PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 1% (8233) TRST, sreda, 14 junija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil množen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni fdini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PREDSEDNIK REPUBLIKE LEONE SPREJEL ANDREOTTIJA Demokristjanska levica odločno proti sestavi sredinske vlade z liberalci Vse kaže, da bo prišlo do enobarvne demokristjanske vlade do kongresov KD in PSI - Bertoldi o usmeritvi na desno krščanske demokracije RIM, 13. — Predsednik republike Leone je nocoj sprejel na '''finalu predsednika vlade in mandatarja Andreottija, ki mu je j°ročal o poteku pogajanj za sestavo nove vlade. Andreotti je imel anes vrsto sestankov s svojimi strankarskimi kolegi pred jutrišnjo ,cl° osrednjega vodstva KD, ki bo odločalo o obliki nove vlade o ■••lavi sredinske vlade z liberalci ali pa enobarvne demokristjanske •de. Trenutno, vsaj po dosedanjih znakih sodeč, je sestava levosre-'"ske, se pravi vlade brez liberalcev, dejansko nemogoča. Predsednik vlade je imel dopol pogovore z zunanjim ministrom ■ °fom, zakladnim ministrom Co-°libom, z ministrom za znanstvene •fiskave Sullom in notranjim mi-ls,rom Rumorjem. Zvečer se je "dreotti sestal s tajnikom krščan-* demokracije Forlanijem, ki so :? spremljali načelnik senatne sku-"le KD Spagnoli, poslanec skupi-® Piccoli, in podtajnik stranke De-"*> Hkrati je imel Forlani danes .•tanek tudi s predstavniki stran-">» levice. j okviru priprav za jutrišnjo sejo fednjega vodstva KD se je sestala tudi leva struja »base*. ki je povila svoje nasprotno stališče do ^tive sredinske vlade z liberalci. ' te struje pravijo, da če bo pri-do I? * !?° vodili Mitikc vlade z liberalci, bodo izsto-vseh položajev v stranki in v parlamentu neodvisno „ (o, nevezano na linijo stranki- Drfu v°dstva. Po vesteh iz Rima je slo v sami dorotejski skupini, ki jL sklonjena vladi z liberalci, baje jta. PreceJŠnjega spora med Piccoli-In Rumorjem. Medtem ko Piccoli ^faj; a Pri sestavi sredinske vlade, in 2<11' da je Rumor bolj previden ,..Se ne bi hotel kompromitirati, ker DCpna na morebitno kandidaturo za j “sednika vlade v daljši perspektivi j. Sovora s socialisti. Upoštevajoč sta-vCe republikancev, da bodo stopili sredinsko koalicijsko vlado pod po-le,n, da bodo s to vlado soglašale C struje krščanske demokracije, ka-V[r tudi odpor demokristjanske le-VMe do sodelovanja z liberalci, se ^pno bolj izoblikuje rešitev, ki naj Privedla do sestave enobarvne de-jj ristjanske vlade, oziroma do de-S*56 P°trditve sedanje Andreottijeve do prihodnje jeseni, do kon-^sov KD in PSI. jJ^edsednik poslanske skupine PSI j/jpldi je napisal za jutrišnji «A-i*“ti članek, v katerem pravi, da ^Centralni komite PSI na svoji zad-jo ^ji jasno določil politično lini-.Po volitvah, upoštevajoč usmeritev desno Krščanske demokracije. Gle-v Morebitnega sodelovanja liberalcev .Sredinski vladi, Bertoldi ugotavlja, Predstavlja ta izbira KD potrdilu Usmeritve na desno, ki je že Je časa v teku in ki ima kore-j, * v spopadu med kapitalističnimi v ^oriščevalnimi italijanskimi sloji tial Ve^imi sindikalnimi boji za so-reforme in za boljše življenjske d^oje delavcev. Bertoldi ugotavlja. Cjj. Poče sedaj Krščanska demokrata® odgovoriti na ta vprašanja z JjO^ntrizmom, čeprav bi želela, za-urJ°č se težav, v katere bi zapletla, No (■si. se težav, v katere bi se dobiti kritje za to Politiko na levi, se pravi pri g]P zaključku članka Bertoldi na-(f. da se mora Krščanska demoni C|ia prepričati, da italijanska družic Pe more čakati, da bodo nere-jj® vPra®anja postala socialne vži-| lij j* vrvice in poudarja, da sedaj Načelnik senatne skupine KD Spagnoli pa je danes izjavil, da KD ima svojo avtonomno politiko in v popolni avtonomiji izbira razne oblike, kakor tudi svoje zaveznike za sestavo nove vlade in za sestavo vladnega programa. Vse to pa, po njegovem mnenju, izključuje povratek levosredinske vlade, takšne, kakršno so uresničevali socialisti v pretekli zakonodajni dobi. «To hkrati izključuje tudi nezaslišano stališče, češ da za uresničitev reform morajo biti navzoči tudi socialisti*. Po drugi strani pa je Donat Cattin, voditelj struje KD »forze nuo-ve*. dejal, da v njegovi struji sprejemajo vsa stališča soglasno. «če bomo imeli enobarvno vlado, do katere socialisti ne bodo imeli pozitivnega stališča, menim, da bomo soglasno sklenili, da ne bomo sodelovali v takšni vladi*. Preiskava o pokolu v milanski banki Soočenje v zaporu med Fredo in Venturo MONZA. 13. — V zaporu v Monzi blizu Milana je bilo danes soočenje med padovanskim pravnikom Francom Fredo in založnikom^ iz Trevisa Giovannijem Venturo, članoma fašistične celice iz Veneta, ki je osumljena, da je zakrivila leta 1969 vrsto bombnih atentatov, med njimi tudi krvavi atentat v milanski poljedelski banki, kjer je zgubilo življenje 16 oseb Pri soočenju, ki je trajal celih deset ur — od desetih zjutraj do osmih zvečer — so bili navzoči poleg branilcev še preiskovalni sod- nik dr. Gerardo D’Ambrosio in namestnika javnega tožilca Alessan-drini in Fiasconaro. Dela soočenja se je udeležil tudi neki beneški električar, la je menda priskrbel Fredi naprave za tempiranje bomb Ko so padovanskega fašista aretirali, so mu zaplenili te naprave, za katere so ugotovili, da so enake onim, ki so jih uporabili pri neuspelem atentatu na milansko trgovinsko banko. O rezultatih sodnega eksperimenta, ki ga je odredil preiskovalni sodnik D'Ambrosio, da bi razčistil nekatere sporne točke v pričevanjih fašistične dvojice, ni nobenih vesti. Po soočenju so Venturo odpeljali nazaj v milanski zapor San Vittore. Kot je znano, sta Freda in Ventura osumljena ne samo pokola v milanski poljedelski banki, ampak tudi ostalih atentatov 12. decembra 1969 ter atentatov v milanski želez- NA POVABILO MESTNE KONFERENCE SZDL LJUBLJANE Predstavniki Slovencev iz Italije na obisku v glavnem mestu Slovenije Sprejela sta jih predsednik mestne konf. SZDL Beno Zupančič in predsednik mestne skupščine Miha Košak - Zvečer so sodelovali na javni tribuni o življenju in problemih naše manjšine v Italiji (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 13. — Na povabilo mestne konference SZDL Slovenije so prišli danes na obisk v Ljubljano vidni predstavniki slovenske narodne manjšine s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije: slovenski poslanec v italijanskem parlamentu Albin Škerk, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. deželni svetovalec dr. Drago Štoka, pokrajinski svetovalec v Trstu Lucijan Volk, pokrajinski svetovalec v Gorici dr. Peter Sanzin. predsednik kulturno-pro-svetnega društva «Ivan Trinko* v Čedadu Izidor Predan ter župnik iz Beneške Slovenije Emil Cenčič. Dopoldne so obiskali predstavnike mestne konference Socialistične zveze, kjer jih je sprejel in pozdravil predsednik mestne konference Beno Zupančič in jim izrekel dobrodošlico. V pozdravnem govoru je niški postaji, na sedežu velesejma I med drugim dejal, da se Ljubljana in na osmih vlakih. I želi čim tesneje in čimbolj nepo- ................mini.................mm.miimmm...........milini.m mu NOVA PRIČEVANJA O AMERIŠKIH GROZODEJSTVIH V INDOKINI Med «čiščenjem» južnovietnamske pokrajine Rien Hoa vojaki ZDA umorili skoraj enajst tisoč civilistov Do krvavega pokola je prišlo leta 1968, šele sedaj pa je o njem pisala ameriška revija «Newsweek» - Razburjenje zaradi «afere Lavelle» NEW YORK, 13. — Ameriško javno mnenje je razburjeno zaradi vesti o množičnih pokolih civilistov v Južnem Vietnamu, ki *o jih zakrivili ameriški vojaki. Krvava epizoda v Song Myju, kjer so marinci pokosili z brzostrelkami najma nj šeststo starcev, žensk in otrok, se zdi le nesrečni »incident« v primerjavi z vojaško operacijo «Speedy express», med katero so pripadniki devete ameriške pehotne divizije leta 1968 umorili skoraj enajst tisoč oseb v južnovietnamski pokrajini Kien Hoa. čas za odlašanje, posredovanje in vanje socialnih pobud, ki zahte- fašitev s preokretom na levo. Vest o krvavem pokolu se je izvedela šele včeraj, ko jo je objavila revija «Newsweek» v članku dolgoletnega dopisnika iz Sajgona Kevina Buckleya. Pokrajina Kien Hoa leži južno od Sajgona, v delti reke Mekonga. Po zmagoviti partizanski o-fenzivi leta 1968 so Američani sklenili »očistiti« to področje, kamor so poslali osem tisoč vojakov, petdeset topov in prav toliko helikopterjev, medtem ko je letalstvo izvedlo proti pokrajini kar 3.381 «taktičnih akcij*. Po zaključku akcije je ameriško poveljstvo objavilo obračun: 10.899 «scvražr»ikov» ubitih, katerim so zaplenili 748 kosov orožja. Dopisnik «Newsweeka» ugotavlja nesorazmerje med številom žrtev in zaplenjenim orožjem ter zaključuje, da so bile žrtve v ogromni večini kmetje, na katere so streljali s helikopterjev, ko so obdelovali zemljo. Po poročanju časnikarja pa so podobne akcije potekale tudi v drugih pokrajinah: med tako imenovano »pomiritvijo* je bilo ubitih, kot je priznal neki visoki ameriški častnik, kakih sto tisoč civilistov. Ameriško javno mnenje (pa ne samo ameriško), pa je razburjeno tudi zaradi afere generala Lavella, ki so ga odpustili iz vojske, ker je ukazal bombardirati sevemoviet- namsko ozemlje celo tri mesece preden se je Nixon odločil za tak korak. S tem pa so ameriški predstavniki potrdili, da so letala ZDA že to zimo napadala severnoviet-namsko ozemlje, ker so v Washing tonu doslej vztrajno demantirali, ali pa kvečjemu le priznavali akcije «zaščitne reakcije*, medtem ko je šlo za masovne letalske napade. Hanoj je vecKrat obsodil te napade, iz Washingtona pa so odgovarjali, da gre le za »propagando*. General Lavelle je pred parlamentarno preiskovalno komisijo priznal, da je ukazal letalske akcije, zagovarjal pa se je, da «ni dobesedno tolmačil direktiv Pentagona*. Ves ameriški tisk danes poudarja, da je po tej epizodi «več kot upravičeno nezaupanje hanojskih voditeljev do Nixonovih mirovnih predlogov*. Sedaj pa se ameriški letalski napadi proti severnovietnamskemu o-zemlju nadaljujejo z «imprima-turjem* Bele hiše: včeraj so letala izvedla 290 akcij nad Severnim Vietnamom. Ameriška vlada pa je odgovorila na kitajsko protestno noto, po kateri bombardiranje področij blizu kitajske meje ogroža varnost LR Kitajske. Glasnik državnega departmaja Charles Bray je j 0rilJa »Uka, ki je bila posneta včeraj blizu I.al Kheja v Južnem Vietnamu, je zgovoren dokaz o načinu boji ,algonskiii kolaboracionistov proti vietnamskim osvobodilnim silam. Oddelke druge Južnovietnamske divizije ' Pospremili na bojišče z ameriškimi helikopterji, v katerih so ameriški »svetovalci*, ki praktično vodijo t °'«o delovanje kolaboraclonistične vojske. Po zaključku akcije bodo vojake ponovno vkrcali na helikopterje 'l Uh ponesli na varno, še pred začetkopi napada pa sta ameriško letalstvo in topništvo obstreljevala celotno področje, tako da bi bilo delo južnovlctnainskih plačancev čim lažje zanikal, da bi bila kitajska varnost ogrožena, češ da so napadi izpeljani »izredno pazljivo in precizno*, kar naj bi izključevalo možnost napak. Vsekakor pa — je nadaljeval glasnik — namen letalskih akcij ni ogrožati varnost Kitajske. Iz Pariza poročajo, da sta delegaciji Severnega Vietnama in južnovietnamske revolucionarne vlade ponovno pozvali Američane, naj sedejo za pogajalno mizo. Tudi na ta poziv, kot na vse prejšnje, pa bo Washington po vsej verjetnosti odgovoril odklonilno. socialproletarci na izrednem kongresu odločali o razpustu stranke in o vključitvi v KPI. Manjša skupina voditeljev stranke pa je naklonjena vključitvi v PSI, kar pomeni, da bodo imeli člani PSIUP na razpolago dve možnosti, da se vključijo v nadaljnji boj italijanske levice v Italiji. Jutri vsedržavna stavka zdravnikov RIM, 13. — Sto tisoč italijanskih zdravnikov je napovedalo za četrtek vsedržavno stavko. Med stavko bodo zdravniki zagotovili nujno zdravniško pomoč. Stavko so napovedale vse sindikalne organizacije zdravnikov v znak protesta proti nerešenim zahtevam zdravnikov zdravstveno-zavarovalnih ustanov. Poleg tega hočejo zdravniki opozoriti vlado in parlament na neodložljiva vprašanja zdravstvene reforme pri kateri hočejo zdravniki neposredno sodelovati. Stavki so se pridružile tudi sindikalne organizacije bolnišniških zdravnikov, ki zahtevajo hkrati obnovitev delovne pogodbe, ki zapade konec leta in zagotovitev stalne službe, da bo imelo vse prebivalstvo zagotovljeno bolnišniško oskrbo. Tud piloti civilnega letalstva so napovedali skupno 120 ur stavke. Prva stavka bo 23. junija in bo trajala 25 ur. Poloti zahtevajo obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla preteklega janurja. Castro v Berlinu vzhodnem BERLIN, 13. — Kubanski predsednik Fidel Castro je dospel danes na osemdnevni obisk v Vzhodno Nemčijo v okviru svoje dolge turneje po vzhodni Evropi. sredno povezati s slovenskim življem v zamejstvu. Nato je predsednik mestne skupščine Miha Košak podal gostom iz zamejstva obširen pregled o razvoju Ljubljane v povojnem obdobju. Iz njegovih podatkov je razvidno, da je Ljubljana v Sloveniji največji industrijski center, saj odpade kar 20 odstotkov celotne slovenske industrije na Ljubljano oziroma na ljubljansko območje. V industriji je v Ljubljani zaposlenih 40.000 ljudi, med temi je 44 odstotkov žensk. Ljubljana je po zaposlitvi žensk druga takoj za Japonsko, kjer je največji odstotek zaposlenih žensk na svetu. Druga pomembna gospodarska veja v Ljubljani je trgovina, v kateri je zaposlenih 16.000 ljudi in v trgovskem pogledu je Ljubljana v Jugoslaviji drugi najpomembnejši trgovski center takoj za Beogradom. Polovico vse slovenske trgovine gre skozi Ljubljano. Druge pomembne gospodarske dejavnosti Ljubljane so predvsem gradbeništvo in pa promet. V povojnih letih se je Ljubljana zelo razširila. Vsako leto ima 6.000 ljudi več, od tega je 4.000 naravnega prirastka, drugo pa so priseljenci iz drugih krajev Slovenije. Ljubljana šteje danes 220.000 prebivalcev, s širšo okolico pa 260.000. Zelo je razvit šolski sistem, saj je vseh učencev, dijakov in študentov po ljubljanskih šolah v sedanjem času 65.000. Zelo je razvita tudi socialno-zdravstvena služba, saj so v Ljubljani pravkar dogradili veliki klinični center, ki ima najmodernejše naprave. Vsako leto se število delovnih mest v Ljubljani poveča poprečno za 4.000, lansko leto pa je bilo to povečanje kljub neugodni konjunkturi celo 8.000. Drugi značilni podatek za razvoj Ljubljane in življenjske ravni Ljubljančanov pa je ta, da je v Ljubljani sedaj že 43.000 avtomoT bilov v zasebni lasti. Predstavniki mestne skupščine so nato goste iz zamejstva seznanili tudi z drugimi področji v življenju Ljubljane, zlasti šolstvom. Tako so gostje na primer izvedeli, da bo Ljubljana čez nekaj let na podlagi prispevkov, ki jih bo zbrala s samoprispevkom, dobila kar 24 milijard starih dinarjev za šolske objekte, s čimer bodo zadostili vsem potrebam po novih šolah in otroških vrtcih. Ko so v nadaljevanju govorili o možnostih sodelovanja, so predvsem poudarjali pomembnost enotnega kulturnega prostora in v tem okviru razpravljali o možnostih raznih obiskov ansamblov, o sodelovanju med knjižnicami in podobno. V raz- pravi so se predstavniki Slovencev iz Italije zanimali tudi za razvoj drugih središč po Sloveniji. Ko so govorili o medsebojnem sodelovanju je Izidor Predan med drugim povabil predstavnike Ljubljane na kulturno srečanje štirih narodnosti, ki bo v Beneški Sloveniji. Govorili so nadalje tudi o sodelovanju mrd raznimi mladinskimi društvi in organizacijami zlasti na športnem področju. Predsedniku mestne skupščine Košaku se je za izčrpen prikaz razvoja Ljubljane zahvalil poslanec Albin Škerk. Na koncu so sklenili, da bodo izdelali podrobne predloge o sodelovanju v prihodnje. Zlasti je bila izražena želja predstavnikov Ljubljane, da bi zamejski predstavniki prihajali s čim večjimi pobudami za vsakovrstno sodelovanje. Opoldne je gostom iz zamejstva pripravil sprejem predsednik mestne skupščine Miha Košak na magistratu, kjer jim je izrekel vnovič toplo dobrodošlico, za katero se je zahvalil Lucijan Volk. Nato so si gostje ogledali magistrat. Popoldne je predsednik mestne konference socialistične zveze Beno Zupančič priredil kosilo v čast ;ostom iz zamejstva. Med kosilom sta se v zdravicah zahvalila za tepel sprejem duhovnik iz Beneške Slovenije Cenčič in Boris Race. Posebno ganljiva pa je bila zdravnica, ki jo je gostom v čast izrekel akademski slikar Božidar Jakac. Popoldne so si predstavniki zamejskih Slovencev ogledali klinične bolnišnice v Ljubljani, zvečer pa ie bila v klubu poslancev javna tribuna, na kateri so predstavniki tržaških, goriških in beneških Slovencev spregovorili o nekaterih osnovnih vprašanjih, ki zadevajo življenie, delo in problem:: slovenske manjšine v Italiji in njene odnose z matičnim narodom. Podrobnejše poročilo o tej »ribimi bomo objavili v jutrišnji številki. DRAGO KOšMRLJ ■iitiiiiiiimifiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiin POSTAVITEV ŠOLE SPOMENIKA V CERKNEM Na slovesno odprtje šole bodo povabili predsednika Tita (Od našega dopisnikja LJUBLJANA, 13. — Dopoldne je bila v Ljubljani razširjena seja propagandne komisije odbora za postavitev šole - spomenika v Cerknem. Na seji so sporočili predstavnikom tiska, radia in televizije, da namerava pokroviteljski odbor po vabiti predsednika Tita na slovesno otvoritev šole. Kakor je znano, bo otvoritev 17. septembra letos hkrati z osrednjo proslavo 25-letnice priključitve Slovenskega primorja k matični domovini. Na slovesnosti bosta govorila Stane Dolanc in dr. Joža Vilfan, v kulturnem delu programa pa bodo nastopili združeni primorski pevski zbori. Med povabljenci bodo predstavniki vseh slo venskih občin in vseh ljudskih republik, predstavniki zamejskih Slo- Trinajstega julija izredni kongres PSIUP RIM, 13. — Na današnji seji centralnega komiteja PSIUP so na predlog tajnika Valorija sklenili sklicati izredni kongres za 13. julija. Kongres bo trajal štiri dni. Sklep je bil sprejet z veliko večino. Kot je bilo že sporočeno, bodo NOVA ZAOSTRITEV BLIŽNJEVZHODNE KRIZE Bitka med izraelskimi in egiptovskimi letali severno od Sinajskega polotoka Tel Aviv in Kairo dajeta o incidentu povsem nasprotujoči si verziji TEL AVIV, 13. — Letalska bitka med izraelskimi in egiptovskimi letali nad Sredozemskim morjem, severno od Sinajskega polotoka, je ponovno postavila v ospredju vprašanje bližnjevzhodne krize, ki grozi, da se bo ponovno zaostrila. Gre za najhujši incident po začetku premirja ob Sueškem prekopu avgusta 1970. Kairo in Tel Aviv dajeta o spopadu povsem nasprotujoči si verziji: vest je namreč objavita izraelsko obrambno ministrstvo. «Izraelska letala, ki so patruljirala nad Sredozemljem — pravi poročilo ministrstva — so blizu Severnega Sinaja srečala egiptovska letala. Med bojem, ki se je vnel nad morjem kakih 40 kilometrov od obale, sta bila dve egiptovski letali vrste mig 21 sestreljeni, Egipstovka pitata so videli, ko sta se vrgla s padalom ter padla v morje. Do incidenta je prišlo približno opoldne.* Tu se konča uradni komunike, ki ne pojasnjuje, koliko letal se je udeležilo spopada, niti ne točnega kraja letalske bitke. Nekoliko pozneje je egiptovski vojaški glasnik potrdil vest o letalski bitki, po njegovi verziji pa sta bili sestreljeni dve izraelski leteli, dve egiptovski letali pa sta bili poškodovani. Po izjavah glasnika je do incidentov prišlo, ko je šestnajst izraelskih letal skušalo kršiti egiptovski zračni prostor: tedaj so se dvignila v zrak egiptovska letela, ki so se približala izraelskim severno od Ras el Bara, 45 kilometrov zahodno od Pori Saida. To ste uradni verziji o incidentu. Glede odgovornosti za spopad pa se je nekaj več zvedelo v vojaških krogih v Tel Avivu: tu so povedali, da so se egiptovski migi približali »s slabimi nameni* ter da zato iz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Predsednik republike je včeraj sprejel Andreottija, ki mu je obrazložil dosedanji potek pogajanj za sestavo nove vlade. Andreotti je imel včeraj tudi več sestankov z ostalimi prvaki krščanske demokracije, da bi našli izhod iz sedanje zagate, se pravi, da bi se dokončno dogovorili o obliki nove vlade, o čemer bo sklepalo danes osrednje vodstvo KD. Na pritisk demokristjanske desnice, da bi sestavili sredinsko vlado z liberalci, je levica odločno odgovorila in zagrozila, da bo odstopila z vseh odgovornih mest v stranki ter vodila v parlamentu neodvisno politiko. Zdi se torej, da se bodo baje demokristjani odločili za začasno enobarvno vlado pod predsedstvom Andreottija, ki naj bi trajala do zaključka kongresa KD in PSI, ki bosta jeseni. Svetovno javno mnenje so pretresle dramatične vesti, ki jih je objavila ameriška revija »Nevvsvveek« in po katerih so ameriški vojaki poklali v Južnem Vietnamu na desetine tisočev civilistov. Kot pravi bivši sajgonski dopisnik revije, so Američani s helikopterjev streljali na kmete, ki so delali na polju, nato pa so se hvalili zaradi velikega števila ubitih »sovražnikov«. Nad Sredozemskim morjem severno od sinajske obale je prišlo včeraj do zračne bitke med egiptovskimi in izraelskimi letali. O incidentu dajejo v Kairu in Tel Avivu povsem nasprotujoči si verziji. Vsekakor pa je to najhujša in najbolj nevarna kršitev premirja na Bližnjem vzhodu, ki traja že od avgusta 1970. Po sedemurni debati je deželni svet, oziroma njegova levosredinska komponenta, potrdila stališče odbornika za šolstvo Giusta o postopnosti ustvarjanja videmske univerze, seveda le v okviru enotnega deželnega vseučilišča s sedežem v Trstu. V Trstu in v Gorici so imeli dijaki včeraj priložnost, da si na oglasnih deskah ogledajo učne uspehe. Za ene, večino, se je šola končala, druge čakajo zrelostni, tretje pa popravni izpiti. V Gorici je včeraj gostovalo italijansko gledališče z Reke. Igralce in spremljevalce je sprejel tudi gorički župan. zraelski pitati »niso čakali, da bi Egipčani prvi začeli streljati*. Kaže torej, da je treba vso krivdo za incident pripisati Izraelu. Da imajo Izraelci slabo vest, dokazuje tudi dejstvo, da skuša minimizirati incident: bivši poveljnik izraelskega letalstva general Weitzmann je po radiu izjavil, da bi letalski spopad ne smel povzročiti ponovnega izbruha vojne z Egiptom, niti ne pretiranih »komplikacij*. Takoj pa je dodal, da je današnja bitka, dokazala veliko prednost izraelskih pilotov pred egiptovskimi*. Razstava o delu dr. Danila Lokarja LJUBLJANA, 13. — V prostorih Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani so sinoči slovesno odprli razstavo o življenju in delu zdravnika in uglednega slovenskega književnika dr. Danila Lokarja, ki je leto« 9. maja slavil 80-letnico rojstva. Ob tej priložnosti so svojemu rojaku dr. Lokarju v Novi Gorici in kasneje v Ajdovščini priredili razstavo, ki so jo sinoči odprli tudi v Ljubljani. Slovesnosti se je udeležil tudi jubilant, ki je prebral odlomek iz drame »Razvratnik*. Akademik dr. Lino Legiša pa je dr. Lokarju, ki je 1955. lete z zbirko svojih novel «Sodni dan na vasi* prejel tudi Prešernovo nagrado, predstavil kot občutljivega književnika, zraslega s svojo zemljo in kot velikega humanista. BUKAREŠTA, 13. — Romunski predsednik Ceausescu se je včeraj v Mangaliji razgovarjal z voditeljem britanske laburistične opozicije Wil-sonom. ki je preteklo nedeljo dospel na obisk v Romunijo, vencev, povabili pa bodo tudi delegacije podjetij in posameznike, ki so največ prispevali za izgradnjo tega pomembnega obiekta. Na sestanku propagandne komisije so sporočili novinarjem, da dela pri gradnji šole napredujejo točno po načrtu. Zdaj so že v končni fazi, to je pri urejanju notranje opreme. Nekaj težav je le zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, saj so stroški narasli zaradi raznih podražitev za okrog 50 milijonov starih dinarjev. Prav zato je odbor sklenil nadaljevati akcijo zbiranja do konca leta, na pomoč pa bodo priskočili tudi razni republiški forumi. Pri tem so omenili dosedanje« požrtvovalnost vsega slovenskega prebivalstva in ustanov pri zbiranju sredstev ter zlasti poudarili delež zamejstva, kjer so organizirali akcijo do zadnjih beneških in rezijskih vasi. Najpožrtvovalnejšim darovalcem bodo ob otvoritvi podelili tudi posebna priznanja. Medtem vse komisije intenzivno nadaljujejo z delom. V zadnjih tednih je bilo največ razprav okrog vsebinskega koncepta nove šole. Znano je, da bo šola spomenik v Cerknem hospitacijska šola za vso Slovenijo, na kateri bodo z najsodobnejšimi metodami demonstrirali pouk zgodovine NOB ter posredovali svoje izkušnje in spoznanja vsem drugim šolam v Sloveniji. Tako bo šola organizirala skupinske hospitacije za učitelje zgodovine ter spoznavanje narave in družbe, skupinske konzultacije za učitelje zgodovine, zborovanja mladih zgodovinarjev, proslave ob pomembnih spominskih dnevih, sprejemala bo ekskurzije učiteljev in učencev iz raznih krajev, zbirala in proučevala bo razno lokalno gradivo NOB, prirejala občasne razstave itd. Pouk na šoli bo kabinetni z uporabo najsodobnejših avdiovizualnih sredstev, pri čemer se bo šola tesno navezala na muzeje NOB, na študijske in druge knjižnice, sodelovala bo z raznimi zgodovinskimi krožki, klubi OZN itd. Člani komisije pa prav zdaj proučujejo tudi neke nove zamisli, ki jih bodo zeta verjetno osvojili. Gre za to, da bi šola sodelovala z muzeji NOB in s sorodnimi ustanovami po vsej Jugoslaviji, hkrati pa bi se povezala tudi z organizacijo UNESCO in z vsemi mednarodnimi ustanovami, ki proučujejo narodnoosvobodilna gibanja v preteklosti in sedanjosti ter hkrati opozarja io svet na razne pojave fašizma, rasizma in druge oblike napadov na svobodo človeštva. Z uresničitvijo tega koncepta bi šola dobila ne samo vseslovenski, ampak tudi vsejugoslovanski in mednarodni pomen. Naj na koncu omenimo, da pobudniki za izgradnjo šole spomenika v Cerknem, to je preživeli u-deleženci partijskega tečaja, ne nameravajo ostati samo pri tem. Cerkno naj bi se namreč v prihodnjih letih razvita v pomembno partizansko turistično središče, ki bi ga obiskovali ne samo številni domači, ampak tudi tuji turisti. V ta namen bi zgradili v Cerknem in v okolici več turističnih objektov, hkrati pa tudi modernizirali in razširili cestno povezavo. L. O. PRIMORSKI EHMtVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK PO 7 URAH SEJE JE DEŽELNI SVET ODOBRIL STALIŠČA KD, PSI IN PSD! USPEŠNO ZAKLJUČENA POBUDA STARŠEV IN UČITELJEV Postopno ustvarjanje fakultet v Vidmu a le v okviru enotne deželne univerze Večina v deželnem svetu /e odločno zavrnila lokalpatrbtizem in se izrekla za programiran razvoj visokega šolstva - Poudarjena mednarodna vloga deželne univerze - Rizzi (PSIUP) o institutu za slovenski jezik, slovstvo in zgodovino Skoraj sedem ur je trajala včerajšnja seja deželnega sveta, vsekakor ena izmed najdaljših te- zakonodajne dobe. Tudi ni naključje, da je bilo tako, saj se duhovi razživijo v razpravi prav tedaj, ko je na vrsti kako vprašanje ne sek-torialnega, temveč zares globoko deželnega značaja. Včeraj pa niso govorili samo o univerzi in videmskih fakultetah, svetovalci pa so začutili, da veje med klopmi nove dvorane deželnega sveta mrzel piš ločevanja po pokrajinah, ali preprosto povedano, grožnja razkola, razbitja težko priborjene deželne enotnosti. Morda je položaj na kratko označil s prispodobo prav tajnik tržaške KD Colom, ki ga je primerjal »krizi v družini po sedmih letih zakona*. Deželni svet deluje namreč osem let, eno več kot zakoni, ki jih je omenjal Coloni, ki je — seveda — kot vsak demokristjan odločen nasprotnik razporoke, tako v družini, kakor predvsem v deželi Furlaniji - Julijski krajini. O tem so govoril, o univerzi, njenem razvoju in perspektivah, o pogojih za ustanovitev druge deželne univerze v Vidmu in o «baronih», o njihovi mafiji. Med vse to pa .je zašel še sveti Anton Padovanski, sicer doma iz Lizbone, katerega god so praznovali prav včeraj, 13. junija. Omenil ga .je namreč neki svetovalec iz vrste večinskih strank, ko je hotel dokazati, da je tržaška univerza «edina deželna univerza* istočasno pa lahko ima svoje fakultete v Trstu, kakor tudi v Vidmu. Tudi sv. Anton se je namreč lahko pojavljal istočasno v različnih mestih. Tako vsaj pravita legenda in omenjeni svetovalec. Očitno pa svotovalec ni bil dovolj podkovan v teologiji, zato si ga je proti koncu utrudljive seje privoščil, z običajnim smislom za humor in polemiko, psiupovski svetovalec Bet-toli. Citiral mu je namreč govor istega sv. Antona, v katerem je svetniški menih in pridigar ogorčeno grajal nasilje gospodarjev, privilegije plemičev in škofov, obenem pa zagovarjal potrebo po večji pozornosti vprašanjem ponižnih slojev prebivalstva. Tu je, seveda, marksist Bettoli zaključil citat in nadaljeval s politično kritiko dejavnosti deželne vlade do zahtev študentov in delavcev Furlanije - Julijske krajine. Sv. Anton mu je pač priskočil samo v pomoč... Kakorkoli že, vrniti se moramo h kroniki, čeprav suhoparni, raz- prave v deželnem svetu. Na dnevnem redu, kot rečeno, je bilo vprašanje razvoja visokega šolstva (univerze) v naši deželi in ocena deželne vlade dogodkov, ki so se razpletali v Trstu in Vidmu vse do včerajšnjega jutra, ob zori, ko je videmski občinski svet zavrnil o-stavko župana Cadetta. Področna kronika seje bi bila predolga, če upoštevamo, da je trajala celo jutro in dobršen del popoldneva. Vanjo je poseglo najmanj dvajset govornikov, zato bomo raje opisali stališča posameznih skupin. Če je kdo pričakoval, da se bedo demokristjani predstavili pred deželni svet ločeni po pokrajinah, se je očitno zmotil. Dolgotrajni pogovori in končni kompromis, ki jih je zaključil, so združili svetovalsko skupino (ne brez pomislekov) okoli stališča Colonija, oziroma deželnega odbora (odbornika Giusta in predsednika Berzantija). Shematično gre za načelo, da mora dežela poskrbeti za načrtovanje razvoja tržaškega, oziroma deželnega vseučilišča ob upoštevanju nujnosti skorajšnje reforme in družbenogospodarskih danosti. Možnost druge, videmske univerze, je treba pripraviti s postopnimi ukrepi, da bodo stvari same dozorevale. Pri tem je Coloni odločilno zavrnil kampanilistične špekulacije in destruktivno dejavnost desnice, ki bi rada pod težo lažnega spora o univerzi porušila stavbo deželne avtonomije. Drugačno stališče pa je Coloni zavzel do KPI, češ, da se stališči lahko zbližata v perspektivi, trenutno pa se razhajata. Stališče, da se vprašanje ustanavljanja druge (videmske) univerze .vendar brez sedanje postopnosti, kakor tudi — nujno — brez intrig «mafije akademskih baronov7*, temveč na osnovi funkcionalnosti le-te glede na načrt družbenogospodarskega razvoja Furlanije in torej drugačne gospodarske politike dežele, preko reform in globokih družbenih sprememb, so zagovarjali Ba-racetti in Cuffaro (KPI) ter Bizzi in Bettoli (PSIUP). Da je treba položaj preučiti v deželni komisiji, ki je bila nalašč ustanovljena na včerajšnji sejii in ji predseduje Giust, je zagovarjal Pittoni (PSI), ki je tudi kritiziral demokristjane, ker ni bila doslej sprejeta reforma visokošolskih ustanov. Tudi Pittoni je zelo ostro nastopil proti intrigam videmskih (in tržaških) kampanilističnih krogov, ki očitno špekulirajo z vsem, tudi s skorajšnjimi deželnimi valitvami. Cuffaro in Baracett} (KPI) sta v Šolske vesti Osnovno šolo pri Sv. Ivanu poimenovali po O. Zupančiču Bogat kulturni spored v izvedbi osnovnošolskih otrok - Ob prisotnosti šolskega skrbnika Fideiizija so odkrili Župančičev doprsni kip (Nadaljevanje na 6. strani) 1 pravljali. Slovensko osnovno šolo pri Sv. Ivanu so včeraj zjutraj poimenovali po pesniku Otonu Župančiču. Trajalo je precej časa, dokler je ministrstvo ugodilo zahtevi učiteljskega zbora in združenja staršev, končno pa je včeraj le prišel toliko pričakovani dan, za katerega so se otroci že nekaj časa vestno pri-I nravi i Med včerajšnjo slovesnostjo ob odkritju doprsnega kipa Otona Župančiča V veži osnovne šole se je zbra- OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Objavljeni učni uspehi Začetek zaključnih izpitov Od četrtka do 30. junija vpisovanje v osnovne šole Naglo se približujemo zaključku šolskega leta 1971-72. Na oglasnih deskah so objavljene ocene, za nekatere učence in dijake se je šolsko leto praktično že končalo, za druge pa se začenja najbolj kočljiva doba izpitov. Izpite morajo polagati učenci osnovnih šol za prehod iz II. v HI. razred in za zaključek osnovnošolskega pouka (5. razred), da se' lahkd vpišejd na srednjo šolo. Za prve se začnejo izpiti v četrtek, za druge pa v ponedeljek. Zaključni izpiti na sred- ■ii»««iimi«nimni»mimnn»uninm»ii»iMnmwim»itimnnmmmnnniii»nnMHHHHmiiii»» UGOVOR NEKEMU TRŽAŠKEMU DNEVNIKU Zveza pristaniških delavcev in upadanje prometa v luki Produktivnost luškega osebja se je lani povečala Tržaška sekcija Italijanske zveze pristaniških delavcev nam je snoči dostavila izvod dopisa, ki ga je naslovila na uredništvo tukajšnjega italijanskega dnevnika in v katerem popravlja nekatere trditve, ki jih je omenjeni dnevnik objavil pred dne vi v rubriki, posvečeni tržaškemu pomorstvu. Zveza pristaniških delavcev ugovarja piscu članka o pomorstvu, ki je bil objavljen 6. junija, da obravnava pomorstvo iz preozkega zornega kota in predvsem, da pripisuje nazadovanje pristaniškega prometa izključno višjim tarifam za pristaniške storitve. Pri tem je član-kar obravnaval podatke o prometu, ki segajo od 1. januarja do konca aprila letos, dejansko pa so vnsje tarife stopile v veljavo 16. aprila, tako da so zaiele le polovico zadnjega meseca in seveda ne vsega obravnavanega časa. Zveza pristaniških delavcev dalje navaja, da so se v prvih štirih mesecih Ma zmanjšale predvsem dobave sipkih tovorov (in sicer z lanskih 176.000 na 94.000 ton), kar pa se je zgodilo predvsem zaradi dotrajanosti mehaničnih naprav v pristanišču m brezbrižnosti italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino c tržaškega pristanišča. Glede trditve, da je treba pogosto pripisati pristaniškim delavcem, če produktivnost tržaškega pristanišča ne dosega zaželjene višine, u-govarja zveza pristaniških delav cev, da je treba razloge za zastoj dela v pristanišču iskati drugje, in predvsem v organizacijski ne urejenosti pristaniških storitev, ter da se je produktivnost pristaniškega osebja nasprotno v letu 1971 povečala za 3 odst. v primeri z letom 1970. Pomorski agenti, pomorske družbe in špediterji naj bi tesneje sodelovali med seboj, da ne bi se več dogajalo, da blago v pristanišču ne najde kar po več dni primerne ladje, oziroma da morajo ladje čakati na blago. Na koncu se zveza pristaniških delavcev ^ za vzema za skupen nastop tržaških političnih in gospodarskih krogov pri pristojnih oblasteh v Rimu, da bi dosegli potrebne izboljšave pri pomorskih zvezah, pristaniških na pravah, železniških in cestnih storitvah itd., sicer — zaključuje poročilo zveze — bomo še naprej se stavljali le dokument za dokumentom, kar bo le obremenjevalo arhive, položaj v tržaškem pristanišču oa’ se *ato ne bo kaj iahoJjšal Sinoči predavanje sira Roya Harroda Sinoči je bilo na tržaški univerzi predavanje prof. sira Roya Harroda z oxfordske univerze na temo «Mednarodni denarna sistem*. Predavatelj je podal zapleteno snov zelo jasno, tako da je osvetlil tudi njene najtežje aspekte. Predavanja so se udeležili tudi nekateri predstavniki slovenskih, hrvaških in koroških univerz. njih šolah se začnejo v četrtek. 15. junija, s pismeno nalogo iz italijanščine; v petek bodo imeli pismeno nalogo iz slovenščine, v soboto iz tujega jezika, v ponedeljek iz likovne vzgoje, v torek pa iz latinščine. Sledili bodo ustni izpiti. Zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah, ali velika matura, se bodb začeli 3. julija s pismeno nalogo iz slovenščine. Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo sprejemali vpisovanja v osnovno šolo za prihodnje šolsko leto na vseh didaktičnih ravnateljstvih od četrtka, 15. t.m., do 30. junija. Na srednjih in višjih srednjih šolah bodo sprejemali vpisovanja do 24. julija. Slovenskim staršem toplo priporočamo, da čimprej vpišejo svoje otroke v osnovno šolo, zlasti tiste, ki bodo začeli obiskovati I. razred. Tako bodo imeli manj skrbi ob začetku novega šolskega leta. otroci Pa se bodo že čutili člane velike šolske družine. Že sam vpis ima namreč na otroka ugoden in zelo koristen psihološki vpliv, ker se začne zavedati, da postaja član človeške družbe. Otrok pa se prav v tem obdobju začne zavedati tudi svoje narodne pripadnosti Žal vse to še premalo upoštevamo in večkrat napačno ravnamo. 110. obletnica obstoja zbora mestnih redarjev Včeraj dopoldne so mestni redarji slavili 110-letnico ustanovitve zbora, ki se je zadnja leta šte- vilčno znatno povečal, pa tudi tehnično izpopolnil. Zjutraj so redarji v kapeli semenišča prisostvovali maši, po njej pa so položili vence k spomeniku padlim pri Sv. Justu, na spominsko ploščo posvečeno mestnemu stražniku Angelu Cat-taruzzi na sedežu v Ul. Madonna del Mare ter na grob stražniku Giovanniju Cergolu na škedenjskem pokopališču. Popoldne je bil v «Dečjem naselju* na Opčinah že tradicionalni piknik. Zboru mestnih redarjev so ob prozniku čestitali župan Spaccini, odbornik za mestno policijo Romano ter poveljnik mestnih redarjev Grison. NA SVETOIVANSKI KONZULTI Zahteva po slovenskem prevodu zapisnikov sej Svetoivanska konzulta je snočj zasedala do poznega. Razpravljala je sicer o raznih točkah dnevnega reda, vendar se je diskusija vnela prav ob pritožbi Sergija Pečarja, da ne upoštevajo sklepov prejšnjih zasedanj. Gre namreč za sklep z zasedanja 17. marca, ko je bilo rečeno, da morajo vse zapisnike prevest} tudi v slovenščino. Včeraj so prebrali štiri prejšnje zapisnike, nobenega pa v slovenščini. Po ostri debati je vendarle konzulta ostro obsodila to diskriminacijo in pooblastila predsednika, da o-skrbi prevode zapisnikov, ki jih morajo izročiti še pred naslednjo sejo članom slovenske narodnosti. lo dokajšnje število staršev, učiteljev, otrok in predstavnikov šolskih oblasti. Ravnatelj Šinigoj je prebral nekaj skopih uvodnih besed in se zahvalil vsem tistim, ki so pripomogli k uresničitvi pobude za poimenovanje. Ob prijetnem petju šolskega zbora, ki ga je vodila Dana Možinova, sta nato spregovorila še predsednik združenja staršev Franc Mljač in pa šolski skrbnik Pericle Fidenzi. Prvi se je zahvalil staršem, še zlasti tistim, ki so bili v odboru združenja staršev, in ki so si toliko prizadevali, da bi ob poimenovanju tudi odkrili doprsni kip velikega slovenskega pesnika Otona Župančiča, ki je izdelan po originalni zamisli kiparja Sajovica. Za njim je spregovoril šolski skrbnik prof. Fidenzi, ki je dejal, da ne pozna slovenščine in da zato ne pozna poezij Otona Župančiča, je pa obenem izrekel priznanje učiteljskemu zboru šole in združenju staršev. Še prej je skupina petih dijakov osnovne šole, Eleonora Župančič, Mirjam Kandut, Franka Zok, Pavel Zobec in Fabio Dovgan prebrala Župančičev življenjepis v slovenščini ter obnovo v italijanščini, verjetno na čast šolskemu skrbniku. Slovenski kaplan pri Sv. Ivanu g. Šorli je nato blagoslovil Župančičev kip, nakar je bil v veži telovadnice bogat in pester spored recitacij Župančičevih pesmi, pri katerem je sodelovalo veliko število dijakov. Dečki in deklice so tudi odplesali valček, ki je bil deležen burnega ploskanja prisotnih. Spored je zaključil šolski zbor, ki je, vedno pod vodstvom Moži-nove, zelo ubrano in uglašeno odpel vrsto pesmi. V STOLNICI SV. JUSTA Vatikanski radio bo posnel dre višnji koncert Danes dopotuje prvič v naše mesto tehnična ekipa Vatikanskega radia, ki bo drevi ob 21. uri v stolnici Sv. Justa posnela izreden koncert, v celoti posvečen Lorenzu Perosiju, največjemu skladatelju cerkvene glasbe po Palestrmi. Koncert je ob obletnici rojstva velikega italijanskega komponista priredilo tržaško gledališče Verdi. Ob tej priložnosti bodo orkester gledališča, ki ga vodi dirigent Luigi j Toffolo, zbor istega gledališča pod \vodstvom Gaetana Riccitellija izvajali dve simfonično-vokalni mojstrovini tega skladatelja iz Tortone: «Stabat Mater» za zbor in orkester ter «Transitus animae», ki velja enega stilistično najpopolnejših oratorijev. Skupina tehnikov vatikanskega radia bo posnela koncert na naj-npvejših stereofonskih magnetofonih. spored pa bodo za triintrideset jezikovnih skupin te radijske postaje oddajali po vsem svetu. i šolsko skrbništvo obvešča, da bodo sprejemali vpisovanja v osnovne šole za leto 1972/73 v vseh didaktičnih ravnateljstvih od 15. do 30. junija. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek« v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. ŠOLSKE PRIREDITVE IN RAZSTAVE Bol junec: razstava 17. junija popoldne in 18. junija. Dom jo: razstava 18. junija, prireditev 17. junija ob 20.30. Ricmanje: razstava 18. junija, prireditev 24. junija po zaključni maši. Dolina: razstava 18. junija, zaključ na akademija 25. junija po zaključni maši. Boršt: razstava 18. junija. Zavije: razstava 25. junija, prireditev 23. junija ob 9.30. Pesek: razstava 25. junija, akademija 25. junija po zaključni maši. Mačkovlje: razstava 25. junija, prireditev 28. junija ob 10. uri. Korošci: razstava 26. junija po maši. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu obvešča, da bo jutri, 15. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju skupen nastop otrok iz Skednja, od Sv. Ane in Ul. sv. Frančiška. Na sporedu bodo razni prizori, deklamacije in petje. Prisrčno vabljeni vsi! Na znanstvenem liceju »France Prešeren« je odprta razstava dijaških likovnih izdelkov. Razstavo si lahko ogledate dnevno od 9. do 12. ure do vključno 21. junija. Učenci slovenske strokovne šole v Trstu priredijo v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12 razstavo svojih izdelkov. Razstava bo odprta do konca meseca od 9. do 12. ure. Učenci srednje šole «Ivan Cankar« priredijo v šolskih prostorih v Ul, Frausin 12 razstavo likovnih in drugih izdelkov. Razstava bo odprta do konca meseca, od 9. do 12. ure. Koncerti Ob stoletnici rojstva skladatelja Lo^ renza Perosija priredi gledališče Verdi danes ob 21. uri v baziliki Sv. Ju«** koncert, ki bo vseboval «Stabat M*' ter* za soliste, zbor in orkester W oratorij «Transitus Animae« za mezzosopran, zbor in orkester. Pod taktirko Luigi ja Toffola bodo v prvem sporeda nastopili v solističnih vloga* Rossetta Pizzo, Silvana Mazzieri, Giuseppe Botta in Ivan Sancin, v drugem pa mezzosopranistka Silvana Mazzieri. Koncert bodo ponovili v četrtek Ronkah (ob 21. uri v cerkvi sv-Vincenca), v petek v Gorici (ob • uri v cerkvi sv. Ignacija), v sob«® v Palmanovi, v nedeljo pa v_ Tr®cu (ob 21. uri v cerkvi sv. Jožefa). Vstopnina bo 500 lir, znižane 200 • Vstopnice bodo na razpolago pred vhodom stolnice. Kino Nazionale 16.15 «1 leoni di Pietro go*. Barvni film. Mark Damon, na Schurer, Barbara 0’Neil, Stel Peicev. „ Fenice 15.45 «L’uomo del Rio«, «• Belmondo. Barvni film. Eden 16.30 «11 letto della soreiJa*-čmobeli film. Bibi Andersson, Oscarsson. Prepovedano mladini P00 18. letom. Grattacielo 16.30 «1 quattro deli AJ* Maria*. Barvni film. Terence Bud Spencer in Eli Walach. Evcelsior 16.15 «11 sanguinario*. »rj- ni film. Oliver Reed in Jm .g’ John. Prepovedano mladini pto letom. . Ritz 16.30 «1 vizi segreti della dom nel mondo*. Barvni film. Prepev dano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00—22.00: «Mimi met® gico*. Giancarlo Giannini, M. lato. Barvni film. , Impero 16.00, 18.45, 21.30 lady». A. Hepburn. Barvni ’llr"' Capital Danes zaprto. Cristallo 16.30 «Ispettore Callagh8"’ il caso Scorpio e tuo*. Barvni • Clint Eastwood. Prepovedano 1818 dini pod 18. letom. . Moderno 16.30 «L’mtreccio». ™al! Mell, Robert Hossein. Barvni h ^ Prepovedano mladini pod 18. ,e p, Vittorio Veneto 16.30 «11 cadavere tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiimiiHiimuizimimiiimiiiiiimiiiiiiiiifininHiimiiitmiitiHiKifiiiiiiiiii PRESENETLJIVA RAZSODBA POROTNEGA SODIŠČA Samo poldrugo leto zapora za vročekrvnega Sardinca Prvotno obtožbo poskusa umora so mu spremenili v grožnje Sodna razprava pred tržaškim po- ni kazni prebiti najmanj šest me-notnim sodiščem proti 24-letnemu secev pod nadzorstvom psihiatrov. Sardincu Giuseppu Vargioluju, ki naj bi poskusil umoriti 23-letnega Sergia Polija, se je končala s presenetljivo razsodbo, šestčlanska porota, ki ji predseduje dr. Corsi (pris. sodnik Salerno) je po skoraj poldrugi uri posvetovanja spremenila prvotno razsodbo poskusa umora v grožnje (Vargiolu se je moral zagovarjati zaradi poskusa umora in zaradi groženj) in ga v ta namen obsodila na 1 leto in 6 mesecev zapora. Vrh tega so porotniki sklenili, da mora obtoženec po presta- Učni uspehi na slovenskih srednjih šolah v Trstu in okolici Državna nižja srednja šola «1. Cankar* — Ul. Frausin I. razred Izdelali so: Calzi Marina, Cerkve-nic Pavel, Cociancich Pavel, Cossutta Erika, Kalc Katja, Pobega Rudolf, Race Rado, Sčabar Jurij, Škrl Almira, Trevisan Lavro, Uliveti Klavdija, Valli Renzo, Vecchiet Vili, Jakomin Tanja. 3 dijaki Imajo popravne izpite. II. a Izdelali so: Briščik Erika, Bufon Milan, Crebel David, Crevatin Vera, Dobrila Ksenja, Grudina Walter, Koren Aleksander, Lorenzetto Klavdij, Mahne Bruna, Marži Sonja, Nabergoi Mariza, Starc Ivo. 1 dijak je neocenjen, 2 imata popravne izpite. II. b Izdelali so: Nabergoj Graziella, Per-tot Susanna, Požar Marina. Rakar Darij, Rodošek Jasna, Rupel Lidija, Slavec Rossana, Švara Valter, Tončič Helena, Vecchiet Edvard, Vegliach Sonja. Volk Aleksander, 5 dijakov ima popravne izpite. III. razred K zaključnemu izpitu so bili pri-puščeni naslednji dijaki: Coretti Igor, Dobrila Dorjan, Glavic Silvana, Kobol Sonja, Kodrič Majda, Magnani Patri-zia, Mesesnel Erika, Pecchiar Darij, Perco Franko, Samec Nevenka, Simčič Tomaž, Švara Silvija, Uliveti Rossana, Zobin Tiziana, Zugna Igor. Državna nižja srednja šola «Sv. Cirila in Metoda* — Ul. Caravaggio i. a Izdelali so: Bucavelli Sergij, Lozej Boris, Paroli Aleksander, Racman Ra-divoj, Žagar Aleksander, Biecar Iris, Crismancich Milena, Lozej Sonja, Ma- scmoH Rossana, Volk Rosanda. 3 dijaki imajo popravne izpite, 3 pa so bili odklonjeni. I. b Izdelali so: Arduini Marko, Bachi Stefan, Gruden Dimitrij, Pegan Stefan, Tommasi Bojan, Ciuffar Marina, Debenjak Nadja, Fornazarič Eva, Koršič Mirjam, Manola Inda, Red-fem Ivana, Senkič Milena. 2 dijaka imata popravne izpite, 1 je bil odklonjen, 1 pa neocenjen. II. a Cej Franko, Danev Davorin, Maz-zucca Aleksander, Sanna Ivan, Sara-zin Robert, Biecar Mirjam, Danieli Katja, Hrvatin Stella, Poropat Irena, Purger Rossana, Regent Neva. 5 dijakov ima popravne izpite, 2 sta bila odklonjena, 1 neocenjen, 2 sta izstopila. II. b Izdelali so: Gomisel Danijel, Kandut Marco, Križmančič Davorin, Poc-kar Renzo, Slokar Danilo, Suman Franko, Zupancich Davor, Bembic Iviana, Brizzi Damjana, Carli Ingrid, Ficiur Eva, Lozej Marija, Meulia Silva, Milkovič Adrljana, Pahor An-namaria, Senkič Grozdana in Soeič Vesna. 6 dijakov ima popravne izpite, 1 ponavlja. III. a K zaključnemu izpitu so bili pri-puščeni naslednji dijaki: Colarich Drago, Grgič Ivo Boris, Marži Bruno, Razem Karel, Zerial Ervin, Zerial Peter, Živec Pavel. Gec Rossana, Gre-gorich Ondina, Lavrenčič Annamaria, Marsich Cinzia, Mercu Jasna, Peta-ros Silvana, Sirca Annamaria, Rupel Manuela. III. b K zaključnemu izpitu so bili pri-puščeni naslednji dijaki: Coretti Mau rizio, Harej Lucijan, Novel Robert, Redfem Pavel, Brass Ksenja, Čufar Milena, Emiliani Danijela, Gabrovec Majda, Gombacci Lilijana, Meulia Teodora, Nibrandt Cinzia, Puric Luciana, Roncelli Sonja, Rosner Eva, Stavar Sonja. 2 dijaka nista bila pripuščena k zaključnemu izpitu. Državna nižja srednja šola «Sv. Cirila in Metoda* — Katinara I. razred Izdelali so: Codarin Gualtiero, Do-nati Alfio, Cok Adriana, Cok Karla, Glavina Rosita, Pecchiari Giuliana. II. razred Izdelali so: Ciocchi Fabio, Ciocchi Nadja, Glavina Annamaria, Merlach Damjana. 1 dijak ima popravne izpite. III. razred K zaključnemu izpitu so bili pripu-ščeni naslednji dijaki: Gombač Fabio, Schillani Marino, Batich Mariza, Glavina Tiziana, Kjuder Jagoda, Močilnik Margherita. Državna nižja srednja šola «F. Levstik* — Križ I. razred Izdelali so: Cossutta Miran, Sed-mach Mauro, Sedmak Robert, Cossutta Ildegarda, Guštin Vladimir, Ver-ginella Marta, Zerial Susanna. 1 dijak Ima popravne izpite, 1 je bil odklonjen. II. razred Izdelali so: Milic Dario, Gruden Sandra. Kostnapfel Marija, Magagna Vilma, Savi Anamarija. 1 dijak ima popravne izpite. III. razred K zaključnemu izpitu so bili pri-puščeni naslednji dijaki: Cossutta Pa-trizio, Sedmak Edvin, Zeriali Giorgio, Lozar Ingrid, Lozar Suzana, Magagna > Stubelj Vlast*. Lorela, Sirk Tanja, Švab Mirjam, Tenze Serena, Tretiach Silva. Državna nižja srednja šola «F. Levstik* — Prosek I. a Izdelali so: Lorenzi Maurizio, Milič Zvonko, Rebula Giordano, Skupek Zdravko, Stocca Vasilij, Cante Ksenja, Furlan Ines, Gruden Marta, Sa-mar Patrizia, Sedmak Ilonka, Semez Lorella, Škrk Magda, Zaccaria Silvana. 1 dijak ima popravne izpite, 1 je bil odklonjen. I. b Izdelali so: Ban Marko, Cemali Claudlo, Ciuch Mauro, Nabergoj Aleksander, Reggente Nevio, Rupel Adri-jan, Sedmak Rado, Ukmar Sergio, Albi Dunja, Emili Erika, Pettirosso Tatjana, Stocca Magda, Ukmar Nives. 1 dijak ima popravne izpite. II. a Izdelali so: Budin Sergio, Starz Diego, Trobec Claudio, Cossutta Majda, Grillanz Marina, Milič Neva, Nascig Rossana, Vesnaver Silvana, Žigon Anna. 1 dijak ima popravne izpite, 1 Je bil odklonjen, 3 so izstopili. n. b Izdelali so: Albi Marino, Bezin A-lojz* Cibic Klavdij, Gherlani Carlo Drago, Puntar Jurij, Rupel Marjan, Stocca Egon, Tercich Silvan, Ukmar Walter, Versa Marjan, Danieli Elizabeta, Ucmar Anna. 1 dijak ima popravne izpite. III. razred K zaključnemu izpitu so bili prlpu ščeni naslednji dijaki: Batti Andrej, Bitežnik Marko, Castellani Igor. Guštin Sergij, Luxa Igor, Reggente Dorjan, Stocca Peter, Stocca Sergij, Caharija Sonja, Capponi Arianna. Cuniava Majda, Goruppi Marina, Rebula Neva Včerajšnja sodna obravnava se je pričela ob 9.45. Prvi je spregovoril javni tožilec dr. Tavella. Z nekaj besedami je orisal lik obtoženca Vargiolu ja ter okolja, v katerem je živel (govorilo se je, da se druži s homoseksualci), nato pa predlagal naslednje kazni: za poskus umora 6 let zapora, za grožnje pa 1 leto in 4 mesece zapora Javni tožilec je tudi predlagal, naj bi obtoženec po prestani kazni prebil dve leti v umobolnici Po javnem tožilcu sta spregovorila branilca odvetnika Lango iz Trsta in Bizzicheri iz Bologne. Oba sta se potegovala za oprostitev, ker obtoženec ni zakrivil kaznivega dejanja, kar zadeva obtožbo groženj pa za najnižjo kazen. Porotniki so se umaknili v posvetovalnico ob 12.30, iz nje pa prišli malo po 14. uri. Zahteva združenja malih industrljcev Čimprej uresničiti CRASPI Upravni odbor zveze združenj malih industrij dežele Furlanije -Julijske krajine je na svoji zadnji seji vzel v pretres vprašanje CRA SPI (deželnega središča za podporo in razvoj malih industrij), za uresničitev katere je dala pobudo sama dežela in zainteresirani gospodarski sektorji. Odbor je poudaril, da je treba čimprej uresničiti program, ki so ga začrtali pobudniki, ter izrazi] prepričanje, da je uresničitev tega organizma potrebna še zlasti v sedanjem neugodnem gospodarskem položaju, v katerem se nahajajo majhne industrije. Odbor je tudj pozval vse organizacije, ustanove ter predstavnike oblasti, ki poznajo probleme majhnih industrijskih obratov v deželi, naj posredujejo, da bi CRASPI čimprej začela delovati. • Drevi ob 19. url bo na županstvu redna seja dolinskega občinskega sveta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Dlaz 2; Ul. Giulia 1; Plcciola, Ul. Orianl 2; Vernari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, UL Settefontane 39; Alla Giu stizia. Trg I.ibeita 6; Test« d’Oro, IU1. Mazzini 43. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM — Trst, Ul. Ginnastica 72, Čampo S. Luigi 11, telefon 793-167 prireja od 31. julija do 31. avgusta TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE za dijake nižjih in višjih srednjih šol, za naslednje predmete: slovenščina. italijanščina, latinščina, grščina, angleščina, nemščina, kemija, fizika, matematika, trgovsko računstvo, trgovinstvo, ekonomija, knjigovodstvo, blagoznan-stvo, zgodovina, zemljepis, stenografija. Vpisovanje in informacije vsak dan dopoldan in od 17. do 19. ure do vključno 30. junija. Razstave V Kraški hiši v Repnu razstavlja Zj>ra Koren škerkova. Njena razstava bo trajala do konca meseca. V Tržaški knjigarni razstavlja do konca meseca svoja najnovejša dela F tanko Volk. V galeriji Mignon razstavlja do 15. t. m. slikar Princi dela s skupnim naslovom »Mali svet*. V galeriji Cartesius v Ul. Giulia 10 razstavljajo štirje goriški slikarji in sicer Mocchiutti, Monai. Mauri in Gi roncoli dela pod naslovom no v domači župnijski dvorani, J* fe imel s sodelovanjem kultur-krožka Devin-Štivan vrsto na-SPov. To je tudi zelo važen čini-1 za tukajšnje narodno osveščanje "“adine, j^adnja, a najbolj pričakovana, ker < tel to prvi javni nastop v De-J?1* je bila zaključna produkcija Jtocev šole Glasbene matice iz iJtoa-Nabrežine. To dejstvo je !jtoal tudi v govoru, ki ga je A61 devinsko-nabrežinski župan dr. 'Tpomir Legiša, ki je obenem član Jjpa Glasbene matice. Nastop v !jtonu je terjal tudi mnogo orga-vpijskega dela. Bil je namreč v jtoterih občinskega vrtca, ker v Hujsko dvorano ni bilo moč pre-jjto klavirja, ki so ga morali za ^.Možnost pripeljati iz Trsta. jJ^je bil pripravljen tudi zato, ^ občinstvo lahko vidi uspehe, ki jjjdoseže mladina z resnim štu-jC** v okviru Glasbene matice, i^zdzatorji kulturnega krožka se jj tolj časa ukvarjajo z zamislijo, ju bil zopet tudi v Devinu pouk nobene matice, za kar so sedaj j)! tol jo zelo udobni prostori, ki »j,* zelo gostoljubno odstopil de-všprnu mladežu Evgen Pahor iz ;a'?na- Tako bo poleg drugih or-iJptej, ki spremljajo življenje i jv® nje slovenske skupnosti, kot so w toski vrtec, osnovna šola. moški i zbor »Fantje izpod Grmade* 1 dekliški zbor, kulturni krožek Devin-Štivan, s prihodnjim šolskim letom tudi Glasbena matica, za kar se že sedaj vsi Devinčani ter prebivalci Štivana in Medje vasi zelo veselijo in se obenem zahvaljujejo. Sledil je nastop gojencev s celo vrsto skladb: na klavir, harmoniko, violino, violončelo itd. Vsi gojenci so želi veliko priznanje pri domači publiki. Ni treba posebej omeniti res visoko kvaliteto, za kar gre seveda zahvala profesorjem Glasbene matice v Nabrežini. Gojence v Devinu so spremljali prof. Radovič, prof. Demšar, prof. Ambrože!. katerim se kulturni krožek Devin-Štivan lepo zahvaljuje za trud, ki so ga imeli pri organizaciji in uspehu tega res izrednega večera K. L. fo pritiče resničnemu umetniku, ki svojega uspeha ne utemeljuje na lahkih in cenenih učinkih, danes z zadoščenjem ugotavljamo, da je Mario Zol napravil od svoje zadnje razstave nadaljnji, in tokrat večji, korak. V občinski galeriji je od ponedeljka zvečer na ogled občinstvu skoraj dva ducata njegovih «delov motorja», tipično njegovih večjih in manjših skulptur. Razstava. ki bo odprta občinstvu do 23. t. m., zasluži vso pozornost. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Predvolilni sestanki DANES, v sredo, ob 21. uri: Dolina (PD «V. Vodnik*) govorila bosta Lucijan Volk in Pepi Sancin. Bazovica (Bazoviški dom) Alojz Debeliš in Mirko Križmančič. JUTRI, 15. t. m., ob 21. uri: Gročana: Lucijan Volk in Alfonz Guštin. čampore (ob 20.30) Dušan Kodrič. Vljudno vabljeni! Enotno za boljše zdravstveno skrbstvo, za enako socialno zaščito vseh delovnih kategorij Mario Zol v občinski golem Če smo pred dvema letoma ob njegovi zadnji razstavi v tržaški občinski galeriji mogli ugotoviti, da Mario Zol ne preseneča, da ne dela velikih skokov, pač pa da dosledno in neprestano napreduje, kot iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiniimMiiiiiimiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD 11. APRILA DO 30. MAJA Vzgojni in usmerjevalni tečaj na srednji šoli «S. Gregorčič» v Dolini Veliko zanimanja pri profesorjih, starših in dijakih Največji pedagogi in psihologi sveta so enotnega mnenja, da je vzgoja ena najtežjih dejavnosti, ki jih človek opravlja. Zaradi napredka tehnike, znanosti in gospodarstva se je sodobno življenje v primeri s prejšnjimi časi do stržena spremenilo. Z njim vred pa tudi vzgoja mladine. Zaradi tega je bolj kot kdaj prej potrebno vzgojno razsvetljevanje vseh, ki imajo opravka z mladimi ljudmi. Temu namenu so bila tudi vzgojna predavanja za starše, profesorje in učence, ki jih je priredila in finansirala srednja šola «S. Gregorčič* iz Doline v skladu z navodili ministrstva za javno vzgojo v Rimu. Tako je šola v času od 11. aprila do 30. maja letos priredila vrsto predavanj in razgovorov s starši učencev, s profesorji in s samimi učenci. Predavanja so bila deloma na šoli sami, kot po vaseh dolinske občine od koder prihajajo učenci dolinske srednje šole. Razpored predavanj je bil naslednji: 1. Za vse starše, 11. aprila: prof. dr. Franc Pediček — Zakonitosti otrokovega razvoja. Kmečka bolniška blagajna mora biti v rokah kmetov ^ Skupina nastopajočih v Devinu >>1,|ltni|t||||||||||H||||1||||||||||n||„„„,|„„|nlmu,„u„|„|,„|„|||UllillllllllllllllMlllllllllllli||||||||U GOSTOVANJEM V ROGAŠKI SLATINI Prisrčno srečanje pevcev ^ Doline z domačim zborom Mija nastop Zdraviliškega pevskega zbora v Dolini n 1 ^teklo soboto in nedeljo (3. in ! Wjte.) je moški pevski zbor Va- Vrvrlv.;i. to Tlnlinn rfAcirtVol \T •I'' U RJO IH v K* V?. Vodnik iz Doline gostoval v Slatini, kjer je v soboto . imel uspel koncert v veliki Pozdravi, izmenjavami dru-ktjtoril jn izmeničnim in skupnim P°zno v noč. Drugi dan, v '°' so jih prijazni pevci iz Ro- gaške pospremenili na ogled po Rogaški Slatini, kjer je prof. Gorsič na simpatičen način orisal zgodovino tega znanega zdravilišča. Dolinčani so nato, vedno v spremstvu pevcev iz Rogaške, odšli še v Kumrovec — rojstni kraj maršala Tita. Tu so se pevci iz Rogaške poslovili, Spet jim bomo videli v Dolini 1, julija letos, ko bo Zdraviliški pevski zbor vrnil obisk našim pevcem in imel v Dolini koncert. Dolinčani so po kosilu, ki so g° imeli v Brežicah, odšli še k Sv. Urhu pri Ljubljani in tako lepo zaključili to gostovanje. Pripomniti je treba, da je tako vzpostavljanje stikov med zamejskimi društvi in društvi v matični domovini vsestransko koristno in prav bi bilo, da ti stiki ne bi zamrli ter da bi se še obdržali in poglabljali. Pevce iz Doline pa čaka še en nastop v Sloveniji in sicer 25. junija v Sevnici ob Savi na proslavi 400-letnice kmečkih uporov. 2. Za vse starše, 28. aprila: prof. dr. Franc Pediček — Usmerjanje otroka v življenje in poklic. 3. Za starše v Borštu, 2. maja: prof. Ivan Theuerschuh — Ne vcepljajmo mladini občutka manjvrednosti. 4. Za starše v Boljuncu, 5. maja: psiholog dr. Danilo Sedmak — Psihološki problemi sodobne mladine. 5. Za starše v Mačkovljah in Prebenegu — 15, maja: prof. Ivan Theuerschuh — Pomanjkljivosti domače in šolske vzgoje. 6. Za učence HI. raz., 16. maja: prof. dr. Franc Pediček — Razgovor o izbiri poklica. 7. Za vse starše, 19. maja: prof. Ivan Theuerschuh — Družina, prva šola srčne kulture in lepega vedenja. 8. Za vse starše, 26. maja: psihiater dr. Marinka Jakopič — Duševno zdravje mladine. 9. Za profesorje, 30. maja: pedagoški svetovalec za sloven. šole na Tržaškem prof. Janez Sivec — Sodobne metode pouka. 10. Za vse starše, 30. maja: gospodarstvenik prof. dr. Drago Gantar — Možnosti zaposlitve mladine v naši deželi. Želja nas vseh je, da bi ta predavanja obrodila obilen sad in pripomogla k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Predavateljem in staršem, ki so se udeležili tečaja, se ravnatelj in profesorski zbor dolinske srednje šole najtopleje zahvaljujeta za trud in požrtvovalnost. NA LICEJU »FRANCE PREŠEREN« Zaključeno nabiranje prispevkov za Vietnam Na liceju »France Prešeren* se je ob koncu šolskega leta zaključil teden nabiranja prispevkov za pediatrično bolnišnico v Vietnamu, med katerem so zbrali 30.000 lir. Dijaki so začeli teden z zborovanjem, posvečenem Vietnamu. Na sporedu je bil kratek pregled zgodovine Vietnama od francoskega napada leta 1858 do danes, in recitacije. Pesmi slovenskih avtorjev o Vietnamu ter pesmi vietnamskih pesnikov so občuteno in ob zavzetem poslušanju dijakov recitirali člani Slovenskega gledališča v Trstu Iivij Bogateč, Silvij Kobal, Jožko Lukež, Zlata Rodoškova in Stane Starešinič. V veži je bila razstavljena grafična dokumentacija o vojni v Vietnamu. V letošnjem šolskem letu so dijaki na podoben način počastili žrtve H. tržaškega procesa In proslavili obletnico ustanovitve OF v Sloveniji ter vstaje v severni Italiji. Fani Jz Prebenega obtožen tatvine Agenti letečega oddelka miljskega komisariata javne varnosti so včeraj prijavili sodnim oblastem 18-letnega Stanislava Žerjula iz Prebenega št, 18. Fanta so policisti aretirali v nedeljo zvečer na njegovem domu. Prišli so, ker so v smislu čl. 38 enotnega besedila zakonov javne varnosti morali obvestiti Stanislavove starše, da je njihov sin isti večer ukradel motorno kolo. Med priložnostnim bežnim ogledom garaže so opazili zračno puško, ki so jo seveda takoj zaplenili. Na sedežu policije je Žerjul dejal, da je upško kupil pred časom od nekega Jugoslovana, ki se je začasno mudil v našem mestu, zanjo pa plačal 6 tisoč lir. Pred sodniki se bo moral zagovarjati zaradi tatvine motornega kolesa in nedovoljene nosesti orožja. PRVA SEJA PO DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH V pokrajinskem svetu bodo razpravljali o provokatorskih Almirantejevih izjavah Širša de- Poslanca Menichina je nasledil svetovalec Paizza bata o omejitvah proračuna notranjega ministrstva v Rimu Levosredinski svetovalci glasovali za sklep o proračunu V pokrajinskem svetu v Gorici je bil na mesto Lorenza Menichina, ki je bil na zadnjih volitvah izvoljen za poslanca v rimski parlament, v ponedeljek zvečer izvoljen komunist Paizza. Po uvodnih besedah predsednika dr. Chientarolija, ki je zaželel poslancu Menichinu obilo uspešnega dela v korist Posočja, so se njegovim besedam pridružili zastopniki vseh političnih skupin. Novi svetovalec Paizza je po izvolitvi prisedel v vrste svetovalcev. Predsednik dr. Chientarolj se je nato, kot smo že včeraj poročali, spomnil treh pri Petovljah ubitih karabinjerjev. Svetovalci so njih spomin počastili z enominutnim molkom. Zatem se je prvi k besedi oglasil komunistični svetovalec Po-letto, ki je po počastitvi treh karabinjerjev predložil osnutek resolucije, v kateri obsoja Almirante-jev govor v Firencah, kjer je kolovodja fašistične stranke zagrozil, da bodo njegovi pajdaši fizično obračunavali z levičarji. Vsi svetovalci, razen misovca Coschine, govorili so Cian (KD), Semola (PSI), Lugnani (PLI), Zarzenon (PSDI), Marassi (PSIUP), Ferletič (SDZ) in Marizza (KPI), so se pridružili Polettovim besedam, vendarle so sklenili, da bodo o resoluciji razpravljali na prihodnji seji pokrajinskega sveta. Svetovalka Ferletičeva je nato zaprosila, da bi o njenem predlogu v podporo Štokovemu zakonskemu osnutku o zaščiti slovenske manjšine, razpravljal pokrajinski svet. Nekateri svetovalci so naglasili potrebo, da se ta podpora razširi tudi na zakonska predloga Škerka in Fortune v parlamentu. O stvari bodo razpravljali na prihodnji seji. Sledila je debata o številnih vprašanjih upravnega značaja. Odbornik za zdravstvo Perissin je poročal o deželni podpori psihiatrični bolnišnici in o imenovanju zastopnika vseh štirih pokrajin dežele v deželni odbor za borbo proti onesnaženju zraka. Izvolili so, na pobudo videmske pokrajine, inž. Chia-volo. Nekateri svetovalci so imeli v zvezi s tem pomisleke, kajti omenjeni inženir je tudi predsednik industrijske cone Aussa — Cor-no. Odbornik za osebje Waltritsch je nato poročal o manjših spremembah v pravilniku za osebje (v zvezi s tem je povedal, da so že izvedli vrsto notranjih natečajev in da bodo celotni organik predložili na prihodnji seji {»krajinskega sveta). Isti odbornik je še poročal o nujnih sklepih, ki jih je pred časom sprejel ožji odbor v zvezi s plačevanjem preduimov vsem uslužbencem za tekoče leto. Nastale so namreč težave v zvezi z lanskim proračunom, ki so ga do neke mere ovirali na notranjem ministrstvu v Rimu. O istem vprašanju je nato še poročal odbornik za finance Lodi, ki je prikazal podrobnosti lanskega proračuna, tako kot izhaja iz ugotovitev centralne finančne komisije. Odbornik za finance je dejal, da so se že enkrat, lani decembra, upirali krčenju proračuna, da je notranje ministrstvo sedaj le delno ugodilo zahtevi gori-ške pokrajine, da pa je možno dobiti ves zahtevani denar z izglasovanjem nekaterih sklepov. Dva so odobrili že na ponedeljkovi seji, dva druga pa bodo odobrili na prihodnji seji. V vzezi s tem se je razvila precej živahna diskusija, v kateri so posegli vsi načelniki skupin. Prišlo je do političnega ocenjevanja vmešavanja notranjega ministrstva v zadeve goriške pokrajinske uprave, do zahteve po večji finančni avtonomiji krajevnih uprav, do zahteve po finančni pomoči deželne u-prave občinam in pokrajinam. Za predlog odbora so glasovali svetovalci leve sredine, komunisti in socialproletarci so bili proti, desnica pa se je vzdržala. Svetovalci so nato sprejeli še dva predloga odbornika Tacchinar-dija o javnih delih. Pripravili bodo dražbo za oddajo vzdrževalnih del na pokrajinskih cestah in nakupili bodo naprave za kemični laboratorij. Na tajni seji so še razpravljali o nekaterih točkah, ki zanimajo pokrajinsko osebje. Župan De Simone sprejel italijanske igrale« z Reke Italijanska drama z Reke je sno-či nastopila v Verdijevem gledališču z delom «11 teatro del le me-raviglie* znanega španskega avtorja Miguela De Cervantesa. Prireditvi je prisostvovalo lepo število ljubiteljev gledališke umetnosti. EMAC je zastopal predsednik Agati, občinsko upravo pa odbornik Moise. Popoldne je župan De Simone sprejel član« Italijanske drame z Reke, ki so jih spremljali Dušan Petrinovič, predsednik Kulturno -prosvetnega sveta skupščine Reke, Corrado Iliasich, tajnik Italijanske unije ter direktor drame Petrah. S snočnjo predstavo, ki je Dila priredila ustanova za kulturne prireditve EMAC. Po predstavi so na Gradu pripravili zakusko za reške goste. Za prijetne počitnice turistov v naši pokrajini Na goriški prefekturi so se prejš nji teden sestali predstavniki organov javne varnosti, predstavniki carinske službe, turizma, trgovine ter predstavniki občinskih uprav iz Gorice, Tržiča, Gradeža in Gradišča. Na sestanku so govorili predvsem o varnostnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti v perspektivi bodočega navala turistov, tako da bi lahko naša pokrajina nudila gostom najlepše počitnice. Govor je bil tudi o tem, kako bi olajšali promet na mejnih prehodih, kako bi zagotovili čistočo na plažah v naši V PROSTORIH OSNOVNE ŠOLE Zaključna prireditev in razstava v Sovodnjah Petje, recitacije in igrice - Razstava bo odprta do 24. junija osma, se je zaključila letošnja gle-1 pokrajini, pa tudi o tem, da bi dališka sezona v Gorici, ki jo je ! zadržali cene na isti višini. Učiteljski zbor osnovne šole v Sovodnjah je zatrdno upal. da bo letošnjo zaključno šolsko prireditev imel v novem Prosvetnem domu, tako hitro je napredovala gradn a tega objekta. Zaradi želje prosve-tarjev. da odprejo dom šele takrat, ko bo povsem urejen (potrebno je zagotoviti še nekaj notranje opreme, vse ostalo pa je že nekai časa na red), so osnovnošolski otroci včeraj nastopili še v šolskem razredu. Čeprav ni bilo odra. ki daje prireditvi poseben čar. pa ni bila njena pomembnost in privlačnost nič manjša ter so bile besede didaktičnega ravnatelja dr. Milana Brešana ob zaključku prireditve povsem na mestu, ko je pohvalil na stopajoče, za obilico vloženega truda, da so se otroci naučili tako obsežnega in pisanega programa. Besede iz pesmice: *Črke težko je poznati in je lažje čenje brati,* se sicer zelo lepo slišijo, toda za so-vodenjske otroke ne vel ajo. ker so se naučili črk in še marsičesa drugega. Tudi občinstvo, povečini matere in babice, je hvaležno sprejemalo izvajanja otrok ter se je marsikatero oko svojcev orosilo, ko so •ssvojega* zagledali med tolikimi nastopajočimi. Marija Cotič učenka petega razreda. je pozdravila vse prisotne ter potem napovedala vsako točko RAZOBEŠENI SO NA OGLASNIH DESKAH Precej uspešni zaključni rezultati na slovenskih srednjih šolah v Gorici Veliko število dijakov je izdelalo razred Na hodnikih pred tajništvi vseh srednjih šol je bilo včeraj opoldne vse polno dijakinj in dijakov, ki so si na oglasnih deskah ogledovali izide pravkar zaključenega šolskega leta. Tako je bilo tudi v poslopjih, kjer so nastanjene slovenske srednje šole, tj. v Uhci Croce, kjer sta klasični licej in učiteljišče, v Ulici Seminario, kjer je slovenska trgovska šola ter v Ulici Randaccio, kjer je slovenska nižja srednja šola. Na oglasnih deskah so prikazani šolski rezultati vseh razredov razen zadnjih, kjer bodo zaključni izpiti ali mature v prihodnjih dneh in tednih. V naslednjih vrsticah objavljamo šolske rezultate, pri čemer ugotavljamo, da so letošnji rezultati zelo dobri, v nekaterih primerih imamo tudi odlične dijake. KLASIČNI LICEJ 4. gimnazija: Izdelalo je 5 dijakov, 1 dijak ima popravne izpite. Izdelali so: Antoni Loredana, Devetak Karel, Monti Onorina, Nanut Ksaverij, Petejan Marko. 5. gimnazija: Izdelalo je 7 dijakov, 3 imajo popravne izpite. Izdelali so: Ferfoglia Gabriel, Gergolet Viljem, Koršič Iva, Rustia Milena, Sirk Nataša, Tomšič Andreina in Klanjšček Katerina. 1. licej: Izdelali so 4 dijaki, 1 ima popravne izpite. Izdelali so: Cevdek Fabij, Cijan Marijan, Cotič Savina, Sirk Ileana. 2. licej: Trije dijaki so izdelali, 1 ima popravne izpite. Izdelali so: Dornik Harjet, Marvin Diego, Rojec Marko. 3. licej: Vsi dijaki so pripuščeni k zaključnim maturantskim izpitom. UČITELJIŠČE 1. razred: Izdelalo je 7 dijakov, 3 imajo popravne izpite, 4 dijaki pa so bili zavrnjeni. Izdelali so: Beuciar Silvan, Bukovec Adrijana, Calligaris Antonjeta, Gergolet Marija, Klanjšček Aleksandra, Lavrenčič Rozama, Okroglič Vanda. 2. razred: Vsi dijaki so izdelali: Jerkič Marija, Nanut Loredana in Srebrnič Terezka. 3. razred: Izdelala sta oba dijaka: Cont Tamara, Nanut Karl. 4. razred: Vsi dijaki so pripuščeni k zaključnim maturantskim izpitom. TRGOVSKA ŠOLA L razred: Izdelalo je 13 dijakov, 1 ima popravne izpite, 2 sta bila zavrnjena. Izdelali so: Devetak Irene, Gergolet Luiza, Laurenčič Lau- Dijakl slovenske nižje gimnazije sl ogledujejo razstavljene slike v telovadnici svoje šole retta, Marega Nives, Marušič Maria, Marušič Patrizia, Mikulus Franka, Močnik Maura, Pellicon Anamarija, Štekar Milena, Radetti Klavdij, Zorzut Rudi, Škorjanc Stanislav. 2. razred: Izdelalo je 7 dijakov, 4 imajo popravne izpite, 1 dijak je bil zavrnjen. Izdelali so: Bensa Eliana, Devetak Nada, Gergolet Li-viaina, Marušič Elvia, Miculus Lo-retta, Paoletti Eda, Princi Maria Maddalena. 3. razred: Vsi dijaki so pripuščeni k izpitom. SLOVENSKA NIŽJA ENOTNA SREDNJA ŠOLA I/A razred: 14 dijakov je izdelalo, 6 ima popravne izpite, 3 so bili zavrnjeni Izdelali so: Boneta Davorin, Bresciani Artur, Devetak Lucijan, Figelj Aleš, Frandolič Renco, Gabrielcig Danijel, Kogoj Andrej. Maligoj Mavricij, Paoletti Maver, Peric Severin, Peteani Mavricij, Petejan Rajmund, Rožic Livij, Vižintin Lučano. I/B razred: 13 dijakov je izdelalo, 8 ima popravne izpite, 2 sta bila zavrnjena. Izdelali so: Cotič Ivo, Cotič štefna, Devetak Tomaž, Doktorič Aleš, Dornik Maver, Hlede Jožef, Loj k Aleš, Lutman Marko, Pelicon Marino, Rener Peter, Rojec Ivo, Stacul Jožef, A-grič Klavdij. I/C razred: 15 dijakinj je izdelalo, 6 jih ima popravne izpite. Izdelale so: Cej Rita, Crismancich Ksenija, Croselli Nadja, Culiat Sonja, Gergolet Patricija. Jarc F-an-ka, Koren Marta, Kosič Mirjam, Krulc Suzana, Miculus Tacijana, Petejan Mirjam, Primozig Manuela, Princi Elizabeta, Srebotnjak Vanda, Terrana Klavdija, Ursic Lucija. I/D razred: 18 dijakinj je izdelalo, 3 imajo popravne izpite. Izdelale so: Alt Loredana. Bastiani Julijana, Cargnel Vesna, Carli Evelina, Cijan Silvana, Cingerli Dorela, Devetak Franka, Devetta Ivana, Devetti Cirila, Feri Valentina, Gergolet Mirjam, Graunar Ada, Kom-janc Lucijana, Marassi Aleksandra, Peric Damijana, Terpin Marija, Terpin Mariia Petra, Zavadlav Erika. I/E razred: 18 dijakov je izdelalo, 4 imajo popravne izpite, 1 je bil zavrnjen. Izdelali so: Bagon Marij, Buzzinelli Franko, Černič Mavricij, Devetak Darij, Devetak Klavdij, Devetak Marino, Devetti Silvan, Ferfoglia Robert, Gergolet Boris, Gergolet Fabij, Koncut Mavricij, Lavrenčič Bruno, Laurenti Jurij, Marušič Albano, Nanut Lucij, Oretti Bruno, Turri Renco, Zuanigh Marko. II/A razred: 11 dijakov je izdelalo, 4 imajo popravne izpite, 3 so bili zavrnjeni. Izdelali so: Butkovič Rafael, Crapiz Marino, Devetak Davorin, Ferletič Jordan, Feroleto Jožef, Macuzzi Simon, Osbat Aleksander, Persoglia Lovrenc, Sirk Ivan, Tabai Maksim, Tercic Flavij. H/B razred: 11 dijakov je izdelalo, 6 jih ima popravne izpite, 1 je bil neocenjen. Izdelali so: Beuciar Marijan, Bukovec Marko, Cemetti Jurij, Cijan Jožko, Cont Vladimir, Cubej Marko, Klanjšček Mamko, Leban Maver, Marega Livij, Qua-lizza Vladimir, Tabaj Rajmund. II/C razred: 18 dijakinj je izdelalo, 4 imajo popravne izpite. Izdelale so: Berlot Loredana, Cevdek Elda, Cijan Marija, Cotič Damijana, Drobež Alenka, Ferletič Adrijana, Ferletič Ana, Figheli Bernarda, Gergolet Darija, Gergolet Radiča, Gulin Vijolica, Humar Lore-ta. Oblak Omela, Peric Nevija, Perše Silvana, Petean Adrijana, Princi Irena, Tomšič Palmira. | II/D razred: 19 dijakinj je iasdela-I lo, 3 imajo popravne izpite. Izdelale so: Bensa Dolores, Božič Vero- nika, Brancovig Evelina, Colja Danijela, Devetak Dorijana, Devetak Mavra, Fajt Tamara, Frandolič Julijana, Gergolet Renata, Kompara Jasna, Leghissa Sonja, Marcolini Silvestra, Marušič Anita, Marušič Gabrijela, Marušič Loredana, Nanut Loredana, Semolič Lilijana, Švab Danila, Terpin Bruna. Danes stavka občinskih uslužbencev Danes bodo goriški občinski u-službenci stavkali v znak protesta proti občinski upravi, kd preveč zavlačuje odobritev novega pravilnika in reševanje personalnih zadev. O zahtevah sindikatov občinskih uslužbencev smo že pisali, prav tako smo objavili odgovor župana De Simona. Sindikati uslužbencev so dali razobesiti plakate, v katerih ponavljajo svoje obtožbe proti občinski upravi. Uslužbenci se bodo danes zjutraj ob 9. uri zbrali pred županstvom, nato bodo šli v povorki skozi mesto na Trg Battisti, kjer bo sindikalno zborovanje. Stavka bo zajela vse občinske urade, v otroških vrtcih ne bo pouka (tudi v treh slovenskih, ki so občinski), stavkali bodo šolskj sluge in vse pomožno osebje Odprt bo matični urad na občini, ki pa bo opravlja] le najnujnejše posle. Tudi mestni stražniki bodo opravljali le najnujnejša redarska dela. Na sedežu ERSA govorili o dodatnem davku IVA Na sedežu ustanove za razvoj kmetijstva ERSA v Cervignanu so prejšnje dni imeli diskusijo o dodatnem davku IVA. Prisotni so bili mnogi izvedenci na tem področju, med temi tudi ravnatelj kmečkih posojilnic Tullio Botteri, univerzitetni profesor Maurizio Fan-ni in drugi. Govorili so predvsem o dodatnem davku v zvezi s kmetijstvom in zadružništvom. Ob zaključku se je sestanka udeležil tudi deželni odbornik Varisco. Simfonični koncert v počastitev Lorenza Perosija V počastitev stoletnice rojstva glasbenika Lorenza Perosija bo v petek, 16. junija v cerkvi Sv. Ignacija na Travniku koncert, ki ga bosta izvajala orkester in zbor gledališča Verdi iz Trsta. Na sporedu bosta dve deli znanega glasbenika *Stabat mater* ter tTransitus ani-mae defunti*. Koncert bo dirigiral Luigi Tofjolo, zbor bo pa vodil Gaetano R iccitelli. Razna obvestila šola Glasbene matice Gorica priredi v petek, 16. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13, zaključno glasbeno produkcijo svojih gojencev. Izleti Mladinski odsek SPD Gorica priredi v nedeljo, 18. junija vzpon na Km. Odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 5.30 s Travnika. Vsa ostala pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 2495, nastopa. Opozorila je navzoče da e v zgornjem nadstropju razstava ročnih del in risbic učencev vse šole, ki bodo na ogled do 24. junija. ko bodo otroci opravili izpite in prejeli spričevala. Prireditev je začel šolski zbor — okoli 40 učencev — ki so pod vodstvom učiteljice Marije Delpinove zapeli več pesmi naučenih med šolskim letom. Ubrano so zapeli nPreljubo veselje*. «Mala miška ne-učena». cPleši medo». Mamica je kakor zarja*. «Po jezeru», rTrav-nički so že zeleni*, tšumijo gozdovi domači* in rZdravt ica*. s katero. so sklenili prireditev. Sledile so recitacije posameznikov in zborne recitacije, igrice in pevske točke. Dolores Tomšič je recitirala «Kje smo mi doma*. Tanja Hmeljak. Tatjana Cotič in Nadja Tomšič so nastopile v prizorčku Mačka, miš m miška*. Tanja Hmeljak je recitirala «Čebelico*. v zborni recitaciji «Pesem o zlatu* so nastopili Patricl a Cingerli. Daniela Tomšič in Samuel Cotič, pesem tJaz bom mali sončni žarek* je odpela Nadja Tomšič, «Ko se jutro zazori* je deklamirala Magda Petejan. Gregorčičevega «Veselega pastirja» je zapel Igor Gulin, pesem Mamici in očku* je deklamirala Margherita Bertognolli. pesem ^Domovini* pa Patrizia Flo-renin. Gregorčičevo tSoči* so izmenoma recitirale Patricija Plore-nin. Dolores Tomšič. Ana Petejan in Marija Cotič. Muren in mravlja* ;e deklamirala Ana Petejan, pesem rVečer ob košnji.* kjer smo slišali besede,* da bi vojne več ne bilo na svetu...* pa Jurij Devetak, Fabij Devetak in Marino Dottori.* Kosovelovo »Temni bori* je z občutkom deklamirala Marija Cotič, pesem tVipava* pa Edvin Butkovič in Valter Monti. Zborno recitacijo tDrevesa govorijo so naštudirale u-čenke 4. razreda, medtem ko sta zTeto Mico* podali Marija Cotič in Ana Petejan. Na koncu igranega programa so učenke 3. razreda nastopile z igrico , kjer je bil med nagrajenci. Priznamo, aa nas je presenetil predvsem z živahnejšo barvnostjo slik. Od nekdanjih v romantičnem somraku tonečih gozdov je tu le sled. Njih temno ožgana rjava barva se je umaknila sko-roda ognjeno žarečim in širokim razgledom kraških jeseni in .a-sni modrini neba nad bisernato svetlikajočim se morjem ki ga polnijo pestri čolni in jadrnice tako v barkovljanskem kot v tržaškem pristanu. Na res prirojeno umetniško občuti ivost kaže neposrednost izraza, ki izstopa posebno v malih oljih. V njih je zamah igre potez svež in odločen, včasih drzen, kar priča, da se Aita poslavlja od nekdanjih vzorov romantičnega realizma. Nedvomno se bo izoblikoval v dobrega krajinarja in enako uspešnega mari-nista, saj je kot član ladijskega orkestra prepotoval mnogo oceanov. In prav zaradi tega je v teh slikah poleg pesniškega zaznaven tudi močan muzikaličen odmev naravnega okol a. Graziella Petracco razstavljala v občinski V Trstu ustvarja nekaj odličnih grafičark. Med temi e tudi Graziella Petracco, ki jo je predstavil ob njeni zadnji o-sebni razstavi v občinski galeriji pesnik Claudio Mertelli Skoro izključno večbarvne akvatinte. ponekod obogatene v svojem učinku še s suho iglo, nam Petrac-covo kažejo hkrati v zunanjo pesniški dojemljivosti in v izredni strokovni popolnosti tiskov, kar Pa ni nikdar namen sam sebi, Uporabi a jo vedno zato. da čim bolj umetniško občuteno, a obenem kar se da naravno poda male izseke rastlinstva in obale, za kar ji včasih zadošča slikoin-to razpeljan šop trave ali cvetja. Zanimivi so listi, kjer je pesem različnih vetrov od burje do široka ujela v ralično upogibajoče se krošnje raznih vrst drevja. Podobna tenkočutnost opazovana prirodnih pojavov, ki ih sicer mnogi ne opazijo, pronica še iz drugih listov, kjer izstopa npr. kot značilnost dela gradeških ribičev v tistih z mrežami. Zato leti nosijo namesto naslovnega poimenovanja le domiselno izbrane narečno zveneče stihe njihovega pesnika Biagia Marina. MILKO BAMBIČ MAKS ZADNIK: 08 30. OBLETNICI FAŠISTIČNEGA POKOLA IN POŽIGA Požig prvih sedmih vasi na Primorskem «Kaj bo rekel moj sin, ki je italijanski vojak, ko bo zvedel, da ste mu ustrelili nedolžnega očeta* Nekatere mlajše (mislim, da jih je bilo 6) so izločili iz S'5U‘ pine, kc smo šli mimo žel. postaje pod vasjo. Ko smo posedli, nas je bilo še okoli 30-35. Kapetan je postavil v našo neposredno bliž11™ tri stražarje, še več pa jih je razmestil v večjo oddaljenost. Na pa nam je rekel, da gredo požigat našo vas. Stražarjem pa je rotil, naj takoj in brez opozorila streljajo, če bo kdo poskušal zbežati, sicer pa naj nas stražijo do njegofe vrnitve. Nihče ni poskusa bežati, ker je bilo več sto fašistov in vojakov razpostavljenih P° vseh gričih, vaseh in senožetih, zato ni bilo upanja na uspešni befr «Ko so začele goreti Kilovče, smo se morali obrniti proti “a tečevemu brdu, toda kmalu smo opazili, da tudi to gori. Tedaj Je neki mlad font iz Brezovega brda, ki je služil za hlapca na Ra' tečevem brdu, rekel: «Ratečevo brdo goril* Fašist pa ga je takoj udaril s puškinim kopitom po glavi. Po več kot triurnem nepremičnem sedenju se je vrnil kapetan in nam ukazal: «Avete cinque m' nuti, dovete dirmi, dove sono i ribellil* — «Pet minut časa vam dam. Povedati mi morate, kje so uporniki.* »Med temi petimi minutami je nekdo izmed naših, da bi si re^il življenje, vzkliknil: «Viva il Duce!», takoj ga je poklical ven. Na^° je izločil še tri: za nekoga je prosila italijanska učiteljica, drugi je bil vpisan v GIL, tretji pa je bil oče tega člana GIL. Ko je Pref^ klo 5 minut, je kapetan ukazal: «Deset naj jih stopi za menoj-* Vstal sem prvi in stopil proti njemu, za menoj jih je prišlo še devet. Postavil nas je pred 4 strojnice, namerjene na nas. »Takrat nam je postalo vsem jasno, da nas bodo postrelili, zato sem rekel kapetanu v slabi italijanščini: «Ka.j bo rekel moj sin, ki je italijanski vojak, ko bo zvedel, da ste mu nedolžnega očeta ustrelili?* »Ni odgovoril, pač pa me je poklical iz vrste in ukazal dveffla škvadristoma, naj me odpeljeta na pot. Ko sem se oddaljil kaki 20 metrov, so se vsuli rafali izstrelkov na ostalih 9 mojih vaščanov in sotrpinov, škvadrista mi nista dovolila, da bi pogledal na mirajoče, ki so jih pokosili svinčeni izstrelki, toda slišal sem nJ. hove krike groze in slutil in celo čutil drgetanje poslednjih življenj sivih trzljajev njihovih mišic. Videl sem še, kako so peljali dru® skupino naših 10 zmočenih tovarišev nekoliko stran, da jih P08”? lijo, vendar so iz nje izločili še dva — Viktorja Gašperšiča iz ....nuni...l■■■lllllll^ll■■I■■t...... ENA IZMED POSLEDIC NIXONOVEGA OBISKA Celo «New York Times» piše o «akupunkturi» Tudi v ZDA so jo začeli izvajati WASHINGTON, 13. - Zanimanje ameriških medicinskih krogov za stoletja staro kitajsko terapijo, ki jo poznamo pod imenom akupunktura, je tolikšno, da se z njo ukvarja celo sam «New York Times*, to se pravi časopis, ki prav gotovo odraža najširšo razpoloženje v deželi. Vrhu tega se ta list oglaša na osnovi podatkov. ki jih je zbral v posebni anketi, ki jo je izvedel v vseh ZDA. In ta ameriški časopis piše, da je veliko ameriških zdravnikov začelo prakticirati akupunkturo kot novo sredstvo za lokalno mrtvičenje pred in med o-peracijami. Časopis pri tem dodaja, da ameriški zdravniki preizkušajo to novo veščino anestezi-ranja predvsem «na sebi, na svojih kolegih torej na zdravnikih in na nekaterih verjetno izbranih pacientih*. Vsekakor pa je to dokaz, da se ameriška medicina močno zanima za kitajsko akupunkturo, kar je v glavnem posledica zbližanja med ZDA in Kitajsko, posledica pač Nixonovega o-biska v tej deželi. Lz «New York Times* nadalje zvemo, da so v ZDA od 21. aprila do danes izvedli devet operacij, pri katerih so z akupunkturo izvedli anestezijo. Zakaj omenjamo 21. a-pril? Tega dne je prišel v ZDA kitajski strokovnjak dr. Veičilju, ki je prišel pokazati ameriškim kolegom, kako se akupunktura izvaja. posebno še kako se izvaja a-nestezija, to se pravi umrtvičenje s pomočjo akupunkture. V tem ko se v splošnem zanimanje za akupunkturo med ameriškimi zdravniki širi, «New York Times* hkrati poudarja, da ameriški zdravniki ne jemljejo te terapije brez določene doze kriti- čnosti ali vsaj previdnosti. Res je. da so nekateri ameriški zdravniki, ki so obiskali Kitajsko in se na kraju samem prepričali o učinkovitosti in praktičnosti akupunkture, objavili navdušene in navdušujoče članke o tem, toda kjub temu obstaja med ameriškimi zdravniki določena doza previdnosti, kajti kitajski zdravniki sami, ki ta sistem propagirajo, priznavajo, da so začeli z akupunkturo kot anestetskim sredstvom oziroma načinom šele pred dobrimi šestimi leti. in še nima .jo dovolj prakse. Z druge strani pa je res. da so doslej izvedli že 400.000 operacij in da te potrjujejo učinkovitost akupunkture kot dobrega anestetskega sredstva. Sicer pa se tudi sami kitajski zdravniki omeju.jejo pri tem le na določene bolezni oziroma kirurške posege in uporabljajo akupunkturo v glavnem pri operacijah ginekološkega značaja, v nosu in pri drugih tovrstnih »ožjih* posegih. medtem ko so pri drugih primerih previdnejši, pa čeprav smo nedolgo tega brali, kako ie ekipa kitajskih kirurgov izvedla operacijo pri neki ženski in izločila iz njene trebušne votline nekaj deset kilogramov tekočine in rakastega tkiva. Sicer pa se vrnimo k ameriškim zdravnikom oziroma k temu, kar o tem piše «New York Times*, ki pravi, da vlada med ameriškimi zdravniki veliko zanimanje za akupunkturo, da bi mnogi ameriški zdravniki radi odpotovali na Kitajsko, da bi iz neposrednega vira dobili ustrezno znanje in prakso in da bi zadevo praktično tudi preverili ob asistenci samih kitajskih zdravnikov. Sicer pa so jeseni štirje znani ameriški zdravniki odpotovali na Kitajsko in te- daj so vsi navdušeni nad uspehi kitajskih kolegov, povabili v ZDA skupino kitajskih zdravnikov. Datum tega obiska še ni bil določen. Dve kratki filmski RIM, 13. — Italijanska kinematografija si je doslej že večkrata privoščila kako satiro na račun fašistične dobe. Nekaj teh filmov je bilo kar sprejemljivih, drugi pa so bili le nekakšen «ventil», ki je sproščal malo smeha na račun fašizma, hkrati pa oprostil fašizem tiste njegove zločinske vsebine, ki je bila pravzaprav njegova značilnost. Morda bomo sedaj v novem tovrstnem filmu dobili kaj bolj pozitivnega. Družba Hubris Film sporoča, da bodo v prihodnjih tednih začeli snemati film z naslovom d nipoti della lupa». Gre za neko «pikantno satirično zgodbo, ki se dogaja v Italiji v tridesetih letih, to se pravi v času fašizma». Film bosta pripravila Jack Lau-der ter Franco Rossetti, ki bo film tudi režiral. Zamisel in scenografija sta Franca Rossettija, s katerim je sodelovala Gaia Ro-manini. PARIZ, 13. — V Pariz je prispel na kratek počitek Mathieu Carriere, ki bo igral eno glavnih vlog v filmu «Barbableu». Film režira Edward Dmptrick in ga snemajo na Madžarskem. V ostalih vlogah igrajo še Richard Burton, Virna Lisi, Raguel Welch, Nathalie Delon in drugi. Moja vloga je vloga mladega judovskega violinista, ki umori Barbableuja — Burtona, to se pravi nacističnega barona. Gre za film, v katerem je precej fantazije». Na vsak način pa gre za film iz nacistične dobe. Skupina škvadristov iz bataljona «Emiliano», ki je v onih d06*1 rila po naših vaseh. Sliko je posnel «capomanipolo» Guido "BSL Facchini, posredovalo pa nam jo je tržaško ((Mednarodno sre® za borbo proti vojni«, ki ga vodi prof. Diego de EnrigueZ lovč in nekoga iz Vrbova, ki so ga ujeli, ko je šel na Rate^e'^ brdo po drva. Oba sta rekla, da sta videla partizane. Tudi iz ^ skupine so dva izločili. Skupno so jih na travniku pod vasjo streliii 25.» S PUŠKINIMI KOPITI SO NAS NAPODILI IZ HIŠ nat” Kako so fašisti požigali Kilovče in izganjali ljudi iz hiš, je opisala Antonija Fatur: »Tisti dan sem bila doma. Okoli 13. ure so vdrli fašisti v '? s Obnašali so se kot divjaki. Zagnali so se po hišah in nas začelij, histeričnim vpitjem «fuori», z udarci s puškinimi kopiti in br^3]et izganjati iz hiš na sredo vasi. Moja mati je bila tedaj stara T5 in ni mogla hoditi, zato smo ji morali pomagati in v grozi teči- IjJ ni fašisti pa so nas zmerjali z najgršimi psovkami in nam P., žili. Pred našimi očmi so polivali hiše z bencinom in požigali- ^ česar nam niso dovolili odnesti s seboj. Odšli smo le v tistem. smo imeli na sebi. Iz naselja so nas napodili na hrib na cesto in po njej v dolino, da ne bi videli pod vasjo postreljenih ših moških. Bilo je hudo. Groza nas je spreletavala. Potem s° na glavnj cesti naložili na kamione in nas odpeljali na Ma Od tam smo morale štiri družine v izgnanstvo v Trento, ostan ^ drugam. Preostali domačini so organizirali pošiljanje pomoči v Ko pa smo jim dopovedali, kaj so fašisti z nami počeli- ®° bleki, denarju idr. Italijani so nas v Trentu v začetku grdo ®leC,paS ItaJ sprejemali z razumevanjem in obsojali fašistično divjanje, za smo jim še danes hvaležni,* je končala svojo zgodbo Am** Faturjeva. Ital.-slov. slovar Dejstvo je. da dobivamo na slovenski knjižni trg večje število najrazličnejših slovarjev. To kaže veliko zanimanje naših ljudi za tuje jezike, kaže pa tudi močne stike naših ljudi s predstavniki tujih narodov in držav Najrazličnejše stike med slovenskim in italijanskim narodom pa dokazuje tudi veliko število slovarjev, bodisi slovensko - italijanskih, bodisi italijansko - slovenskih Že dolgo poznamo italijansko - slovenski slovar, ki sta ga sestavila Anton Bajc in Pavle Kalan in se uvršča med najboljše tovrstne priročnike. Zdaj je izšla pri Državni založbi Slovenije že tretja, razširjena izdaja tega slovarja. Kot pravita avtorja v uvodu je slovar namenjen v prvi vrsti Slovencem. ki poznajo v glavnih obrisih italijansko slovnico in jezik za spoznavanje bogatega izraza italijanskega jezika. Pričujoča tretja izdaja ie hotela ustreči vsem, tudi prevajalcem, bila pa ie nujna, saj je novi čas tudi italijanski jezik obogatil z novim besedi-čjem in izrazoslovjem. Tako je novi slovar znatno obogaten in dopolnjen in bo koristen za vse potrebe slovenskih ljudi. Nova izdaja italijansko - slovenskega slovarja profesorjev Bajca in Kalana je torej odmev časa ter potreb, koristila pa bo vsem pri spoznanju in razumevanju italijanskega jezika. Sl. Ru. II.......11M ITI I ■ 1111111 ■ 111111111MI................Illllllllll ......................M mil """ FAŠISTI SO BILI HUJŠI KOT ZVERINE le P0” «Nikoli nisem nečesa tako groznega ne videl ne bral*, J ^jio vedal Viktor Gašperšič - Pavlin iz Kilovč, star 74 let, »kot Je pri nas tistega groznega 4. junija 1942 na praznik sv. rešnega te .0 Možu je pritrdila tudi njegova žena Pavla. Potem sta še da so v njihovi vasi začele štiri družine — oni, Ivančevi, ^>eC. jjt) vi in Kovačevi — delati za NOB že 1941. leta. Organiziral P8 je Anton Frank - Pecmanov. ^ O streljanju talcev v »Jerandovi ogradi* pod vasjo, se Ga šič spominja takole: «Bil sem zaprt v Neverkah od 18. maja 1942 skupaj z in drugimi. Neki kapetan me je zasliševal. Zanimalo ga je, We pri bil 28. 10. 1941, ko so partizani razkopali progo in iztirili vla* ^ čuvajnici št. 6 blizu naše vasi. Odgovoril sem mu, da sem lovu. Takrat so ga poklicali k telefonu. Ko se je vrnil, je "Tjii da ne bova sedaj nadaljevala. Takoj so nas naložili na kami®^ nas prepeljali do Klobučarja v Gorenji Bitnji. Pod vasjo smo pj] sedeti več kot štiri ure in gledati v žleb. Med streljanjem seSD v drugi skupini. (Nadaljevanje sle<* • Horoskop ... ičafcf OVEN (od 21.3. do 20.4.) Mali uspehi pripravljajo velike. Hvalisanje naj vas ne privede do domišljavosti. Ljubezensko srečanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) V novem delovnem okolju se boste kmalu znašli. Preboleti bo treba pretirano reakcijo samoljubja. Pazite na zdravje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaše pobude bodo rodile uspehe, vendar ne brez žrtev. Neka simpatija se polagoma spreminja v ljubezen. RAK (od 23.6. do 22.7.) Bliža se konec realizacije življenjsko važnega načrta. Na vidiku potova- nje v poslovne in razvedrilne na mene. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspehi nekega sodelovalca bodo omogočili tudi vam uspeh. Ponuja se vam novo prijateljstvo, vendar bodite previdni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Premalo ste borbeni: to preprečuje realizacijo nekaterih načrtov. Nepozaben večer z ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaš dinamizem bo privedel do uspeha. Potovalni načrti v okviru poletnih počitnic. Odlična moralna karija. KORPIJON (od 24.10. do 12.11.) Skušajte izpopolniti in bolje orga- nizirati delovno metodo. 1^®Lsdila' vana novica vas bo razV Zdravje dobro. \ V5’ STRELEC (od 23.11. do 20-^Splavaš i dosedanji napori b0V°Jev čarni z uspehom. Sijajno šili delikatno vprašanje. N nervoze. < j Ve' ko srečanje lahko v trer"~“ ^ meni vaš profesionalni Vaše ideje bodo upoštevane-. ^ven VODNAR (21.1. do dan: pobude, ki bodo dCP. \ uveljavitev vaših sposobnosti zogibajte se diskusijam v jpF* RIBI (od 20.2. do 20.3 ) ^ m-boste polne roke dela in JJLp**1' ste dobili priznanje za P°jJ; od & nost. Sreča v sentimentalni sih. ^morski dnevnik 5 rt ŠPORT ŠPORT ŠPORT 14. junija 1972 V POLFINALU TEKMOVANJA ZA EVROPSKI NOGOMETNI POKAL NARODOV Zahodni Nemci proti Beigijcem Sovjeti pa proti Madžarom V finalu se bosta torej srečali vzhodna in zahodna evropska nogometna šola , ^ č&su do 18. junija se bo zakljuei-® evropsko nogometno prvenstvo. V *finalu se bo srečala Nemčija z f“8ijo in Sovjetska zveza z Mad-^sko. Slučaj je tako določil, da * bo v finalu spoprijel zahodno-^opski nogomet z vzhodnoevropsko ^ nemški reprezentanci v*č mladih igralcev zahodni Nemci so prišli v polfi-evropskega prvenstva nepre-, S tem spričevalom so se uvrstili v končni del turnir-Potem ko se niso udeležili pr-5 dveh izvedb in so bili prema-“5* pred štirimi leti v srečanju Jugoslavijo. Neniška ekipa je precej podob-? tisti, ki je nastopila na svetovja prvenstvu v Mehiki. Prišlo pa * *> nekaj zamenjav, ki jih je jjakovalo državno prvenstvo in pa i^ost nekaterih igralcev. Umaknili i se Schulz, kapetan Uwe Seeler, *«!» (ki so ga izključili zaradi jbkupnin), Hottges in Overath. /adnost reprezentance pa se zara-j kga ni spremenila, saj so na starih prišli mlajši nogome-/*> kot Netzer, ali pa mladi Hoen. j' da ne omenjamo drugih. Teh-vodja moštva je znal pravil-nadomestiti starejše reprezentan-z mladimi. Rezultati pa niso j^li, saj je nemška reprezentan-' * osmih letih pod njegovim vod-odigrala 75 srečanj in je kar jjjkrat zmagala, poražena pa ie le enajstkrat. Schoen je upora-. v vseh teh tekmah nad sedem-7,el nogometašev. upnici se poslužujejo taktike «4-ju‘: v kateri prehajajo tudi bra-ij? v napad. Med temi je najne-rrieiši prosti igralec Beckenbauer. v”jPadu pa je najboljši Miiller, Iboljši strelec na svetovnem pr-S*vu v Mehiki. Lahko rečemo, j, 'l nemški ekipi najboljši ne igralo zase, pač pa služijo skupni 91 *n rezultati ne izostajajo. ®elgijci predvajajo ‘'iupno in hitro igro |3jSprotnik Nemcev v prvi polfi-tekmi bo Belgija, ki se je ? Pred kratkim vrnila na svetov-4 nogometno prizorišče. To je bi-. Pred dvema letoma, ko se je /Jlila v finalni del prvenstva v ?®ki, kjer jo je izločila Sovjet-® zveza. Ta uvrstitev je za Bel-pomenila prvi korak v sam evropskega nogometa. 2^®ločiXnem kolu evTOpskega pr: 'a so bile nasprotnice Belgije j.-galska, Škotska in Danska. Če Rinemo zadnje moštvo, sta bili pi dve ekipi precej huda ovira. Po so ju belgijski nogometaši No obšli. V četrtfinalu so iz-Ul reprezentanco, kot je Ita-‘5 ki je pred štirimi leti osvojila 7°v evropskega prvaka. J^zda belgijskega nogometa je kapetan državne repre- v --v-c Van Himst, precej muhast Sr*0- Pred leti se je namreč od-\7' da ne bo več oblekel dresa vrvnimi barvami, a se je nato ■/Pnsli]. Ne smemo pa pozabiti še M°era, Lambeita in vratarja ^Sljci navadno nastopajo s teh-^..«4-3-3», ki pa jo zlahka sprejo v «4-2-2», če se nasprotnik zapre v obrambo. Odlikuje bftožica podaj na sredini igri-ik,v pričakovanju priložnosti za jJ napad. Trener državne repre-oli-nce Goethals trdi, da je naj-skupna in hitra igra in upo-',jja na igrišču v praksi deset 0rt cev 1° deset branilcev. Ka-' se doslej ni zmotil. 0yieti najmočnejši ^ sredini Igrišča W drugi polfinalni tekmi bosta l^Pili Sovjetska zveza in Madžar- so edini izmed letošnjih QStov. ki so nastopili na vseh Un delih evropskega prvenstva. tL 1960 so osvojili naslov evrop-ijj®4 Prvaka z zmago nad Jugosla-v Podaljških, v Španiji so bili drugi, pred štirimi leti pa so v Ita-1 zveze v polfinalu, predstavlja pre-Uji zasedli šele četrto mesto. Tudi | senečenje. saj se je vrnila v sam vrh evropskega nogometa po daljši odsotnosti. Pred dvema letoma se ni niti uvrsta v finalno kolo svetovnega prvenstva v Mehiki. Končno Pa ji je letos uspela vrnitev v mednarodno areno in se je prerinila v polfinale evropskega prvenstva, kjer ie zadniič nastopala leta 1964. Pot Madžarov ni bala prelahka, saj je večkrat kazalo da bodo izločeni. Že v osmini finala jim je delala preglavice Francija, v četrtfinalu pa Romunija, ki jih je dvakrat prisilila k remiju Potrebna je bila tretja tekma, kjer je madžarska ekipa zmagala z 2:1. Problem Madžarov je bil dolgo časa trener, saj so ga v zadnjih letih zamenjali kar trikrat. Končno je prevzel vodstvo reprezentance Rudolf Hlovszky, ki je dosegel takoj dobre rezultate Res je sicer, da ni mogoče pimerjati današnje ekipe z moštvom Pu-skasa. Kocsisa in Hidegkutijp, ki je prvo premagalo Angleže v Londonu (leta 1954). Odlikuje pa da- našnjo reprezentanco odlična uigranost, saj pripada večina igralcev Ujpest Dodzsi, večkratnemu državnemu prvaku. Poprečna starost ekipe je precej visoka, kljub temu pa noče tehnični vodja zaenkrat zaupati mlajšim igralcem. Vse igralce odlikuje odlično obvladanje žoge in izredna tehnika. Nevami so predvsem v napadu, medtem ko ie bil vratar vedno njihova šibka točka. Ni izključeno, da bomo videli Madžare v finalu letošnjega evropskega prvenstva. če se bo sedanji vratar Geczi izkazal. Sovjetska zveza je prišla do finalnega dela prvenstva nepremagana, in obeta, da bo zelo nevaren nasprotnik, čeprav je na evropskih prvenstvih vedno nazadovala. V dveh letih so se v vodstvu sovjetske nogometne reprezentance menjali kar trije trenerji. Trenutno jo vodi Aleksander Ponomariov, ki je bil v povojnih letih eden izmed najboljših sovjetskih strelcev. Od 1936 pa do 1952 (vmes ni nastopal zaradi vojne), je dosegel kar stodvainpetdeset golov, kar ni ravno malo. Sovjetska državna reprezentanca se je precej spremenila v zadnjih letih. Ekipa .je sestavljena v glavnem iz mladih igralcev, potem ko je bila izključena s svetovnega prvenstva v Mehiki. Čeprav ne predvajajo kdove kakšne igre, so sovjetski nogometaši dosegli vedno dobre uspehe, če izvzamemo poraz v prijateljski tekmi proti Z. Nemčiji ob otvoritvi olimpijskega stadiona v Mtinchnu. Kot vedno, uporabljajo RUsi tehniko «4-3-3». njihova glavna moč pa sloni na sredini igrišča, ki napreduje z gostimi podajami. Nikdar pa ne bomo opazili kakšne improvizacije, kot pri drugih vzhodnoevropskih državah. Vse napreduje po nekem strogem določenem sistemu in je v vse že vnaprej preračunano. Za zmage pa se morajo v glavnem zahvaliti stalnemu pritisku na nasprotnikovo stran igrišča, ki največkrat popolnoma uniči tekmeca. Po daljši odsotnosti Madžari spet med elito Madžarska, nasprotnik Sovjetske V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Visok poraz proseške ekipe v zadnjem kolu prvenstva Začetniki Brega osvojili točko, kljub okrnjeni ekipi Primorje — S. Giovanni 0:5 Primorje: Ferfolja, Šegina (S. Husu), Milič, Verša, Košuta, Germani, Verginella, štrekelj, Zanella, G. Husu, Locasto. S. Giovanni: Uldgrai, Berga- masco, Bulano, Savi, Clocchiatti, Leghissa, Civilia, Venier, Galletti, Del Negro, Pascon. Primorje je zaključilo letošnje mladinsko prvenstvo s porazom. V zadnji tekmi je zgubilo proti S. Giovanni ju kar s 5:0. Svetoivančani so zmago zaslužili, vendar ne s tako visoko razliko. Prosecani so se jim upirali uspešno le v prvem polčasu, ki se je končal brez zadetkov, v nadaljevanju pa so morali kloniti. Ekipo «rdeče-rumenih» so tokrat okrepili nekateri naraščajniki, vendar je to bolj koristilo igri posameznikov, kot pa k homogenosti moštva. Obramba in cela ekipa sploh se je potrudila le v prvem polčasu, ko je nadzorovala in preprečila nasprotnikove napade. V drugem polčasu je Sergij Husu zamenjal Šegino. Ta menjava pa mj bila posrečena, saj so Svetoivančani kmalu nato povedli. Zadetek je demoraliziral Prosečane, ki so še bolj popustili. Nasprotniki so lahko tako brez večjih težav dosegli še štiri gole. M. K. ZAČETNIKI Muggesana — Breg 0:0 BREG: Ferluga, Betersina, Lovrečič, Grizonič, Crevatin. Mauri, Divis, Prašelj, Coretti. O tej tekmi lahko rečemo, da ni imela zgodovine, kar izpričuje i-zid. Morda je prav če omenimo, da je devet Brežanov vzdržalo pri- tisk enajstih Miljčanov, katerim so ] Košuta, R. Košuta, Puntar. Anto-bili v p.p. enakovredni (ali celo; nini, Germani. ftfiiiimiiiitmiiiimiiiimiiimi V MEDPOKRAJINSKEM FINALU MLADINSKIH IGER Napake organizatorjev v Vidmu oškodovale ekipo mladink Brega Kljub vsem zaprekam se «plave» le za las niso uvrstile v finale nedeljo 15:9 na 12:9. To pa ni bilo najbrž nrihni- I V Vidmu se je odvijal v edpokrajinski finale ženske odboj- ' všeč nam dobro znanemu sodniku Ba-> za mladinske igre. Med* secMmi ' pokrajinami je zastopal težaško Breg. Sreča. W, je na takih tekmovanjih zelo vazna,- -pa mutštokrai naklonjena. Organizacija finalnega dela iger je bila skrajno pomanjkljiva in neresna. Najprej so izžrebali izločilne skupine, ki so bile tako sestavljene: prva z ekipami iz Benetk in Vidma, druga je zajemala Gorico in Belluno, v tretji skupini pa je bil lanskoletni zmagovalec iz Pordenona, Treviso in Breg (Trst), šele nato so sodniki preverili podatke nastopajočih, ker se je izkazalo, da so bile beneške igral ke brez dokumentov in so jih zato izključili. Tako je bil Videm avtomatično pripuščen v finale in vsi protesti Brežanov, naj bi ponovno izvedli žrebanje, niso zalegli. Tudi umik ‘ek movanja je bil za naše predstavnice nemogoč, saj so odigrale prvo tekmo zjutraj, drugo pa šele ob 14. uri popoldne. Zmagovalec te najštevilnejše skupine bi bil v vsakem primeru oškodovan v finalnem delu, saj bi moral odigrati več tekem zaporedoma. Ponovni protesti tržaških predstavnikov niso nič zalegli. Kasneje pa je ekipa Trevisa zaradi utrujenosti morala poražena z igrišča prav v odločilni tekmi za prvo mesto. V prvem srečanju proti Trevisu so naša dekleta nastopila s precejšnjo tremo. To pa je povsem razumljivo, saj je bil to njihov prvi nastop izven Trsta. Prvi niz so zgubila s 15:4, v drugem setu pa so stalno vodila do petnajste točke. Potreben je bil tako še tretji niz, kjer so najprej prišle v vodstvo igralke iz Trevisa, Brežanke pa so nato ob lepi in navdušujoči igri nadoknadile zaostanek od razuttiju, ki je nalašč spregledal o-čitne napake nasprotnic, ki so najprej prehitele Brežanke, nakar se je rezultat ustavil Fezultat je visel na nitki, ob navijanju občinstva pa se je sreča nasmehnila Trev;su. ki je premagal naše neizkušene mladinke. Mnenje vseh prisotnih je bilo, da je bila to najlepsa tekma dneva. V zadnji tekmi proti Pordenonu niso imele Brežanke več kaj izgubiti in so startale le na prestižno zmago. Kar jim je tudi uspelo. Začetna trema ter nenaklonjenost žreba in sodnika je bil glavni vzrok tega delnega neuspeha naših deklet. Kljub temu pa so povsem opravičila vsa pričakovanja vodstva Brega, ki polaga v to mlado ekipo mnogo upov in truda. Rezultati kvalifikacijskega dela : Treviso — Breg 2:1-(15:4, 8:15, 18:16) Breg — Pordenone 2:1 (9:15, 15:4, 15:10) Finalni del: Gorica — Videm 2:0 (15:7, 15:13) Treviso — Videm 2:0 (15:9, 15:13) Gorica — Treviso 2:1 (15:3, 14:16, 15:3) Breg je nastopil z naslednjo postavo: Trenta, Pavletič, Kosmač, Svetina, Žerjal, Meneghetti, Ludvik, Olenik in Kofol. S. K. Nogometna srečanja med «mladimi» in »starimi* prihajajo med našimi ljubitelji tega športa vedno bolj v modo. Na sliki je zmagovita enajsterica «mladih» iz zadnjega srečanja med Ricmanjci boljši); v tem času so se morda tudi preveč utrudili, kar se jim je poznalo v d.p., ko so Miljeani terensko prevladali, kar je bilo seveda pričakovati. Toda prav tedaj so «plavi» pokazali, kako so trdo živi ter samozavestni... in so zdržali do konca. Vsa ekipa je dobro opravila ta zaključni nastop, čeprav so manjkali: vratar Giacomini, branilec Mi-čič in odlični Mauro Kralj. Ferluga, ki sicer igra v polju, je odlično odigral vlogo vratarja, pa tudi Grizonič, ki je bil steber postave; dobro tudi vsi ostali in med njimi je bil zelo požrtvovalen Bertesina. S tem nastopam je Breg zaključil prvenstvo na polovici lestvice, čeprav so bili izgledi v prvem delu prvenstva mnogo bolj obetajoči. TST POKAL Dl LENA Olimpij'a — Lib. Prosek 13:12 po enajstmetrovkah OLIMPIJA: Perosa, Perisutti, Štoka, Blazina, Husu, Starc, Živec, Metelko, Černjava. Ukmar, elemente. LIB. PROSEK: Ghersinich, Lizzi, Babich, Smolizza, Pilat (Menardi), Deila Valle, Piol, De Michele, D’Agnolo, Mamsutto, Milani, Bol-drin. STRELCI: v 35. min. Černjava in v 40. min. D’Agnolo; v 20. min. d.p. Piol in v 40. min. Ukmar. Nepričakovano je zmagala Olimpija in s tem dokazala svojo odlično formo. Čeprav je igrala z zelo okrnjeno postavo (manjkalo je namreč kar 5 standardnih igralcev) je vseeno pokazala dobro in tudi borbeno igro. Poleg tega je bil v drugem polčasu izključen Blazina in je torej uspeh okrnjene enajsterice tem večji. Igra se je odvijala predvsem na sredini igrišča, čeprav so bili gostje na tem delu igrišča v premoči. Vseeno so najnevarnejše akcije sprožili napadalci Olimpije. Ti so ob številnih priložnostih za las zgrešili zadetek. Na splošno je treba pohvaliti vse igralce, ki niso nikoli popustili, niti tedaj, ko so ostali v desetih. Ker se je srečanje končalo pri neodločenem izidu (ob regularnem času) so tekmo odločile enajstmetrovke, tukaj pa je bila 01= ~>ija uspešnejša. D. U. TROFEJA ENAL Križ - Franz Rozzol 3:0 (2:0) KRIŽ: Bogateč, D. Sulčič, G. Sulčič. F. Sulčič. Sedmak. Tretjak, Antanini, S. Sulčič. Košuta. Finot-to, Husu, 13. S. Košuta. STRELCI: Tretjak. Antomni, Silvan Sulčič. Kriška enajsterica, ki nastopa na turnirju ENAL, je tudi v soboto iztržila dragoceno zmago. Kriški nogometaši so namreč na lastnem igrišču premagali enajsterico Franz Rozzol s 3:0. S tem uspehom so Križani ohranili drugo mesto na lestvici. Tekma ie bila na splošno dopadljiva. Križani, med katerimi igra več veteranov, a dobrih poznavalcev nogometa, so že v uvodnih minutah prevzeli pobudo v svoje roke in so kaj kmalu prešli v vodstvo s Tretjakom. Kljub temu. pa so nadaljevali z napadi in so izid povečali na 2:0 z Antoninijem. Premoč kriških nogometašev je bila vidna prav tako v drugem polčasu, ko so dosegli še tretji gol s Silvanom Sulčičem. Križani so tako potrdili, da imajo v svojih vrstah več dobrih nogometašev, pa čeprav niso več tako mladi PRIJATELJSKA TEKMA Vesna - Križ 3:0 (1:0) VESNA: Kozlovič (Košuta), Car-meli, Botti, Germani, Verzier, Zu-dini, Sodomaco (Tence) Valente, Kelemenic, Milič, Caharija. KRIŽ: Tretjak, Danilo Sulčič, Genio Sulčič, Franko Sulčič. Mario Sedmak. Tretjak. Košuta S.. Z. SODNIK: Bernardini (Tržič). V nedeljo sta se v prijateljski tekmi pomerili enajsterici iz Križa, in sicer Vesna, ki nastopa v drugi amaterski ligi, in Križ. ki nastopa v turnirju Enal. Tekma je bila vseskozi zanimiva in je privabila ob robove kriškega igrišča dokajšnje število navijačev, ki so tako lahko bodrili za svoje stare in mlade nogometaše. In navijači niso ostali razočarani. Priča 50 bili trem golom, poleg tega so se vsi nogometaši na igrišču močno potrudili, tako da so zapustili dober vtis. Gole za Vesno, ki je bila zaradi telesne priprave in — seveda zaradi taktične razporeditve — boljša od domačih nasprotnikov, so dosegli: Kelemenic. Caharija in Carmeli. Za obe enajsterici je bilo srečanje dobrodošlo, saj so se tako dobili «mladi» in veterani nogometaši iz Križa, ki so dali domačim navijačem že več zadoščenj b. L Tekme ob 15-Ietnici Športnega združenja Bor V okviru proslav 15-letnice Bora bodo v prihodnjih dneh odigrali naslednja srečanja: četrtek, 15. junija 21.00 — odbojka («stari» - «mladi») petek, 16. junija 20.30. — odbojka («mlade» - še mlajše*) sobota, 17. junija 17.00 — košarka (minibasket) 19.00 — košarka («stari» - «mladi») V SOBOTO ZVEČER V RICMANJIH Siovesen zakijuček Memoriala S, Krasne Predstavniki Brega so položili venec na grob pokojnega nogometaša V soboto zvečer je bil v Ric-1 Michele — najstarejši nogometaš manjih slovesen zaključek Memo-1 turnirja pa plaketo tvrdke SPAMM. riala Stanka Krasne. Slovesnosti so se poleg nogometašev in voditeljev nastopajočih klubov udeležili tudi mama, brat ter sorodniki pokojnega Krasne, predstavniki javnih u-stanov, ki so darovale pokale in medalje med katerimi moramo o-meniti dr. Vergoneja, predstavnika vladnega komisarja, Salvatorija, člana deželnega odbora FIGC, Draga Oto, odbornika za šport pri dolinski občini ter druge. Slovesnost se je pričela s položitvijo venca na grob pokojnega Krasne na domačem pokopališču v Riomanjih. Štiri mladinke Brega v društvenih dresih so nosile venec. Predsednik Brega Marino Peče-nik je nato v dvorani prosvetnega društva Slavec pozdravil vse prisotne goste in nastopajoče nogometaše ter se vsem zahvalil za sodelovanje. Podpredsednik Brega Miran Kuret je nato orisal športne in življenjske zasluge pokojnega mladega športnika. Tajnik Brega Vojko Petaros je poročal o tehnični organizaciji turnirja. Izmed posameznikov so bili na grajeni: Zorba Gianfranco — najboljši strelec turnirja — Pokal Primorskega dnevnika. Vižintin Vinko, Valenti - Clari Arduino ter Botti Bruno so prejeli vsak kolajno CONI kot najbolj tehničen, koristen ter požrtvovalen no gometaš turnirja. Najboljša vratarja Franko Faven to in Danilo Štoka sta prejela kolajni Tržaške hranilnice. Husu Gabrijel — najmlajši nastopajoči je prejel zbirko slovenskih knjig Tržaške knjigarne, Di Mauro PO SMRTNI NESREČI NA OTOKU MAN Jutri bo v Trstu pogreb Parlottija Jutri popoldne bodo v Trstu pokopali na otoku Man smrtno ponesrečenega tržaškega motociklističnega dirkača Gilberta Parlottija. Kot smo že poročali, se je Parlotti ponesrečil med dirke,.,,v kett£oriji 125 com, veljavni za «Tourist Tro-phy». Bil je tedaj v .vodstvu, prav tako pa je vodil; tudi' na. lestvici za svetovno prvenstvo. Pokojnikovo truplo bodo z letalom pripeljali danes zgodaj zjutraj na letališče v Benetkah, od koder ga bodo nato prepeljali v Trst. Pogreb bo jutri ob 14. uri iz telovadnice na Trgu papeža Ja neza XH[., kjer bo pokojnik ležal od danes popoldne dalje. Pogreba se bodo udeležili tudi mnogi predstavnici iz mednarodnega motociklističnega življenja, ki sc v M?,.dneh.v,J<3paJi(ji.ikjer bodo v nedeljo.^pieagarodnp , dirke za svetovno prvenstvo. Tržaški motoklub. ki so ga ustanovili pred 70. leti in za katerega je pokojnik tekmoval, se je po sklepu vodstva že preimenoval v motoklub (Gilberto Parlotti». Društvo, ki je turnir organiziralo, je v spomin prejelo pokal vladnega komisarja ter pokal Tržaške kreditne banke. Zaradi priziva Vesne in v pričakovanju na razsodbo disciplinske komisije FIGC je bilo na ekipni lestvici nagrajeno samo Primorje (četrto mesto na skupni lestvici) s pokalom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Pokal organizatorja za prvo ekipno mesto, pokal dežele Furlanije - Julijske krajine za drugo mesto ter pokal občine Dolina za tretje mesto in 13 srebrnih kolajn Tržaške pokrajine za nogometaše zmagovitega moštva bo organizator podelil kasneje — po zasedanju disciplinske komisije, ki se bo sestala v Vidmu prihodnji četrtek, ko bo odločala o prizivu Vesne. Borov moški odbojkarski naraščaj, ki je branil društvene barve v letošnji 2. moški diviziji. Na desni je trener ekipe Igor Orel V TEKMI (STARI* - «MLADI» Mladi Repinci za las ušli porazu Nogometna tekma med «starim!* (poročenimi) in «mladimi» (samskimi), ki je bila v nedeljo popoldne na Proseku, se je takoj obrnila v korist «starih», ki so že v 4. minuti povedli z dolgim strelom 54-letnega Baissa. Mladi so kmalu izkoristili nesporazum v obrambi in izenačili, nato pa so stari krepko pritisnili in njihov vratar je ostal več časa skoraj brez dela. Terensko premoč so izrazili proti koncu polčasa x drugim zadetkom Vojka Škabarja. Po pričakovanju so postali mladi nevarnejši v nadaljevanju, ko nasprotnikom niti «doping» ni kdove kako pomagal, igrali pa so v napadu preveč individualno in vedno se je znašel kdo, ki jim je žogo izbil izpod nog, ali pa so šli streli mimo vrat proti Repnu. Nekajkrat je pravočasno posegel v igro tudi vratar, kljub utrujenosti pa je o-bramba «starih» uspešno čistila kazenski prostor. Proti koncu tekme so stari še enkrat pritisnili in zamudili nekaj izrednih priložnosti, večkrat pa se je izkazal tudi vratar Žarko Škabar z drznimi posegi. Zadnje minute tekme sta obe ekipi odigrali pred vratarjem Križmanom. Gneča je bila stalna in v njej se je končno znašel nekdo, ki je poslal zelo visoko žogo proti lastnim vratom. Vratar in vsa ekipa starih je nemočno gledala žogo na dnu mreže. S sodnikom Verginello stari niso bili preveč zadovoljni, mladi pa še manj, ker jih je večkrat ujel v «offsidu» kamor jim počasni »stari* niso mogli slediti. «MLADI»: žarko Škabar, Emil Purič, Egon Guštin, Emil Guštin (Aleksij Križman), Alojz Škabar (Janko Škabar), Boris Guštin (k.), Silvester Purič, Zmago Ravbar, Val ter Milič, Lojze Štok. Darij Guštin. «STARI»: Bruno Križman, Milko Škabar (šuc Mario), Milan Škabar, Egidio Baiss, Egon Škrk, Jordan Purič, Lucijan Purič, Vojko Škabar, Edi Gomizelj, Albin Škabar, Milko Škabar (k.). GOLI: 4. min. Baiss (S), 10. min. Štok (M), 36. min. Vojko Škabar (S), 87. min. avtogol Križman K. B. SPORI NA rv Danes ob 22.15 bo italijanska televizija prenašala na prvem sporedu polfinalno tekmo za evropski pokal narodov v Antwerpnu med Belgijo in Zah. Nemčijo, jutri ob 14.30 pa med Sovjetsko zvezo in Madžarsko. OBVESTILO ŠD Primorje in pevski zbor »V* Mirk* vljudno vabita vse vaščane Proseka in Kontovela, da se danes, 14. junija, udeležijo sestanka ob 21. uri v Soščevi hiši. Na sestanku bo govor o bližnjem gostovanju Škotov. 1 Usih svetima 'n. VKANA TRETJA KNJIGA -la sicer še veže zanimanje bralca, je še sol, ki ga pri-— saj bi bil brez nje roman navkljub zanimivi snovi Ugašen, toda fabulativnost ni več glavna funkcija epskega '^u^nja. pač pa vse bolj zgodovinsko dogajanje samo. Zato trdimo, da je glavni (kolektivni) junak romana sloven-'iudstvo na križpotju svoje lastne zgodovine in obstoja, subjektivnega (posameznega in posebnega) in objek-— splošnega, zgodovinskega je posebno vprašanje, o bd kazalo posebej razpravljati. Hkrati s tem vpra-\tein Pa se odpira tudi problem zlitosti notranjega in zu-zapleta v romanu. It ,Nedvomno pa se je avtor zavedal spremenjenega zaznavne ^ nstrumenta bralcev — spremenila sta ga film im televizija ?*to je vztrajal pri filmskem načinu pripovedovanja. H 'taj zastavlja kamero po prostranih neznanih pejsažih, da bt1L °Ve,k kar odpočiva ob njih, ko jih bere, in ob slikovitem Okovanju hodi sam po teh prostranstvih, potem se nena-Hii P°javijo nemške kolone, pred nami je bitka, ki jo zna 1« v jogiftno in domiselno komponirati, tako da celo tisti, ki osebno sodeloval, uživa ob njej, ker ga je avtor afir-\ TJ- tisti pa, ki se bojev ni udeležil, kar trepeče od pono-V° vidi, kako naša vojska bije po osvajalcih, doživlja za-^"amoafirmadje našega malega ljudstva in ponos, da mu ter5*, ali pa sodoživlja bolečino poraza. Nato nas spet po-v podzemlje zarotništva obveščevalnih služb, diverzant- skih podvigov in počitkov na naših gorskih kmetijah, orlovskih gnezdih, zatočiščih — oazah polpretekle dobe v naši zgodovini. Vse dogajanje je prepleteno s kultno obrednostjo, staro in novo, tako da tudi partizanski stil življenja, prizori iz četnega življenja pomenjajo zares zanimivo, enkratno in neponovljivo resničnost, ki nas prav nič ne utruja in dolgočasi, nasprotno, včasih so nam prav tl prizori, stkani iz bed in rev, notranjih sporov in tovariške človečnosti, bolj pri srcu kot «zgodovinski individuumi)). Fabula je sicer tesno povezana z narodno plastjo epa, brez te zveze bi bila mrtva — zgolj zgodba in nič več, škoda le, da je zarodna plast prešibka. Prav je, če povemo, da sta v tem smislu na avtorja vplivala tako Finžgar z romar nom Pod svobodnim soncem in Sienkiewicz z romanoma Z ognjem in mečem ter Potop, ki jih je z veseljem prebiral kot deček, še preden je poznal Tolstojev roman Vojna in mir, Tihi Don šolohova, Vorančev Doberdob in nekatere druge vojne romanopisce, ki se ukvarjajo s problemi vojne, nasilja ter s tem vred s problemi človeka na robu bivanja in eksistence. (Mai-lerjev roman Goli In mrtvi, Irwinga Shawa Mladi levi, Bar-bussov Ogenj itd.) Svetinova epopeja Je grajena v smislu realistično-naturali-stične pripovedne tehnike in funkcionalne romantičnosti. Drugače tudi biti ne more. Ta stilno metodološki izbor ni utemeljen le z naravo predmeta obravnave, marveč tudi z avtorjevo duhovno usmerjenostjo, ki je markslstično-leninistična, vendar takoj pristavim, da ta usmerjenost ni zaprta, marveč odprta do sveta in vseh miselnih tokov, saj jih le na ta način, tako kot gibanja, ki jih v romanu med seboj konfrontdra, predstavlja tudi v njihovih miselnih sestavinah in tendencah. Zato ker priznava smisel zgodovine, priznava tudi smisel človeka v zgodovinskem boju ln obstoju. V teh spopadih se človek kot polnovredno bitje šele oblikuje. Njegovi junaki niso dani, pač pa hkrati z delom v dogajanju šele nastajajo. Ce naj raznoliko barvitost svetov med seboj poveže v enoten snlet dogajanja, potrebuje zato ustrezno fabulo. Seve sta se fabula in idejno tkivo spričo snovno kromikalne zaporednosti močno razširila pa tudi razpletla, hkrati pa Je nastalo vprašanje zlitja fabulativnega zapleta v odnosu na individualne usode v spopad zaprednih junakov in objektivno «fabulo» — zgodovino kot zunanjo stvarno objektivih fabulo kolektivnih usod treh grup: slovenske partizanske vojske in slovenskega ljudstva, nemških vojskujočih se sil na naših tleh in njihovih opričnikov v zunanjem pojavnem planu, v notranjem pa treh podtalnih gibanj: gestapa, črne roke ter VOS. Ta odločitev, da notranjo zgodbo in ožjo intimno problematiko človeka v svetu poveže z zunanjo zgodovinsko akcijo naroda v boju za vitalni interes golega obstanka in zagotovitev zgodovinske afirmacije in perspektive, če se zmagovito izkoplje iz kolektivne stiske, je pravzaprav zagotovila pravo epsko strukturo, širino in pa tudi možnost, da v romanu kot najpri-kladnejši literarni obliki spregovori o vseh bistvenih vprašanjih našega časa. Dotikališče z eksistencialno problematiko človeka v sodobnem svetu je očitno. Prek te problematike se razodeva anatomija nasilja, bivanjska problematika na robu eksistence, obnavljanje smisla za obstoj, problem totalne in zametkov absolutne vojne, hkrati pa se odkrivajo možne oblike boja za obstoj v takšni splošno-ljudski obrambni vojni, kar daje Ukani pomen, kot so ga imela v zgodovini drugih narodov podobna epska besedila. Vsekakor pa je ob teh ugotovitvah treba poudariti analogijo med Iliado in Ukano. V Iliadi se srečujemo z junaki mar Ione nadčloveških herojskih dimenzij, tu, v Ukani, pa so pred nami silaki modeme dobe — ene je naredila industrijska družba za svetovne uničevalce življenja: general, Wolf, Werther, Hartwick, druge proti njim po zakonu nujnosti večni upor človeka proti nasilju vsake vrste in obsojenost na svobodo kot naj višjo vrednoto. Jasno pa je, da se je nasilju moč upreti le z nasiljem. Kompozicijsko gre v Ukani za ukane zoper ukane. Zdaj pobijejo Nemci partijsko šolo v Cerknem, zdaj Perne minira idrijski rudnik, zdaj likvidirajo Prešernov bataljon na Pokljuki, za povračilo pa jih brigada potolče na Mohorju ali požgo diverzanti ves bencin v Postojnski jami. Tako Je, dokler smo v območju akoij. Pozneje, v III. delu, pa začno padati drug za drugim protagonisti zgodovinsko epske etkcije: Poljak Tomo (Tadeus Sadewsky), Azejberdžan Mihajlo (Mehdl Gusjenov), Čeh Perne (Evgen Matejka), Maks Pero, šef korpusne OZNA, in še cela vrsta drugih junakov, nato pa general (Rčsener), Rainer, Rupnik, Hacin in tudi Valjhun, ki pa se mu posreči uiti iz «požgane Troje« in še blodi bogsiga-vedd kje. Wolf pa je — kot Himmlerjev pribočnik Schellenberg na švedsko — odšel preko Karavank, odkoder je prišel, ne da bd poravnali račune z njim. Tudi Ana — pozitivni vezni člen med tremi svetovi — postane žrtev podivjanega, od vojne razčlovečenega človeka. človek lahko življenje sprejme in je v celoti odgovoren zanj ali pa ga ne sprejme. Heraklov, ki bi kar tako mimogrede prišli naokrog in bi jih Atlas lahko le za hip napravil odgovorne za svet, potem pa bi preložili pezo sveta na tistega, ki jo že od vekomaj nosi — torej na Atlasa — takih ljudi, ki bi radi, da bd dragi živeli in trpeli namesto nas, je od sile ve-Uko, čeprav smo vsi odgovorni za svet, ker na njem živimo in bomo na njem in — kot človeštvo — z njim vred umrli — bi vendarle prenekateri rad, da bd tudi umrl kdo namesto njih. Taka polovična prisotnost v svetu in odgovornost zanj pa je v dejanskih družbeno-zgodovinskih protislovjih in spopadih možna le v sofističnih miselnih obratih, nikar pa v dejanskem življenju, življenje slej ko prej vsakogar opredeli. Izbor — če ga ne napravimo sami — pride sam po sebi. Izbor je odvisen od vrednostne lestvice, ki jo posameznik priznava. Najhuje je biti mlafi in se odločati med absurdnimi dilemami, ki so, P« naj se odločimo tako ali drugače, na neki način pogubne’, hodi za nas ali za sočloveka, za našo ali drugo skupino, naj že bo biološko (družina, narod) ali interesno (politična stranka, desetina, vod ipd.). Iz takšnega temeljnega spoznanja raste in nastaja tudi Ukana, Id nas sicer neprestano prepričuje o ukanah zoper ukane, ki sta jih bila dva svetova drag zoper drugega, v resnici pa se zmeraj znova znajdemo pred največjo ukano, ki je življenje kot najvišja in najbolj nesporna vrednota — samo. (Nadaljevanj• sledi) Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul. Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoči račun pri Warodnl banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 4U/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančne> • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mah og 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri . .. Glavni urednik Stanislav Renko T4. junija ij/Z Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst SOVJETSKI ZUNANJI MINISTER GR0MIK0 V PARIZU Enotno stališče Francije in SZ do evropske konference o varnosti dva trgovca z diamanti Zunanja ministra obeh držav sta podčrtala, da konferenca o zmanjšanju vojaških enot ne sme neposredno pogojevati konference o varnosti m gospodarskem sodelovanju v Evropi PARIZ, 13. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je začel danes pogovore s francoskimi državniki. Zjutraj se je sestal z zunanjim ministrom Schumanom. nato pa se je razgovarjal tudi s predsednikom Pompidoujem in ministrskim predsednikom Chabancm - Del-masom. Po pogovorih s francoskim kolegom, je Gromiko izjavil časnikarjem, da sta obravnavala razne probleme, med drugim konferenco za varnost in gospodarsko sodelovanje v Evropi. «Vzdušje je bilo zelo prisrčno in odgovarja prijateljskim stikom med Francijo in Sovjetsko zve zo. Sem res zadovoljen z rezultati tega pogovora,* je dejal sovjetski državnik. Po vesteh iz francoskih uradnih krogov sta se bila Grorrfko in Schumann enotna v trditvi, da morebitna konferenca o zmanjševanju vojaških sil v Evropi ne sme neposredno pogojevati konference o varnosti in gospodarskem sodelovanju na starem kontinentu. Sovjetski zunanji minister je podčrtal, da nesoglasje za sklicanje konference o zmanjšanju oboroženih sil ne sme vplivati na varnost, njegov francoski kolega pa je dejal, da pogajanja o vojaštvu ne morejo biti predpogoj za sklicanje konference c varnosti. Dodal je, da je glavni namen teh francosko - sovjetskih pogovorov zagotoviti nemoten potek in uspeh konference o varnosti. «Sporazum o Nemčiji je bil le začetek,* je dejal Schumann, «sedaj pa moramo doseči vključitev obeh Nemčij v OZN.» Kar zadeva priprave za konferen- co o varnosti je bil francoski zunanji minister mnenja, da je potrebno pripraviti točen program na pripravljalnih pogovorih, ki bodo v Helsinkih. Sovjetskega ministra je nato sprejel predsednik francoske republike Pompidou, ki je v svoji zdravici poudaril, da je pogodba o Nemčiji izrednega pomena za varnost v Evropi. sprejela zahtevek ameriških ministrov za zunanje zadeve ter ni nikoli prekinila svojih gospodarskih in diplomatskih odnosov s Kubo. Čile se je tedaj vzdržal, toda z Allendejevim nastopom je navezal spet te stike. Domnevajo, da bo tudi Peru sledil zgledu teh dveh držav. Razprtije v organizaciji ameriških držav WASHINGTON, 13. — Organizacija ameriških držav (OSA) je pred dnevi odbila osnutek perujske resolucije, ki naj bi omogočil ameriškim državam, če bi to želele, da obnovijo diplomatske in gospodarske odnose s Kubo. Kot je znano, so bili ti odnosi prekinjeni kolektivno 1. 1964. Proti perujski resoluciji so glasovali: ZDA, Brazilija, Bolivija, Kolumbija, Kostarika, El Salvador, Gvatemala, Haiti, Honduras, Ni-karagua, Paragvpj, Uragvaj in Dominikanska republika. Za resolucijo so glasovali. Ekvador, Mehika, Jamajka, Panama in Trinidad To-bago, kakor tudi Čile. Argentina, Venezuela in Barbados so se vzdržale. Sankcije proti Kubi so bile sprejete 1. 1964 na pobudo Venezuele, ki se je pritoževala proti Kubi, češ, da se je ta skušala vmešavati v njene notranje zadeve. Mehika je 1. 1964 odbila, da bi Železniška nesreča v Neaplju NEAPELJ, 13. — Vlak. ki povezuje Neapelj z vasmi pod Vezuvom .je danes na postaji San Giovanni trčil v tovorni vlak. Na srečo potniki niso bili poškodovani. Kaže da je potniški vlak zavozil na slep tir, kjer je bil ustavljen tovorni vlak, zaradi okvare na kretnici. V ČETRTI UDITORE V PAIERMU Trije dolgolasci oropali Moža trdita, da so ukradeni dragulji vredni vsaj 120 milijonov Hr PALERMO, 13. — Trije drzni mene barve. roparji so danes dopoldne odnesli dvema prodajalcema diamantov zavojček, kjer sta hranila dragocene kamne, ki so bili vredni vsaj 120 milijonov lir. Trgovca sta 57-letni Gino la Barbera in 41-letni Giovanni Arzani. Trije dolgolasci so ju ustavili, ko sta stopala iz avtomobila, da bi se odpravila na zajtrk. Eden izmdd roparjev, ki je bil oborožen s samokresom, je z orožjem udaril po glavi La Barbero. Nato pa je s pomočjo tovarišev izpraznil žepe trgovcev, Id sta iz previdnosti imela diamante pri sebi. Po prvih ugotovitvah kaže, da so bili roparji zelo dobro obveščeni o navadah La Barbere in Arza-nija, ker se niso obotavljali, pač pa so takoj segli v žepe, kjer so bili dragulji. Trgovca sta izjavila, da so se malopridneži nato takoj oddaljili z avtom vrste fiat 124 ru- Moža sta prijavila rop karabinjerjem. Zaradi šoka pa so bile njune izjave zelo zmedene in večkrat celo protislovne. Agenti so takoj po prijavi postavili cestne bloke, vendar doslej še niso odkrili nobene sledi za malopridneži. La Barbera in Arzani sta agentom tudi opisala roparje. Gre za tri dolgolasce, ki si niso zakrinkali obrazov in ki so bili stari od 25 do 30 let. Roparji so ukradli diamante v četrti Uditore, ki je zelo znana, ker so pripadniki mafije prav v tej četrti pripravili nekaj svojih najbolj okrutnih zločinov. Giovanni Arzari ima svojo draguljarno v mestecu blizu Aleš sandrie. V Palermo je prišel, ker se je hotel sestati z delovnim tovarišem La Barbero. Upal je, da bo z njegovo pomočjo prodal palermskim draguljarjem nekaj diamantov. PO SKRBNO PREMIŠLJENEM NAČRTU NEZNANIH GVERILCEV Grmade avtobusov in tovornjakov v plamenih po belfaških ulicah Skupina «Provisionals» ponuja premirje, Whitelaw pa se sestaja s protestantskimi skrajneži LONDON, 13. — Struja «Provisio-nals» Irske republikanske vojske (IRA) je danes popoldne ponudila pogajanja z angleškimi oblastmi. Ponudbo je uradno napravil eden od leaderjev organizacije IRA Mc Stiofain na tiskovni konferenci v «Free Derryju» (Londonderr;,). Načrt skupine «Provisionals» predvideva naslednje zahtevke: 1. konec internacij, 2. amnestija za ljudi, za katere je bila izdana tiralica, 3. umik angleških čet v vojašnice in 4. angleška izjava o namerah njene vlade glede umaknitve čet iz Ulstra. Tiskovna konferenca je bila, kot smo dejali, v Free Derryju, kamor so «Provisionals» povabili angleškega ministra za ulstrske zadeve Whi-telavva. V to področje Londonderrv-ja ne stopijo angleške varnostne sile, saj so povsod na straži pripadniki organizacije z brzostrelkami v rokah. V trenutku, ko je McStiofain govoril na tiskovni konferenci, se je Whitelaw razgovarjal v Londonu s predstavniki organizacije ulstrskih protestantskih skrajnežev, ki pripadajo skupini «Ulster Defence Asso-ciation*. Prav ta organizacija je v zadnjih dneh krepko pomagala pri zaostritvi stanja v Severni Irski s tem, da je, v odgovor, kot pravijo, na tako imenovane katoliške »Nc go Areas», postavila na svojem področju več kot 50 barikad. Ko so se odgovorni ljudje pripravljali na te sestanke oziroma srečanja, je v Belfastu že gorelo. Neznanci so izvedli širokopotezno ak oijo, za katero angleške oblasti menijo, da je bila skrbno pripravlje na. Organizirane skupine so ustavljale avtobuse, tovornjake, jih pre usmerjale, kopičile na določena me sta ter jih zažgale. Demonstracije so zadevale posebno katoliške četrti kot Ardoyne, Ballymurphy in Falls Road. Povsod je gorelo in proti nebu so se dvigali gosti ste- bri dima. Belfast je bil v tistem trenutku podoben mestu, ki ga je malo prej bombardiralo veliko število letal. Položaj je postal še bolj resen, ko so intervenirali vojaki. V raznih krajih mesta so gverilci začeli obstreljevati čete. Na angleško vojsko so streljali tudi v protestantski četrti Cliftinville. Vojaki so odgovorili tudi v tem zadnjem primeru ter ranili enega ostrostrelca. V popoldanskih urah so gverilci napadli tudi vojaško postojanko v katoliški četrti Andersonstowna. Vojaki so odgovorili na strele. Današnji atentati, požari in napadi so se odigrali v trenutku največjega prometa na cestah (to je ob prekinitvi dela za kosilo). Takoj je avtomobilski promet v mestu zamrl. Angleške oblasti še niso ugotovile, kdo je pripravil to širokopotezno akcijo. V nekaterih krogih domnevajo, da gre morda za pripadnike skupine «Provisionals», drugi pa ne izključujejo možnosti, da so zato odgovorni protestantski skrajneži. Domnevo, da gre za pristaše IRA utemeljujejo s potrebo skupine «Pro-visionals*, da si ponovno p-:jibi zaupanje katoliških krogov (zaupanje, ki ga je po zatrjevanju angleških uradnih krogov zapravila v zadnjem času, posebno zato, ker se ni pridružila pobudi skupine «Offi-cials* za trajno premirje). Uslužbenka na letališču Fiumicino pregleduje libanonsko stevardeso .........................................n....mu.....m......... TAKOJ PO ODLETU IZ DETROITA Peklenski stroj je eksplodiral v letala s 67 potniki na krovu Kljub poškodovanemu zrakoplovu je pilot srečno pristal v Detroitu * Britansko letalo pristalo v Rimu, ker je neznanec telefonsko obvestil policijo, da je na krovu atentator Poročilo izvedencev o letalski nesreči italijanskih padalcev LIVORNO, 13. — Danes so izvedenci predložili livomskemu državnemu pravdništvu poročilo o poskusih z razbitinami britanskega vojaškega letala hercules 130, ki je novembra lani strmoglavilo v morje, bbzu Livorna. Na krovu letala je bilo 46 italijanskih padalcev, ki so umrli v nesreči. Po poročilu izvedencev kaže, da .je treba pripisati tragedijo golemu naključju. Zato bo sodna komisija, ki je vodila preiskavo, arhivirala zadevo. DETROIT. 13. — Tempirana bomba je danes zjutraj eksplodirala v prtljažniku letala DC-10 ameriške družbe «American Airlines* nekaj minut potem ko je zrakoplov zapustil letališče v Detroitu. Pilotu je uspelo, da je prisilno pristal na stezi, ki jo ie komaj zapustil. Peklenski stroj je eksplodiral ka kih deset minut potem ko je letalo odletelo iz Detroita Eksplozija je razbila vrata prtljažnika in pod potniške kabine, tako da je več oseb padlo prtljažnik. Bomba je tudi poškodovala višinsko krmilo, kolesa in zavore. Kljub temu pa ie pilotu uspelo, da ie pristal 15 minut po eksploziji v Detroitu. Orjaško letalo ie drselo Po vsej stezi in se ie ustavilo na travniku na koncu letališča. Na zrakoplovu je bilo 56 potnikov in 11 članuv posadke. Nihče izmed teh ni bil hu do ranjen, pač pa so se malo opra-skali, ko so se spustili iz letala po drsalnih reševalnih napravah. S svojo izurjenostjo je pilot brez-dvoma preprečil tragedijo Kljub temu da ie imel pokvarjeno višinsko krmilo, se je postavil na pravilen tir za pristanek. Ko M j* dotak- ni) ste/e je leva kolesa zapeljal. vahno. Poveljnik britanskega letala na travnik, da bi se letalo samo! VC-10, ki je letelo na progi Kairo-ustavilo. ker so bile zavore poško- dovane. Pilot je izstopil z vsemi potniki, vendar ni mogel takoj spregovoriti s časnikarji ki so prisostvovali pristanku. Nekaj minut je slonel ob letalu, ker ga je živčna napetost izčrpala. Na letališče so takoj po pristanku prihiteli agenti ustanove FBI, ki so uvedli preiskavo. Policija je v tej zvezi sporočila, da po vzletu ni nihče telefoniral in zahteval odkupnino. Atentat proti letalu DC10 zelo spominja tistega iz leta 1955, ko je v zraku eksplodiralo letalo vrste DC6-B. V atentatu je izgubilo življenje 44 oseb. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo smo izvedeli, da eksplozije na letalu DC-10 ne gre pripisati peklenskemu stroju, pač pa nenadnemu zmanjšanju zračnega pritiska v letalu. Kaže namreč, da so se nenadoma odprla vrata prtljažnika. Razlika med notranjim in zunanjim zračnim pritiskom je povzročila eksplozijo. RIM. 13. — Danes popoldne je bilo na rimskem letališču vse ži London, je prosil kontrolni stolp zn dovoljenje za pristanek. Kot vzrok je navedel, da ima na krovu atentatorja. Na letališče so takoj prihiteli gasilci. policijske sile in rešilni avtomobil rdečega križa. Ko je zrakoplov pristal so agenti takoj priprli domnevnega atentatorja, lepo in mlado libanonsko stevardeso Preiskava pa je dokazala, da ie šlo le za neslano šalo. Pilot letala je povedal policistom, da ga je malo po odhodu iz Kaira klicala egiptovska policija po radiu. Obvestila ga je. da ie nekdo anonimno telefoniral in povedal, da v turistični kabini na sedežu štev. 18 sedi atentatorka. ki ima poseben pas poln razstreliva. Po osebnem pregledu mlade Libanonke Arime Mustafa in po preiskavi pregledu njene prtljage, so agenti ugotovili, da nima nič o-praviti s poskusom preusmeritve letala. Po pregledu so oblasti letališča v Fiumioinu dale dovoljenje za cdhod. Med 80 potniki j« bila tudi mlada Libanonka, Požar na ladji v reški ladjedelnici REKA. 13. - Včeraj .ie v strojnem oddelku bolgarske tovorne ladje «Drijanovo», ki je v popravilu v reški ladjedelnici, prišlo do eks plozije, v kateri je izgubil življenje strojni častnik na ladji, šest jugoslovanskih delavcev pa ie bilo ra njenih. Po eksploziji je izbruhnil požar, katerega so gasilci le s težavo «ukrofcili». Zastražen skrivnostni avto mercedes 250 MANTOVA, 13. — Agenti promet ne policije, ki so odkrili ukraden avto mecedes 250, še vedno nadzorujejo vozilo. Avto so ukradli včeraj trgovcu iz Chietija Gabrieleju Cucullu. Karabinjerji so našli vozilo parkirano ob avtocesti »del sole* z zaprtimi vratmi. Zaradi atentata v Gorici se niso upali odpreti vrat, ker so se bali. da jim je kdo nastavil past. Preiskovalni organi so predlagali Cucullu, da bi postavili majhno količino razstreliva pod ključavnico. Po mnenju izvedencev bi moral avtomobil eksplodirati, če bi kdo slučajno pripravil past. Lastnik vozila pa ni dak dovoljenja, ker m bodi. * M »vi* utrpel preve- liko škodo. Sum agentov je vzbudilo dejstvo, da ima avtomobil rezervoar poln goriva. Karabinjerji trdijo narpreč, da tatovi ne zapustijo nikoli ukradenega avta, preden niso porabili tudi zadnje kapljice bencina. Norveški minister za trgovino in pomorstvo na obisku v Beogradu BEOGRAD, 13. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džernal Bijedič je sprejel danes norveškega ministra za trgovino in pomorstvo. V okviru razgovorov o napredku prijateljskih odnosov med obema državama je bila posvečena posebna pozornost nadaljnji razširitvi sodelovanja, posebno povečanju izvoa jugoslovanskih ladij na Norveško in drugih oblik sodelovanja. Norveškega ministra je sprejel danes tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr Anton Vratuša in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. med katerim so bile izmenjane misli o dvostranskem sodelovanju in o mednarodnih gospodarskih odnosih. MOSKVA, 13. — Po vesteh iz neuradnih moskovskih krogov kaže, da je še en litovski mladenič naredil samomor z ognjem. Oblasti niso ne potrdile ne demantirale vesti. Pred nekaj tedni je baje prišlo Litvi do hudih izgredov, po- TRŽAŠKI DNEVNIK Množična zahteva po municipalizaciji SAP Uslužbenci SAP in potniki so včeraj množično manifestirali po tržaških ulicah in zahtevali mumcipalizac ji Iz raznih mestnih okrajev in okolice se je včeraj popoldne zbrala na Trgu Goldoni večja skupina demonstrantov. Šlo je za uslužbence prevoznega podjetja SAP in za potnike, ki so protestirali, da bi dosegli čimprej municipalizacijo vseh prog tega podjetja S Trga Goldoni so krenili po Korzu na Trg Unita, kjer so se ustavili pred občinsko palačo. Iz dvojezičnih napisov je bila jasno razvida osnovna zahteva uslužbencev in potrošnikov, ki po 18 dneh stavke zahtevajo, naj občina takoj odločno poseže in uredi redne in udobne proge, ki jih lahko nudi samo občinsko podjetje ACEGAT. Svoje zahteve so tudi v delegaciji predložili županu Spacciniju in drugim zainteresiranim odbornikov. Pogajali so se dobro uro. zatem se je manifestacija razšla. Župan se je sicer obvezal, da bo izdal tiskovno poročilo o sestanku, ki pa ga do pozne noči nismo še prejeli. Javil se je četrti ropar Včeraj popoldne se je na letečem oddelku kvesture oglasil 23-letni Bruno Sebeli’ iz Trsta in povedal, da je eden od četverice, ki je meseca januarja letos na Trgu Garibaldi oropal priletnega moškega. Mladega roparja so seveda takoj vklenili, njegovi ostali trije pajdaši pa so že več mesecev v zaporu. * * * Včeraj, okrog 11. ure, ie avtomobilska patrulja letečega oddelka kvesture, ki jo je vodil podčastnik Dal Pra, peljala po Furlanski četi, ko so agenti pri Rumeni hiši lapazili opotekajočega se mlade-liča. Podčastnik Dal Prh je ustavil slvto in takoj stopil k osebi. Ta, 2*-letni kovač Vittorio Žagar s Furlanske ceste št. 289, ga je očitno imel precej pod kapo. Policist se jo zaman trudil prepričati ga. nai sedet v policijski avto. Ko se mu je že. zdelo, da ga je prepričal, je Žagar sunil podčastnika tako. da sta oba padla na tla. V bolnišnici so obema, policistu in vinjenemu mladeniču, dali prvo pomoč, saj sta se opraskala po obeh rokah in obrazu. Prvi se bo moral zdraviti doma 5 dni, drugi pa za rešetka mi približno teden dni. avtobusnih prog, ki so v rokah Sergasovega podjetja ■llllliiiillliiiiiililtnillilliliiMiiliiii Miiiiiiiiiiiiiiil illiiiiiiunnm inuiiiiiili iinnilllMiiil'iillM'llllo'0 S SINOČNJE SEJE V OBČINSKI PALAČI tem ko si je nek drug mladenič vzel življenje, tako da se je polil z bencinom in prižgal svojo obleko. Odgovori občinskih odbornikov na vprašanja svetovalcev Pred občinsko palačo so se zbrali uslužbenci SAP in potniki Snočnja seja občinskega sveta je potekala v dokaj čudnem ozračju splošne «nepazljivosti»: po eni strani je bila na dnevnem redu dolga vrsta sklepov manjšega pomena, ki naj bi jih odobril svet, po drugi pa je bila pred občinsko palačo velika množica uslužbencev prevoznega podjetja SAP in potnikov, ki so živahno protestirali. Zaradi tega je bila seja skrajno nezanimiva, kar jasno dokazuje tudi dejstvo, da so jo morali prekiniti za dobrih 20 minut, ker ni bilo v dvorani zadostnega števila svetovalcev, med tem ko so morali neko glasovanje ponoviti iz istega razloga. Ob začetku seje je župan inž. Spaccinj posvetil nekaj besed spominu svetovalca komunistične sku-pine Odorica Visintinija, ki so ga fašistični zločinci ubili ob izhoou iz občinske palače 14. junija 1922. Vsi svetovalci so pozorno sledili županovim besedam, pozneje pa je misovec Giacomelli izustil neprimerno pripombo, češ da svet, namesto da bi razpravljal o konkretnih problemih, posveča svoj dragoceni čas nepomembnim preteklim dogodkom. Prvi del seje so posvetili odgovorom odbornikom. Najprej je odbornik za zdravstvo Blasina odgo voril vprašanjema svetovalcev Bo-niciollija (F*SI) in Rossettija (KPJ) v zvezi z upravo središča za rakasta obolenja. Iz daljšega odbornikovega odgovora je bila razvidna skrajna potreba po zdravstveni reformi, ki bo končno vnesla nekaj smotrnosti v upravljanje vseh nol-nišniških ustanov. Danes se nam reč dogaja, kot sta pripomnila v svojem odgovoru Boniciolli in Ros-setti, da upravlja središče za rakasta obolenja upravni svet, ki z javnopravnega vidika sploh ne ob- staja. Ne samo, ta svet celo skh-P® ravnate1!8 o imenovanju novega središča samega. V zvezi z vprašanjem sve cev KPI Rossettija, Gerbčeve TRST A 7.15, 8.15, 11.30,13.15,14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Kvintet Eichendroff; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in foklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Gostilničar; 16.20 Ljudje in predmeti. KOPER 7.30, 8.00, 10.00,13.00,14.00,15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 20.000 lir za vaš program; 10.15 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Glasba iz Romagne; 14.05 Z nosom po zraku; 14.15 Glasbena oddaja; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Mladim poslušalcem; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Melodije za vsakogar; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Današnji gostje; 19.00 Konjovičeva glasba; 19.30 Plošče; 20.30 Prenos RL; 23.15 Pop jazz; 23.35 Komorna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Sopranistka K. Ricciarelli; 12.10 Plošče; 13.15 Zgodovina ital. popevke; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 SREDA, 14. JUNIJA 1972 Kako in zakaj; 19.30 Plošče; 20.20 Operni odlomki; 21.20 Radijska priredba; 22.20 Odhod in prihod. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30,19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta F. Ci-gliano in N. Diamond; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40, 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Spored z R. Pal-merjem; 20.10 Odhod in prihod; 20.50 Srečanje petih; 21.40 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Paganinijev koncert; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.20 Vzporedni motivi; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama; 15.30 Lottijev portret; 16.15 Radijska priredba; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsako-večemi koncert; 20.15 G. Mazzini; 21.30 Goethejevi poemi. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Pianist Aldule-scu; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba 19. stoletja; 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 8.00. 9.00, 10.00,11.00,12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00,19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi; 10.25 Popevke; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Operni odlomki; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 15.10 Moški zbor «Svoboda»; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.40 Pianist Dekleva; 17.00 Vrtiljak; 17.40 Z orkestrom Bauer; 18.10 Glasbeno popotovanje; 19.15 Igramo za vas; 19.45 Naš gost; 21.00 Simf. koncert; 22.30 Lepe melodije; 23.15 Jazz; 00.05 Jugoslovanski pevci. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik; 14.00 Oddaja o pedagogiki; 17.00 TV za najmlajše: 1-gra stvari; 17.30 Dnevnik; 17 45 TV za otroke: Atragon; 18.45 Boc-cionijev portret; 19.15 Kulturna oddaja: Jazz v Evropi; 19.45 Šport in konike; 20.30 Dnevnik; 21.00 V šoli; 22.00 Prenos športnega dogodka; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Celovečerni film: Luči v megli; 22.35 Klasični juke box. JUG. TELEVIZIJA 18.55 Sebastijan in Mary Morgane - serijski barvni film; 19.20 Obzornik; 19.35 Jazz na ekranu; 20.05 Na sedmi stezi; 20.30 Rezer viran čas; 21.00 Dnevnik; 21.30 I. Sekulič: Kronika vaškega pokopališča; 22.15 Po sledeh napredka; 23.05 Poročila; 23 10 Nogomet Belgija - ZRN - posnetek iz Antvverpna. KOPRSKA BARVNA TV 21-00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 »Civilizacija* - dokumentaren film; 22.20 Glasbena oddaja: Pomlad na Istrski obali. 'tova1- cev ivri rvosseu-ija, ;e Crevatina o «čisti teži* jestvin.^ odbornik Blasina dejal, da Je čina sprejela vrsto sklepov jn ^ bud, da bi strogo nadzorovala- ^ teža jestvin, ki je napisana zavojčku, točno odgovarja resn se teži. Tudi s tem odgovorom načelnik komunistične skupine setti ni strinjal, ker po nief’-nost naše dežele za razvoj venske narodne manjšine. ^ S Slovencih je še posebej ®Pg-govoril Rizzi (PSIUP), ki J« ")0e nil sramotno dejstvo za a gi-oblasti, da Slovenci še danes^g. majo svojega inštituta za P ^ vanje slovenske literature m B vine na univerzitetni ravni- ^ Pomen mednarodne in ^°tel )e dobne odprte vloge un’veV0čia>1' poudaril tudi demokristjan SC - '■A* a< dhre -ak- ni (iz Gorice), kar je dokaz, kako osamljena in nistična so stališča zagrizen«1 cionarjev (v mislih imarn° gg, valce MSI in liberalca RO* ki se je spomnil na univerma P «svetilnik italijanstva*) ozir° JSta''’ kalpatriotov, kot sta bila Ppuppin>' nika Furlanskega gibanja ‘ r Z jeva (zaključila le svojj 8 jn P1 vzklikom »svobodni Karmi1*1 Caporiacco. je*' Zanimivo je, da je bila cdia^a s niča javno v protislovju jr za(' seboj, ko so njeni svetova1 ^gj, zemali svoje stališče, glede v katerem živijo. Tako P1-11, MSI, deloma pa PSDI. jjpk Razpravo je zaključil PrtJj Berzanti. na kar so svetova1 g) brili poročilo odbornika 8 v bistvu vsebuje našteta s .jggi5ke postopnosti ustvarjanja 'j univerze v okviru enotnega 0 jgžf11! ga vseučilišča z glavnim s, v Trstu. Za res<\icijo so V: svetovalci levosredinske (KD. PSI, PSDI). proti pa P^) V niki leve opozicije (KPI. P**1 desnica fPi-L MSI. MF).