanta, ki je priznal > an da bo dobil P°Pravo svojega avta. Kako se pripravlja jedila Jutri večer ob 7:45 bodo v novi šoli sv. Vida demonstracije, kako se pripravlja jedila in kako se varčuje pri kuhi. Razstavo bosta vodili East Ohio Gas Co. in American Stove Co. Jedila, ki se bodo pripravila pri tej demonstraciji, se bodo raz delila med navzoče. Naše gospodinje, žene in dekleta so vab ljene, da se udeleže. Na potu okrevanja Mrs. Uršula Verh, soproga slovenskega kontraktorja Mr Verha iz 22676 Ivan Ave. se na haja na potu okrevanja. Zahvaljuje se za obiske v bolnišni ci in doma ter za poklonjene cvetlice. Važna seja V torek večer ob osmih 3. feb ruarja bo seja Euclid Rifle kluba. Brani bodo računi od zadnje prireditve in druge važ ne stvari. Članstvo je prošeno da se v polnem številu udeleži Namera Japoncev, da bi zavzeli trdnjavo Corre-gidor, se je izjalovila Washington, 1. feb.— Vojni oddelek poroča, da so hoteli Japonci napasti in okupirati trdnjavo Corregidor v zalivu Manila, .toda močan topovski ogenj iz trdnjave je nakano preprečil. Japonci so koncentrirali številne čolne in male barke, s caterimi bi^repeljali vojaštvo na otok, na katerem stoji trdnjava. Kraj zbiranja japonske napadalne sile je bil pri Ter-nate, 25 milj južno od Manile. Toda posadka v trdnjavi je zvedela o tem in koncentrirala to povski ogenj na to mesto. Kot naznanjajo poročila, so krogle ameriških topov razbile in uničile japonsko flotilo in vso aojno opremo. Koliko japonskih ladij je bilo uničenih, ni znano. Toda zbranega je moralo biti mnogo ladjevja, ker z majhno skupino bi Japonci trdnjave ne napadli. --o- Štirje Belgijci obsojeni od Nemcev na smrt London. (ONA). — štirje Belgijci, med njimi visok policijski uradnik, so bili obsojeni od nemških oblasti na smrt. Obtoženi so aktivnosti piloti nacijem. Njih imena so: Jules Lienaert, policijski uradnik, Robert Wie-senberg, arhitekt; Roger Libion, dijak, in Ferdinand Custers, gostilničar. Odločite se takoj! Zdaj že vsak ve, cla se vrši v nedeljo S. februarja zvečer banket v počast ministru Snoju. Vsak tudi ve, da mora odbor pravočasno vedeti, koliko oseb se bo udeležilo banketa. Zato apeliramo na one, ki se nameravajo udeležiti, pa še nimajo vstopnice], da si isto takoj nabavijo. Pokličite naš urad. HE-0628 in poslali vam bomo vstopnico, ali jo pa rezervirali za vas. Na banketu pričakujemo najmanj 500 oseb. Registracija mladih in starih do maja Washington. — Kakih 13,000,000 fantov in mož, v letih 18 in 19 ter od 45 do 64, se bcJ moralo registrirati enkrat v aprilu ali maju. Ti ne bodo poklicani v vojaško službo. Registracija ima samo namen pokazati moško silo Zed. držav od 18. do 64. leta. Registracija se bo vršila poča- ( si in bo vzela morda cel mesec časa. To registracijo je ukazal Mornarica bo trenirala najboljše avijatičarje na svetu Washington.—Mornariški oddelek naznanja, da bo začel s programom za masno treningo avijatičarjev. Vsako leto bo iz-vežbanih 30,000 pilotov. V ta namen bo mornariški oddelek j kongres. Naborna komisija naznanja, j da je zdaj vse pripravljeno za J registracijo moških od 20 do 44 ! leta, ki se bo vršila 14., 15. in 16. ' februarja. Registrirati se bodo morali vsi moški, ki se še niso. Ti bodo na razpolago armadi za vojaško službo. Vsa registracija moških od 18. do 64. leta bo pokazala okrog 40,000.000 moških. Prva registracija v oktobru 1940 je zaznamovala 16,500,000 imen. Druga registracija 21 let starih je pokazala 750,000 imen. Na 16. februarja se bo registriralo kakih 9,000,000 moških in registracija v maju korog 13,000,000. Nizozemci se silovito bore proti močni japonski sili, ki se skuša izkrcati v važnem pristanišču Batavija. — Med nizozemskimi četami in močno japonsko armado se bije silovit boj na morju, na suhem in v zraku. Japon- , ci so se naenkrat pojavili pred vzeWnajem^za časa vojne sti-lAmboina) drugQ najvažnejše ni_ zozemsko pristanišče. Dočim so ri univerze. Imena teh še nisoj dana v javnost. Samo toliko je znano, da se nahaja ena na vzhodu, ena na zahodu, ena na jugu in četrta na osrednjem zahodu. Program govori za 2,500 novih letalskih kadetov vsak mesec. Šola za avijatičarje bo tako kompletna, da bo izurila! I se približale ladje z vojaštvom i blizu obrežja, da jih tam izkrca-j jo, sipljejo japonski rušilci in križarke težke izstrelke v mesto. Nad mestom so se pa zgrnili japonski bombniki, ki neprestano mečejo bombe v mesto. Poleg tega, da se Nizozemci branijo in skušajo kolikor mogoče dolgo zadržati Japonce, pa uničujejo vse, kar bi imelo kako vrednost za Japonce, čc bi dospeli na suho. Japonci so začeli obstreljevati pristanišče v petek in takoj so šli na delo posebni oddelki vojaštva, ki so imeli že prej naročeno, kaj naj zažgejo in uničijo, če pridejo Japonci pred pristanišče. najboljši tip pilotov na svetu, j Kitajci prodirajo proti Treninga bo prve tri mesece CantOnU', Japonci SO V ena najbolj napornih v zgad.OYk ni vojaštva. Opravljati bodo morali najtežja dela, marširati od sončnega vzhoda do zahoda 40 milj. Šele potem, ko bodo tako fizično ihočno utrjeni, bodo poslani v šolo za avijatiko. Odbor pev. zbora SDD Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. je izvolil za letos sledeči odbor: Predsednik John Ter lep, podpredsednik John Sorc, tajnica Jennie Sever, 435 E. 156th St., tel. KEn-more 4947-J, blagajničarka Ka-therine Artel, zapisnikarica Josephine Nagode, nadzorni odbor: Jerry Pike, Anna Cergol, John Stebla j, pevovodja Louis Seme. Redne pevske vaje so vsak četrtek od 5 do 7 zvečer, seje so vsak 3. pondeljek v SDD na Waterloo Rd. Plinska družba zahteva višjo ceno za plin East Ohio Gas Co. je naprosila državno utilitetno komisijo, da bi zvišala cene plinu od 68.88 1,000 kubičnih čevljev plina na 77.84. To je v istem času, ko. se mestna zbornica bori, da bi kompanija znižala ceno plinu na 55.2. Plinska družba pravi, da je akcija mestne zbornice zgolj politična in da bi morala biti cena plina z ozirom na splošno draginjo celo 86.82. V armado V službo Strica Sama je bil poklican Stanley Bizjak, sin Mr. in Mrs. Simon Bizjak iz 1262 E. 58. St. Želimo mu zdravja in sreče. V bolnišnici Mrs. Marie Glavich iz 1531 E. 70. St. se nahaja v Polyclinic bolnišnici, soba št. 112, kjer se jo lahko obišče od 2 do 3:30 po poldne in 7 do 8 zvečer. Zima v Clevelandu V soboto je bilo deževno, toda proti večeru je prišla prava sibirska zima, ki je spremenila mokre ceste v pravo drsalico. Poroča se o mnogih cestnih nezgodah. Za danes napovedujejo okrog 20 stopinj pod ničlo. pohrem tmriktr Letake je raznašal kar med nemškim vojaštvom Stockholm. (ONA). — Harald Sliojd, računski uradnik, je bil ustreljen po nemških oblastih, ker je razdajal protinazijske letake med nemškim vojaštvom po Norveškem. Istočasno so bili usmrčeni štirje drugi Norvežani, ker so skušali pobegniti v Anglijo. -0- V bolnišnici Po enem tednu bolezni je umrl v nedeljo zjutraj ob petih v St. Alexis bolnišnici George Yuso Mravunac, rodom Hrvat, star 49 let. V Ameriki je živel nad 31 let. Bil je član društva Zrinjski Frankopan, št. 403 HBZ. V starem kraju zapušča sestro Katarino in brata Pavla. Tukaj v Ameriki nima sorodnikov. Bil je samski in je živel na 8120 Harvard Ave. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Fer-folia, 9116 Union Ave. v cerkev Sv. Imena na Broadway. Rusi so napredovali za 55 milj v Ukrajini Moskva, 1. feb.—Na 60 milj široki fronti v Ukrajini so Rusi napredovali za 55 milj v zadnjih par dneh. Rusko vrhovno poveljstvo poroča, da so se morali Nemci umakniti na štirih drugih krajih in da so Rusi zasekali globoke zagozde v nemške linije. V Karkov se je nedavno splazila četa ruskih bojevnikov, ki so spodminirali in razstrelili poslopje, kjer so stanovali nemški častniki. General Braun, poveljnik 68. nemške divizije in ves njegov častniški štab je bil pri tem ubit. Vse od Leningrada pa do polotoka Krima prihajajo poročila o napredovanju ruske armade. Rusko poročilo s fronte naznanja, da ruska armada hitreje napreduje kot je pa nemška v Rusijo od junija pa do novembra. Čungking, Kitajska. — Japonska armada se umika proti Can-tonu potem, ko so jo zapodili v beg Kitajci po petdnevni bitki vzhodno od mesta. Kitajska armada je tesno za petami umikajočih Japoncev, poroča kitajsko vrhovno poveljstvo. Canton je najvažnejše kitajsko mesto in je v rokah Japoncev že od leta 1938. Leži 60 milj severno od Hong Konga, ki so ga Japonci nedavno vzeli Angležem. -o- Nemci uhajajo preko meje v Švico Zurich, Švica. (ONS). — Nemški vojaki uhajajo vedno v večjem številu preko meje v švi-o. Zlasti uhajajo mladi vojaki, zato jih nadomeščajo s starejšimi in mlade pošiljajo na rusko fronto. Nemška tajna policija je Švici, da lovi dezerterje. Ti ji ubeže samo tedaj, če se dajo uje. Vrnite vstopnice ti švicarskemu vojaštvu. Tajnike in tajnice društev Vabilo na sejo kot tudi posameznike se tem Članice društva sv. Marije potom prosi, da vrnejo nepro-Magdalene, št. 162 KSKJ so; dane vstopnice od "Roosevelto-vabljene nocoj na važno sejo vlvega plesa," da se bo lahko za-navadnih prostorih. Tajnica bo |kljuČilo račune. Neprodane začela pobirati asesment že ob j vstopnice ali denar za prodane šestih zvečer. naj se izroči tajnici prireditve. Jr Danes je zadnji dan za nakup avtnih znamk Prav za prav je bil včeraj' dan, ko je moral imeti vsak avto davčno znamko za $2.09. Toda davčni urad v Washingtonu je dal rok danes do polnoči, ko mora vsak lastnik avta kupiti to znamko, ali bo pa plačal kazen. Kazen je $25 globe ali zapor 30 dni. Znamke naj se prilepijo na desni spodnji vogal šipe spredaj. Zelo važna seja Jutri večer bo v navadnih prostorih zelo važna seja podružnice št. 14 SŽZ. Prošene so vse članice, da se gotovo udele že te seje. NA TAK NAČIN PA MORA BITI USPEH Odbor društva sv. Kristine št. 219 KSKJ naznanja članstvu sledeče: "Uradno se naznanja, da bo imelo društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ prihodnjo nedeljo svojo sejo takoj po zadnji maši, to je opoldne. To pa zato, ker se vrši ob dveh popoldne slovensko narodno zborovanje v SND na St. Clair Ave. Seja je bila prestavljena, da bo tudi našemu članstvu dana prilika, da se tega zborovanja udeleži, ker takega pomembnega shoda ne smemo zamuditi. "Odbor apelira na članstvo, da se udeleži seje opoldne, ob dveh pa naj pohiti v Cleveland na tabor slovenskega naroda. Za odbor: Math Tekavec, predsednik; Terezija Zde-šar, tajnica; Mary Jarc, blagajničarka." Ce se bodo vsa naša društva na tak način zavedala velikega pomena te narodne manifestacije, ki se vrši v nedeljo 8. februarja v SND na St. Clair Ave., potem uspeh ne more izostati. Vsa čast zavednemu društvu sv. Kristine! k. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland no nošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado-, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. 83 No. 27 Men., Feb. 2, 1942 Izza kulis v Washingtonu (Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young) Če bomo hoteli premagati Nemce v Evropi, bodo to izvedli bombniki iz oporišč v severni Afriki in vojaštvo, ki bo začelo z ofenzivo v Italiji ali Norveški. Važnost zmage v severni Afriki ni mogoče dovolj poudarjati. Ako bodo imeli Nemci v posesti severno Afriko, sicer vojne ne bodo ravno dobili, toda je tudi izgubili ne bodo. * * * Donald M. Nelson, vodja industrijske produkcije v Ze-dinjenih državah, ima največjo oblast in odgovornost za predsednikom. Kot načelnik urada vojne produkcije, je njegova beseda, kar se tiče vojne produkcije, zadnja. To je vojna splošne produkcije. Nelsonov uspeh ali neuspeh v tem uradu je ogromne važnosti za vse. Ako se bo obne-sel v tem delil, bo morda naš prihodnji predsednik, ko se bo umaknil Roosevelt; ako se ne bo obnesel, bo šel nazaj k Sears-Roebuck, Co., kjer je bil dozdaj. * * * Kongres se je vprašalo, naj preskrbi 19 milijonov dolarjev za 50,000,000 plinskih mask za civilno prebivalstvo. Te plinske maske naj bi se dajale zastonj ljudem, ki prebivajo v okrožju 200 milj od obrežja Atlantika, Tihega oce ana ali Mehiškega zaliva. Toda ali ni boljše, če se priprav 'Ijamo proti zračnim napadom s tem, da izdelujemo proti-zračne baterije, letala in opremo za armado na Havajih in Filipinih? Ako bo napadeno naše obrežje, bodo stopila naša letala v akcijo. Dajmo jim polno zaupanje in pohitimo z izdelovanjem orožja. * * * Lastniki avtov, katerim preti pomanjkanje pnevmatike za kolesa imajo dovolj vzroka, da bi protestirali proti temu, da bi armada kupila en tisoč kavčugastih podlog za plju-valnike. Z drugimi besedami: 3,000 funtov kavčuga naj bi šlo za podlogo, ki bi se jo delo pod pljuvalnike. Kongresnik Hess \z, Cincinnati, ki je znan, da zna naglo misliti, je rekel: "Dajmo tem armadnim častnikom, ki sede za mizo, pouk, kako se pljuje naravnost, a ljudem dajmo kavčug za njih kolesa." * * * Tajno9t je v teh časih zelo važna stvar. Kadar čitate, da je bil kak ameriški tovorni parnik torpediran v bližini našega obrežja, lahko z vso gotovostjo sodite, da je bila potopljena vsaj ena nemška podmornica pri tem, ali takoj zatem. Ena leži v plitki vodi blizu našega obrežja in se jo je prav lahko opazilo iz letal. Toda naša mornarica ne poroča o uničenju sovražnih podmornic. To vpliva porazno na sovražnika, ki ne ve, kaj se je zgodilo s podmornico in posadko. Ako ne bo o podmornicah, ki so odplule iz nemških pristanišč, nobenega poročila več, bo ta negotovost vplivala na nemške mornarje, da se bodo pobunili, kot so se leta 1918. Za župnikom Silvanijem je prišel župnik Zlobec na Kr kavče. Toda fašisti, zlasti pa nadučitelj, so mu tako nasprotovali in ga šikanirali, da se je kmalu poslovil tudi on. Potem je pa prišel Kari Cesar, ki se pa ni izkazal, da je vreden.slovenskega imena. Dasi Slovenec po rodu, se je podal fašistom, da ni svojim slovenskim župljanom niti odzdravil v slovenščini, kaj šele, da bi jim pridigal v njih materinščini, ali da bi molil slovenske molitve. To pa ni bilo po volji škofu in na željo faranov ga je premestil drugam. Njegov naslednik je bil župnik Kari Essich. Ko je ukazal odstraniti papir, s katerim so fašisti prelepili slovenske napise na podobah v cerkvi, ga je komisija v Pulju obsodila na eno leto v pregnanstvo; odpeljali so ga vklenjenega v verige. Toda posredoval je Vatikan in g. Essich je bil izpuščen, še predno je dospel na kraj pregnanstva. Vendar se je moral odpovedati župniji v Krkavcih. Za njim je prišel župnik Sancin, ki pa tudi ni dolgo vzdržal radi gonje fašistov. To je bilo leta 1930 in ker je škof videl, da ne more radi preganjanja fašistov noben duhovnik vzdržati v Krlcavcih, je cerkev zaprl. Ob času, ko je ta knjiga izšla, leta 1936, ni bilo na tej fari še nobenega duhovnika. Leta 1931 je mladinska organizacija Balilla prosila škofa, naj bi dovolil v Krkavcih cerkvene obrede v italijanščini za lokalno Balillo. Toda škof je odrekel, dokler ne bodo fašisti in lokalne oblasti dovolile rabo slovenskega jezika v cerkvi. Radi tega odločnega škofovega nastopa so začeli fašisti zdaj hudo kampanjo proti njemu. Dogodki v sosednih farah: Šmarje, Koštabona, Korte itd., niso bili nič manj viharni kot v Krkavcih. Opis gornjih dogodkov kaže, da stvari niso bile lokalnega obsega, ampak da je bil za njim očividen načrt fašistične stranke, ki je že vnaprej imela podporo od oblasti. Pri tem je stranki zvesto stalo ob strani časopisje, ki je kar divjalo z napadi proti slovanskemu prebivalstvu v Julijski Krajini ter podžigalo italijanski narod k sovraštvu proti vsemu, kar je bilo slovanskega. t ____ _ _ i i " ■ " " t * * BESEDA IZ NARODA Janko N. Rogelj: Dvojna pomoč Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, nabira denarne prispevke pod nadzorstvom naših podpornih organizacij in državnega oddelka v Washingtonu, D. C., ki zahteva, da račune pomožne akcije pregledajo tudi zapriseženi računski pregledovalci. Obenem ima pomožni odbor tudi svoj nadzorni odbor, tako da' bodo računi pregledani dvakrat. Do 17. januarja je bilo v blagajni JPO, SS $12,735.69. Do sedaj je imel odbor samo $12.50 stroškov. Vse drugo delo je bilo brezplačno. Stroške odboro-vih sej plačajo posamezne organizacije. To je dokaz, da naše bratske organizacije, ki v resnici zastopajo pretežno večino slovenskega naroda v Ameriki, vršijo to delo nesebično in nadstrankarsko. Sedaj ne moremo nuditi pomoči našim revežem onkraj morja. Ko bo konec vojne, ali če bi slučajno preje kaka zavezniška armada zasedla naše kraje, potem bi bilo mogoče nuditi to pomoč, da bo v resnici prišla v roke naših trpečih bratov in sester onkraj morja. Sedaj samo nabiramo denar, katerega pa še ne rabimo. Lahko pa napravimo, da posodimo sedaj ta denar ameriški vladi v obliki obrambnih bondov. Ako napravimo ta korak, potem bo denar v blagajni JPO, SS porabljen v dvojen namen: Prvič v pomoč ameriški vladi, drugič v pomoč trpečim v domovini. To bo dvojna pomoč: Prva Ameriki, druga naši stari domovini onkraj morja. S takim delovanjem se mora vsak strinjati ; s tem pokažemo, d^ smo zavedni in zvesti ameriški državljani, a obenem krvni bratje in sestre onih, ki trpijo v zasedenih krajih onkraj morja. Naše slovenske žene in dekleta, posebno članice Slovenske ženske zveze in Progresiv-nih Slovenk, so pokazale resno voljo, da hcfČejo pomagati. Pokazale so to zanimanje pri svojih postojankah ali pri lokalnih odborih. Njih moč je velika, ako jo hočejo izrabiti. Ženi je že po naravi dano, da lažje poprosi, kakor mož. Ameriške Slovenke, vaša usmiljena srca naj se zavedajo, da naša slovenska žena ali dekle v domovini onkraj morja trpi nepopisne muke. Naše slovenske matere v domovini so ostale same brez vsake pomoči. Iskra upanja živi v trpečih srcih z mislijo na njeno krvno se-.stro v Ameriki, če se bo ta spomnila njene grozne nesreče. Zato je ob teh temnih in groznih časih poklicana ameriška Slovenka, da pokaže usmiljenje. Usmiljena srca naših ameriških Slovenk lahko čutijo, kaj je materina ljubezen do svojih otrok, kateri prosijo kruha, kruha in kruha . . . Zadnjo skorjo kruha bi jim dala ter legla spat lačna; toda zadnja skorja kruha je že zdavnaj izginila. Pred njenimi očmi hirajo in se obrazno starajo njeni otroci, katerih solzne oči prosijo košček kruha. In te nesrečne matere čakajo in upajo, da bodo doživele s svojimi otroci konec te strašne negotovosti. In tem materam ne bi pomagala ameriška Slovenka, ki je njih krvna sestra? Prav lahko jim pomaga, če ima dobro voljo, usmiljeno srce in lepo besedo, s katero poprosi za denarno pomoč. Žene in dekleta, odgovorite in pokažite, da ste krvne sestre. Jugoslovanski pomožni odbor, slovenske sekcije, ima sedaj organizirane lokalne odbore po sledečih naselbinah: Joliet, 111., št. 1; Cleveland, O., št. 2; Chisholm, Minn., št. 3; Sheboygan, Wis., št. 4; Milwaukee, Wis., št. 5; Ely, Minn., št. 6; St. Louis, Mo., št. 7; Chicago, 111., št. 8; Waukegan, 111., št. 9; Lloyd ell, Pa., št. 10; Butte, Mont., št. 11; Pittsburgh, Pa., št. 12; Farrell, Pa., št. 13; Lorain ,0., št. 14; Clinton, Ind., št. 15; Salida, Colo., št. 16; Rock Springs, Wyo., št. 17; Barberton, O., št. 18; Aspen, Colo., št. 19; Pueblo, Colorado, št. 20; Denver, Colo., št. 21; La Salle, 111., št. 22; Johnstown, Pa., št. 23. Ko to pišem, organiziranih je že 23 lokalnih odborov JPO, SS. Kje so druge naselbine? Ali ni moža ali žene v slovenski naselbini, ki bi organiziral lokalni odbor? Kje so naša društva, ki pripadajo k bratskim organizacijam, ki tvorijo slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora. Bratje in sestre, zakaj zaostajate za naselbinami, ki imajo že svoje odbore. Predno mine vojska, organizirana mora biti vsaka slovenska naselbina v Ameriki. Ko bo pot zopet odprta v domovino, takrat bomo izvedeli, kako potrebna bo pomoč. Kako jim bomo pomagali, ako ne bomo organizirani in pripravljeni? V pismu, ki je prišlo v Ameriko pred dobrim mesecem, je bilo zapisano: V Sloveniji ni več bogatina in ne reveža, tu smo danes vsi enaki: nobeden nima nič. Tu smo danes vsi združeni — samo Slovenci smo. Samo čakamo, kdaj pride dan rešitve, če ga sploh dočakamo pomoči našim onkraj morja bo velikanska. Drugič pa se jim lahko pomaga tudi moralno in sicer, da se kot narod oglaša, kjerkoli je mogoče in posebno še na višjih mestih. Tako bodo tisti, ki bodo enkrat določevali in odločali o usodi narodov, vedeli, da živi tudi slovenski narod, ki je kulturen in svobodoljuben, zato pa tudi vreden, da je na svoji zemlji svoj gospod. Lepo in prav je od Ustih, ki se že sedaj trudijo, da se doseže več veljave med svetom za naš narod. Potrebno pa bo še veliko prizadevanj, če bomo hoteli res kaj doseči. Le v slogi in nesebičnem delu se bo dalo doseči zedi-njenje vseh Slovencev. V namenu narodne manifestacije bo sklican velik shod v Slovenskem narodnem domu in sicer za v nedeljo 8. februarja. Na tem shodu bo jugoslovanski minister g. Franc Snoj edini govornik. On je sijajen govornik in so mu tudi natančno znane razmere, ki so bile in še vladajo v zasužnjeni Jugoslaviji. Gotovo je, da bo omenjeni dan naš narodni dom premajhen, kajti pomisliti. je treba, da take vrste zborovanj so redka. Upam, da se bo zbrala velikanska množica našega naroda, da bomo skupno manifestirali za našo narodno stvar in zapeli "Hej Slovani . .." Pozdrav, Frances Ponikvar. Tako je v domovini naših bratov in sester onkraj morja. Žalostna jim majka! Kaj jim prinese konec vojne? Kako bodo mogli lačni, potrti in bolni odločevati1 kakšno formo vlade si želijo. Naj prva naj bo pomoč, potem naš nasvet, katerega bomo lahko povedali iz izkušnje našega svobodnega ameriškega življenja v Ameriki. Kri ni yoda! Daj brat, daj; pomagaj sestra! Ne zamudimo prilike So stvari, katere lahko dosežemo le ob gotovem času. Na primer, kp žito dozori, se ga mora takoj £>ožeti, ako ne, se dela škoda. Ravno tako pa je tudi v vsem življenškem udejstvovanju. Izgubljena prilika se kaj nerada še kdaj povrne, to se tiče tako tjoedinca kakor vse skozi do držav in narodov. V teh časih se bije boj med dobrim in jjlom, ali z drugo besedo, bije šdboj med diktatorstvom in demokracijo. Torej prilika je tu, da zmaga demokracija, kar tudi bo birez dvoma, če bo ostal narod združen in da bo dal vse razpoložljive moči. Ljudstvo v Zedinjenih državah ameriških je že do sedaj in bo gotovo tudi v prihodnosti v polni meri pokazalo svojb lojalnost in požrtvovalnost, kar je najboljši dokaz, da ljubi s\fojo novo domovino, ču. dovito je pa to tem bolj, ker je ravno to ameriško ljudstvo tako močno pomešano iz raznih narodov in priseljencev iz vseh delov in kotov sveta. Kljub temu, kljub vse raznoličnosti teh narodov pa vlada med njimi edinost, posebno pa še sedaj, ko se gre za obi-ambo dežele. Prilika za boljši obstoj se bo nudila ob svojem času tudi našim bratom in sestram onkraj morja. Narod tam si za enkrat še ne more nič pomagati, čeprav jih teži jarem sužnosti in razde-ljenja. Veliko pa zanje storimo ameriški Slovenci in v ta namen naj bi uporabili prav vsako priliko. Pomaga se jim prvič s tem, da se zanje zbira denarne prispevke, kal' se sicer že vrši, samo ne še v zadostni meri, kajti potreba Za naše psičke "Davek na pse," piše J. Ko-zin. Le dobro prečitajte ves njegov dopis pa boste videli, kako hoče biti patriotičen na račun drugih. Pes je zvesta žival, ki je že marsikdaj rešila človeku življenje. Mislim, da ni treba nič večjega davka na pse, saj ga je že sedaj dovolj, ko se 'plača $3 od kužeta, posebno je to dosti, kdor ima psa v hiši. Nič ni preveč psov, še premalo jih je. Potrebovali bi jih, da bi v šolah oziroma pri šolah pazili na kolesa (biciklje), katere otroci jemljejo s seboj in jih puščajo pred šolo, kajti učitelji so jim naročili, da če bi slučajno prišlo res do kakšnega zračnega napada tudi na Cleveland, da se bo potrebovalo kolesa; če bi bilo treba na pomoč v druge šole, kajti telefon takrat ne bo mogel dovolj delovati. Torej otroci jemljejo kolesa s seboj v šolo, tam ga puste zunaj brez varstva in pride ti nepridiprav in odpelje kolo, ali bi ne bilo potrebno več psov, ki bi pazili, da bi se kaj podobnega ne dogajalo? Kdo bo. povrnil fantu škodo, ko mu je bilo ukradeno kolo, ki je bilo vredno $25.00? To je tisto, kar me je tako ujezilo,sem pre-čitala omenjeni dopis. Mislim, da bi bilo potrebno malo več treznega premisleka in manj osebnosti, pa bo veliko boljše za vse. Mary Pestotnik. Sporočilo Amerike Jugoslaviji (Konec) Švicarski časopisi ženeva, decembra 1941. (JčO) — Ne samo ameriški tisk, ki navdušeno piše o četniški borbi v jugoslovanskih planinah, tudi tisto malo svobodnega tiska, kar ga je ostalo v Evropi, zlasti švicarski tisk, daje priznanje srbskim četnikom, ki se borijo za svobodo Jugoslavije. "Urner Wochenblatt" v nekem svojem članku z dne 6. decembra pod naslovom "V Srbiji vladajo četniki" pravi med drugim sledeče: "že mesece vladajo v planinah in dolinah Srbije. Močni so, silni in odločni, nikdar ne zamude prilike za napad na nemške zasedne oblasti, ki ravnajo s prebivalstvom divjaško. Navzlic vsem kaznim, ustrelitvam, obešanjem, s katerimi jih skušajo ustrahovati, ostajajo hladnokrvni in kazni so zaman. Za četni-ke je vsak gotov strel samo dragulj za okrasitev venca svobode. Oni se ne bojijo svinčenk. Z obeh strani prihajajo dokazi za borbo po pregovoru oko za oko, zob za zob. Ničesar ni, kar bi moglo četnike ustrašiti. Zavedajo se, da je njihova domovina poteptana in prevarana, zato zapuščajo žene in otroke in se ne morejo pomiriti. Njihova vrela srbska kri kipi neprestano — do dneva svobode. "Vaterland," Luzerne 6. de. ccmbra pravi med drugim, da je sovražnik in zmagovalec že dolgo časa v Srbiji; postavil je nekakšno "srbsko vlado," ki se mu pokori. Junaštvo srbskega vojaka je moralo za trenotek v umik pred močno motorizirano silo moderne vojne in oklopljenih edi. nic. Toda Srbi se upirajo. Sedaj je v Srbiji oborožena sila, ki se ostro bori in ki pod vodstvom Draža Mihajloviča nadaljuje odpor. Ta sila obsoja in ubija izdajalce. To vse je daleč od tega, da bi nas prepričalo o miru na Balkanu. "Volksrecht," Neuchatel 6. de-ccmbra, priobčuje zanimiv članek o srbskem odporu proti osvojevalcu in sovražniku. List pravi, da je večina teh čet sestavljena iz jugoslovanskih vojakov, ki so pobegnili v planine in se ne marajo vdati sovražniku in zasednim oblastim. Med četniki so tisoči srbskih beguncev iz "neodvisne." Uporniki imajo celo topništvo. Nemci jih imenujejo "komunisti." Delovanje četnikov obstoja iz lokalnih napadov, ki Ovirajo delovanje zasednih oblasti; zlasti onemogočajo nemške prometne zveze. Vsi pozivi ge-nertda Nediča in njegove vlade, da bi jih pomirili, so ostali brez uspeha. Srbi se še vedno upirajo. Bojevanje je živo zlasti sedaj, ko je Nemčija daleč v Rusiji- Naš veliki prijatelj g, Jean Martin je v "Journal de Geneve" posvetil topel članek, razlagajoč zgodovino četnikov v času bal-banskih vojn in v času svetovne vojne. Prinaša neštevilne zgle de za četniške borbe v planinah in gozdovih v času balkanskih vojn. Tudi Jean Martin poudarja borbo četnikov, nele preti vsta šem v Bosni, temveč tudi proti redni nemški vojski in nemškemu letalstvu. Brazilski tisk Rio de Janeiro, 10. januarja (JČO) — Poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Braziliji nam je poslalo sledeče članke iz brazilskega tiska: List "Folha de Noite" iz San Pacla piše pod naslovom 'Nepre-' magijivi Srbi" sledeče: "V vsej zasedeni Evropi obstaja — a drugače tudi ni moglo biti — bolj ali manj pasivni ali bolj ali manj napadalni odpor proti nemškemu osvojevalcu. Britanski in nevtralni, a često celo nemški viri govorijo o po-škodovalnih dejanjih, zarotah in napadih, ter kaznih za vse to v krajih, ki so pod oblastjo osvoje-valca.N Krvoločnost kaznovanja jih ne prestraši, kvečjemu še poveča odpornost. Toda najstrašnejši odpor je v Srbiji. Nepremagljivi Srbi so se stoletja bojevali z močnimi avstrijskimi silami, s turškimi napadalci, ki jim nikdar ni bilo mogoče premagati in pokoriti Srbe. Hrabri rodoljubi branijo svoje ozemlje, svojo narodnost, svojo domovino z navdušenjem fanatika in s hrabrostjo heroja, še v prvi svetovni vojni so jih poleg Francozov smatrali za najboljše vojake na svetu. V tej vojni jih je nemški vojni stroj stri v kratkem času, ker je prišel preveč nenadoma in se niso mogli pripraviti. Toda narodna zavednost ja ostala visoka! in borbena sposobnost je na višku še vedno. To niso dejanja poedincev, kakor v drugih krajih. To je orga-1 nizacija borcev, ki šteje stotiso-! če, ki se z orožjem v roki dviga- ial e i en rv jo k vsakodnevni in neusjajliv borbi proti napadalcu in osvtf valcu. V Srbiji vojna ni koi| na. Padajo žrtve, umori in r^ n ja se množijo. Toda, če bi F» cozi, Belgijci, Poljaki, Grki las Čehi bili tako junaški kot sofca bi in vse druge naravne popki ki jim pomagajo v njihovi nepine magljivi borbi, bi za Nemce flel jaška zasedba Evrope posfri vprašanje, tako kot je voj'l!ko Rusijo in z Veliko Britaniji Srbom smo dolžni dati ženo priznanje. Srbi so vel® hraber narod, ki naj bi velja vzgled vsem napadenim in denim državam." * Časopis "Journal de Oo»®l cio" iz Rio de Janeira piše bet naslovom "Odpor Srbov pr0'1' sužnjevanju" sledeče: "To, kar se zdaj dogaja goslaviji dokazuje, da v obstaja strašen odpor pro'1 cijskemu nasilstvu. Nihče ne' jame, da bi nemško gospod moglo biti prijetno. Od ške pa do Grške se pokaz^ nasiljem, predrznostjo in ou jem. Ljudi streljajo po vsej ropi. Univerze zapirajo, ško duhovništvo neusmiljen°' ganjajo, rodoljube strelja1 cele pokrajine so odple!1< Narodi, kot poljski n. pr-> plačujejo svoje častno in janstveno zadržanje in P® tal. kot žrtve največjih nasiljih radi svojega junaštva. . • Evropska celina vzdihi® težkim nemškim jarmom, * ne bo vedno trajal, življenj dajo z ustrelitvami v Poljski, Belgiji, Nizozf.; Franciji, češki, Jugosla^1 Grčiji. Povsod je ropanje njenje strašno razširjeno, di v teh krajih stradajo, trt* radi mraza in padajo kot najstrašnejši muk, teles" duševnih. J. V Jugoslaviji so netf3 italijanska nasilja tako 1 ska, da so povzročila 9 P upor. i -'J Srbski general Draža f|! vič, nadvse zaveden rodolJ1); # I Pu 10 ež; ne' \ h a ul la e Ze k< H, eg: h ia as 'a 'a veljuje jugoslovanski se uspešno bori proti lie " oklopnim edinicam. Po za vesteh bo treba nemške"1, vnemu poveljstvu okrog *. mož za uspešno kljubov* goslovanski vojski. četniki, srbski rodoljub' jo sedaj v svoji oblasti P Jugoslavije. / v8 eč. I £ar si 'Val V mestih, ki so jih osvoji niki, so uničili vse ^ijlg kvizlinge — ki so jih P°.L Nemci. Bojevanje je z^rf(,f.boj sno, Hercegovino, Črno " Hoi Ji c Srbijo, zlasti planinske ^^ kjer nemške čete Pre i j težke ure. V krajih ol{r0Oles mtierja in drugje v ČriM^ je bili italijanski in nernš^1 ki popolnoma uničeni Hrvatski "vstaši" -dali svojo domovino — dajo pod streli razjari®1 nikov in general Mil'111. y "šef sedanje vlade" v z njimi v težki borbi. PrVl ■Ki A ster "neodvisne," "hrva ts*1 ling," je že zaprosil It*1'1-1 pomoč. Rodoljubi generala hajloviča, moški in P°n° ni" nil naki, se borijo s silnim njem in se. maščujejo jjF j* 1 VJ* stvar, puščajoč za seboj plamen. Evropa se bo osvobod1 ške tiranije. To je sam0 nje časa. Rodoljubi, ki ^ nes Nemci ustrelili, s0. , mučeniki svojih domovlllf bodo o njih govorili kot ^ s »i VI'0' nikih in herojih, ki so življenji plačali svojo bežen do domovine. V Jugoslaviji je borba • zmožen je zanjo samo J1'lN't' je v prejšnjih borbah 1 ^ dal herojski zgled, tak0^ daj, proti Nemcem in nom. Od 13,000,000 črncev državah jih je samo 30^-tolikov. ser He ka le. ismii SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Mrnlki K. M*Ji bi F« Trdno sva zavozlala naše tri Grkilasse, krepko nategnila vozle jt soja pritrdila zanko k drevesu, ; popki je stalo blizu roba, ter jer-/infnen še nekajkrat; ovila okoli emceflebla. Ostala nama je še do-P°7nh Petindvajset metrov, več VT 0 dovolj> da sva segla z njim anljC; 0 osmega nadstropja puebla. iti Jj Nato sva legla in čakala. vell ura je minila, treba je bilo veljati in 21 No sprla lom® piše inetou. 1 na delo. In tedaj sva se naj- 'Kdo pojde prvi?" sem vpra- ial. ''Jaz seveda!" je dejal Win- prot' tjav v EV proti e neT spo^ d N»f kazni in W V3 0, jen« eljl plesi' f; in i rt ilstev drugi fu, Puščati astlega ^loboi «žji i pe al huje ■m, jeni« Sfofvl zozeif lavi? je i» i0. kot les«11 en® > z*1 # oljaf /ojs* j & e0 jaz pojdem. Tako sva e ženila že z Emeryjem. Va- en sem telovaden j a po takih rveh." / ,''Jaz tudi." Nevarno je!" sem ugovarjal, p ay zato pojdem jaz!" eMrala gva ge nej{aj a ® kom fou acno je odločil Winne- "Prv; 1 ne bo plezal po jerme- na bo moral- počasi V globino. In težo od-človeka spuščati v ta-čino, to ni lahko! Ti si m močnejši, laže boš me- spuščal 'n tudi varneje dr- ih r> v n^j t vax - , arn° bom prispel v tvo- rokah ldal Sei» Win na pueblo." se. ahrbT°U Si je obesil puško "ham • Si 0vil lasso P°d Paz" aJ.In ok°li prsi pa sedel (repkoln se spustil v globino. Poč Sem Se uprI z n°£ami drSgjSl.Spuščal jermen. Ker - i'Zel ve-CreZ rob' je rob pre_ 'bii0 +Jl del teže in meni se Še v mn°g° napenjati. Golobi • metr0V ga je ležal° , da i T °b robu' ko sem ču" e«nil Wlnnetou prispel. Na-Je lasso. laPuebl6ga ni bil° težko priti asi vj.- sPnščal sem ga po- a dl VeZan J'e bil, trdno sem a ko ' n| mu bilo treba dru-kale 2PaZiti' da ni zadel ob jfa. frit f16116 pa J'e bila dru-vajsp/tel0vaditi sem moral lil JS£j- — »wii 1111 C?ffIoboko po p* - VI- ub1' vofl po; f e> v Vda il te reŽ>' to CI a Šlo • "6m J'ermenu- fairii SG Je' ^ rokami in z no-m se držal jermena. Z se prijemal vse ni- "Tiho!" sem svaril. "Mislila sva le na bojevnike, na moške, na ženske in na otroke pa sva pozabila! Zelo previdna morava biti, neslišno se morava plaziti, sicer naju čujejo sqwawe in pridejo gledat, kdo hodi po ploščadih." "Ne morejo ven! Bojevniki so vzeli lestve s seboj, ko so zlezli iz stanovanja, in jih prislonili k ploščadi. Sqwawe morajo čakati, da se bojevniki vrnejo." Tafko sva neslišno lezla od ploščadi do ploščadi, vse niže, da sva prispela do četrte. In tam sva obstala. Lestva ni slonela na robu ploščadi, ampak v luknji. "Nevarno je!" sem šepnil Winnetouu. "Nekdo je spodaj! Vsak trenutek utegne priti, videl bi naju —. Proč morava!" "Kam? Nazaj? Više?" "Ne. Na nižjo ploščad." "Ce pa ni lestve! In iz luknje je ne smeva potegniti, tisti, ki tičijo tam doli, bi opazili, da je izginila." "Vzela bova lestvo, ki sva po njej prišla s pete ploščadi." "Ne šineva. Bi (kdo prišel po lestvi iz luknje tule in opazil lestvo na ploščadi, kjer je prej ni bilo, pa bi koj zasumil, da ni vse v redu. "Brez lestve morava priti na spodnjo ploščad!" "Pa kako?" "Pomagala >si bova. Pojdi!" Nadstropja so bila kaka dva metra visoka. Za silo se je dalo priti tudi brez lestve s ploščadi na ploščad. Skočiti seveda nisva smela, zaropotalo bi bilo. Zlezla sva na rob. I3 vhoda tretje ploščadi se je bleščal r^hel svit. "O jej —!" sem šepnil Apa-ču. "Tamle je tretja ploščad, streha drugega nadstropja, ki v njem stanuje stari Melton—! Doma je, luč gori v stanovanju _j Kaj bova storila? Nevarno je, se spuščati brez lestve na ploščad. Cul bi ropot!" "Spustil bom Old Shatter-handa po njegovi težki, dolgi .OLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Domača zemlja FEBRUAR 7. — Frances Susel Cadets sponsor "Twilight Interlude" at the Slovenian Hall on Holmes Ave. 7.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi ples v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 7.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 7. — Društvo Kraljica Miru, št. 24 SDZ priredi plesno zabavo v SND na 80. cesti. 8.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ ima plesno veselico v dvorani župnije sv. Pavla na 40. cesti. 14.—Ženski klub Slovenskega doma na oHlmes Ave. priredi Valentine dance. 14.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ ima plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 14.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ plesna veselica v avditoriju SND. 14.—-Podružnica SŽZ v Maple Heights priredi Valentine Dance v SND v Maple Heights. 15.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND. 22.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v avditoriju SND. APRIL 11.—Društvo Ložka Dolina priredi ples v Twilight Ballroom. 12,—Godba fare sv. Lovrenca priredi koncert v SND na 80. cesti. 18.—D r u š t v o Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi plesno zabavo v SND na St. Clair Ave, 19.—Mlad- pevski zbor Kanarčki priredi igro in koncei*t v Začetek SDD na Prince Ave. ob 4. popoldne. 19. — Pevski zbor "Planina" priredi koncert v SND, Maple Heights, Ohio. 26.—Spomladanska priredi-mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ 3.—Podružnica št. 41 SŽZ, priredi Materinsko proslavo v SDD na Waterloo Rd. 10— Podružnica št. 10 SŽZ bo imela proslavo 15-letnice ustanovitve in bo priredila Materinski dan v Slovenskem domu na Holmes Ave. 10.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert in Materinsko proslavo V SND na 80. cesti, začetek ob štirih popoldne. JUNIJ 7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove. OKTOBER 11.—Mladinska godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, Lvečer pa ples. UNITED STATES SAVINGS BONDS1 AMDSTAliK^ V Rusiji, v rodovitnem niža-vju Vjatki, je vas Vjatka. Sredi vasi, v napol razpadli baraki, pa trpi tristo ujetnikov. Sredi mar. ca v letu 1917. Pred ruskega poveljnika, taborišča stopi kmetica. Njen obraz je okrogel in poln, čez boke je široka in je srednje rasti. Pravi: "Gospod, daj mi kakega vojnega ujetnika, ki mi bo pomagal njive obdelati. Imam konja, krave, koze in prašiče, ki morajo biti oskrbovani. Moj mož je že šestnajst mesecev na fronti. Kdaj kdaj bo že prišel nazaj. A jaz ga ne morem nič več čakati. Pomoči sem potrebna." Poveljnik zaukaže, naj pride dvajset ujetnikov na dvorišče in pravi: "Izberi si koga!" Kmetica počasi stopa vzdolž vrste dvajsetih mož. Ogleduje si jih in preudarja. Rada bi imela takega, ki ima močna zapestja in vzbočene prsi. Znati mora za delo poprijeti. "Ti, pojdi iz vrste," pravi nekomu, ki se ji zazdi pravšen. "Ali znaš orati? ... Ali veš kako se streže konjem in kravam . . . Kaj ? . . . Ali znaš kaj po naše povedati, da se bova mogla sporazumevati?" Njene sive oči so vprašpjoče uprte vanj. "Saj imam sam nekaj sveta," odvrne mož. "Saj sem sam kmet." To ji pove po rusko. "Kje imaš.svoj svet?" "Na Kranjskem." . j "Kje je Kranjsko? . . . Kaj je 'Kranjsko? .:. . No, pojdi z menoj. Bova delala in se p Kranj- skifpogovarjala." * Sedita na majhnih lojtrnicah, drug ob drugem na ozki deski in se peljeta ven nt£ deželo. Vetrovno je. Tu in tam je kaka ma-rcga poslednjega snega. Po ne-besu se naglo podijo oblaki. Zdaj pa zdaj pokpka sonce izza njih. Ujetnik reče: "Daj mi vajeti. Ce se žena in mož peljeta skupaj, drži mož za vajeti." "Tebi pqt ni znana." "Pa jo mi ti pokažeš. Le meni daj vajeti." n°ge Pa sem upiral težo ' medvedarici. Postavi naj se tr ^ nisem zdrknil. Poča- dno k steni, da mu stopim na ;alnavleZal- Ko sem priple-,ti liani t v PUebla, so me pekle Sev°e zareče železo. Puški '(rof- lj°J, 0lJ( tudi Prinesel s se-t. Staj ' 6111 križem nii hrbtu. >'IHwSVa na strehi osmega °Pja- Ozrl sem -se. |,!lestva i!bu Ploščadi je slonela Wi 1* sr# rvi tsK'1 ,lijs' Je la zijaj, llekaj korakov v stran ■XW °dprtina, vhod k sta-"Si n„v °smem nadstropju. ramo!" Srečno sem prilezel po medvedarici, Winnetou mi je stopil na ramo in da bi mu s sklenjenimi dlanmi napravil trdno stopnico, sem odložil puško in jo prislonil k zidu. Winnetou je stopil na dlan in segel z nogo niže, da bi stopil še na ploščad, pa je stopil predaleč, zadel ob puško, prevrgla se je, N ka-i sumljivega?" gromko je zaropotalo. "C?8al Prijatelja. irr < ., p .^oreš vedeti- da ni neI* lest kd° pod nama- bi sl°" >i ,'u Va na robu luknje. Pa HeV°bu V. , 80 lj'u'dje odšli. >1 es! t^iva », • 1 ^ tri a niži° Ploščad!" ^tvj buhu Mogoče se bomo tudi mi še tako vozili.— Administrator Lecn Henderson, levi na sliki, preizkuša nove vrste bicikel (kolo), ka ki sne namerava jo sedaj izdelavati v velikih množinah. sva se splazila k 0 klinih lestve pa ni-zdrknila sva eno. 1,1 vai> nilV2dol, hitreje je šlo' smer. Ropot mu je bil sumljiv S«Iaiebil°- n. a.ob Ploščadi, nikogar 'ami v stanovanju. H na sedmo plo-1 In ko le nikogar ni našel, je vhoH V n''ej je bila luk-' šel še na najino stran, pa ne t! sloiiel V stanovanje. Lestva' do roba. Ni naju opazil. Zlezel ^i-oj a oh ------1 je nazaj po lestvi in izginil v luknji. Splazila sva se k njej in pogledala v "sobo." Mnogo nisva videla, luknja, jc bila ozka. Luč je gorela spodaj, noge stola so molele v prostor, ki sva po njem videla. Nekdo, najbrž stari, je pokašlje-val, druga ni bilo slišati. Sam je menda bil. b°jevniki-ki & čuin stanovanja, kakor Je Wr ®°rnjih nadstropjih. sva Ja So P^zna." a Pod mislila spet stopiti, ko Jnet0unama zavekal otrok. 'Kai , je prijel za roko. ^ t0 -? So le še lju- J'h nadstropjih —!" Na sliki vidimo skupino malih vojaških trnkov, kakršne uporabljajo Angleži za prevažanje svojih čet na Malaji. Vozniki na te h trnkih so največ Indijci, ki se bore na strani Angležev pri obrambi Singapora. Pol vrste daleč razmišlja o tem: "če se žena in mož peljeta" . . . Potem mu da vajeti: "Na," pravi. Mož msili: "Zdaj imam pa spet konja v rokah. Spet sedim na kmečkem vozu. Prost sem." Iz oči mu božajoče spol-zijo pogledi po njivah. Pravi: "Kcnja se gnoj drži. To mora proč. Konj z gnojem na vampu — to se vendar ne spodobi! Voz cvili. Ojesa bo treba namazati." "Zakaj pa namazati," odvrne ona, "kolesa se vendarle vrtijo." On se zasmeje. Smeje se kot mlad fant, pa mu je vendarle že pet in trideset let. Pot je zmeraj-bolj slaba. Kolesa se vdirajo v grez. On poskoči z voza, vzame vajeti v roko in stopa ob vozu. Konja potreplja po vratu. Nato mahoma obstane, si vzame šop slame iz vreče na vozu in položi slamo med usnje in konjevo truplo. "Saj je do krvi odrt," reče "v hlevu bo ostal, dokler se mu ne zaceli." Pristopi k zadnjemu kolesu, s pestmi poseže med špri. kle in tleskne z jezikom. Tako dela vso to dolgo pot. Ona od začudenja zmajuje z glavo. "Le kakšen dedec ti je . .'.", si misli. * Dnevi potekajo; in še tedni in še meseci. Kmetija je dobila že zdavnaj drugačno lice, tako da je ni spoznati. To se ti kar vse lesketa! V ograji ne manjka niti ene late. Tudi vodnjak je spet v redu. Kolesa nič več ne cvilijo, in kojnu se dlaka lepo sveti. Polje je obdelano. Zdaj ima pa še Bog svojo besedo! Proti večeru, ko se začne mra. čiti, sedita oba ta dva človeka na novi klopci pred hišo in se pogovarjata. -časih pa le kar samo sedita in ne spregovorita nobene besede; saj še ne vesta dosti drug za drugega. On pravi njej Mar-ja; ona pa njemu Ivan. ljubi Bog, saj gre življenje kar naprej!" Sredi sobe stoji, roke ima prekrižane na prsih, glavo dviga kvišku, ko da stoji pred zrcalom, ki že nekaj dni visi na steni na žeblju. "Prav," reče on, gre ven v hlev, se z rokama oklene konja krog vratu in mu z drhtečim glasom pripoveduje o Kranjski. Konji so bitja iz božjih rok, lahko se z njimi o vsem pomeniš. Tako je, življenje gre naprej. Marčevo sonce ima vsak dan bolj prijazen pogled. Kakor kristalno steklo, ki se ražpoči, padajo ledene sveče s streh. S polja sem zaveje dih po grudah, ki se odpirajo. Kmetica dobi nekega dne v hlevu, prav notri med mrvo, ves oguljen nahrbtnik. Ni bogatije v njem! So le kosi opraženega kruha, čutara, nabrušena klina iz jekla. Res je, bogatija to ni, a so reči, ki jih potrebuješ, če hočeš neopazen na dolga pota. Precej dolgo stoji, strmi v te revne reči in si misli: "Zdaj bo treba k načelniku, da mu povem, da hoče vojni ujetnik Ivan ubežati." To je predpis, taka je zahteva tega časa. Kolena se ji šibi j o. Medtem ko nahrbtnik spet pokriva z. mrvo, ji solze pripolzi-Jo v oči od same ljubezni in žalosti, saj je Ivan tako ves drugačen kot Peter . . . Resnično, Ivan je ves drugačen. Počaka do pomladi, obdela njive, dela od ranega jutra do noči. Ko je vse dokončano, gre po nahrbtnik v mrvo in reče: "Tako; zdaj grem." Oha ga pogleda, rada bi mu nekaj rekla, pa se obrne, gre po konja, potegtte voz iz šupe,, na-te&ne verige, usede sp na ozko desko, rekoč: "Popeljem te malce, Ivan!" Večer je topel in tih. Usnje šumoma na konju. Nad daljnimi ■griči plava prvi fcrajec. "Kak-V nedeljo je, ko spet tako se- šen žalosten večer," si misli ona. "Ali bi rad vajeti v roke, Ivan?" dita na klopi. Ptički so že zdavnaj umolknili. Mrak se je umaknil temi. On iztrka pipo na dlan, strmi v temo, roke so mu povešene, in vidi pred seboj svo. jo kmetijo v domovini. "Kaj bi pravil," reče. "In če imaš kakšno ženo, sem ti hotela reči." Siv dan se mu v duhu vzboči pred očmi: Voz se ropotaje splazi z ozke vaške poti. Na vozu je krsta; vsa je pokrita s cvetjem. "Ona je umrla . . . imela je . .."; tedajci mu glas otrpne. * Jesensko, z oblaki zastrto, mo-krotno-mrzlo jutro se dvigne v dan; kmetici prinesejo pismo. Obrača ga sem in tja v svojih dobrih, žuljavih rokah. Nato se zasmeje. Bog nebeški, ne ene ga vpraša čez uro dolgo. On se zdrzne. Njegove misli so že daleč, daleč; so že doma. "Ni treba," pravi, "tamle, kjer se začenja gozd, pojdem z voza. Odondod bom šel . . . šest, osem tednov dojgo .. . potem bom prišel domov. Le kar drži za vajeti, zdaj se ne izplača več." Ona molči. "Pa ne pozabi zapreti čez noč vrat pri hlevu," pravi, medtem ko stopa z voza, "saj nikoli ne veš, ali . . . Miška bo imela teleta, Pazi, da bo vse v redu, ko pride njena ura." Ona stoji ob vozu in prikima. In ga vidi, kako stopa z dolgimi koraki. In tudi nato še prikima, kc ga je mrak že zdavnaj vzel vase in ko je izginil v gozdovih, črke ji ni mogoče razvozlati! Le ki se raztezajo v neskončnost kakor gladina morja. (V. M.) •o- kako naj bi jo, ko se takih reči ni še nikoli učila! Sname ruto s kljuke in odide skozi vrata. "Tc je pa tako," ji reče Valjo-Ska, vaški pismouk, in vsako besedo dvakrat povalja po ustih, "tako je zdaj to, da se Peter, tvoj mož, ne bo več vrnil ... Da je bil jako hraber, ti še pišejo." "Tako," dahne ona, "tako. . ." Pa kar suho ji je v grlu. čumna-ta se kakor vrtiljak vrti krog nje. "Pa je zaresna vsaka beseda, ki jo poveš?" vpraša čez čas z medlim glasom. Vidi, da oni pokima; tesneje se zavije v ruto in se opoteče v dež. Beer parlor naprodaj Tedne, mesece dolgo že pada Proda se beer parlor z licenco sneg na tiho kmetijo v Rusiji. J D-2 in D-3. Dela do $1,000 pro. Ponoči tulijo volkovi. Ivan ima meta -na teden. Nahaja se blizu polne roke dela, da požene lačne' tovaren. Za podrobnosti vpra-zverine proč od kmetije. Potem Po modernem načrtu Boj na boj, celo v pohlevni naravi. In vendar je ta boj potreben. Sovražno ravnanje nekaterih rastlin je v službi splošnega reda, da se obdrže zase in za ljudi, Tudi strupene rastline, ki jih tako preziramo, so bile vpoštete v modernem načrtu, ko je bil ustvarjen svet. -o- MALI OGLASI pa ga davi domotožje, ki se veča z vsako uro in je zmeraj hujše. Saj, dnevi že še kako minejo; a te noči, te dolge zimske noči! Ta je daljša od one, in sleherna je neskončna. Pa ti človek leži be-dečih oči, krči pesti, in bi na ves glas zakričal v koprnenju po svoji domači zemlji! "Ni, da bi človek kar zmeraj iztezal roke po nečem, kar ti ni dano," reče ona nekega dne, ko ga vidi, kako hodi ves zamišljen in žalostnih oči okoli. "To ti oslepi oči, da ne vidijo, kar imajo zaresnega pred seboj. Oh, šajte pri J. Tisovec 1366 Marquetie Rd. blizu St. Clair in 55. St. Poceni naprodaj Poceni se proda oprema za beer parlor. Oglasite se na 501 E. 185. St. (27) Hiša naprodaj Proda se hiša za 4 družine; mesečno nosi $67 dohodkov; cena je $4,500. Nahaja se na 1381-83 E. 51. St. Vprašajte pri J. Tisovec, 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. * * * * Za las je manjkalo ROMAN * * * ★ Ah, kaj bi dal sodnik Galpin, riti pa v resnici niti poguma nice bi vedel, kaj Jacques name- j so imeli. Generalni prosekutor rava! To ga je nagnalo, da je mi je čestital, kajti on sodi vso izročil sodnijske listine zago- zadevo kot nepristranski človek, vorniku, da bi čimprej dognal, Pri nas se pa moramo boriti sa-kaj ima Jacques za povedati, mo z raznimi klikami. še celo Predno je pa izročil listine, se oni, ki bi mi morali pomagati je sodnik aeveda posvetoval z in me podpirati, so vstali pro-državnim pravdnikm. Odlični ti meni. Moj naravni zaveznik, prosekutor Daubigeon, katere- državni prosekutor, je pozabil ga je sodnik kot običajno dobil na mene in se mi smeje v obraz, pri priljubljenih knjigah, ni ^ Predsednik sodnije, ki je moj nič kaj prijateljsko postopal z njim. "Mogoče zahtevate zopet kake nove podpise?" je nagovoril Daubigeon sodnika Galpina. "Dobite jih kolikor hočete, toda povem vam, da ko je enkrat kozel ustreljen, da je kesanje prepozno." Dasi to ni bilo nič kaj prijateljsko izrečeno, pa Galpin ni obupal. Z grenkim naglasom je odgovoril prosekutorju : "Vi še vedno trdite, da streljam kozel, kadar vršim svoje dolžnosti! Ali ni bil v resnici storjen zločin? Ali ni moja dolžnost poiskati zločinca in ga kaznovati? Torej! Ali je moja krivda, če je povzročitelj zločina moj stari prijatelj, in da sem se nekoč že skoro poročil z neko njegovo sorodnico? Nikogar ni na sodniji, ki ne bi bil prepričan, da je gospod Bois-coran krivec. Nihče se ne drzne mi nasprotovati, pa se vendar tako ledeno obnašajo napram meni." "Tako je na svetu," reče gospod Daubigeon. "Č e d n osti hvalijo, toda jih obenem sovražijo." "Dp, da, tako je," vzklikne sodnik Galpin. Ljudje dolžijo, da so nekaj naredili, česar sto- VSE KARKOLI Be potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako/lahko dobite v-vaše polno zadovoljstvo pri dr. 2/upniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam ča« dopuiča. Uradni naslov: DR. J. V. ZJJPNIK «181 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (lan. 89, Feb. 2.) Prijatefs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4212 MDGoršraoi^šTDBio 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah n ■ 4f p- . "> i / ■ * $ ! /r! JI ij t',; , v r v ■ -t ' * • j v Preizkušena zdravila proti glavobolu MANDEL DRUG STORE 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomofi ženskemu zdravju CENA 501 Mandel's Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti predstojnik, mi je še danes zjutraj povedal z nekako neznosno ironijo: "Nobenega sodnika ne poznam, ki bi bil enako zmožen kot vi in ki bi žrtvoval svoje prijatelje za resnico in pravico. Vi se boste še visoko dvignili." Toda državni pravdnik ga ni hotel več poslušati, pač pa je dejal: "Nehajmo sedaj, ker se ne bova nikdar sporazumela. Ali je Jacques Boiscoran kriv ali nedolžen? Jaz ne vem. Toda toliko vem, da je bil najbolj prijazen človek na svetu, dober govornik, izučen, inteligenten in da se je pri njem dobilo najfinejše knjige. Vedno sem ga imel rad, in še danes ga imam. Žalosten sem, ker se nahaja v zaporih. Med nama so vedno prevladovale najbolj&e razmere, katere sva morala sedaj prekiniti. In vi, vi ee pa vedno pritožujete! Gospod Boiscoran bo najbrž spoznan krivim. Hm, kako boste vendar veseli? In kljub temu se pritožujete? Kdo se je kdaj še česa velikega lotil, ne da bi se pozneje kesal?" Po teh besedah sodniku Gal-pinu ni preost* j*lt> druaega kot da odide. Odšel j« divji. Bil je popolnoma pripravljen izvesti svoj načft. Takoj bo se je vrnil na sodpijo j« iaroiU uradne listine aagovoriliktt in je naročil svojemu pisarju, da je naprarti zagovorniku kolikor mogoče prijazen. Oospoc Mechinet je bil fcrecej začuden radi tega naroČila, kajti dobro je poznal svojega mojatra, tega sodnika, za fcatarega je dela že tako dolgo vr«to let! "Bojiš se nečesa, moj drag gospod," je govoril Mechlinet sam s seboj. Toda kakor hitro je sodnik odšel iz sobe, se je Jfechinet glasno nasmejal; "Ha, gotovo bi mi ne naročil, da sem prijazen," je premišljeval, "če bi sumil resnico in če bi vedel, Vako sem naklonjen zagovornikom. Kako bi divjal, ako bi kdaj zvedel, da sem izdal vse tajnosti preiskave, da sem nosil pisma k jetniku in od jetnika, da je moj za-stopnik ječar Blangin, in da sem dovolil gospodični Diani, da ga je obiskala v zaporih!" Da, če bi Galpin vedel za vse to, bi Mechinet že zdavnej zgubil svojo službo, poleg tega, da bi bil obsojen v zapor. Kar tresel se je, ko je o tem premišljeval. In postal je silovito jezen, ko mu je rekla nekega večera ena izmed njegovih sester: "Mechinet, odkar te je obiskala gospodična Chandore, si se popolnoma spremenil." "Ničvredne klepetulje!" je zakričal Mechinet s takim gla som, da so ženske kar odskočile o dnjega. "Menda mi privoSČi-te, da pridem na vislice?!" Toda kadarkoli se je na enak način razburil, se ni prav nič kesal. Gospodična Diana ga je popolnoma očarala. Da, sodnik Gelpin ni naredil ničesar nepostavnega, pač pa je le v duhu krSil smisel postave. Ko se je aavzel enkvat dovolj po- guma, da začne z obravnavo prrO-ti svojemu prijatelju, nikakor ni mogel ostati nepristranski. Bal se je, da ga bodo obdolžili, da je boječ, pa je pretiraval svojo strogost. Predvsem pa je vodil zasliševanje edino v interesu krivde, kot bi bil zločin že dokazan in da jetnik nikdar ni protestiral radi svoje nedolžnosti. Nasprotno pa je bil Mechiftet popolnoma prepričan o nedolžnosti Jacques.a. Verjel je, da oni dan, ko se Jacques Boiscoran dogovori s svojim zagovornikom, da pride pravica na dan. Ni čuda, da je šel z največjim zanimanjem na sodnijo, kjer je pričakoval gospoda Magloire. Toda ura je bila poldne in odličnega odvetnika še ni bilo. Magloire se je še vedno posvetoval z gospodom Chandore. "Ali je mogoče kaj narobe?" je premišljeval sodnijski pisar. Postal je tako silno nemiren, da namesto da bi šel domov na zajtrk k svojim sestram je poslal nekega fanta, da mu prinese kos kruha in kozarec vode. Končno pa, ko je odbila ura tri, je prišel gospod Magloire v spremstvu Folgata. Mechinet je takoj videl na njunih obrazih, da se je motil, in da Jacques še ničesar ni dosegel. Vendar se v pričo gospoda Magloire ni drznil vpraševati. "Tu so listine," je dejal s pri-prostim glasom in položil na mizo ogromen zaboj z raznim papirjem. Potem je pa pomignil gospodu Folgatu, da stopi nekoliko vstran in ga vprašal: "Kaj se je vendar zgodilo? Ls-po vas prosim, povejte mi!" Pisar jim je bil v resnici tako zelo naklonjen, da niso mogli pred njim imeti skrivnosti. Sicer pa je bil tako zelo zapleten v j vso zadevo, da niso pričakovali,! da bi kaj izdal. Pa kljub temu gospod Folgat ni hotel omeniti imena grofinje Claudieuse, pač pa je s pridržkom,odgovoril: "Zadeva je sledeča: gospod Boiscoran nam je povedal vse, toda za svoje trditve nima dok«. Zov. Sedaj se pripravljamo, d* poiščemo te dokaze." Potem se je pa vsedel poleg gospoda Magloire,,ki se je že globoko zaverbval v listine. S pomočjo teh listin je bilo lahko ste-j diti vsem korakom sodnika Galpina. Magloire je dognal, kako si je Galjiip prizadeval, da spravi Jacquesa na morišče. Dobro je razumel njegovo strategijo. Najprvo sta nameravala pregledati oba odvetnika listine, ki so se tikale Cocoleaua. Našla nista ničesar. Niti sledu ni bilo o njegovi izjavi, ki jo je podal na večer požarja, o vaem prizadevanju pozneje, da bi še enkrat izrekel obdolžitev. o poročilih zdravnikov-strokovnjakov, ničesar ni bilo na razpolago. Očividno je sodnik Galpin opustil Cocoleaua. Imel je seveda pravico za to. Prosekutor vedno obdrži samo one priče, o katerih mi*li, da mu bodo H@ficfne, v»e druge pa zavrže. "Ah, lopov je prebrisan!", je godrnjal Magloire razočaran. V resnici je bila to imenitna poteza. Sodnik Galpin je s to potezo oropal zagovornike najboljšega sredstva, s katerim bi lahko skušali dobiti simpatije porotnikov. "Sicer ga pa lahko vsak čas pokličemo na sodnijo," reče Ma-glcire. Da, lahko bi ga poklicala, toda kaj bi to pomagalo! Ako bi Cccoleau ftastopil kot priča za Galpina, tedaj je bil priča prose-kutcrja, in zagovorniki bi lahko nevoljno vzkliknili: i»ma že vzeli eno najboljših prilik. Ves značaj tega slučaja je spremenjen. Toda vseeno, kako se bo Galpinu posrečilo dokazati, da je Jacques kriv?? "Č3 je nedolžen ali kriv, Jacques je zgubljen," odgovarja Magloire. "Le v slučaju, da dobimo kakšne dokaze od grofinje, tedaj smo na konju. Toda bojim se, da tudi v tem slučaju, če bi se dokazalo, da je ona kriva, tedaj bodo na Jacquesa zrli kot na sokrivca." Kljub vsemu temu pa sta bila pozno v noč zaposlena z listinami in nista prezrla najmanjše točke. In drugega jutra sta šla ob "Kaj! Vi sumničite jetnika na deveti uri skupaj v zapore, dasi podlagi izjav takega lopova!" Tcda če bi bili zagovorniki prisiljeni ga poklicati, tedaj bi pričal za jetnika, in na take ljudi porotniki vedno zro precej sumljivo. Tedaj bi vstal prasekster in vzkliknil: "Kaj morete pričakovati ed nesrečnega bebca, katerega duševno stanje je tako, da ga niscae sta komaj par ur počivala. Sedemnajsto poglavje Večer prej je ječar v Sauve-tarre tekom večerje rekel svoji žni: "Naveližal sem se tega življenja tu. Plačali so mi dobro, torej, lahko zapustim svojo službo." "Tebi se ble