MOSTNINA PLAČANA V GOTOVINI planinski vestnih 3 1961 SUŠILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE LETNIK XVII | HARC Izšla je Lovšinova knjiga gorski vodniki v julijskih alpah . 97 VSEBINA: trikot v dolgem hrbtu Tone Skarja..... PO ANGLEŠKIH IN ŠKOTSKIH gorah Marjan Lipovšek DVE PRECNICI ČEZ LOŠKO POGORJE France Planina .... NEKAJ MISLI O TRENINGU PLEZALCEV Tone Jeglič..... DISERTACIJA ZNANSTVENIKA ANATOLA LUCERNE Miran Marussig . PLANINSKO LENARJENJE Srečko Logar . . zvončki na obisku..... Ludvik Zorzut SLEDI NA GREBENU Andrej Habič . . MLADI PIŠEJO DRUŠTVENE NOVICE . IZ PLANINSKE LITERATURE RAZGLED PO SVETU NASLOVNA STRAN: Triglav z Velega polja - foto F. Premru . . Revija Sh„rJSe £ ) iBv r»™- -J sv • fn po nekaTrneWh „rt" ^ "'""V dV6ma kUn°ma dosežem Z*™**» poč «ss ss ^zr^s-Ä :-T-.rr=: najnaravnejše smeri in —^a ^ levi drže gladke plošče brez najmanjše r^alem^ P razilembej ^if^u"^^ St^lu. Stojišče pa je tako, kot so vsa tu, imenovati bi se moralo tekočino, odkar sva včeraj ."Sv«—-autiva spet nr^« mine ko «-¡^^ss^-s blinici dosežem rumeno, rahlo presno {tao, » k ^ ^ Komaj lovim ravnotežje na ^^^Sjfpostaja mi vroče. Ozrem se. prsti zaman tipajo za resinomUh^ ««m raz^ I« J zaskrbljen prijateljev Daleč pod mano dva slaba kima T. Mar je bil res ves trud zaman? obraz, potem nič, le daleč^spodaj ™ pop« ^ - b°m P0^ Moram res čakati t^ka ^mr bodo I^ manjši je, sekund ne štejem. V globino? Pod nogo se mi odkiusi Kamen. Severna stena Dolgega hrbta: Smer v trikotu (pogled z Vodin). S krožcema sta označena bivaka, s križcem pa vrh Dolgega hrbta pečino. Potem zataknem klTn za drobno l^n ^ Zagrebej° v rumeno luska se premakne. ° luako' Dvakrat u<*arim s kladivom, »Je kaj vreden,« upa Edo toUk^aseS6:^ 2abiiem * enega' USpeh šele tretji prime odbijit°rsstefe - —«■ <*- - o^net"^ ^ ^ «• * in se potegnem kvišku Kakšno b°m pollc°' Vpnem streme Plošče. Komaj se skopljem preko robTT^' NTf ° P°liCe s0 tu ^me zabijem dva ¿lina in se obeSmnaSu7K™°r.P°«led<«»> «kjer stojišča. V kot lije po obrazu, v ustS Te Tge Se plednZ"" ^ P°4 mi curkoma -s skalo, sedaj se pa skorS še eanf« Z t neka-> Tminuta™ sem se lahko boril da mi nekaj veHkega mSika Zdi se "T Im3m °Mutek' da sem Pr^en, kot bi lahko stori 1^ — več,' V poči kaj več kot samo prazne vrvi. raZpolago imava še pol Sonce je le še za moza v.soko ko sva skup^ ^ ^ 0gledujeva si ure dneva sredi previsov, kjer vsak iztezaj J v ^ porazgube v krus_ možnosti za jutri. Proti levi £ «faj*«^ ¿Hjiva, previsna zareza Eaz-^Detr^prS.^ dvojni previs. Ce bo sploh kje slo, zavrta v £^^Z Mrači se, ko sva s kazniva še eno konservo limoninega menih, med hrbet in oo Xščah nato utihne. Sele dolgo nato nama ^^dat^^o- " " Pregl"aVa ^Ze tretjič je satelit o^^ ^^ ^kS v zajedi Poplava glas žuboreče vode. Tartiove muke ' ^ °d SneŽiŠ& Sem moralolSbi«0eSnekLbtU "„ITŠf' ^ T f P™ V krmi s suhimi slivami, takoTsaTm^o izTn.r ^ 36 °dpravila' Ed° ™ nabira v ustih. Nato P0piieva 4S Lzi« ^ "Si?"8 Mega lePila- ki ^ kapljico. Božanski, užiiek* kokapljiC° 23 kozarca prazna, šele začutiva pravo So Toda^/ """T grlu' K° sta popila šele, ko prideva iz najtežjega Edo pram, da bova ostanek me fetr^^S? fa^TefnS tST^ h°tel * -bi,a Cez plošče pod previ . Ne vem zakaTZ § "I ""J0*"'' Ze drugie čeprav drugje sploh ne' bo™ ¿.Sa^^o gTm , T' Pl'ag 'ak° nahruli in res mi ne kaže drugegTtot vstniH Z ° • ^ ^ me Edo Kotu kier hi == „4 , vstopiti. Sedaj se nazaj ne morem več - -arJsrcsK."ttsa v obliki enotonskega bloka. Deset metrov pod njim je bil najin bivak vendar sva bila sinoči preveč utrujena, da bi naju mogla res vsaka stvar zanimati. Blok obplezam čez previs daleč ob desni, nato po ploščah prečim nazaj v levo Usta J> suha in pozabil sem že, da sem sploh kdaj pil. Zgornji previs je težil kot ie bil videti iz bivaka. Gladka, previsna plošča; stopov in oprimkov ni. Spet vrtam V drobno uho vpnem dve stremeni, za vsako nogo eno Vrtanje je dolgočasno delo. zato hočem naslednji svedrovec zabiti čim višje. V stremenih stojim tako visoko, da mi je klin nekje pri kolenih. S težavo lovim ravnotežje, ko se sveder počasi zajeda v skalo. „„v^i; Ne vem kaj se je zgodilo: naenkrat visim z glavo navzdol, noga me zaboli. Kot v preblisku vidim nekaj predmetov, ki zapuste moje žepe in se zapeljejo čez plošče v globino. Gotovo je tudi bratov noz med njimi; pa tako sem mu obljubljal, da ga bom čuval. Nesreča, tako pravijo, ne pnde nikoli sama. Le i^« ^ da me ^ *« na ^ Rad * dosegi ^K^^i^si položaj bolje ogledati. Leva noga mi je ostala v stremenu in sedaj visim na njej. S težavo jo izmotam. _ Opusti me!« Po zraku se pripeljem na plošče. Noga me bob, počivam. Dovolj mi je plezanja, dovolj vsega. Rad bi bil na toplem, v koa rad bi pil, rad bi doživel nekaj, kar bi mi izbrisalo iz spomina te rumene, previsne plosce, vso to prekleto steno, ki ji noče in noče biti konca^ Moram naprej, tu se ne moreva zamenjati. Noga me se boli vendar e že uporabna. Stopim v streme. Luknjo zvrtam pol metra pod prejšnjo, sola je bila dobra. Vrtanje se mi je zamerilo. Niham levo in desno, iscem razpoko, oprimek. Zastonj, ničesar ni. Moram hitro izplezati, sicer mi bo noga popustila. Nad previsom otipam plitvo jamico. Sedaj ah nikoli! Poženem "'se kvišku, prsti se zažro v edino razčlembo, z nogo praskam jo krušljivem robu. Prijem popušča, vendar noga le najde oporo ki se ne odlušči takoj od stene, in s ponovnim sunkom prenesem tezisce cez rob. Med šumenjem v glavi in razbijanjem srca slišim, kako mi Edo v eni sapi obljublja vso preostalo zalogo vode in prosi, naj zabijem klm. Splazim se po strmih ploščah do kota in ko dva klina čepita do ušes v prsteni špranji, se počutim varnega. To je trinajsti raztežaj v smeri, vendar upava, da je ena nezgoda dovolj^ Ko pa e Edo že skoraj pri meni, se mu utrga z dvojno tezo obremenjeno in nerodno vpeto streme. Poškodb ni, za strah sva že imuna, tako da lažen neznatne materialne škode ni posledic. Ta previs je užejal tudi prijatelja, zato skleneva kompromis. Vodo si bova delila na pol kot doslej, vodil bo Edo, ker kaže, da je moja noga v gležnju potegnjena, nahrbtnik pa seveda pripada meni; na srečo sva ze piecej klinov pustila v steni. Vsak en požirek, potem se Edo loti plošč. Po mačje se vzpenja pod previs nato preči v desno. tS je previs najnižji, malo pred tem pa se plosee ob^ijo navpično navzdol. S stojišča ne vidim dobro, po Edovem obnašanju pa sod™, da mu gre za nohte. »Pazi!« ,,4. j • Saj res Radoveden sem, če je Edo mene tudi tako slabo varoval kot sedaj jaz njega. Pomirim si vest s tem, da bo že nekako zlezel cez. više no e klidivn f J n^kaJ Plahrh udarcev, ko pa prične klin zveneti vedno ^ k0vacmci- Tako> sedai bo že šlo. Na rob previsa še en klin, potem mi izgine izpred oči. Vrv teče vedno hitreje, po dolgem času mislim spet na zmago in ne samo na izsušeno grlo. »Naprej!« En klin izbijem, drugi se pa samo zvija, špranja ga ne izpusti Kai bi se mučil saj miava še dovolj železja. V previsu spet p^Hnjam Ne vem kdo e kriv da klin ne gre ven, ali Edovo zabijanje ali moja utrujenost. ' J vendar Iv^TJ^uV ^ P0ŠtenO ^^ Sicer udobje še Popdno. i« • AJZ , 6 na bolje- Grem na °Slede P° nagnjeni, gladki polici prot skati pfeevLr^ PriSl°njen1 "I0*' POgl6dam naVZ^ in obrnem. Tu ni kaj iskat!. Previsna cmorumena plošča, vsa načičkana z majavimi luskicami zapira polico po vsej dolžini, nad ploščo pa se košatijo rdeče strehe. Preko Teh sS sva želela izpeljati smer, upala sva, da bo skala podobna tisti v Mu No *va sf P^varala, poiskati morava kaj bolj počenega ' »Pnsel videl, obrnil!« se norčuje Edo. Poslednjo vodo - dva kozarca ie nl^-l razdehva'm nuuto sva spet žejna. Edo me posiljuje s cSado nekaj govori o kalorijah, medtem ko meni roji po glavi le še vLa. Ne smem lAT^r?" P01 tablice" Ne gre mi ravno v slast, po ustih Trni vleče kot bi jedel asfalt. K vragu s tem! Vržem preostali dve rebrci kar se da na skrivaj v globino. Toda - ves trud je bil zaman še klfhufeT nfS ^ * tUvnfk9j • i -?!<<' ZaVpije Ed°" Na^'brž je ^meraval reči t mU ~ k0t VSe kaŽe ~ zasmilim in nazadnje se mi še celo opraviči. Kaj bi tisto, čokolade sem se pa le rešil. Ko prečka plošče, nekaj godrnja, češ da bi se tu moji dolgi kraki bolie obnesli od njegovih, toda sedajle se za svojo osebo bolje počutim na zadnjem koncu vrvi skupaj z nahrbtnikom, zato se delam gluhega. Na oni stranUlasn" premišljuje, v katero poč naj bi šel, odgovarjam le z »da« ali »ne«. Najraje vidim, da me pusti pri miru, dovolj mi je že vsega, želim si samo vode tak™ SG V mČfar .Obetaj°čo P°č ravn° nasproti mojega stojišča. Pleza tako, da se moram zdramiti iz otopelosti. Premetava se levo in desno, kot bi bil na treningu v Močilniku, ne pa že tretji dan v steni R./S1?19 k0t-T K°glU: ™vaška Plezanja!«, slišim navdušenega prijatelja. Rad bi ga vprašal, ce je tudi kaj vode, pa mu nočem kvariti veselja Vrvi tečejo rnPareHnHniaVZg01' d^'novoda- SPloh je na pogled vse precej div e grd'toda Ed0'še preden mi moja «a »Izbijaj!« _ .fares Kse. trud;m; da bi P°Pravil slab vtis zaradi izbijanja v prejšnjem raz- za miii^t1Jam7, U/nham P° kHnU' da 86 VGS krivi- Pa se ne P1-emakne niti ZZ^ - , ? S6' da f° 86 VSi kUni Zar0tili Proti meni. Tolažim se, da pametnejši odneha, ga zatolcem do ušesa nazaj v skalo in se odpravim čez plati Precej me daje v poci, vendar zatrdim Edu, ko me vpraša za mnenje, da se mi zdi prav lepa. Saj najbrž tudi je, le da sem izgubil smisel menda za vse ce izvzamem vodo in druge take pobožne želje. Stojiva na robu ogromne luske, od stene jo loči strm, rdeč žleb Edo mi pripoveduje, da je nekoliko nižje opazil v steni luknjo. Potem spleza k njej »Je kaj snega?« J J' »Nič, le nekaj blata.« »Je mokro? « »Menda ne boš jedel blata?« Plošče - zadnje težko mesto »Seveda ne ...« Potem sem raje tiho. Ce ni snega, kaj bi še govoril. »Grem nazaj, potegni vrv..., čakaj... Voda, voda, voda...!« Zdi se mi, da sem ob tem glasu ohromel. Vedel sem, da je res, Edo me ne bi hotel tako potegniti. Popuščal sem mu vrv, lezel je v nekak strm rov. Nato sem ga vlekel ven in ko je plezal proti meni, sem gledal čutarico v njegovi roki. »Pazi, da se ne spodtakneš!«, sem rekel in zamižal ob strašnem prividu, kako čutarica leti v kraj no poč bele pahljače. Ko sem jo odstavil, je bila prazna, mene pa je bolelo grlo, voda je bila ledenomrzla. Oba sva se spustila do odprtine. Rov je bil ozek in strm; ko sem se splazil skozenj, se mi je posipalo kamenje in drselo v vodo. Da je le ne bi zasul! Strah je bil odveč; med natakanjem so se oči privadile temi in opazil sem, da je dno vodnjaka prebito. Spodnjega dna nisem videl, pogled se je izgubil v neotipljivi, črni globini. Tu bi z nekoliko nerodnosti človek mimogrede utonil. Na to ugotovitev sva napravila še nekaj dobrih vicev - vsaj nama so se zdeli dobri -o utopljencih sredi navpične stene. Se nekajkrat sva napolnila in spet izpraznila čutarico. Bil sem kot prerojen Spet sem lahko jedel, govoril, mislil. Sem sva postavila možica, boljšega kraja se res nisva mogla spomniti. Od nekod z vrha stene se oglašajo prijatelji. Ze prej sva jih slišala, vendar nisva imela niti volje niti glasu za razgovore na večje razdalje. Ustrašila sva se, da nama ne bi kdo nakopal reševalcev na glavo, ker se ne oglasiva. Sedaj pa lahko spet vpijeva, kar se da. Rdeči žleb se je z lusko vred končal pod zaprtim kaminom. Skoda, smer bi lepše potekala, če bi bil prehoden, tako pa se je Edo odločil za ozko poč ki se je stvonla v ploščah na desni strani. Upava, da je to zadnje težko mesto! V poci spet pustim tri kline, toda vse odtehta gotovost, da bova še danes zunaj in da naju tudi žeja ne bo ugonobila. Spet žvižgava in brundava »Pa-tricijo« kot prvi dan, pozneje sva le še klela. Kaj res še ne bo konca? Širok, krušljiv in previsen kamin, ves obraščen z mastnimi algami, nama zapre pot. Spet je desna stena tista, ki nama ponudi roko. Čeznjo se Edo speha po strmem žlebiču, vmes pa odžvižga tik mimo moje glave najmanj za cent kamnov lepo drug za drugim v globino. »Naprej!« Sledim vrvi, ki pelje nekam za rob. »Pazi!«, zaslišim z vrha, vendar nekoliko pozno, kajti obenem se dan spremeni v noc, ki jo razsvetli le nekaj svetlih utrinkov. Sicer kmalu pridem k sebi toda brez škode ne gre. Kapa je hitro polna krvi in še dva robca namočim preden grem lahko naprej. Se dobro, da je lobanja cela; kot že nekajkrat je tudi sedajle dokazala lepo trdoto. Z Edom se sporazumeva, da je kamen sprožila vrv, napraviva vsak nekaj pozirkov in jo ubereva po rebru nad kaminasto grapo navzgor. Sonce žge postajava lena. Znajdeva se na vrhu stolpa. Treba bo navzdol, prej pa še pokadiva cigareti iz Edove zaloge. Na vrhu stene zagledava Pavleta. Odhiti po ostale. Sestopiva za tretjino raztežaja v škrbino. Možic stoji tu; pozneje izveva, da se je do sem spustil Mihol ko je iskal stik z nama. Ovire ni res nobene več. Lahko bi tekla, pa sva preveč utrujena. Tovariši nama gredo nasproti: Jožica, Mihol, Pavle,' Marko. Stiski rok in vse, kar spada zraven. Skupaj dosežemo greben. Ni nama treba misliti na ničesar, v trenutku sva rešena vrvi, zelezja, nahrbtnika. Vsega je konec, postanem strašno utrujen in prvič od zjutraj me zaboli noga. Nato pijeva limonado, slatino, medico, samo pijeva, pijeva ... Šepam za Jožico in Edom čez skalno planjavo Podov. Oni trije so že odhiteli z najino ropotijo naprej, še danes gredo v dolino. Cez nebo se vlečejo pernati oblaki, vrhovi so dobili temne kape. Nocoj bo deževalo .Vseeno mi je, vem le da sva spet med ljudmi, sredi življenja. Toplo mi postane pri srcu. ko poslušam' skrtanje korakov pred sabo. Nocoj ne bom spal v stremenih. TEHNIČNI DEL: Trikot Dolgega hrbta je samostojna stena, vrinjena med severni steber Struce in glavni masiv Dolgega hrbta. Bil je že pred vojno znan problem, vendar je imel — 1 mi -Je Zna?° ~~ razien dveh Poskusov v glavnem mir pred plezalci. Najbrž je temu pripomogla precejšnja odmaknjenost od planinskih koč in poti, prva leta po vojni pa tudi neposredna bližina meje in s tem zvezane neprijetnosti a™,«?let\J92?. Je v steno vstopil Janez Gregorin skupno z Maksom Igličem in Avgustom Voncino. Ni znano, kje točno so vstopili niti kako visoko so prišli. Nekako v sredini tridesetih let je v trikot vstopil Cene Malovrh s soplezalcem (čas in soplezalec mi nista znana). Naj citiram odstavek iz njegovega članka v Planinskem vestniku: »Smer, ki bi bila mogoča, se prične v prostrani lopi tik pod iztekom globoke temne^ grape, katera loči Dolgi hrbet od zahodnega stolpa Štruce. Že koj spodaj se navpična naklonina menjava s previsi. Okoliščina bi sama po sebi ne bila važna, ako ne bi bila skala tako neusmiljeno zglajena. Še huje je v srednjem delu smeri. Iz stolpa Štruce sem videl, da se razčlemba tu omeji na dobesedno neznatne okrhke. Ves masiv je izredno kompakten, žmulast in mestoma spolzek. Pravi monolit.« Po njegovem opisu sodeč sta z vzponom pričela v votlini, kakih 50 m levo od najnižje točke stene. Verjetno sta prišla visoko kakih 60—80 m, ker se pozneje teren spet nekoliko položi, prehaja v žleb in po njem v rov, kar bi Malovrh, če bi do tja prišla (višina 100 m), verjetno v članku omenil. Obrnila sta zaradi pomanjkanja časa in materiala. O povojnih poskusih v trikotu, kolikor so bili, mi ni ničesar znanega. Z Edom sva si bodočo smer zamislila med zimskim ogledovanjem in jo konec letošnjega avgusta v treh dneh preplezala. V osrednjem delu je to praktično edina možnost, vsaka druga varianta bi terjala brez števila svedrovcev. Vprašanje pa je, če so krušljive strehe, ki zgoraj zapirajo osrednji del, sploh preplezljive. V zgornjem delu poteka smer nekoliko proti desni, kar bi bilo deloma mogoče popraviti brez znatnih dodatnih težav. To prepuščava ponavljalcem. V smeri sva naletela na nekaj mest, kjer bi brez pomoči svedra ne mogla več dalje; še celo vrniti se ne bi mogla brez vrtanja. V primeri z ostalimi je to v Kamniških Alpah najtežja smer. Po detajlih in kot celota prekaša po težavnosti centralni steber Rzenika, centralni steber Dedca in planjavsko Glavo. V splošnem je plezanje mešanica prostega in tehničnega plezanja, vendar so najtežja mesta pi-e-plezljiva le prosto. Značilno za osrednji del je nepretrgoma napeto plezanje brez lažjih odstavkov, s slabimi stojišči in včasih problematičnim varovanjem. V celoti je pri 500 m visoki steni rezervirano za V in VI dobrih 300 m višine. Skala je razmeroma trdna in zglajena, krušljiva in razčlenjena je le v zadnji tretjini stene in deloma v spodnjem delu. Orientacija je nekoliko težavnejša le v zgornjem, lažjem delu stene. OPIS: Smer v Trikotu (severna stena Dolgega hrbta) Smer poteka v značilni steni oblike trikota ali zagozde, ki je vrinjena med glavni masiv Dolgega hrbta in severni steber Štruce. Vstop 30 m levo od najnižje točke raza. Po polici 1 raztežaj do njenega konca (k). 4 m navzgor (k) na poličko, prestop desno in 1 raztežaj po zajedi. Levo navzgor preko plati v žleb in desno skozi okno v rov. Po njem, skozi zadnje okno desno ven (k), in 15. m desno navzgor na dobro stojišče. 1 raztežaj po žlebu pod zajedo, 50 m po njej (na sredini kamin) in levo na raz (vrh podstavka, 1. bivak). Desno ter čez previs v zajedo (V+), po njej in čez ploščo (k) ter po žlebiču do zaključka zajede (k). Prečnica levo za majhno lusko (slabo varovališče) v levo zajedo. Po njej, čez previs (VI + ), in po zajedi do konca, prestop desno okoli roba (k), nato po kratki poklini na vrh bolvana (k). 6 m rahlo levo navzgor čez plošče (2k), prestop levo okoli roba in rahlo desno navzgor v smeri razčlemb. V smeri pokline in čez rumeno ploščo (2k, VI+) na slabo varovališče v ploščah (k, levo gladek previs, 2. bivak). Po ploščah, ki jih prekinjajo previsi (7k, 1 mesto VI+), poldrugi raztežaj na poličko (k). Desno 10 m čez plošče, po poči (IV) in desno na varovališče pri veliki luski (10 m) nižje globoka votlina z vodo, pri vhodu možic s podpisi). Za lusko navzgor 15 m na varovališče v zaprtem kaminu. Desno navzgor po poči v gladkih ploščah (3k. IV+) in desno okrog vogala v dno krušljivega kamina. Desno po strmem žlebu in naravnost navzgor dva raztežaja po desnem rebru kaminaste grape na stolp. Sestop 10 m levo v škrbino (možic) in 2 raztežaja po lahkem pečevju na rob stene. Ocena: VI, VI+. Višina stene 500m; čas plezanja 30 ur, za ponavljalce 15—20 ur. V smeri pustila okrog 30 klinov, od tega vseh 7 svedrovcev. Dostop: Iz Češke koče po poti skozi Žrelo in desno navzgor po grapi, melišču in velikem pahljačastem snežišču pod Trikot, — 2 uri. Isti dostop tudi za Smer Saša Kamen jeva. Sestop: po poti proti desni čez vrh Dolgega hrbta na Mlinarsko sedlo ter v Češko kočo ali na Kokrško sedlo, — povsod 1 Vs ure. Prva plezala od 26. do 28 avgusta 1960 Edo Pišler in Tone Škarja, člana AO Kamnik. Po angleških in škotskih gorah MARJAN LIPOVSEK Spet je prišlo povabilo iz Anglije. Za otok Skye na severnem Škotskem in za Lake District v severozahodni Angliji. Neke nedelje zjutraj, ko se je mesec maj že bližal koncu, sem se zbudil okrog osmih zjutraj v ekspresnem vlaku London—Glasgow. Po planoti, kjer so se pasle ovce in krave, je valovila megla. Gole, s travo porasle so bile plitve doline. Drevesa so stala le ob potokih, ki so se vili med majhnimi gručami brez in jesenov. Potem so se prikazali malo gostejši gozdovi, kakor umetno nasajeni — smreke in jelke. Z dveurno zamudo sem prišel v Glasgow, čemur so se Škoti zelo čudili. Zamudi namreč, pri običajni točnosti angleških železnic. Progo so nekaj popravljali in elektrificirali. Zato na postaji vlaka nihče ni več pričakoval. Morda so mislili, da ga sploh ne bo ali pa, da je krenil drugam. Tudi moji znanci me niso več čakali in na velikanski postaji dvomilijonskega mesta sem se počutil nekam izgubljenega. Pa se je le izza nekega kioska prismejala Pat in malo nato sem bil že v avtu in na poti na Skye. Bili smo trije. Eddie, njegova hčerka Patricia ali na kratko — Pat — in jaz. Še v Ljubljani sva se z Ecldijem pogovarjala o plezanju na daljnem škotskem otoku. Radovedno sem motril svoja prijatelja, kako se bosta kaj obnesla v skalah. Pa tudi sam sem odhajal v nov svet, v granit, ki sem se ga iz Walesa spominjal, a v plezanju premalo preizkusil. C^sta je držala na severozahod ob dolgem, lijastem izlivu reke Clyde v morje. Da, cesta, kakšna cesta in vse te ceste na Britanskem otoku, kako urejene, kako držane! Saj — praktično povedano — je tu asfaltiran vsak kolovoz. Cez kakšne samotne prelaze smo se vozili, čez kakšne daljne planjave hiteli, in vedno je bilo cestišče zanesljivo tlakovano, ob cesti vsa potrebna znamenja in opozorila, nad vse pa vljudnost in medsebojna obzirnost vozačev. Sicer pa ni bilo mnogo srečanj na tej naši poti proti severu. V dolinah ob jezerih še kar, pozneje, proti Skyeu pa čedalje manj. Daleč je to ... Severna Škotska je highland — višavje, gorski vozli, presekani z dolinami. V njih leže jezera. Dolini pravijo — Glen, jezerom, pa tudi morskim zalivom — Loch. Med gorami namreč niso le jezera, temveč tudi fjordom podobni v celino zajedeni morski jeziki, popolnoma slični ostalim ozkim, podolgovatim jezerom, tako da bi moral vodo poskusiti, preden bi vedel, kje pravzaprav stojiš. Najzanimivejša, geološko izredno značilna je vrsta Lochov — morskih in jezerskih, ki se vleče v dolgem, ravnem usadu tam do Locha Linhe na jugozahodu pa do Locha Ness, ki se daleč na drugem kraju Škotske bliža morju ob mestu Inverness. Ravno v tem useku pa drži tudi najboljša pot na sever, zato je Eddie podil svoj voziček proti Lochu Linnhe. Toda preden smo ga dosegli, je precej dolgo trajalo. Hiteli smo od jezera do jezera, od jezer do zalivov. Za nami sta ostala morski Loch Long in jezerski Loch Lomond, veliko, prelepo jezero med mrkimi gorami. Značilna, raztre-skana glava Coblerja se nam ni hotela pokazati. Za Lochom Lomond se je cesta vzpela na mračno visoko planoto Rannoch-Moor. Ogromna, skoraj ravna planjava je to, na njej leže manjša jezera. Okrog in okrog gore. Bile so zavite v megle in temne oblake. Tu in tam je padlo na steklo vetrobrana nekaj Inaccessible Pinnacle ln Sgurr Alasdair Foto M. L- drobnih kape«. Zavih - v divjo — V majhnem gostišču Clacha.g ° Pa naprej. Coire nan Lochan, smo se usta"^nst;Pokrog sh-anskega, pa velikega Spet smo zagledali morje. 8križa v njegovem začetku zaliva Loch Leven, kajti ^ 'f^o^l Izgubili smo več ko pol ure pri kraju Ballaculish, tedaj slu «no m del^U gu ^ ^ a ¡T^C-Č^^ končno dosegli Loch — m ob niem je šlo na severovzhod. ^nlinica Glen Nevis, pod najvišjim ™ »t eWUoiXSUt:Xr Kd"'j^otel pokazati ta svet in vrhom Britanskega otoka, tsen imkvic smeri. smo Po Glen Ne^su nav^or stran od n ^ smcr ^ ^ of,lcduje]0 Idilično se vije po dolini rečica obn£, sto;, skokom, kjer besno nam je na Skye, ki je bil se d^c d^ec ^ gaj 5e gore cesto in se odpeljah dalje ob man sih loch ^ menjavata gozd m jezer-skoraj sploh ne razmaknejo. Kakor v pia v j samota. In Tu in tam šine mimo nas ^aJ^^^Ta^O ta dolgega Loch* Ness, nendoma stojimo pred slavno po vsem svetu. Ne ki je svojčas s svojo jezersko P^tjo po ^ ^ severnem 0b- dogledamo mu do drugega konca, leravni voon, ofeeh straneh med ^¿i^"teSrSre ^fSSSlL « - Loch O.c, 109 med sivino kakšen vrh, obžaHen od sonc» P ,le VČasih se * na južni strani doline zza mnogih druB1h FiVe sisters gIedaj° da bi se vozili nekje visoko klh gora' Na seve™ P«, kakor Pa spet s temnimi sencami prepreženT^o^travnik^^^ ^ ^ ^ ^ Kar me je na Škotskem prLeneUlonhllT na™°kih P"1*^-prostranost golega višavja. NekTdre^sne ^„T"01"* lep°ta jezer> temvei vedno manj. Kar je dreves sni - vegetacijo je v dolinah, više pa divji kostanji. bJ^^.^E/^ gabri * svet tako značilno, leže visoke |ore lik nad zeleni je Za naš gOTski tera jezera, kakor na primer leVloch Ovrf,f hstnatlmi Neka- smrekovih gozdov vendar to n Li - , °bdana s Cud°vitim vencem Z dolinske ciste smo Se n? karaktef «ka Poteke dežele. tako gola in kamenita Malhna^zerca SoieV Sk°raj kraSka ~ V Kyle Of Loch Alsh, mJeceTSlrli^ Okrog hriba zavijamo S1Ve?orLSakkfeiežeSVOir ^ S " * * pobrska po neki knjigi tf " Prei!?čižia- Eddie se spomni, drvimo * vso močjo popoti nia ™ St Prenočišč v Britaniji - in že ki sega s svojimi sencami o'morfa sem „T?" ^ Qmw" kjer v mrak". vasici Plockton. 1 SCm' naJdem° svetišče v majhni ribiški zavesEuni^toplalu^Vse ^to^kalcoi-^om^en^HotelP^10111 -esa, za progah in polivinilu. V kopalnici in ti,*?, k L *- ~ hotelcek Pa ves v pre-room nas sprejme z X « t »^ t0P'a Dini"g" ^NŠ^r rfpred se preoblečeni in mo. s^x^^xs^xs^r^ » - zeno vozil čez največje luže koUkor 1 m 1 r t T ta Eddie V Kyle of Loch Alsh je LllV,' ^^ Mbral0 na cesti-v največjem dežju pristali na Skyeu Sm° ZaVOzUi na Iadi° i» in odksf T Sligachan, kjer bi se po Edd^evlm zatrpani, m °!f' i?"" drUg6ga je - ^^^^^CP^^^akdanji nas tri ne, in preko nižjih stopeni sen ll h bll° šeste stopnje, vsaj za zmogel, čeprav se mi je spočetka mL l .¡^slovanskih krušnih mer sem se in se dobro počutil ^ delal° pred očmi" A "ovadil radižIi^lrS ^ masI°' « P- Portreejem. Zunaj jfuio mi mo " - A^1 "ekje V avtu- dale« za čez puste severne planjave ^ihrS veter z d^^ V * ^ ko * dobiU vtr^ermeh S° nam SijaIe PrdePe ^ 2 Acinic, ki smo jih Kajti mislil sem, sprva še neveden, da gremo na »nebeški otok«. Spregledal sem v izgovoru se pa seveda sploh ne sliši, da se Skye ne piše Sky, kar pomeni v angleščini nebo. O ne, nekaj drugega, vremenu, ki nas je sprejelo tamkaj, čisto primernega, pomeni Skye. Pobrskal sem po odličnih m poučnih knjigah, in zvedel sem, da je Skye ali iz galščine Eilean a' Cheo, kar pomeni Otok megla, ali pa iz norveščine Ealand Skianach, Otok oblakov. Vse te etimološke izvore je vreme tedaj odlično dokazovalo . . . Obalne čeri in severni vrh Skyea, Medli nan Suireamach, smo pustili za seboj in jezerce Mealt pravtako. Cesta je zavila na zahod - otoka je bilo na tem kraju konec. Tam nekje stoji v samoti hotel. Ure daleč ni človeka pac pa je nekaj gostov zatopljenih v knjige sedelo ob kaminu. Oh, ti angleški kamini kako so prijazni in kako malo grejejo! Zunaj je sicer v dežju povesal divji kostanj svoje cvetove, toda bil je maj in v tem letnem času je ogenj v kaminu vendarle ogrel potrte duhove. Tudi naše, ki smo jih podprli se z dobro, toplo kavo. In naprej je šlo po zahodni obali otoka proti jugu. Vse golo - sama nizka trava s črnimi šopi rese. Toda ponekod je s pobočij zasijala živorumena barva košeninčice - gorse, kakor pravijo tukaj - in pod mrkim nebom je bil njen cvet še bolj otožen in osamljen spričo zamolklih barv vsenaokrog. Ko smo prečili nekaj nizkih grap - kajti moč vode ni tolikšna, da bi izjedla globoke struge - je rastlo tamkaj nekaj pritlikavega drevja - to je pa tudi vsa visoka vegetacija na Skyeu. Da, in kostanj ob hotelu? Kdo ve kdaj že deset, mogoče tudi stoletja nazaj, so posadili ta drevesa. Uspevajo, res uspevajo ti jeseni, breze in kostanji. Kakor v vrtu so postavljeni m morda tudi tako pazljivo gojeni, kakor rože pri nas. Sicer pa je dežela brez drevja. V daljavi so se prikazali veliki Zunanji Hebridi - podolgaste, temnosive sence Cesta je držala dalje na jug in Loch Snizort, velik, lep zaliv, se je raztegnil pod nami. V njem so čepeli otoki in tisti pogled na morje, ki tako presune človeka s svojim čarom daljine, se je prožil tudi nam. In še je šlo preko planot kakor po široko razlitih, plitvo se dvigajočih valovih. Okrog Locha Harport smo zavili proti Cuillinskim goram. Cullinske gore - CuMin HiUs so cilj vseh gornikov, ki pridejo na otok Skye. Njihova topografska oblika je precej preprosta. Od morja, od Locha Brittle in od Locha Scavaig se začenja veriga z dvema vejama in kmalu doseže največjo višino 3251 čevljev v Sgurr Alasdair. Greben je precej zavit m gre proti severu čez Sgurr Dearg1 (Rdeči vrh), Sgurr na Banachdich (Majencm vrh) Sgurr d Greadaich2 (Vrh bistrih voda ali Vrh viharnih vetrov) m se cez nekaj izrazitih grebenskih glav na visoki severni vrh Sgurr nan GiUean (trapasti vrh), 3167 čevljev nad Sligachanom. Prečenje vsega grebena je gorniško prvovrstna tura, plezalsko ne posebno zahtevna kolikor morem presoditi, toda dolga in naporna. Bila je opravljena tudi v enem samem podvigu, v teh daljnih severnih legah celo v enem dnevu, ko je dan tako zgodnji in tema nastopi šele okrog 11. ure ponoči. Posebno koren jaški plezalci so temu prečenju dodali še vzpon na Blaven, ki lezi vzhodno od Sgurr nan Gillean v območju Red HiUs, Rdečih gora, kakor jih imenujejo v nasprotju s »črnimi« Cuillinskimi. 1 Izg.: Džerek 2 Izg.: Grita Granitno skalovje je namreč temno sivo, skoraj črno, a ponekod, zlasti tam, kjer je pomešano z bazaltom, tudi sivorjavo. Relativne višinske razlik* so znatne in stene v vsej Britaniji najvišje, tudi čez 1000 čevljev, kar je za tamkajšnje razmere precej. Megle so se povešale do vznožij sten, do krnic, ki so zelene še visoko gori v pobočja. Po zapuščeni, goli dolini drži cesta. Bistra voda, River Brittle, šumlja navzdol. Nekaj lesenih vrat zoper govedo nas ustavlja in že smo pri farmi in osrednjem zavetišču Glen Brittle, istega imena kakor dolina sama. Toda Eddie je poznal moje želje in je izbiral čimbolj preprosta zavetišča Zato se nismo ustavili tam. Cez kmečko dvorišče - posuto z asfaltom - se odpeljemo dalje. - Ali gâtes closed-drive slow-farmer road - nam pove napis, ki se mu pokorimo in pazljivo odpiramo in zapiramo tista goveja vrata. Kmalu smo pri rečici Brittle. Viseč most, kakor ga poznajo Ljubljančani čez Soro pri Retecah, pa prav tako zgrajen, drži čez vodo. Pred njim pustimo avto kar tam - na prostem, mi pa premerimo še tistih nekaj korakov do nizke hišice Postoffice, kjer bo tudi naše bivališče naslednje dni. Pri družini, ki šteje nekaj odraslih, enega otroka, pet mačk in lepega škotskega ovčarja, je bilo bivanje nadvse prijetno. Človek bi se smejal majčkenim meram hiše, stopnic, nizkega stropa in vegastega uradnega prostora post-office in to zlasti spričo velikega, krepkega dekleta, ki nam je včasih streglo, če ne bi bilo vse tako vzorno čisto, vzgledno držano in opremljeno kar neverjetno za tak daljnji, zapuščeni kraj. Elektrike ni bilo. Še ob 10. uri zveečr se je sicer dalo prav lepo pisati ob mizi v jedilnici, a pokonci sme ostajali tudi do polnoči. Odlična, kakor močna žarnica svetla plinska razsvetljava nam je svetila. Do morja je bilo dvajset korakov. V mračnem vremenu je bila voda skoraj črna, v soncu pa prelepo modra. Drugo jutro so bile gore daleč doli do krnic v debelih oblakih, sicer pa je bilo jasno in mrzel, močan sever je pihal. Po zajtrku smo se odpravili na Sgurr Dearg. Drugačen, 'zelo drugačen gorski svet je to kakor v naših gorah. Brez drevja je razgled vsenaokrog prostran. Sprva položni hrbti so se dvigali proti jugovzhodni rami gore. Loch Brittle je ležal v temni, modri barvi, obrobljen s peno valov, ki so udarjali ob čeri. Lezli smo navzgor in v čistem zraku se nam je zdela razdalja do prvih grebenov manjša, kakor je bila v resnici. Močan veter je pihal čez rob in včasih nas je zaneslo od hudega sunka. Strme, pa lahke skale so držale navzgor. Kaminske in gredinaste oblike. Nad prvimi strminami smo se malo odpočili, potem pa smo bili v prijetnem plezanju kmalu na vrhu Sgurr Dearg, 3206 čevljev. Prelepa skupina Sgurr Alasdair nam je stala tik nasproti. V krnici pod njo leži malo jezero Coire Lagan. Spreminjajoče se zeleno se je lesketala njegova voda. Se nekaj korakov je bilo do krajnega roba Sgurr Dearg. Sredi slemena, ki tvori njen vrh, se glavni greben obrne ostro na vzhod in tamkaj stoji orjaški stolp, ozek in prepaden, ki s svojim razklanim vrhom sega še kakih 10 do Id metrov nad sam vrh Dearg. To je tisti sloviti Inaccessible Pinnacle, Nepri-stopni rogelj, ki pa je svojo nepristopnost izgubil že v prejšnjem stoletju. Od slemena Sgurr Dearg je le par korakov do njegove zahodne stene ki je kratka, toda zelo prepadna. V kotu ob grebenu smo našli sončno, toplo zavetje pred vetrom. Kratek lunch nas je spravil v dobro razpoloženje. Vedno bolj me je vleklo k »nedo- stopni igli«. Ker Eddie in Pat nisiS sem sam šel čez plošče pod grebnom do nene^^ M imel točno tako zame. Ne zaradi strmin - saj ce bi plezal prviv n ^ nalogo, kakor če bi pW ™m ¡trL^askaleta veliki oprimki, čez rame nisem hotel plezaU. Videl ^^^gače obdriano ravnotežje, z kjer sploh so, zahtevajo drugačno tehmko d^gace h ^ ^ ^ dragimi odnosi med mišicami, posebno v prav^znatmh , ^^ ££ ^ozno na^pogled so dvigajo njene gladke južne sem navzgor - tako lepo so skale razčlenjene, r p navzgor, njem je bil svojčas tudi izvršen P™ ^^ - veliki, pTL vselej pri-Strmo izredno rzpostavljeno faazaltna skala je trdna kakor Senči se nfodkrašil in nobena opora ni izdala. V nekaj minEdLSTriJazenak^hoUr je, mi je kar od spodaj le nekaj desetin metrov. Pat pa m ^"¿o P° ^P°trebnem EftS ^'^«ns^^t^ glavnem grebenu so bili že prej pod steno videl. V granitu sem ^topTp«al nazaj? k onima škrbinam. inhki notem se ie treba zopet morali. Vendar smo kmalu stali v' Bealach Cone m^nachAeft^ Glen Spletale so se čudno lepe barve doli porasle z zeleno mzko '^nf a L lepše S bUo mir e z naštetimi zalivi, ^Ti^kT otok »2-. -jimi vrhovi in prav dobro vidnimi peščenimi predeli tam ta bili smo na vrhu (3167 čevljev). e«rnvi1i k nočitku potem ko •■-"^KŠSSiittf.-. šanih- ■ ■ .lo in nHvlačila dežela na severu, krajni zgornji del predstavljal sem si jo lahko samo v domišliiii ker ranin ni V hudih strminah pred travnatimi ronki sem svoja prijatelja srečno pripelial t? lTLTpv°eHk :r°> p;temKsm-°pa v sijaju ™— r^l nll p Sredl PObOČlj pod Coire na Banachdich. Okrog slapa Dve prečnici čez Loško pogorje FRANCE PLANINA v Posavski Sloveniji večkrat uporablja ime Loško hribovje čeprav ima v na tZUdTZlZPOglZja ŠirŠO 0blik0 hribovji So o iLnJ tega dela alpskega predgorja, preden gremo po prečnicah čezenj- ceste ŽubTemu t T* ^ ^.^ubljane, saj je do škofje toke le 23 km skovano t 2 pa razen najbližjega Lubnika malo znano in malo obi- skovano. Ima pac premočno konkurenco v Julijskih Alpah, ki se razprostiralo rZt7m °ZadiU in ga Znatno Prekašaj° po ™inah - v4kogo JkTltkah laže dotopn? STT ^ * ^ Zat° Juli^ do nedavnega laze dostopno kakor Loško pogorje. Toda sedaj, ko vozijo Transturistovi in postni avtobusi po petkrat na dan v Selško in po štirikrat v Po^To doTinn odročnt ? n^elj° C6l° V JaV°rje P°d Starim ^omf Loško S ni ve^ odročno. Spomladi in jeseni, ko navadni planinci ne zkhajajo v VisokeAlpe rn7(i k V L(OSk° POg°rje 'marsikateremu dobrodošla, posebno kei je to sOa lazgiban svet ki nudi s svojo pestrostjo in hitro menjavo povSLkih obhk P°g0rj? ima tUdi hi Pla^e^oTikt: Dom vrhupriCeZe^n^ \°C° Starem (««"») in Dom na Črnem r» t v(rerknem (1288 m), ki stoji ze na prehodu v Cerkljansko hribovje O Loškem pogorju so v Planinskem vestniku pisali V. Mazi J Wester J. Presern, J Dolenc, F. Konobelj, C. Malovrh in J Sicherl, a v'glavnem se ozirajo na Blegoš ali na podolžno pot od Porezna do Lubnika nlSTpa nI pomanjkljivost nadomestil^6 * ^^ " ~ « * Foto Fr. Planina Zali log s severa ZALI LOG—DAVCA—ČRNI VRH-LESKOVICA-HOTAVIJE Cesta po Selški dolini je na več krajih »a X gove, le v srednjem delu med javlja že visoko- na naplavljenem svetu. Ves gornji ^f^ega brzi Selška Sora. gorski vtis. Pod Sušo štrli v dolino p i , ^ z leve odpira med dvema ki jo Ločani imenujejo kar Selscica^ laKoj z seVerno podnožje temnima pobočjema grapa Farjega potoka 1a se ^ se pokaže Blegoša in z zahoda dobiva Davscico iz^piosti^. J na je Zali log (534 m), zadnja m naj^sja ^ » ^ na vršaju grape ki sega značaj. Vas napravlja že urniku pravijo Naglica, kai dobio ornac^e n^ig kozolci, kriti na prvi pogled poseben vtis ker so vse luše in^ce«^P pokrita z modrikastosivimi skrilavmn^os™ Le nova M^ ^ ^ ^ ^ z opeko in kazi enotno sliko. Skniolom Je u glinastega skrilavca, Grebl vrhom. Vzdolž doline se d do v skrilo- ki ga domačini »^S^So- Takrat so skril dobavljali lomu je bilo med 1. 18J0 in prvo zaliloškim sknlom ne le Po Selški dolini, ulici. Sedaj kopljejo pokritih mnogo cerkva in ljubljanska realfca v g izpodrinila ^v.-i-Jsr--?^?SSttjKSS Soštarjeva domačija v Davči s Kolka Foto Fr. Planina je bila ustanovljena v začetku 14 stolet' L , Pltovcem m Ravnami, ki pred 1 1500 preselili V1 I4- stoletja in je štela pet gruntov, so se ljudje nastal zTkTttr Jt ioZ n prip°Ved0Va^ ^aložanov samih saj je dolina tla ^ ? f«" r S"l0? ir rne— grd zli svet Prvotno naselje, od koder so prišli v dohno ie razpadlo Tik« svet imenujejo sedaj Groblje. ' J iazPadlo. Tisti R nJf .im.a največ dohodkov od gozdov. Kmetijska zadruga se peča predvsem SiS"?»=i=- Razgled s pustote: Sorica, Lajnar, Soriška peč Foto Fr. Planina v vasi visi tablica, ki ^e — ^ - fn'ek (IJ^uJ in Torko (2 uri) na Ratitovec (2 •/, ure On^toe ^ sg k Cemažarjevi in Podgnvarjev. kmrt^ v vz^odncm delu ^ ^ ^ ^ pa iz doline cepi nova cesta v Dava), o to^n je bilo g , rikladno za Sevala in povezalas cesto^ ^zvez^na^ še ne b0 kmalu. Mi gremo turistični promet. Zal je delo zastaio in ¿v j na še en kilometer po dolini ™r do S^ka, ^ ^ Davče. drugo kolovozno pot, ki nas vzpenja, sprva Sora je tu se majhna Z desnega brega se p dolomitna tla. po skrilavem svetu, proti vrhu pa preide nabarva šent-Smrekov gozd ^e prijetno senco, ob poti in leščevje janževe rože in nasičena modrina S0^"^ ^ 80^1 J, Zalim logom. Ko se razmaknejo, se kaže žlebasti, debrasti^ ki še spadajo v Zali pot nekajkrat ovije nad pri log. V prvi od njih, pri Polde^Jvf ^akruge v Sorici ki ji potem oddaja klekljan ju. Vzorce na papirju Po Vsem loškem po- izdelane čipke. Za soriško zadrugo dela okiog 150 zenidel če gorju so pogoji za kmetijstvo hudi ^ prišlo iz bližnje Trate pod Črnim vrhom, zada) Ratltovec Foto Fr. Planina grap?'Tl^ZeMld Bintekr Md Z!dim logom ^rukom visi strma Spfra ^h KoštnektT f ™ Sl6me Gladkega vrha' P°gled "a Sorico še vrh in il f c ° °d njega st°jita Travh in Lajnar, še dalje Kalarski nte,nencev\rsoseS;r^ « S° °Stali"a nad n>lm} Kačji rob, Donerskogel ter Sorišia peč Jasno se odrafi prema črta nove ceste, kr gre s Petrovega brda mimo SoriceP na Soriško platno Nad senozetjo vrh grape stoji Soštarjev kolk (1102 m) V maihnih kli„«h ^ v«iSlo3oSeH0-d0 S°Starrj7,e kme"je' ki je postavljena^malo pod v h m LZ v V LoSkem p0g01'ju velike. nadstropne in zidane S kozolcih Soštar Zft P ^"T ^ lz kamna s° -lo stebri'pri Kozoicin. bostar ima tudi svinjak zidan in krit s skrilnm hii-__ - sonato streho V hiši je šest oken s kovanimi Iu^oZTa- T " POVe" da S6jej0 jaro Pšenico ^mno rž ne pride! in konfa ? * m ^ ^ b°lj malo> Pač Pa ninogo glav govedi k JZ ; POn°S°T PriP°Veduje- da * Vegovo hišo opisal Tavčaf v vTsošk knZ pnzorU' k° Pride mladi Visočan snubit v Davčo. Nad kmetijo ^e kolovoz skozi gozdič na senožeti na vrhu, od koder je obscen razŽd na ZTm^nTmatit°VŠke ^ °d d° * "a BoVnj^gor: m ^ š°Štarja nas vodi Pnjet™ Pot po gugastem davškem ozemlju Gozd se ^sa^-srsfft-sasfaTs gttzzzsi »-t--; s popisovala kmetije po vsem loškem ozemlju, je ugotovila 4 pus ot in ,e sku- ntfr T " ^ n"uT °bn0Va P°reZen' Hoč in Cimprovka so nam žfbhzu Onstran Petrovega brda se izza Lajnarja kaže Slatnik, od njega dalj^sfvr iio Vrh Bace Kobla, pod katero gre bohinjski predor, Črna gora Črna mst z S VSor°eTot naT^ ^ * ^ * P°d ^ pa » ^ Zadnje Soie. Pot nadaljujemo mimo kmetije pri Brelihu. Ob njej stoji nova Planinski in lovski dom na Črnem vrhu vri Cerknem (1288 m) hlSa pri Kozmu. M,ada g— ^^ lu SLSi "" s Heblarjev pod Sorto (984 ^^ topop-iski karti označena z imenom ževa kmetija, ki je na jugoslova.nsk dolini v koncu grape pa Miklavž, stoji niže dol, Spodaj,na površju skrilavci vedno v varžetu. Pot postaja vedno bd) J^^st jesenskega resja. Ko pn-več je macesnov, ponekod je breg k«" vJDavči in ob njej Jemceva demo mimo Mofllarja, se nam kmalu Pokaie cer hiša, od katere se spustimo nekoliko ™vzdO - uri Qzemlje Davča se razteza po dolgem ^ PnTkaterih se dvigajo nizki je planotasto, od potokov razkosano vsleme!aa^ tQ s SVOJO £hovi -kolki«. Davščica teče J ^f^^o^ na zahodu na Porezen. globoko zajedeno grapo v dve glavni slemeni j ^ pa polagoma Severno sleme se strmo <.puscav dohno Zad.je ^^ ^ ^ vzpenja v vrhove med » bS prej gozdovi in pašniki, kjer so maknjen najbolj profa jugu. Po Davci sbdi P J ^ ,jenci iz Pol]anske pasli Tolminci. V 16. stoletju s° ne bi neposeljeni gozdni predeli doline. Freisinški škof se je ^i dielnemu knezu. Zato je podpiral na-z rudarskimi pravicami vred bodo iztrebili gozd, izboljsah seljevanje in si obeta , da ^odo roVtarj^ Poreznom so posehh tla, jih obdelali in placev£& od njih^lajatv J na hišnih imenih Nemškorutarji iz okolice P°dbrda kar se se ^ kakor v vaseh okrog Pahman, Plašajtar, Majdlc in nago «na.sai, tu p ^ ^ ^ ^ (na Podbrda ne izgovarjajo šumn^ov Novona^e ^ kmalu so planini). Spočetka je spadala v a dr. prijatelj in dr. Blaznik dobili svojo županijo. Iz imena ^ kmetije. Tako je bila Davca sedanje ime Davča. Na rovtih so navale sam svoje domačije brez središča, dokler m Marta Jcmec L 187 ^ ^ z det tom. cerkev. Cerkev P^ore mladostno ^oju i ^ mmi ploSčami, lesen, Pri Jemcu je sedaj gOBtUna Veza je UaKova ^ ^ ^ okrasena Strop gostilniške "Jfijf Gostilna ima dve sobi za prenote- taa že izpred vo]ne d 119 Foto Fr. Planina SiSMi^ c"ijem bregu,stoji nova šoia z SO ga Nemci minirali 1 19« S?! . ^ f hvaljeni ostanki župnišča, ki nasprotnem slemenu Pod cLtrovko^ ki s0 postavljene na Cumer, dalje na vzhod se n J Močnik- podg6zdar in (1301 m, Sorčan in Mravl e iSfev tT D^ ^ ^ SP*°-ami kmetije v višini 1100 do 1120 m n ž °S°jn° iego' stoie venda>' pa dosegajo višino 1240 m pris0jni stemi Pod Hatitovcem DavS^Št^t3^' '^l'? ^ ^ trasa -te v Po skrilavem blaTnl sv^tu Tkt g^^a t kmT ""V6™, V ^ proga. Pod nekdanjo TuškovotoHo¿i J m SPet P''ekine apnenčasta obmejni pas, se začno s^ožeti , Nem° P°Žgali' ko so opravili 800 let meja mehkim intolm^--16 aJ njiV fa dve Tu tekla in do osvolMdit\^jug^lOTansko-ita^ansk^ ob njem nad njo. Poleg izliva Hotaveljscice v Poliansci^^je ^ gko ^^ Nekaj misli o treningu plezalcev TONE JEGLIČ plezalca^jdi^rag^n^vezo °pri v* steni^Piwik10 ^ Če *** S°" Marsikoga zlepa ne pregovoriš da bd oleza^ knt Predvsem so to dobri plezalci. CePa gIedamo odličnega ¿¿Z^ ^ ^d^«)^ * (Udarno izobrazbo plezSca veliko£m^o ^pTbi bt'ce h™"®' " tehni™° Problem Plezati s prostim plezanjem. Pri študiju o treningu bi bilo treba upoštevati torej moč, ^SrSsii-sr.MKsrM in tehnično pripravljen in si izbere težavnost svojim sposobnostim primerno bo S^t&hsrt ,2. »s a- nevaren Saj vemo, da se dobri navezi pri nas v najtežjih stenah se ni zgodila nesreča. omenim fe pripomoček> ki ga j e skonstruiral Ts tem ar^kZ napravilo dobro uslugo plezalcem, čeprav je drog sicer name-n en tSovadcem Ekstremistom torej ne bo več treba iskati robov med vraU, pa tudi mi bomo imeli od te naprave veliko koristi. Disertacija znanstvenika Anatola Lucerne MIRAN MARUSSIG Anatol Lucerna diplomirani geograf in po poklicu znanstvenik je mova odkrival Alpe Rc^en raziskovalec kakršen je bil, ni trpel površnosti in nikakor nfmlgel razumeti počemu pravzaprav hodi toliko ljudi v gore ko ne raz^ sLTeTinne študirajo visokogorskega alpskega sveta, tipičnih kraških in peSglacilih ob ik, moren in lezik ter sledov veleledenikov. Vsa ta množica fe bUa^S nič več in nič manj ko trop slepcev, mogoče tudi ignorantov, prav gotovo pa povprečnežev brez idej in kar je glavno - brez znanstvenih ambicij Gore so gotovo velik znanstveni zaklad, še nerazkrit in svez in prav to, da so v Xa Lem stoletju še vedno nepopisan list, je Anatola Lucerno neznansko nodSo ^amlžal je in si predstavljal doktorsko disertacijo napisano na krasnem belem papirju in pod zajetno znanstveno vsebino njegov genialni, ^ DaP'If Anltof ne bnla^gledZ ne bi mogel reči. Diploma vendarle pripomore svo^e In prav po zasluli fakultetne izobrazbe je bil toliko pameten, da je vedel kje so tisti tako zvani znanstveni problemi, ki naj resi m s katcnm naj popiše prazne strani svojega velikega dela. Bil je celo toliko pameten d. e vedel kie ie že popisan kak bel list v znanstveni temi peng aciala, morfološke ii zakraselosti Lteresantnega površja Zahodnih Alp, ter je prav po zaslug te razgledanosti vedno gradil na že dognanih izsledkih tujih avtorjev, medtem ko Te bila^jegova znanost državna skrivnost št. 1 in je vse papirje popisane z njegovim rokopfsom, trdo zaklenil v predal pisalne mize ter zapisal na vsako ^Sn^-očitaU, da je nič in ni«. Pisal sic. ni veliko toda kar je, je bilo vse bolj ali manj dognano. Ne oziraje se na to * il bilo to zgolj njegovo delo ali pa delo treh ali več kolegov, je pod vsakim SVdTtnlSal0f iZmei1, P0^ntal in opisal Anatol Lucerna. Kolegi so sicer trdih da to m »fair«, Anatol pa se je takoj dvignil nad nivo povprečnežev in pot!<< Ti°je torej nekega ^ «-k alpskeg^veta ^ " trak in °dŠel na štud1^ visokogorskega M ™N*POtil 86 jAuV ^i1110 Vrat Stal je pod steno in študiral. Vse je bilo bolj ah manj jasno. Obračal je glavo, se nagibal v levo in desno in s prstom kroS po zraku. Ledenik tu, ledenik tam in Bistrica - precedek in žalostm ostani davne preteklosti. Bistvo je temperatura. Temperatura zraka, tempe atura vode temperatura skale na zraku, temperatura skale v vodi. vU7 beležečoIn zabeležil: skala se v periglacialu segreva, kar jasno potrjuje Lstvo da e doTaf V topel Z^tr TrU ^ Tak°j je °PaZil napak°' P-S'suh n ?L S Je dalje: d6Sn° za vršaJ'em lezika> levo za leziko vršaj -ergo ledenik je drsel po klancu navzdol. Premaknjeni kamni kažejo Ta to da je bilo snega precej. Cenim premik ledu: 8,4642 milj. kub. metrov na dan Potem je vtaknil toplomer v nahrbtnik, izmeril strani neba, uviziral dvakrat zapored vrh in zaključil opazovanja. uviznai dvakrat n „J" P°dih je meritve ponovil- Poskakoval je škraplje izmeril površino m delal hitre in jasne zaključke. Stopnja zakraselosti 2.5. kar pomen da je dvainpolkrat več zavitih ko ravnih ploskev. Koeficient temperature -P~be zraka 3, kar pomeni, da je zjutraj trikrat bolj mraz ko^oldan Faktor zemeljskega premika nič, kar pomeni, da ni bilo v času opazovanj ne potresa, ne grmenja, ne rušenja skal. Tudi tu ni bilo problemov E tu morena tam podor tu, podor tam, kar kaže vse na ^oko Trepokanost na !edepnnk ^f rSVn t0' da V0de silno maJo> ker iz^e v tla Ker je ledenik vsak dan krajši, se topi in ker se topi, ga je vsak dan manj Led P^Sn f k'- naVZd°L Led b° * gola skafa^ Planinec, ki je sel mimo učenega moža in videl, kako študira gleda in to T' jG ^ naredU Zaskrbljen obl'az * dej al T »Znanost) to je resna stvar Želim vam mnogo uspeha, gospod.« Anatol pa kar preprosto slovensko prislovico: »Pojdi v ...« Na Kredarici je s kozarčkom ¿S opazovanja in se z ogromnim novim znanjem pognal v dolino J Nestrpen, umazan in zaprašen od dolge poti je pridrvel v pisarno potegnil k™kdPoT;r ^tation de docteur. Uporabil fe vse, k"n ka mu t M r L 3 "t*"*9 SV°je bdeŽke 2 označbo »^cret« in vse, kai mu je kdaj koli kdo o tem prišepetal na uho. Delal je trdo in težko ker je znanost ze sama po sebi trda in težka. Vložil je v delo svoje srce in vse svoje znanje. Ko je bil gotov, je zalepil kuverto in delo odposlal naslova Ved™ £"*•"vT ^ tak° bHzU' k° V ČaSU P^akovanja doktorskega antrVidenP ° iT ljudmi paČ ni razlike ~ o tem tudi Anit i r 3 ^ Gte V1S°klh hnb0V' vrh0v in Cenikov in pod Alpami on - veTkek duha"' ^ * " ° ^ * Znan°Sti' Z gl0ll0l° ~valca in Anatol se ni niti zavedal, kaj je storil, ko je prejel kuverto oddano z njegovimi popisanimi papirji. S tresočimi rokami jo je odprl in ko je razgrni S6'. Jeblla tik Poleg naslova majhna, preprosta pripomba: ZAVRNJENO btisml je glavo med ramena in spet odšel v dolino Vrat in knielAeina Skr° in ČakaL Kaj' niti Sam ni vedel- Pri^el je mimo planinec m ko je videl osamljenega moža, je dejal: »Pa kar sam, tovariš? Pojdi z mano greva na Triglav!« Anatol je vstal in odšel. Vodil ga je povprečnež brez idei in brez znanstvenih ambicij in Anatol je kritično! mogočeP prv" č '-^priznal da je vredno hoditi po gorah tu*kar take vrh in sedla. Spremljevalec je vzel iz "^^^^¿"t^e, to rabim za Izmeril je temperaturo se obrnil zaupno k sosedutukaj. na novo disertacijo. Poznate morda koga, ki je ze mer f vrhu Triglava?« Planinsko lenarjenje SREČKO LOGAR Avgusta 1936 sem spremljal na Stol v Karavankah dv Pocltek pa si vendar znam poiskati Vam se bo seveda zdelo, da sem čuden planinec, meni Pa se vi zdite prismukn enTl cer ima pa vsak svoj sistem in za tistega misli, da je najboljši.« J raznSlatTn P°šteno ,ut™jen> še bolj pa dekleti, sem kar takoj začel ™]at °Ktem fame Popolnoma novem planinskem sistemu Nič bi ne bilo ga kar tak0j uporabUi in se leP° ^očno zleknili na tko ja o namesto da rinemo navzgor. Toda mi smo imeli v načrtu, da obiščemo StoUn mrnmmm razmišljal o vsem tem, me je Jeseničan kar sam spomnil na njegovo meSdo SEEHrSS lott ?rT ' Bll°K jt i1'0 b0lj Prijetno in domov se vrnm poTajWižj! poti. Golico bomo obiskali ob drugi priliki ali na ™ ^ najouzjj obiskali drugi! P dl ne' odnosno bodo * kn fmPlaffki met°di t6ga Jeseničana sem večkrat razmišljal, posebno takrat transverzaltto^n ^i metodi razmišljam danes, ko drvijo skozi naše mesto trume štampiljke' SpraSU^°: »To™riš. ^ imate tu v Idriji kake neobvezne »Seveda jih imamo: poštno, obransko, ono Rdečega križa riMit, In že se ti oglasi majhna ljubljanska srajca: »Ja, gospod, ah bi lahko dobil vsaj muzejsko in jamarsko. Ah bi mi pomagali, da bi ju dobil v petih minutah, ker se nam mudi. Na Hleviških planinah je obvezna štampiljka, ki 30 moram imeti še danes.« In po petih minutah že dere truma na Hleviške planine ne da bi videla Idrijo in njen muzej, v upanju, da bo v eni uri pritisnila obvezno štampiljko na Hleviških planinah v legitimacijo transverzalistov, pri tem pa mogoče dosegla tudi neobvezno v novi koči na Vojskem, ki lezi nekohko ob strani Ta planinska metoda, ki se je močno utrdila in ki bi jo lahko imenovali »jurišna metoda«, se seveda močno razlikuje od one mojega Jeseničana. Katera je pravilna? Mislim, da se mora pri tem vsak sam odločiti in izbrati tisto, ki mu je najbolj všeč. Vsako tele ima svoje veselje. Vsekakor pa sodim, da ne bo napačno, če Jeseničanovo metodo nekoliko razčlenim. Imenoval bi jo metodo planinskega lenarjenja in poiskal bi tudi njeno filozofsko utemeljitev: 1. Ima to prednost, da je najmanj utrudljiva in je zato priporočljiva posebno za delovne ljudi. 2. Je najmanj nevarna. Ce si pravilno izbral ležišče, ne moreš nikamor pasti. . .„ j j 3 Je zelo zdrava. Pred premočnimi žarki se lahko zaščitiš, pred dežjem se pomakneš pod kako skalo, pred dobrim planinskim zrakom pa se itak ni treba varovati, ker ga je v naših pljučih itak vedno premalo. Pred modrasi se ubraniš s palico, s katero pretolčeš okolico, da se daleč razbežijo, mravlje odstraniš z udarcem prsta, komarjev pa navadno ni toliko, da bi se splačalo o njih govoriti. 4. Zahteva najskromnejšo planinsko opremo. To se opravi s skromnim nahrbtnikom brez cepina, derez, vponk in plezalnih vrvi. 5. Je najcenejša. To pa je tudi danes še vedno zelo važen faktor vsaj za delovne ljudi. 6. Deluje pomirjevalno na živce, če jo izvajaš sam. 2e v dveh lahko nastanejo komplikacije. ' Tudi še nadaljni faktorji bi se dali izluščiti iz teh razglabljanj, vendar mislim, da so gornji že dovolj močni. v,^;™ w nlanine. Metode planinskega lenarjenja se nisem nikoli Zvončki na obisku LUDVIK ZORZUT Joj, pljučnica vzplamtela je, vročinski val v pozimskih dneh, pomlad se vozi na saneh, na snegecu splahnela je. Se trlcajo seničice, strnadi, da kruhka ni, da zrnic ni, čez polje zima jih podi, tam zunaj, da še ni, še ni pomladi. Oblaki beli, kam ste odhiteli, tam v rebrih burje divji ples, tu v prsih pljuč plamteči kres. Joj, zvončki prvi, da ste le prispeli! Sledi na grebenu ANDREJ HABIC V strmini je zavriskal veter in mu zbodel razgreto lice. Za trenutek je postal m se ozrl v steno. Zazdelo se mu je, da stoji med oboki in stebri katedrale. Oko je zdrsnilo cez ledene previse Gore in iskalo v njej znanih mest. Pod grebenom se je utrgal plaz in pljusnil v globino. Spet je zagazil v zmrzujoče snežišče. Ko so se zadnji robovi stene poslavljali od dneva m je dolina tonila v modre sence, je dosegel bajto. Odkopal je zasnežena vrata m stopil v izbico. Noč. Ko je obupal nad poslednjim poizkusom, izvabiti ogenj iz vlažnih krepelc na ognjišču, je prižgal svečo in jo pritrdil na desko nad pogradom. Po stenah so zaplesale bežeče rjave sence izpremenjenega prostora. Leto dni je ostalo za njim. Podobe ljudi, ki jih je nekoč rad videl, so izginile v ovalnem, prozornem zraku. Njihovi obrazi so bledeli kot da izginjajo v mrzli megli na snežiščih pod Goro (saj res, sam vrag ve, kako ga bo sprejela jutri?)... In sebe' Tudi sebe ne išče več v toplem oblaku cestnega prahu tistega leta in še vseh let pred njim. Danes, to noč se mu je zdelo, da gleda vse te like v njihovi nenavadnosti v minljivi sreči, brezobličnih žalostih, v velikih bojaznih in drobnih triumfih Morda jih niti bilo ni? Toda bili so. Ležala sta v travi za domom v Bistrici; pozabil je na sonce v stenah na vse kline, ki jih je pustil v robovih previsov. Le njene oči je videl. Mehke in vlažne. Minilo je leto in več. Danes je zopet utrl osamelo gaz k bajti v kotel pod stenami in še v tem tesnem prostoru je čutil, kako visi nad njim Gora, temna, trikotna. Pa jo ljubi. Ne boji se, dostikrat. Boji se le za tisto, kar bo ugasnilo v njem prej kot bi zagorelo v kom drugem. Le nikar ne misli, da je tasto GLAVNO POSLEDNJE TISTO EDINO. Včasih smo taki. Vsi imamo krvave glave in izmučeno telo od mnogih padcev. In vedno se nam zdi, da je bilo tega več, kot smo zaslužili. Obrnil se je na šumečem ležišču in prisluhnil v noč. Veter je prenehal. Sveča nad pogradom je dogorevala in prasketaje ugasnila. V medli svetlobi, ki je padala skozi napol zasneženo okence in polnila izbo s čudno lepim odsevom z mesečino posutih snežišč, je skušal razločiti obrise prostora. Spanec mu ni in ni hotel zatisniti oči. Minute so tekle. Spomnil se je na svoj zadnji vzpon v Gori. Na nekaj krčevitih metrov plezanja v zajedi pod rumenim odlomom in na previs nad lopico. Tudi nad tem dogodkom je ležal čas. Le da je ostal povratek v dolino še vedno kakor včeraj in je ležal v globini njegovega bistva ves pekoč, kljub mehki, patinirano zlati barvi tistega večera. Šopek očnic, pet belih zvezdic, ki jih je nabral v steni in jih položil na njene prsi. je stri v svojem objemu. Tisto noč se je poslovil od gora. In nocoj se je vrnil. Pogrešal jih je. Njegova gaz v snežne robove ni umik pred življenjem. Nasprotno, iskat ga je prišel. Ve da bo osamljen in nemiren, vse dokler ne bo začutil pod prsti zaledenelih oprimkov, vse dokler ne bo minila noč v mrzli izbici. * Prvi žarki novega dne so ga zatekli v plaznici pod stebrom. Zasnežena zajeda je zopet terjala starih moči. Tudi v previsu je začutil mrzli dih Gore. Vpel je zanko v star klin in obvisel nad globino. Spočil si je otrdela zapestja in se čez čas zopet pognal navzgor, iskaje znanih oprimkov. S telesom je bil že čez rob. Očistil je led s poličke s kratkimi zamahi cepina, vihteč ga skozi pršeče iskrenje ledenih drobcev. Z nihajočim zamahom se je potegnil navzgor, se izvesil okrog balkončka in zapustil zračno mesto nad previsom. Ko so pričeli drseti čez steno prvi plazovi, je dospel na snežišče pod grebenom. Hitreje so zaškripale dereze... Na vrhu, nad stenami, snežišči in ostrim grebenom se je ozrl v ozelenelo dolino in začutil, kako miren in spokojen je. Nikogar ni premagal, le DOSPEL je. Široko, temnomodro nebo, slepeče sonce, veter, v katerega se je uprl na grebenu, obzorje, ki se staplja z belimi vrhovi, prešerno prostranimi vesinami. strebri strmih sten. Sedaj je vedel, kje naj išče končno. Najvišji vrh. Moral bi doseči vse ob njem Tudi bolečino in težke dni. Gora ni brez njih. Sreča je lepa stvar. On jo bo iskal tod Kdo jo najde? In kdaj? Ali ni bil sam kriv, da je minilo TISTO leto? Saj more ravno od Gore zahtevati, da mu je več prijatelj, kot je on sam sebi. Ona mu je dala PraVTCSdid d^es° ne'm£li da je vse določeno, neizpremenljivo. Le jasno željo nosi v sebT da W «tata Gora v n]em, kolikor bo to določilo življenje, ki v njem pride vse T^ko e naHi besede pa udi misli za tisto, kar je bilo njegov doživljaj. Bi Orfej^znal t^povedati? Nasmehnil se je. Ali je Orfej sploh kdaj bil v stena? Snet so se zlivale vitke vertikale z vrha v sonce večera, ko si je na res ju v dolinfoW znoi s čela in se ozrl nazaj proti Gori. Morda so ji ravno drobm rdec cvetovi?m "¿¿rimi je postal, dajali ritem živečih površin, in v ^Jihovi srebrnim se je mogla zaslediti mehkoba trenutkov, ki so jih vezah v tihi piostoi ... (Noči pod steno, april 1960) mladi piSejo Kako težko je postati vrhunski planinec MIHA POTOČNIK ml. Vsi planinski pisatelji pišejo v glavnem kako so preplezali VI+ t, stopnjo ali kaj so videli v Himalaji. Jaz sem skromnejsi in sem tu opisal le tuio na Prisojnikov pred vrh. . . . . ^ Jože in Igor še nikoli nista bila v hribih. Zato sta me prosila da ju jaz, izkušen planinec peljem na kak hrib. Premišljeval sem, ali naj ju za prvič peljem na Šmarno goro ali'na Rožnik ali pa na Prisojnik. Takoj se mi je zazdelo, da bo P™ojmk se naiboli pripraven Ko sta me vprašala, kako naj se oblečem, sem jima povedal, da Sri S v letni kino. - Potem smo se odpeljali na pot Vlak se mi je se SSio sprehajal po glavi in mi žvižgal skozi ušesa, ko smo mi že potih pot iz Kranjske gore proti Vršiču. s . Jože in Igor sta se oblekla, kot sem jima svetoval, samo malo drugače Oba sta imela na nogač špitake. kratke nylon nogavičke, cowboyke + značke m dežnike Jaz tot izkušen gorohodec sem bil vse drugače napravljen. Imel sem belo srajco, brezrokavnik iS uro, sicer pa vse enako kot onadva. Tedaj sem se nenadoma spomnil da sem ga polomil s Prisojnikom (tedaj se je za hip izvil iz oblakov) saJ gotovo m ok samo 547 metrov, kot sem se baje učil v šoli ampak verjetno 547 m mogoce celo 2547 m ali pa še več. No, planinec nikoli ne obupuje, sem si rekel in se takoj nato spotaknil in si razbil uro. Do Erjavčeve koče na Vršiču smo hodili do večera, saj nas je krasen razgled po hribih, čeprav je bilo oblačno in se ni nič videlo, ves čas podžigal da smo se ustavljali in tako ulovili kaj sape. Po poti bi se tudi skorajda nekajkrat izgubili, saj cesta na Vršič sploh ni markirana! Nekje na sredi smo srečali tudi nekega možakarja, ki nas je prijazno pozdravil. Nam se je zdelo to zelo neumno, saj nas sploh ni poznaL »Le zakaj se vtika v nas?« Gotovo ima grde namene, se je pndusal Igor. Tik pied Erjavčevo kočo smo srečali nekega pastirja, ki je skrušeno sedel na panju m brundal žalostne melodije. Ker imam po materi globoko dušo, sem ga takoj vprašal, zakaj je tako potrt »Vojna bo« je obupano odgovoril. »Zakaj pa?« sem se naivno pozanimal. »Vidim vidim.« je rekel, »da je vsak dan več ljudi v hribih. Preveč nas je ze na zemlji« Prestrašeni smo vstopili v mirni planinski dom, kjer je ravno Armstrong po radiu ogreval nekaj plesalcev, ki so že zapadli v ekstazo in se med kriki metali po tleh V tem objemu gora je tudi nas takoj minila utrujenost in zaceli smo divje bodriti plesalca, ki se je zvijal po mizi. A jaz se v ples nisem mogelprav vživeti, ker sem se ves čas tresel za nesrečneža, da bo padel z mize in se udaril. Ob polnoči, nekoliko poprej, ko mora biti v planinksih kočah mir, smo se odpravili spat. A celo noč nisem mogel zaspati, ko pa je veter od zunaj tako divje zavijal. Pa pravijo, da ima človek v gorah mir! lira>Ub°ga ^ - je zSl Jože n si cistn glavo piahu. »Ni samo važno, kaj je v glavi,« se je bahal reoetent »SirPr pa to sploh n, nobena skala, to je kot kamenček,« se je piidušal Ravno tedai ieor ipTekličem"« " 83 V glaVO" J°že se ^ . ..-°koli PotiJe rastlo vse polno planinskih cvetlic. Iz žepa sem potegnil planinsko knjižico in prebral: »Dober planinec varuje gorske cvetlice.« Z Igorjem sva planila mne lnJI f Čelf- mrzličn° trgati- JoŽe naju je začudeno gledal. »Pridi pomagat! sem mu zak hcal, »ali me nisi prej slišal? Pridi še ti varovat planinsko floro ored STte&te^uSril jA VS° h0teH P?r^!<< >>Ampak nisem iz Gorske^traže!« se je lenuh nekaj upiral. A je navsezadnje le prišel pomagat Vsi triie smo ootem nosili sope rož za neko skalo in jih tam skrili da jih ne bi dobili kakšnT na mS ^TfanmCU ^TiT.^ kra^ši čas SP^ malo tulili, kar se nenaSoma gor spomni, da nismo videli doslej še nobene divje živali, čeprav jih je tu mnogo »To je pa res čudno,« sem se začudil še jaz. B < 10 T^Ne£a?°5La sm°, zagledali visoko anteno- >>Vrh Prisojnika,« sta zavpila Igor in t hii t s- PrlS°Jmeka': Sem ponovil še jaz' >>Ko sem šel s Poldetom na PriSjnik je bilo tudi tako.« Srečni smo se objeli, od veselja razbili leseno piramido na vrhu potem sem jaz razgrnil zemljevid in začel razlagati: »Tu spodai pod nami j°e Pokljuka nlilTf JG jezero • • • Na zemljevidu je napaka,« sem ugotovil, ker spoda? n bilo 3?2llgar JeZfra;>>Sploh ,pa kaže' da to ni Pravi Pi-isojnik.« »Je mogoče to Triglav'« naenkrat Vprašala; >>Ne' tam je boJj redek zrak,« sem pripomnil, »ije pa je zig?« Vsi smo skočili k pločevinasti posodi z vpisno knjigo in žigom »Sol£a glava,« sem prebral z žiga. »Skoraj vrh,« sem modro pokimal, kot da mi j^k^cSa Dalfpred nami Pa 86 je bleščal m°Sočni Prisojnik in se zavi S 3i plasc.~,v bele meglice. »Tisto je pa res Triglav,« sem se razveselil »to se dobro spomnim, ker je bil moj stric nekoč že na vrhu.« »Ti je on sam povedal'« se je pozanimal Igor, ki mi ni prav verjel. »Ne,« sem odvrnil, »ampak bi a7sem v časopisu, da je stric padel s Triglava in se ubil.« Potem sem po stari planinski TegT ravno tn.Z ? ^ P3Č V6rjeli' da sem bil na ^ Ko smS se po eS ravno tiudili. da bi v spomin na strica zažgali vpisno knjigo smo zagledali kako hiti proti nam starejši človek: »Ali ste vi vso pot tako kričali,TmrS?4i?? »]Sa,<< sem ponosno odgovoril, onadva sta pa pokimala Mož je za gorjačo in se nam nrihliževal »V pravilniku piše,« sem lahko samo se povedal > da so goie zaio, mgammm mmrnsmmm obljubil, nakar smo se razšli nr„vkar malical Za čudo je ravno MSta^a^mem opazil da smo biti tu »A naj se se gemo ' ugotovil) nakar smo šli. Oni mož Jože. »Kar sapo mu je zaprlo, ko je poznal da sedi vdnizbs stanm p ¿^ «C »Le^na^koga^s^ ^ em^sem tako skomignil z rameni, da me je prijel krc ^ l^atico. neT)restano krieali: »Marina, Marina!« Siie-i—v pravilniku piše,« sem se oddahnil jaz,« da kdor ni včlanjen v društvo, sploh m planinec.« društvene novice DR. DAVORIN SENJOR Za glavo višji od nas vseh navadnih gorohodcev se je dvigal kot hrast na gori starešina obmejnih planincev — dr. Davorin Senjor. Bil je vrstnik in prijatelj pionirjev slovenskega planinstva, ki so ob prelomu stoletja vcepljali Slovencem ljubezen do naših večno lepih gora: Jakoba Aljaža, Fran Kocbeka, Janka Mlakarja, dr Henrika Turne, bratov dr. Frana in dr Josipa Tominška in mnogih drugih zaslužnih mož, znanih v jugoslovanskem pa tudi slovanskem planinskem svetu. ^ Danes dr. Davorina Senjorja ni vec. Dne 11. junija 1960 je dal planinam slovo za vedno. Zadnji žig v njegovo zajetno spominsko knjigo je vtisnila smrt. Planinskemu društvu Maribor je na-čeloval enajst dolgih in plodnih let, ki so pomenila rast šibkega društveca v močno planinsko organizacijo. V ero Senjor pada razširitev posesti okoli Mariborske koče na Klopnem vrhu in pod Jezerskim vrhom, kjer je zrasel leta 1932 ponosen planinski dom, prvi na zahodnem Pohorju, ki je dobil po njem tudi svoje ime. To so samo zunanji in še danes vidni dokazi njegovih prizadevanj, koliko pa je bilo v dobi njegovega načelništva podrobnega notranjega dela, o tem skoraj na vsaki strani govori društvena kronika. Koliko sej, sestankov, konferenc, obcmh zborov, organiziranja predavanj, potovanj in moledovanj — da. tudi moledovanj — je bilo potrebnih, da je lahko društvo razvilo dejavnost, ki jo je zahteval čas, neprenehna rast članstva predvsem pa narodnoobrambni, gospodarski m politični razlogi. Spomnimo se samo borbe za dokončno posest Mariborske koče in dolgoletnega zbiranja sredstev za zadrugo Ribniška koča. Za denarna sredstva je društvu vedno trda predla in takratni načelnik je z njemu lastno vztrajnostjo in iznajdljivostjo znal najti potrebne vire, in to največ pri svojih znancih in prijateljih v upravni službi, pa tudi pri zasebnikih, ki so včasih morali nujno seči globoko v žep ali pa podpisati menice. S centralistično usmerjenim osrednjim društvom v Ljubljani je moral bojevati marsikatero bitko v korist društva, dokler mu ni s pomočjo odbomikov-prav-nikov uspelo sestaviti in uveljaviti nova pravila, ki so dala podružnicam večjo samostojnost in jim tako omogočila širši razmah. Kot nekdanji praški študent, na kar je bil še posebno ponosen, je usmerjal društvo v narodnoobrambno delo, ki je bilo v dobi naraščajočega germanskega pritiska na našo severno mejo več kot potrebno. Društvo je prirejalo izlete na ogroženo mejo in v neposrednem stiku z obmejnim prebivalstvom budilo in krepilo njegovo narodno zavest. Urban, Križ, Duh, Kapla, Remšnik — to so bili cilji^ številnih društvenih izletov, posebno pa še Pankrac na meji, kjer je PD Maribor vzdrževalo svoje zavetišče. Seveda pa društvo pod njegovim vodstvom ni omejevalo svoje dejavnosti samo na izlete v bližnje sredogorje, ampak je obiskovalo vsa druga gorovja naše domovine, s sosednjimi društvi pa je navezalo prisrčne stike, zlasti še s planinskim društvom »Sljeme« iz Zagreba. Člani tega društva so bili redili gostje našega Pohorja in so načelnika PD Maribor vsako leto počastili z obligatno »Martinovo gosjo«. 2e omenjena dr. Senjorjeva planinska spominska knjiga pa vsebuje stotine in stotine žigov vrhov in postojank, ki jih je v času svojega intenzivnega planinarjenja obiskal, saj so mu nedelje v gorah pomenile hkrati oddih po togem poklicnem delu. Pod navidezno trdo skorjo pristnega Panonca je bilo gorko in dobro srce, v planinski srenji se je razvedril kot prijeten in zaželen planinski tovariš in družabnik. Tudi vsem drugim vejam društvenega delovanja je dajal smer in določal smoter društveni načelnik, tako v vseh odsekih: alpinističnem, amaterskofotograf-skem, gospodarskem, propagandnem, smučarskem in veseličnem. Saj je bil vsakoletni planinski ples v Mariboru vseljud-ska in množično obiskana prireditev sezone. pa mnogo let tudi najizdatnejši vir društvenih dohodkov. Vse zunanje manifestacije društva je vodil z uglajenim nastopom in elokvenco, v borbi za koristi društva je bil nepopustljiv, do svojih sodelavcev v odboru takten in ljubezniv, včasih pa tudi »strog sodnik« (kar je v poklicnem življenju tudi bil), vse v vsem pa osrednja osebnost, ki se je bodo vsi, ki so kdaj z njim delali, vedno radi spominjali. Ime dr. Senjorja bo na častnem mestu zapisano v društveni kroniki. Planinsko društvo v Mariboru pa dolguje svojemu nekdanjemu načelniku spoštovanje in zahvalo za delo, ki ga je zanj opravil. Ls. (Iz »Planin ob meji« 1960.) iz planinske literature VZPONI V EVERESTU. Napisali: Gabriel Che val ley, Rene Dittert in Raymond Lambert, prevedla prof. Lilijana A vein. MK. Ljubljana 1959, 278 strani. Švicarski boj na Everestu leta 1952 je največji vzpon švicarskega alpinizma v njegovi zgodovini sploh. Pred plezalci je bila gora, ta velika neznanka — in pod njo ljudje, kot v časih, ko so prvi plezalci odšli v gore. Švicarji so bojevali svoj boj pogumno in po vseh pravilih gorniške strategije; najprej so utrli pot cez Ledeni slap, čez to veliko ledeno posast in z vsemi ukanami moderne ple- žalne tehnike so ugnali tudi zadnji strelski jarek tega prvega obrambnega pasu — veliko razpoko ob vhodu v Zahodno globel. Drugi obrambni pas — stena pod Juzmm sedlom — je dal plezalcem več dela. kot so pričakovali in jim je izsesal več moči. Tako je bil naskok na vrh obsojen na neuspeh pravzaprav že pred svojim začetkom. Gora ni Švicarjem podarila prav ničesar, izčrpala jih je že pred svojim tretjim obrambnim pasom in je poleg tega uporabila še novo orožje: na Južnem sedlu so že začeli razsajati predmonsunski viharji. Švicarski jesen- ski poizkus je le dokaz več, da ta letni čas ni primeren za vzpone na himalajske vrhove. Se danes ne najdemo napake, ki bi jo mogli očitati plezalcem, in prav zato je pogumni boj Švicarjev na Everestu tragičen. prav v antičnem smislu definicije te besede. Človek pred silami narave in v spopadu z njimi, vse kar stori, dela iz plemenitih nagibov in v najboljšem prepričanju, da ravna prav, in vendar propade ter ne doseže najvišjega cilja, ki je zanj vse žrtvoval. Leto dni kasneje so poželi zmago in tudi plodove švicarskih naporov in izkušenj Angleži, hkrati je bila to tudi zmaga tehnike, izboljšanih kisikovih aparatov, pretirane organizacije in končno tudi večjih gmotnih sredstev. Švicarski poizkus pada časovno med Anapurno in angleški Everest in vsak teh vzponov je pojem zase. Prvi nosi se vse začetniške napake in vsa veličina vzpona na Anapurno je pravzaprav v tem. da so plezalci kljub vsemu le dosegli vrh in da je bil to prvi osemtisočak, ki je nanj stopila človeška noga. Angleški' Everest je zaključek pionirske in heroične dobe bojevanja s himalajskimi velikani. Švicarska poizkusa nosita kljub končnemu neuspehu še romantični nadih vel'kega, prvobitnega in sedaj že minulega alpinizma. Nekaj podobnega je v boju. ki ga bojuje Hemingwayev starec z morjem in z veliko ribo in je na koncu prikrajšan za plod svojih, skoraj nadčloveških naporov. Toda prav ta neodločeni rezultat na koncu da boju sele njegovo pravo vsebino, njegov l'art pour Tart, tako pri Hemingwayu kot pri Švicarjih. Snov švicarskega boja bi kar klicala po dramatični obdelavi, če ne bi bilo poročilo vezano tudi na dokumentancno verodostojnost. Trije različni avtorji so napisali svoje prispevke skrčeno in jedrnato. Dogajanje samo je dovolj napeto, razen morda pri daljšem opisovanju dostopa pod goro; kot najsvetlejši lik izstopa iz pripovedovanja Raymond Lambert in za njim šerpa Norke Tensing. Črnobeli tehniki opisovanja so se avtorji izognili s tem, da so nekajkrat poudarili tudi temne strani človekovega značaja, ki pri taki odpravi nujno pridejo do izraza, vendar učinkujejo ti opisi kot vložki. Prevajalka prof. Avčinova je opravila svoje delo skrbno in z veliko prizadetostjo. S knjigo o švicarskih poizkusih na Everestu smo dobili Slovenci klasično alpinistično delo. Koliko časa bomo mo- rali čakati na naslednji prevod iz bogate zakladnice alpinistične literature? J. B. Vivian Fuchs—Edmund Hillary: CEZ BELO CELINO; MK Ljubljana 1960, 250 strani, prevedel Zoran Jerin. Leta 1958 je tudi naše časopisje poročalo o Hillaryju in o dr. Fuchsu, ki da sta se zgrešila na Južnem tečaju. Knjiga obeh avtorjev »Čez belo celino«, ki jo je v prevodu Zorana Jerina izdala Mladinska knjiga, nam vso zadevo natančneje pojasni. Knjiga nam pove še veliko več: pripoveduje o dolgih zimah, ki so jih raziskovalci preživeli v polarni noči. o težavnem in surovem življenju v večnem snegu in ledu, o znanstvenih raziskovanjih. ki so jih opravljali člani odprave v temperaturah 40° pod ničlo in v viharju, ki je pihal s hitrostjo čez 100 km na uro. o dolgih in negotovih poletih z letalom, o boju z morjem, ki je neprestano zmr-zovalo ter je skušalo ujeti ladjo v svoj ledeni oklep, o spopadanju z razpokami ter o reševanju vozil iz njih ter še mnogo drugih stvari. Na posameznih straneh nam knjiga dokaj dolgočasno našteva vsakodnevne opravke in podrobnosti toda prav iz teh posameznih kamenčkov se nam postopoma izlušči celotna podoba mozaika. Knjiga nas zagrabi, bralec, ki ga snov zanima, je ne more vec odložiti iz rok, dokler je ni prebral skoraj v dušku. Neka posebnost našega časa je, da imajo taka poljudnoznanstvena dela več bralcev kot pa prava beletrija. O vzgojnem pomenu čtiva te vrste je skoraj odveč govoriti. Isti duh, ki je v srednjem veku gnal pomorščake na odprta in neznana morja ter je nato napotil konkvistadorje in pustolovce, da so premagali mogočna kraljestva ter osvojili cele celine, in duh, ki je končno usmeril tudi plezalce v vsa gorovja našega planeta in na vse najvišje, še ne-preplezane vrhove, se nam javlja tudi iz tega dela. Vzpodbuja nas k dejavnosti, razgibava našo ustvarjalno domišljijo in nas pripravlja na dejanja. Zato je to branje primerno predvsem za mladino, ki dorašča. Antarktika ni več bela lisa na zemljevidu, človeška dejavnost pa je nemara šele na pragu svoje poti in novih odkritij. Prevajalec bi mogel z malo truda svoje delo precej bolje opraviti. Slovenščina ima v dovršnih in nedovršnih glagolih ter v kombinacijah teh glagolov v različnih časih čudovit mehanizem in z njim lahko izrazi dogajanje v času in glede na trajanje zelo natančno. Prevajalec se teh izraznih možnosti ni poslužil in videti je celo, da mu zakonitosti slovenskega glagola niso najbolje znane. Tudi vejico pred veznikom »in« postavimo le v izjemnih primerih. Nadalje ločijo skrbni slovenski planinski pisci natančno glagol »prečkati, prečkam in prečka« od »prečiti, prečim, prečenje in prenica« in tako razlikovanje priporoča tudi revija Jezik in slovstvo. Prevajalec pozna samo prvi glagol. Mladinska knjiga se je z izdajanjem gorniških prevodov in podobne potopisne literature že nesporno uveljavila na pr-ven? mestu v našem založništvu. Pri knjigi »Cez belo celino« ji moramo šteti še v posebno zaslugo, da je izdala to delo brez običajne večletne zamude. J. B. razgled po s velu DHAULAGIRI so šteli za največjo goro na svetu, dokler niso odkrili Eve-resta. Natančnejše podatke o gori je prinesel šele 1. 1948 Švicar prof. Arnold Hein, ki je iz letala fotografiral okolico Dha-ulagirija in Dhaulagiri sam. Kot alpinist se je prvi poskusil z njim Maurice Herzog z jugovzhodnega grebena. S sedla Dhaulagiri — Himal so zagledali severno stran, ki se jim je zdela vabljivejša. Vendar so se 1.1950 raje obrnili k Annapurni (1950). Tri leta nato je šla na pot ekspedicija akademskega alpskega kluba iz Ziiricha pod vodstvom Hansa Lauterburga. Sla je po dolini Mayangdi — kola v severni strani Dhaulagirija. V kratkem času so dosegli višino 7700 m. Prezgodnji monsum jim je kazal pot nazaj. Ruedi Schatz, ki je dosegel 7000 m, je zapisal tedaj: »Prišli bodo spet ljudje in bodo prišli na vrh. Morebiti bodo imeli boljše kisikove aparate, mox-ebiti se jim bo posrečilo postaviti tabor v višini 7200 m ... mi smo utrli gaz, drugi bodo nadaljevali«. Leta 1954 so bili tu Argentinci pod vodstvom uspešnega andinista Francisca G. Ibañeza, poročnika argentinske armade. V ekspediciji so bili tudi evropski povojni izseljenci in begunci, med drugimi Slovenec Bertoncelj in Tirolec Watzl. Ekspedicija se je tragično končala. Res so s 27 naboji razstrelili v višini 7200 m na zgornjem robu famozne »Hruške« steno toliko, da je dala prostor za tabor v tej višini. To je bilo naporno delo in zamudno. Ta zamuda je bila za ekspedicijo usodna. Šele 30. maja so začeli z vzponom na vrh, 14 dni prepozno. Premagali so že skalnato stopnjo na zahodni greben in del grebena. Vršna naveza, ki jo je vodil Watzl, je prišla do višine 8000 m, tri ure pod vrhom. Prebila je viharno noč brez zavetja, nato pa se je umaknila. Poročnik Ibañez je bil tedaj v taboru VI (7200 m), toda brez derez, ker jih je izgubil. Moral je počakati še eno noč, da bi mu prinesli dereze. Ko jih je dobil, jih ni mogel več navezati, ker so mu noge strašno ozeble na enem od poskusov pri vzponu na vrh. Morali so ga odnesti, toda 30. junija je v Kathmanduju umrl — prva žrtev Dhaulagirija. V tem se je že pripravljala nemško-s vi carska ekspedicija na Dhaulagiri leta 1955. Vodil jo je Monakovčan Martin Meier, ki je s Petersonom preplezal severno steno Grandes Jorasses, kasneje pa se v alpinizmu ni več trajno udejstvoval. V ekspediciji so bili poleg njega še štirje Švicarji in pet Nemcev, sirdar šerp pa je bil Pasang Dava Lama, eden od najboljših poznavalec Dhaulagirija. Konec maja so bili v višini 7700 m, nato so jih snežni viharji pognali v dolino. Bili so lokalnega značaja, kajti okoli Everesta, Makaluja in Kančengdzonge je tedaj še vladalo odlično vreme. Ekspediciji je tudi zmanjkalo denarja, vsaj tako poroča o tem Marcel Kurz, vodja Meier pa pravi da so prišle jurišne naveze po tretjem poizkusu tako izčrpane v nižje tabore, da bi za četrti poskus morala nastopiti 'daljša pavza. Danes se v krogih DAV o tej ekspediciji ne govori rado. Leta 1956 so bili na delu spet Argentinci pod vodstvom E. Huerta. Že leta 1955 so se pripravljali v Indiji, vendar niso dosegli kaj prida. Leta 1957 ni poskusil nihče, Dhaulagiri je prišel na glas najtežjega osemtisočaka. Že leta 1955 se je začel pripravljati Werner Stâuble, sicer ne kaj uspešen alpinist, a dober organizator, poleg tega pa je bil v nemško — švicarski ekspediciji 1.1955. Stauble je štartal 1. 1958 in to iz Evrope po suhem s PKW-ji. Toda tudi ta ekspedicija ni dosegla argentinskega višinskega rekorda. Pač pa so si ponovno ogledali NE-Col in greben, ki od tu poteka na vrh. André Roch in Pfisterer sta ugotovila že 1. 1953, da je edino tu ključ za uspeh. Toda izkoristiti tega zdaj niso mogli več. Leta 1959 je energično za- snubil Belo lepotico Dunajčan ing. Fritz Moravec, zmagovalec Gašerbruma II (8035 m). Podprla ga je komaj ustanovljena, a zelo agilna Avstrijska himalajska družba. Dosegel je NE—Col in postavil tu višinske tabore. Bil je blizu uspeha, tedaj pa je zadel ekspedicijo udarec: V ledeniški razpoki se je v mukah zadušil Ernest Roiss. Še so poskusili, toda prave volje ni bilo več. Že 1.1958 si je Dhaula-giri rezerviral Max Eiselin in to za leto 1960. Istočasno so si ga zapisali Angleži za 1.1961. Eiselinovi tovariši so jamčili za uspeh. Vse drugo o ekspediciji smo že poročali v 1. 1959 in 1960. Vrh Dhaul-agirija je tako prostoren, da se na njem lahko zbere 15 ljudi. Zmagovite naveze so 12 noči prebile v dvojčku komaj 365 m pod vrhom. Vrh so dosegle od tu v štirih urah brez kisikovih aparatov. Ugotovili so novo višino — 8222 m. doslej, je veljala Dyhren-furthova navedba 8172 m. Od sedmih udeležencev jih je šest doseglo vrh, poleg tega še dva od vrlih šerp. Za Tensingom prvi tak primer. TATRE postajajo spet pojem v evropskem alpinizmu. Alpinizem ima tu ime po gori — taternictwo. Francoz Claude Boulvard, ki se je dalj časa mudil v Ta-trah, pravi, da sta danes taterništvo in »alpski« alpinizem v nekako istem stadiju. Poljaki zelo posnemajo Francoze, njihov CAF in GHM. Tudi organizacijo so poimenovail po tem evropskem vzorcu CPHM (Club Polonais de Haute Mon-tagne). HELIKOPTER je 19. junija I960 pristal na vrhu Mt. Blanca. »Alouette III« je startal iz Le Fayet pri Saint Gervais v vznožju najvišjega evropskega vrha. To je tretji helikopter, ki se je posadil nanj. Prvi je bil 6. junija 1955 v hudem vetru. Alouette III je pristala brez težav, ima izredno močan motor in je zelo stabilen aparat. Pristanki helikopterjev v tej višini so nedvomno zelo pomembni za napredek gorske reševalne službe. ERICH WASCHACK je v alpinističnem svetu zaslovel kot četrti, ki je preplezal severno steno Eigerja. V 1. 1961 se je namenil v Karakorum, vendar mu pakistanska vlada doslej še ni odredila cilja. Vse, kar je on naštel, je v strateškem področju ali pa rezervirano za Angleže. 119 ŽENSK NA MONTE ROSA, ta cilj si je 1. 1960 postavil Italijan Fulvio Campiotti, da bi dokazal sposobnost žensk alpinistk. Vzpon stotih žena na drugo najvišjo goro v Alpah je posvetil Campiotti Claude Koganovi in Claudine van der Stratten. Campiotti je računal z internacionalno udeležbo na tej turi in je s svojim načrtom tudi uspel. INDIJSKA EKSPEDICIJA na Everest 1. 1960 ni dosegla vrha. Pač pa ji je nek menih iz samostana Pangpoče (3995 m) izročil jetijev skalp in roko. Zdravnik ekspedicije je izjavil, da sta skalp in roka res od živali, ki je podobna človeku, in da gre za neko vrsto opice. O yetiju pa sicer ni bilo nobenega sledu. HOGGAR IN RUWENZORI sta alpinistična cilja znanega Heckmaira še v 1. 1960. Z jeepom čez Saharo, nato v Kongo! Kako majhen je svet za tistega, ki ima sredstva in voljo. DOLINA KAISER bo dobila avtomobilsko cesto, čeprav je v Kufsteinu precej vplivnih ljudi, ki se temu upirajo. V Avstriji je občinam prepuščena zaščita prirode. Retterschwangtal n. pr. pri Hin-delag v Allgäu je bila zaščitena 1. I960 z odlokom občine Hindelang. Število zaščitenih ha v Evropi raste čimbolj se širi turizem. Po načelu: Zaščitimo prirodo pred človekom — za človeka. HANS ERTL je znan alpinist od 1. 1930 dalje. Tudi pri nas je pred vojno predaval. Zdaj so ga črtali iz članstva ÖAC, ker ni plačal članarine. Kaj je v ozadju te lakonične novice v ÖA Zeitung (št. 1311), nam ni znano. Ertl je dokaj veliko ime, ÖAC pa tudi med najuglednejšimi klubi sveta. MLADINSKO HIMALAJSKO EKSPEDICIJO bi lahko imenovali Stephanovo na Distaghil Sar v Karakorumu. Radit-schnig in Stephan s svojimi 26 leti sta bila seniorja, Stärker, Machart, Mayr so mlajši. Distaghil Sar je visok 7855 m, na vrh sta prišla Marchart in Stärker 9. junija I960, 12. junija so bili spet vsi v bazi. ANGLEŠKO - INDIJSKO - NEPALSKA EKSPEDICIJA na Annapurno II (7937 m) je imela uradni naslov »Britsh-Indian-Nepalese Services Himalayan Expedition. NA ZUGSPITZE bodo zgradili še tretjo žičnico. Gradila jo bo ista družba ki ima obe že obstoječi (Zugspitzbahn A. G.). Spodnja ostaja bo na Eibsee. Speljana bo po svetu, ki je od 1. 1959 pod zaščito. Učinkovita pa ta zaščita ni, če gre za profit. ZAHODNI STEBER TOTENKIRCHLA so 16. in 17. junija 1960 preplezali kot prvi Lothar Brandler ter Fritz in Wulf Scheffler v 38 urah. Smer se seka s smerjo Peters—Eidenschink, porabili so 120 klinov, 24 svedrovcev, vsi so ostali v steni. .. Pet ratežajev VI, pet raztežajev VI plus, ostali IV in V, a teh je malo. Naslednji dan so bili pezalci že »izdani« v bavarski televiziji. SEVERNO STENO ORTLERJA sta junija 1960 preplezali deveta in deseta naveza. V prvi je nastopil nek Friedl Purt-scheller. AIGUILLE DE TRIOLET s svojo severno steno nad ledenikom Argentiére spada med najtežje vrhove v Alpah. Direktno smer sta junija 1960 odprla Réné Desmaison in Yves Bollet — Villard, pred njima pa so bili v steni 1. 1931 Gréloz in A. Roch, 1. 1945 J. Charlet in E. Livačič. leta 1947 André Contamine in Louis Lac-henal. STOLETNICA CAI. Začele se bodo vrstiti stoletnice najstarejših planinskih klubov v Evropi. Med prvimi jo bo slavil CAI. Vodstvo tega uglednega kluba je ze na skupščini 1959 sklenilo, da bo v 1. 1960-61-62-63 za proslavo pridejalo k specialni finančni rezervi po 1 milijon lir. Proslavi na čelu bo častni komite, organizirali bodo mednarodni planinski kongres, retrospektivno foto-razstavo Vit-toria Selle in fotografski natečaj, razstavo planinskih slik, in tako dalje. FOCOBON v Dolomitih ima 400 m visoko severovzhodno steno. Akademika Armando Aste in Josve Aiazzi sta jo preplezala in jo vpisala v seznam šeste stopnje. FINEC MOTTI JOKINEN je z Avstrijcem Walterjem Gstreinom preplezal kot prvi v vzhodni steni vrha N v Torre grande d'Averau. 120 m visoka stena je plezalca zadržala tri dni. Porabila sta 57 klinov. Smer se imenuje »via Finlandia«, finska smer. Vrh N je v Cinque Torri. V Torre Winkler pa sta De Francesch in Romanin v vzhodni steni vklesala famoz-no smer — onstran vertikale. PONOVITVE V CINAH se množe, a ne več klasičnih smeri, marveč modernih, ultramodemih smeri. Francosko direttis-simo v severni steni Zahodne Cine so ponovili že 1. 1959 naslednji plezalci: Kohl-mann-Lagesse (ta dva sta pomagala pri vzponu prvenstveni navezi Desmaisonu in Mazeaudu od 6. do 11. julija); Siman- del-Alzetta-Barbier (Belgijci); Anglada-Guillamon (Spanca; plezala sta 25 ur, en sam bivak; Anglada je tudi plezal diretti-simo v Veliki Cini); Avstrijca Bader in F. Purtscheller; Blatman-Deseke; Lang-Grosz; Lehne-Lo\v; Marchart-Konigsber-ger. Avstrijsko-nemške naveze so na prvi pogled v večini. V isti steni so ponovili tudi smer veveric (Blatmann-Troyer in Hasse-Mayer). Cassinovo smer je Belgijec Barbier 20. sept. ponovil sam v 4 urah in četrt. Isti Barbier je sam v prvih dneh septembra 1959 kot osmi samohodec preplezal smer Comici-Dimai v severni steni Velike Cine. DIRETTISSIMA V VELIKI CINI, ki so jo prvi preplezali Hasse in njegovi tovariši 1. 1958, je že v 1. 1958 doživela pet ponovitev, v 1. 1959 pa že 18. Največ so plezali Nemci in Avstrijci. V deveti ponovitvi je bil Belgijec Barbier, v 11. pa Spanec Anglada. Dve navezi sta smer preplezali v enem dnevu. Hoffmann in Renz, 12. ponovitev, 14. avgusta 1959, sta prišla skozi to smer v famoznem času 10 ur. V enem dnevu sta smer ponovila tudi Cretton in Vaucher (Švica). BELGIJEC BARBIER se je uvrstil med največje plezalce v Dolomitih. Poleg vseh že naštetih smeri je ponovil še severozahodno steno v Cima Su Alto, jugovzhodno steno Pilastro di Rozes, la Pareta Rossa della Roda di Vael, jugovzhodni greben Torre Trieste in jugozahodno steno Marmolate. GUIDO MONZINO, milanski petičnik, se je po uspehu na Kanjut Saru in manjšem uspehu v Patagoniji odločil, da bo organiziral veliko ekspedicijo na Groen-landijo. na njeno zahodno obalo, kjer so se doslej mudili le francoski znanstveniki. Moštvo je sestavil iz vodnikov v Valtournanche. ST. ANDREW'S UNIVERSITY je 1. 1960 poslala ekspedicijo v južno Groen-landijo. Ekspedicija ima znanstveni značaj, sestavljajo jo alpinisti, botaniki, geologi, fiziologi. Vodi jo John Pitts. Sir John Hunt pa se je 1. 1960 mudil na Staunin-govih Alpah v Groenlandiji. S seboj je tudi imel znanstvenike. ITALIJANSKA AMBASADA v Tokiu je japonski ekspediciji na Api podarila italijansko zastavico, da je na ta način počastila Ghiglionovo ekspedicijo iz 1. 1954 na Api. Barenghi in Rosenkanz sta morda tedaj prišla na vrh, vrnila pa se nista nikoli več. DIREKTNA SMER V JUGOZAPAD-NI STENI ROTWANDA je gotovo med najizrednejšimi, če ne najizrednejša storitev. V smeri je ostalo 450 klinov, od tega mnogo svedrovcev. Vojaška oblast je »storilce« odlikovala z zlato medaljo. V vojskinem času bi taka alpinska storitev res utegnila prinesti veliko presenečenje in to za razvoj bitke in vojske veliko pomeni. FRANCOSKA EKSPEDICIJA NA PA-JU (6599 m) je v množici ekspedicij na vseh koncih sveta ostala v ozadju. Paju je vrh v Karakorumu, na robu ledenika Baltoro. JAPONCI so zadnja leta zelo aktivni v inozemskih visokih gorstvih. L. 1960 je bilo pet japonskih ekspedicij v Himalaji. Dve sta bili ženski v Garhvalski Himalaji in na Mt. Cook v Novi Zelandiji. Eno ekspedicijo je poslala univerza Tokio na Alasko. Nekdanji partner evropske osi na Daljnem vzhodu noče zaostajati pri simboličnem osvajanju sveta na izboklinah planeta. TEŽAVNOSTNA LESTVICA je sicer mednarodno določena, vendar ugotavlja dr. Gerhard Pauli, da je nemški kriterij lažji kot n. pr. italijanski v Dolomitih in to za celo stopnjo. Kar ocenjujejo dolomitski plezalci III, štejejo Nemci za IV. Paul se vprašuje, za koga veljajo te stopnje. To je zelo važno vprašanje tudi pri oceni I. in II. Normalno pot je že Dülfer 1. 1914 ocenil z I. Inflacija v vrednotenju težavnosti je danes takorekoč »uraden« kurz, utegne pa biti nevarna posebno zaradi tega, ker so zgornje stopnje tako poskočile. Degradacija smeri v zadnjih 20 letih je v mnogih primerih šla tako daleč, da so nekdanje trojke danes enojke. Smeri z mesti IV, to je s previsi, se danes ocenjuje z II brez ozira na ključna, težka mesta, ki jih mora ocena respektirati. Lestvica nima trdnih tal pod seboj, ampak visi na VI plus. Ta VI plus pa se vzdiguje, raste. »Stoparica« mora ostati ista in enaka, čeprav se rušijo rekordi. Pri težavnostni lestvici pa ni tako, čeprav bi moralo biti. Kdo bo zaradi današnje VI plus mogel prevrednotiti vse dosedanje označbe? In ali bo to storil mehanično? Današnja moderna VI plus bi se morebiti že lahko ocenila z VIII, VI pa naj ostane VI. Že Brunhaber je pred leti zahteval uvedbo VII. Tudi Desmaison pi-avi, da skrajno težavno ne more pomeniti isfo kot skrajno akrobatično. Tudi v alpinizmu ni zgornje meje možnosti. Z inflacijo v ocenjevanju smeri te ne bodo nič težje, pač pa nevarnejše. Treba je torej vrednotiti od spodaj navzgor, ne pa narobe. Ker so tvorci skale od I—VI še skoraj vsi živi in mnogi še aktivni plezalci, bi danes debata o VII in VIII lahko odpravila to zmešnjavo v ocenjevanju. Tako nekako športni učitelj dr. Pauli. Priznati mu moramo, da ima deloma prav. 50 000 HA je zaščitila bavarska vlada na področju Königssee, Kempten in Karwendel. DAV pa je izdal poseben zemljevid zaščitenih področij. 285 sekcij DAV naj bi tvorilo orjaško stražo zaščitenih področij. Zaščiteno je tudi področje Glockner-strasse v Avstriji. 200 m na obe strani ceste od 1. 1960 ne bo smel stati noben šotor. Toda tehnika nezadržno prodira v Alpe. V Avstriji že s helikopterji oskrbujejo koče, »agrarna« letala trosijo umetna gnojila po alpskih pašnikih. Cez reko Sili pri Innsbrucku bodo zgradili največji most v Evropi. Bo 715 m dolg, 185 m nad reko! Stroški okoli 100 milijonov šilingov. Predor skozi Mont Blanc napreduje. Italijani so prišli že 1300 m v goro. Na Pamiru bodo Rusi zgradili 300 m visok jez, ki bo zbral 8 milijard ms ledeniške vode. Akumulacijsko jezero bo dolgo 47 km. ÖAV (österreichischer Alpenverein) ima 152 649 članov (1. 1949 komaj 70 000). Tretjina članov je stara pod 25 let. ÖAV ima 150 sekcij, 130 mladniskih skupin in 117 mladinskih odsekov. Za pospeševanje planinstva je dal ÖAV v 1. 1959 736 000 šilingov, za alpinisti 245 000 šilingov. Za nove gradnje je dal ÖAV komaj 800 000 šilingov, kar je v primeru s podporo mladini malo. EKSPEDICIJA G. M. 59 NA KANJUT SAR je bil uradni naslov italijanske eks-pedicije. ki jo je 1. 1959 vodil Guido Mon-zino iz Milana v Karakorum. Italijani so jo močno popularizirali, saj je G. Mon-zino res uveljavil CAI v zadnjih letih tudi na inozemskem popi-išču. Po Kä je namreč CAI precej popustil. Italija je zaosfaia za drugimi alpskimi deželami. Tudi Rivista Mensile 3—4, 1960, ji je prisodil velik pomen, posvetil ji je vso dvojno s'evilko, uvodno besedo pa je napisal sam Monzino. Zahvaljuje se predsedstvu CAI in milanski sekciji CAI, diplomatom, Mecianiju, ki je dal zgodovinski, geografski in kartografski material, vsem članom ekspedicije, ki da so mu vsak dan povrnili tisti košček srca, ki ga je moral kot vodja ekspedicije vsakomur posebej dati. Z romansko elokvenco se je poklonil zveznemu oficirju Khalidu. Literatura o pokrajini Hispar in Kanjut Saru je precej obširna. Meciani je vzel v roke naslednje avtorje: Conway, Workman, Cal-ciati, Visser-Hooft, Danielli, Scott Russel, Mott, Shipton, Ghiglione. HISPAR je velikanski ledenik, nad katerim se vzdigujejo sedemtisočaki Tri-vor (7720 m), Distaghil Sar (2885 m) in Kanjut Sar (7760 m).Dolg je 45 km. Vanj pritekajo številni stranski ledeniki. Prve meritve v tem predelu je izvršil Survey of India z domačimi topografi. Toponi-mija vrhov ni bila skrbno izvršena. Kanjut Sar so zabeležili kot Kanjut N. 1 ali tudi Peak 13. Kanjut je baje isto kot Hunza, sar pomeni gora, Kanjut Sar je večji del ledeniška gora. Na vse strani ima velike ledenike: Jukšingardan na severu, Khurdopin na severozahodu, oba ledenika takorekoč ovijata goro. Na južno stran ima prepadno 2500 m visoko steno, pod njo ledenik Khani Basa, na jugozahodu pa leži ledenik Jutmaru. Prvi Evropejec, ki je zagledal Kanjut Sar, je bil Conway 1. 1892. L. 1902 je bil v bližini Workman na ledeniku Kero Lungma. L. 1908 sta zakonca Bullock Workman iz ZDA organizirala ekspedi-cijo, ki so jo sestavljali skoraj sami Italijani iz Courmayeurja: Ciprien Savoye, Adolfo Rey, Cesare Chenoz, Ferdinando Mélica, grof Cesare Calciati pa se je pridružil kot topograf. Calciati je dal topografiji Hispara osnovo. Ekspedicija ni imela večjega uspeha zaradi slabih no-sačev in ker je naletela na težave pri pri prehodu v dolino šimšal na severni strani Kanjut Sara. Nato si je 1. 1925 Visser ogledal Kanjut Sar s severa z ledenika Yuksin. L. 1939 je Shipton pripeljal topografe in druge znanstvenike. Zelo so se to pot izkazali mladi domači topografi iz Survey of India v območju Khani Basa. Iz tega ledenika je Monzi-nova ekspedicija načela Kanjut Sar tudi z alpinistične strani. Pri teh in takih podatkih so Mecia-niju pomagali Marcel Kurz in Mott, ki je dajal podatke Shiptonu 1. 1939. Sodeloval je tudi prof. Ardito Desio, ki je 1. 1954 na povratku s Ka fotografiral Hispar in okolico. MOUNT KEN JA, gora na ekvatorju, ni na glasu kot ekstremna gora, vendar ni brez nevarnosti, kakor poroča znani Martin Schliessler. Omenja tudi pristaše gibanja Mau-Mau, ki se utegnejo še skrivati v njenih bokih, nevarnejše pa so se mu zdele divje zveri. Schliessler je imel s seboj športno letalo, s katerim si je krajšal daljave, ko je nabiral nosače in zbiral brašno. Z nosači ni bilo nič. 2e so udarili v roko, ko pa je Schliessler od-letel, so se premislili. Moral je spet na konzulat v Nairobi. Tu so mu povedali, da mora dobiti, če hoče priti na Kenjo, dovoljenja od nacionalnega parka, gozdne uprave, zaščite živali, policije in planinskega kluba. Na gozdni upravi v višini 2000 m so dobili dovoljenje, ko so obljubili, da ne bodo kurili tam, kjer se lahko kaj užge, in ko so podpisali, da gredo v pragozd na lastno odgovornost. V pragozd so nekaj časa prodirali z unimogom, nato z mulami. Do kože premočeni so bivakirali prvi večer v višini 3000 m. V višini 4000 m je rastlinstvo še vedno bujno in pestro. Pri 4300 m ni več vegetacije. Svet pa je lep, za evropske oči bizaren. Schliessler se ni kesal, da je vzel s seboj kamero, stativ in vse, kar spada zraven. Filmski plen je bil obilen. V višini 4600 m stoji koča iz aluminija. Je popolnoma nova, prejšnjo na tem mestu je razdejal vihar. V koči so našli štiri znanstvenike, ki so raziskovali ledenike okoli Kenje. Vodja je bil di\ Lip-kin, Rus. Drugi je bil Ceh, težko bolan, imel je snežno slepoto. Tretji Anglež, četrti Italijan. Slednji je bil zdravnik iz Aoste. Ceha so spravili v dolino, sami pa počakali čez noč. Proti vrhu so se navezali, težave so dosegale četrto stopnjo. Vrh Kenje je dvojen, Nelion in Bation. Tudi sestop je bil alpinistično zanimiv. Desetkrat so se morali spustiti z vrvjo. Ko so prišli v nižje predele, so nastopili spet pot skozi afriško džunglo. 40 km so pretolkli ves čas v dežju, večji del do kolen v blatu, barju in močvirju. Schlies-ser px-avi, da je tudi ta pot spadala k velikemu doživetju druge najvišje gore v Afriki. PETER DIENER je že nekaj časa med najvidnejšimi švicarskimi plezalci. Ko se je uvrstil med zmagovalce osemtisočaka in to ne najpohlevnejšega — Dhaulagi-rija, so Nemci zapisali, da je to prvi Nemec, ki je stopil na teme osemtisočaka. Doma je iz Saškega, živi pa že več let v Švici. Diener pripoveduje, kako je bilo 12. maja v taboru VI, odkoder so štartali na vrh. Kisika je bilo tako malo, da je skoro ugašala sveča. Grla izsušena. Nima Dorje ni hotel kuhati čaja, čeprav je bil zelo poslušen dečko. Mraza —30° C. A vendar—13. maj je bil kljub vsem naporom in preizkušnjam plačilo za vse — stopil je na vrh. MEDNARODNO ENOTNOST v ocenjevanju smeri bo težko kdaj doseči, pravi Hermann Kornacher, dokaj znan nemški publicist. »Alpska skala« se nanaša na razmere okoli 1. 1930, čeprav je bila sprejeta 1. 1948 v Chamonixu. Tudi dodatno ocenjevanje akrobatike in tehn-l.e (Ai—A3) ne zadostuje. Za zahodno steno Druja so prišle še težje stvari. Mummery je nekoč mislil, da je Dent du Géant zgornja meja možnosti. Tudi dr. Madu-schka je okoli 1. 1930 že pisal, da je tehnika v gorah dosegla višek. Tudi Welzen-bach pravi nekako tako. Toda če ni tako, če se plezajo težje stvari, če se je tehnika spopolnila, če VI plus že davno ni več to, kar je bila 1. 1930 ali 1. 1948, zakaj se ne bi dogovorili še za VII, VIII? Če zato ni besed, ostanimo pri številkah. Švicarska letalska reševalna služba ima 19 letal za uporabo pri reševanju v gorah na šestih različnih letališčih. Za reševanje v gorah je izurjenih 44 pilotov. Kaj to pomeni za reševalno službo! Pomislimo: Z vrha Mt. Blanca je francoski šef-pilot Giraud v 50 minutah priletel v Grenoble. Hitrica pa večkrat rešuje življenja. ITALIJANSKA EKSPEDICIJ A NA KANJUT SAR, 35. himalajski vrh po višini, je bila zares težka, morebiti najtežja doslej: 12 ton je tehtal njen tovor ob odhodu iz Italije, pri odhodu iz Na-garja pa 25 ton. Nosačev je bilo 500. Vsi so bili opremljeni kot sahibi. Ves ogromni pratež so z letali prepeljali iz Milana v Karači, prvič se je tako težka ekspe-dicija poslužila letal. Ta »rekord« je bil potreben, pravijo. Zaradi časa in zaradi nekaterih živil, ki bi se pokvarila na počasnem prevozu po morju. Letalo pride iz Milana v Karači v 17 urah z vsemi postanki. Guido Monzino je, kaže, dober organizator. Po dovoljenje za Kanjut je šel sam, ker se je nekaj zatikalo. In res je na mestu vse uredil. Nato je iz Milana poslal tri člane ekspedicije nekaj tednov pred odhodom glavnine. Ti so eks-pediciji pripravili pot, uredili vse zadeve s carino, z železnico in transport sploh. Ko je priletel v Karači Monzino z ostalimi člani ekspedicije, je šlo vse kakor po maslu. Tudi zvezni oficir Seyd Hus-sain Khalid se je izkazal. V Ravalpindiju so Italijani srečali Švicarje, ki so se odpravljali na Distaghil Sar, Nemce, ki jim je bil cilj Batura, in Angleže, pred ka-terimi je stal zanje tako usodni Batura Kangri. GILGIT je danes strateško važno mestece v Pakistanu. Tu se izteka dolina Hunza, po njej drži steza v Pamir in v kitajski Turkestan. Iz Gilgita je zdaj po njej speljana strma in deloma nevarna pot, po kateri se pi-ebijajo le najmočnejši jeepi. Po tej dolini je Monzinova ekspe-dicija prišla v Nagar. Načelnik tega področja jih je moral oskrbeti z nosači. Preden pa so to smeli, so morali marsikaj urediti s Political Agent, največjo politično avtoriteto v državi. Imeli so na razpolago 12 jeepov. Imeli pa so velike težave, celo smrtno nesrečo — jeep je zdrsnil s ceste, šofer se je ubil. 14 dni so rabili, da so ves pratež zvozili do Na-gai-ja. Velik del te poti so sahibi prevalili na slabih konjih. V Nagaru so razdelili tovor na 450 delov in 30. maja se je karavana premaknila v smeri Huruja v dolini Hunza. HISPAR je ledenik, je pa tudi vas na koncu doline, na moreni ledenika Hispar, v višini 2990 m. V tej vasi je italijanska ekspedicija proslavila god svojega vodje Monzina. Dobro uro nad vasjo se že začne ledenik, toda tudi v njegovem območju so še naleteli na pastirsko zaselje Bitanmal v višini blizu 4000 m. Okoli Bitanmala so videli velike črede jakov. Na kraju, kjer se od Hispara odcepi ledenik Puma-rikiš, so se nosači uprli, češ da so etape predolge. Z nosači so sploh imeli velike težave. Cim več so jim nudili, tem bolj so godrnjali in navijali ceno. Tako se je zgodilo tudi na stranskem ledeniku Jut-maru, tako pri vhodu na stranski ledenik Khani Basa, ki je ekspedicijo vodil v smeri proti Kanjut Saru. Na sotočju ledenika Hispar in Khani Basa v višini 5200 m so se nosači uprli zaradi mraza in snega. Ponoči se je preplah med njimi razširil, na mestu je ostalo komaj 23 mož. Bilo je 10. junija 1960. Kanjut Sar je bil zavit v meglo, ki je zavijala vso krajino do višine 6500 m. Naslednji dan je ušlo še 10 mož. Usoda ekspedicije je bila odvisna od akcije v His-paru, kjer je zastopnik ekspedicije zbiral druge nosače. Medtem je megla odgrnila Kanjut in ugotovili so, da se bodo morali držati južnega grebena, če bodo hoteli priti na vrh. Nato so — bilo je že 24. junija — za-prišli do tabora III, naslednje dni do V. s postavljanjem taborov. 30. junija so čeli z običajnim delom vseh ekspedicij, Pri tem se je izkazal Monzino, ki je ves čas prenašal 25 kg težke tovore, bil enak med enakimi, da celo zgled za druge. 3. julija je nastopilo slabo vreme. Zapadlo je poldrug meter snega. Mrak, ki je spremljal sneg, pa je načel nylonske vrvice, ki so se začele trgati. Nevarnost plazov je bila velika. Morali so sestopiti bliže bazi. Pi-i tem je močno ozebel v noge »gospod« Guido, kakor piše Jean Bich, znani vodnik iz Valtourmanche. Moštvo je bilo razpršeno v vseh taborih, neurje pa je bilo čedalje hujše. V taboru III so bili blokirani Monzino, Bich, Pellissier, Carrel in Pession. Imeli so malo živil in nič goriva. Pač pa je dobro delovala radijska zveza med tabori. 6. julija se je vreme nekoliko izboljšalo. Ekspedicija je dramatično preizkušnjo tridnevnega meteža razmeroma dobx*o prebila. Poročevalci posebno poudarjajo tegobe tabora III, kjer je trpel Monzino, prvič zaradi skrbi, ki jih je imel z eks-pedicijo, drugič zaradi ozeblin. No, tri dni snežnega meteža in skoro dva metra novega snega na Himalaji, to res niso mačje solze za utrjene vodnike, kamoli za mecena Monzina. NAPAD NA KANJUT SAR tako patetično imenuje znani vodnik Marccello Carrel iz Valtournanchea delovanje eks-pedicije od 7. julija do 20. julija 1960, ki se je končalo s tem, da je Camillo Pellissier sam prišel na vrh Kanjut Sara. Začelo se je z nesrečo — nosač Sultan je umrl zaradi poškodbe, ki jo je dobil pri padcu. Nato so vzpostavili zvezo od I do VI. Vsi šotori so bili zameteni, treba je bilo narediti življenje znosno, utrditi pot, popraviti fiksne vrvi. Delali so počasi. Preden so prišli do III je minilo celih 6 dni. Vprašanje denarja za ekspe-dicijo ni obstajalo. Tabor VI so vzpostavili 18. julija v višini nad 7000 m. Bil je določen za jurišno navezo, za Bicha in Pellissier». Ker pa je Bich ozebel na rokah, je 19. julija Pellissier sam sopel proti vrhu. V Pellissiera so vsi zaupali. 22 let star je 1. 1947 še kot nosač po grebenu Furggen prišel na Matterhorn s svojo sestro in bratrancem. Ko je zasadil italijansko zastavo na vrh Kanjut Sara, so v baznem taboru ustrelili s puško, vsi so bili ganjeni do solz, tako pravijo. Mislili so na Monzina, »našega vodjo, ki se je toliko trudil in toliko pretrpel skupno z njimi.« Pellissier poroča, da fotografirati na vrhu ni mogel zaradi mraza, tudi kamera je bila blokirana. Ker je izgubil eno rokavico, mu je roka začela otrdevati. Na vrhu je ostal 45 minut. Mislil je na tovariše, predvsem na Bicha, ki ni mogel z njim na vrh, na pokojnega Maria Puchoza s K2, na italijanske uspehe v Himalaji — in bil je srečen nad vse. Kako tudi ne! Ko je prišel na VI, se je zgrudil, zapustile so ga vse moči. Ko je po radijski zvezi govoril z Monzinom. »sta jokala oba«. Monzino je s strahom in upom spremljal njegov vzpon in sestop. Čeprav sta bila materialno daleč vsak sebi, »mi je bil s srcem čisto blizu ves ta dan.« — Hm! 100 000 ŠILINGOV je stala gradnja prostora za parkiranje pri koči Karla Volkerta (last Naturfreunda). Prostor je bli nujen, dobili so ga vsega z razstre-ljevanjem. Kjer je danes cesta, gostinska postojanka mora imeti prostor za motoma vozila. Če ga nima, utegne docela izgubiti svoj pomen. Tako pravijo turistični strokovnjaki v sosedni Avstriji, tako so sklenili tudi odborniki »Prijatelja prirode« odpraviti to pomanjkljivost Kari Volkert Hausa. KAPRUN je postal zax-adi svoje hi-drocentrale tudi turistična atrakcija. Samo v 1. 1959 je bilo v Kaprunu 167 000 gostov. L. 1960 je bil tu tudi sovjetski premier Hruščev. Zato bodo Avstrijci na Moserbodnu zgradili moderno planinsko postojanko, nekaj takega, kakor je Ru-dolfshiitte v Weissee. TOTENGEBIRGE je dobilo novo veliko žičnico, ki bo služila predvsem smučarjem. Spodnja postaja je v Hintersto-dern (585 m), zgornja v višini 1848 m na Hutterer-Hossu. JELKA ALI HOJA je baje v največji nevarnosti, da bo izginila iz gozdnatih alpskih pobočij. Njen največji sovražnik je neka posebna uš. ki nima nobenih prirodnih sovražnikov, z umetnimi sredstvi pa ji je težko zadajati »odločilne udarce«. Jelki je nevarna tudi divjačina, posebno podmladek, ki diši posebno sr-njadi. In nazadnje pride še človek s svojimi poseki mladih drevesc za novoletne dneve. SOVJETSKI ZNANSTVENIKI so prišli na južni tečaj, potem ko so premagali 2700 km dolgo pot v snegu in ledu. Prvi so prišli na Južni tečaj Norvežani z Amundsenom 1. 1911. Drugi so bili 1. 1912 Angleži s Scottom na čelu. L. 1958 so bili spet Angleži pod vodstvom dr. Fuchsa in Hillaryja. L. 1956 so z zračnim mostom na južnem tečaju Amerikanci postavili znanstveno postajo Amundsen-Scott. Ruse so Amerikanci prisrčno pozdravili. 2e pred prihodom so se pogovorili po radiu. Amerikanci so jim obljubili, da jim bodo nudili vse, kar je tam možno. Rusi so si po obedu zaželeli filmsko predstavo in so jo dobili, pravo westernko. Pot, ki so jo Rusi po suhem premagali, drži večji del v višini 3000 m. Vladal je silen mraz —50" C. Kljub temu so ruski znanstveniki vsak dan opravili vsa svoja merjenja. Z južnega tečaja so se po dveh dneh odmora pri Amerikancih odpeljali v smeri k postaji Sovjetskaja, nato pa k obali Maud. Vsega skupaj znaša to prečenje na postaji Lazarev in v deželo kraljico Antarktike 5500 km, za celih 1500 km več, kot sta naredila dr. Fuchs in Sir Edmund Hillary. 25 000 HA GOZDA ima dunajska občina samo okoli svojih vodovodov. Poleg tega ima velika gozdna posestva na mestnem pomeriju. V "mestnih gozdovih goje tudi veliko divjadi, jelene, gamse in kozoroga. Veliko gozdno posest je dunajska občina pridobila z odkupovanjem v zadnjih 90 letih. SIR je zaradi kazeina zelo priporočljiva hrana za vse športnike. Kazein je potreben za tvorbo hemoglobina. Prav tako priporočajo ovsene kosmiče v mleku, ki vsebujejo vitamin B in E, za športne storitve neobhodno potrebne stvari. Od maščob je najbolj priporočljivo sirovo maslo. Vsebuje vitamine A, D. E, K in lecithin, potreben za krepitev živčevja. GERLOSSTRASSE grade v Avstriji predvsem zaradi tega, da bi približali turizmu znamenite krimmlske slapove. Doslej je moral motorist pešačiti 15 minut, da jih je zagledal, zdaj pa se jim bo cesta približala na 250 m. Tu bodo zgradili parkirni prostor za 250 avtomobilov! Avstrijski zaščitniki prirode so po pravici ogorčeni. Krimmlski slapovi spadajo v nacionalni park. kamor gotovo ne sodi nova avtomobilska cesta, niti h upanje in ne grom motorjev. Zaščita prirode terja, naj se cesta umakne vsaj za 500 m od slapov. V Avstriji imajo na stotine žičnic in vzpenjač, vendar še vedno grade nove. Tudi 1. 1960 so jih odprli lepo število. TEMNO STRAN PLANINSTVA imenujejo nekateri planinski organizatorji pojave, o katerih ponekod že teče pravda na sodnijah: vlomi v koče, poškodovanje nadelanih poti, napačne markacije, metanje ovir na pot, prestopki zoper zaščito narave, zoper lovske čuvaje, beg v primeru nesreče ali brezčutno stališče do stiske sočloveka. Brutalen egoizem in lahkomišljenost je po navadi psihološka osnova neštetih zlih dejanj. Sodnija v Franciji, Avstriji in Nemčiji je imela že opravka z zločini, ki so jih storilci zamaskirali kot gorske nesreče. Willy Strei-zig pravi v članku »Raziskovanje alpinistične tehnike«, da so globlji vzroki teh ekscesov v moderni miselnosti, ki se razširja v alpinističnih krožkih. Posebno da velja to za Francijo. Citira naslednje trditve planinskih ideologov. L'homme moderne... a été creé pour l'action violente; tout en lui ... a besoin intérieurement de cette vie aventureuse. »Une première est le type même de l'aventure alpine. »Tvegati svoje življenje, to pomeni osvoboditi se socialno in etično, postati sam sebi vladar, doseči svojo svobodo. V gorah ne dihaš več zraka, to ni več samo zrak, to je vzneseni občutek svobode. Globlji nagib alpinističnega klica je ta, da bi okusil to svobodo.« »Alpinist je tisti, ki se poslužuje gore, da bi se boril zoper samega sebe, tvegal strah in svoj strah zatrl.« Take besede fascinirajo tudi nepoklicane, vabijo mlade ljudi s svojim čarom, njihove sposobnosti so pa večkrat manjše kakor njihovi nagoni za preizkušanje in uveljavljanje samega sebe. Taka miselnost utegne zabrisati in zamegliti mejo mod dovoljenim in nedovoljenim. Tu pa je treba nekaj storiti. Toda kdo? Planinska društva? Saj nimajo možnosti za kontrolo in nimajo sankcij. Streizig predlaga, naj oblast zavzame stališče do planinske nesreče, da se poveča preventiva gorske reševalne službe, da se morebiten kriminal v gorah skrbno preišče. Spričo množic, ki danes hodijo v gore, Streizig pri presojanju temne strani planinstva najbrž res nima pretemnih naočnikov. RIMSKA EKSPEDICIJA NA SA-RAGHRAR Peak 1. 1959. Rimska ekspe-dicija CAI je izbrala Saraghrar, ker se je zdelo, da je osemtisočak zanjo pretrd oreh in ker je zunaj monsunske cone, tako da iz Italije ni bilo treba iti pred junijem. Dalje zato, ker je skoraj neznan in dostop do njega ni dolg. Ekspedicija je bila lažjega tipa. Zato so bili stroški razmeroma majhni. Franco Aletto in Paolo Consiglio sta prevzela nalogo, da nabereta čim več podatkov. To ni bilo lahko, kajti ta del Himalaje na meji Avganistana in Pakistana ni še kaj prida raziskan. Zemljevide, aeronavtične, sta dobila iz Londona, toda 1:1 000 000. Pokrajina Citral ima več sedemtisočakov: Tirič Mir, ki so se nanj 1. 1950 povzpeli Norvežani, Istor-o-Nal (7397 m), na katerega so 1. 1955 prišli Amerikanci, dalje Nošak (7486 m). O Saragharju je bilo več literature. L. 1935 je bil namreč tu Ri-ginald Shomberg in je svoje poti popisal v Alpine Journal. Ekspedicije se je udeležilo šest alpinistov, tovor ni smel presegati tri tone Predsednik rimske sekcije conte Datti skoro ni mogel verjeti, da je tako skromno ekspedicijo možno postaviti na noge. Nato so si iz ZDA preskrbeli še foto-posnetek karte 1:125 000, pa je bil posnetek skrajno slab. Stopili so v stik tudi z Angleži, ki so iz Oxforda poslali 1. 1958 ekspedicijo na Saraghrar, toda ni uspela. Pakistan je dovolil samo Saraghrar. medtem ko Buni Zom in Nošak ne. Ta dva sedemtisočaka so dajali Rimljani v rezervo. Izbor moštva je bil izredno strog. Bilo je 15 kandidatov. Posebno natančen je bil zdravniški pregled v študijskem centru aeronavtske medicine. Kandidati so morali prebiti preizkušnje, kakor da bi jih izbirali za pilote. Izbranci so bili naslednji: Gian Carlo Castelli, Paolo Consiglio, Silvio Jovana, dr. Franco Lamberti-Bocconi, Enrico Leone, Carlo Alberto Pinelli in Franco Aletto. Za vodjo so izbrali Fosca Ma-rainija, ki se je pravkar vrnil z Gašer-bruna IV. Odpotovali so šele 9. junija 1959. Toda s prevozom po morju ni šlo po voznem redu. V Karači so prispeli šele junija. Skozi Lahore in Ravalpindi so prišli do Pešavarja z avtomobili. Nato so odrinili v Malakand, zelo kontrolirano ozemlje, v katerem so pravd gospodarji Angleži. Zato je v pokrajini precej trdnjav, ki so edino varno zavetje, prebi-va^tvo se namreč rado podaja v razboj-ništvo. Prispeli so v Diro, podi-očje, ki je znano kot Noi-th West Frontiers, nato preko prelaza Lovari (3100 m) v Citral, kjer so zagledali 7700 m visoki Tirič Mir, najvišjo goro Hindukuša. V Citralu so dobili 60 mul za svoje tovore in nadaljevali pot proti Drasanu in dolini Kunaar. V Drasanu se je po štirih dneh tudi končalo potovanje z mulami, tu so morali najeti nosače, ki so se natekali z vseh vasi. Odločili so se za pristop z vzhodne strani po ledeniku Huško in nato po ledeniku Nirogi. Odločili so se, da bodo poslali naprej izvidnico, štiri sahibe in 16 nosačev s hrano za 7—8 dni. Po 31 dneh, odkar so odšli iz Italije, so zagledali svojo goro. Bazo so provizorično postavili nad Gram Šalom, v višini 3600 m. Nato so šli spet na oglede in ugotovili, da je Saraghrar zelo zahtevna gora. Ima izredno dolg vzhodni greben, 12 km, a ta je verjetno najlažji. Ko je prišla za izvidnico glavna ekspedicija, je nastopila nosaška kriza. Skoraj vsi no-sači so jo pobrisali v dolino, vse prigovarjanje je ostalo brez uspeha. Razume se, da so morali vsi ostali prijeti za bremena in da so vse dni do 6. avgusta trdo delali. 6. avgusta so začeli z vzponom na vrh. Mimogrede so ledenik brez imena poimenovali z »Ghiacciaio Roma«, 5 km dolg ledenik, ki še ni bil zaznamovan na karti. Postavili so šest taborov. Tabor V je imel sijajen razgled. Pi*oti severu na Pamir, na sovjetske visoke gore. Do ruske meje je tu komaj 25 km. Na jugu so videli Nanga Parbat, na severu Pik Lenin in Stalin. Postavili so še šesti tabor, ker se jim je zdelo, da je 700 m višinske razlike od V do vrha preveč. Postavili so ga v višini 7000 m. Tu so spet dali italijansko ime —■ Punta Alpignano, po rojstnem kraju člana ekspedicije Pinellija. Na vrh so namreč prišli Pinelli, Alletto, Con-sigli in Castelli v razmaku polne ure. Castelli in Pinelli sta se povzpela na vrh iz tabora V. 750 m višinske razlike v tej višini v enem dušku ni majhna stvar. Ekspedicija Rimljanov se je kljub pomanjkanju izkušenj dobro končala. Izbrali so si sedemtisočak, toda lahak. Fotografije kažejo, da je moral pohod biti proti vrhu brez posebnih problemov, če odmislimo višino. ATTILIO TISSI je gotovo eden najpomembnejših italijanskih plezalcev. Njegove prvenstvene smeri napovedujejo dobo šeste stopnje in so do danes ostale velika preizkušnja za plezalca, ki do skrajnih možnosti premagujejo goro brez tehničnih pripomočkov. Pierro tlossi je v Rivista Mensile napisal o Tissiju izredno čustven in izčrpen nekrolog. Tissi je bil ves čas zoper fašistično diktaturo, ko pa je v Italiji prišlo do nemške okupacije, je bil med prvimi organizatorji odpora. Bil je obsojen na smrt, na predvečer eksekucije pa so ga rešili partizani. Po vojni se je javno udejstvoval, bil član socialno demokratske stranke in predsednik pokrajinskega sveta v Bellunu, predsednik bellunske sekcije CAI in član centralnega odbora, dalje predsednik vzhodne grupe akademskega CAI. Kljub veliki zaposlenosti v industriji in v politiki je še vedno hodil v hribe in se zanimal za vse, kar se je zgodilo v alpinizmu. Ponesrečil se je, kakor se rado zgodi, na lahkem svetu. Prvi je bil pri njem znani vodnik Mazzorana, nato še dva Nemca, znani alpinist Brandler in Hiebeler, urednik Bergkamerada. © > cs ka(Aoifle podplatno usnje S3 komerčno in goodeyar vse vrste boksov pj črnega in barvastih dullboks za specialne smučarske čevlje rt mastno, cugovano (t in nekrišplovano kravino M ter svetovno znani likanec cs kupite najceneje v tovarni usnja v Šoštanju o POSTREŽBA TOČNA IN HITRA! GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE Centromerkur LJUBLJANA, Trubarjeva 1 |TELEFON ŠT.: 23-276, 23-273, 23-271 SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM NUDI VELIKO IZBIRO RAZNEGA BLAGA IN SICER: tekstilno blago konfekcijo modno kratko blago galanterijo kozmetiko gospodinjske stroje in potrebščine ter razne uvožene artikle po konkurenčnih cenah). OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! i^iA Tiskarna UVF TONETA TOMŠIČA LJUBLJANA, Gregorčičeva 25-a Telefoni: 22-990, 22-940, 20-552 Izvršuje naročila vseh vrst kvalitetno in po solidnih cenah "IMPHOMEF Trgovinsko preduzeče za promet gradjevi.nskim materijalom na veliko i malo BEOGRAD, Zmaja od Nocaja 11/11 TELEFONI: 29-603. 29-778. 23-905. 24-674 Prodaje sa svojih stovarišta u Beogradu, kao i direktno od proizvodjača — keramičke zidne i podne pločice — teraco ploče — gradjevinske mašine i opremu — ciglu i crep — cement i cement - azbestne proizvode — oblu*i rezanu gradnju svih vrsta — šper, panel i lesonit ploče — parket — i sav ostali gradjevinski materijal po najpovoljnijim uslovima TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA Telefon: Radeče 81-950 Tekoči račun pri NB Trbovlje 600-13/1-11 Brzojavi : Papirnica Radeče Železniško postaja: ZIDANI MOST PROIZVAJA: vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov specialne papirje surovi heliografski in foto papir paus papir kartografski specialni risalni »Radeče« papirje za filtre itd. Z D E L U J E : vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU Umna dušika PROIZVAJA IN DOBAVLJA: Karbid za avtogeno varjenje, razsvetljavo in acetilensko kemijo Apneni dušik in nitrofoskal — Ruše za gnojenje Ferokrom suraffine za jeklarsko industrijo Elektrokorund za bruse in brušenje Kisik in acetilen za rezanje in varjenje kovin Taljeni magnezit za elektroizolacijo Ruše Brzojavni naslov: Azot Maribor, telefon: Maribor 35-i8 in 36-48, teleprinter: 03312. Železniška postaja: Ruše — industrijski tir. Tekoči račun: NB Maribor 1 - loD Železarna Jesenice PROIZVAJA CEVI: vodovodne plinske parovodne konstrukcijske pohištvene pancirne v dimenzijah 1/8 »—3« spojke za cevi loki za cevi ZAHTEVAJTE KATALOG PROIZVODOV ŽELEZARNE JESENICE