#

je zvestoba dejstvom, podobo bis-
tva, ciljev in prakse razliènih
dru`benih in politiènih skupin
v èasu okupacije (stranke, zve-
ze ter (para)vojaške enote), lah-
ko reèemo, da gre za delo, ki
bi ga moral imeti na svojih
knji`nih policah vsak zgodovi-
nar ali zgodovinski »sladoku-
sec«. Ker pa se sama raziskava
loteva dogodkov tudi v po-
drobnostih, je potrebno pazi-
ti, da se bralec ne bi preveè
osredotoèil na posamezne do-
godke in osebe, pri tem pa
spregledal rdeèo nit posamez-
nega poglavja ter širši kontekst
obravnavane zgodovinske ra-
ziskave. Omeniti velja tudi, da
se omenjena raziskava loteva
nekaterih namerno zamolèa-
nih »tabujev«, eden izmed
njih pa je tudi kolaboracija z
okupatorjem, ki jo je povojni
re`im brezpogojno razglašal
za najhujši zloèin, èeprav so
tudi komunisti kolaborirali z
okupatorjem (na primer kola-
boracija komunistov z Nemci
na Gorenjskem leta 1941, Ti-
tova pogajanja z Nemci zaradi
la`jega obraèuna s èetniki
itd.). Prejšnji re`im enostavno
ni priznaval delitve kolabora-
cijo na prisilno, taktièno, po-
gojno in brezpogojno. Dejs-
tvo pa je, da je protikomuni-
stièna stran sodelovala z oku-
patorjem bodisi zaradi taktike
(zašèita civilnega prebivalstva
pred represijo okupatorja) bo-
disi zaradi prisile (komuni-
stièno nasilje), kar pa po med-
narodnih konvencijah ne mo-
remo smatrati za zloèin.
Skratka, knjiga Razdvojeni
narod se tako pridru`uje lite-
raturi, ki z razliènih vidikov,
bodisi preko zgodovinskega
raziskovanja bodisi preko pri-
èevanja razkriva tragièno na-
ravo komunistiène revolucije,
ki je moèno zaznamovala slo-
venski narod. Zanimivo in
pouèno pa je, da tiste politiè-
ne sile, ki so nekdaj prisegale
na revolucijo, sedaj le-to za-
molèujejo, saj bi tako izgubile
alibi pri obto`evanju politiè-
nih nasprotnikov, èeš da za-
govarjajo sodelovanje s so-
vra`nikom. Zatorej lahko re-
èem, da je najnovejša zgodo-
vinska študija dr. Tamare
Griesser-Peèar zelo dragocen
prispevek tako za zgodovinar-
je kot tudi za laike, ki jih za-
nima medvojna ter povojna
zgodovina Slovencev, hkrati
pa omenjeno delo prispeva k
bolj celovitemu vrednotenju
medvojnega dogajanja in s
tem posledièno bla`i posledi-
ce izbrisanega zgodovinskega
spomina.
*5	
 !
>F
Za vedno Lilja (2003), tretja
uspešnica Lukasa Moodysso-
na, ne nadaljuje njegove zaèet-
ne smeri – 35-letni švedski re-
`iser in scenarist tokrat name-
sto homoseksualne provoka-
tivnosti prvenca Poka`i mi lju-
bezen (Fucking Amal; 1998) in
gledljivosti Skupaj (Together;
2000) opozarja na (ne)smisel-
nost `ivljenja v brezbri`ni in
samoljubni sodobni evropski
dru`bi, tako zahodni kot
vzhodni. Èeprav film ni ko-
mercialna uspešnica, saj zaba-
ve vajene gledalce niè kaj pri-
jetno ne budi iz otopelosti, je
vendar zbudil precej pozorno-
sti; veèina kritikov se strinja,
da gre za doslej najboljši
Moodyssonov izdelek.
Za razliko od podobnih
»naturalistiènih« filmov re`iser
nikdar ne prestopi meje dobre-
ga okusa in ne posega po pri-
zorih spolnosti in nasilja, s èi-
mer doka`e, da je brez njih
vendarle moè posneti prepriè-
ljivo realistièen film in tako
doseèi najširši krog gledalcev.
6
Zgodba, ki temelji na re-
sniènem dogodku – samomo-
ru še ne polnoletne ruske pro-
stitutke v predmestju švedske-
ga Malmöja –, pripoveduje o
16-letni Lilji, doma iz »socia-
listiène betonske d`ungle«
nekje na obmoèju razpadle
Sovjetske zveze. Veseli se od-
hoda v Ameriko, toda mama
jo pusti samo, ko odide èez
	


2004


ocean z ruskim emigrantom,
ki ga je spoznala prek agenci-
je. Lilja je razklana med silno
ljubeznijo in hkrati sovraš-
tvom do lastne matere, ki jo
iz samoljubja pušèa samo in
nezrelo za samostojno `ivlje-
nje; naposled zmaga ljube-
zen, steèe za odhajajoèim av-
tomobilom, a pristane v blat-
ni lu`i – mati in njen novi
partner pa z naglico utišata
lastno vest.
Toda nesreèe se šele zares
prièenjajo. »Dobra« teta se
vseli v njeno stanovanje, èeš
da si je na stara leta zaslu`ila
spodobnejše bivališèe, njo pa
pošlje `ivet v mizerno luknjo.
V šoli nima nihèe razumeva-
nja zanjo, primanjkuje ji de-
narja, naposled ji izklopijo
elektriko in ogrevanje. Prazni-
no zapolnjuje z glasnimi za-
bavami, upajoè na odrešilno
materino pismo, ki bi ji odpr-
lo pot v rešitev, v Ameriko –
toda mati se ji naposled odpo-
ve s kratkim obvestilom social-
ni slu`bi.
Njen edini prijatelj je dve
leti mlajši vanjo zaljubljeni
Volodja, ki od oèeta alkoho-
lika namesto ljubezni dobiva
le udarce in psovke. Lilja ga
reši pred samomorom in mu
nadomesti starše in dru`ino.
Po krivici dobi sloves prosti-
tutke, naposled pa v pomanj-
kanju denarja in neiznajdlji-
vosti, da bi pre`ivela kako dru-
gaèe, to tudi zares postane.
Novo upanje ji ponudi
Andrej, ki jo najde v noènem
klubu in ji nato sledi domov,
pretvarjajoè se, da ga skrbi le
njeno dobro in da noèe od
nje nièesar. Zaljubi se vanj,
on pa ji obljubi lepše `ivljenje
na Švedskem – naivna mu ver-
jame, pusti Volodjo samega
z obljubo, da bo morda lahko
prišel za njima kasneje.
Andrej pa jo v resnici pro-
da zvodniku na Švedsko, kjer
Lilja postane le še potrošno
blago za zadovoljevanje izpre-
vr`enosti in kompleksov vsega
navelièanih bogatih mešèa-
nov. Osamljeni Volodja stori
samomor. Drobno upanje ji
vliva molitev in prikazovanja
Volodje – angela, ki jo odvra-
èa od samomora. Nazadnje
obupa in se vr`e z avtocestne-
ga nadvoza. Tako naposled
dose`e edino pravo obljublje-
no de`elo – veènost.
F$
Film se zdi na prvi pogled
obupno pesimistièen, sploh
za nevernega gledalca. Edino
Bog bi lahko osmislil nesmi-
selno trpljenje nedol`nih,
Boga pa, kljub pogostim Lilji-
nim molitvam, nadrealistiè-
nim prizorom posmrtnega
`ivljenja in številnim od Boga
izhajajoèim idejam, v tem fil-
mu pravzaprav ni. Re`iser je
sam dejal, da je `elel posneti
film o Bo`jem usmiljenju,
toda da je bil realizem premo-
èan.
Vodilna misel filma so be-
sede iz naslova, »Za vedno Li-
lja«, ki jih Lilja, po krivici do-
bivši status prostitutke, vrez-
lja v klop v parku med plju-
vanjem in zasmehovanjem so-
šolcev. Èeprav jo Volodja na-
govarja, da je èas, da odideta,
dokonèa napis, s èimer se
upre krivièni dru`bi ter zatr-
di, da ji ta ne more spremeni-
ti lastne identitete s svojim
kriviènim etikiranjem.Toda
vodilna misel se (zaradi »pre-
moènega realizma«?) ne ure-
snièi; Lilja s svojim samomo-
rom prizna poraz, ne upošte-
vajoè Volodjine besede, da še
ni pripravljena za odhod v
veènost. Vendar v poslednjih
trenutkih `ivljenja spozna
zmoto, spozna, da ljudje
kljub vsej svoji navidezni zlo-
bi vendarle niso tako hudobni
– v mislih skuša spremeniti
preteklost, tako da simboliè-
no pobere razsuti krompir
starki, ki jo je vselej zasmeho-
vala, in ostane pri Volodji.
Mati, teta, uèiteljica, zba-
dljiva soseda, ki se posmehuje
njenemu poslednjemu upa-
nju na materino pismo, so-
cialna delavka, celo Andrej in
neka njena »stranka« na Šved-
skem – vsi ka`ejo neko iskrico
soèustvovanja z njo, ki pa za-
radi njihove samozagledanosti
v lastno gorje oziroma lastne
koristi kmalu ugasne. Èeprav
se zdi, da Lilja, zapušèena in
še nepripravljena na samostoj-
no `ivljenje, sploh nima dru-
ge izbire, kakor oklepati se
drobnega upanja na rešitev v
obljubljeni de`eli, ravno ti
zadnji prizori zavrnejo inkom-
patibilistièni determinizem,
ki zanika svobodno voljo –
film bi vendarle lahko potekal
' #

drugaèe, Lilja je imela ves èas
izbiro, èetudi se je zdelo, da
nima drugega izhoda.
Agnosticizem scenarija,
kljub oèitni predstavi kršèan-
skega boga, pa je tisti, ki ne-
koliko omaja pozitivno misel
filma – èe je veènost samo
igranje košarke z angelskimi
krili in si mora gledalec Boga
(èe je veren) dodati sam, po-
tem ideja o `ivljenjskem trp-
ljenju kot pripravi na veènost
obstane na pol poti, na stièiš-
èu med filozofijo in teologijo.
Zato je film za vernega gle-
dalca zelo sporoèilen, neveru-
joèi pa ga lahko razume celo
kot razkritje `ivljenjskega ne-
smisla, saj je veènost brez
Boga pravzaprav nesmiselna,
»dolgoèasna«.
Re`iserju je treba priznati
izredno prodornost pri sooèe-
nju dveh, vse bolj brezbri`-
nih evropskih dru`b, prenasi-
èene potrošniške, ki preganja
osamljenost in zdolgoèasenost
s perverzijami, in izpraznjene
postkomunistiène, ki skuša
praznino sesute ideologije za-
polniti s »turbo uvozom« po-
trošništva. Èeprav gre v prvi
dru`bi za prenasièenje »du-
hovne ponudbe«, v drugi pa
za duhovno praznino po de-
setletjih naèrtnega odstranje-
vanja religije, in èeprav imata
dru`bi razlièno materialno os-
novo, sta si neverjetno podob-
ni: brezbri`ni ljudje, sedeèi
pred televizorji, ki kljub do-
brim te`njam v sebi ostanejo
otopeli za boleèino bli`njega,
videè le svojo nesreèo.
Glasbo je odlièno izbral
Nathan Larsona – uvodna ozi-
roma zakljuèna pesem, ko Li-
lja obstane na vrhu nadvoza
tik pred samomorom, je te`-
kometalna skladba Mein Herz
brennt (Moje srce gori) razvpite
nemške skupine Rammstein.
Gre pravzaprav za predelavo
pravljice za lahko noè po vzo-
ru priljubljene nemške pred-
stave za otroke Das Sand-
männchen, v kateri groteskni
pevèev glas grozi otrokom, da
jim bo s svojim iztrganim go-
reèim srcem ukradel njihove
solze in si napolnil mrzle `ile.
Pesem pravzaprav razkrije du-
šo vseh, ki so zlorabljali Liljo
(in tudi Volodjo), ozko zazrti
le v lastne frustracije.
3	
Lilja za vedno je film, ki
Bo`jega usmiljenja kljub »pre-
moènemu realizmu« vendarle
ne zanika; z vidika veènosti se
pravzaprav konèa sreèno. S
svojim opozarjanjem na brez-
bri`nost, otopelost in sprevr-
`enost sodobne potrošniške
dru`be ter hkrati s pozitivno
idejo vraèati zlu dobro ned-
vomno sporoèa: trpeti, èetudi
nedol`en, je smiselno, po-
smrtno `ivljenje je in vanj je
treba priti pripravljen, saj se
na zemlji `ivi le enkrat, veè-
nost pa je itak veèna.
1
2
8>)
0/


*



*%<

*
@?C&
#
,,
Demokratizacija in osa-
mosvojitev Slovenije sta ned-
vomno dogodka, ki sta zelo
zaznamovala zgodovino Slo-
venk in Slovencev. Ime dr. Jo-
`eta Puènika je moèno pove-
zano z obema edinstvenima
dogodkoma slovenske zgodo-
vine, saj je dr. Puènik s svo-
jim prizadevanjem, delom in
preprièanjem odloèilno pripo-
mogel, da je Slovenija leta
1990 s prvimi svobodnimi vo-
litvami formalno stopila na
pot demokracije, leto dni ka-
sneje pa še na pot samostojno-
sti. Po njegovi zgodovinski
vlogi v slovenski politiki bi ga
lahko primerjali celo z Jane-
zom Evangelistom Krekom,
pod katerim smo Slovenci do-
`iveli prehod iz monarhiène
dru`bene ureditve v zaèetke
slovenskega parlamentarizma.
Dr. Jo`e Puènik se je rodil
leta 1932 na Èrešnjevcu pri
Slovenski Bistrici. Po konèani
osnovni šoli se je vpisal na
mariborsko gimnazijo, kjer se
je zaradi svojih kritiènih pris-
pevkov v šolskem glasilu prviè
zameril komunistiènim kro-
gom, zaradi èesar mu ni bilo
dovoljeno opravljati mature –
le-to je opravil šele po konèa-
nem vojaškem roku. Po matu-