LETO XXX NOVEMBER 1981 Z VESELJEM moram povedati, da je novi IBM Selectric Composer končno prišel. Pri MISLIH smo, hvala Bogu, zdaj res "na svojem". NiČ več ne bo treba po dvakrat ali celo trikrat na dan tekati v tiskarno (pa Se to je bilo včasih zaman!). Vsak dan odkrivam nove "trike", kako vpreči strojček v Sim boljšo uporabo. Je fletna igračka s svojimi umetnimi možgani, ki si zapomnijo celotni pretipkani članek ter ga potem napišejo brezhibno na čisto. Je pa res tudi kaj draga igračka, na pogled komaj večji pisalni stroj. In vendar vredna, saj bo dobro sluzila. Iz srca sem hvaležen vsem darovalcem, katerih imena — kot sem le o-menil — ne bom objavil. Nekdo je za stroj poklonil tisoč dolarjev, dve osebi po petsto, ena bo dajala po petdeset dolarjev mesečno skozi vse leto. En naročnik nam je poslal sto dolarjev, dva po petdeset, nekdo trideset, drugi dvajset, pa tudi manjši darovi so priSli. Nič manj jih nisem vesel kot velikih, saj so prav vsi zgovoren dokaz, da imajo MISLI iskrene prijatelje. Tako smo z darovi pokrili dobro Četrtino cene, ostalo je zamašilo posojilo. Kot sem zadnjič omenil, bomo prihranili okrog 300 dolarjev pri vsakomesečni izdaji MISLI ter se bo tako dolg počasi izplačal. Naj se ob tej priliki vsem dobrotnikom Se enkrat iz srca zahvalim. Bog vidi njih dar in ga bo stotero povrnil. Saj sem prepričan, da Ga imajo MISLI na svoji strani. — Urednik in upravnik K SLIKI NA OVITKU: Kapelice so opomin, naj molimo za duSe v vicah. misli KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v cenah knjig ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. I)EI. (SION ENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PARI II.) Cena I. dela $7--. II. dela $8.50. ANGI.EŠKO-S 1.0VENSKI in SEOVENSKO-ANGLESKI SI.OVAK v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $8.- SHEPHERI) OF THE VVILDERNESS. — Življenjepis misijonarja Baraga v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena dva dolarja. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiO' grafija Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena dva dolarja. KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60- ŠKOF ROŽMAN, L, 11. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakob* Kolariča CM. in.podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knJ1® $40,- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-). l.Jl 1)JE POl) BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARI ^ MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsein trem delom $10,- TRENTTM MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Fran* Sodja CM. Knjiga jc izšli v Argentini, stane vezana S4.—, nevezan*1 pa $3.— in je vredna branja. HOJA ZA KRISTI SOM (nesmrtni spisi loma/a Kempčana v oblik' molitvenika). Cena $5.-- vezani knjigi. MATI, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2-" POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisa' Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-. V ROGU LEŽIMO POBITI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja. TEHARJE SO I I.AKON ANE / NAŠO KRVIO (izjava prič o tehar- skih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja. TABORIŠČNI ARHI\ PRIČA L, 2., 3., in 4 zvezek (zbral Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena S2 — l(THOUGHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliii * Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,19 A’Beckett Street, Kew, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kew, Vic. 3101 • Letna naročnina $5.- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s Dosebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. • Stava: MISLI -19 A Beckett Street, Kew, Victoria 3101 — (o3) 861 7787 • Tisk: Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunswick, Vic. 3065. VSEBINA • Ob grobovih — stran 289 • Upanje — Ernst Ginsberg — stran 290 • Spomini... — Franc S. Finžgar (Vseh mrtvih dan) — stran 291 • Župnikova smrt — Odlomek iz romana “Pokojni župnik Kampens” — Ernest Claes — stran 291 • Vredno je omembe —Ob peti obletnici srednješolskega pouka in prvi maturi iz slovenSfine v Viktoriji — A.L.C. stran 295 • Izjava škofovske konference Jugoslavije — stran 297 • “Vzgoja je ljubezen in dober zgled...” — A.V. — stran 298 • Na moj smrtni dan... — Iz testamenta ustreljenega Martina L.Kinga — stran 299 • P. Bazilij tipka... — stran 300 • Izpod Triglava — stran 302 — “Kralj sem...” — Po F.V. in F.M. — stran 304 • Adelaidski odmevi — P.Janez — stran 306 • Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 307 • Naše nabirke — stran 307 • V novembru — pesem — Milka Hartman — stran 309 • Matica naSih pokojnih (1980—81) — stran 310 • Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 312 • Z vseh vetrov — stran 314 • Kotiček naSih mladih — stran 316 • Križem avstralske Slovenije — stran 317 BOŽJE [misli IN ČLOVEŠKE1 LETNIK 30 — ST. 11 NOVEMBER 1981 OB GROBOVIH MESEC NOVEMBER nam grobove posebej približa. Posveten je natim pokojnim, ki so z nami Uveli, ki smo jih poznali, ki smo jih imeli (ali pa tudi ne posebno) radi. Smrt zna o-sladiti tudi marsikaj grenkega. In le je v veljavi starodavni rimski pregovor, ki se glasi: O mrtvih govori samo dobro! Mislimo na mnoge znance, ki smo jih spremljali na zadnji poti, in v spomin se vračajo mnogi, katerih grobov ne moremo obiskati. Morda leže na domačem pokopališču daleč za morji. Morda pa niti tam nihče ne ve za njih grob: končali so v gozdovih po vojni in še govoriti o njih ni bilo varno, kaj šele poskušati najti njih zadnje počivališče . . . Tudi po Avstraliji imamo mnogo grobov, za katere nihče ne ve in jih nihče ne obišče. Celo na pokopališčih, ki jih redno obiskujemo, so nekateri naši grobovi, ki se Še komaj poznajo. NajbliŽji sorodniki imajo najbrž druge skrbi in so na pokojnega pozabili ... A kaj potem oni, ki so končali v samotah, brez prijatelja in znanca? Koliko naših grobov že krije avstralska zemlja, ve samo Bog. Naša Matica pokojnih ima že veliko imen, vseh pa še daleč ne .. . Pa nas le malo čudno spreleti ob misli, da se bo pridružilo dolgemu seznamu pokojnih enkrat tudi naše ime. Kdaj, je skrivnost. Tudi v Avstraliji smo ohranili pri slovenskih pogrebih navado, da dostavimo oČenaš “za tistega izmed nas, ki bo prvi umrl”. Smo pri zadnjem pogrebu morda molili — zame? Ali pa zate, ki bereš te vrstice? Vsekakor je mesec november vsakemu izmed nas zgovorna pridiga. In opomin obenem, da dostikrat zidamo na pesku; da cenimo stvari, ki jih bomo morali enkrat pustiti tu in so po smrti brez vsake vrednosti; da ne nabiramo vedno tistih zakladov, ki jih ne uničujejo molji in ne razjeda rja; da pozabljamo, kako je Čas za nas odmerjen in zato silno dragocen. . . Vse bolj, kot si predstavljamo z naravnost razkošno potrato tega daru, od katerega si ne moremo kupiti niti skromne sekunde . . . Ob teh resnih mislih so mi prišli na spomin Kosovelovi verzi. Tako novembrski so s svojimi globokimi vprašanji ob misli na smrt: Kadar žaluješ pred vrati korake smrti koSCene — kaj boš dejal? Ali bos prhnil plašen pod oblake, ali od straha na zemljo boš pal? Kadar začujeŠ pred vrati korake smrti koščene — se boš zavel, da so na koncu vse ceste enake, da smo vsi prah in pepel? Kadar zaČuješ pred vrati korake smrti koščene — kam se boš skril? In ko spoznal boš, da gore ni take, ki bi pokrila te — kaj boš storil? Odgovori so težki samo za nekoga, ki mu je tolažilna vera nepoznana. Kristjanu, ki se v življenju trudi liveti po božji volji, je smrt samo častni prehod v večnost. Tam se bodo vsa naša hrepenenja zlila v božjo neskončnost in dosegli bomo srečo, ki smo jo v življenju potovanja skozi čas zaman iskali. Novembrska pridiga grobov za vernika ne more in ne srn** biti moreča. Tako polna je upanja. Govori nam o vstajenju in poveličanju, o ponovnem srečanju z vsemi, ki so zaspal pred nami v znamenju vere. Vzpodbuja nas, da se je za dolg0 večnost vredno zdaj truditi. RnoCi je vihar odnesel vse liste z dreves — poglej jih: koščena omela... Norec, kdor pri tem pogledu verjame, da je bilo poletje. In se večji norec, kdor sanja in upa, da bo spet prišlo poletje. Pa ravno ta verna norost, otrok moj, je najbolj gotova resnica na svetu. Ernst Ginsberg PA ZAPOJO zvonovi na Vse svete. Slovesno, veselo potrkavajo. Ljudstvo gre v cerkev vse pražnje: bele ni te se bleste; Židane, vesele obleke, kakor bi šle na svatbo. Saj gredo v cerkev, da pozdravijo brate in sestre na nebeški svatovščini. Vsak svojega patrona, svojo patrono: sto in sto imen veselih nebeščanov. To je dan vseh živih, triumf zmagovalcev. Pa hitro se nagne jesensko sonce. Iz lin se oglasijo zvonovi. Nič več slovesno: počasi, žalostno, zategnjeno. Spet vro množice k fari — vse v črnem. Zidane bele rute so zginile. Žalna obleka povsod, pogledaš po cerkvi — vse kakor pregmjeno z mrtvaškim prtom. In tedaj molijo, molijo ... V cerkvi: °čenaS za očenašem za rajnke. Nato na grobovih: vse kleči, svečke gore, solze teko, zvonovi pa jokajo* jokajo. Večer se bliža. Še bolj živo zagore svečke, SPOMINI... vse pokopališče je morje lučic, moije ljubečih src, en sam plamen ljubezni. Počasi se trgajo ljudje z grobov. Zamišljeni gredo na domove. Tam nič šale, nič smeha. Onostranstvo čutijo, z rajnimi se pogovarjajo, v mislih, v ljubezni kot nekdaj. Večeija ni taka kakor na praznik. Hitro pojedo. Gospodar vstane — zvonovi so ga poklicali — sname s stene rožni venec. Zvoni — zvoni dolgo, dolgo v noč. Vse družine po vasi kleče in molijo vse tri dele ročnega venca — in še in še očenaše: za očeta, za mater, za tete in botre, za sina, padlega v vojni... Nato se tiho poizgube po sobah in ležejo — in še in še jih spremlja večnost: nebesa, vice — morda ... Bog nas varuj! Ni še svita zjutraj. Ob trdi temi se spet oglasijo zvonovi. Vsa družina se zbere in spet molitev, molitev dolga in iskrena kot prejšnji večer. F. S. FINŽGAR (Vseh mrtvih dan) ^ tctič 6 6V d &tn%t ŽUPNIK KAMPENS je prišel zelo v leta in hudo le oslabel. Zjutraj je s težavo vstajal. Rozalka mu je korala pomagati, da je oblekel talar, in ga podpirati na poti v cerkev. Cerkovnik Fideel pa ga je vsak dan Privedel iz cerkve domov. Hodil je sključeno in tudi v‘del ni več dobro. Toda z vencem svojih belih las, 1 so se mu na koncu kodrali, s svojim svežim, rožnatim obrazom je bil gospod župnik še vedno tako lep človek kot pred dvajsetimi leti. Vsaj vsakomur se je 1(1 ko zdelo. V njegov glas pa je prišla neka mehkoba ln mirnost, ki ju prej nikdar ni bilo. Večkrat se je že govorilo, da bo šel v pokoj v kak ‘■avod za onemogle duhovnike. Toda župnik Kam-^ens ni mogel od doma; ostal je na župniji prav do Mojega konca. Neke noči, bilo je že blizu pomladi, pa tak mraz, kot sredi najhujše zime, so poklicali gospoda župnika, da bi šel na Keyberg obhajat nekoga, ki ga je konj nekaj polomil. Kaplan je bil menda na nekem pogrebu in tako je šel župnik Kampens z najstarejšim cerkovnikovim sinom na Keyberg, se ves premočil in drugi dan, ko se je pripravljal na mašo, se je v zakristiji nenadoma sesedel. Nesli so ga domov, ga položili na posteljo, od koder pa ni več vstal. Minila sta marec in april, livade so ozelenele; prišel je maj, povsod so prepevale ptice, češnje so se belile v cvetju, župnik Kampens pa je še vedno mirno ležal -v postelji, z rožnim vencem med prsti in skoraj vedno z zaprtimi očmi. Po trikrat na teden je prihajal k njemu zdravnik, enkrat ga je prišel obiskat dekan iz Diesta. Cerkovnik Fideel pa je hodil redno vsako dopoldne k njemu po pet minut sedet in klepetat o župniji. Drugače ves dan ni videl drugega človeka kot Rozalo. Oh da, Rozala je pač imela svoje slabe strani in bila zasovražena pri ljudeh, toda že samo s tem, kako je pazila na župnika v zadnjih mesecih življenja, si je desetkrat zaslužila nebesa. Nobene minute, razen kadar je morala biti v cerkvi ali v kuhinji ali kadar je morala skrbeti za župnijske zadeve, se ni ganila od postelje. Nobena najmanjša želja gospoda župnika ji ni ušla; samo da je kaj pomislil, že je bilo spolnjeno. Ponoči je spala na slamnjači zunaj na hodniku, trdo pri vratih župnikove sobe, ki jih je pustila nekoliko priprta. Zjutraj je slamnjačo zopet spravila v kraj, tako da je ni nikdar nihče videl. Zvečer je molila na golih kolenih in koliko romanj k Naši Ljubi Gospe na Scherpenheuvel je obljubila, si skoraj ni mogla zapomniti. Da, tako nego, kakršno je pokojnemu župniku Kampensu dajala Rozalka . . . Toda, kaj hočete! Ko so človeku ure seštete, ne pomaga nobeno mazilo več, noben direndaj, tedaj mora misliti samo še na svoje večno zveličanje in skrbeti, da je pripravljen sprejeti prihod našega ljubega Gospoda. Nekega torka zvečer se je čisto zdelo, da gre gospodu Kampensu na bolje. Zjutraj so mu prinesli sveto obhajilo in na molitve je lahko sam jasno in razločno odgovarjal. Jiozala je prišla popoldne v njegovo sobo, pa je čisto mirno ležal in gledal proti oknu. “Morda kaj želite, gospod župnik!” “Ne, Rozala, čisto nič. ” “Morate kar reči, gospod župnik!” Rozala je brez najmanjšega šuma pospravila po sobi to in ono, pobrisala po omari* pritegnila zaveso. “Rozala!” “Gospod župnik? ” “Nekaj boš morala storiti. ” “Kar recite, gospod župnik!” “Žefa Leirsa boš morala poklicati. ” Dasi se ji je skrajno upiralo, da bi ga poklicala, je vendar čez pet minut Žef Leirs že stal pred župniščem. Ko mu je namršenega obraza naročila, naj sezuje coklje, naj ne ostaja predolgo in ne govori preveč glasno, sta šla oba po stopnicah navzgor. Žef, še ves hudo vznemirjen, je stopil naravnost k postelji, tiščal kapo tesno k srcu in nalahno rekel: “Dan, gospod župnik . . . kako je kaj z vami? ” Gospod župnik je okrenil glavo proti njemu. “Dan, Žef... Me vidiš, kako ležim. ” “ Vendar niste tako slabi, gospod župnik. ” “Žef, fant,” je rekel gospod župnik, “mislim, da je z menoj pri kraju. ” Pojdite no, gospod župnik . . .na to ne smete misliti . . .dokler ima človek še življenje v sebi. . . ” “Ne, Žef. . .moj potni list je že podpisan, fant; pa sem tudi čisto zadovoljen; moj čas je minil. . ■ kako je kaj z Rezo in z otroki, Žef? ” “Dobro, gospod župnik. . . naš Jan v kratkem pričakuje že šestega. ” “Pozdravi vse skupaj, Žef, in povej jim, da bom v nebesih nanje mislil. ” Žefu Leirsu je začelo grlo nekaj nagajati. Začelo ga je stiskati, tako da je moral trikrat z veliko muko požreti, da mu je odleglo. Klepetala sta o tem in o-nem, čisto narahlo, zopet malo molčala, župnik je včasih zaprl oči, Žefu pa se je srce bolj in bolj krčilo. Saj se je tudi sam že staral in gospoda župnika je toliko in toliko let poznal, se z njim razgovarjal o vsem mogočem, ga cenil bolj kot vse druge ljudi v vasi in sedaj mu je postalo neizrečeno žal, da mu je včasih grenil življenje. “Žef, so vrata dobro zaprta? ” “Mislim da, gospod župnik. ” “Potem pa čisto narahlo odpri onole omaro, v njej stoji steklenica in kozarček . . . nalij si ga nekaj . .. tisti boljši je. ” Žef je tako storil, prišel s polnim kozarcem k postelji in ko je dvignil k ustnicam, je rekel: “Na vaše zdravje, gospod župnik!” “Na zdravje, Žef! ” V hipu, ko ga je zvračal, je z enim očesom videl kako ljubeznivo ga je župnik gledal. “Ga hočete tudi vi nekoliko pokusiti, gospod župnik? ” “No, pa ga pokusimo, Žef. . . majčken po žir' ček! ” Žef Leirs mu je porinil svojo roko pod glavo, jo privzdignil in mu ponudil kozarček. Toda prav tedaj, ko se je že s svojimi v lijaček našobljenimi ustnicami skoraj dotaknil kozarčka, se je zdrznil: “Ne bodi no nespameten, Žef. . . jutri bom tako že v nebesih. ” Gospod župnik je naredil požirek, se nekoliko obliznil, omahnil nazaj na blazino in vzdihoma rekel: “V nebesih bo vendar dobro, Žef!” “Mislim, da bo, gospod župnik! Toda takale kapljica človeku tudi stori dobro!” “Da ne boš Rozalki kaj pravil o tem . . . ženske tega nič ne razumejo ... Še vedno kaj pdješ, Žef? “Od časa do časa, gospod župnik. . . Izmislil sem si zopet dve novi ” “Veš, zakaj sem te poklical? ” Žef je pogledal steklenico in prazen kozarček ter rekel: “Ne, gospod župnik. ” “Ti mi moraš narediti krsto, Žef, in nihče drug-Žef je zopet z veliko težavo požrl in vtaknil svoje prste za telovnik pod pazduho, prav kakor bi hotel i-meti več zraka. “Da, gotovo, gospod župnik, če že gre za to . . . najlepšo, kar sem jih kdaj v življenju naredil. ” "Ne, Žef. . . mora biti čisto poceni, iz navadnega, smrekovega lesa. ” “Kakor hočete, gospod župnik, drugače...” “Vem, Žef, fant, vem. .. sedaj bi pa rad malo zaspal ...” Ko je Žef nato spodaj pod stopnicami zopet natikal coklje m noge, ga je Rozala vprašala: “Kaj pa je rekel? ” Žef ni mogel takoj odgovoriti, ker ga je preveč tiščalo v grlu in bi rajši jokal, kot govoril. Ko pa je Rozala še enkrat nekoliko manj prijazno vprašala, je kratko odgovoril: “Rekel je, da sem zapisan v njegovi oporoki in da je tista steklenica v omari moja, a ti da moraš potem Priti k meni na hrano...” Škoda, da gospod Kampens tega ni mogel več slišati, bi se vsaj zadnjikrat od srca nasmejal. Prišel je večer in prišla je noč, okoli desetih pa je Prišel še Fideel čut. Toda ko je okrog polnoči Rozala Prišla pogledat, je trdo spal zraven postelje. Oh, tudi Fideel ni bil več mlad! Spravila ga je v pritličje sPat na župnikovo zofo in ostala sama v sobi Tako je torej sedela Rozala to zadnjo žalostno n°č, štela ure in minute ter prebirala jagode rožnega venca. Od časa do časa je res nekoliko zakinkala, sPala pa le ni. Vsak vzdih in vsak gib gospoda župnija je slišala, mu podala požirček vode, zrahljala vzglavje, pa spet sedla in molila češčenemarije. Zakaj je prav -za prav molila, sama ni vedela. Da bi gospod župnik še ozdravel?... Da bi prišel v nebesa?.. . Gospod župnik je bil na koncu, to je dobro videla; in v nebesa bo gotovo prišel, kdo bi potem sploh prišel, če on ne? Vendar je kar molila, ker je to edino, kar človek more storiti v takih trenutkih. In kar med molitvijo je mislila, dobra stara dušica, na vsa leta, ki jih je preživela v župnišču pri gospodu župniku. Mislila je še na tiste čase, ko je bila v sirotišnici, ko je služila pri nunah in potem, ko je prišla sem. Ne, ne sme se pritoževati, bila je srečna, zahvaliti mora ljubega Gospoda Boga za vso njegovo dobrotljivost. Mislila je na leta, ko je bil gospod župnik še v polnem cvetu, tako lep in pravi duhovnik, kakršnih je malo najti; in kako jo je včasih mučil zaradi onega modrega krila, ki je bilo nekoliko preširoko in prekratko, pa zaradi tistega pokrivala, ki se ji še zdaj zdi najlepše. Toda to je bilo vse le iz prijateljstva, saj je dobro vedela. In če sedaj gospod župnik umrje, bo zopet ostala čisto sama na svetu, zopet sirota. Njen brat že nekaj let sem leži na pokopališču, drugega sorodstva pa nima. Da bi drugo službo iskala? Ne, tcf je ne veseli več in tudi prestara je že postala, ne bi se mogla več navaditi novih razmer. Šla bo v kako tako ustanovo in za hrano pomagala pri delu . . . sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike. . . Ura je odbila štiri, najprej na cerkvenem stolpu, potem še spodaj na hodniku. Rozala se je prestra- Cerkvica Bele vode pri Šoštanju s svojo božjo njivo šila, ker so udarci tako čudno zveneli. Skozi zavese pri oknu je videla prve obrise zgodnjega jutra. Ugasnila ie svetilko. Tedaj je v sivotemni tišini sobe postalo nenadoma tako grozno tuje; da je Rozalo kar stisnilo pri srcu in se je začela prestrašeno ozirati okrog sebe. Prav tako je bilo, kot bi se za njenim hrbtom nekaj čisto narahlo priplazilo v sobo. “Rozala!” Župnikov glas je bil tako tih in nizek, da se je morah skloniti čez posteljo, da bi ga bolje slišala. Oči je imel zaprte. “Rozala, nekaj slišim. ” “Res, gospod župnik?.. . Kaj pa slišite? ” “Ptičke, Rozala... same ptičke. ” “Grem pogledat, gospod župnik. ” Šla je k oknu, privzdignila konček zavese in pogledala ven. “Gospod župnik, res je. . . tam čez na strehi sedita dva vrabca. ” “Ampak jaz ne slišim vrabcev, Rozala...” “Kaj pa slišite, gospod župnik? ” “Slavčke, Rozala... čisto same slavčke. .. ” Rozalo je obšel strah, kajti spoznala je, da je prišla župnikova zadnja ura, in vedela je, sedaj je vedela za gotovo, da je v sobi še nekdo. Na drugi strani postelje njenega dobrega gospodarja stoji in prej se ne bo odstranil, dokler ne položi svoje mrzle roke na srce gospoda župnika. Mraz jo je spreletel in tako brez moči se je čutila, kot otrok pred nečem velikim, ki se dviga nad človekom; pred nečem, ki je iz večnosti, od Boga samega. Hotela je poklicati Fideela, ki je spodaj tako mirno spal, pa ni mogla. “Rozala...!” “Da, gospod župnik!” “Vse vino moraš razdati siromakom - denarja pa nič ni, Rozala. ” “Vem dobro, gospod župnik. ” “Vse drugo je tvoje, Rozala!” “Bog vam povrni, gospod župnik!” I UiHlMnl'] “Ves čas si bila zelo dobra zame, to bom povedal ljubemu Gospodu. ” “Tako rada sem vse storila, gospod župnik, tako . rada...” Svoje uho je morala pritisniti gospodu Kampensu skoraj na usta, tako tiho je šepetal. Nato je za trenutek ležal mirno, desnica mu je podrsavala po rjuhi gor in dol in nenadoma je rekel z globokim vzdihom: “Sami ptički .. sami ptički.. . ” Župnik Kampens je bil mrtev. Zvonovi se oglašajo čez vas in čez polje in naznanjajo velikim in malini in sploh vsem, da je gospod župnik umrl. Ljudje postajajo po potih, obračajo glave proti glasu zvonov, se odkrivajo, prekrižavajo in molijo. V svoji delavnici ob strugalni mizi pa stoji Žef Leirs. Izbral je najlepše in najmočnejše deske, kar jih je imel in sedaj dela krsto za pokojnega gospoda Kampensa. Od časa do časa obstane in gleda zamišljeno in bolestno čez trg pred cerkvijo. Sonce veličastno sije na košate vrhove lip, ptički žvrgole in pojejo, otroci se igrajo v senci. . . Ah, in Žef Leirs misli samo na rajnkega župnika Kampensa! Nikdar več ga ne bo videl sprehajati se pred cerkvijo in moliti brevir; nič več ne bo videl kimati njegovo lepo, belo glavo, in tudi sam ne bo nikdar več pel zanj. .. Ah, ne! Strugal je in v deske krste je v strugal vso žalost ljudi iz vasi in vso bolečino in praznoto svojega srca. Strugal je in vstrugal lep majski dan in petje ptičic in glasove otrok in vonj lipovega cvetja, pa tudi žalostni glas zvonov. Strugal je in vstrugal vse modre in prijateljske besede župnika Kampensa, kar si jih je zapomnil, in vse spomine. Ej. .. da. . . glej tisto mokro pegico na belem lesu - solza, ki je kanila Žefu Leirsu iz oči, in še ena in še in. . . svojih lastnih rok ni več videl skozi mokri-no svojih oči. Stružil je in vstružil še svoje solze v les, iz katerega je delal krsto za rajnkega župnika Kampensa. ERNEST CLAES Odlomek je iz romana “Pokojni župnik Kampens Omembe I je vredno.*«* c PETLETNICO poučevanja slovenščine in prvo maturo iz slovenščine obhajamo letos ob zaključku šolskega leta na državnih šolah v Melbournu. Za razliko °d nižjih letnikov, ki zaključujejo šolsko leto s proslavo po razredih ali na skupni šolski prireditvi, so Maturantje sklenili pripraviti radijski spored. Hoteli so povedati slovenski skupnosti preko etnične radio-postaje nekaj več o šolanju in o sebi. Napovedovala je ga. Eli Rizmal. Prvo je predstavila gospo Aleksandro Ceferin, ki je Po uvodnem pozdravu rojakom, študentom slovenščine in petorici prvih maturantov v Melbournu, čestitala v imenu Odbora za slovenščino pri Viktorij-skem institutu za srednješolstvo, Združenja slovenskih učiteljev in tudi v svojem imenu. Poudarila je, da je letošnja obletnica v veliko veselje vsem sodelujočim. Z maturo so izkoriščene vse možnosti pouče-Vanja slovenščine kot neobveznega in enakovrednega srednješolskega predmeta, kar je velik uspeh po vsakem merilu. Ga. Ceferin je omenila zaslužno delo poionirjev slovenskih etničnih šol do leta 1976, ko slovenščina se ni bila priznana od šolskih oblasti, in tudi referenčni oddelek prve slovenske etnične knjižnice v Viktoriji — “Baragove knjižnice” v Kew, kije na razpolago učiteljem in študentom slovenščine. Poudarila je, da je bistvene važnosti za poučevanje slovenščine v Avstraliji pripravljenost staršev in njiho-vih otrok. Lojalnost do Avstralije ne zanikuje pravice do rodnega jezika in kulture. Zato so slovenski starši Postavljeni pred važno odločitev glede šolske vzgoje °trok: učiti se slovenščino in poznati nekaj slovenske kulture, ali ne. Potem je govorila ga. Sandra Potočnik, predstavni-Ca staršev otrok, ki obiskujejo sobotni pouk slovenščine. Poleg čestitk učiteljstvu in študentom, posebno Pa maturantom, je opisala težave obiskovanja šole ob sobotah. Mnogokrat to pomeni odpoved delu ali pa razvedrilu. Grajala je negativne skrajnosti onih, ki stavljajo v nič učenje slovenščine, ali pa zahtevajo od svojih otrok preveč. Zaključila je s pozivom na star-e’naj vpisujejo otroke k pouku slovenščine. To bo ko-^stilo študentom, staršem pa bo v merilo, kaj so in aJ veljajo. Ga. Jožica Ledinek-Paddle, razredna učiteljica 12. letnika, ki je pripravila prvih pet maturantov iz slovenščine v Viktoriji, je govorila o delu v razredu. Spočetka ni bilo lahko, saj študenti pridejo, iz različnih drugih šol in vzame časa, da se vživijo v okolje novega razreda. Sčasoma so se sporazumeli na učenje slovnice in književnosti, kot je predpisano po učnem načrtu. Povedala je, da ni ostalo le pri razmerju učitelj - učenec, ampak se je razvil bolj dialog med njimi, tako da šteje poučevanje slovenščine med svoje najlepše izkušnje. Vesela je maturantov, ki so zreli v pravem pomenu besede in prepričana je, da so dobri ter uspešni del naraščajoče nove inteligence. Potem so prišli k mikrofonu maturantje in vsak je imel povedati kaj svojega. ROBERT LOTRIČ je doma iz Doncastra in zelo zadovoljen, da je uspešno opravil maturo. Učenje mu ni bilo lahko. Imel je čase, ko so ga starši spodbujali k učenju, a je to občutil včasih bolj kot priganjanje. Veselile so ga debate in razumevanje za njegovo lastno mišljenje. — Zaenkrat namerava študirati fizioterapijo. To pa, če seveda pride v sprejemno kvoto, drugače se bo še premislil. ANDREJ POTOČNIK je iz družine, kjer vsi dobro govorijo slovensko in jim to tudi nekaj pomeni. \led tednom ni imel dovolj časa za učenje. Poleg tega pa je še toliko, kar ga zanima — glasba, šport in drugo... Moral se je omejiti 'v nekaterih dejavnostih. Sedaj je vesel, da je dobro izdelal iz slovenščine. Kaj bo, se še ni odločil. Izbira pa med arhitekturo ali zdravstveno stroko. SIGRID VRTAČIČ je doma iz Geelonga in se je morala voziti na pouk mature v Melbourne, kar je vzelo precej časa. Tudi je bilo učenje v 12. letniku precej zahtevno in je bila včasih zaskrbljena. Prav je vedeti, da je delala poleg slovenščine še pet drugih predmetov. Imela je svoje veselje zlasti s pogovori v slovenščini, ki so ji bili zelo všeč. Hvaležna je svojih staršem, ki toliko zanjo skrbe. Vedno bo zadovoljna, da je delala maturo; rada se bo spominjala svoje učiteljice in vseh ostalih, ki so ji pomagali. Postati želi bolniška sestra. S slovenščino kot drugim jezikom poleg angleščine, bo imela celo prednost pri vpisu. K SLIKI, ki je bila vzeta na maturantskem večeru (dne 7. nov. 1981). Od leve na desno stoje maturanti: Sigrid Vrtačič, Helena Vučko (žal njene sestre Andreje ni na sliki), Andrej Potočnik in Robert Lotrič; gospe Aleksandra Ceferin in Jožica Ledinek-Paddle. Potem sta se zvrstili pred mikrofonom ANDREJA in HELENA VUČKO. Postavili sta rekord, saj je in bo redko imeti v eni družini dve maturantki v istem letu. Imata še mlajšo sestro, ki tudi študira in komaj čaka, da bo tudi ona maturirala iz slovenščine. Andreja je povedala, da priprava na maturo ni lahka zadeva. A bilo je vredno truda in vedno bo ponosna, da je vse dobro končala. Ob učenju je imela najrajši književnost, posebno pesmi Prešerna in Župančiča, ki so tako lepe in dostikrat prav ganljive. Helena je hodila dolga leta v slovenske šole. Rekla je, da komur ni do resnega učenja, naj se dvakrat premisli. Res je dosti dela, toda ni se tako težko naučiti slovenščine kot mnogi mislijo. Med študenti vidi več deklet kot fantov. Tudi v vsakdanjem življenju je opaziti, da so ženske slovenskega pokolenj^ dosegle več višjih položajev kot pa moški. No, politika'in vera o-staneta v rokah Slovencev v Avstraliji! Ob koncu se je zahvalila svojim staršem za vso pomoč, sošolcem pa želela obilo uspeha v bodočnosti. S tem je bil zaključen radijski spored na 3EA. Vmes so bile odigrane orkestralne skladbe, prvo štu- dentovska tradicionalna “Torej veselimo se”, potem pa dve skladbi Antona Lajovica (1878—1960), s katerima je dvignil slovensko glasbo na višino sodobne evropske umetnosti. Prvo viktorijsko maturantsko leto seje zaključilo z maturantskim večerom (dne 7. novembra) v tradiciji slovenskih študentov. Razlika je bila v tem, cfa so prisostvovali tudi svojci. Tudi ti so se veselili ter proslavljali uspeh svojih hčera in sinov, uspeh, ki so si ga z njimi do neke mere delili. Saj so jim v mnogem meč od drevesa", pa če je še tako hud vihar. Nudimo jim top-'oto in prijetnost doma, kljub ysemu neprijetnemu. Prišli bodo na pravo pot, čeprav se nam 2di včasih že skoraj vse izgubljeno. Otrokom skušajmo življenje napraviti čim lepše. Uživajo naj cim več veselja. Vendar naj °troci doživijo, da življenje ni samo veselje, ampak tudi žalost, bolečina, odpoved, samo-Premagovanje. Prava ljubezen ^ora biti tudi trda, če je posebno. Da pa bomo starši in vzgojitelji zmožni nuditi otrokom brezpogojno ljubezen, se moramo v ljubezni vsak dan znova va-diti- Sami vemo, kako slabotni Srr>o. Trud nam bo tisočkrat poplačan. Življenje se nam bo zdelo vrednejše. Bolj srečni in Zadovoljni bomo. Zlasti pa ne bomo imeli posebnih težav z otroki, kar se tiče vzgoje. In s errii našimi vajami v ljubezni, “Ofrio otrokom obenem dajali d°ber zgled. Iz testamenta ustreljenega Martina Luthra Kinga Na moj smrtni dan KAJ BI RAD, DA BI NA MOJEM GROBU REKLI Mislim, da tu in tam vsakdo izmed nas premišljuje o dnevu, ko bo žrtvovan končnemu življenjskemu imenovalcu — ki mu mi pravimo smrt. Vsi premišljujemo o tem. Tu in tam tudi sam premišljujem o svoji lastni smrti, o svojem lastnem pogrebu, pa ne žalostno in bolno. In tu in tam se vprašam, kaj bi rad, da bi na mojem grobu rekli. Zato vam danes prepuščam besedo. Če bo kdo od vas poleg, ko bom moral srečati svoj dan, ne maram dolgega pogreba. In če bo kdo hotel imeti zahvalni govor, mu recite, naj nikar predolgo ne govori. Včasih se sprašujem, kaj bi rad, da bi rekli. Recite jim, naj ne omenjajo moje Nobelove nagrade za mir, to ni pomembno. Recite jim, naj ne omenjajo, da sem dobil še tristo ali štiristo drugih nagrad. Tudi to ni pomembno. Recite jim, naj ne omenjajo niti, v kakšne šole sem hodil. Rad pa bi videl, da bo kdo tisti dan omenil, da je... Martin Luther King ml. poskušal žrtvovati svoje življenje, da bi služil drugim. Rad bi, da bi nekdo tistega dne rekel, da je... Martin Luther King skušal ljubiti. Recite tistega dne, da sem skušal biti pravičen ob svojem vprašanju. Recite, da sem poskušal nahraniti lačne. Recite, da sem vse svoje življenje hotel obleči gole. Recite, da sem vse svoje življenje poskušal obiskati tiste v zaporu. Recite, da sem hotel ljubiti humanost in ji služiti. Da, če boste rekli, da sem bil prvi bobnar, recite, da sem bil prvi bobnar za pravico, recite, da sem bil prvi Za seboj ne bom zapustil denarja, ne bom zapustil niti dobrih, še manj razkošnih stvari. Za seboj bi rad zapustil le posvečeno življenje. In to je vse, kar bi vam rad povedal... Če bom komu smel pomagati vzdolž poti, če bom koga razveselil s pe» smijo ali besedo, če bom smel komu pokazati, da je hodil napačno pot, potem moje življenje ne bo zaman. Če bom smel opravljati svojo dolžnost, kot bi jo morali kristjani, če bom smel svetu prinesti odrešitev, če lahko raztrosim sporočilo, kot me je učil Gospod, potem moje življenje ne bo zaman. L • Komaj nekaj tednov je, kar smo pokopali Vogri-govo mamo, zdaj pa je nenadoma odšel za njo tudi njen soprog. ANTON VOGRIG je bil dne 3. novembra ravno na obisku pri svojem sinu v Baxterju, ko se je iznenada, brez kakega predhodnega znaka, zgrudil zadet od kapi. Pokojnik je bil rojen 13. oktobra 1905 v vasi Grmeč, Beneška Slovenija. Leta 1935 seje v Klodiču poročil z Jolando Tomasetig in leta 1938 sta emigrirala v Avstralijo. Sem sta prišla z zadnjo potniško ladjo, ki je pred zadnjo vojno potovala na peto celino. S trudom svojih rok sta si pripravila domek in lepo vzgojila sedem otrok, od katerih so vsi živi. Žal so zdaj v teku petih tednov tako nepričakovano izgubili oba starša. Naše sožalje njim in njih družinam! Pogrebna maša je bila 6. novembra v farni cerkvi sv. Antona v Noble Parku, grob pa je našel pri svoji zvesti življenjski družici na pokopališču Springva-le. R.I.P. • Kar lepo število se nas je zbralo na prvo novembrsko nedeljo na keilorskem pokopališču. Tam je največ naših grobov. Prav je, da jih enkrat na leto obiščemo kot narodna skupina, da vsak grob blagoslovim in da skupaj pomolimo za vse. Seveda vključimo tudi naše drage, na katerih grobove ne moremo. In pa vse one rojake, za katerih grobove nihče ne ve. Bog vedi, koliko jih je že po širni Avstraliji. . . Nabirka na pokopališču za vzdrževanje naših skupnih grobov je letos prinesla vsoto $ 194,37. Bog povrni vsem darovalcem! Naj se ob tej priliki tudi zahvalim družini Kurinčič, ki živi v bližini in od časa do časa pogleda na grobove ter pokosi travo. Zelo sem jim hvaležen. Slovensko Društvo Melbourne je tudi letos priredilo spominsko svečanost pri kapelici, ki jo je postavilo na svojem gričku v spomin pokojnim. Tudi tam se nas je zbralo kar precej in upam, da bo to postala vsakoletna tradicija. V spomin na pokojne člane so prisotni ob tej priliki zbrali za bodoči Dom počitka leto vsoto 158 dolarjev, upokojenci pa so od srečolova na svoj-jem sestanku dodali še deset dolarjev. Bog povrni vsem! Fr. Basil Valentin O.F.M., Baraga House 19 A’Beckett St., Kew Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787 Slovenske sestre — frančiškankt Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Courl, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874 10. novembra 1981 • • Iz srca se zahvalim pleskarjema Laukovemu Marjanu ter njegovemu zetu Leonu Ujčič: za našo cerkvico sta žrtvovala dva dni, da bo lepša. Prebarvala sta vidno strešno železno ogrodje, kije bilo od zadnjih popravil cerkvenega stropa vse zamazano. Zdaj me spet ni več sram, če kdo med mašo pogleda proti stropu. . . • Pred nami je obisk škofa—pomočnika Eriča Per-kinsa, ki bo z našo družino božjega ljudstva ob priliki proslavljanja 25—letnice stalnega slovenskega dušnega pastirstva v Melbournu, na nedeljo Kristusa Kralja (22. novembra). Ob tej priliki bo tudi trinajstim kandidatom podelil zakrament potijenja. Menim, da je prav, da takele obletnice ne gredo neopaženo mimo. Mejniki razvoja naše etnične skupine so. Tudi avstralske katoličane z duhovniki in škofi vred je dobro od časa do časa spomniti, da so med verniki tudi Slovenci. Nič ni važno, ali je duhovniku ime Peter ali Pavel — 25 let je preteklo, kar ga slovenski priseljenci v Melbournu imajo. Samo želeti bi bilo, da bi ga vsi res tudi znali uporabiti v svojo duhovno korist. • Nekdo me je vprašal, zakaj letos nisem objavil nobene slike Dneva ostarefih. Res, prej je imel s tem veselje p. Stanko, lani je nekaj fotografiral br.Bernard. Letos sem naročil našega rednega fotografa, on pa je pozabil, za katero uro sva se zmenila. Prišel je prepozno in ujel samo še repek dneva: ko so naši upokojenci že odhajali. Žal mi je, a tako se včasih zgodi. • PRVO OBHAJILO bomo imeli na zadnjo novembrsko nedeljo — prestaviti smo ga morali zaradi škofovega obiska in birme. Bo med deseto mašo in upam, da bo lepo slavje tudi za nas vse. Le naj nam vzbudi spomine na daljna leta, ko smo bili mi prvo-obhajanci! Ob pogledu na te srečne otroke se še mi poživimo v veri in resnem življenju po njej! • Precej je že povpraševanja, kako bo letos z našo počitniško kolonijo na Mt.Elizi. Da, tudi za letošnje počitnice sem rezerviral celotno stavbo — naša bo za j tri tedne. Prelepa prilika je, da bi jo izgubili, saj sem Prepričan: če jo le ene počitnice damo iz rok, nam bo ušla za vselej. Na uradu sem zvedel, daje vsako leto več kandidatov zanjo. Mi imamo na srečo prednost, ker smo tam že precej počitnic. Menim, da Primernejšega kraja za našo kolonijo na moiju res ne bi mogli najti. Mt. Elizo imamo na razpolago prve tri januarske tedne: Prva skupina (družinska):od nedelje 3. januarja popoldne pa do sobote 9. januaija popoldne. Druga skupina (deklice): od nedelje 10. januaija popoldne pa do sobote 16. januarja popoldne. Tretja skupina (dečki): od nedelje 17. januaija popoldne pa do sobote 23. januaija popoldne. Za prvi — družinski teden je že nekaj prijav. Družine, ki nameravajo iti, naj ne odlašajo s prijavo predolgo! Za udeležence dekliškega in fantovskega tedna bo letos starostna meja: do štirinajstega leta. Za starejše Pa velja: samo v slučaju, če bo ostalo kaj prostora in še to po izbiri prijavljencev. Nekaj starejših deklet in fantov bom vsekakor vzel za pomoč. Pretekli počitniški tedni so me prepričali, da je ta sprememba nujna. Mladi bodo bolj zadovoljni in tudi ubogali bodo rajši brez slabih zgledov. Neverjetno je, kako lahko skupina dveh ali treh uniči vse skupno Prijetno počitniško življenje. Namesto da bi se v teh dneh lepih prilik z duhovnikom zbližali, je prepad na koncu še večji. (In to me kot duhovnika najbolj boli). Koliko bo letos stalo na osebo, še ne morem reči. Lani smo ohranili staro ceno in komaj pokrili stroške. Letos bo gotovo še težje. Vsekakor bomo ceno Pravočasno objavili. Tudi že zdaj vabim prostovoljke za kuhinjsko osebje. Čim prej dobim imena, tem bolj bom hvaležen ter zadovoljen, saj nam vsako leto prav namestitev počitniških delovnih moči do zadnjega prinaša veliko skrbi. * Večerno mašo bomo imeli na prvi petek v decembru (4. dec.) in na praznik Brezmadežne (torek 8. decembra). Vabljeni! — Božični spored in tudi spored predbožičnih obiskov naselbin ter prilik za zakrament sprave boste pravočasno dobili. * G.Vinko Zaletel nam je iz Koroške poslal spet nekaj lepih slovenskih božičnih voščilnic. Prodaji jih bomo po 25 centov, kar bo šlo v Sklad za u°m počitka. Enako tudi na roke umetniško izdelane božične voščilnice (po 50 centov), ki nam 1'h je z na enak način okrašenim pisemskim pa- piijem v isti namen poklonila rojakinja-umetnica ga. Romana Favier-Zorzut. Obema dobrotnikoma iskrena zahvala! • Krst moram omeniti v zadnjem mesecu en sam: 18 oktobra so iz North Altone prinesli Tanjo Natalijo, prvorojenko mlade družine Roberta Rasen in Marije r. Brne. Naše čestitke! • Poroke pa smo imeli v slovenski cerkvi tokrat tri: - Dne 31. oktobra sta si pred našim oltarjem podala roke Alojz Nemec in Joanne Etera Paracki. Ženin je iz prekmurske družine, ki živi v St.Albansu, rojen in krščen pa je bil v taborišču Latina (Italija). Nevesta je iz Dandenonga, po očetu madžarskega, po materi pa grškega rodu. — Dne 7. novembra sta si obljubila zakonsko zvestobo Milenko Stanič in Majda Leban. Ženin je iz Istre, rojen na Sušaku in krščen na Reki, nevesta je rojena že tukaj v Melbournu iri krščena v Glenroyu. — Isti dan sta se poročila tudi Atilio Žu-žič (njegova prva žena Zorka je umrla v nesreči leta 1974) in Ana Golob. Oba sta iz Istre: ženin iz Žuži-čev, krščen pri Sv.Ivanu od Šterne, nevesta iz Šuš-kalev in krščena v Beramu. Vsem trem parom obilo božjega blagoslova na novo življenjsko pot! • Veselo smo bili presenečeni, ko so novice vikto-rijskega ministrstva za priseljenstvo in etnične zadeve (News Release, 5.okt. 1981) prinesle poročilo, da je vlada odobrila poklon 500 dolarjev naši Baragovi knjižnici. Minister Hon. J.G. Kennett je ob tem poudaril visoko kvaliteto naše knjižnice ter zanimanje nove generacije slovenskih priseljencev za materin jezik in kulturno dediščino. To je bil za ministra znak, da se bo razvoj knjižnice nadaljeval in zasluži podporo. Poudaril je, da vlada rada pomaga zlasti tam, kjer vidi lastno iniciativo organizacij, voljnih kaj storiti za skupnost. Iskrena zahvala ministrstvu — v upanju, da bo ček kmalu prišel. Naj se ob tej priliki zahvalim tudi voditeljici knjižnice gospe Mariji Oppelt ter vsem pomočnikom. V veselje dodam, da je dodatno knjižno omaro g.Čelhar že skoraj končal. On je napravil ob pričetku knjižnice tudi ostale omare, v ktfferih pa prostora za knjige že občutno zmanjkuje. • MIKLAVŽEVANJE bomo imeli v naši dvorani na prvo nedeljo v decembru po deseti maši. Letos je to ravno dan svetega Miklavža. Napravite veselje otrokom in jih pripeljite. Ob tej priliki bodo zopet nastopili otroci Slomškove šole. Darila prinesite za oder pred deseto mašo, ali pa že dan prej v kuhinjo Baragovega doma. izpool fri^loivoi EDVARD KOCBEK je dne 3. novembra umrl v Ljubljani, v 78 letu starosti, telesno in duševno strt po težki bolezni. Bil je znan kot pisatelj in pesnik, esejist in publicist, prevajalec in urednik. Pod vplivom sodobne francoske pesniške šole je zrastel v poeta, ki je dal naši literaturi vrsto pomembnih pesniških zbirk. Kot vodja krščanskih socialistov, ki so se ob okupaciji pridružili OF, so ga očetje slovenske rdeče revolucije temeljito izrabili v svoje namene. Vso revolucijo jim je veljal Kocbek za koristni privesek, kije odlično služil za slepitev vernih množic. (Bil je član Izvršnega odbora OF, član AVNOJ-a, poverjenik za prosveto v NKOJ 1943, podpredsednik prezidija skupščine ljudske republike Slovenije in član glavnega odbora OF.) Po končani revoluciji so ga poslali za ministra v beograjsko vlado, da so medtem lahko “tovariši uredili Slovenijo po svoje”, kot se je pred nekaj leti Kocbek sam izrazil. Ko režimu ni bil več potreben, so ga odvrgli kot umazano cunjo. Za sedemdesetletnico je doživel napad v ljubljanskem “Delu” in se niti ni mogel zagovaijati. Zato pa je leta 1975 v Trstu izšel njegov znamenit} intervju, ki je veliko razkril in tudi javno ožigosal krivdo komunističnega režima ob množičnem pokolu tisočev po koncu vojne. “. . . Tako dolgo se ne bomo znebili preganjavice in more, dokler javno ne priznamo svoje krivde, svoje velike krivde. Brez tega dejanja Slovenci ne bomo nikoli E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča za predajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke ČŠŽ. ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima. EMIL ZAJC 9 Tennjson Ave., Cl.AVTON, Vic. 3169 Telefon: 544 8466 ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► > ► ► ► > ► stopili v čisto in jasno ozračje prihodnosti,” je dejal med drugim. Po težkih napadih so mu odvzeli potni list ter ga prisilili k molku. Ko se je v bojazni uklonil in so spoznali, da jim ni več nevaren, so mu končno dovolili izdajo poslednje knjige. Zdaj Kocbek že v vsej jasnosti vidi resnico, ob kateri je bil v življenju tako naivno slep. Naj mu usmiljeni Bog, v katerega je veroval in upal, šteje v očiščenje “preganjavico in moro”, ki sta ga očitno mučili vsa povojna leta! R.I.P. KROPA na Gorenjskem, znana po svojih kovanih železnih izdelkih, je slavila visoki jubilej: 500-letnico svoje farne cerkve sv. Lenarta. Na 20. septembra so imeli med sabo nadškofa Šuštaija. Poleg cerkvene slovesnosti so priredili tudi enourni kulturni spored pred cerkvijo, ki so mu dali naslov “Kropa včeraj in danes”. Ob visokem jubileju so odkrili spominske plošče petindvajsetim župnikom, ki so v petih stoletjih pasli kroparske duše. Kroparji so se za proslavo jubileja lepo pripravili- V slabih treh mesecih so obnovili podobo svoje cerkve: položili so nove ploščice, naredili nove klopi in okna, uredili žlebove in asfaltirali prostor okrog cerkve. Pri delu je bilo precej prostovoljcev, 117 faranov pa je prispevalo svoj delež v denarnih darovih. ZDRAVILNA ZELIŠČA Slovenija kar dobro iz-vaza. V prvem polletju leta jih je podjetje “Sud-est” prodalo zahodni kozmetični in farmacevtski industriji v vrednosti 25 milijonov dinarjev. Vsa zelišča izvaža v surovem stanju, radi pa bi izvažali polizdelke, kar bi vsekakor povečalo dobiček. Eno najbolj iskanih zelišč za izvoz je lubje krhli-ke. Uporabljajo ga pri izdelovanju brezdimnega smodnika. NOVI ZAKON baje pripravlja zvezna vlada, p° katerem bo treba za vsak prehod preko meje s potnim listom plačati posebno takso v višini 1.500 dinarjev. Zato so Jeseničani kar navalili na prepustnice za maloobmejni promet, kot pove poročilo. D° konca septembra so jih na Jesenicah izdali toliko, daje zmanjkalo formularjev. REKORD svoje vrste je dosegla župnijska gospodinja ANA ŠETINA, ki jo Knežačani med nami (in menda je pol Knežaka v Avstraliji!) gotovo dobro poznajo. Ana obhaja letos šestdesetletnico, kar dela v knežaškem župnišču. Pa ni videti, da bi njene telesne moči kaj pojenjale. Njena življenjska pot se je začela pod Šmarno goro pri Ljubljani v oktobru leta 1895. Leta 1912 je prišla s svojim bratrancem 'duhovnikom Jožefom Lebanom v Košano, nato v Slavino, leta 1918 v Trnovo, kasneje pa v Knežak. Vsega skupaj žrtvuje Ana kot gospodinja po župniščih že lepo dobo 72 let. Za svoj delovni jubilej zasluži knežaška farovška gospodinja pozdrave in čestitke tudi iz daljne Avstralije. Zlasti seveda od naših Knežačanov. “PRAZNIK SUHE ROBE” jr postal za Ribnico že tradicionalna vsakoletna prireditev. Letos so jo spet Praznovali na prvo septembrsko nedeljo. Stari običaji in odlična ribniška kuhinja so privabili nekaj tisoč ljudi od blizu in daleč. Dolga povorka narodnih noš in tipičnih ribniških krošnjarjev z visokimi krošnjami na ramah je bila kaj pestra za radovedne gledalce, številni kramarji ob svojih stojnicah pa so tudi kar pridno prodajali svojo pisano robo. NA KOROŠKEM je dne 22. septembra v 75 letu starosti umrl salezijanski duhovnik in priznani glasbeni strokovnjak in skladatelj prof. Silvester Mihelič. Povojni begunci lienškega in špittalskega taborišča se ga bodo spomnili, saj je kljub težkim razmeram prav po njegovi zaslugi slovenska narodna in cerkvena pesem živela in vsem dajala moči. Ko se je večina beguncev izselila preko morij v nove domovine, je on ostal na Koroškem, kjer so tako potrebovali slovenskih duhovnikov. Od leta 1975 je bil župni upravitelj v Tinjah. Pokopali so ga na tamkajšnjem Pokopališču. Pri pogrebu so mu zapeli tudi eno njegovih najlepših pesmi: O Gospa, o Mati moja. PO PODATKIH Zavoda za statistiko je Slovenj Gradec drugo najdražje mesto v Sloveniji. Pred njim Je samo Koper — kar zadeva kmetijskih pridelkov. Najcenejše mesto v Sloveniji pa je Murska Sobota. VSI TRIJE slovenski dnevniki — ljubljansko “Delo” in “Dnevnik” ter mariborski “Večer” so v hudih finančnih težavah. Samo “Dnevniku” se je posrečilo polletje zaključiti brez izgub. “Delo” je bilo ob Polletnem obračunu za 30 milijonov “v luknji”, “Večer” pa ima izgube za 11 milijonov. Tem gospodarskim problemom pa se je pridružilo še pomanjkanje roto papirja, ker ga papirnica raje izvaža, da dobi potrebne devize. “Delo” je moralo zato skrčiti svoj obseg za deset odstotkov, “Večer” pa kar za dvajset. ZLATARNE delajo vedno manj nakita, se glasi Poročilo iz Celja. Leta 1975 so naredile okrog 5800 kilogramov nakita, letos pa komaj 2000 kilogramov. padec je vsekakor vplivala visoka cena zlata, pa tudi izredno visoke uvozne dajatve, po svoje pa je Pripomogla tudi ilegalna trgovina z zlatom. A vseeno F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W., 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FERFOLJA, J. M. THAME, E. VVEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff. Companies". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (VVorkers- Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in '560 4490 so se tudi let09 slovenski zlatarji odločili za razstavo in sodelovali bodo spet v New Yorku na vsakoletni svetovni razstavi nakita. LETOS so ameriški Slovenci obiskali naše rojake v zamejstvu. Cfevelandski pevski zbor “Korotan” je gostoval po Primorskem in Goriškem ter na Koroškem in s svojimi odličnimi nastopi žel povsod lepo priznanje. Naši primorski rojaki so se od “Amerikancev” poslovili v Števeijanu, kjer so jim pripravili prijeten večer. Organizator slavja je bil vodja ansambla Lojze Hlede. Števerjanski župan Stanislav Klanjšček je odhajajočim tole povedal:“Prepričan sem, da je nova domovina, v kateri živite, res svobodna ter vam tako omogoča razvoj na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Želim, da bi od nas odšli v zavesti, da ste nam pri srau in da pozorno spremljamo vaše delo za ohranitev slovenske besede v svetu. To naj bo naše poslovilno voščilo, ko odhajate k našim rojakom na Koroško in se vračate v vašo ameriško domovino.” S pevskim zborom “Korotan”, ki šteje 75 pevcev, je gostovala tudi folklorna plesna skupina “Kres ”, ki ima sedem parov plesalcev. Obe ustanovi združujeta clevaldnsko slovensko mladino, povečini tam rojeno prvo generacijo povojnih beguncev. Povečini so študenti raznih univerz. “Korotan” obhaja letos tridesetletnico obstoja in se je v tem obdobju res lepo razvil. KRISTUSOVO KRALJESTVO JE NEUNIČLJIVO (Dan 7, 13' Berilo iz knjige preroka Danijela-Gledal sem v nočnih videnjih-oblakih neba je prišel Sin elovek° v je do Stardetnega, in privedli so 9 * ^ Dana mu je bila oblast, čast in vsa ljudstva, narodi in jeziki so ^ Njegova oblast je večna, nemir1^ in njegovo kraljestvo neuničljiv0. Iz svetega evangelija po ^Ti 8j Tisti čas je Pilat rekel JezUv( ,/\|j judovski kralj?" Jezus je oti®0,j%i praviš to sam od sebe, ali s° drugi povedali?11 Pilat je odg0^^ mar jaz Jud? Tvoj narod in niki so te meni izročili. Kal ^{o ^ Jezus je odgovoril: „Moje kr od tega sveta; ko bi bilo bo. od tega sveta, bi se moji slu* ^ jevali, da bi ne bil izročen ^ ^ trn, ni od tod. }% je . ■ ■! el ! odgovoril: „Tako je, kralj sem. Jaz sem za to rojen in sem za to prišel na svet, da spričam resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas.11 (Jan 18, 33b—37). Iz svetega evangelija po Luku. Tisti čas so Jezusa zasmehovali prvaki z ljudstvom vred in so govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe samega, če je on izvoljeni božji Maziljenec.11 Posmehovali so se mu tudi vojaki, ki so pristopili in mu podajali kisa ter govorili: „Če si ti judovski kralj, reši se!11 Bil je nad njim tudi napis: „To je judovski kralj." Eden izmed obeh hudodelcev, ki sta visela, se mu je rogal, govoreč: „Ali nisi ti Kristus? Reši sebe in naju!11 Oglasil pa se je drugi in ga svaril: „Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti prejemava primerno temu, kar sva storila, ta pa ni storil nič hudega.*1 In rekel je: „Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!11 Rekel mu je: „Resnično, povem ti, danes boš z menoj v raju.11 (Lk 23, 35—43). 99 KRALJ SEM! 99 b KLJUB TEMU, da beseda “kralj” ni kar nič vel moderna, ms vseeno nekako prevzame. Saj še čutimo, da vsebuje oblast in moč. Samo prelistajmo zgodovino, pa hitro vidimo, da je prav z ozirom na kralje zelo zgovorna. Kaj vse nam pripoveduje o njih! Domala sleherna stran preteklosti mm govori o slavnih in mogočnih kronanih glavah. Nekatere so hotele res pravično vladati svojemu ljudstvu. Med njimi so tudi kralji, ki so se v življenju resno trudili kroni dodati tudi svetniško gloriolo: m svojem visokem in odgovornem položaju so ponižno služili Bogu in danes jih častimo med svetniki. Je pa zgodovim tudi polna krutih in neusmiljenih kraljev, ki so izrabljali svojo vladarsko oblast ter bili strah in trepet podložnim— Kakor ob potresu so se zlasti v našem stoletju zamajali kraljevski troni. Kraljestva in carstva so pričela razpadati, mnogim vladarjem so odvzeli krone ter jih pognali iz dežele, če jih niso celo surovo usmrtili. Ljudstva so si izvolila nove voditelje, ali pa jim je zavladal samozvanec in kraljevanje je nadomestila diktatura. V tak nemiren čas prevratov in številnih državnih sprememb po svetu je papež Pij XI. leta 1925 postavil novo znamenje upanja — praznik KRISTUSA KRALJA. Pokazal je svetu m Njegovo pravično oblast, ki je večm, kajti “Njegovega kraljestva ne bo konec”. Zanimivo je dejstvo, da Kristus v življenju svojega javnega delovanja ni nikoli izjavljal, da je kralj-četudi je velikokrat govoril o boijem kraljestvu. Vemo, da so ga ljudje hoteli s silo postaviti za kralja v upanju, da jim bo dajal kruha v izobilju- G: T°da takrat se je umaknil njih željam. Odločno pa < >e izpovedal svoje kraljevsko dostojanstvo ob koncu, Uk pred svojo usmrtitvijo, ko je stal vklenjen in Ves krvav pred zastopnikom mogočnega rimskega cesarja kot hudodelec, obtožen zločinov. Ta-at je brez obotavljanja potrdil sodnikovim vpra-*a,Vem:“Tako je, KRALJ SEM, toda moje kraljestvo ni od tega sveta...” Nedelja Kristusa Kralja, ki jo praznujemo kot zadnjo nedeljo v cerkvenem letu (letos 22. novem-raA je v bogoslužju v znamenju oblasti in moči °da ta oblast, to kraljevanje je dokaj različno °d naših človeških predstav. Kristus pri obsodbi /istus na križu. Ali more biti kdo, ki je tako “po-°aščen” in tako “povišan”, ob tem zares kralj? e več, saj mu pravimo celo Kralj kraljev? Kaj ni ° nasprotje samo v sebi? To nasprotje je pisatelj °stojewski po svojem “Velikem inkvizitorju" ta-e izrazil:“Če bi imel krono in sulico, bi se ti radovoljno podvrgli. V eni sami roki bi bila hžena oblast in moč nad telesi in dušami, in začelo bi se kraljestvo večnega miru. A to priložnost si zamudil...” Kristus je hotel kraljevati, ni pa hotel s tem obvladati drugih. Tako delajo nasilneži, ki prihajajo z diktaturo. On pa je zavladal s tem, da se je prostovoljno izročil svojim msprotnikom in zaničevalcem. Tako jim je ,hotel omogočiti nov začetek. “Ljubil nas je, ko smo bili še grešniki, ” beremo v pismu Rimljanom. Taka ljubezen presega vse človeške zmožnosti, zato je potrebno, da ob tem dejstvu spremenimo svoje mnenje. Bog sam se mm razodeva v tej ljubezni, ljubezen je moč božja. Iz nje veje pravo kraljevsko dostojanstvo Jezusa Kristusa Kralja. Ljubezen, edino ljubezen je tisti imenovalec, m katerega je Jezus položil vso svojo moč in oblast. Ni se umaknil celo zadnjemu koraku ljubezni - smrti m križu. Tako more tudi takrat in še zlasti takrat, ko bo “povišan”, vse pritegniti nase . . . Marsikdo se je že in se še spotika ob križ. Toda prav križ je zmmenje neskončne ljubezni ■ božje do ms ljudi. Moč, oblast ljubezni je bila izpričana m križu. Kaj ni prav ta navidezna nemoč edina zdravilna moč za posameznika in za naš svet? Saj ne usužnjuje, temveč osvobaja. Ne živi od nemirov, temveč vodi k spravi. Edino ona mm kaže v prihodnje življenje kraljevanja z Bogom. Kristus - Kralj! Ne šele ob koncu človeške zgodovine, že zdaj in v vsakem času hoče vzpostaviti svoje kraljestvo miru in ljubezni v srcih, v druži- -}?> mh, v Cerkvi in med mrodi. Kjer koli sprejmejo njegovo blagovest in iščejo resnico, se trudijo za pravico in mir, se žrtvujejo v ljubeči skrbi za bližnjega, kjer hodijo za križanim Kraljem s težo svojega vsakdanjega življenja, tam je božje kraljestvo, pa četudi v vsej človeški slabosti in grešnosti. Razumeti moramo, da so Kristusa Kralja sile teme spravile m križ. Tudi v božje kraljestvo m zemlji se vedno zaganja moč teme. “Nočemo, da bi vladal md mmi! je stalni klic, ki odmeva preko sveta. Ta uporni klic ni pojenjal prav od takrat, ko ga je spočela od pismoukov in farizejev zapeljana judovska množica pred Pilatovo palačo. A kjer odklanjajo Njegovo kraljevanje, zaidejo v življenjske zmote, postanejo sužnji greha in strasti ter zastrupijo čiste vrelce srečnega življenja. Njih konec je poguba. ---------- “Pridi k nam tvoje kraljestvo. . .”je naša vsakdanja prošnja v očemšu. Naj bo zares premišljem in iskrem, vsa predana Kristusu Kralju, ki mj vlada nad mmi! Ko “polni blaženega upanja pričakujemo prihod mšega Odrešenika” in Kralja, mu spet in spet obljubimo vdano zvestobo! (Po F. V. in F.M. J eloaiolski odmevi P. Janez Tretjak O.F.M., 32 Holden Street, HINDMARSH, S.A. 5007 Telefon: (08) 46 5733 SLUŽBE BOŽJE: Ob nedeljah ob 9.30 dopoldne in vsako zadnjo nedeljo v mesecu tudi še popoldne ob peti uri. — Ob delavnikih ob sedmi uri zvečer, razen srede, ko je sveta maša že ob 6.30 zvečer. — Ob zapovedanih praznikih je sveta maša samo zvečer ob sedmi uri. Priprava na sveto birmo je vsako soboto ob desetih. Kako dolgo se človek mora pripravljati za svoj življenjski poklic? Eno leto, dve, tri . . . od šestega pa vse do dvajsetega leta. Če se tako dolgo pripravljamo za nekaj, kar je pomembno samo za to zemeljsko življenje, kako dolgo naj bi se potem pripravljali na poklic, ki bo trajal vso večnost? Kaj je res dovolj samo dva meseca? Zares: dobra krščanska vajeniška doba mora trajati celo človekovo življenje, da potem res lahko stopiš pred svojega Stvarnika kot dober mojster. Zato je potrebno, dragi starši, da otroku vi osebno pokažete smisel, zakaj se je treba temeljito pripravljati na prejem zakramentov. Zato naj bi vsaka formalnost (samo do birme k verouku, potem pa konec vsega verskega!) vsaj iz vaše strani v družini bila otroku odstranjena. Če otrok s strani staršev ne vidi nobenega krščanskega življenja, potem je seveda vprašanje, koliko mu verouk sploh more koristiti. .. Tudi letos bomo imeli v našem verskem središču MIKLAVŽEV ANJE. Napravili pa bomo malo spremembo: Miklavž naj bi ne obdaroval samo otrok, ampak tudi odrasle. Za uvod bomo pri nas prvič videli naše gledališke igralce. Pod vodstvom g. Franca Maleja se mladina in starejši pripravljajo za nastop. Igra bo vprizoijena dne 28. novembra zvečer. Voditeljeva desna roka je naš priznani pevovodja g. Jože Šterbenc. Pričetek bo ob pol osmih zvečer. Najprej bo igra, nato bo prišel sveti Miklavž, po obdarovanju pa bo zabavni večer s slovensko večerjo, dobro kap- ljico in seveda bo tudi malo rajanja. Ves spored Miklavževanja sta si zamislila g.Franc Male in njegova soproga Krista. To pa z namenom, da gre ves dobiček za gradbeni sklad naše bodoče lastne cerkvice v Adelaidi. Za Slovence izven Adelaide je najbrž povsem novo, da bi tudi v Južni Avstraliji radi imeli svoje lastno versko središče. Sicer smo ga že imeli, le razvili ga nismo, ampak šli gostovat. Saj sedanja cerkvica je prijetna, naša pa le ni in tudi nikoli ne bo. V N.S.W. in Viktoriji se ponašajo z lepima cerkvicama, le mi smo nekako v ozadju. Morda zaradi tega, ker smo pač mala skupnost? Vendar je kar precej rojakov po Južni Avstraliji za to, da bi uresničili skupne načrte. Z dobro voljo rojakov in z božjo pomočjo bi šlo, o tem sem prepričan. No, pa o tem kaj več drugič! Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja se bomo v našem verskem središču pripravljali z devet-dnevnico. Vsak večer ob sedmih bo sveta maša, nato litanije Matere božje. Vabljeni! Za BOŽIČ bomo tudi letos v cerkvici pripravili jaslice. Domača božična idila naj bi nas popeljala v prelepo Slovenijo in v spomine na naša otroška leta. Naj bi se z istim veseljem pripravili na rojstvo našega Odrešenika, kot smo se pred* leti doma, ko je bilo vse tako skrivnostno in prijetno, polno globoke vere in notranje sreče. V začetku oktobra je smrt obiskala našo naselbino sadjarjev v Berriju. Poiskala je rojaka VIKTORJA MO-RANDINIJA, ki so ga tako opečenega prepeljali v noči od sobote na nedeljo 11. oktobra v Adelaido, da je v ranih jutranjih urah v adelaidski bolnišnici podlegel poškodbam. Pokopali smo ga 16. oktobra na pokopališču v Hindmarsh. Celo nekaj rojakov iz Berrija ga je spremljalo na zadnji poti. Tudi so v Berriju sklenili, da bodo zbrali darove in pokojnemu Viktorju na grob postavili spomenik. Pokojni Viktor je bil rojen 23. oktobra 1941 v Matenji vasi pri Postojni. V Avstralijo je prišel preko italijanskih taborišč leta 1960 ter živel nekaj časa v Baragovem domu v Melbournu. Kasneje je prišel za svojimi znanci v Berri in delal po sadnih nasadih. Naj počiva v božjem miru! Adelaidske Slovence bi spet rad spomnil, naj poslušajo slovensko radijsko oddajo (5EBIFM)> ki je vsako drugo sredo v mesecu zvečer ob osmih v pripravi našega verskega središča. Z njo imamo predvsem namen, da vas duhovno bogati. P. JANEZ J Florence L. Barclay: Unesem Prevedel Silvester Čuk Ilustriral Lojze Perko roman DRUGO POGLAVJE »SPOŠTOVANA« JANE ;Edina sorodnica, za katero se je smelo reči, da je bila Pri vojvodinji nekako doma, je bila njena nečakinja in nekdanja varovanka Jane Champion. Vendar je bila ta Pravica omejena le na to, da je dekle smelo prihajati ali sem v Overdene ali v tetino hišo v mesto, kadar se ji je zljubilo, in smela je ostajati, dokler je hotela in ji ni bilo treba nikomur dajati odgovor za to, kaj dela ali česa ne dela. Ko je Jane umrl oče, ko je minila doba njenega ranega deklištva, bi rada pri vojvodinji prevzela mesto njene hčerke. Vendar vojvodinja ni potrebovala nobene nadomestne hčerke, najmanj pa tako, ki je imela tako svoje lastne nazore in je bila tako samostojnega značaja kot Jane Champion. Povrh vsega pa je bila sicer lepe postave, a prav nič lepega obraza. Vojvodinja ji je odkrito povedala, da sme prihajati, kadar in kolikorkrat hoče, ne sme Pa pričakovati, da bo imela v njeni hiši kaj več pravic kot drugi gostje. Povedala ji je tudi, da nima nobenih dolžnosti niti do nje niti do gostov, kajti vse zabave in sprejeme da želi prirejati izključno ona sama. Jane Champion je bila že v tridesetem letu. Nekoč jo Je eden od gostov, dober poznavalec ljudi, opisal kot "krasno žensko v grdem ovitku«. Doslej pa še niti en moški ni poskušal pod to nelepo zunanjostjo odkriti čudovito žensko dušo. Življenje z njo bi bil pravi raj za moškega, ki bi ne gledal toliko na telesno lepoto, toda doslej takega še ni srečala. Vse je kazalo, da.ji je usojeno, da bo vedno nekje ob strani. C e1 o tedaj, ko je s svojimi 'Zrednimi sposobnostmi dala zaslutiti, kako lepo bi blestela na pravem mestu. Že dostikrat je bila družica pri porokah, kjer neveste kljub vsem Zunanjim čarom niso imele niti malo tistih lastnosti, ki so pogoj za srečen zakon, zato pa jih je imela ane v obilni meri. Imela je čudovito nežno materinsko Srce, toda doslej je smela biti le krstna botra v nekaterih družinah svojih prijateljev in znancev. Imela je čudovit glas in je lepo pela, toda ljudje so v splošnem NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $50.— Niko Krajc; $10.— Peter KoSak; $8.— N.N.; $7.— Frančiška Gramc; $6.— Mihael IvanuSiČ; $5,— Danila Sla-vez, Ivanka Žele, Terezija Simunkovič, Željko Rob, Milenko Radesich, Jože Gorup; $3.— Johan Pristov; $2.— Stanislav Ludvik, Jože Horvat, Venceslava Lozar; $1.50 Ivanka Kontelj, Stanka Peršič; $1.— Zinka Domajnko, Ivan Žele. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM - TOGO, AFRIKA: $297.55 Cerkvena nabirka misijonske nedelje pri Sv.Rafaelu, Sydney; $108.45 Cerkvena nabirka misijonske nedelje v slovenski cerkvi v Kew;$50.— N.N.; $25,- Karolina Čargo; $20.-Marija Osolnik; $10,— Pavla Zemljak; $5.— Petrina Pavlič. MATERI TEREZIJI V INDIJO: $25,— N.N. (za lačne). Dobrotnikom Bog povrni! Slap Peričnik POLEG KNJIG, ki so naštete na notranji strani sprednjih platnic,so na razpolago pri MISLIH tudi sledeče knjige: SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROVV - Vlado Kozina, slovenski duhovnik v ZDA, v angleliini livo opisuje potek komunistične revolucije v Sloveniji, ki jo je doživljal v vsej grozoti kot mlad Študent. Strani 321 velikega formata. Cena $ 9.— ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ. — Spisal Frank BukviČ, izšla v Argentini pri SKA. Cena $6.— NAŠ IN MOJ ČAS. - Zbirka Študij etičnih in kulturnih vpratanj. Spisal Vinko Brumen, izdala SKA v Argentini. Cena vezani knjigi $13.-, nevezani $10,— (Dalje na strani 31 0) prepričani, da mora biti pevski dar združen s telesno lepoto, zato je le malokdo vedel, kako čudovito poje. Znala je tudi mojstrsko igrati na klavir, zato je pri mnogih voj-vodinjinih zabavah spremljala slavne pevce. Skratka, Jane je vse doslej vršila le stranska opravila, a vršila juh je z ljubeznijo, še vedela ni, kaj se pravi biti na prvem mestu! Mati ji je umrla, ko je bila še čisto majhna, zato so bili spomini nanjo zelo bledi in si jih je zaman skušala priklicati. Sobarica njene matere, zvesta in vdana duša, je bila odpuščena kmalu po njeni smrti. Po dvanajstih letih je bila slučajno v teh krajih in obiskala je tudi Jane. V spominih jo je imela kot ljubkega otroka, zato je kar obstala, ko je zagledala veliko, nelepo dekle, ki je bilo še najbolj podobno fantu. Ko sta bili sami, je stara žena začela obujati spomine, ki so jo vezali na to hišo. »Gospodična, lahko vam točno pokažem, katero vejico rožnega grma ste hoteli prijeti, ko vas je mati prvikrat nesla na verando.« Preden se je stara Sara poslovila, je Jane zvedela še vrsto drugih lepih, drobnih stvari, med drugim tudi to, kako ji je mati poljubljala ročice... »Da, miiss, velikokrat je delala to. Vašim ročicam je pravila cvetlična stebelca in jih je vroče poljubljala.« Jane sploh ni bila vajena, da bi ji kdo na zunaj izkazoval ljubezen. Začudeno je ogledovala svoje zagorele, močne roke, kot da bi ne mogla verjeti, da bi moglo biti to res, nato pa je izbruhnila v glasen smeh, preprosto zato, ker je čutila, da jo v grlu nekaj stiska, čutila je, da bo vsak čas zajokala, tega pa se je sramovala. Svojih čustev ni hotela kazati na zunaj. Ko je stara sobarica odšla, je odhajala z vtisom, da je Jane postala dekle brez srca. Nikdar nihče ni zvedel, zakaj so postale dotlej zanemarjene Janine roke tako skrbno negovane. Nihče ni videl, kako jih je zvečer pod odejo poljubljala, ker je hotela na njih odkriti sledove poljubov svoje matere. Ko je postala polnoletna, je prek oglasov v časopisju staro sobarico svoje matere sprejela nazaj v službo in dajala ji je tako plačo, da je stara žena lahko mirno mislila na svojo prihodnost. Očeta je Jane videvala poredko. Nikakor se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je njegov edini otrok deklica, iko pa si je tako želel dečka. Tudi mu ni šlo v račun, da je Jane po njem podedovala nelepi obraz, namesto da bi imela krasne poteze svoje matere. Starši so velikokrat tako nepravični, da v svojih otroci!1 ne prenašajo duševnih in telesnih lastnosti, ki so jim ji'1 bili sami darovali. Junak njenega otroštva in tovariš njene mladosti Je bil Deryck Brand, pastorjev edinec, od nje deset let starejši. Čeprav sta bila drug na drugega navezana, je vedno čutila, da nikdar ne bo imela prvega mesta v njegovem srcu. Postal je študent medicine in ko je prihajal do m o v na počitnice, zaradi študija in iz ljubezni do svoje matere ni našel časa, da bi se združil s tem osamljenim dekletom, dasi ga je ganila njena navezanost nanj in ga je zanimala njena nenavadna nadarjenost in njen odločni značaj. Kasneje se je poročil z dekletom, ki je bila v primeri z Jane Prava lepotica, po značaju pa je bila od nje različna tako zelo, kot le more biti različen človek od človeka. Vedno Pa ga je z Jane vezalo iskreno prijateljstvo, ki se je po Poroki še poglobilo. Zdaj je bil na višku svoje slave in bil je zelo cenjen v londonskih krogih, vendar mu je več kot vse drugo pomenilo Janino priznanje in toplo razumevanje njegovih prizadevanj. Tudi med vrstnicami Jane ni imela prijateljic. Rasla je čisto osamljena, zato je imela čas za razmišljanje in Postala je kritična do sebe in drugih. Sovražila je vsako Pretvarjanje in hinavščino. Zenske, kii jim je kdaj izkazala kakšno uslugo, so ji bile vpričo nje suženjsko vdane, če pa so kje v njeni odsotnosti govorili čez njo, niso imele Poguma, da bi se postavile zanjo. Imela pa je veliko moških prijateljev, posebno med di jaki in študenti. Bila jim je dober tovariš, zato so se ji odkrito izpovedovali. Zaupali so ji celo take stvari, ki so Jdr zamolčali svojim materam. Dobro je vedela, da ji za hrbtom pravijo »stara Jane« ali »lepa Jane« in »ljubka Jane«, vendar jim tega ni zamerila. Vedela je, da so ji ^kreno vdani in zato jim je ohranila svoje prijateljstvo. Uspešno se je uveljavila v raznih športih in mladina V novembru Ji Pada list odmrli na zemljo ozeblo; v golo bomo deblo, v mrtve veje zrli. Prazno vse tako je! Pusto vse okoli. Dnevi vsi so goli; ptiček z vej ne poje. Na grobove hodim, mislim prisluškujem. Vsak korak presodim, ki nekje ga čujem. Steze vse pel ja jo k bratom med grobove a grobovi dajo — vernim steze nove. r Milka Hartman ROJAKI p« Avstraliji, svoje davčne obveznosti morete opraviti za ceno 20 dolarjev, ki jih celo lahko poravnate šele po prejemu davčnega povračila. Smo strokovnjaki za razne prohleinatske primere in tudi za zamudnike rešujemo davčna vprašanja za leta nazaj. Tajnost ie zajamčena in stranke se po želji lahko poslužijo našega naslova. BUDGET INCOME TAX (Reg. Tax Agent: DAVII) EARL & ASS. Pty. Ltd.) 538 Cleveland St., Surry Hills (Sydney), 2010, N.S.W. Tel.: (02) 698 4826 /.a sydney>ke rojake sprejemamo in izvršujemo po zelo ugodnih pogojih vsako vrstno knjigovodstvo, urejujenio ustanovljanje novih podjetij, registriranje pa-tentov in zaščitnih znakov (tgdi to, če stranka želi, na naš naslov). Sprejemamo poslovna telefonska sporočila in nanje odgovarjamo, prevajamo listine in dajemo razne pravne nasvete. Urejamo tudi vsakovrstne zavarovalnine (VVorkers' Com-pensation, Superannuation, Life Insurance . . .) Zahtevajte hrezohvezno po pošti opis naših poslovnih uslug! Pišite nam (lahko v slovenskem jeziku) in vreden nasvet Vam ho dal STEVE DIMITRIEV. BUDGET INCOME TAX, POŠTNI NASLOV: P.O. BOX 655, DARLINGHURST.(Svdney), 2010, N.S.W. Tel.: (02) 356 1006 PERO IN ČAS. - Izbor iz pisanja Mirka Javernika od 1927 do 1977. Na 529 straneh. Cena $15,— HVALIMO GOSPODA. Zbirka ljudskih cerkvenih pesmi z notami, z dodatkom molitev. Cena $5,— V skrajšani obliki na razpolago za $2,— Iz Argentine (SKA) je dospela ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA. - 280 strani. Cena vezani knjigi $16.—, broiirani pa $13- CELOVŠKIH MOHOR JE V K (1981) je Se nekaj, štiri knjige za $14,— če knjige naročite po poiti, v ceni poštnina ni vključena. je rada tekmovala z njo. Pri igri je zmeraj našla primeren trenutek za dober nasvet ali, če je bilo treba, tudi resen opomin, ki je navadno zalegel. Celo največji lahko-živci se niso mogli ustavljati vplivu njenega plemenitega mišljenja. Tega popoldneva je Jane igrala golf z nekim fantom, ki ga je že dolgo časa nameravala posvariti zaradi njegovih lahkomiselnosti, a prav kmalu je spoznala, da bo težko speljati pogovor tako, da bi mu povedala, kar je želela, kajti fant je bil tako prisrčen in sproščen, čutila je, da je v tem oziru njeno popoldne izgubljeno. Zvečer pa je ta fant navdušeno pripovedoval skupini svojih najožjih prijateljev: »Veste, stara Jane je bila danes popoldne spet v sijajni formi! Pravi čudež je, da v njej ni niti trohice ženskega sprenevedanja in vseh tistih zvijačnosti, po katerih se odlikujejo vse naše prijateljice! Grom in strela, če hočeš stisniti roko Jane, moraš dmeti roke čiste!« . , (Nadaljevanje) Ta nova imena smo dodali naši MATICI POKOJNIH ROZMAN MARIJAN * 29. 11. 30— Zagorje ob Savi t 12. 10. 80 - Sydney, NSW KOČAR JOŽE * 25. 2. 29 — Gor. Slaviči, Prekm. t 8 (?). 10. 80 — Parramatta (S), NSW KRALJ ROZALIJA * 5. 9. 02 — Dornberk t 9. 11.80- Clovelly Park (A),SA GREGORIČ LEOPOLD * 6. 11. 19- Trbovlje t 18. 11.80- Oakleigh (M)! Vic. HUDOKLIN IVANA r. Mohar * 3. 5. 1898 - Kočevje t 28. 11.80- Kočevje BRENČIČ MIRKO * 8. 1. 12 — Račevo pri Ljubljani t 13. 12. 80 - Melbourne, Vic. FURLAN!Č LAZAR * 3. 6. 15 — škofije pri Kopru 125. 12. 80 — VVollongong, NSW CARUANA PAVEL * 26. 5. 1895 — Aleksandrija, Egipt t 5. 1.81 — Merrylands (S), NSW BABIČ FRANC * 20. 9. 1892 — Marezige t 5. 1.81 - Lidcombe (S), NSW K ROJS OTTO * 8. 11. 27 — Maribor t 5. 1.81— W.Footscray (M), Vic. SMRDEL FRANČIŠKA r. Simčič * 23. 2. 11 — Radohova vas t 5. 1.81 — Melbourne, Vic. MILIČ (Mileani) ROMANA r.Roteč * 19. 10. 27— Hrastovlje t 5. 1. 81 - l/V. Footscray (M), Vic. PANTNER JOŽEFINA r.Mikulin * 4. 6. 1890 — BUniS-Brunovo, na SlovaSkem t 11. 1.81 - Liverpool (S), NSW Spominjajmo se duš v svojih molitvah! MAKOVEC MILAN * 6. 11. 20 — Gorjansko t 27. 1. 81 — Gordonvale, Qld. KOLOSOIA/SKI IVANKA r.Dekleva * 20. 1. 38 — Klenik na Pivki t 31. 1.81- Brisbane, Qld. ISLER ANDREJ * 28. J 2. 66 - Adelaide, S A 12. 1.81 -Adelaide, SA Ml V EC JANEZ * 28. 8. 25 — Cerknica 12. 2.81 - Lidcombe (S), NSW PETROTTI TONI * 1. 5. 21 - Male, Trento, Italija t 11. 2. 81 — Melbourne, Vic. URŠIČ GEORGE * 3. 12. 46 — Piscara, Italija t 11.2. 81 - W.Footscray (M). Vic. ŽVAB SLAVKO * 7. 3. 12 — Skopo na Krasu t 20. 2. 81 — Warrawong, NSW DUŽNOVIČ MARIJA r. Vindiš * 6. 8. 28 - Zavrč pri Ptuju f 25. 2.81 - Horsley Park (S), NSW RlZMAL MA TJAŽ ANDREJ * 27.5.72—Ferntree.Gully (M), Vic. f 27. 2. 81 — Dandenong (M), Vic. LIPOVŠEK (Lipušček) STANKO * ?. ?. 13 — Kanal na Soči f ?■ 2. 81 — Petersham (S), NSW MARINCELJ JOŽE 23. 4. 23 — Banja Loka pri Kočevju t 15. 3. 81 — Canberra, ACT ČADEL MAR/JA r. Česnik * 2. 8. 1893 — Zagorje na Pivki t 18. 3. 81 — IN. Footscray (M), Vic. £LETIČ JASNA * 19. 8. 63 - Velenje t 20. 3. 81 — Highett (M), Vic. ^OSOVINEC MAKS 11. 07 — Bade Ischel, A vstr. ^ 23. 3. 81 — (A), S A Kodrič leopolda r. 3. 11. 1898 — Sv. Martin pri Vipavi 125. 3. 81 — Nova Gorica Žakelj alexander ? (51 let) — Žiri f 28. '3. 81 - A dela ide, S A 4L0ISI0 ROZI r. Lumpert 28. 9. 32 — Ždinja vas t 3. 4. 81 — Melbourne, Vic. Saksida andrej 27. 7 7. 32 — ZaliŠče (Vipava) f 4. 4.81 - Sydney, NSW BARi( MILAN * 29. 9. 24 - Zavrhek (Vr.Britof) t 7. 4.81 - Liverpool (S), NSW VlJJICA HENRIK 7- 7. 31 — Sv. Marjeta ob Pesnici f 11.4. 81 - Mt.Gravatt (B), Qld. £RzetiČ vinko 14. 6. 19 — K o? bana (Brda) t 14. 4.81 - Sydney, N Sl/V HOLZMANN franc 7- 10. 07 — Maribor f 18. 4.81 - ZVestmead (S), NSW FlLlPlČ MARTA r. Gustinčič 13. 7 7. 41 — PodbeŽe (Podgrad) f 20. 4.81 - Sei/en Hills (S), NSW F LOREN INI GVIDO * 1. 10. 09 - Trbovlje t 1.5. 81 - Kew (M), Vic. IVANČIČ BERTO ' * 15. 2. 28 — Brest pri Buzetu, Istra t 2. 5.81 -ZV. Heidelberg (M), Vic. DOLINAR HELENA r. Sabo * 8. 8. 32 — Dol. Slaveči, Prekm. t 9. 5. 81 — Dandenong (M), Vic. BOSA MARIJA r. Primožič * 3. 5. 15— Cerkno t 18. 5.81 - Bovvral, NSW ČEHU N FRANC * 7. 1. 12 - Teharje t 10. 6. 81 — Bena!la. Vic. HREŠČAK MILAN * 5. 12. 40 - Ilirska Bistrica t 25. 6.81 - Strathfield (S), NSW SPREITZER FRANC * 9. 4. 11 — Stara žaga (ČrmoŠnjice) t 30. 6. 81 — Favvkner (M), Vic. TUŠAR STANKO * 16. 1.22- Cerkno t 17. 7. 81 — Parramatta (S), NSW ULE MIRIAM PAVLINA * 27. 1. 67 — Santiago, čile t 21.7. 81 - Liverpool (S), NSW KUTOŠ JOŽE * 3. 3. 25 - ?, Prekmurje t 25. 7. 81 — Pooraka (A), S A OMAHEN LUDVIK * ? - 62 let— Št. Vid pri Stični t 25. 7. 81 — W. Footscray (M), Vic. PERIČ PETER * 16. 4. 12 - Portorož t 26. 7. 81 — VVodonga, Vic. NOVINEC FRANC * 16. 1.21 - Ljubljana t 29. 7.81 - Box Hill (M), Vic. KOVAČIČ ALOJZIJ * 18. 11. 36 - Dobro polje pri Ilirski Bistrici t 31.7. 81 - Black to wn (S), NSW BOŽIČ ALBERT * 4. 8. 29 — Cerknica na Notr. t ? ob koncu ju 1.81 — Parafieid Gardens (A), S A VOGRIG JOLANDA r. Tomasetig * 24. 7. 12 — Sverinaz, BeneSka Slov. t 21. 8. 81 — Frankston , Vic. ČER N EC MA KSIMILIJA N * 20. 9. 21 — Gradec, A vstrija t 22. 8. 81 — Cabramatta (S), NSW GREGORIČ MILAN * 16. 11. 25 — črni Kal, Istra t 1.9. 81 - St. Albans (M), Vic. G LAJNAR IČ JOHAN * 27. 12. 02 — Sedlarjevo ob Sotli t 8. 9. 81 - Ryde (S), NSW COLJA AMALIJA r. Štok * 1. 5. 08 — Dutovlje 1-12.9.81- Nevvport (M), Vic. DREŠČEG MARIJA r. Tomasetig * 28. 1. 07 — Obenetto, Italija t 14. 9. 81 — Bassendean, WA VIČIČ VLADO * 31. 5. 27 — Pasjak, Istra t 18. 9. 81 — Frankston, Vic. MORANDINI VIKTOR * 23. 10. 41 — Matenja vas pri Postojni t 11. 10. 81 -Adelaide, SA VOGRIG ANTONIO * 13. 10. 05 — Grmeč, Ben.Slov. t 3. 11. 81 - Baxter, Vic. R.I.P. TEH IMEN ŠE NI V MATICI NAŠIH POKOJNIH: DREŠČEG JANEZ * ? t ? 1974 — Bassendean, IN A LIPIČ ZOFIJA r. Jakin * 16. 2. 26- Cerovo t 25. 6. 76- W.Footscray (M), j. Vic. FURLAN JOŽE *?- 51 let-? t 30. 6. 79 - ? 1NA ANŽIČ ANTON * ? t 18. 7. 80 - ? Z/A izpod 8 SLUŽBE BOŽJE so pri Sv. Rafaelu vsako soboto zvečer ob sedmih — ta maša velja za nedeljsko — in ob nedeljah ob 9.30 dopoldan. Pol ure pred mašo je vedno spovedovanje. Pridite pravočasno, da se more maša pričeti točno! Starši naj poskrbe za otroke, da ne bodo prišli zadnji trenutek v spovednico! V nedeljo 22. novembra je praznik Kristusa Kralja. Po sveti masi se bomo posebej posvetili Kristusu. Blagoslov z Najsvetejšim bo zaključil slovesnost. To je zadnja nedelja cerkvenega leta, krona enoletne dobe, v kateri nam Cerkev obnovi zgodovino Kristusovega življenja in našega odrešenja. ADVENT se prične z nedeljo 29. novembra. Že zdaj napravimo sklep, da bomo to resno in obenem tudi veselo dobo cerkvenega leta preživeli v našo duhovno korist. Advent pomeni prihod in nas torej spominja Kristusovega prihoda na svet: prvega ob rojstvu in končnega ob poslednji sodbi. Za nas važen pa je tudi prihod, ki se vrši v naših dušah. Ko v očenašu molimo “pridi k nam tvoje kraljestvo”, s tem prosimo, naj bi Bog zavladal v našem življenju, kakor tudi v svetu. Žalostno je, ko hočejo danes Boga izriniti iz vsega privatnega in javnega življenja. Menijo, da bodo s tem “prosti”. V resnici pa taka svoboda in odklanjanje božjega reda pomeni samo sprostitev strasti, sovraštva, sebičnosti... S tem si ljudje namesto raja na zemlji ustvarjajo pekel. . . Adventna pobožnost v Merrylandsu bo vsako sredo zvečer s sveto mašo. Tisti, ki ne morete priti zaradi oddaljenosti, skušajte prisostvovati vsaj enkrat med tednom maši v svoji farni cerkvi. Če le mogoče, prejmite tudi sveto obhajilo. Imejmo pri tem skupni namen: da bi se božje kraljestvo ohranilo po naših družinah, in se vrnilo v tiste, kjer ga ni več. CANBERRA ima slovensko službo božjo 15.novembra, nato pa na četrto adventno nedeljo, 20. decembra. Obakrat ob šestih zvečer v Red Hillu. NEWCASTLE pride na vrsto za slovensko mašo v nedeljo 29. novembra (prva adventna), nato pa na nedeljo po božiču, 27. decembra. Vselej ob šesti uri zvečer v Hamiltonu. Fr. Valerian Jenko O.F.M.,, Sl. Raphael’s Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in slan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne,St. Raphaefs Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160, Tel.: 682 5478 WOLLONGONG ima slovensko mašo v nedeljo 13. decembra ob peti uri popoldan. Po službi božji bo v stolnični dvorani nastop mladine in prihod Miklavža. Starše naprošamo, da pripravijo in prijavijo svoje otroke za nastop. Zaželjene so pevske, instrumentalne in plesne točke. BR1SBANSKI ROJAKI pridejo za obisk slovenskega duhovnika na vrsto za božične praznike, ali celo za božič sam, če dobim v pomoč duhovnika. Datume bom objavil v prihodnji številki. PRVO OBHAJILO smo imeli letos pri Sv. Rafaelu na prvo oktobrsko nedeljo, ko smo obhajali praznik sv. Frančiška Asiškega. Prvoobhajancev je bilo 25 in za veliki dan jih je pripravila sestra Mirjam. Moram reči, da so kar pridno prihajali k verouku ob sobotah skozi vse šolsko leto. Sedaj je na starših in njih skrbi, da bodo otroci redno prihajali k nedeljski maši, se redno spovedovali in prejemali obhajilo. Zopet poudarjam, da je najboljši nauk s strani staršev njih zgled. Tu so imena letošnjih prvoobhajancev: Boris Babič, Jason Baničevič, Boris Dolenc, Robert Horvat, Števen Horvat, David Jelušič, David Kociper. David Krenich, Karl Lukežič, Pavel Lukežič, Mark Slatinšek, Eddy Škraban, Mario Verič, Suzana Ba-zika, Vicky Cucek, Kathy Jakopovec, Anita Jug' Snežana Kuruc, Vesna Lukežičm Suzana Mihalič' Snežana Nobilo, Kristina Sedmak, Maria Srebrnič, Ro e Mary Škraban, Karin Žižek. Otrokom in star-5e : naše iskrene Čestitke! KRSTI so bili pri nas trije: Andrija Sore, Leumah, N.S.W. — Oče Štefan, mati Bernardette r. Božič. Botrovala sta Peter m Tihana Šore. — Merrylands, 30. avgusta 1981. Anton Kukec, Cambridge Park, N.S.W. — Oče Jože, mati Marija r. Dukič. Botra sta bila Martin in Danica Rogič — Merrylands, 18. oktobra 1981. Tanya Andrejaš, Northmead, N.S.W. - Oče Jože, mati Andrejka r. Sodja. Botrovala sta Zdravko in Brigita Andrejaš. - Merrylands, 25. oktobra 1981. RoZni VENEC po družinah srno pričeli v letošnjem mesecu oktobru. Kot novost za nas je bil odziv malenkosten: komaj osem družin se je javilo, da bi želele opraviti to molitev in povabiti k njej svoje znance in prijatelje. Prepričan sem, da je rožni venec kot družinska molitev še marsikje živa; če ni, jo Je pa vredno poživiti. NOVEMBER je posebej posvečen dragim pokojnim. Rado se zgodi, da svoje pokojne zanemarjamo; mogoče pretečejo meseci in leta, da komaj pomislimo nanje, kaj Sele da bi zanje molili ali naročili sveto maso. Ta mesec naj nas zopet spomni na našo sveto dolžnost. Poskrbimo tudi, da bodo grobovi dragih očiščeni plevela. Če sami tega ne moremo storiti, pa poprosimo koga drugega. MISIJONSKA NABIRKA za misijonsko nedeljo Je v naši cerkvi zbrala vsoto $297.55. Moram pa priznati, da je od tega več kot dve tretjini od dveh posameznih darovalcev. Zahvala vsemi Seveda s tem še ni opravljena naša misijonska dolžnost. Brez molitve za uspeh misijonskega dela ne gre. Umestno je torej vPrašanje, ali misijone kaj vključujemo v svoje molitve? To je vsekakor več vredno in veliko bolj potrebno kot pa enkrat na leto za misijone darovati nekaj dolarjev. Tudi tu velja, da je treba po svetopisemsko „eno storiti in drugo ne opustiti”. S.O.S. APEL ZA DVORANO je bil objavljen v junijskem “Rafaelu”. Vas zanima odziv? V odstotkih Je bolj slab, saj je odgovoril komaj vsak deseti. Naj Pa dodam, da se večina teh ni odzvala le s predlaganim darom desetih dolarjev, ampak je šla večina dosti v®je. Najvišji dar je bil 500 dolarjev. Tudi posojil je Prišlo nekaj (najvišje za tisoč dolarjev, trije pa po ^o). Naj omenim, da je bil prvi izmed darov od ne-e8a prijatelja Slovencev, ki torej ni naše krvi in tudi ne naše vere. Darovi kot odziv na S.O.S. APEL po malem še Vedno prihajajo. Rad zagotavljam, da je še vedno ^as in prilika tudi za take, ki se še niso odločili. v°rani manjkajo še stene in okna, pa streha in P°d, vrata, sanitarije, oprema. . . glasniki iz Melbourna nas bodo obiskali pred . °žičem in to sporočilo nas je razveselilo. Nekateri že poznate, saj so bili med nami v decembru 1978. akrat so peli pri službi božji, zvečer pa nastopili na £°ncertu v Civic Hall, Cabramatta. Naši mladi muzi-®nti pa so jih srečali tudi na vseavstralskem mladincem koncertu v Canberri in Lidcombu. Ta mladinski zbor slovenskega verskega središča v Kew redno prepeva pri maši na drugo nedeljo v mesecu, nastopajo pa tudi na odru ob raznih prilikah. Letos v avgustu so želi velik aplavz na mladinskem koncertu v Kew. Ko to pišem, za obisk GLASNIKOV še nimam določenega in podrobno izdelanega sporeda. Prišli bodo z avtobusom skupno z mladinskim ansamblom TRIGLAVOM na petek 18.decembra kasno popoldne. V soboto dopoldne bi si ogledali Sydney, popoldan pa bi imeli vajo za večerni koncert v kaki dvorani blizu Merrylandsa. Na nedeljo 20. decembra bi peli pri naši maši, popoldne pa bi se odpeljali preko Canberre nazaj v Melbourne. Podrobnejše o koncertu boste našli v decembrski številki MISLI in našega RAFAELA. NASLEDNJA oddaja na 2EA v priredbi verskega središča bo v nedeljo 29. novembra. Posvečena bo adventni skrivnosti, saj je ta dan prva adventna nedelja. “ŠTEFANOVANJE” bo kot običajno v Auburn Town Hall in sicer na soboto 26. decembra. Kateri ansambel nam bo igral, še ne bom povedal. Naj pa povem, da boste imeli priliko zadeti šest umetniških slik pri srečolovu. Srečke smo vam že poslali s septembrskim “Rafaelom”. Lahko jih vrnete po pošti z odgovaijajočo vsoto, pa tudi dodatne še lahko dobite. Če se bo sreča nasmehnila kateremu, ki živi izven Sydneya, mu bomo sliko poslali čim prej po praznikih. P. VALERIJAN Za enkrat kale naSa dvorana samo še svoja rebra. Od nas vseh zavisi, kdaj jih bomo oblekli in jim dali streho. Bog daj, da bi bilo to kmalu . . . jjHlUlpu^^ ^11 vetrov UMRL JE bivši adelaidski nadškof Matthew Beo-vich. Dne 24. oktobra je v Calvary Hospitalu vNorth Adelaide zaključil svoje bogato zemsko življenje v službi Bogu in bližnjemu. Imel je 85 let. Rojen je bil v Melbournu 1. aprila 1896, po materi irskega, po očetu pa dalmatinskega rodu. Študiral je v Rimu, bil leta 1922 posvečen v duhovnika, škofovsko posvečenje pa je prejel leta 1940. Po 31 letih očetovskega vodstva adelaidske nadškofije je s prvim majem 1971 nastopil svoj zasluženi pokoj. Četudi je pokojni nadškof znal komaj nekaj besed v jeziku svojega dalmatinskega očeta, je ob vsakem stiku s slovanskimi priseljenci dejal, daje v njem tudi slovanska kri. Zelo je ljubil dalmatinske pesmi in ob več prilikah je pokazal, da so mu zelo blizu tudi naše slovenske. Nam Slovencem je šel vedno zelo na roko. Eno njegovih zadnjih uradnih pisem pred vstopom v pokoj je bilo dovoljenje za naše adelaid-sko versko središče Svete Družine na Young Ave., West Hindmarsh, ki je vsebovalo tudi dovoljenje za kapelo z Najsvetejšim in s krstnim kamnom. Prav je, da dobrega nadpastiija ohranimo v toplem spominu in ga radi vključujemo v svoje molitve. SOVJETSKA ZVEZA je priznala, da so vremenske neprilike domala uničile letošnji pridelek žit. Nizki pridelek bodo zopet nadomestili z nakupom na svetovnem trgu. V lastne zaloge Rusi nikoli ne sežejo — te so vedno pripravljene “za vsak slučaj”... Tako ameriški poljedelci upajo, da bodo letos Rusom prodali 43 milijonov ton žita. V UGANDI je po najnovejših podatkih okoli en milijon in pol sirot. Krivda leži na režimu nekdanjega ugandskega diktatorja Idija Amina, na vojni in neredu, ki je vladal in še vlada v deželi. Poleg teh otrok pa živi v skrajni bedi tudi okoli 300.000 vdov. Ker ima Uganda komaj 12,5 milijona prebivalcev, so te številke res zaskrbljujoče. KATOLIŠKIH bolnišnic je v Združenih ameriški državah 650, na voljo pa imajo 170 tisoč postelj. To je približno dvajset odstotkov vseh v ZDA. Najstarejša katoliška bolnišnica je 150-letna Mercy Hospital v Pittsburgu, Pa., največji pa sta Saint Mary’s Hospital in Santa Rosa. Iz vrst redovnikov in redovnic je še vedno več kot polovica bolniškega osebja. PET MILIJONOV afriških črncev živi izven svojih domovin kot begunci. Samo v Angoli je okrog milijon ljudi, ki so morali med državljansko vojno in pred napadi južnoafriške armade zapustiti svoje domove, da so si rešili golo življenje. Problem afriških beguncev je pereč tudi zato, ker zaradi negotovega stanja in slabih prometnih zvez mednarodne in domače dobrodelne organizacije tem brezdomcem ne morejo hitro in učinkovito pomagati. OB NEDAVNI PETDESETLETNICI znamenitega ogromnega Kristusovega kipa, ki z gorske višine gleda na brazilsko mesto Rio de Janeiro, so ponovili osvetlitev na daljavo. Takrat pred petdesetimi leti je prižgal njegove osvetilne luči na daljavo 5700 kilometrov italijanski izumitelj Marconi. Zdaj ob zlatem jubilej0 pa so za to naprosili papeža Janeza Pavla II., kije v Castelgandolfu pri Rimu pritisnil na isti gumb, kot ga je pred petdesetimi leti uporabil Marconi. Razlika je bila le v tem, da je takrat Marconi prižgal luči brazilskega kipa preko radijskih valov, papež pa se Je zdaj poslužil satelita. — Napredek tehnike v preteku pol stoletja... LE KDO na kakršnem koli vodilnem položaju je še varen? Dne 24. oktobra je atentator napadel sydneY' skega nadškofa kardinala Freemana, ko seje s sprem- 724 5408 Za poslednji izkaz spoštovanjalrTcasti A.F.D.A. 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. stvom vračal iz stolnične kripte, kjer je imel spomin-■ sko mašo za pokojnega kardinala Gilroya. Atentator se mu je približal s šopkom cvetja in z njim dobesedno rinil v kardinala — med cvetjem pa je bil skrit nož, ki naj bi končal življenje sydneyskega nadpa-stiija. Na srečo je vsiljivec vzbudil preveč pozornosti lr> atentatorja so zgrabili, dokler ni prišla policija. Pri Preiskavi ni prav nič tajil, ampak je iz njega bruhalo samo sovraštvo do Boga, vere in duhovnikov. . . Res živimo v dobi atentatov in vse izgleda, da sr bodo takile in podobni napadi samo še stopnjevali, kljub novim in strožjim varnostnim ukrepom. VTOMU ' so organizirali prvi Vseslovenski misijonski simpozij (in prvi te vrste med Slovani). Trajal Je od 5. do 10. oktobra. Misel se je rodila v rimskem slovenskem zavodu Sloveniku, pobudo zanjo pa je dal Msgr. dr. Maksimilijan Jezernik, rektor Slovenika ln vicerektor papeške univerze Urbaniane. On je odgovoren tudi za 36 univerzitetnih inštitutov po misijonskih deželah. Simpozija se je udeležilo 38 rojakov, ki so z zanimanjem poslušali naše misijonske strokovnjake ter se seznanjali z delom kongregacije 2a evangelizacijo narodov. Dne 7. oktobra je na trgu sv- Petra udeležence posebej pozdravil tudi papež s toplimi besedami in stiskom rok. V INDIJI — kakor znajo povedati vedno pogostejša poročila — je verska diskriminacija iz leta v leto ^olj očitna. Vsako toliko predlagajo vladi nove u-krepe in razne nove zakone, s katerimi bi radi zavrli 1^'sijonsko delo. Cerkev seveda ne molči. Protestirajo škofje ter, ugledni verniki. Krepko se bori za Jurske pravice tudi znana mati Terezija, ki ima v ndiji več ugleda kot kardinali. Tudi razni pošteni Politiki se oglašajo ter ščitijo verske manjšine, med katerimi je tudi katoliška Cerkev. Nadškof BUKATKO,bivši beograjski nadškof in ^danji administrator grškokatoliške škofije Križevci, Je umrl dne 19. oktobra v Vrbasu. Tja so ga prepelja- 1 Potem ko ga je zadela možganska kap in mu ni bilo Več pomoči. Bil je vseskozi izstopajoča osebnost in faradi lepe bele brade se ga je prijelo ime “barba lanca”. Bil je izredno delaven, veliko je potoval in °bvladal je precej jezikov. Tudi slovenskega je dobro S°voril. Med evharističnim kongresom v Melbournu leta 1973 je obiskal tudi naše središče v Kew ter nam s svojim krasnim glasom zapel “En starček je živel”. „ Meliki pokojnik je bil rojen 27. januarja 1913 v Pniji Andrijevci pri Slavonskem Brodu v grškokato-Iski ukrajinski družini. V Rimu je študiral in prejel u^i doktorat, bil tam leta 1939 posvečen v duhov-leta 1952 pa v škofa. Pokopali so ga 22. okto- bra v Ruskem Krsturu, ki je menda največja in najbolj strnjena grškokatoliška župnija v Jugoslaviji, saj so se tam katoliški podkarpatski Ukrajinci naselili že pred dvesto leti. Prijatelju Slovencev — večni mir! MATI TEREZIJA je bila v začetku oktobra spet gost Avstralije. Bila je glavna govornica na konferenci o prizadetih, ki jo je priredila sydneyska Macquarie univerza. Tema njenega govora je bila: Prizadeti otrok v skupnosti. Poleg tega je ta svetovnoznana žena govorila še na več drugih zborovanjih, tako v Sydneyu kot tudi v Melbournu. V Parramatta parku je spored vodil slepi napovedovalec, pevske in glasbene točke pa so izvajali slepi, gluhonemi in pohabljeni otroci. Na zborovanju proti umorom nerojenih v Melbournu je čudovito lepo prikazala pravico vsakega do življenja-te največje dobrine, ki jo imamo. “Dajte meni otroke, ki jih ne marate, pa bom z božjo pomočjo skrbela zanje!” je vzkliknila med drugim. Vsekakor v sramoto družinam, ki odklanjajo in more' otroke, pa imajo vsega dovolj. Posebej je mati Terezija povsod opozorila navzoče, da ni treba iskati zapuščene osebe daleč od Avstralije: tudi v naših mestih je veliko zapuščenih oseb, ki so porinjene pod silo razmer na rob družbe in za katere se nihče dosti ne zmeni. Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. 'opravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEVVIS RD„ WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 5536 TOVVING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK MELBOURNSKI ROJAKI! Vašim otrokom v pomoč pri pouku bi bila THE VVORLD BOOK AND CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA. V domačem jeziku boste dobili vse informacije ter po želji uredili nakup, če pokličete MARCELO BOLE — tel. 306 3087, DANILO ŠTOLFA — tel. 306 2664, ali pa NEVO BOLE-ROEDER — tel. 306 1141. Bi se želeli pridružiti naši prodajalni skupini? Ste dobrodošli! Pokličite nas za dogovor! Cš © ^ O g EK rnšin mhmih DRAGI KOTIČKA RJI! Kakor vidite, Kotiček te Številke nima "GALERIJE MLADIH". Zato pa si o-glejte sliko na strani 296. Na njej je skupinica slovenskih Študentov, ki so prvi v Melbournu vzeli slovenski jezik za maturitetni predmet. Kajne, da jim vsi iz srca čestitamo! Vsem vam KotiCkarjem pa so v zgled, da je vredno znati slovenski jezik in ga ohraniti. Lep je in bogat, vreden, da se ga tudi pravilno naučimo. DRAGI STRIČEK! Naj se še jaz enkrat oglasim. Mama meje nagovorila, naj ti pišem. Sam bi si ne upal, ker ne znam dosti slovensko. Tako pa mi ona pomaga. Moral sem ji obljubiti, da se bom bolj zanimal za slovenski jezik. Veš, saj razumem še kar, govorim pa s sestrico kar skoraj vedno po angleško. Kotiček vedno preberem z mamo. Tudi katero pesmico se naučim na pamet. Če ni pretežka. Včasih s sestrico tekmujeva, kdo se bo prej naučil. Moram povedati, da navadno zmaga ona. Ali so res punčke vedno bolj pridne od fantov? Mama pravi tako, pa ji ne verjamem. Mi smo bili prej v W.A. in čisto na samoti. Tukaj je vse lepše in upam, da bom dobil tudi kaj slovenskih prijateljev. Nekaj bi te pa rad vprašal: ali imaš kakšno sliko NA OKNO PRILETEL JE PTIČEK IN ZAPEL: “KAJ TI JE, DEKLICA, DA SI TAK ŽALOSTNA? ” “KAJ MI JE, PTIČEK TI? OJ, SRČEK ME BOLI: NOCOJ, AH, ŠE NOCOJ UMRL BO DEDEK MOJ. TAM V KAMRICI LEŽI IN MILO JEČI . . .” KAJ PRAVI MODRI PTIČ? “DEKLIČ, NE MARAJ NIČ, TA SVET USTVARIL BOG NAM JE ZA SMEH IN JOK. UMRLI BOMO VSI, AH, TUDI JAZ IN TI.” TAKO JE PTIČEK PEL, V ZELENI LOG ZLETEL. IN VSE JE TIHO SPET----- UMRL JE STARI DED. Mirko Kunčič slovenske peči? Mama in ata mi pripovedujeta, kako sta kot otroka ležala na topli peči, kjer je bilo prostora za deset otrok. Ne morem si predstavljati, kak° je to mogoče. In kruh so pekli v peči, pa celo kuhal1 včasih. Kaj so res take peči v Sloveniji? . Če mi boš to o peči lepo razložil, bom še kdaj kaj napisal v Kotiček. Do takrat pa bodi pozdravljen tudi od ata in mame. Peter Gregorc, 12 let, Coburg, Vic. O, ti neverni Tomaž, da mami in atu ne verjam^ tisto o veliki peSi, na katero gre lahko deset otrok u1 v kateri pečejo kruh! Moram ti povedati, daje dom3' či kruh zares dober. Na peči pa je zlasti v mrzlih zin1' skih dneh tako zelo prijetno, da si kaj takega ne more? predstavljati. Kako bi si, ko pa je celo peč sam3 nekaj neverjetnega zate. Iskal sem in iskal ter našel tole slikico slovensKe peči. Menda boš zdaj razumel, kaj sta mama in ata imela v mislih. V Sloveniji imajo ve5 vrst krušnih pe' či, škoda je samo, da jih je vedno manj. S starimi W' šami izginjajo tudi peči, za domačo peko kruha Pa tako ni več časa... Da, lepo je sedeti ali ležati na topli krušni pečJ-Še lepše pa je, če ima družina tudi dedka, ki se o peči greje in pripoveduje otrokom lepe pravljice- No, pa priden bodi in še kaj se oglasi! — STRIČEK- CHESTER HILL, N.S.VV. - Kot dolgoletna naročnica se oglašam s prošnjo, da bi objavili mojo zahvalo. Obenem naj izrabim to priliko, da p. urednika prisrčno pozdravljam. MISLI, kijih že toliko let sleherni mesec prejemamo, so najlepši dokaz, koliko je v urejevanju in izdajanju požrtvovalnega dela. Vsa naša družina želi veliko uspehov tudi v bodoče! Naša prisrčna ZAHVALA pa velja gospodu Levstiku za vso izkazano pomoč, ki jo je nudil naši družini v času našega bivanja v Rimu. Bili smo gostje njegovega hotela “BLED” (oglas zanj je v Mislih!), ki je res slovenska oaza sredi večnega mesta. Poleg odlične domače postrežbe nam je gospod Levstik pomagal iz zadrege in zmede, ki se nam je pripetila na rimskem Stališču. Tam smo namreč izgubili prtljago in kaj to Pomeni, bo znal razumeti vsakdo, ki se mu je kdaj kaj takega pripetilo. Da smo kovček končno našli, Je bila zasluga gospoda Levstika, ki je vzel zadevo v roke in nam pomagal. Iz srca smo mu hvaležni, ga Prisrčno pozdravljamo in tudi drugim avstralskim r°jakom priporočamo, če bodo kdaj potovali v Rirn. — Družina Brumen iz Sydneya. BLACKTOVVN, N.S.VV. - Poročevalec je v prejšnji stevilki MISLI omenil poroko moje hčerke Slavice z Mihaelom Dunbar. Sta se že srečno vrnila iz poroč-nega potovanja po zeleni Tasmaniji. Oba bi se rada Preko naših dragih MISLI zahvalila vsem Slovencem, 1(1 so se udeležili njune poroke, pa tudi ostalim, ki so bili iz raznih vzrokov zadržani ter niso mogli priti, rav lepa hvala tudi g. senatorju Mišu Lajovicu in so-Progi Tatjani za telegram s čestitkami, kakor tudi 0stalim, ki so poslali čestitke. Naj omenim, da sta Prišli iz Melbourna na poroko moji dragi sestrični °rka in Milka, doma iz Prečnice pri Kozini, ki sta WINE Dl N E and DANCE Razvedrilo, d o mat o hrano in pij ato Vam nudi lake view restaurant in RECEPTIOIM CENTRE-42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530 Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj se pri poro Sata MILI in JAKOB BOŽIČ nadomeščali moje tri sestre ter sorodnike v Sloveniji, Ameriki in Kanadi. Na poroki je bil tudi bratranec moje žene Zinke, Sergej Vižintin, z ženko Matildo, ter Vinko Butinar z ženo Jeleno, Zinkin sovaščan in sosed iz Podgrada pri Ilirski Bistrici. Tudi njim in vsem ostalim - Markovim, Mrženovim, Hrastovim, Žitkovim ... ter še prav posebno Danici in Jožetu Petrič — iskrena zahvala za prisotnost in za poročna darila. Zanimivost za MISLI je, da je bila moja Slavica (sedanja nevesta) povod za začptek otroškega Kotička v MISLIH. Pokojni urednik o. Bernard je bil ravno pri nas (takrat smo stanovali še v stari hiši na naslovu 3 Springfield Ave.r Blacktovvn) in pogovaijali smo se o našem mesečniku. Slavica in Slavko (okrog devet in osem let sta imela) sta pokazala o.Bernardu svoje slovenske zvezke. Mož se je začudil, da znata tako lepo pisati po slovensko. “Pa ne samo pisati, tudi čitati znam,” se je pobahala Slavica in vzela v roke MISLI, ki so ležale na mizi. — “Pa celo MISLI znaš čitati? ” jo je nejeverno pogledal urednik. - “Da, gospod, pa tudi Slavko zna,” je bila zgovorna. Nato ji je o.Bernard odprl MISLI in ji pokazal, kje naj čita. Slavica je brala gladko in nepogrešljivo, potem pa še Slavko. - “Pa tudi razumeš, kaj tukaj piše? ” jo je skušal pater. — “Če kakšne besede ne razumem, pa vprašam ata ali mamo,” mu je korajžno odgovorila. - “Pa bi ti napisala kaj za MISLI? ” - “O, da, seveda bi, če < Melbournskim Slovencem se priporoča > \ KAMNOSEŠKO PODJETJE \ J VIZZ1NI MEMORIALS J ! Verga Bros. Pty. Ltd. I J 9 TRAVALLA AVE., THOMASTOVVN, VIC I < Telefon: 359 551)9, > J doma: 470 4046 in 470 4095. > , Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. > ' Garancija za vsako delo! J SLOVČhflAN AUS ASSOOATI SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV-, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, ned<*1j in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje. Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠEL V SLOVENSKEM DOMU! Naša telefonska številka: (062) 82 1083. bom imela kaj časa,” je Slavica pristala. — “Kaj pa Slavko? ” - “Da, gospod, če bo Slavica, bom pa tudi jaz,” je pristal tudi fant. Po vsem tem sem se vmešal v pogovor in svetoval uredniku, da bi za otroke dodelil pol strani, kasneje pa morda celo. O. Bernard je bil kar za idejo. Slavica je vse to napeto poslušala in tedaj stegnila obe ročici ter z drobnimi dlanmi začrtala po zrak\j, kako majhen (ali ✓elik) naj bi bil ta otroški Kotiček v MISLIH. To Slavičino zabavno črtanje po zraku je spravilo o.Bemarda v veseli smeh. — “Da, Slavica, v MISLIH bomo napravili majhen prostorček, kjer bosta ti in Slavko objavljala svoja pisemca. Seveda če mi obljubita, da mi jih bosta vsaki mesec tudi res napisala.” —“Da, da, bomo, bomo,” je bil Slavičin odgovor. In še tisti večer je napisala svoje prvo pisemce za MISLI. Melbournskim rojakom je na uslugo m ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT ! 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. i Telefon: 288 4159 \ Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. j FuU denture service and repairs. ‘ Čez mesec dni so izšle MISLI in v njih se je prvič pojavil “Kotiček naših malih” z objavljenim pismom. Pozneje se je navdušil in začel pisati v Kotiček tudi Slavko. Vsaj nekaj mesecev sta držala obljubo uredniku ter pošiljala svoja pisma. Tako se je rodil “Kotiček”. Urednik je Slavico in Slavka večkrat pohvalil, pa tudi naš mučeniški škof Gregorij Rožman ju je posebej omenil v svojem pismu na MISLI. Seveda pa naj povem, daje bil naš priimek takrat Filipčič; v Aster-Stater sem ga zamenjal šele kasneje na željo mojega pokojnega očeta. To sem napisal, ker je le zanimivost za kroniko našega mesečnika. In v dokaz, kako čas beži. Saj je ista Slavica, “soustanoviteljica” Kotička in prva sotrudm-ca, zdaj že — nevesta ... Slovenske pozdrave vsem bralcem! - Stanko Aster—S ta ter. MELBOURNE, Vic. - Morda bo katerega bravca našega mesečnika zanimalo tudi tole sporočilo: V “DRUŽINI” (št. 40) sem zasledil osmrtnico matere Jožeta Mačka, znanega sotrudnika MISLI, k' Je pred dvema letoma umrl v Canberri. TEREZIJO MAČEK, po domače Piskačevo mamo, so pokopali na Podbrezjah 30. septembra. Rodila se je pred 81-im1 leti v župniji Kokra. Junaško je prenesla smrt moza j V1KTORUSKIM SLOVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Ub Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 PRODAM po zelo ugodni ceni dvodružinsko hišo vSloveniji: na Studencih (Maribor), komaj dve minuti °d železniške postaje, avtobusa, cerkve, pošte in trgovine. Za podrobnejše informacije glede stanja in vrednosti hiše pišite na naslov: J. R., P. O. BOX 239, Wentworthville, 2145 N. S. W. in štirih odraslih otrok, med katerimi je bil tudi naš Joža. Pokojnica je dolga leta zgledno stregla hčerki Dori in možu, ki sta bila nepokretna; nikoli se ni Pritoževala, da ima preveč dela. Dobre slovenske matere se spomnimo v molitvi, Jožetovi vdovi Tončki Maček in vnuku Gregorju pa naše sožalje. — Poročevalec. * Katehet: 'Kakšen greh je naredil Adam?’' Učenec: "Jedel je od prepovedanega drevesa.'’ Katehet: 'Kako je bil potem kaznovan?" Učenec: "Moral se je poročiti z Hvo.” # Otroka se igrala slarše. Jaz bom mamica." Jaz bom tudi mamica." Ne moreva bili oba mamica, ker hi morala poleni "ha delali. Kdo pa bo bral časopis?" ! POTUJETE V RIM? — DOBRODOŠLI! Hotel Bled II. kat, Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel. (06) 772 102 \ Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, !; Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija, i! Slovensko osebje. w ------------------------ REŠITEV OKTOBRSKE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. (France) Bevk; 4. modrijan; 9. legat; 10. E-ros; 12. Tolminka; 13. domačin; 14. gneten; 16. divjačina; 20. očke; 21. emu; 22. zmes; 24. slastnost; 25. lepilo; 26. slamnik; 30. popivati; 32. koma; 33. orkan; 34. lastovka; 35. raca. - Navpično: 1. Bled; 2. vlom; 3. kesanje; 4. mati; 5. Oton (Župančič); 6. rumena; 7. jan(uar); 8. nravnost; 11. rožič; 14. gnus; 15. Tomo; 16. doklepal; 17. vkup; 18.čelo; 19. ima; 22. znamkar; 23. Eskim; 24. Slavko; 26. stok; 27. lira; 28. nona; 29. kava; 31. pes. REŠITEV so poslali: Ivanka Kropich, Francka Anžin in Marija Špilar, Jože Grilj, Sestre Slomškovega doma, Olga Bogovič, Lidija Čušin, Marija Vravnik, Stanko Aster-Stater, Marija Oražem. ŽREB je izbral za nagrado - Jožeta Grilja. Ste poravnali naročnino za MISLI? INCOME TAX RETURNSi Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE Uradujemo: čez teden od 9 do 5.30 in sobotah od 9 do 1 ure. 518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji) Lastnik podjetja: STANKO PENCA NO APPOINTMENTS NECESSARY Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7694 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI. se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consultant Dr. J. KOCE Temu se smejejo doma . . . * Kot patrioti smo lahko zadovoljni: imamo eno najdražjih držav na svetu. * Škripanje državnega aparata ni mogoče prikriti z igranjem državne himne. * Kolikor višji je stolček, toliko težje je stopiiti z njega. * Nič ni tako drago, da ne bi moglo biti še dražje. * Od našega dela živi, na našem hrbtu jaha. te ga le malo opomnimo, nam s partijsko knjižico maha. * "Narod si bo pisal sodbo sam," je rekel Ivan Cankar. Delovno ljudstvo pa pridno vlaga tožbe na sodišču združenega dela. * Sklenimo, da za samoumevne stvari ne bomo sprejemali sklepov. Sklep je sprejet. * Kam jadramo? - To vam bom povedal, ko bom zvedel, od kod vleče veter. * Učenci med sabo ."Fantje, se zavedate, da imamo sedaj, ko hodimo v sedmi razred, že povprečno izobrazbo nekaterih naših strokovnjakov?" * Velike besede lahko izgovarjajo tudi mala usta. * Vse, kar se plazi, Še ni človek. * Domovino je častil kot sveto kravo, a molzel j° je kot pravo. * Le kdo izdaja vedno istim ljudem ribolovne karte za ribarjenje v kalnem? * Moje roke so čiste: kradem samo pralni prašek. * Služimo narodu, toda za velik denar. * Kaj se razburjate, če je kava draga! Pomirite se s kamelicami, ki so *e dražje! * Delavcem je najlaže jemati, ker imajo roke zaposlene in zato žepe proste. NAGROBNIK (Ivanka Žabkar) 1. eden zakramentov; 2. v spomin je postavljen; 3. če vest ni mirna, je ... ; 4. dokončano; 5. nekdo, ki ni več med nami; 6. tudi križem ob cesti smo rekli tako; 7. zelo dišeča cvetlica; 8. pokoj; Če si za vse vrste izbral pravilne besede, t* bodo izrazile črke dveh vrst od zgoraj navzdo naše iskrene želje rajnim. Rešitev pošljite do 3. DECEMBRA na ured-ništvo! }• J* «■ J* 3} «■ J3-* * «■ 3}-V- * Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma liruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni Telefon: 459 7275 FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, ROSANNA, Vic. ME1 BOURNSKI SLOVENCI' Kadar potrebujete t taxi truck za selitev in. podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po doma. pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni cer Kličite čez. dan: 31 1 6366 t RA PII) TRANSPORT SERVICES PTY. I I I). (vprašajte za Maksa Hartmana!) Oh večernih urah kličite Maksovi) številko doma: S50 4090 r Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583 Ste poravnali naročnino za MISLI? Urarsko in zlatarsko podjetje: Alexander WATCHMAKER AND JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N,S.W. (nasproti postaje) Telefon 622 1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. -— Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK Opali Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine? Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . . OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVACS GEMS & MINERALS 291-293 WATTLETREE ROAD, EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611 t V V 1' 1' 1' r i- r c r r r r v v i’ r r r r ir v r v DONVAL RA VEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje . Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM . /. nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, vi/, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . , .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. Cena potovanja MELBOURNE — BEOGRAD (ali RIM) in nazaj od $1126.— navzgor. Pokličite nas za podrobnejše informacije, ker je trenutno cela vrsta različnih cen potovanja pod različnimi pogoji. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!