_ 1932
štev. 40. PoSfnin« platna t gojoriai	Ljubljana 5. oktobra 1932.
krat,:— . pfllsc) ^
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
M2veza slovenskih femcfcv" e naših cjcs&odavskih vpvašamjih
• Vprašanje kmetskih dolgov — O novem občinskem zakonu in zakonu o decentralizaciji naše uprave
V petek preteklega tedna se je vršila v Ljubljani širša seja »Zveze slovenskih kmetov«. Poleg predsednika nar. poslanca Albina Komana in poslevcdečega podpredsednika dr. Janže Novaka sta se seje udeležila nar. poslanca Milan Mravlje in Anton Cerer, več županov in drugih naših uglednih kmetskih mož iz vse Slovenije. Večino seje je zavzelo obširno razpravljanje o kmetskih dolgovih, glede katerih je Zveza zavzela svoje stališče v naslednji resoluciji:
Resolucija
»Zveze slovenskih kmetove k zakonu o razdolžitvi, sprejeta na seji širšega odbora dne 1. oktobra 1932 v Ljubljani.
Odbor Zveze slovenskih kmetov zavzema na podlagi razmer in potreb v slovenskem kmet-skem gospodarstvu k vprašanju prezadolžitve slovenskega gospodarstva sledeče stališče:
1.	Vlagatelji ne smejo biti na svojih prihrankih v nobenem slučaju oškodovani. Zaupanje naroda v denar in denarne zavode mora biti za vsako ceno očuvano, vsled česar je nujno potrebno izogniti se vsem zlim posledicam, ki bi jih mogla imeti eventualna inflacija.
2.	Vsled katastrofalnega padca dohodkov celokupnega narodnega gospodarstva je nujno, da se vsem kmetskim gospodarjem, kakor, tudi ostalim podjetnikom, spremeni dosedanje dolgove v dolgoročne in se jim za odložene dolgove zniža obrestno mero vsaj na 3°/o, razen tega pa naloži dolžnikom odplačevanje 1% do 2°/o amortizacijskega odstotka. Zavarovanje odloženih dolgov je omogočiti brez stroškov in taks.
3.	Kmetskim gospodarjem, ki jim ta splošna pomoč ne more pomagati, ker vsled preza-dolženosti niso sposobni plačevati gori navedenega obrestnega in amortizacijskega odstotka, naj bo dovoljeno zaprositi pri svojem okrajnem sodišču, da se v izvenspornem postopanju ugotovi prezadolženost in da se ugotove obenem vzroki, zakaj je do te prezadolženosti prišlo. Ako sodišče ugotovi, da je vzrok prezadolženosti tudi plačevanje previsokih obresti v zadnjih 10 letih, sme sodišče na zahtevo prezadolženca odbiti od njegovega še obstoječega dolga vse, kar je v zadnjih 10 letih plačal na oderuških obrestih. Ako sodišče ugotovi, da so vzrok prezadolženosti dedna in čezdejanska bremena, dote itd., katerih višina današnjim razmeram ne odgovarja, ima sodišče pravico na zahtevo prezadolženca vzpostaviti razmerje med tedanjo vrednostjo posestva in temi bremeni.
4.	Kmetskim gospodarjem, o katerih je sodišče ugotovilo, da niso prezadolženi po lastni krivdi, vsled zapravljivosti ali Špekulacije v trgovini, naj banovina is naslova podpore plača
obrestni in amortizacijski odstotek, ako vsled kakršnekoli elementarne nesreče tega ne bi mogli sami storiti. Isto tako naj banovina v breme posebnega fonda in iz naslova podpore rešuje pred eksekucijo gospodarje, o katerih je sodišče ugotovilo, da so prezadolženi kljub marljivemu in vestnemu gospodarstvu. Za zbiranje tozadevnega fonda naj se dovoli banovini razpisati posebna javna bremena.
5. Odbor Zveze kmetov pa izrecno povdarja, da od gori predlaganih mer ne pričakuje trajnega zboljšanja. Po mnenju odbora Zveze kmetov je mogoče doseči trajno zboljšanje le z vzpostavitvijo prinosnosti kmetskega gospodarstva. Zato poziva odbor vlado in parlament k energičnim ukrepom v celokupni gospodarski politiki. Zlasti je potrebno revizije davčno za-konodajstvo, ki preveč obremenjuje kmeta in delavca, carinsko zakonodavstvo, ki s fiskalnimi carinami preveč podražuje kmečke potrebščine; nujno je revidirati trgovske pogodbe, ki naj zaščitijo produkcijo širokih slojev in omogočijo izvoz dotičnih proizvodov, izglasovati je strog zakon glede kartelov, ki z monopolnimi cenami izmozgavajo našega konzumenta, in zakon o denarnih zavodih zlasti bankah, ki s svojo režijo in neodgovornostjo uprave podražujejo kredit. Zadnji čas je za odstranitev nesorazmerja med cenami kmetskih potrebščin in kmetskih proizvodov, bodisi da se to nesorazmerje odstrani z zmanjšanjem kmetskih izdatkov, bodisi da se to odstrani s povečanjem kmetskih dohodkov. Le od, vzpostavitve prinosnostni kmetskega gospodarstva pričakujemo trajno zboljšanje ne samo za kmetski stan, temveč tudi za vse druge sloje, katerih blagostanje je odvisno predvsem od kmeta kot glavnega potrošnika. Le v zvezi z vzpostavitvijo prinosnosti kmetskega gospodarstva more roditi blagoslov danes nujna odložitev plačanja kmetskih dolgov.
Denar mora krožiti
Poleg važnega vprašanja o ureditvi kmetskih dolgov je seja »Zveze slov. kmetov« razpravljala o perečem vprašanju likvidnosti naših denarnih zavodov ter o pravilnem kroženju denarja v našem gospodarstvu.
Nar. poslanec Milan Mravlje je k temu vprašanju med drugim izvajal: Od 5 milijard dinarjev, kar za naše gospodarstvo v polni meri zadostuje, je danes v obtoku samo okoli 2 in pol milijarde. Ostalo polovico gotovine hranijo ljudje doma, kjerkoli in kakorkoli, boječ se, da bi sicer prišli ob denar. Ta gotovina je za naša gospodarstvo mrtva, kot je tudi mrtva za tistega, ki jo doma hrani in stiska. To dejstvo je danes, ko pravzaprav ne primanjkuje materijalnih dobrin, temveč gotovine kot vrednostnega merila
za te dobrine, zelo in največ pripomoglo do naše gospodarske stiske. Potrebno pa je, temu zlemu dejstvu napraviti konec, kar bi morala biti želja nas vseh, ki si želimo zdravega gospodarstva in vzpostavitve medsebojnega zaupanja. To zlo se da odpraviti le s tem, da se zopet spravi v obtok ves naš razpoložljivi denar, ki je le merilo vrednosti in kri našega gospodarstva.
K temu pa je še priključil, da je nujno treba vzpostaviti zaupanje v naše denarne zavode ter v naše gospodarstvo sploh. Da bo to omogočeno, naj vsak doprinese po svojih močeh, tako vlagatelji kot tudi denarni zavodi. Zlasti pri poslednjih naj se uvede, da bodo za vloge in drugo garantirale vse odločujoče osebe z vsem svojim premoženjem.
O novem občinskem zakonu in decentralizaciji uprave
Obširno se je zatem razpravljalo o predvidenem novem občinskem zakonu. Tozadevno je Zveza sklenila naprositi na merodajnem mestu za osnutek tega zakona, h kateremu bo podala svoje mnenje in stavila predloge.
V	ostalih perečih zadevah naših občin pa se je Zveza priključila zahtevam in željam resolucije Županske Zveze od 12. septembra t. 1.:
»1. Odbor Županske Zveze v Ljubljani ugotavlja, da je postal finančni položaj večine občin Dravske banovine vsled težke gospodarske krize nevzdržen. Z ozirom na manjše dohodke iz raznih doklad in trošarin občine ne morejo vršiti svojih dolžnosti v obsegu, kakor jim to predpisujejo razni zakoni, še manj pa morejo zadostiti svojim gospodarskim, socijalnim in kulturnim nalogam.
Z ozirom na predpise novega trošarinskega zakona glede trošarine na vino se bodo ti dohodki v novem proračunskem letu 1933 še znatno zmanjšali, vsled česar bodo občine prišle vi nevzdržen finančni položaj tako, da sploh ne bodo mogle voditi svojih poslov, ali pa bodo morale povišati sedanje doklade za 80 do 140%, kar je z ozirom na današnjo gospodarsko krizo nemogoče, ker ima že sedaj večina" občin previsoke doklade. Z ozirom na to pozivljemo kraljevo vlado in narodno skupščino, da
1.	— izvrši najkasneje do 1. decembra 1932 revizijo trošarinskega zakona glede trošarine nai vino in žganje, upoštevajoč tu interese vseh pri« zadetih faktorjev.
2.	— da izvrši revizijo zakona o narodnih šolah ter ukine predpise o plačevanju stanarine in kurjave po občinah učiteljstvu, kar naj prevzame država v celokupno plačo učiteljstva.
3.	— da izvrši revizijo zakona o notranji upravi ter ukine predpise zakona o prispevkili občin za vzdrževanje državnih poslopij aa srezk« načelstva in policijo ter druge tozadevne iz* datke občin.
Izjaviti moramo, ako se zahtevam naših ob« čin ne ugodi, da odklanjajo župani vso odgovor« nost za nastale posledice.«
V	razpravi o vprašanju predstoječega za* kona o decentralizaciji in dekonoentraciji naš«
uprave, so se navzoči še posebno obrnili na pri-feotne narodne poslance, da se ti še zlasti zavzamejo za to, da se kompetenca bana e tem zakonom čimbolj razširi, bonskemu svetu pa prizna kompetenca, izdajati v okviru vsedržavnih okvirnih zakonov ban&ke uredbe z zakonsko močjo,
V	nedeljo 2. oktobra se je zbralo v Dolenj-ekih Toplicah lepo število ljudi iz cele Krške doline, pa tudi iz bolj oddaljenih krajev, da sli-lijo poročilo svojih poslancev o njihovem delu v parlamentu.
Po pozdravu predsednika krajevne organizacije g., Roma je povzel besedo
narodni poslanec g. Kline,
bi je podrobno razpravljal o vseh vprašanjih, ki ee tičejo naših kmetov.
Parlament je odpravil žitni režim;
parlament je odpravil kuluk;
Zemljiški davek se je znižal za 20 odstotkov; •
parlament je uredil trošarino;
sedaj pa pride na vrsto še vprašanje razdolžitve kmetov.
Vprašanje razdolžitve ee bo uredilo bržkone tako, da bi mali dolžniki odplačevali svoje dolgove na obroke, za večje dolgove naj se uvede neke vrste poravnava (po primeru trgovcev), «a ostale terjatve pa naj se primemo zniža Obrestna mera.
V	kratkem bomo dobili tudi nov občinski zakon in banovinsko samoupravo.
Važno pa ie tudi naše urizadevanie. da do-
s čimer bo naši banovini omogočen napredek v razmahu kot ga zahteva naš položaj ln naše gospodarske potrebe.
Sledil je nato še razgovor o večih gospodarskih vprašanjih, ki jih bo treba nujno reševati ter o organizaciji same Zveze.
bimo tudi kmetje svoje kmetijske zbornice, kakor jih imajo že vsi drugi stanovi.
Nato je govoril še dr. Cepuder, za njim pai je dobil besedo
minister Pucelj,
ki je v domačem, poljudnem govoru raztolmačil poslušalcem, kako brezupno je vsako prizadevanje onih, ki upajo, da se bodo prav kmalu vrnili stari, lepi in veseli časi. Ti ljudje pa so vlak zamudili in sedaj čakajo zastonj. Vsako čakanje in gledanje ob strani pa je škodljivo, ker živi le tisti, ki krepko pomaga pri delu.
Zato bodite zraven, ne zanemarjajte dela in krepko zagrabite za vajeti, kajti naša in vaša bodočnost je odvisna v prvi vrsti od vas samih.
V kratkem, kakor vse kaže — tako je nadaljeval minister Pucelj — boste spet volili. Pripravite se na ta čas! Kakor boste volili, tako se bo naše javno življenje obračalo dalje. Komurkoli izmed nas boste odrekli svoje zaupanje, ta bo storil, kakor stori pošten in pameten oče na gruntu: ko spozna, da ne more več gospodariti, izroči sinu ključe in gre v svoj kot. V življenju države gre za življenje človeka in s tem se ne smemo igrati.
Ne stojte torej daleč stran prekrižanih rok, ampak oridite zraven in pomagajte in skrbite, da
se vse uredil Tako boste koristili sebi, narodu in državi!«
Govore poslanca Klinca in ministra Puclja so zborovalci sprejeli s toplim odobravanjem, nato so soglasno sprejeli resolucijo, kjer izražajo svoje želje v korist celega dolenjskega okoliša.
Minister Mohorič o dinarju
Minister za trgovino g. Mohorič je imel preteklo nedeljo tri velika zborovanja na Gorenjskem in sicer v Kranjski gori, v Lescah in v Bohinjski Bistrici.
Minister g. Mohorič je na vseh treh shodih obravnaval vprašanje razdolžitve kmetskih posestev in našega denarja.
Glede razdolžitve je posebno naglasil dejstvo, da je vprašanje razdolžitve kmetov napačno postavljeno. Ne gre za razdolžitev v smislu besede, marveč pred vsem za to, da se napravijo dolgovi in iz njih izvirajoča finančna bremena znosljivi pri sedanjih nizkih cenah kmečkih pridelkov in najmanjši rentabilnosti kmečke posesti. Tu bo treba najprvo urediti vprašanje obrestne mere, ki je sedaj vseskozi previsoka zlasti v južnih pokrajinah, kjer še nimajo tako razvitega kreditnega sistema, kakor je pri nas, marveč je skoro vse denarstvo, v kolikor se tiče kmečkih dolgov, v rokah privatnikov, ki se drže načela »dinar za banko«, kar pomeni, da mora kmet plačati za vsakih 10 Din letno 12 Din obresti. Odgoditev plačil v pogledu kmečkih dolgov, ki jo predvideva začasni zakon o zaščiti kmetov, je trajno nevzdržna, ker je spravila v nered vse kreditne odnošaje v trgovini, obrti in industriji. Kmetu se bo moralo pomagati predvsem na ta način, da se bodo dvignile cene kmetijskim proizvodom in z njimi rentabilnost kmečkega gospodarstva.
Drugi problem, ki ga je g. minister v svojih govorih obširno obravnaval, je vprašanje našega denarja. V zadnjih dneh so se zopet začele širiti razne govorice, da je dinar v nevarnosti. »Lahko vam kot minister, ki do dobra poznam vsel te stvari, mirno rečem,« je dejal g. Mohorič, t »da so vse te vesti brez vsake podlage. Naš di-nai ni v nobeni nevarnosti. Vse je v redu, kakor je to predpisano po zakonu: zlata podlaga, ki je določena na 35 odstotkov, in noben bankovec se ne tiska, ne da bi bila zanj podana zlata podlaga! Dokler pa je podana zlata podlaga, dinar ne more pasti. Tudi vse govorice o inflaciji so brez podlage. Inflacije ni in je ne bo!
V zvezd s tem je g. minister pojasnil vzroke, ki so dovedli do nihanja dinarskega tečaja v inozemstvu. Ko so se vse države zaprle v pogledu denarnega prometa in izdale stroge devizne odredbe, tudi naši državi ni preostalo nič drugega, kakor da seže v zaščito domačega gospodarstva po enakih ukrepih. Zaradi tega je bila svoječas-no izdana zapora nad dobroimetji tujih kapitalističnih združb v naši državi, ki so zastopane v raznih industrijskih in denarnih podjetjih ter v zavarovalnicah. Pozneje pa je bila ta zapora ukinjena in tako je nastalo naenkrat okrog 100 milijonov dinarskih dobroimetij svobodnih. Ta denar je nato naenkrat prišel na trg in to je povzročilo, da je dinarski tečaj postal nestabilen. To pa je za vsakega poznavalca stvari le prehoden pojav^ ki nima nobene osnove v naši notranji gospodarski situaciji. Naše narodno premoženje znaša okrog 80 milijard, dočim znašajo dolgovi le okrog 40 milijard, tako da o kaki pre-zadolženosti ne more biti govora in je torej tudi ni nevarnosti za obstoj dinarja. Vsi oni pa, ki so se vznemirjali zaradi teh pojavov, se lahko pomirijo, kajti vlada je storila vse, da takoj uredi plačilne odnošaje z vsemi v poštev prihajajočimi državami. Baš danes je odpotovala v Rim posebna komisija trgovinskega in finančnega ministrstva, ki bo vodila pogajanja z italijansko vlado glede klirinškega sporazuma, kar je zlasti važno za naše kraie. ki izvažajo v Italiio.
Kaj pravi/© femel/e e Fazdclžitvi?
»Kmetski list« — edini list za kmetsko - delavsko ljudstvo — [Tudi denarni zavodi se morajo prilagoditi današnjim razmeram na kmetih!
Rakitovje, 3. oktobra 1932.
Iz Prlekije je priobčil zadnji »Kmetski Jist« obširno razpravo o razdolžitvi kmeta. Predlog dopisnika za znižanje obrestne mere za dolžnike in vlagatelje podpišem v celoti. Ob enem naročam »Kmetski list« in še dva kmeta sem pridobil kot nova naročnika. Prišli smo namreč do prepričanja, da »Kmetski list« edini zastopa in ugovarja interese kmetov. V roke dobim in prečitam razne liste, tako »Domovino« in »Slov. .Gospodarja«. »Domovina« sicer nekaj piše za kmeta, vendar ne v kmetskem duhu, nego v trgovskem. »Slovenski Gospodar« pa se tega, tako perečega vprašanja še sploh ni lotil. Zakon o zaščiti kmeta ni kmetu prinesel nobene olajšave, ker kmet pod zaščito ne dobi nobenega kredita, ne pri trgovcu in še manj pri posojilnici. Povsod mora vse točno plačati, advokatu v slučaju kake tožbe, ali pogodbe in v župnišču v slučaju smrti, stroške celo naprej. Pri izročitvi posestva mora prevzemnik plačati tudi desetek takoj proti izugibu denarne kazni in tudi zem-Ijeknjižni prepis se ne izvede, dokler ni desetek točno poravnan. Za trgovce, mesarje, gostilničarje itd. so predpisane maksimalne cene, kako sme prodajati to in ono. Kako pa naj kmet prodaja živino in drugi vsakdanji živež, pa ni nikjer predpisano. In tako se prigodi, da se kmeta dan za dnevom izrablja na vse mogoče načine in od vseh strani, kajti kmet je primbran, Ke je v. sili, prodati kar ima za vsako, še tako

sramotno ceno. Tudi tukaj treba nujne odpornio-či, da se kmeta ne bo izrabljalo. Še do leta 1923 smo plačevali za svoje dolgove največ 6°/o obresti, a danes, pa še enkrat toliko. Vprašam zakaj so danes obresti tako visoke? Vlagatelji dobijo povprečno največ 5% obresti od svojih vlog!. Obrestna mera za dolžnike se naj zniža največ na 4%. To kar plačujemo danes več na obrestih, bi zadostovalo mnogokrat že za davke, obleko itd. Kmet, ki je steber države, danes trpi in ne more več gospodariti. Zato naj tudi gospodje okrog raznih denarnih zavodov to upoštevajo in se zadovoljijo z manjšimi plačami. Poprej so denar kmetom in trgovcem naravnost ponujali. Marsikdo se ne bi prezadolžil, ako se mu ne bi prilika zato ponujala. Mnogi denarni zavodi so v tem pogledu mnogo grešili in danes to občutijo na lastni koži, ko ne morejo izposojenega denarja nazaj izterjati. Za zidavo novih kmetskih hiš in razme investicije na kmetijah treba denarja. Oni, ki ni imel lastnega, si ga je moral izposoditi. Ko bi denarni zavodi ne bili tako širo-kogrudni in bi manjše zneske posojevali nego so, bi marsikateri kmet danes ne bil prezadol-žen. Denarni zavodi morajo priznati, da so v zadnjih letih prav dobro zaslužili, ker je kmet vse dobro prodal in je visoke obresti lahko plačal. Danes pa so se za kmeta razmere temeljito izpremenile, — spremeniti se morajo tudi za posojilnice in banke. To so moje misli —, misli kmetov in sotrpinov.
M, I., kmet.
; i
Pred bcLWMOviwMskimi volitvami
Lepo zborovanje JRKD v Toplicah na Dolenjskem — Praktično delo za kmetske koristi — Minister Pucelj napoveduje nove
volitve
Koliko je kmetskih dolgov
V	ministrstvu za kmetijstvo se je pričela obširna razprava o razdolžitvi kmetov. Ministrstvo je zbralo obsežne podatke o stanju kmetskih dolgov. Končni rezultat obsega sedaj 87*/i vseh občin v državi, kar nudi dovolj točno sliko zadolžitve. Vsi dolgovi znašajo 6073 milijonov Din, od tega 2689 milijonov (44*3®/») pri privatnikih, 1998 milijonov (32-9*/o), pri denarnih zavodih, 746 milijonov (12-3*/o) pri zadrugah, 461 milijonov (7-6°/») pri Priv. agrarni banki in 178 milijonov (2*9®/») pri Drž. hip. banki. Po podatkih bančnih organizacij znašajo dolgovi kmetov pri bankah (brez hranilnic) 1928 milijonov, po gornjih ugotovitvah pa 1854 milijonov.
V	dravski banovini odpade 48-B*/» na dolgove pri zasebnikih, 33-5»/« na dolgove pri zadrugah, 17 6°/» na dolgove pri bankah in 06*/« na dolgove pri Drž. hip. banki. Znatni dolgovi pri zasebnikih so v dravski banovini nastali povečini zaradi znatnih hipotek v zvezi z dediščinami. Obremenitev enega hektarja zemlje je največja r primorski banovini (6811 Din) in v dravski banovini (530B Din), v vseh ostalih banovinah pa je neprimerno manjša, tako v dunavski (2844 Din), savski (2871 Din), var-darski (1498 Din), moravski (1675 Din).
Za kmetsko politiko
Razmah našega političnega življenja je v poslednjem času prav živahen. Ne le v naši banovini, temveč tudi v vseh ostalih se povsod ustanavljajo organizacije JRKD ter vrše mnoga zborovanja. Pretekli teden se je tako večje zborovanje vršilo v Splitu v primorski banovini. Na tem zborovanju je senator dr. Ivo Majsto-rovič med drugim izvajal:
Cul sem očitke, da sem se izneveril idealu hrvatstva, ker sem stopil v to organizacijo. Protestiram proti temu, ker se zavedam, da sem Hrvat tako sedaj kakor sem bil prej. Moje prepričanje je, da bolj koristim hrvatstvu nego oni, ki s svojim rovarenjem proti državi delujejo tudi proti hrvatstvu. Če hoče hrvatski narod doseči oni delež, ki mu pripada v tej državi, mora z odločno voljo na delo, mora opustiti abstinenco, ki mu najbolj škoduje in ne sme slediti peščici zapeljivcev, ki ga zadržujejo od sodelovanja.
Tega zborovanja se je udeležil tudi minister dr. Albert Kramer, ki je v svojem obsežnem govoru povdaril, da je v imenu stranke zabeležen tudi velik del našega programa. V njenem kmetskem naslovu tiči glavni značaj naše politike, to j« politike kmetov. Ta politika je osnova naše države in stranke, ki sta kmetski. Glede vprašanja kmetskih dolgov pa je g. minister dejal, da moratorij, ki je bil določen v aprilu, ne more trajati dalje. Spričo sedanjih cen kmetskih pridelkov je treba kmeta razbremeniti. Najti moramo pot, po kateri bomo z energično zunanjo trgovinsko politiko zagotovili prodajo kmetskih pridelkov. O decentralizaciji in dekooceetraciji uprave pa je izvajaj da uprava ne more biti dobra in v korist naroda, če se morajo celo vprašanja šumarjer, financarjev in drugih reševati v Beogradu. Velik del državno upravnih poslov je treba prenesti na banovino in banovinske svete, ki bodo morali delovati v interesu posameznih krajev. Drsava bo z novim zakonom prepustila banovinam tudi del dohodkov, da bo tako omogočeno njihovo uspe.š-no delo. Vprašanje občin preide v neposredno kompeteneo banovinskih odborov in sveior.
Pri bolezni srca in poapnenja žil, nagnjenosti h krvavitvam m napadih kapi zasigu-rava »Fran« Josefova« grenčica lahko izpraz-njenje črevesa brez vsakega napora.Znanstvena opazovanj*, na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova voda posebno starejšim ljudem Franc Josefova« voda se dobi v vseb lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Izmed 10 ljudi jih ima
7zobni kamen
...dobi
ga pa lahko vsak!
Kolikokrat je bil ze zobni kamen kriv, da ste izgubili zob, ker ga niste pravočasno odpravili I Kdor st zobe redno čisti s Sargovim Kalodontom, odvrne to nevarnost. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobno krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Dru. Braunlichu in ki zobni kamen polagoma in zanesljivo odpravi — zobe pa ohrani močne in zdrave.
kalo O oht
Dajte nam kmetijske zbovnicet
Težki položaj kmetskega prebivalstva nujno zahteva osnovanje stanovske zbornice, ki bo zastopala interese kmetijstva
Pri razmotrivanju problema kmetskih dolgov postaja vedno bolj glasna tudi zahteva po čimprejšnjem osnovanju kmetijskih zbornic. Čeravno je kmetski stan v naši državi v ogromni večini, je nepobitno dejstvo, da imajo vsi drugi stanovi, ki so po svojem številu in pomenu daleč v manjšini, svoja t zakonom priznana zastopstva ovojih interesov, samo kmetski stan, ki je najštevilnejši, je še vedno brez svoje zbornice. Mino v Dravski banovini obstoja v Kmetijski družbi organizacija, ki »o zanima v prvi vrati za interese kmetskega stanu, ki pa ne more priti do pokie veljave, ker nima privilegijev, kakor jih imajo razna druga stanovska predstavništva. O tem vprašanju so razpravljali na svojem letošnjem kongresu tudi jugoslovanski agronomi. V posebni resoluciji so kmetijskemu ministru sporočili svoje mnenje. Resolucija nagla-ša med drugim:
Kmetski stan jo bil desedaj zastopa« samo doloma % posebnim ozirom M posamezne probleme m področja p« privatni inicijatiri, preko poljedelskih sadrug in dragih ergaaisacij, pri čemer se biti meredajni predvsem cilji dotične organizacije ia nacionalni motivi. Zaradi tega smatrajo jugoslovanski agronomi aa nujno potrebno, da so tudi pri nas, kakor je te uvedeno r rasnih naprednih državah, čimprej« osnujejo kmetijske sbornice, kojih naloga bi bila, da najaktivnejše sodelujejo pri reševanju vseh narodnogospodarskih problemov ter da pri tem zastopajo kmetske stanovske potrebe in koristi. Poleg tega bi se morale kmetijske zbornice brigati tudi za tehnični napredek poljedelstva ter za socialne in kulturne probleme naše vasi.
Glavne naloge kmetijskih zbornic naj bi bile: Posvetovalno sodelovanje pri sestavi zakonov gospodarskega, socialnega, kulturnega in fi-
nančnega značaja; sodelovanje v vseh vprašanjih notranje in zunanje trgovine kmetijskih pridelkov; sem spadajo trgovinske pogodbe s drugimi državami, organizacija prodaje v državi in sa izvoz, določanje zaščitnih in pospeševalnih ukrepov ia stično; prilagoditev transportnih tarif kmetski proizvodnji, ter tržnih in rasnih drugih pristojbin r skladu s splošnim položajem kmetijstva; sodelovanje r propagandi ia kmetijskem šolstvu ter r organizaciji poročevalske službe «a poljedelce, ter naposled podpiranje poljedelskega zadružništva.
Kmetijske sbornice naj bi po srejem področju bile r skladu s politično-uprarn* razdelitvijo države ia gospodarske strukture posameznih področij, take da jim bo sajamčene sodelovanje s centralno ia samoupravne država* uprav*. V skladu s tem naj bi se tudi vršile volitve f kmetijske sbornice, pri čemer naj 99 gleda M te, da b* dobile v teh sboraicah primera* sa-stepstre tudi poljedelsko zadružništvo i« »stal* najvažnejše kmetijske *rganisaeije.
Saditev sadnega drevja! Posestniki vrtec se opozarjajo na jesensko saditev koncem oktobra ali začetkom novembra, da si takoj t nafo-čitvijo zasigurajo potrebno število dreves sadnem izboru zajamčene vrste od visokodebel-nih ali pritličnih jablan, hrušk, češpelj, čreSenf, višenj, breskev in marelic p* znižanih cenah pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 8, kjer dobite brezplačna navodila. Zahtevajte cenik.
Kmetska mladina naročaj in Utaj svojo edino mesečno revijo »Grudo*!
JRladltta
»Pastirski popoldan« v Notranjih Goricah
V nedeljo, dne 18. septembra je priredilo naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« skupno s kmetsko sokolsko četo v Notranjih Goricah pastirski popoldan. Popoldne ob 1. uri smo se zbrali sredi vasi, kjer so tamburaši zaigrali nekaj prav poskočnih. Prišli smo vsi: fantje in dekleta, otroci in starši. Najmlajšo deco smo naložili na vozičke, okrašene z zelenjem. Med ■vriskanjem in prepevanjem ter v spremstvu tamburašev smo šli na travnik ob gozdu, neko-iliko zunaj vasi. Zakurili smo ogenj in pekli krompir in koruzo. Zapuščen in samoten travnik je oživel. Saj nas pa je bilo res veliko in vsi smo bili židane volje. Samo božje sonce se nas je razveselilo, čeprav je bilo nekoliko začudeno, da vidi toliko pastirjev in pastiric, pa nič živine. Pričeli smo takoj s pastirskimi igrami: zbijali smo »kozo«, lovili slepe miši, lovili »muho«, bili »sinko« in »škrjančka«, »nebeška-li« smo in se kamenčkali, »škarjice brusili«, nato so fantje, čvrsti Sokoli pneskušali svojo moč in delali lepe skupine v prostih vajah, da pokažejo svojo gibčnost in prožnost. Poskušali emo se pa tudi v tekanju. Najprej so pakazali evojo urnost najmlajši. Bilo je lepo pogledati, ko se je trop malčkov spustil po travniku, ko vrabci v proso. Bil je živ-žav, da nič tega, po-eebno ko so hiteli pravit svojim mamicam, kdo je bil prvi in kdo zadnji, da so si uboge mamice morale med smehom zatiskati ušesa. Pa že eo se uvrstili fantje v ravni črti, 25 po številu, da pokažejo, da znajo teči, kadar treba. »Komisijo« so poverili dekletom, da izrečejo nepristransko sodbo, kdo je v teku najboljši. Končno pa tudi dekleta niso smele zaostali, da se ne bi napačno mislilo, da teči ne znajo. Teklo jih je 18 in so jim lica žarele, ko so dospele »na cilj«, saj je pa tudi šlo zares. Utrudili smo se, krompir je bil pečen, zato smo sedli na travo in pričeli jesti, kot da smo prišli s košnje. Tamburaši so zaigrali, po travniku se je razlegalo petje in vriskanje. Marsikaki mamici se je od veselja orosilo oko in stari očka je zagodrnjal: »Pa jo že uganejo ti naši otroci, da smo zares vsi veseli!« Sonce se je nagnilo, naložili smo naše malčke na vozičke in se napotili proti domu. Petja in vriskanja in smeha pa ni hotelo biti konec. Vsi pa smo bili edini v tem, da je bilo prijetneje in lepše kot na vsa';i veselici. Pa še nekaj je bilo: naši žepi n; ;o trpeli nikake Škode.	* R. A—č.
w	na j
Uspela tekma kmetskih kolesarjev
»Društvo kmetskih fantov in deklet« v Notr. Goricah je v nedeljo, 2. t. m., priredilo dobro uspelo in lepo obiskano kolesarsko dirko na progi: Vnanje Gorice«— Brezovica — Log „— Notranje Gorice. V meddruštvena tekmi je dosegel (prvo mesto tov. Zupančič iz Beričeva, drugo mesto tov. Zaje, tretje mesto tov. Stražišar Jože iz Notranjih Goric. V dirki domačinov je dosegel prvo mesto Zidanek Jože. drugo Artač Anton iz Notranjih Goric, tretje Krmavnar Alojz z Brezovice. Med dekleti je prva dospela na cilj Re-eika Dolinar iz Podsmreke, druga Francka Le-»aršič z Loga, tretja Ivana Založnik iz Notranjih Goric. Kot zadnja se je vršila dirka v vrečah na kolesih, ki je vzbudila posebno pozornost in mnogo »meha. Po končanih dirkah so bili kolesarji pogoščeni in so jim bile razdeljene lepe nagrade. Tov. dr. Janže Novak je v pozdravnem govoru izrazil zadovoljstvo nad to lepo prireditvijo, in očrtal potrebo iin pomen kolesarskih iftirk med kmetsko-delavsko mladino s pozivom, d« društvo v tej smeri nadaljuje svoje delo.
Uspešno delo kmetske mladine
V Škofjivasi se je dne 25. septembra 1932 ustanovilo »Društvo kmetskih fantov in deklet« za območje občin Škofjavas in Vojnik. Društvo je ob krasni udeležbi novih članov sprejelo nova pravila, izvolilo nov odbor in določilo smernice i& bodoče leto. Imelo je že v letošnjem letu več prireditev in se javno udeleževalo sosednih prireditev. Izvršilo je tudi že poučni tečaj pod vodstvom g. Vrečerja, drevesničarja v Vojniku. Predsednikom je izvoljen tov. Vrečko Alojz, podpredsednikom tov. Jesenek Franc. V društvo je pristopilo mnogo članov, vsak zaveden tovariš in tovarišica naj bo član tega društva. Nekaterim je vstop v društvo prepovedan od strani cerkve. Naše društvo je popolnoma nepolitično in smo
vsi verni kristjani in naj vsak in vsaka pristopi k nami Le v organizaciji in skupnem delu za naš stan nam je zagotovljena bodočnost.
Lepa tekma žanjic v Iški vasi
»Društvo kmetskih fantov in deklet« v Iški vasi je priredilo v nedeljo, dne 2. oktobra v Iški tekmo žanjic. Bil je lep kmetsko mladinski praznik, ki se je vršil prvič v divni Iški dolini; zbudil je veliko zanimanja v prebivalstvu tukajšnje okolice.
Ob pol 2. se je pričela formirati pri gosp. Vrenku povorka ter ob 2. uri krenila na tekmovalni prostor. Na čelu povorke je jezdil z zastavo tov. Iv. Žagar, za njim je igral muzikant vesele koračnice, nato je šlo 10 žanjic tekmovalk, zatem članice in člani daljnih in bližnjih društev kmetskih fantov in deklet, nato lepo okrašen voz Društva kfid z Iga in velika množica ostalega občinstva. Med vriskom fantov in petjem deklet je prispela povorka na tekmovalni prostor. Po par navodilih tov. Kramarja iz Zelimelj in tov. šol. upravitelja Vovka z Iga se je tekma pričela. Zganilo se je žitno polje in rastel je snop za snopom. V kratkih presledkih so žanjice druga za drugo požele odmerjene pa-
sove žita ter nato posedle k malci. Komisija je pričela z delom. Med tem se je formirala spet povorka ter odkorakala na vesel ični prostor.
Na veseličnem prostoru je pozdravil vse udeležence v imenu Društva kfid v Iški vasi predsednik Jan. Mazi, nakar se je razglasil izid tekmovanja in razdelile za to pripravljene nagrade. Prvo je dobila tov. Ivana Žagar (29 točk), drugo Marija Župec (29 točk), tretjo Angela Kramar (24 točk), četrto Marija Kržič (21 točk), peto Alojzija Vingarc (20 točk) itd. Na naši kmetski veselici je vladalo lepo razpoloženje. Brez raznih razgrajačev, v popolnem miru smo praznovali svoj prvi praznik.	F. Mazi.
Št. Lovrenc v Savinjski doiini. Naše društvo kmetskih fantov in deklet bo priredilo v nedeljo 9. oktobra t. I. trgatev grozdja in pevski koncert v dvorani g. Kapusa na Groblji ob Savinji. Ker bo to prva letošnja trgatev, se pričakuje mnogo obiska.
Ob dnevu varstva živali
4. oktober je posvečen po vsem svetu varstvu živali. Gotovo je ta dan dandanašnji še posebno potreben, ko je naša srčna kultura zelo omajana in ko vsak dan srečujemo v našem življenju primere, ko se ravna z živaljo naravnost sramotno in žaljivo.
»Slovensko društvo za varstvo živali« je na nas vse za ta dan naslovilo naslednjo prošnjo:
1.	naše državno zakonodajstvo: naj v državnem in narodnem interesu izda čimprej zakon o varstvu živali, ki bo dvignil naš narod na stopnjo v resnici kulturnega naroda;
2.	naši upravno-policijski organi: naj izvajajo vsaj one skromne sankcije, ki jih vsebujejo sedanji zakoni in naredbe in naj ne puste celo najgrših slučajev mučenja živali nepreganjanih in nekaznovanih;
3.	vsa naša javnost: naj stopi iz svoje apatičnosti in naj ne dopušča, da se okrog nje dogajajo stvari, ki vzbujajo v človeku gnus nad zverinskimi dejanji človeka — »kulturonosca«.
4.	naše matere naj svoje za vse dobro in slabo sprejemljive otročičke navajajo z besedo in dejanjem k ljubezni do ljudi in do živali, ter
5.	naše učiteljstvo in duhovništvo, katerima je naša mladina preptiščena v vzgojo, naj se zavedata, da je v njunih rokah tudi srčna kultura našega doraščajočega rodu!
Tedenski koledar.
9. oktobra,
10.	oktobra,
11.	oktobra,
12.	oktobra,
13.	oktobra,
14.	oktobra,
15.	oktobra,
nedelja: Dionizij. ponedeljek: Franc Bor. torek Emilijan. sreda: Maksimiljan. četrtek, Slavoljub. petek: Kalist. sobota: Terezija.
»Šola in dom«
vabi k občnemu zboru vse starše, ki jim je pri srcu vzgoja, izobrazba in bodočnost njihovih otrok. Občni zbor se vrši v nedeljo, 9. oktobra ob 10. uri dop. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Tajnikovo poročilo.
2.	Blagajnikovo poročilo.
3.	Nadzorstveno poročilo.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitev predsednika, odbornikov in nadzorstva.
6.	Določitev članarine.
7.	Referat o našem šolstvu (poroča direktor dr. Dragotin Lončar).
8.	Slučajnosti.
Za
lesen in zimo
si preskrbite površnike, suknje, obleke in perilo iz lastne tovarne »TRIGLAV«. Stalno v zalogi tuzemsko in inozemsko sukno in hlačevina. — Usnjate suknjiče že od 290 Din naprej. Vse si lahko za mal denar nabavite pri tvrdki
Josip OIup, Ljubljana
Stari trg 2 (na vogalu) Kolodvorska ul. 8
v
Zapeka. Vodeči zdravniki hirurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna » Frane-Joiefova« grenčica uporablja z najboljšim uspehom.
JloDlca
Sprejem otrok v otroško okrevališče v Medvodah se izvrši na podlagi zdravniškega izpričevala samo vsakega 1., 10. in 20. dne v mesecu. V tem okrevališču je tudi nekaj brezplačnih mest in mest za plačilo polovične oskrbnine. Na ta mesta se bodo sprejemali siromašni otroci na pismeno vložene prošnje.
Pozno najden utopljenec. Pretekli teden so v Hrastniku potegnili iz Save utopljenca, ki je celih deset tednov ležal na dnu Save. V utopljencu so spoznali pismonošo Antona Kmeta, ki je s svojo izvoljenko že 18. julija šel v prostovoljno smrt.
Tovorni avtomobil iz Marijinega grada je na cesti iz Mozirja povozil čevljarja I. Vrtačnika ter mu prizadejal hude poškodbe, zlasti na nogah.
Vodstvo finančne direkcije v Ljubljani je prevzel novo imenovani finančni ravnatelj g. dr. Ljudevit Valjavec.
Pri postaji Žabnica se je te dni primerila nenavadna nezgoda. Na travniku blizu žel. proge se je pasel konj posestnika Tončka iz Zabnlce. Ko je drvel mimo njive brzovlak, se je konj spla-šil ter stekel po stezi, ki pelje čez žel. progo. V diru se je zaletel v prvi voz brzovlaka, ki ga je s hudo silo odbil, da je ves zlomljen obležal v par metrov oddaljenem jarku.
Podpora za kmetijske tečaje. Z odlokom kmetijskega ministrstva se dovoli vsem banskim upravam po 50.000 Din podpore za prireditev državnih kmetijskih tečajev. Po navodilih kmetijskega ministrstva bodo kmetijski sreski referenti in nižje kmetijske šole priredile zimske tečaje
0	pospeševanju poljedelstva.
Bohinj je letos posetilo 1650 tujcev, večinoma naših državljanov. Najboljše je bil ves čas zaseden hotel Sv. Janez, manj pa so bile obiskane sosednje in bližnje vasi.
V Košakih pri Mariboru se je prevrnil v obcestni jarek tovorni avtomobil, polno naložen
1	jabolki.
Ministrstvo za socijalno politiko dobi lastno palačo, ki bo veljala okold 6 milijonov Din in bo plačana s sedanjo najemnino v sedmih letih.
Ogenj je izbruhnil v neki zidanici ob vasi Janšiče med Orehkom in Velikim Slatenkom. Zidanica je pogorela do tal, okoliški gasilci in va-ščani pa so rešili iz nje vse.
Zaplenjen denar na sušaškem mostu. Na obmejnem mostu Reka-Sušak je bilo nedavno kro-jačici Rabarjevi zaplenjenih 60.000 dinarjev, ki jih je hotela vtihotapiti na Reko. Finančna direkcija sav. banovine je odredila, da se ta vsota konfiscira v korist državne blagajne.
Huda ura nad Halozami. Pretekli teden je divjala nad Halozami huda nevihta s treskanjem in močnimi nalivi, med katerimi je v presledkih udrihala toča. Silen vihar je ruval drevje, ter odnašal strehe in razdiral poslopja. Ta nesreča in pa hudo neurje 16. avgusta sta povzročila v 58 občinah nad 10 milijonov dinarjev škode. Pomoč prizadetemu ljudstvu je nujno potrebna, zlasti še, ker trka že zima na vrata.
Nesreča na paši. V Rakičanu v Prekmurju je pasla krave posestnikova žena Ana Bencako-va. Nenadno pa je ena živali zbesnela, se zagnala proti ženi in ji zabodla roge v prsi.
Vse tovariše župane, občinske odbornike in tajnike kakor tudi vse naše gospodarje, ki se zanimajo za vodstvo občinskih poslov, opozarjamo na letošnje knjige Kmetijske Matice. Veliki koledar bo posvečen vprašanjem občinske uprave in bo zato vsem najboljši svetovalec pri izvrševanju njihovih dolžnosti. Vsak ud Kmetijske Matice prejme za skromno udnino Din 20'—■ (poštnina posebej) štiri lepe in koristne knjige: Veliki koledar za leto 1933, Zadružništvo, II. del, Več dobre krme! (travništvo) in povest Dom na Slemenu. Priglasite se takoj za uda Kmetijske Matice in priporočajte njene knjige tudi svojim sosedoml
Št. Pavel pri Preboldu. V noči od 24. do 25.
t. m. je zadela posestnika Martina Kača v Št. Pavlu pri Preboldu huda nesreča, zlobna roka je zanetila ogenj, ki je popolnoma pokončal kozolec, napolnjen s krmo, koruzo in drugimi pridelki. Požar je napravil med ljudstvom veliko razburjenost. Prvi so prihiteli z brizgalno gasilci iz Dolenjevasi, ki so ogenj toliko lokalizirali, da ni upepelil še drugih gospodarskih poslopij. Škoda se oeni nad 30.000 Din.
Sadna drevesa! Radi izpraznitve drevesnice je na prodaj več tisoč lepih visokodebelnih in pritličnih jablan in hrušk po znižanih cenah. Pri večjem naročilu posebni popust. Zahtevajte cenik. — Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3.
Vesli iz sveta
Največja ladja sveta. V neki francoski ladjedelnici že od leta 1929 gradijo največjo potniško ladjo sveta, ki jo bodo že letos pod imenom »T 6« predali prometu. Ladja je baje pravo tehnično čudo. V dolžino meri 320 m, v širino 40 m; moderni stroji pa ji bodo dajali kar največjo hitrost.
Uspešno zdravilo proti najhujši bolezni, kugi, je odkril neki ravnatelj pariškega Pasteurje-vega zavoda. Poskusi, ki jih je izvršil na okuženih živalih, so se prav dobro obnesli.
Radi gospodarske krize bodo na Holandskem ukinili razna diplomatska zastopstva v inozemstvu. Tak sklep je storilo pa tudi več drugih držav. Tako bomo poleg drugih dobili še tako-zvan kader brezposelnih »gospodov diplomatov.«
V severnem delu Tihega morja se je potopil ameriški parnik »Nevada«. Zaletel se je v morsko pečino in se dobesedno razklal. 30 ljudi je utonilo.
Kako skrbijo drugod za kmeta
Kmetijstvo je v industrijskih državah, ki morajo uvažati zemljedelske produkte, v današnjih težkih časih razmeroma na dobrem. Cene niso tako globoko padle kakor pa v agrarnih državah, ki morajo večji del svojih zemeljskih produktov izvažati. Tako ima na primer v Nemčiji žito razmeroma dobro ceno, ker je zaščiteno še z uvoznimi carinami. Za živinorejo je nekoliko slabši. Cena živini je padla na 68°/« predvojne cene.
Za boljšo ilustracijo gospodarskega položaja v Nemčiji moramo omeniti, da je vse to, kar mora kmet kupiti tudi v Nemčiji razmeroma zelo drago. V odnosu predvojnih cen stanejo razne potrebščine 110°/o. Obleka llS-SVo, socialne dajatve 30°/o itd. Ker ima živina razmeroma najslabšo ceno, so začeli nemški kmetovalci opuščati živinorejo in so se obrnili k pridelovanju žita. Promet in izkupiček od živinoreje je znašal v Nemčiji 3'/2 krat več kot izkupiček od žita in krompirja. Ker pridelujejo sedaj mnogo več žita, obstoja v Nemčiji nevarnost, da bodo imeli hiperprodukcijo žita, četudi je bila na pr. letos le srednje dobra žetev.
Nastopa velevažno vprašanje, obdržati cene žita na današnji višini, ki še odgovarja in preprečiti vsak eventualen padec cen. Na drugi strani pa se mora dvigniti cena tudi živinorejskim in ostalim zemljedelskim pridelkom. Vse to je mogoče samo z izdatno državno podporo.
To se hoče odseči na ta način, da se sicer ne poveča uvozna carina na zelje, paradižnik, čebulo, grozdje, sadje, les za žreblje in papir, klavno živino, slanino, mast, maslo, sir, fižol in riž temveč, da se za vse te zemljedelske produkte, ki jih morajo uvoziti, določi gotov kontingent. V to svrho je nemška vlada stopila v zvezo z agrarnimi državami, ki pridejo v poštev za uvoz in se z njimi glede tega sporazumela. Na drugi strani pa je odpovedala trgovsko pogodbo, ki jo je imela s Švedsko in našo državo. Na ta način želi nemška vlada pomagati zemlje-delstvu in zemljedelcem.
Druga mera za pomoč zemljedelstvu obstoja v tem, da se zniža obrestna mera. Nemški kmetovalec je danes za 6 milijard mark manj dolžan, kot je bil leta 1913. Ali, vssled visoke obrestne mere plača celokupno nemško kmetijstvo na manjši dolg za 200 milijonov mark večje obresti kot pred svetovno vojno. To velja v posebni meri za živinorejo. Leta 1924/25 so plačevali na v živinorejo izposojeni kapital 6'23°/o, leta 1931 vsled nizke cene živine pa so morali plačevati 13'lVo. Vsled tega so prišli tudi kredi-torji v težek položaj. V prvem tromesečju je bilo pri prodaji kmetij izgubljenih 40°/o hipote-karnih kreditov. Po točni statistiki kot jo znajo Nemci res sestaviti, je dokazano, da doplačuje celokupno nemško kmetijstvo letno 1*2 milijarde mark. Vsled tega je odločila vlada, da se znižajo obresti na zemljedelski hipotekami kredit za 2% vendar tako, da obrestna mera ne pade pod 4%. Istočasno se pripravlja velika reorganizacija v zadružnem kreditnem sistemu, da se čimbolj poenostavi in poceni.
To je lep primer, kako se skrbi za kmetijstvo v neagrarnih industrijskih državah.
Nad 11 milijonov brezposelnih izkazujejo poročila ameriških delavskih organizacij. Ta grozotna številka pač ni v nobeni zvezi s takozvano »zlato Ameriko«.
Potresno razdejanje v Grčiji in južni Srbiji. Pretekli teden je hud potres divjal na grškem polotoku Kalkidike in v nekaterih pokrajinah južne Srbije. Porušil je okoli 20 vasi in nad 3000 hiš je v razvalinah. Nad 10.000 družin je ostalo brez strehe in doma.
Španska vlada je upokojila 42 diplomatov, ker se baje niso strinjali z novim republikanskim režimom.
V Indiji je najvišje sodišče obsodilo s smrtno kaznijo 24 ljudi, ki so bili obtoženi upora v mestu Birmi.
Pri občinskih volitvah v Sofiji so postali komunisti najmočnejša stranka, pa čeprav so dobili od 44.000 oddanih glasov samo 14.000.
Ameriški mlekarji stavkajo. V mestih ameriških držav Michigan, Georgia, Ohio, Newyork so začeli mlekarji stavkati. Njih smoter je izsiliti s stavko višje cene mleku, kajti tudi ameriški farmarji so zaradi gospodarske krize obubožali in prodajajo svoje proizvode poceni kakor še nikdar. t .,>, ', ft «.'-911 •»> aa«l srd"1!
Strahovita nesreča na Španskem. Strahovita nesreča se je pripetila sedmim mladeničem, ki so potovali v Sevillo. Da bi si -prihranili potne stroške, so zlezli na streho brzovlaka. Ko-je vlak vozil skozi predor, je odrezalo trem mladeničem glave, ostali pa so hudo ranjeni. Nesrečo so odkrili potniki, ki so opažali, da po oknih vagonov curlja kri.
Silovit orkan je na otoku Portoriko ob ameriški celini porušil več mest in naselbin.
Usoda španskih aristokratov. Te dni je španska vlada poslala z neko ladjo 140 pučistov v za-padno afriško kolonijo Eio del Oro. Med njimi so večinoma španski aristokratje.
Dolgo potovanje pisma. Italijanski listi poročajo o nenavadnem potovanju pisma, ki je hodilo 23 let in tri mesece iz Merlava pri Pa-dovi do Padie Polerine, ki je od tega kraja oddaljena samo 12 km. Pisma pa na žalost niso mogli izročiti naslovljencu, ker je bil medtem že davno umrl.
j t; '(gp** «6 »i	i	'^'"("■V
Sejmi.
9. oktobra: Sv. Marija v Jarenini, Šmarjeta pri Rimskih toplicah.
10.	oktobra: G. Logatec, Klka, St. Rupert, Vinica, Sv. Urban, Kranjska gora, Slivnica, Oplotnica, Rajhenburg.
11.	oktobra: Sv. Helena, Horjul, Radeče pri Zid. mostu- Ljutomer.
12.	oktobra: Toplice, Semič, Ponikva, Teharje.
13.	oktobra: Sodražica.
15. oktobra: Kamnik, Nedlesk pri Ložu; Polj-čane, Loče pri Poljčanah, Planina na Štaj., Murska Sobota.
Urek Iran, nar. poslanec:
Problem razdolžitve kmetov
(Nadaljevanje.)
Da pa smo si na jasnem kateri del kmetovalcev, odnosno ali podjeten kmetovalec ali kak — skopuh — kapitalist je bil za večjo splošno korist, poglejmo malo sledeča slučaja:
Dva brata sta prejela pred 10 leti izplačano dedščiho, vsak po 100.000 Din. Prvi teh je nesel ves denar v hranilnico, sam šel v službo in živel iz te pJače. Ker je dobival 5 odstotne obresti, ima danes ta (»štedljivec«) krog 170.000 Din premoženja. To se mu je pomnožilo brez tudi le ene kaplje znoja ali najmanjšega truda ali dela. Takoj moram pripomniti, da če bi ue bilo teh, od znane družbe tako zelo ozmerjanih in zaničevanih — posojilojemalcev —, bi ta človek ne imel danes 170.000 Din premoženja, temveč le 100.000 Ddin, ker bi mu seveda nihče ne plačal obresti. Sedaj pa poglejmo kaj je imela od njega splošnost. Država je dobila letno par kovačev rentnega davka, ki pa se ga je pozneje itak preneslo na — posojilojemalca. Torej dejanski tudi nič država, nič banovina, nič občina, nič obrtnik, nič trgovec, nič delavec, tovarna, rudnik itd. Stvarno mrtvo premoženje! Ce bi vsi tako delali, bi obče ne bil mogel eksistirati noben obrtnik, trgovec, nobena tovarna, noben delavec, bi država sploh ne dobivala svojih dohodkov, uradnik ne mogel prejemati plače, denar bi bil brez vrednosti, ker bi nihče ne plačeval zanj obresti.
Sploh bi že bili imeli pred 10 leti popolnoma enak in isti gospodarski krah, kakor ga imamo sedaj!
Drugi brat pa je za svojih 100.000 Din kupil takrat zemljo, katere je dobil pred 10 leti približno 10 ha za ta denar. Oženil se je, pa je morail sezidati hišo, hlev in drugo gospodarsko poslopje, nabaviti vse mogoče orodje, živino in nešteto za obrat potrebnih reči. Za vse to si je moral izposoditi najmanj tako vsoto, kot je bila njegova dedščina. Z ženo sta garala na zemlji leto za letom in težko skrbela še za potrebno izboljšanje, zavarovalnino, obresti, davek ; eventualno družinski prirastek. Ce sta imela jvedno srečo, nič toče, suše itd., sta s težkim trudom morda zmogla vse gornje kritje. Na odplačevanje dolga seveda ni bilo misliti. In kaj iiiia danes, ko se je pehal in mučil na zemlji celih 10 let? Nič! Njegovo posestvo ob današnji vrednosti ne velja toliko, kot znaša dolgi In kaj je imela splošnost od njega? Vsel Saj ni njemu izvzemši 10 letnega trpljenja ostalo ničesar! Vse je dal drugim, delavcem, obrtnikom, trgovcem itd. Država, občina, banovina pa niso dobile samo njegov zemljiški davek, temveč vse dajatve, ki sem jih že zgoraj navedel.
Pa vzemimo slučaj, da si je ta drugi dedič izposodil od prvega njegovih 100.000 Din. Tako ima prvi, ki je prejemal dražje obresti, danes dvojno premoženje ali pa celo dedSčino in Še bratovo posestvo! Drugi brat pa za svojo podjetnost, garanje in trpljenje, prasne roke in boben!
Vsi oni, ki imajo danes večji ali manjši kapital, naj se zavedajo, da bi brez posojilojemalcev imeli dejanski danes komaj četrtino sedanje vrednosti svojega denarja, in da so jim pomnožili njih premoženje edino le zadolžencL Ti so bili zanje molzna krava, ki jim je dajal« hrano brez vsake klaje. Brez dolžnikov bi ne bilo kapitalistov!
Ce bi torej na kakršen koM način, prostovoljno ali prisiljeno plačal vsak od svojega kapitala desetinko za olajšanje gospodarskega stenja onih, ki so mu kot čebelice zbirali imetek, bi to pač ne bila nobena nesreča, še manj pa krivica!
Toliko v načelu. V podrobnostih se hočem dotakniti samo nekaterih glavnih razlogov, ki jih protivniki te akcije navajajo:
Prva je trditev, da kmetovalci niso preza-dolženi. Ta je sicer tako jalova, da bi ne bilo treba nanjo replicirati. Gosoodie pozabljajo, da
kmet ni dolžan samo Hranilnicam in posojilnicam, iz katerih »statistike črpajo podatke, temveč še morda mnogo več privatnikom, dedičem, vžitkarjem, trgovinam, obrtnikom, bolnicam, davkarijam, zavarovalnicam itd. itd. Celotna slika dolgov je tako strašna, da si je prej tudi jaz, ki bivam na deželi, ne bi bil mogel predstavljati. Na znani anketi Kmet. družbe sem povedal, da neka občina na kmetskih dolgovih dolguje 3 milijone Din. Ker meri 1500 ha, je tako vsak ha zadolžen za Din 2000! Neki znan mlad gospod je rekel, da to ni mogoče, ker bi prišli do strašnih številk v celi državi. Jaz sem mu to takrat zameril. Danes pa priznam, da ni bilo točno. Ko smo točno sešteli, pa smo videli, da tista občina dolguje nič manj kot štiri milijone sedemstotisoč dinarjev!!! Torej je vsak ha zadolžen z 3000 Din! Strašne so številke in strašno je tako stanje!
Druga trditev je: če bi se plačalo vse dolgove, to vse nič ne bi pomagalo, ker bi se moral kmet ob takih prilikah kmečke rentabilnosti — takoj zopet zadolžiti. No gospodje, ne imejte na3 za norce! Prvo ozmerjate zadolžene kmete, ker so dolžni, takoj, ko vam to gre v račun, pa priznate, da se ob takih prilikah mora kmet takoj zadolžiti! Kje je tu logika! Vi hočete ubijati pač hkra-tu več muh! Z desnico po kmetu, z levico tako le prikrito po Beogradu! (ki da je po vašem kriv vsega tega!).
Da. je v sedanjih gospodarskih prilikah vsako kmetovanje popolnoma izključeno in nemogoče, pa če bi tudi kmet ne bil nič dolžan, to vemo mi prav dobro. Da pa je desetkrat nemogoče, ker je zadolžen, tega pa vi očividno ne veste. Treba pa je pred vsem ozdravljati ono, kar se da ozdraviti. Vi vsi veste, da gospodarske prilike niso odvisne od nas. Zato pa jih tudi ne moremo kar lepo odpraviti. Ozdraviti pa moramo bolezen, ki pa se da tudi pri nas lečiti, če že ne izlečiti. Ni treba prav nič slepomišenja temveč odkritosrčno priznati, da se kmet sedanjih dolgov nikoli rešiti ne more, pa če mu takoj pričaramo gospodarske prilike iz časa po vojni!
Tretje orožje proti tej akciji je, da se plaši razne upnike, da kriče »proti« iz bojazni, da bi kaj zgubili na svojih terjatvah. Ze od početka sem povdarjal, da je to popolnoma namišljena nevarnost. Imamo sicer mnogo načrtov, ki sem jih nekaj objasnjeVal tudi na znani anketi. Ali v korist kmetovalca in isplošnosti. torej ne samo" upnikov, je, da d Obe ti svoje terjatve popolnoma neokrnjene. Saj bi s tem bili nagrajeni oni, ki so denar skrili in povzročili dober del zla, ki ga moramo prenašati in ki je zakrivilo gospodarsko krizo. Nihče pa ne jamči in nihče n« bo branit one, ki g« denar skrili, da bi prisiljeno ne prispevali gotov del Bkriteg« denarja.
Ce se izvede razdolžitev na način, da bi te dolgove prevzel določen državni denarni zavod, kateremu bi potem kmetje dolgovali, bo to le v velikansko korist upnikov in ostalih vlagateljev samih, ker bede tako sigurneje in hitreje prišli do svojega denarja. Rešeno pa bo tudi tisoče porokov, ki bi jim bH sioer boben neizogiben. Poleg tega ni treba, da si zapiramo oči pred sledečim taktom: Vsi smo si edini v tem, da je ob sedanjih gospodarskih razmerah, ki pa niso samo pri nas in ki jih ni zakrivila niti naša država niti uprava, in ki se takole na diktat ne dajo ia ne morejo odpraviti, vsako nadaljnje ži-votarenje kmetovalcev nemogoče. In kaj sledi iz tega? Da je kmetovalec z vsem svojim kadrom (torej 90 odstotkov prebivalstva), izločen za vsako javno vzdrževanje, naj si bo to državno, banovinsko aH občinsko. Istočasno bo izločen tudi podeželski obrtnik, trgovec, delavec itd. Kdo bo potem vzdrževal vsa potrebna javna bremena? Tako naiven ne more biti noben kapitalist, da bi si ne znal izračunati posledic in bi mogel misliti, da bi kdor koli pustil vse propasti, tudi finance države, banovin in občin, da bo ostal kapitalist neokrnjen!
(Dalje prihodnjič.)
Pristopajte k Kmetijski Matici.
gospodafttoo
Našim sadjarjem!
Tudi letos se vedno ponavljajo pri kupče-vanju s sadjem razne nerednosti oziroma bre®-vestnosti raznih mešetarjev in prekupcev. Dan. na dan se slišijo pritožbe.
Zdi se mi, da bodo te pritožbe trajale 5e leta in leta, dokler se naš sadjar ne bo spametoval. Nešteto naših ljudi je bilo že opeharjeno od raznih špekulantov s sadjem. A kljub temu jim še naši ljudje nasedejo. In še kako radii I Neznan prekupec ali mešetar, ki je z bolj namazanim jezičkom otepal okrog sebe, si je na mah pridobil zaupanje. Kaj bi ne, ko je za sadje ponujal Din O-50 do 1*— več kot domač znan trgovec s sadjem. Ko so blago pripeljali na trg oziroma na določeno postajo, se je pokazala prava sleparija. Blaga niso hoteli sprejeti ali pa so ponujali tako ceno, da niti stroški obiranja niso bili kriti. Pa naj je bilo blago še tako lepo in sortirano. Dosti je bilo in še bo takih prevar. Zato pa drugi: glejte komu zaupate! Od neznanca, ki je kupil ali hoče kupiti Vaše sadje, predvsem zahtevajte naplačilo (aro) vsaj toliko, da ako bo kaj protestiral, imate krite stroške prevoza do postaje. Kdor ima resne namene kupiti in je nepoznan, a poštenjak, bo to brez nadaljnega dal. Kdor računa na sleparijo ali pa na to, da bo pozneje znižal ceno, ta bo pa kar šel. Vse pogodbe za prodajo pa zapišite na kos papirja in navedite pogojeno ceno in množino blaga, da imate vsaj nekaj v rokah, da take poštenja kovice lahko primete oziroma priporočite »rožnikom ali drugim oblastem. Domenjeno pa mora kupec podpisati; a povsod mora biti ara.
Najbolje pa je, da se držite domačih ljudi, katere poznate in veste, da so pošteni in bodo držali obljubljeno oeno. Seveda pri tem mora biti tudi sadjar pošten in pameten, da pripelje tako blago kot je bilo domenjeno. Nič se zanašat, da bo spregledal. Tu velja samo mož beseda in poštenje ter pamet. Pazite se pred ljudmi, ki jih ne poznate. In glejte komu zaupate.
6. Gomišček.
i ._ .
' :• 7" ■ - • i - . 'i.i l * ' • ■	j- '
Potreba pregleda naše produkcije
Ako nekaj delaš in ne veš koliko blaga rabiš za to delo, moraš vzeti meter v roke ta vse premeriti in razmeriti. Drugače se ti zgodi, da kupiš ali preveč ali pa premalo. V vseh slučajih imaš neprilike. Za vsako delo moram® natančno vedeti s čim razpolagamo. Tako je tudi pri kmetijstvu.
Ce hočeš nekaj prodati, moraš vedeti, kje in koliko in kakšno je blago. Mi dobro vemo, kje se pri nas pridela fižol, vino, sadje. Ne vemo pa koliko in kakšno. Manjka nam statistike, da M nam v številkah in risbah pokazala koliko blaga imamo na razpolago za prodajo, koliko ca dom in koliko bi lahko izvozili v drage države. Kar se tiče vrst, jih pa imamo tolike, da sam! ne vemo števila, in to je ena naših hudih ran, ki je ne bodemo tako kmalu zaoetili.
Tudi na tem polju moramo na dele. Moramo doseči, da bodemo imeli natančen pregled čez vso produkcijo. Ker le na ta način se bo dala pridelava usmeriti tako kot to zahteva trg, kamor mi prodajamo naše pridelke.
Mi imamo dosti takih pridelkov, ki ne nesejo več. Treba bo nadomestiti z drugimi, ki se bolj izplačajo. Brez jasnega in točnega pregleda pa tega ne bomo dosegli. Nujno potrebno je, da vsi, ki se zanimajo za naše gospodarstvo in posebno še oni, ki so zato poklicani, pripomorejo, da se taka stajjstika uresniči in izpelje. Na ta način se da dosti prihraniti našemu kmetskemu gospodarstvu. Ker le tako je mogoče natančno presoditi položaj.
Na podlagi poznanja domače produkcije se da natančno proučiti tudi domači in zunanji trg in to v dobro kmetu samemu.
Vsi sreski kmetijski referenti bd morali za svoj okraj voditi natančno statistiko in s tem v zvezi proučevati možnosti razvoja ter temu primerno staviti predloge za preureditev. Delo je sicer težavno in zamudno, a z dobro voljo in malo ljubezni do stvari se da vse doseči. Samo začeti je treba in to je glavno. Statistika naj se organizira po občinah, srezih in od tu za celo banovino. A naj bo taka, da bo res nudila jasen pregled.	G. Gomišček.
Prepoved alkohola v Ameriki
Prepoved točenja alkoholnih pijač v Ameriki je stara okoli 10 let. Kakor pa kažejo razni zinaki, bo ta prepoved v doglednem času odpravljena, ker se je pokazalo, da je brea praktičnega pomena. Večinoma je bil učinek celo nasproten: toliko, kakor se popije alkohola v Ameriki sedaj, ga niso še nikdar použili.
Na drugi strani pa je imela v Ameriki prepoved alkoholnih pijač za tamošnje gospodar-
stvo zelo težke posledice. Kdor je le mogel, se je peljal za nekaj časa v Evropo ali pa vsaj v Kanado, kjer je lahko pil po mili volji. To je spravilo na leto na milijone dolarjev iz dežele. Domače pivovarne in elična podjetja pa so mirovala, na tisoče delavcev pa je brez posla, dočim so bogataši na ekrivaj prav tako lahko pi-jančevali, če so hoteli, kakor prej.
Podkupovanje uradništva pa je doseglo v »brezalkoholni« dobi svoj višek ia tihotapstvo se je razvilo do viška. Tako so padli počasi vsi pojmi o časti in o poštenju v prazen nič...
V Ameriki bodo volili kmalu novega predsednika in vsa volilna borba se že vrši v znamenju »za« ali pa »proti« alkoholu. Zelo verjetno je, da bodo zmagali »mokračd« in velike pivovarne se že sedaj pripravljajo na novo delo.
V dobi »najvišje« stopnje kulture...
se nahajamo v zavidanja vrednem položaju: da
moremo našim čitateljem sporočiti,
1. da je svetovna razorožitev tako daleč napredovala, da bodo letošnje Ifeto izkonstruirana bojna sredstva razvrednotila vsa prejšnja;
2.	da bo gospodarska kriza odpravljena 6 tem, da se bo vpeljal le 80 umi delavni tednik;
3.	da se je finančno krizo in brezposelnost posrečilo ugonobiti e tem, da se je A naložilo Din 10-— novih davkov, B pa jih proti odškodnini Din 10*— nese na davkarijo;
4.	da je uspelo v Ponosniku ubiti bahaštvo s tem, da je moral javno povedati koliko ima »pufa« in
5.	da gre Pretkan sicer res v konkurs, vendar pa brez strahu — saj je že pred dnevi svojo domačijo prepisal na svojega eina...
Kljub vsemu le smemo biti ponosni, kajti; makar da so vse novodobne pridobitve doživele fijasko, vendar nam je omogočeno zreti s ponosom — kako se brez vsake posebne propagande razvija mogočen beraškd pokret!
Ako ste prejeli od uprave opomin za.poravnava zaostale naročnine, se naprošate, da ne odlašajte 8 plačilom temveč nakažite dolini znesek čimpreje po poslani vam položnici)
Sadno drevje
Vrst sadnega izbora, jablane, hruške, orehe in divjake, nudi po zmernih cenah
Vinc. Strmljan Tanetiše it 1 pošta Litija
Kmetje, obrtniki in podeželski delavci! Zahtevajte v vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka. »Kmetski list«!
Zakaj bi hodili v mesto,
ko dobite v
novootvorjeni drogeriji
— HAFNER——i
(Sp. Siika) Celovška cesta It. 44
vsa zdravilna zelišča, redilna sredstva za dojenčke in živino, strupe za podgane, lisice in druge živali, fini špirit, preparate za uničevalce mrčesa in sploh vse, kar potrebujete iz droge rije.
Pri nas se paivfiie kol doma, p«(>eien Vas uslužno. ■ svetim blagom ia ceneje I
TISKOVINE
vseh wsl:irgen*ske, uradne, reklam Tfppj^ne,časopise, knjige. večSag 'Aljjp^vnUisk hilrc in /jeceni!*
TISKARNA MERKUR
L1U B L7ANA G R EGORČIČEVAŠ* 15
%l-25-5l-JlUgram -.Tiskarna lllerkuv
Žganje 12 ap boljšega okusa
dobite če uporabljate priznane prooorstne
bafefenc kotle za žgan/efeube
tvrdke:
Josip Cforepec
Gfubljana, Za Gradom št. 9
(ob koncu Streliške ulice) Stalna zaloga, dolgoletne izkušnje, nizke cene, za osak kote! garancija
Cpefeo zz2
vseh vrst, za zidavo hlS, lx znanih karlovskih opekarn
ILOVAC
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
Generalno zastfopstfvo za Dravsko banovino
»EKONOM« LJUBLJANA, KOLODVORSKA 7
K
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
metski hranilni in posojilni dom
v L i u b I i a n i
Tavčarjeva (Sodna) ulica 1
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Račun pošt hraniL št 14.257 Brzojavi: „KMETSK1 DOM Telefon štev. 28-47
VLOGE na knjižice in tekoči račun ■e obrestujejo po 5 '/,% brez odpo-povedi, pri trimesečni odpovedi po 7°/( brez odbitka davka na rento Stanje vlog nad 33,000.000 dinarja« // Rezerve nad 900.000 dinarjev
Jamstvo za vlogo presega večkratno vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez preklnjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvo, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—121/, in od 3—41/,, le ob sobotah ta dnevih pred prazniki od 8—12%
Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, SlomSkov trg 3
Ustanovljeno 1860.	Ustanovljeno 1860.
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Alojzij Vodnik
LJUBLJANA
(poleg glavnega kolodvora) KOLODVORSKA ULICA 34 Velika zaloga preko 400
NAGROBNIH SPOMENIKOV
vseh oblik in velikosti se razprodaja po
znižanih cenah,
dokler traja zaloga.
Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih oenah. — Sporočite naslov, da Vas obišče na doma strokovnjak in izdela načrte po Vaši žel)!.
Slapar Ludvik, slikar
LJubljana, Ižanska cesta štev. 20
prevzema vsa v .,,.
slikarsko stroko
spadajočo dela
IIIMigij!^
ONOM
0SRED1)A GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in split-skegaportland-cementa

Kolodvorska ulic a št e v. 1
Jabolka za prešanje.
Začenši 23. septembra 1932 na-kupujem in natovorim vsak dan vsako množino kislih, zdravih jabolk za jabolčnik. Zadnje oferte pod „Eksport jabolk za jabolčnik" na upravo lista.
Zavarovalnica
Rosiia-Fonsier
Ljubil ana, Komenskega 18
sprejme zastopnike
za vse kraje Slovenije
Žene in dekleta!

zapomnite si: „0bleka naredi človeka 1" Dobro, elegantno in poceni bodete oblečene, ako še danes naročite nove vzorce volne, svile, sukna, pliša, barhenta in drugih modernih tkanin za obleke in plašče. Velika izbira raznega manufakturnega blaga po globoko znižanih cenah.
TRGOVSKI DOM
Celfe št. 63
Vzorci ln bogato Ilustrirani cenik zastonj I M
Brezobrestna
posojila
V i * H ,
za odkup dolga, nakup in zidavo podeljuje:
„KREDITNA ZADRUGA"
LJUBLJANA Poštni predal 307. Sprejme zastopnike!
VSAK
zaveden kmet bi moral čitati naš listi
V Sloveniji pvidelamo sena in žila premalo
Temu se da odpoznoči.7
.. j«* ,...,„ ^ . M Gnojite sedaj v jeseni njive in travnike z

m
w.t«

czpziezizzn dušikem
Na 1 k. jutro 150—200 kg. Naročajte pri Vaših zadrugah, Kmetijskih podružnicah, oziroma preko Vaših občin.




anufakturna veletrgovina
na veliko
« Mi :I

FRAN HREHORIC
-•.-k...., ';..
Ljubljana, Dunajska cesta 28
... •
se priporoča ceni. trgovcem pri nakupu blaga
Zmerne cene!
Postrežba točna!

domač oves
v vsaki količini 2mpu/e
Ekonom, Ejubljana
Kolodvorska ul. 7.
Uredniki ]ookg KižiS, <p Izdaja ta konzorcij I* a a Bif>an, Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne; O. M ic h diski Ljubljana.