leto 1885.
131
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVIII. — Izdan in razposlan dne 30. aprila 1885.
4:.
Postava od 19. aprila 1885,
s katero se izdajo začasna določila o plači katoliške duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo.
S privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Ölen I.
Do časa, dokler se po zakonodavnem poti plače (dotacije) katoliških duhovnov, ki so dušni pastirji, dokončno ne uredijo, naj veljajo naslednja začasna določila:
§• 1.
Samostalnim katoliškim dušnim pastirjem in sistemizovanim duhovnim pomočnikom dopolnjuje se stanu primerni najmanji dohodek (Congrua), kolikor bi ga prejemki z duhovnim uradom združeni ne zagrinjali, iz verskih zalogov (fondov), odnosno iz državne založbe istih.
Pod izrazom „samostalni dušni pastir“ razumevati je vse one duhovnike, kateri — po dijecezanskem škofu (biskopu) kanonično postavljeni — pravico in dolžnost imajo, v neki določeni cerkveni občini dušno pastirstvo zvrševati, ali ki so sicer po dijecezanskem škofu prejeli pravico samostalne vršitve dušnega pa-8tirtva, kakor lokalni kaplani, farni vikarji itd. Pod izrazom „duhovni pomočnik“ razumevati je one duhovnike, katere je dijecezanski škof pridodal samo-staluim dušnim pastirjem, da jih v zvrševanji dušnega pastirstva podpirajo.
§• 2.
Najmanji (minimalni) dohodek ustanavlja se na dobo, ki je v tem členu od kraja povedana, za vsako v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel po razkazu I, ki je pridjan tej postavi.
(Slovuni.ch.)	29
§• 3.
Če in koliko bode v kakem posamičnem slučaji treba dopolniti ga po §. 1,
to razloča politično deželno oblastvo, dovprašavši dijecezanskega škofa, po pri-
znanicab, ki se predložč.
Za priznavanje ali vpovedovanje dohodkov in razhodkov ali troskov zarad
dopolnjenja kongruve naj veljajo naslednja načela:
1. Gledé dohodkov
računjati je samo te le prejemke:
a)	čisti donos od zemljišča v oni visokosti, v kakerŠni je od dotičnih zemljišč ustanovljen v odmero nove zemljarine (novega zemljiškega davka);
b)	najmovinski donos od poslopij v najem danih v njegovi resnični visokosti, odbivši zakoniti delež vzdržbenih in razdolžbenih (amortizacijskih) troškov;
g) donos od glavnic (kapitalov), užitek nesočih pravic in od kake obrtovne delovršbe;
d)	stalne rente in dotacije v novcih, novčni vrednosti ali v blagu (blago se izračunja po srednjih cenah ter se od kosmatega donosa odbija po 10 odstotkov v ime troškov za spravljanje).
Izimno sme se pri c) in d) — ker je prilično — primeren odbitek dovoliti v ime troškov za izterjevanje obresti od glavnic ali rent;
e)	dohodek iz prebitkov lokalnega cerkvenega imenja, kolikor je take prebitke moči uporabljati za plačo (dotacijo) ;
f)	štolnine (pristojbine za duhovske opravke) v poprečnim, katero naj ustanavlja deželno oblastvo v soglasji z dijecezanskim škofom, ali — če se po-razum ne doseže — minister bogočastja. Od takč izračunienih štolnin odbiti je 30 gld. ;
g)	donos vseh pred veljavnostjo le-te postave z nekim določenim iznosom narejenih štipendij za maše in ustanovin za bogoslužbene funkcije, če nikako določilo ustanovilnega pisma ne brani vračunjati jih.
Vse takšne ustanovine, ki jih kdo ustanovi po tem, ko bode ta postava uže veljavna, brezuvetno so izključene od vračunjanja.
2. Gledé razhodkov
treba je vpostavljati :
a)	cesarske davke, ki jih gre opravljati od priznavanih dohodkov (1, a—g), deželne, okrajne in občinske zloge k davkom in druge prispevke (prinose), ki jih je vsled kake postave opravljati za javne svrhe, in tako tudi pristoj-binski namestek (aequivalent) ;
b)	pisarnične razhodke za pisanje knjig matic, kjer se ne opravljajo iz cerkvenega imenja, po tem razhodke, ki so združeni z oskrbovanjem tehantijskega urada (okrajnega vikarstva), v iznosu, kateri se ukazoma ustanovi ;
c)	oprave v novcih in novčnih vrednotah zarad kake obveznosti, ki se drži dohodka ;
d)	kadar število pod 1 g) v misel vzetih maš, katere je v tečaji enega leta odslužiti, preseza neko določeno pravilno število, donos onih mašnih štipendij, katere mora dušni pastir oddati drugim duhovnikom, da jih oni služijo; če ustanovilno pismo za dotične posamične maše no ustanavlja določenega
iznosa, naj se vpostavi, kolikor je v tisti škofiji navadno, da se plača za eno mašo. Pravilno Število maš treba je za vsako škofijo (biskopovino) v soglasji sè škofom ustanoviti; ako se porazum ne doseže, vzeti je število od 200 ;
e)	večje stavbinske razbodke, kateri po veljajočih postavah beneficijata (na-darbenika) zadevajo.
Nasproti ne gre vpostavljati nobenega izmed onih razhodkov ali troŠkov, hi se tičejo osebnega \zdrževanja (gospodarstva) in ki so združeni z obdelovanjem zemljišč, ali kateri nastajajo odtod, da se farna (župna) poslopja v dobrem stanu ohranjajo. Izimno moči je pri nenavadnih razhodkih, n. pr. kadar gre za zagotovitev potrebovane vode, dovoliti, da se vpostavijo.
Ukaznemu potu pridržuje se določevanje tega, v katerem času je vpolagati priznanice, kako je priznanice uravnavati, pretehtovati in popravljati, kako in od katerega časa gre prisojeno komu dopolnilo kongruve nakazovati.
§• 4.
Ako se pokaže, daje kak dohodek, ki ga je treba po zgornjih določilih priznati, zamolčan ali kak razhodek vedoma neresnično vpostavljen bil, naložiti Je osebam za pravičnost priznanice odgovornim globo do visokosti onega iznosa, za katerega bi verski zalog ali državni zaklad bil prikračen.
Y drugih slučajih kake razlike naj se priznanica zgolj popravi ter po okol-fiostih samo izreče, da je povrniti troske popravljalnega postopka.
8- 5.
Provizorji izpraznjenih prebend dobivajo svojo plačo iz verskih zalogov. Plača ta se ravnâ po visokosti kongruve, katera po §. 2 pristoji dotični prebendi (oadarbi), ter iznaša pri prebendah do 500 gld. kongruve trideset goldinarjev, pri prebendah do 600 gld. kongruve štirideset goldinarjev, pri prebendah sè 700 do 900 gld. kongruve petdeset goldinarjev in pri prebendah sè 1.000 gld. ali več kongruve šestdeset goldinarjev na mesec.
Provizorji izpraznjenih prebend, katerih mesečna plača iznaša 30 gld., fiimajo dolžnosti, založenih maš drugače služiti nego za pristojbino, kakor jo pojavi škof.
Excurrendo-provizorji dobivajo nagrado za vsak slučaj posebej določano, hatera pa v nobenem slučaji ne sme presezati dveh tretjin redne provizorske plače.
§• 6.
Dušni pastirji, ki so postali nesposobni za delo ne bodoč sami tega krivi, dobivajo, brez ozira na zasebne dohodke, ki bi jih utegnili imeti, pokojnino, ka-tero je odmerjati po priloženem razkazu II.
Te pokojnine, kolikor jih ni moči zalagati iz prebendnega dohodka, opravljati je iz verskih zalogov, odnosno iz državne dotacije istih.
Kadar ima kateri defieijent kako posebno telesno nakaznost, sme mu minier bogočastja izimno dovoliti višjo pokojnino, nego mu bi šla po razkazu, Vendar samo do največine po 600 gl. za samostalnega dušnega pastirja in po 400 gld. za duhovnika pomočnika.
§• 7.
Na take postaje dušnega pastirstva, za katere je kongruva doslej s privzemanjem versko-založnih sredstev bila odmerjena z višjim iznosom, nego biva po določilih te postave, uporabljajo se ta določila stoprv ob novi podelitvi in samo tedaj, kadar se stalni obstanek večje kongruve ne oslanja na kako posebno pravno ime.
Deficijentnim dušnim pastirjem, kateri vlečejo večjo pokojnino, nego bi jim šla po določilih te postave, ostaje užitek njihove dozdanje pokojnine.
§■ 8.
Na take dušno-pastirske postaje, katere so vtelovljene (priedinjene) kaki redovni družbi, ne uporabljajo se določila te postave.
Isto veljâ za duŠno-pastirske postaje, ki so vtelovljene svetno-duhovski združbi (korporaciji), dokler ima združba dovoljno sredstev, da ob svojem skrbi za stanu primerni najmanji dohodek duhovnikov, katerim je kje dušno pastirstvo izročeno.
Člen II.
§. 9.
S pričujočo postavo ustanovljene dopolnitve v dotaciji duhovnikom pomočnikom (§. 1), v plači in nagradi provizorjem (§. 5) in v pokojnini deficijentov (§. 6) naj od 1. dne januvarja 1886 počenši v polnem iznosu, a dopolnitve v kon-gruvi samostalnik dušnih pastirjev (§. 1) naj od 1. dne januvarja 1887 polovično in od 1. januvarja 1888 počenši celotno obveljajo.
§• io.
Zvršitev te postave je naročena ministru za bogočastje in uk in ministru za financije.
Na Dunaj i, dne 19. aprila 1885.
Franc Jožef s. r.
R a z k a z I
'^osov kongruve ustanovljenih v zmislu §■ 1 za posamične kraljevine in dežele na dobo v členu I
s kraja povedano.
I.	Dolnja Avstrija.
Dun»j'............	• • ;.....................................................
•	V okolici na 4 milje okoli Dunaja:
a) Fare sè sistemizovanimi duhovnimi pomočniki...................................
, b) Fare brez sistemizovanih duhovnih pomočnikov....................................
:• V mestih in večjih zdraviliščih...................................................
V	drugih krajih :
a)	Fare sè sistemizovanimi duhovnimi pomočniki..................................
b)	Fare brez sistemizovanih pomočnikov..........................................
II.	Češko, Moravsko, Sleško in Gornja Avstrija.
}• V Pragi in Brnu...................................................................
V	Linči (z Urfahr-om), Riedu, Steyru in Velsu, po tem v Opavi....................
V	okolici na 2 milji okoli Prage in Brna, v mestih in trgih imajočih čez 5.1100 stano-
valo.ev, po tem v večjih zdraviliščih..............................................
V	drugih krajih:
a)	Fare sè sistemizovanimi duhovnimi pomočniki..................................
b)	Fare brez sistemizovanih duhovnih pomočnikov . .	•.........................
III.	Štajersko, Koroško, Kranjsko, Salcbnrško, Tirolsko s Predarelskim.
J' V deželnem glavnem mestu..........................................................
;■ V mestih in trgih čez 5.000 stanovalcev in večjih zdraviliščih....................
*• V drugih krajih:
o.J Fare sè sistemizovanimi duhovnimi pomočniki..................................
b) Fare brez sistemizovanih duhovnih pomočnikov...............•..................
IV.	Istra, Trst in obmestje, Goriško-Gradiščansko in Bukovina.
’• V Trstu...........................................................................
j V Crnovicah........................................................................
•	V okolici na 2 milji okoli Trsta, v mestih in trgih čez 3.000 stanovalcev, po tem
, v večjih zdraviliščih..............................................................
' V drugih krajih....................................................................
V.	Galicija.
!• V l.evovu in Krakovu..............................................................
V	mestih in trgih čez 10.000 stanovalcev, po tem v Podgorji (blizu Krakova) in Beli
, (Biali)............................................................................
,• V mestih in trgih čez 5.000 stanovalcev in v večjih zdraviliščih..................
' V drugih krajih....................................................................
VI.	Dalmacija.
1' V Zadru...........................................................................
' V mestih in trgih čez 2.000 stanovalcev, v Hvaru, Makarski in Korčuli, po tem
j v večjih zdraviliščih..............................................................
' V drugih krajih....................................................................
Pojasnilo!
Za „večja zdravilišča“ smatrati je take kraje, kjer se shaja po več tujcev ter vsled tega, kakor izkušnja Cl> cena živežu znatno poskoči.
Samostalni dušni pastirji	Duhovniki pomočniki
Goldinarjev avstr, veljave	
1.800	500
1.200	400
1.000	
1.000	400
800	350
700	
1.200	400
1.000	400
900	350
800	350
700	
1.000	400
800	350
700	300
600	
1.200	400
1.000	400
700	360
600	300
1.000	400
700	350
600	300
500	300
800	350
600	300
500	300
8,0v«al»«]i.)
30
0 OS P
Cb
g-
(0
'S
•o
1
S'
9
ST
to
to
O'
to
s
K>
S'
Kadar jo kongruva s.stemizovana za dušno-paslirsko postajo, na kateri je naposled bil, iznašala:
g	§
O	O
03
sr. a
S
cg
s
«2.
»
OC	<1	05
o	o	o
o	o	o
<*
p-
©
os
p
c»
p
s
os
p
p-
»t
p
os
p
*T3
p
p
03	03	03	03
8	S	8	S
»U	00	03	03	03	00
§	g	S	g	s	s
§ i i I I I
o«	O'	o*	rt*-	tf*	4*-
O'	to	Q	^3	O'	to
O	O'	O	O'	O	O'
CTJ O' O' O'	rt*
8 S 8 s i s
o'
o
o'
o'
p.
o
o
s
sr
se
p^
?
3.
k..
0 c/>
1
o
I*
s
CO *0
S*
«S
2.
§*
oo«
0
* f •0 0 00
S’ £
c—-	*
CP -d
H
P>
O •0 «-<
5
P>
cS.
«p
6
5
CP
0 CP oo
0 00
6
1